eFoto 17 010 - e-Fotografija · Òfotografije si izdelajte na obstojen material, to je (foto)...

Osnove in tehnikefotografiranja VII. delPhotoShop delavnica XVI.del

Izdelajmo si fotografije III!

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje april - maj 2005 letnik 4 πt.17IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

S kolesom in digitalcempo Afriki III.del

e-Videografija

Tako med druæinskimi kot tudi medprofesionalnimi fotografi poteka veËnarazprava, kje izdelajo najboljπe barvnefotografije. V svoji ne tako kratki dobifotografiranja sem preizkusil æe vsemogoËe. Od Ëasov, ko smo fotografijepoπiljali v tujino po poπti zaradi hitrejπegaËasa izdelave, cene in kakovosti, prekosamostojnega razvijanja s poveËevalnikomz barvno glavo, analizatorjem barv inprocesnega stroja za razvijanje barvnihfotografij, do raznih fotolaboratorijev inseveda sublimacijskih tiskalnikov izpred 15let ter danaπnjih sodobnih kapljiËnihtiskalnikov. Z izkuπnjami pa gremo lahkoiskati kakovost!

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

NeskonËnost v dlani!

®

Na preizkus smo dobili Sonyjev miniDV model DCR-HC90, ki ima vrstopodobnih lastnosti kot njegovi DVD bratje, a hkrati zagotavlja prednostpreizkuπenega formata. Digitalni video standard namreË zagotavlja tahip odliËno kakovost zapisa, pri dovolj veliki robustnosti in cenenostipogona. Sonyjeva mini kamera je odliËno in zelo natanËno narejena,zelo prijetnega videza in obËutka v roki.

“Crop” je zoom ali ni?Vsi, ki pravijo, da je perspektiva odvisnaod goriπËne razdalje, se sklicujejo naklasiËne slikice iz fotografskih knjig, zobjektom v ospredju in hribi v ozadju, kiprikazujejo, kako se pri niæji goriπËnici zenako velikostjo sprednjega objekta lahkodobi noter veË hribov. Vendar pa v tehknjigah pozabijo dodati nekaj bistvenega:med eno in drugo sliko so se fotografimalo sprehodili...

Glede na zgoraj zapisano ter glede nadejstvo, da napak - bodisi v materialu,bodisi v izdelavi - nikdar ni mogoËepopolnoma izkljuËiti, je v danaπnjih dnehæe skorajda samoumevno, da lahkopotroπnik kupi izdelek z napako. Slednjase lahko pokaæe æe takoj po nakupu, lahkopa do nje pride ali se pokaæe πele obuporabi izdelka.

Joj, ne dela!

Preizkusili smo

Studio lahko zaËasno postavimo v vsakemprostoru, ki je dovolj velik za postavitevnekaj luËi. Studio si seveda lahko tudi zastalno opremimo.

DlanËnik ali pocketPC je “prenosniraËunalnik” v velikosti naπe dlani. V njegaproizvajalci vgrajujejo vso moænotehnologijo, od foto kamere in mobilnegatelefona, s tem pa poveËajo njihovouporabnost.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

Sony je zaπËitena blagovna znamkakorporacije Sony, Japonska.

www.sony.si


Bese

da u

redn

ika

Nekaj digitalnih πtevilk za prihodnost!

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Digitalni avtoportret z digitalno kamero Canon EOS 350D.

Vse veË vaπih telefonskih klicev in elektronske poπteprihaja s sporoËilom, da revije ni moæno dobiti v vaπemkraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaËinaslov. Na spletnem naslovu digifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.com si lahkozagotovite izvod fotografije po poπti (plaËa se poπtnina).

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi po poπti!

V mesecu aprilu so bile predstavljene vse lanske prodajne in prozvodnje πtevilke. Na razliËnihletoπnjih konferencah pa je bilo æe predstavljenih nekaj novih πtevilk, ki naj bi veljale vnaslednjih letih. V pogovorih z naπimi predstavniki foto podjetij, smo priπli do zelo verjetneprodajne πtevilke foto kamer za leto 2004. Ocena je, da se je lani v Sloveniji preko domaËihtrgovcev prodalo med 75.000 in 80.000 foto digitalnih kamer. Nekaj tisoË kamer se je kupiloπe v tujini.V te prodajne πtevilke πe vedno marsikateri trgovec ne verjame. Ne razume, kje so vsi tikupci. Toda uradne πtevilke, preko 7000 prodanih kamer samo enega, ne najveËjega in izmest oddaljenega trgovca, visoke prodajne πtevilke samo dodatno potrjujejo. Na Canonkonferenci CEE dræav, so Slovenijo prav posebej omenili, kot trg z neverjetno visokimiprodajnimi πtevilkami. V Sloveniji ima Canon πe vedno najveËji træni deleæ, cca. 38 odstotkov.Sledita mu Sony in Olympus. Ostale znamke pa so po prodajnih πtevilkah πe krepko za njimi.Za letoπnje leto se v Sloveniji predvideva prodaja veË kot 100.000 foto kamer. Plan samoenega trgovca za leto 2005, je kar 40.000 prodanih digitalnih kamer. Glede na dejstvo, da sofoto digitalne kamere vse cenejπe in s tem dostopnejπe, da je v svetu πe vedno napovedantrend visoke rasti prodaje in da ima v Sloveniji samo cca. 20% ljudi digitalno kamero, planniti ni neizvedljiv. Na Japonskem je træni deleæ digitalcev æe 52%, v zahodni Evropi 38% in vRusiji samo 3%.Predvsem pa je æe zaËetek leta napovedal, da se obljubljena 400% poveËana prodaja DSLRkamer uresniËuje. Olympus E-300 nam v kompletu z objektivoma nudi zelo zanimivo ceno.Canon EOS 350 pa je v aprilu zaËel hitro poveËevati prodajne πtevilke med DSLR kamerami.Prihaja πe Nikon 50D in najbræe πe letos KonicaMinolta niæjega razreda. Na naπem trgu se æeopaæa premik v glavah analognih fotografov s SLR kamerami na film. Vse bolj pogledujejoza digitalnimi vrstnicami. Vendar je 200.000 SIT za veËino πe prevelik zalogaj za menjavo.©ele za konec leta 2005 se predvideva, da bodo najcenejπe DSLR kamere na prodajnih policahza ceno 500 EVRO.Da vse naËrtovane πtevilke dræijo, πe toliko bolj pove dejstvo, da se letos v svetu predvidevaprodaja preko 72 milijona foto kamer. Od tega kar 5,6 milijona DSLR. Zraven pa je treba πepriπteti 45 milijonov prodanih mobilnih telefonov z moænostjo fotografiranja. Sony je nasvoji letni konferenci æe predstavil mobilni telefon z 2M toËkami in avtomatsko ostritvijoslike. Slika je æe tako kakovostna, da bo za mnoge uporabnike povsem zadovoljiva za ogledslik na monitorju ali domaËi TV. V prodaji pa bo æe Ëez en mesec.Vse veË pa je govora o izdelavi fotografij. V zahodni Evropi je bilo lani narejenih kar 6 milijardposnetkov z digitalnimi kamerami. Od tega se jih je izdelalo na papir 3 milijarde. Iz filma se jelani izdelalo 15 milijard fotografij. Vendar je trend glede narejenih fotografij iz filma, v z.Evropi v hitrem upadanju. Za leto 2009 se predvideva samo πe 2,7 milijarde fotografij izfilma, æe kar 4,5 milijarde fotografij iz mobilnih telefonov in 6,7 milijarde fotografij iz digitalnihfoto kamer. Lahko vidite, kako drastiËen bo upad izdelave fotografij iz filma in kar za 267%veËji iz digitalnih datotek. Zato æe vseskozi opozarjam, da se mora tisti, ki æeli biti v tem posluπe naprej, æe danes krepko truditi za jutri. ©e toliko bolj, ker vsa foto podjetja æe napovedujejovelike premike glede tiskanja fotografij doma. Sedaj je πe toliko bolj pomembno kdo odfotolaboratorijev danes pospeπeno deluje na digitalnem trgu. V letu 2004 je bilo v zahodni

Spletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comVsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πeveË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje æe tudiforum, na katerem lahko sodelujete tako zvpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme.Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahkoogledate ali ponudite foto opremo.Vabljeni na internetne strani:

www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comRevijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:digifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotograd.comfotograd.comfotograd.comfotograd.comfotograd.comrolan.sirolan.sirolan.sirolan.sirolan.simixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tvinfoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.sifotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netinfot.siinfot.siinfot.siinfot.siinfot.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.siDatoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti pro-gram AdobeAcrobarReader. »e ga πe nimate, galahko brezplaËno dobite na straneh proizvajalcaAdobe. Datoteko e-Fotografija se da tudi iztiskati.

Naπ elektronski poπtni naslov:[email protected]@[email protected]@[email protected]

e-Fotografija - april, maj 2005 3e-Fotografija - april, maj 2005 3e-Fotografija - april, maj 2005 3e-Fotografija - april, maj 2005 3e-Fotografija - april, maj 2005 3

Evropi, kateri pa smo blizu, oziroma v zamiku enega leta, od 3 milijarde narejenihfotografij kar 59% njih izdelanih doma, 34% v klasiËnem fotolabu in 7% preko internetneponudbe, ki pa iz leta v leto poveËuje svoj træni deleæ. Zato se æe sedaj ve, da za vse nebo prostora. Kot prvo, na podlagi πtevilk smo æe lahko videli, da se bo leta 2009 πteviloizdelanih fotografij zmanjπalo za 22%, kot drugo, da bodo domaËi tiskalniki prevzeliveË kot polovico te koliËine.In zakaj sploh tiskanje fotografij doma. Kot pravijo pri Canon, ki so æe vodilni na tempodroËju in v letoπnjem letu moËno pospeπili prodajo SELPHY tiskalnikov; enostavnost,hitrost, primerna kakovost, zabava pri tiskanju, moænost brezæiËnega iztisa iz mobilnihtelefonov in TV-ja, ter na koncu zelo sprejemljiva cena. V nekaj letih bo cena domaËegaizpisa iz danaπnjih 30 centov, samo πe 11 centov, cca. 25SIT.Torej! Kot sem æe veËkrat zapisal. Digitalno hitro spreminja fotografski svet. OËitnosem pred leti πe premalo poudarjal hitrost prihoda tehnike med domaËe uporabnikein njeno uporabnost. No, nekateri smo na nove izzive vsekakor pripravljeni!


Izdelajmo si fotografije III.delPredlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije!

Kakovost fotografij izfotolaboratorijev in tiskalnikov!V 15. in 16. πtevilki revije sem vam v Ëlanku znaslovom “Izdelajte si fotografije”, podal glavnipoudarek predvsem na dveh zelo pomembnihdejstvih. “Ne izgubite svojih spominov” in“fotografije si izdelajte na obstojen material, toje (foto) papir”!Zapisal sem tudi, da je ta nasvet namenjenpredvsem druæinskim fotografom, ki si Ëez 10 inveË let πe æelijo videti svoje spomine, zajete zdigitalno kamero.VeËina vas je razumela kaj sem z zapisanim æelelrazloæiti. Prejel pa sem tudi nekaj vaπih dopisov,da so zapisi na CD/DVD enote povsem zadovoljivi,da je arhiviranje na pomnilne diske v raËunalnikupovsem dovolj, da je moæno zapisovati in slikehraniti na dveh med seboj loËenih diskih itd.Nekatere prav Ëudi, da se v reviji piπe o digitalnitehniki, a se tako ignorira shranjevanje digitalnozajetih fotografij z digitalno tehniko.Nikogar ne prepriËujem, da mora izdelati svojefotografije na papir. Iz lastnih dolgoletnih izkuπenjpa opozarjam, da zapisi na razliËne enote, kishranjujejo digitalni zapis, za domaËo uporaboniso uporabni in dovolj varni, da bi naπe spomineËez 10 in veË let πe lahko videli. DrugaËe povedano- prebrati in razmisliti je treba o celotnem zapisu

v Ëlanku in ne samo o tistem, kar se ne sklada znaπimi trenutnimi izkuπnjami ali æeljami.Predvsem pa je treba vedeti, da za druæinskouporabo postajajo digitalne kompaktne kamerevse prijaznejπe do uporabnika in da jih je vse manjtreba povezovati z raËunalnikom. V vse toindustrijo silijo danaπnji kupci digitalnih kamer,ki z raËunalnikom nimajo ali pa ne æelijo imetistika. Industrija je pred samo nekaj leti povsemsamostojno in predvsem naËrtno po skupnemdogovoru zamenjala film za tipalo. Digitalnekamere in njihov zapis danes niso tu zaradi æeljakupcev, ampak zaradi potrebe industrije podobiËku. In tudi mnogim æe poznana potreba poizpisu fotografij na papir bo prav zaradi pritiskaindustrije vse bolj predstavljana, enostavna inugodna. Prvi znanilci teh novih ugotovitev inpotreb so æe tu.FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm intenzivno dela na novih programskihreπitvah, da bodo fotografije iz digitalnih kamerprav tako hitro tonsko korigirane kot tiste iz filma,predvsem pa dovolj kakovostne za uporabnikanjihovih hitro produkcijskih laboratorijskihstrojev.CanonCanonCanonCanonCanon, ta najveËji ponudnik foto kamer, je moËnopritisnil na trgovce, da so v ponudbo uvrstilinjihove male sublimacijske in kapljiËne tiskalnike.OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus æe tudi pri nas predstavlja “foto kioske”,

ki vam v nekaj minutah izpiπejo fotografije izdigitalnih datotek.Tu so πe KodakKodakKodakKodakKodak, AgfaAgfaAgfaAgfaAgfa, NoritsuNoritsuNoritsuNoritsuNoritsu, HPHPHPHPHP, EpsonEpsonEpsonEpsonEpson,MitsubishiMitsubishiMitsubishiMitsubishiMitsubishi in πe mnogo drugih. Ko se bozaradi potrebe industrije vsepovsodgovorilo o izdelavi fotografij v foto-laboratorijih ali z domaËimi tiskalniki,bo izpis naπih najpomembnejπihspominov na papir za arhiv nekajpovsem samoumevnega. V revijah,spletu in v reklamah bo vse veË Ëlankovin ugotovitev, da nam digitalni zapiszaenkrat πe ne nudi dolgoroËneobstojnosti in zaradi tega kako-vostnega hranjenja naπih spominov!

Kje si izdelatifotografije?Vemo æe, da imamo dvemoænosti, kje in kako izdelatifotografije. To sta analo-gnemu fotografu æe poznanifotolaboratorij in mnogim πenepoznani tiskalnik! Aliobratno. Novemu digitalnemu fotografunepoznani fotolaboratorij in æe dobro poznanitiskalnik. Med obema tehnologijama izpisa pa jeveliko razlik in novih moænosti, kako izpisati

fotografijo. Za tiskalnik je dokaj enostavno podatiosnovne razlike, saj te obstajajo æe v tehnoloπkemin uporabniπkem smislu.Sublimacijski tiskalniki so bili med prvimi, ki sonam æe na zaËetku 90-tih nudili vrhunskefotografije, po kakovosti povsem primerljive s

Digitalna tehnologija nam vse bolj pribliæuje samoizdelavo fotografij. Tudi fotografska podjetja so to æespoznala. V letu 2004 je bilo z digitalnimi kameramiv zahodni Evropi posneto 6.0 milijard fotografij.

Na novinarski konferenci Canon Concerto vBudimpeπti, so predstavniki tega podjetja napovedali,da æelijo v letu 2006 postati vodilni ponudniktiskalnikov za domaËo uporabo. Predvsem pa sezavedajo, da je treba ljudem svetovati naj si izdelajosvoje fotografije. Torej, nikakor nisem osamljen vsvetovanju “ohranimo si naπe spomine”.

Tehnologija kapljiËnega izpisa je æe vrhunska. Samoπe cena izpisa je tista teæava, da niso tiskalniki πe boljrazπirjeni med naprednejπimi fotografi. Ta tehnologijaizpisa pa se poËasi æe seli tudi v fotolaboratorije.

Sony je za letoπnje leto æe napovedal “blu-ray”tehnologijo zapisa. Na ploπËek bomo sedaj lahkozapisovali kar 50GB podatkov. Vendar nam ta zapisπe vedno ne bo reπil dolgoroËnega arhiviranja datotek.

4 e-Fotografija - april, maj 20054 e-Fotografija - april, maj 20054 e-Fotografija - april, maj 20054 e-Fotografija - april, maj 20054 e-Fotografija - april, maj 2005


___

Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor

Predlog! Izdelajte si vaπe digitalno zajete fotografije!

kakovostjo fotolaboratorijev. Uporabljali smo jihv grafiËni tehnologiji predvsem kot izpisraËunalniπko pripravljenih datotek za nadaljnjipregled in kot primerjalni izpis za tisk. Kljub odliËnikakovosti njihovega izpisa pa se predvsem zaradicene samih tiskalnikov in konËnega izpisa nisouporabljali za namen izpisovanja domaËihfotografij.Danes pa nam æe ponujajo poceni in kakovostnesublimacijske tiskalnike za izpis fotografijvelikosti 10 x 15 cm, ki so vse bolj so prisotni kotdodatni nakup pri nakupu same digitalne fotokamere. Ta naËin izpisa fotografij se uporablja tudiv veËini foto kioskov.Tehnologija kapljiËnih tiskalnikov je mnogim æedobro znana iz pisarniπkih tiskalnikov in faksirnihnaprav, ta tehnologija izpisa pa je vse bolj prisotnatudi v izpisovanju fotografij. Ni daleË Ëas, ko bota naËin izpisa prisoten tudi v fotolaboratorijihnamesto klasiËnega kemiËnega postopka.Zaenkrat pa nam v fotolaboratorijih πe vednonudijo dobro poznani in preizkuπeni naËinizdelovanja fotografij z na svetlobo obËutljivimpapirjem in kemikalijami. Zaenkrat nam je ta naËinizdelave fotografij najbolj dosegljiv, naj-kakovostnejπi in predvsem najcenejπi.

In kakπna je kakovost danaπnjihfotolaboratorijev?Tako med druæinskimi kot tudi medprofesionalnimi fotografi poteka veËna razprava,kje izdelajo najboljπe barvne fotografije. Enihvalijo foto laboratorije, v katere sami nosijoizdelovati fotografije, drugi svoje spletneponudnike izdelovanja fotografij, tretji pa nikoliin nikjer niso zadovoljni s kakovostjo izdelave slik.V svoji ne tako kratki dobi fotografiranja sempreizkusil æe vse mogoËe. Od Ëasov, ko smofotografije poπiljali v tujino po poπti zaradihitrejπega Ëasa izdelave, cene in kakovosti, prekosamostojnega razvijanja s poveËevalnikom zbarvno glavo, analizatorjem barv in procesnegastroja za razvijanje barvnih fotografij, do raznihfotolaboratorijev in seveda sublimacijskihtiskalnikov izpred 15 let ter danaπnjih sodobnihkapljiËnih tiskalnikov. Z izkuπnjami pa gremolahko iskati kakovost!“»as dopustov in s tem povezanega mnoæiËnegafotografiranja je mimo. Po izdelavi fotografij v fotolaboratorijih ste nekateri fotografi v dvomih.

FujiFilm je æe zaËel zelo intenzivno predstavljati novenaËine naroËanja in izdelave fotografij. Digitalnatehnologija prinaπa novosti in velike spremembe.

Poslali ste mi nekaj fotografij v pogled in oceno,glede kakovosti izdelave. Oziroma, æe veËkrat steme prosili za nasvet v katerem laboratorijuizdelovati fotografije?Odgovor na ta vpraπanja je teæak! V prvem Ëlankubom poskuπal pokazati veËje napake pri izdelavislike, za naslednji Ëlanek pa bom obiskal nekajlaboratorijev in preizkusil njihovo kakovost.”Tako sem leta 2000 zapisal v 46. reviji MOJ HOBI.Tako kot takrat, bom tudi sedaj opisal samo nekajmoænih napak izdelave fotografij v foto-laboratorijih. Tisti drugi napovedan Ëlanek pa πedo danes ni napisan, pa tudi nikoli ga ne bo, vsajne izpod mojih prstov. Kot ne obstaja najboljπafoto kamera, tako tudi najboljπega foto-laboratorija ni, in ga nikoli ne bo!

Vedno poudarjam, da je videnje kakovosti slikepovsem stvar osebnega okusa gledalca. Nekomuso vπeË tople barve, drugi si æeli bolj kontrastnosliko, tretji pa veËji poudarek na pravilnireprodukciji koænih tonov. Osebni okus je πe tolikobolj pomemben, Ëe si fotograf æeli na fotografijivideti nekaj, kar v resnici niti ne obstaja, oziromaniti fotografiral ni. Ve pa, oziroma æeli si, da bi bilna fotografiji motiv predstavljen tako, kot si samæeli. Bolje reËeno tako, kot si je zamislil v svojiglavi. Naj bo nek fotolaboratorij πe tako

kakovosten, πe tako hvaljen, z vrhunsko opremo,stalnim preverjanjem kakovosti izpisa in takodalje - Ëe ne prisluhne osebnim æeljam fotografa,s kakovostjo ne bo niË. Dojemanje kakovostifotografije je podrejeno naπemu psiholoπkemudojemanju ËasaËasaËasaËasaËasa, prostoraprostoraprostoraprostoraprostora, barvbarvbarvbarvbarv in na koncu merilamerilamerilamerilamerilazahtevnostizahtevnostizahtevnostizahtevnostizahtevnosti. In prav ta πtiri merila nam dajejoobËutek, da lahko sami ocenimo, ali je fotografijadobra ali ni. »e v veËini tehnologij izpisa obstajajoeksaktna merila, ki nam povedo vse o kakovostiizpisa, pa je ocena konËne fotografije podrejena

Fotolaboratoriji nam bodo πe dolgo nudili kakovosten izpis, hitrost izdelave in dobro ceno. Vse bolj pa se uveljavlja internetna ponudba izdelave fotografij. V letu 2004 je internetnaponudba v razvitem svetu, æe odvzela klasiËni ponudbi 7 odstotkov trænega deleæa.

Prijaznost digitalne tehnologije. Si zamiπljate, da bi v analogni fotografiji tudi otroci lahko brezskrbnofotografirali.Pred njimi so se kamere na film vedno skrivale.Danes brez teæav uporabljajo digitalno tehniko.HP æe ponuja πiroko paleto foto kamer, tiskalnikov, predvsem pa 50 vrst foto papirja.


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com6 e-Fotografija - april, maj 20056 e-Fotografija - april, maj 20056 e-Fotografija - april, maj 20056 e-Fotografija - april, maj 20056 e-Fotografija - april, maj 2005


merilom gledalca. Ni merila, ki bi dajal garancijo,da je za nas neka fotografija kakovostno izdelana.Zakaj?

Recimo, da vam æelim pokazati redko fotografijoiz nekega zelo oddaljenega obdobja (ËasaËasaËasaËasaËasa)odkrivanja piramid izpred 100 let. Za strokovnjakes tega podroËja in poznavalce tistega Ëasa bofotografija nekaj posebnega in - Ëe bo dobroohranjena - tudi “kakovostna”!Da je ta »B fotografija kakovostna tako vfotografskem, tehniËnem, predvsem pazgodovinskem smislu, se lahko laiku πe takotrudimo dopovedovati, pa ne bo niË zaleglo, Ëemu »B tonirane fotografije niso vπeË, tehnikefotografiranja in izdelave fotografij tistega Ëasane pozna, predvsem pa se ne vidi v tistem obdobju(Ëasu), zato kakovosti v tej fotografiji ne bo videl.

Kaj pa Ëe vam pokaæem fotografijo, posneto vSahari. Pesek, pesek, niË drugega kot pesek, insamo enoliËne tople barve z nekaj sencami nasipinah. Lahko je πe tako odliËna kompozicija, lepiprehodi tonskih vrednosti, predvsem pa je izpisfotografije narejen po vseh pravilih, s kakovostjofotografije za vas ne bo niË, Ëe se vi ne znate zmislijo preseliti v fotografirani prostor prostor prostor prostor prostor in doæivetiobËutkov fotografa pri fotografiranju.

»lovek je πe najbolj dojemljiv na barvebarvebarvebarvebarve. Vpsiholoπkem smislu nas barve vodijo tako kdobremu kot k slabemu razpoloæenju. In prav takoje lahko ob pogledu na barvno fotografijo. Hladnebarve veËino gledalcev odbijajo. In Ëe jim kaæetesvoje, za vas odliËne, fotografije iz hribov, kjer ste

fotografirali predvsem mogoËne gore s senËnestrani, gledalcev ne boste prepriËali, da sofotografije dobre. Hladna modra svetloba, odbitaod kamnitih sten, mnoge odbija in fotografija boza njih slabe kakovosti. ©e pomembnejπe jedejstvo, da ljudje barve drugaËe vidimo, oziromajih psiholoπko drugaËe dojemamo in ocenjujemo.Ni za vsakega gledalca doloËen ton enak kot zadrugega. Æe v pojmovanju osnovne sive je lahkoveliko dilem. Lahko jo izmerimo in prikaæemo“pravo” sivo, torej enako meπanico vseh trehosnovnih barv. Toda naπe pojmovanje barv senajbræ ne bo strinjalo s tisto “tehniËno sivo”.Merilo kakovostiMerilo kakovostiMerilo kakovostiMerilo kakovostiMerilo kakovosti naπega pogleda na fotografijodeluje drugaËe. Saj æe vemo, da se naπepojmovanje barv dogaja v glavi. In Ëeprav je odbitasvetloba snega izmerjeno precej modrikastazaradi odboja neba v kristalih vode, naπe “oko”oziroma zaznavanje barv tega efekta ne opazi. Zanas je sneg bel (Ëe vemo, da je sneg), pa Ëe gagledamo πe pod tako obarvano svetlobo. Torejse glede barv v fotografiji ne moremo zanesti natehniko, ki le te meri, ampak smo glede kakovostiodvisni povsem od svojega pojmovanja barv.Ljudje imamo nam dobro poznane predmetezapisane v spominu in jih vidimo vedno v namznanih barvah. Zato je vaπe prepriËevanje avtorjafotografije, da njegova siva ali rdeËa ni prava sivaali rdeËa, povsem brezpredmetno.Nekateri pa se tudi v fotografiji naslanjajo natehniko. To æe desetletja zelo dobro poznamo vgrafiki. V tej industrijski veji se vse izmeri. Tako

pripravo fotografije za tisk kot samo tiskovino.Odstopanj za dobro konËno tiskovino ne sme biti.Toda to velja samo v tehniËnem smislu. Predvsemavtorji fotografij pa so zaradi takega tehniËnega,vendar potrebnega naËina dela, nad videnimitiskovinami veËinoma razoËarani. TehniËni pogledna barve, to se pravi s spektrometri, nam podapodatke o toËnosti barve. Toda to je samotehniËna toËnost, ki pa fotografa zavaja. Zavajanjegov emocionalni pogled na njemu poznane invπeËne barve. Za kakovostno fotografijo nepotrebujemo tehniËne zakonitosti, temveËvπeËnost. Tako vπeËnost motiva, kot vπeËnostzapisanih tonskih vrednosti.

Naπe osebno merilo kakovostimerilo kakovostimerilo kakovostimerilo kakovostimerilo kakovosti videne fotografijepa je glavni dejavnik, ki nam pove, ali je fotografijakakovostna ali ne. Tudi v tem elementu delujepojem “vπeËnost”. »e je motiv tako Ëasovno, kotprostorsko in barvno gledalcu vπeËen, potem jemerilo kakovosti povsem drugaËno kot vnasprotnem primeru. VeË elementov je gledalcuvπeËnih, niæji je prag “merila kakovosti”.Za digitalne kamere æe vemo, da πtevilo toËk natipalu nima veliko vpliva na kakovost fotografije,kakor tudi nima veliko vpliva na samo poveËavole-te. Nekaj so teoretiËne πtevilke, ki nam govorijo,koliko toËk potrebujemo za kakovosten zapis,drugo pa je naπ osebni pogled na fotografijo

Je ta fotografija kakovostna? Jo bomo izmerili po vsehmerilih pravilnih tonskih vrednosti? Ni potrebe, vdigitalni fotografiji ima posebno mesto in njenakakovost sploh ni pomembna. Vaæen je dogodek. Nafotografiji sta pionirja digitalnega prenosa video zapisag.Boyle in g. Smith, ki sta æe leta 1970 s pomoËjoCCD tipala prenesla gibljivo sliko na TV zaslon.

»e smo dobro razpoloæeni in gledamo nam vπeËne fotografije, potem je naπe merilo kakovosti hitrozadovoljivo.Marsikdo je æe zadovoljen s pregledom fotografij na TV zaslonu. Spet drugi si takega pregledafotografij niti zamisliti ne morejo. Za njih je fotografija na TV zaslonu enostavno preslabe kakovosti.

Katera izmed teh dveh fotografij je boljπa? Leva nam priËara jasen dan s hladno modro odbito svetlobo neba vsencah in njenim tonom na celotni sliki. V senËni steni gore je pridih hladne barve vedno izraæen. Takofotografijo je zajela foto kamera pod roËnimi nastavitvami korekture bele barve.Desna fotografija pa je tonsko popravljena in narejena po æelji stranke. Naj stranko πe tako prepriËujemo, daje leva slika original in pribliæek tistemu kar je bilo v resnici posneto, ni besed, da bi ga prepriËali v vaπ prav. »eæeli tople barve na svojih fotografijah, dajte mu jih. Oziroma, ste prepriËani, da njegove oËi in njegovo poznavanjetonskih vrednosti res vidi take barve kot vi. O psiholoπkem dojemanju barv, pa sem æe veËkrat pisal v reviji.

Termo sublimacijski tiskalnik smo za vrhunske izpisedigitalnih fotografij, æe uporabljali pred 15 leti.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - april, maj 2005 7e-Fotografija - april, maj 2005 7e-Fotografija - april, maj 2005 7e-Fotografija - april, maj 2005 7e-Fotografija - april, maj 2005 7


oziroma naπe “merilo kakovosti” v doloËenemtrenutku. Lahko dobimo fotografijo namzanimivega dogodka posneto z mobilnimtelefonom, pa bo za nas kakovostna tako naraËunalniπkem zaslonu kot izpisana na papir.Vsak drug gledalec, ki pri tem dogodku predvsemËustveno ni bil udeleæen, s tako “nekakovostno”fotografijo nikakor ne bi bil zadovoljen. V vsehletih samostojne obdelave in izdelave fotografijter rednega obiska fotolaboratorijev lahko reËem,da je velika veËina fotografov zelo hitro zadovoljnaz izdelanimi fotografijami. Predvsem tisti, ki svojefotografije izdelujejo za svoj druæinski albumimajo “merilo kakovosti” postavljeno zelo nizko.Ti fotografi ponavadi naroËijo v izdelavofotografije v velikosti 10 x 14 (15) cm ali po novem,13 x 17,5 (19) cm. Zanje je pomembno, da jefotografija kontrastna, zasiËena z barvami, brezprevladujoËega tona in da imajo tako posnetiportreti njim zadovoljivo barvo koæe.Fotografi, ki si dajo izdelati veËje poveËave, paimajo v veËini primerov “merilo kakovosti” in stem zahtevnosti mnogo viπe. Niso redki primeri,ko marsikatero fotografijo zavrnejo v ponovnoizdelavo. Pri izdelavi fotografij iz filma je bilo dokaj

enostavno. Fotolaborant je pogledal sliko na filmuin zaradi izkuπenj znal hitro oceniti, ali bo zdodatnimi korekturami lahko zadovoljil stranko.In dober laboratorij je tisti, ki bo ugodil stranki -torej strankini æelji po kakovostni fotografiji. Alibo ta res boljπa od prejπnje, pa zopet ocenjujesamo stranka.Pri novejπih digitalnih datotekah je to æe teæje.Teæave so pri formatih izdelanih fotografij in s temmoænimi porezavami dela zajete fotografije, prinepravilnih korekturah fotografa pri obdelavifotografije ali pa pri tem, da je laborant slabopripravil datoteke pred izpisom.In tako pridemo do naslednje ugotovitve.Kakovostno izpisana fotografija je le tista, kizadovolji stranko. Zato ni najboljπe kamere, ni(pravilnih) najboljπih barv in tonskih vrednosti,ni najboljπega izpisa in tako tudi ni najboljπegafotolaboratorija. Poleg naπega “merila kakovosti”in vπeËnosti izdelane fotografije je izrednegapomena πe odnos laboranta do nas in naπegadela, torej naπih fotografij. Druæinskemu fotografuje lahko za bolj pozitiven pogled na fotografijodovolj æe nasmeπek laboranta ali pa kakovostnadostava preko spleta naroËenih fotografij.Zahtevnejπemu fotografu pa predvsem obËutek,da se v “njegovem” laboratoriju znajo potruditiizdelati fotografije po njegovih “merilihkakovosti”.

Izkuπnje z laboratoriji!Pred 25 leti πe ni bilo mini laboratorijskih strojevza razvijanje slik. Foto studii so barvne fotografijeizdelovali roËno preko poveËevalnikov. V tistihËasih veËina negativnih filmov πe ni imelaposebnega rumeno oranænega sloja za izravnavovseh mogoËih napak filma (maske). Fotografiralose je s kamerami, ki so bile v celoti mehanske(Smena, Exakta, Zorki, Praktica). Fotografi smosami napenjali film, nastavljali ostrino, zaslonko

in Ëas osvetlitve. RoËni svetlomeri so bili redkost.Glede na to, da nas je veËina fotografov najmanjpolovico filma osvetlila z napaËno osvetlitvijo, sobile izdelane fotografije na zavidljivemkakovostnem nivoju.Seveda so bili v foto studiih zaposleni izπolanifotografi, ki so veliko vedeli o meπanju barv inlaboratorijski tehniki. Zato je bila tudi kakovostfotografij za tisti Ëas in za takratna “merilakakovosti” odliËna.Na koncu 80ih let so sepriËeli pojavljati avto-matski stroji za izdelavofotografij. Na zaËetku sobili to πe veliki nezanesljivilaboratorijski stroji, v zaËetku 90ihlet pa so bili stroji æe kakovostni,predvsem hitrost izdelave ter s tempogojena niæja cena fotografij pa jepripomogla k πe bolj mnoæiËnej-πemu fotografiranju.Fotografski studii, ki se takrat nisopravoËasno odloËili za drago in-vesticijo v novo tehnologijo in so πevedno prisegali na kakovost roËneizdelave, so kmalu izgubili delo.Danes smo na enaki prelomnici.Hitrost izdelave barvnih fotografijje premagala kakovost. Ljudje, ki soimeli denar in poslovno æilico, so hitro zaslutilidobiËek in priËela se je doba foto laboratorijevna vsakem koraku, s tem pa tudi velika moænostslabπe izdelave fotografij.©e v 70ih letih so proizvajalci filmov za kakovostnofotografijo zahtevali samo svoj postopekobdelave. Danes so sodobni postopki takopoenostavljeni, da ni odstopanj med razliËnimiprocesi obdelave. Kodak je pred veË kot 25 letirazvil proces razvijanja C-41 za negativne filme,ki je πe danes v veljavi in ki so ga prevzeli tudi ostali

proizvajalci kemikalij. Razlike so samo pri naËinurazvijanja (temperatura, Ëas). Kodak pri svojihkemikalijah priporoËa odstopanje temperature prirazvijanju filma samo 1/4 stopinje Celzija. To paso æe pogoji, ki zahtevajo odliËen razvijalni strojz zelo natanËnimi senzorji in grelci, kar pa zdanaπnjo tehnologijo ni problem.Dokler nisem naπel laboratorija, ki je prisluhnilmojim æeljam, sem posluπal mnoge strokovnerazlage zaposlenih v njih, kako slabo sem

fotografiral, sam osvetlil film, da na njem nifotografij itd.V dobrih laboratorijih skrbijo za strokovnostlaborantov, redno servisiranje in nastavitevstrojev, itd. Poleg kakovostnega foto papirja inkemikalij vse to vpliva na konËni rezultat. In πeeden dejavnik je zelo pomemben: trenutnorazpoloæenje laboranta. Lahko, da ima ravno privaπih fotografijah slab trenutek, in verjemite, sfotografijami ne boste zadovoljni.Zato πe enkrat poudarjam. Za vse fotografenajboljπega fotolaboratorija ni! Oziroma nemoremo nikoli izbrati za veËino najboljπega.Lahko pa je doloËen najboljπi za nas osebno. PamogoËe ne po kakovosti izpisa ali po najniæji ceni.Lahko, da je najboljπi glede prijaznosti zaposlenihin korektnega upoπtevanja naπih æelja.

S prihodom digitalne tehnike, tako foto kamer kotfoto laboratorijskih strojev, pa prihajajo drugaËniËasi. Trg je s fotolaboratoriji zasiËen. Konkurencaje velika, filmov je vse manj in prave ponudbelaboratorijev glede izdelave fotografij iz digitalnihdatotek malo. Zaenkrat je πe najveËja ponudbaizdelava fotografij preko spleta. Toda v tem naËinuizdelave nismo odvisni od lokalnega izdelovalcafotografij, zato je v tem primeru pomembnamarketinπka plat ponudbe in nizka cena. In Ëe smo

Z digitalno tehnologijo se da vse izmeriti. V grafiËni tehniki æe dolgo veljajo merila,katere barve so “prave”. Vendar se v grafiki glede “pravih” barv lahko pogovarjamosamo tehniËno. Fotografija mi mora biti vπeËna, ne matematiËno pravilna!

So vse barve v manjπih kvadratkih primerljive med sabo? »e jih izmerimo sspektrometrom, so. »e pa jih gledamo po naπem dojemanju barv, pa ima okolicarazliËnih barv velik vpliv na naπe videnje le teh.

Ogled fotografij na TV zaslonih se vse bolj uveljavlja.HP nam nudi zelo poenostavljen naËin ogleda slik.

Za izpis veËjih fotografij so vse bolj v uporabi kapljiËni tiskalniki veËjihformatov. Fotografi vajeni klasiËnega foto papirja, izpisov iz tiskalnikovsprva niso sprejeli za enakovredne. Danes je æe drugaËe. Vedo, da so lahkoti izpisi povsem enakovredni, oziroma v mnogih detaljih πe celo boljπi odklasiËnega. O moæni izbiri razliËnih vrst papirjev, pa sploh ni treba govoriti.

___



s kakovostjo izdelave in poπiljanja ter naËinaplaËila zadovoljni, potem bo tudi osebno povsemneznani izdelovalec fotografij πe dolgo naπ“najboljπi” fotolaborant.Seveda pa je πe vedno v uporabi æe dolgo znana

moænost. Obisk naπega lokalnega izdelovalcafotografij. Ker nas poznajo, vedo za naπe zahtevein naπe muhe, je kakovost lahko æe vnaprejzadovoljiva. Edina teæava veËine lokalnihizdelovalcev fotografij pa je, da se πe niso

MODRA SVETLOBA NEBA - Barva neba sespreminja od bledo modre v Ëasu meglenih dni dotemno modre v tropskih krajih ali na veËjih viπinah.Zaradi neposredne naravne sonËne svetlobe dobijosamo proti soncu obrnjeni motivi sestavljeno sonËnosvetlobo in svetlobo neba, motivi v senci pa samosvetlobo neba. »e je ta svetloba modra, kot v veËiniprimerov, bodo imele povrπine motivov, ki so v senci,izrazito modro prevlado. UËinek najveËkrat opazimona sneænih motivih, kajti bel sneg odbija modro barvoneba. Zaradi naπega osebnega gledanja barv se okona to navadi in sneg v senci πe vedno vidimo belo.Vendar pa nam na fotografijah kar nekaj manjka, Ëeni izraæene modre barve. Takih fotografij smo vajeni,so vπeËne, pa Ëeprav motiva nismo videli v takihbarvah. NihËe me ne bo prepriËal, da je nevtralnasiva barva tista “tehniËno prava”. Jaz si æelimfotografijo po svojem videnju njene vπeËnosti.Zakaj je nebo modro? - Zrak je plinasto stanje. »eposvetimo z belo svetlobo skozi plin, se najbolj razprπimodra svetloba, plin je videti modrikast. Svetloba skrajπo valovno dolæino se razprπi bolj kot z daljπo. Znebom se dogaja enako. Modra barva neba je v zraku(molekulah) razprπena sonËna svetloba.

Katera slika vam je vπeËnejπa, boljπa? Leva s pridihom modre odbite barve neba, katere pa naπi moægani ne zaznajo, ali pa siva, kot jo vidimo z naπim pojmovanjem barvv naravi. Naj si mi izdelovalec fotografij πe toliko trudi objasnjevati, da je desna slika tista “prava”, tehniËno tonsko dodelana, zame je leva fotografija z moËnim modrimtonom v za naπe poznavanje vedno belem snegu vπeËnejπa. Moænih kombinacij barvnih korektur pa je mnogo. Vsak ima svoj pogled na kakovost in svoje vπeËne barvnevrednosti. Zato velja in tudi bo v fotografiji vedno veljalo, da je “vπeËnost” slike edino pravo merilo za njeno kakovost. Vsake oËi pa imajo svojega slikarja.

sprijaznili z dejstvom, da zaradi mnoæiËnegaoglaπevanja poceni fotografij le-teh ne smejo veËponujati za veË kot 50SIT. To bo treba spoznatiπe toliko hitreje, ker ponudniki malih tiskalnikovæe napovedujejo cene 11 centov za 10x15cm.

Pri izdelavi slike je priπlo do napake. V svetlih tonih je desna fotografija preosvetljena. Mnogi niti ne opazijo, da njihova fotografija ni kakovostno izdelana.




V vsakem laboratoriju se zaradi viπje sile lahkozgodi, da pride do slabπe kakovosti fotografij,vendar pa mora laborant take odstraniti inponoviti postopek. Nekateri fotografi se æezavedajo, da slab izdelek lahko reklamirajo inzahtevajo “zanje” popolno kakovost svojihfotografij. Danaπnje kamere nam omogoËajoposneti dobre fotografije tudi v tehniËnem smislu.Le to pa je osnova za dobro izdelano fotografijo.»e tega ne zmore vaπ laboratorij, poizkusite vsosednjem. V mnoæici foto laboratorijev boste

TehniËna pravilnost in vπeËnost pa izgubita svoj pomen, kadar potrebujemo fotografijo za prikaz doloËenihtehniËnih postopkov. Da tehniËna pravilnost izpisa v fotografiji ne velja spoznamo, ko izdelamo fotografijo zapovsem tehniËno usmerjenega gledalca slike. Naj se πe tako trudimo izdelati fotografijo za tehniËni Ëasopisgradbenega podjetja po vseh standardnih merilih, pravi kontrast, tonske vrednosti, zasiËenost barv itd., fotografijane bo dobra, Ëe na novo poloæeni asfalt ne bo dejansko izgledal kot nov. Ni pomembna preveË moËna Ërna vprednjem delu slike, premalo Ëiste barve delovnih strojev itd. Pomemben je samo vtis za tehniËni pogled napolaganje novega asfalta. Naj se izdelovalec fotografij πe tako trudi iz slike potegniti ËimveË risbe, ostrino,zasiËene tonske vrednosti itd., Ëe asfalt na sliki za naroËnika ne bo pravilno tonsko obdelan, ga ne boste prepriËali,da je fotografija kakovostna. Njegov pogled in misel sta usmerjena samo na novo poloæeni asfalt.Zgornji fotografijista lep primer, da je najboljπi izdelovalec fotografij tisti, ki zadovolji naπe æelje, oziroma se zna prilagoditi naπimzahtevam. Primer (na drugih fotografijah) nam je na foto delavnici æe razloæil poklicni fotograf in mojsterfotografije Oskar Dolenc. V fotolaboratoriju kjer mu vedno izdelujejo slike, je bil laborant nepozoren kdo jenaroËnik in slike iz polaganja asfalta naredil povsem komercialno. Pravilni koæni toni delavcev, ki so polagaliasfalt, lepa zelena barva listov dreves in trave v okolici, lepo jasno modro nebo, asfalt pa povsem siv. Povsemkorektne fotografije, vendar jih je kot naroËnik zavrnil. Zato poudarjam, povejte vaπemu izdelovalcu fotografijvaπe zahteve, dobili boste dobre fotografije in postal bo vaπ najboljπi izdelovalec fotografij. Napake pa so vednomoæne iz ene ali druge strani. Toda, lepa beseda vedno lepo mesto najde in dobremu naroËniku se vedno ugodi.

vedno naπli takega, kjer ste kot stranka kralj, samoda tega πe ne veste. Povejte zakaj ste priπli k njim,potrudili se bodo. Po drugi strani pa je treba tudivedeti, da kot stranka marsikdaj tudi nimate prav.©e vedno velja. Lepa beseda lepo mesto najde!Lepa beseda lepo mesto najde!Lepa beseda lepo mesto najde!Lepa beseda lepo mesto najde!Lepa beseda lepo mesto najde!

Moæne teæave pri izdelavi fotografij, katere bomMoæne teæave pri izdelavi fotografij, katere bomMoæne teæave pri izdelavi fotografij, katere bomMoæne teæave pri izdelavi fotografij, katere bomMoæne teæave pri izdelavi fotografij, katere bomopisal v sledeËih revijahopisal v sledeËih revijahopisal v sledeËih revijahopisal v sledeËih revijahopisal v sledeËih revijah.LoËljivost, Formati fotografij, Tonske korekture,Prenos datotek, VπeËnost fotografije, Reklamacije...

Matjaæ Intihar

Ko sem πe fotografiral na film in redno obiskoval foto laboratorij, sem kar nekaj let poleg novega naroËila oddalv izdelavo negativ z æe veËkrat narejeno fotografijo. VsakiË je bila za odtenek drugaËe narejena. Zgoraj sonajveËja odstopanja izmed skoraj 100 ponovitev v daljπem obdobju in v istem foto laboratoriju. (Za revijo MOJHOBI sem preizkusil tudi v veËih razliËnih laboratorijh. Rezultati so bili podobni). Vendar ni to niË nenavadnega.Foto laboratorijski stroji so namenjeni hitremu izdelovanju fotografij in ne popolni kakovosti ter ponovljivostifotografije. Namenjeni so za izdelavo predvsem druæinskih fotografij. So se pa fotolaboranti æe nauËili trika, kismo ga v grafiki æe desetletja vajeni uporabiti. Pri izdelavi fotografij za zahtevnejπo stranko mora le ta pri prvihizdelkih aktivno sodelovati. In glej ga Ëudeæ! Zaradi sodelovanja stranke pri izdelavi, korekturah in predvsemnjenega pogleda na fotografijo so le te zelo hitro zadovoljive kakovosti. »e tudi, bi lahko bile πe boljπe. Kasnejepa stranka æe povsem zaupa v fotolaborantu in mu kot strokovnjaku prepusti v samostojno izdelavo πe takozahtevne projekte. Ko se enkrat v naπi glavi ustvari pojem kakovosti za doloËene produkte, potem v to tudiverjamemo. V primeru, da pa nam laborant fotografije naredi po drugaËnem postopku, Ëeprav lahko tudiboljπem, pa bomo hitro nezadovoljni in æeleli ponovitve. In zopet velja staro pravilo. Dobro stranko se neprepriËuje, da nima prav. Enostavno se ji fotografije ponovi. In za nas bo ta laborant vedno najboljπi!



Canon EOS 350DV letoπnjem letu se priËakuje veË kot 400%porast prodaje digitalnih zrcalno refleksnihkamer. In kdo drug kot CanonCanonCanonCanonCanon, je æe na zaËetkuleta pokazal kamero, ki bo najbolj dvignilaprodajne πtevilke.Æe v avgustu leta 2003 so pri CanonCanonCanonCanonCanon predstaviliEOS 300D. Digitalno SLR kamero, ki je zaradisprejemljive cene æe bila namenjena πirπemukrogu fotografov. Predstavniki podjetja so joprimerjali z analogno predhodnico CanonCanonCanonCanonCanon AE-1, prvo foto kamero, ki jo je krmilil procesor inki je bila pred skoraj 30 leti daleË najboljeprodajana SLR kamera. CanonCanonCanonCanonCanon je vedno dobrovedel kaj si trg æeli in mu je to znal tudiponuditi.Tako je bila od zaËetka prodaje do koncamarca 2005, EOS 300D najbolje prodajanakamera v DSLR razredu. Njena zamenjava EOSEOSEOSEOSEOS350D350D350D350D350D pa bo vse do sedaj znane prodajneπtevilke krepko presegla.Torej, Canon EOS 350DCanon EOS 350DCanon EOS 350DCanon EOS 350DCanon EOS 350D je tista kamera, kiponovno zaËenja dvigovati prodajne πtevilkemed rekordne. Je EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D res zmoæna tegain ali je dostojna naslednica predhodnice EOS300D. To je bilo moje prvo vpraπanje poprebranem novinarskem sporoËilu obpredstavitvi kamere.EOS 350D po prvem pregleduKamera preseneËa z majhnimi merami in teæosamo 485g, brez baterije. MogoËe se bomarsikomu, ki je vajen veËjih kamer EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350Dzdela premajhna. Vendar se jo kljub majhnostiπe vedno dobro dræi v roki, oziroma za πe boljπioprijem je moæno dokupiti dodatni nastavek,ki ga privijemo spodaj in v katerem sta lahkodve baterije.VeËina nastavitvenih gumbov na kameri jedobro postavljenih in preglednih. Na zaËetkuspoznavanja s kamero, nam samo nekajgumbov na zadnjem delu kamere dela maloteæav. Pa jih kmalu spoznamo in se jihnavadimo. Predvsem moti, da nekatere gumbesamo pritisnemo in se spremeni nastavitev(naËin proæenja), pritisnemo drugi gumb, paje treba obraËati kolesce za proæilcem(korektura, Av), ali pa pritisnemo enega izmedpetih funkcijskih gumbov, ki so v krogu,pridemo v MENU in preko njega prestavimo

æeleno. Na koncu pa je treba πe s tipko SETpotrditi izbrano. Toda kot æe omenjeno, sehitro privadiπ nastavitvam in je zelodobrodoπlo, da imamo veËino gumbov zanajbolj pomembne veËkrat spremenljivenastavitve na kameri. Oziroma, veËinauporabnikov kamere EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D bo le malokratsploh prenastavljala enkrat æe izbranenastavitve. V primeru, da pa jih bodo, pa jimna prvem mestu ni pomembna Ëim bliæja potin hitrost do njihovih sprememb. Vsi glavnipodatki o naËinu zajema slike na zgornjem LCDzaslonu so dobro vidni. Tistim, katerim bo toprva CanonCanonCanonCanonCanon kamera, se bo treba pomenafunkcijskih “ikon” na LCD zaslonu πelenavaditi, da bodo lahko takoj ocenili skakπnimi nastavitvami fotografirajo. V pomoËpo takojπnjem videnju dodatnih parametrov,katere nastavljamo preko MENU-ja pa nam jegumb INFO. S pritiskom na njega se nam naveËjem TFT zaslonu prikaæejo vsi glavniparametri, od datuma in ure fotografiranja,nastavljenih korektur osvetlitve, izbirebarvnega prostora (sRGB, Adobe RGB),parametra elektronskih korektur (ostrina,tonske vrednosti, kontrast, saturacija barv),do ISO in πe proste koliËine MB na pomnilnikartici.Vratca za katerimi je CF pomnilna kartica selepo odpirajo. Gumb s katerim odmaknemokartico iz leæiπËa ima dve poziciji, “kolena”.Sprva samo malo pritisnemo gumb in karticaje zadosti iz kamere, da jo primemo s prstomain odstranimo. Nekatere kartice pa gredonerade iz leæiπËa. Takrat samo πe malo boljpritisnemo gumb in tudi te kartice bomoenostavno odstranili. Vratca za baterijoodpremo tako, da z nohtom premaknemozatiË, ki jih dræi zaprte. Vendar tako kot mnogodrugih kamer, ima tudi ta v globljem deluzatiËa majhno vdolbinico. Zelo lahko se vamzgodi, da se vam zatakne noht. Predvsemæenske z daljπimi nohti morajo biti zelopozorne pri odpiranju vratc za katerimi jebaterija NB-2LH. Kljub temu, da je baterijakapacitete samo 720mAh, pa je zdræala 1065posnetkov in πe ni bila prazna. Pozna se, da jebila baterija nova. PrviË je bila polnjena veË ur

(nekateri proizvajalci za Li-Ion baterijepriporoËajo prvo polnjenje 16h) in nato dvakratpovsem prazna in zopet normalnopolnjena. Po kakπnih 50polnjenjih bo najbræ zdræala æemanj. Toda tudi v navodilihuradno zapisanih cca. 600posnetkov popolnoma zado-stuje vsakemu fotografu. Vvsakem primeru, pa si je vednodobro dokupiti rezervno ba-terijo. Toda preizkus vzdræji-vosti mi je pokazal, da sokameri EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D, navkljubveËim moænostim naprotipredhodnici EOS 300D, moËnozmanjπali porabo energije. K temu pripomorepredvsem novo CMOS tipalo z 8.0M toËkamiin DiGIC II procesor. »eprav je tipalo tako povelikosti, kot πtevilu toËk enako kot tisto v EOS20D, pa je v osnovi drugaËno. Zelo oËitnospremenjeno predvsem iz pogleda varËneporabe energije, pa Ëe tudi gre nekaj tespremembe na raËun kakovosti konËnegaprodukta, to je fotografije. Kamere v razliËnihuporabniπkih in cenovnih razredih se morajonekje razlikovati med seboj.Izbira dodatnih nastavitev, ki nam jih kameraponuja preko MENU-ja je razdeljena na petposameznih oken. Ko se nam po pritiskugumba MENU prikaæejo na TFT zaslonunastavitve, so sprva slabo vidne. Ne povsembeli zapisi so na sivi podlagi. Ko pa se sπtirifunkcijskim gumbi premikamo ponastavitvah, pa le te postanejo bele, poveËase kontrast in napisi so dobro vidni. VeËinonastavitev v prvem in drugem oknu lahkoizbiramo kar preko gumbov na kameri. Vsakaprenastavitev lastnosti pa potrebuje potrditevz gumbom SET. Marsikateri uporabnik se bomoral po izbiri æelene lastnosti te potrditve πenavaditi. Jih ni malo novih lastnikov kamere,ki so v prvih dneh rokovanja s kamero kar malojezni zaradi potrebe po tej potrditvi. Pa se vnekaj dneh fotograf te potrebe navadi inkamero brez najmanjπe jeze z zadovoljstvomuporablja.Tretje okno nam ponuja nastavitev funkcij vnaËinu pregleda posnetih fotografij. Naprotikompaktnim kameram je teh nastavitev zelomalo. Vendar je treba vedeti, da fotograf, kiuporablja DSLR kamero, veËino fotografijprenese v raËunalnik in jih tam s programi za

obdelavo fotografij dodatno obdela. Zato bibila mnoæica dodatnih funkcij v kameri povsemnepotrebna.»etrto in peto zadnje okno pa nam ponujatanastavitve kamere (vklop/izklop ali nastavitevËasa delovanja kamere v nedelujoËem stanju,avtomatsko rotiranje pokonËno zajetefotografije, svetlost TFT zaslona, formatiranjepomnilne kartice, Cf (lastna izbira nastavitev),izbris vseh funkcij in povrnitev v osnovnenastavitve kamere, ter “Sensor cleaning”, skatero funkcijo se nam odpre zaklop za tolikoËasa, dokler ne zmanjka baterije ali doklerkamere sami ne izklopimo. To funkcijopotrebujemo takrat, ko æelimo oËistiti tipaloprahu. Manj izkuπenim priporoËam, daËiπËenje prepustijo servisu.Preko Cf (Custom Function) “lastnihnastavitev”, lahko izbiramo med devetimimoænostmi, ter jih prenastavljamo aliizklopimo. VeËino teh dodatnih nastavitevpotrebuje izkuπeni fotograf.Prva pa je zelo dobrodoπla vsem. To jemoænost, nastaviti dodatno funkcijo gumbuSET. Lahko izbiramo med (loËljivost inkompresija slike, elektronka korekturaostirne, tonskih vrednosti, kontrasta insaturacije barv, hitrim pregledom fotografij inpremik med toËkami ostrenja). Glede na to, dana kameri æe imamo gumba za premik medtoËkami ostrenja (desno zgoraj na zadnjemdelu kamere) in za hitri pregled slik (drugispodnji ob TFT zaslonu) sta zanimivi predvsemnastavitvi za loËljivost in kompresija slike,elektronska korektura ostrine, tonskihvrednosti, kontrasta in saturacije barv. Vsaj

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

EOS 350D je odliËna kamera za vsakega hobi fotografa. Predno se akcija zaËne, pritisnemo proæilec dopolovice, s tem kamera izostri motiv na nastavljeni toËki, izmeri svetlobo in ko æelimo fotografirati predvideno,v pravem trenutku pritisnemo proæilec do konca. ©kljoc in zanimiva, kakovostno zajeta fotografija je tu.

Posnetek, ki dokazuje, da se da tudi s kamero najniæjega cenovnega DSLR razreda, posneti æeleno v pravemtrenutku. Odzivnost kamere kot proæilca je dobra. Seveda, Ëe smo æe v naprej doloËili toËko ostrenja, pritisniliproæilec do polovice in v pravem trenutku pritisnili proæilec do konca. Enostavneje ne gre. To le ni EOS 1D mkII.



meni je nastavitev loËljivosti in kompresijenajbolj uporabna. Druga nastavitev namomogoËa redukcijo πuma pri daljπihosvetlitvah. Zanimive so πe moænosti “Mirrorlockup” (ob pritisku na proæilec se dvignezrcalo, zaklop pa odpre πele po ponovnempritisku na proæilec), moænost nastavitverazliËnega Ëasa pri delovanju bliskavice innastavitev AF/AE zaklenitve pod razliËnimimoænostmi in gumbi. Æe na podlagi teh prvihspoznanj lahko opazimo, da nam EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350Dnudi to kar so mnogi pogreπali pri EOS 300D.Verjamem pa, da bo marsikomu spet kajmanjkalo. Vendar se bo poËasi treba navaditiin spoznati, da nam podjetja nudijo vdoloËenih razredih samo toliko, kolikor mislijo,da fotografi potrebujejo in so pripravljeni zadoloËeno ceno kamere tudi plaËati. VeË panam nudijo v viπjem in predvsem draæjemrazredu. Povsem enostavna logika, ki pa sezadnja leta zaradi hitre menjave foto digitalnihkamer in predvsem izrednega povpraπevanjapri mnogih kupcih izgubi.©e enkrat bolj se bo treba spoznati z dejstvom,da je vsaka kamera narejena za svoj namenuporabe in predvsem uporabniπke vrednosti.Predvsem cena kamer je πe vedno tistinapaËno razumljeni element, da tudi od tistihkamer iz najniæjega razreda priËakujemoenostavno preveË. Se πe spomnitemednaslova iz leta 2003, 4. πt. revije obkamerah EOS D60, EOS 10D in Nikon D100, “zatiste ki æelijo veË in revne profesionalce”!

Danes se vsak profesionalni fotograf nasmejitej trditvi. Leta 2003 pa je bilo prav od njih karprecej zamere. Zaradi visoke cene pravih PRODSLR kamer si takrat naπe redakcije πe nisomogle privoπËiti najboljπih kamer. InpovpreËne kamere so kar naenkrat postaleodliËne za profesionalne fotoreporterje. Vanalogni dobi kamer srednjega razreda πe vroke ne bi vzeli, sedaj pa so jih na vso moËhvalili. Veljko JukiË, fotoreporter iz svetaformule 1, je bil tudi med njimi. No zameril mini, je pa Ëez Ëas na lastni koæi spoznal, da seza resno delo ne gre igrati z neprimernoopremo. O tem je tudi zapisal iz lastnihizkuπenj prepriËljiv Ëlanek (www.e-fotografija.com).In niË drugaËe ni danes. Kot sem æe zapisal obEOS 300D, da se ne zaletite v njen nakup, Ëeæelite veË, prav tako ne priËakujte, da bo EOSEOSEOSEOSEOS350D350D350D350D350D zamenjala zmoænosti in uporabnost EOS20D. Kar pomeni, EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D je odliËna kameraza vsakega povpreËnega hobi fotografa, ki siæeli DSLR kamero in ve, kaj ta zmore.EOS 350D v praksiPoudarjam πe enkrat. EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D je kameranajniæjega DSLR razreda in temu primerno tudiprirejena za delovanje, uporabo in tehniËnimizmoænostmi. Spoznavanje z njo je za vsakegaCanonCanonCanonCanonCanon uporabnika zelo enostavno. Drugi, kiso do sedaj imeli SLR kamere drugihproizvajalcev pa se bodo morali na CanonCanonCanonCanonCanonfilozofijo gumbov in menija πe navaditi. Pa nizapleteno, zato si glavne nastavitve lahko zelo

hitro nastavimo po lastnem okusu. Delo skamero je enostavno, dokler jo uporabljamoza hobi fotografijo. Torej ne potrebujemohitrega rutinskega dela. Mnoæica gumbov,vedno potreben pogled na zadnji del kamerekjer je LCD zaslon in potrebna potrditev vsakezamenjave lastnosti v meniju so ovira, da bikamera lahko nudila enostavnost in hitrostdela z njo. Motil me je tudi gumb za vklop/izklop kamere. »e izklopljeno kamero damo koËesu in opazimo, da ne moremo delovati terjo æelimo priægati, je gumb za vklop kar teækodoseËi s palcem, ne da nam ni trebakamere odvzeti od oËesa. Vse ostalona kameri pa nam daje obËutekdobrega delovanja in visoketehnologije.Objektiv 18 - 55mm, f/3,5-5,6 jedruge generacije. Malo je obli-kovno spremenjen in najbræ sedajprirejen tipalu z viπjo loËljivostjo.Na æalost ima plastiËni nastavek zana kamero. Fotograf, ki veËkratmenja objektive s tako reπitvijo nebo zadovoljen. Kaj hitro se vamlahko zgodi, da s kovinskim nastavkom nakameri odluπËite delËek plastike, ki lahko natopade na leËo objektiva, v njega ali celo vnotranjost kamere. Vendar ima ta pristopsvojo pozitivno stran. Za dobro optiËnokakovost, kakrπno potrebuje hobi fotograf, jetreba odπteti zelo malo denarja. Navoj pa jeEF-S. Tako, da objektiv lahko do sedajuporabljamo samo na EOS 20D, EOS 300D inEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D.S kakovostjo slike sem bil povsem zadovoljen.Seveda po mojih merilih. Res pa je, da je priDSLR kamerah sama kakovost slike teæjemerljiva. Le ta je zelo odvisna tudi od kako-vosti samega objektiva. In tu lahko nastopijonovi kompromisi. Boljπi objektiv je v samemcenovnem razredu kamere EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D.ZakljuËekCanonCanonCanonCanonCanon je z novo kamero zopet pokazal, kakπnokamero je treba dati na trg, da zadovolji kupcein samega proizvajalca. Kupca s πe zadovoljivokoliËino in kakovostjo tehnologije,proizvajalca pa z moænim zasluækom. Opaæase, da se drugi proizvajalci πe niso pribliæaliCanonCanonCanonCanonCanon-u po teh dveh medsebojno pogojenihmerilih. VeËina jih ponuja enako ali celo manjza veË denarja. In teæava, zasluæiti za novrazvoj je tu. Nekateri pa ponujajo celo veËopreme poleg kamere, za manj denarja. Kar

pomeni, da samemu proizvajalcu zopet ostanemanj, kupec pa glede kakovosti in uporabnostini dobil niË veË. In prav v tem delu je CanonCanonCanonCanonCanon æevsaj 25 let najmoËnejπi. Z obilico lastnihpatentov nam lahko nudijo tehniËno zmogljivokamero za solidno ceno. Ni zaman, da so celodrugi v svetu po prijavljenih patentih.EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D je vsekakor kamera, ki navduπi.Seveda, predvsem hobi fotografa. Na æalost

DSLR kamere cenovno πe niso na 100.000SIT(predvidevam, da bodo najcenejπa DSLRohiπja kamer konec leta 500EURO), da bi lahkoza samo nekaj 10 tisoËakov posegli v viπjirazred. Vendar vseeno v premislek. »e stezahtevnejπi in fotografirate veË, vam je lahkoEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D samo kamera za uËenje digitalnegasveta ali kot druga kamera poleg zmogljivejπe.Nikakor pa ne razmiπljajte, da je EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350Dkljub mnogim izboljπavam naproti EOS 300D,æe primerljiva z EOS 20D, Ëe ste imeli æeljoposeËi po njej. Z EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D je veliko boljnerodno rokovati. Tudi samo delovanje vsehglavnih elementov od ostrenja, merjenjasvetlobe in hitrosti delovanja se ne moreprimerjati z EOS 20D. NiË ni drugaËe kot vanalogni tehniki.O kakovosti fotografije in uporabnosti kamerev tem pomembnem elementu pa je veËzapisano pri testnih fotografijah. Æe sedaj palahko omenim, da nam tudi EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D nudiodliËno sliko pri viπjih ISO nastavitvah. CanonCanonCanonCanonCanonje s svojo CMOS tehnologijo tipal in DiGIC IIprocesorjem v digitalni tehnologiji marsikajpostavil na glavo. Kamera EOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350DEOS 350D pa jimbo zaradi æe sedaj vidno rekordne prodaje inπe zadovoljivega dobiËka, dala novih moænostiza hitrejπi razvoj novih tehnologij.

Matjaæ Intihar


Kamera je zadovoljivo majhna in lahka, da nam lahko sluæi kot popotniπka kamera. Popotnemu fotografu jepomembna tudi zmogljivost baterije. Z EOS 350D in objektivom EF-S 18-55mm II, boste brez teæav lahkoposneli 600 posnetkov. Vendar vseeno priporoËam, da rezervno dokupite æe ob nakupu kamere.

Prednost DSLR kamer je v kakovostnem sistemu in odzivnosti kamere. »e se æe odloËate za DSLR, potem brezobjektiva z daljπo goriπËnico ne bo πlo. EOS 350D in objektiv EF 75-300mm f/3,5-5,6 IS pri 300mm.

EOS 350D, objektiv EF-S 10-22mm in bliskavica 580 EX. Kamera z bliskavico deluje v E-TTLII naËinu.Z bliskavico 580 EX sta odliËna kombinacija. ©e tako problematiËen motiv je lahko odliËno zajet.



Video miniDV kamera SONY DCR-HC90Sonyjev novi val: 16:9Sonyjev novi val: 16:9Sonyjev novi val: 16:9Sonyjev novi val: 16:9Sonyjev novi val: 16:9Moda πirokoformatnih TV sprejemnikov, kiimajo razmerje stranic 16:9 (ali 1,78:1, kakorvam ljubo) je moËno zapljusknila tudi v svetvidea. S filmskih platen poznamo tkim.“widescreen”, ki je znaËilne æe za stare, a tudinove filmske spektakle na velikem platnu: le-ta je enako πirok kot je razmerje naπih novihTV sprejemnikov, a zna biti tudi πirπi: vse do2,35:1!Na TV in video podroËju velja 16:9 kotnajpopularnejπi standard ta hip, saj lahkoprikaæe veliko veËjo πirino, a predvsem tudiglobino slike. Snemanje in pripoved zgodbe vprvem in drugem planu tako πele dobi vserazseænosti.Format 16:9 se je nekoliko srameæljivoposkuπal prikrasti tudi v naπe domove, saj somnoge obiËajne video kamere æe premogletakπen naËin snemanja, a so obiËajen TV for-mat 4:3 (ali natanËneje 1,33:1, Ëe vam je toljubπe) enostavno obrezale zgoraj in spodaj,tako da smo izgubili 17% slikovnega zapisa, asmo pridobili na izraznem naËinu. Novi valraznovrstnih video strojËkov in propomoËkovpa je moËno usmerjen ravno v Ëimboljeprikazovanje ravno tega formata, saj vsiproizvajalci po vrsti kar tekmujejo kdo boponudil bogatejπi in boljπi TV sprejemnik, kiseveda zmore prepoznati in ustreznopredvajati tudi “taπiroki” video format.Skupina proizvajalcev kot so Sony, Canon,Sharp in JVC so naredili celo koalicijo inpredstavili nov format poimenovan HDV, kitemelji na cca. Vsaj πtirikrat viπji loËljivosti, atudi na formatu 16:9.Sony je pri tem πel πe korak dalje, saj jepredstavil gamo modelov tudi v spodnjem insrednjem potroπniπkem razredu, ki zmorejovisokokvalitetni 16:9 zapis πe v dobrouveljavljenem formatu mini DV, a hkratispodbuja tudi zapis na 8 cm velike DVD-je. Vnovi seriji teh modelov pa so razen 16:9 zapisavkljuËili tudi moænost snemanja πtirikanalnegazvoka v dolby surround kvaliteti. Vse to sostandardi, ki so sestavni del sodobnega DVDzapisa in predvajalniki te vrste so tudi v naËihdomovih dokonËno izrinili vse starepredvajalnike tipa VHS. Medtem ko so le-ti (atudi vse kamere) podpirale le dvokanalni ste-reo, pa gre tu za korak navzgor.Serijsko ima vse to le najboljπi model te vrstesony DVD 403, pri nekoliko oskubljenihmodelih (DVD 203 in DVD 202) je za snemanjeπtirikanalnega zvoka treba dokupiti posebenmikrofon. O vseh moænostih katere od tehkamer bomo πe poroËali, takoj ko jo dobimona preizkus, za zaËetek pa smo se oprijelipreizkuπenega standarda DV, ki je na trgu æeokroglo desetletje.

Kaj se skriva za oznako DCR-HC90?Kaj se skriva za oznako DCR-HC90?Kaj se skriva za oznako DCR-HC90?Kaj se skriva za oznako DCR-HC90?Kaj se skriva za oznako DCR-HC90?Na preizkus smo dobili Sonyjev miniDV modelDCR-HC90, ki ima vrsto podobnih lastnosti kotnjegovi DVD bratje, a hkrati zagotavljaprednost preizkuπenega formata. Digitalnivideo standard namreË zagotavlja ta hipodliËno kakovost zapisa, pri dovolj velikirobustnosti in cenenosti pogona. Sonyjevamini kamera je odliËno in zelo natanËnonarejena, zelo prijetnega videza in obËutka vroki.Sony æe nekaj Ëasa zelo dobro sodeluje zaCarlom Zeissom, zato je tudi v tej kamerivgrajen objektiv Vario-Sonnar T* z 10-kratnimoptiËnim in 120-kratnim digitalnim zumom. Zazapis posnetka skrbi tipalo z 3,31 mega-toËkami, od tega jih je za foto zapis uporabi3,05 MP, ostale pa kamera uporabi zastabilizacijo slike pri svojem uveljavljenem»steady shot« naËinu. Fotografija ima takodimenzije 2016x1512 toËk, foto-posnetek pa sezapisuje na uveljavljeni sonyjev“memorystick”.Tu pa je komaj zaËetek sonyjevih posebnosti,Ëeprav je kamera dovolj majhna, da bi jo zlahkaimeli le za igraËo: πtirikanalni zvok je redkostv miniDV formatu (praviloma ga premorejejole canonove XL1 in XL2), mala sonyjeva kamerapa ob nakupu dodatnega mikrofona ECM-HQP1 omogoËa namesto zapisa dveh tonskihstez z globino 16 bitov pravi prostorski zapiszvoka na πtirih stezah z globino 12 bitov. To jeprava poslastica za poznavalce ali - denimo -ljubiteljske snemalce koncertov ali sorodnihzvoËno in prostorsko intenzivnih dogodkov.Obdelava πtirikanalnega zvoka na raËunalnikuzahteva nekoliko mojstrstva, a ga pravilomavsi sodobni programi za video obdelavo brezteæav sprejmejo, po presnetju na DVD pa tudivsi predavajalniki brez teæav s polnim zvenomin prostorsko globino tudi predvajajo.Zvok pa je le ena od sonyjevih posebnosti vtem razredu: na osrednjem mestu se obvisokokakovostnem objektivu in visokoloËljivem tipalu nahaja tudi zapis v πirokemformatu 16:9! Temu je prilagojeno tudi moni-tor s 123.000 toËkami velikosti 2,7 palca(oziroma 6,8 cm), ki ima enako razmerjestranic. Monitor ima na levi strani πe tridodatne gumbe: ob sproæilcu πe dva gumbaza upravljanje z zumom. Menu je precejobseæen in omogoËa bogato moænostnastavitev s tkim. “touchscreenom” - monitorje obËutljiv na dotik in tu neposrednoupravljamo z vsemi nastavitvami. Sony se jena tak naËin izognil nepotrebni kopici gumbov,kar je zagotovo dobra in uporabna reπitev, kiima edino πibko toËko le v primeru uporabekamere z umazanimi rokami…V meniju si lahko nastavimo tudi stopnjo

ostrine, na razpolago imamo 6 osvetlitvenihprogramov in vrsto ostalih podrobnosti.Seveda pa ne moremo mimo zanimive inuporabne funkcije, ki jo upravljamo z velikimpreklopnim gumbom (pri ostalih kamerahmoramo globoko v meni) na zadku: le-tu lahkonastavimo med obiËajno TV sliko formata 4:3in tkim.»High Quality Wide« zapisom fomata 16:9.Veliko tipalo uporablja za video zapis formata4:3 le 720x576 toËk (takπen je namreË PALstandard) a pri zapisu 16:9 uporablja poSonyjevih trditvah 60% veË pikslov, hkrati pazagotavlja tudi za 27% πirπi kot snemanja!Seveda je to prednost, saj tako 16:9 posnetkiniso le zgoraj in spodaj porezani (in torej nudijo

za 17% manjπo sliko) paË pa izkoristijokakovosten zapis po vsej πirini, a tudi pocelotni viπini formata. Za ljubitelje v prihodnostzazrtih video snemalcev, ki æe imajo ustrezne16:9 TV sprejemnike, pa je HC90 ustrezna videomini kamera, ki za nameËek πe uporabljapreizkuπeni DV format zapisa, ki je odliËen takoza akcijske posnetke (zaradi nizke stonjekompresije DCT v razmerju 1:4,4 ne povzroËaartefaktov na prehodih pri moËno gibajoËih seslikah, kar pri MPEG kompresiji za DVD ploπËeπe niso v celoti odpravili oziroma reπili) kot zaljubitelje tonsko bogatejπih zapisov. SonyHC90 ima tudi tkim. “stamina” akumulator inizredno varËno elektroniko, tako da ponavedbah proizvajalca zdræi do 3h, a se ponaπih izkuπnjah lahko zanesete vsaj na uro inpol snemanja z enim samim polnjenjemakumulatorja.

Vstop v svet 16:9 zapisaVstop v svet 16:9 zapisaVstop v svet 16:9 zapisaVstop v svet 16:9 zapisaVstop v svet 16:9 zapisaSony HC90 ima tudi vse pomembne prikljuËke:na sprednji strani sta 1394 firewire prikljuËekza prenos videoslike v raËunalnik in miniUSB2.0 prikljuËek za prenos fotografij zmemorysticka na trdi disk. Ob strani se nahajatudi prikljuËek za napajanje, ob njem pa je tudikombinirani A/V vtiË, iz katerega kameraprenaπa podatke analogno preko treh ËinËevna TV sprejemnik, projektor ali - denimo -starinski VHS snemalnik. Sony DCR-HC90 jezelo zanimiva miniDV kamera, ki nam omogoËapredvsem vstop v svet kakovostnega 16:9zapisa, ob tem nudi tudi zelo moËno foto-funkcijo s kar tremi miljoni toËk bogatimzapisom, odliËno optiko in brezhibno izdelavo.

Pri tem Sony vedno doda πe kakπno svojotehnoloπko fineso, kamor sodi na dotikobËutljiv monitor, preko katerega krmarimovse menije, a tudi enostaven preklopni gumb,kjer izbiramo med naËinom snemanja na for-mat 4:3 ali vse bolj priljubljeno πiroko platno16:9. Za vse tiste, ki pa se bodo spopadli zizzivom πtirikanalnega snemanja zvoka paSony odpira tudi to moænost, a je to le osnova:pravi dolby surround AC-5.1 zvok lahkooblikujemo le z ustreznim programom medobdelavo v raËunalniku.Sony pa je tudi za naπel reπitev s programomza ljubitelje “Click to DVD2”. Naslednji izziv -tako za Sony kot za naπ test pa predstavljajomodeli z neposrednim zapisom na 8 cm ploπËemini-DVD, upamo æe v naslednji reviji e-fotografija.

Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË

Sony HC90 ima vse tri tipe prikljuËkov: 1394firewire, USB2.0 in analogne tri-ËinËe, polnjenjeakumulatorja poteka kar v kameri

Tudi monitor ima format 16:9 in 123.000 toËk, jeobËutljiv na dotik in preko njega upravljamo z vsemimeniji, na levi strani so πe trije dodatni gumbi: za zumin dodatni sproæilec

Sony DCR-HC90 je zelo zanimiva miniDV kamera, ki nam omogoËa predvsem vstop v svet kakovostnega16:9 zapisa, ob tem nudi tudi zelo moËno foto-funkcijo s kar tremi miljoni toËk bogatim zapisom.




___


Nikon je prenovil svoje kompaktne kamere.Med njimi je tudi kamera CoolPix 5600.Oziroma kameri sta dve. Sta v enakem ohiπju,z zelo podobnimi lastnostmi in bistvenorazliko samo v πtevilu toËk. Druga kamera, zmanjπim πtevilom toËk je CoolPix 4600.Kamera kljub zelo majhnim dimenzijam 85 x60 x 35 mm in teæi samo 180g (z baterijama inpomnilno kartico) ne sega v razred mini kamers trdnim ohiπjem, ampak konkurirakompaktnim kameram niæjega cenovnegarazreda. Med njimi pa je med najmanjπimi innajlaæjimi. Oblika je povzeta popredhodnicah, vendar so jo delno osveæili. Naprvi pogled, srebrno ohiπje oblikovno nivπeËno vsakomur. Ko pa kamero primemo vroke, matirana, topla plastika poskrbi za veËjezanimanje. Kljub majhnosti same kamere, pale ta lepo sede v roko. Za to poskrbi primernoizboËeno dræalo kamero. Tudi za palec desneroke je na zadnji strani πe nekaj prostora, dane pritiskamo direktno na nastavitvenegumbe. Kamero pa je skoraj nemogoËe dræatisamo z eno roko in premikati nastavitve. ©ecelo gumb za premik goriπËnic je v temprimeru teæko dosegljiv. PriporoËljivo je, daimate v takih primerih vrvico okoli roke, Ëevam sluËajno kamera zdrsne z nje.

RokovanjeRokovanjeRokovanjeRokovanjeRokovanjeKamera je namenjena enostavni uporabi. Povklopu je v cca. treh sekundahpripravljena na proæenje. Nazaslonu je zelo maloinformacij. Vidimo naËinprogramske osvetlitve, vkateri loËljivostifotografiramo, vklop makromoænosti, naËin delovanjabliskavice, πtevilo posnetkov,ki jih lahko πe zapiπemo nakartico, zoom, in padve zanimivilastnosti, ki sepokaæeta avtomatiËno. Prvaje ISO, ki nas opozarja, da je premalo svetlobein druga (rdeËa roka), ki opozarja na moænoststresenega posnetka, torej predolgega Ëasaosvetlitve.

Da je kamera namenjena nezahtevnemuuporabniku, nam da vedeti æe naËin izbireobËutljivosti ISO. Le ta je samo avtomatski.Poleg æe znane funkcije BSS(BestShotSelector), ki nam omogoËazaporedno zajeti veË slik in nato program izboljπih delov sestavi tem boljπo, nam kameranudi πe opozorilo, da je posnetek zaradipredolgega Ëasa osvetlitve stresen. Opozorilose po posnetku prikaæe na zaslonu in kameranam da moænost, da sliko kljub stresenostizapiπemo na pomnilno kartico ali pa joizbriπemo. Kameri so prav tako dodali lastnostavtomatskega popravka efekta rdeËih oËi (In-Camera Red-Eye Fix) in lastnost D-Lighting, kinam avtomatsko poudari (posvetli) temnejπedele v posameznih motivih. Tako lastnostpopravljanja rdeËih oËi, kot boljπi zapis vtemnejπih delih motiva æe poznamo iz kamerproizvajalca HP.Nastavitev v funkciji MENU je v zeleniAvtomatiki samo πest (nastavitev loËljivostimnastavitev WB, korektura ekspozicije, naËinhitrosti zajema, BSS (Best Shot Selector) innaËin barvnega zapisa). V slikovnihprogramih, katere imamo moænost izbrati naprogramskem gumbu (portret, narava, πport,noËni posnetki) lahko izbiramo samo razliËnenaËine izbire motiva in njihovegaosvetljevanja. Enostavnost izbire najboljπeosvetlitve je tako zagotovljena.

Prav tako imamo samo slikovne izbirerazliËnih nastavitev naËina osvetlitve vlastnosti SCENE, ki nam ponuja 12 motivov.Za hitro nastavitev pa je dobro, da imamo med

temi ikonami tudi funkcijo za nastavitevrazliËnih loËljivosti.Lastnost SetUp lahko spremenimo tako, davidimo tekstovne ali slikovne ikone. Spritiskom na gumb za spremembo goriπËnicepa se nam odpre ob funkciji novo okno z njenorazlago. Sedaj nam tudi Nikon æe ponujarazlago doloËenih funkcij preko TFT zaslona.

Kakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKamera Coolpix 5600 me je popolnomapresenetila. Brez problema se lahko iz mojihdosedanjih preizkusov kosa s kamerami vcenovnem razredu do 100.000 SIT. Ostrina jetako pri bliænjih kot bolj oddaljenih motivovvrhunska. Se ve, v domeni kompaktnih kamerv druæinskem razredu. Kromatska aberacija inodmik barv na robovih sta zelo majhna. Barveso lepo izraæene in vπeËne.Edino v moËni proti svetlobi se opazi moËanodboj od leË v objektivu. Toda za kompaktnokamero tega cenovnega razreda sem bil obprvem pogledu na kakovost fotografij moËnopreseneËen.Mislim, da je Nikon s to kamero, ki skompaktnostjo moËno konkurira tudi krepkodraæjim mini kompaktnim kameram s trdnimohiπjem, krepko potisnil merilo kakovostislike naprej.

ZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekTakole je pri predstavitvi kamer poudarilNikon. “Modela COOLPIX 4600/5600 stapresenetljivo enostavna za uporabo, zaradiËesar sta idealna ne samo za zaËetnike vsehstarosti ampak tudi za tiste, ki jih digitalnafotografija do sedaj πe ni zanimala.”Torej so enostavnost, uporabnost in nizkacena v tem konkurenËnem razredu moto novekompaktne kamere CoolPix 4600/5600. In

res, o kameri ni treba dosti zapisovati, daprepriËa.Je enostavna za rokovanje. S πe ravno tolikonastavitvami, kolikor jih Ëez Ëas ko je fotografæe bolj izkuπenj potrebuje. V veliki veËiniprimerov pa druæinski fotograf kameri vnaËinu popolne (zelene) avtomatikeprograma prepusti zajem. Kar pomeni, da je

za enostavnost poskrbljeno. Vklop,zelena avtomatika, pogled na motivskozi iskalo ali TFT zaslon in pritiskna proæilec. To je vse kar pri CoolPix4600/5600 potrebujete narediti, zadober posnetek za v vaπ druæinskialbum. Torej enostavnost, ki jo s tokamero propagirajo je tu.Uporabnost je druga odlika te

kamere. Je izrednokompaktna. Razen

globine inp l a s t i Ë n e g a

ohiπja, je skorajprimerljiva z mnogo draæjimi minikompaktnimi kamerami s trdnimaluminijastim ohiπjem. Poleg tega pa imataCoolPix 4600/5600 πe majhno πtevilogumbov, kateri so zadosti veliki, med sebojloËeni, predvsem pa za druæinskega fotografazaradi enostavnosti delovanja kameremalokrat potrebni. Fotograf na tej kameripotrebuje pritisniti samo gumb za zoom inobËasno po potrebi gumb za delovanjebliskavice ter vklop makro moænostifotografiranja. V MENU in SET UP niti nepotrebuje posegati, Ëe tega ne æeli. »e pa æe,potem imate moænost slikovnega kottekstovnega prikaza posameznih nastavitev,ter ob vsaki moænost πe (pomoË) HELP, ki nampodrobneje opiπe posamezno funkcijo.Seveda pa nam kamera nudi moænostrazliËnih dodatnih nastavitev. Vendar jenamenjena bolj popolnemu avtomatskemuvodenju. Za kaj veË, ji manjka moænostsamostojne ISO nastavitve, Ëasovneavtomatike, avtomatike zaslonke in M, roËnemoænosti. Toda kot povedano na zaËetku,kamera je namenjena fotografom, kipotrebujejo “trotl” kamero, ki jim bo znalasama reπiti veËino svetlobnih situacij.- Povsem podobne lastnosti kot CoolPix 5600 ima tudi dvojËica

CoolPix 4600. Le s to razliko, da ima 4,1M toËk, goriπËnice med 34

- 102mm (ekv.35mm) in nima moænosti zapisa zvoka k fotografiji.

Matjaæ Intihar

Nikon CoolPix 5600Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com



©e leto dni nazaj, so bile univerzalnekompaktne kamere z moænostjo uporabedodatnih prikljuËkov v rokah marsikateregazahtevnega fotografa. Nove DSLR kamereniæjega cenovnega razreda, pa medzahtevnejπimi fotografi poËasi æeizrivajo tiste prej uporabljane izdraæjega kompaktnega razreda.Proizvajalci pa πe vedno menijo, daje za te kompaktne kamere πe dovoljkupcev. Le malo drugaËen moraπbiti od konkurentov, ki pa jih je v temrazredu zelo malo. Vse veË je tistihuporabnikov cenejπih kompaktnihkamer, ki si æelijo veË, ne bi pa poseglipo DSLR kameri in nimajo potrebe pomnoæici dodatne opreme. VeËinonastavitev æelijo imeti v eni kompaktni kameri,kakovost fotografije in specifiËne uporabnostikamere pa jim ni na prvem mestu. Nikon jetako kamero trgu tudi ponudil. CoolPix 8400naproti predhodnici CoolPix 5400 ni pridobilasamo tipalo iz hibridnih kamer z 8M toËkami.Ampak nam kamera sedaj ponuja objektiv zzaËetnim πirokim kotom kar 24mm(ekv.35mm). Prav ta πirokokotnik je zamenajveËja prednost in predvsem uporabnost tekamere.OdliËna kamera za arhitekte, gradbenike,popotnike, ki veliko fotografirajo v notranjihprostorih, prav tako zahtevne druæinske inpopotniπke fotografe, ki daljπih goriπËnic ne

potrebujejo, rabijo pa πiroki kot in predvsemdobro kakovost fotografije.Ni dileme. Olympus C-8080 (imata enakotipalo) je dobil resnega konkurenta, oziroma

CoolPix 8400 ima æe eno prednost. Ponujanam skoraj vse kar C-8080, za dodatek pa πeπiroki kot 24mm (ekv.35mm). Res, da nam C-8080 nudi 140mm. Vendar v krepko veËjemohiπju. Novi C-7070, ki po velikosti in oblikikonkurira kameri CoolPix 8400 pa ne premore2/3 tipala z 8M toËkami, niti πiroki kot 24mm.Torej, prednost kamere CoolPix 8400 je pravv πirokem kotu!CoolPix 8400 nam æe zaradi svojim mer,Ërnega ohiπja, 113x82x75mm in velikegadræala obleËenega v gumo zelo dobo sedi vroki. Da je kamera plod Nikon-ovih inæenirjevni potrebno videti napis na njej. Na to nas æeopozori rdeËa barva na dræalu in gumbi na

njemu. RdeËa Ërta, katero je leta 1980 nakamero Nikon F3 prviË dodal priznaniitalijanski oblikovalec Giorgetto Giugiaro,nam æe od daleË da vedeti kateregaproizvajalca je kamera. Gumbi ob proæilcu sooblikovno tudi preneseni iz analognih SLRkamer. Njihova postavitev je poznavalcuNikon kamer dobro znana, oziromaprepoznavna brez, da bi jo pogledal. Vseostalo na kameri pa je moænost in kompromismed prostorsko reπitvijo in oblikovnovπeËnostjo.Objektiv Zoom Nikkor ED 24 - 85mm(ekv.35mm) je v izklopljenem stanju kamere,dobro integriran v njo. Sestavljen je iz 10-tihleË v sedmih skupinah. Dve leËi sta z oznakoED, kar pomeni, da pripomoreta k manjπirazprπitvi barvnega spektra in poslediËno ktehniËno boljπi fotografiji. Svetlobna moËobjektiva je od 2,6 do 4,9. Vklop kamere seizvrπi ob premiku gumba ob sproæilcu. Dalahko zajamemo posnetek od vklopa kameretraja dve, tri sekunde. Torej, kamera je πevedno pravi kompakt.V normalnih svetlobnih pogojih ostrenjedeluje dobro. Za to poskrbi tako pasivno kotTTL merjenje oddaljenosti motiva. V slabπihsvetlobnih pogojih pa je ostrenje poËasno invelikokrat nenatanËno. Tako, da nas zelenaluËka z utripanjem opozarja, da ostritev niizvrπena. Kakor pravim, “kompakt jekompakt”. Ne priËakujte preveË, oziroma nepriËakujte nemogoËe. Pogled na motiv jeomogoËen preko vrtljivega TFT zaslonavelikosti 1,8 palca in loËljivosti 134.000 toËk,ali preko EVF (ElectronicViewFinder),elektronskega iskala z 235.000 toËkami.

TFT zaslon je za danaπnje kamere majhen.Vendar nam nudi dober pogled na motiv ininformacije na njemu. S temi kakovostnejπimikamerami pa bomo veËkrat pogledali namotiv tudi preko iskala. V tem primeru(24mm) nam klasiËno optiËno iskalo ne moreponuditi zadovoljiv pogled na motiv, zato sose pri Nikon odloËili za elektronsko iskalo s100 odstotnim pogledom na motiv. Vsekakortak pogled na motiv ni primerljiv s tistim prekoDSLR optiËnega iskala. Je pa vsekakor boljπiod klasiËnih iskal v kompaktnih kamerah. Tiimajo kot prvo samo cca. 80% videnostimotiva in veliko paralakso pri bliænjih motivih.Ostrenje ali kontroliranje posnetka preko njihpa nikakor ni moæno. Tudi v primeru iskala jeNikon s kamero CoolPix 8400 naredil velikkorak naprej, glede konkurence (C-7070).Za konecZa konecZa konecZa konecZa konecTrenutno mi CoolPix 8400 daje obËutek“najboljπe” kompaktne kamere. Seveda, Ëene upoπtevam popolnoma samosvojegahibridnega razreda kamer od katerih jekamera tudi povzela tipalo in EVF iskalo.Kamera po kakovosti slike ni primerljiva zDSLR kamerami. Vendar pa je gledeuporabnosti, kompaktnost in enostavnostuporabe, lahko za marsikaterega uporabnikacelo nad njimi.Visoka kakovost in uporabnost pa ima tudisvojo slabo plat. Viπja je kakovost, veËja jeuporabnost, krepko viπja je cena. In pravzaradi cene, cca. 215.000 SIT menim, da bokamera naπla kupce samo v poslovnifotografiji. Arhitekti, gradbeniki in ostali, kipotrebujejo pravi πiroki kot, druge izbire nitinimajo. Matjaæ Intihar

Nikon CoolPix 8400Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

Kompaktne kamere se vse bolj pribliæujejosvojemu pravemu poslanstvu. Æe od nekdajso namenjene predvsem za druæinsko,popotniπko in poslovno fotografijo. Kamer je

na trgu æe toliko, da je vse teæje izbirati mednjimi. Podjetja nas prepriËajo v njihovokakovost in nakup, z razliËnimi pristopi.Nekatera z nizko ceno, druga z veËjimoglaπevanjem in prepoznavnostjo, tretja zpriznano kakovostjo, naslednja z oblikovnimpristopom.Kamere pa postajajo vse prijaznejπe zauporabnika. FujiFilm v digitalnih kamerah

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.comoblikovno zelo dovrπena. Zajem slike jemoæen tako preko scenskih programov (SP),popolne avtomatike (AUTO) in roËnega naËina(M), kjer imamo moænost nekaterih dodatnihnastavitev (ni pa moænosti spremembe Ëasain zaslonke).Po vklopu je objektiv v trenutku iz kamere inle ta v trenutku pripravljena na ostrenje,merjenje svetlobe in proæenje. Po pritisku naproæilec, je motiv zajet v 0,1 sekunde. Tudipremik med goriπËnicami je zelo hiter. S temkamera pridobi na viπji uporabniπki vrednosti.Na zadnji strani kamere je kar 2,0 palca velikzaslon. Sicer z malo slabπo loËljivostjo, vendarv celoti zadostuje za dober pogled na motiv.Tudi FujiFilm se je odloËil, da na raËun manjπihmer in velikega zaslona kameri ne bo vgradilklasiËnega iskala. Vendar ga pri tehgoriπËnicah niti ne potre-bujemo, kamero pa se da zdvema rokama trdno dræati, dane bo pri daljπih Ëasih osvetlitvepriπlo do premaknjenegaposnetka. Kamera ima πe enodobro lastnost, ki do sedaj medkompaktnimi kamerami ni bilaopaæena. OmogoËa nam nas-tavitev obËutljivosti kar1600ISO. Res, da je πumslike moËno izraæen. Ven-dar nam kamera na ta naËinsploh omogoËa zajeti motiv pri slabi

FujiFilm FinePix F10zdruæuje vsega po malem. Seveda, odvisnood modela in razreda v kateri je kamera.Najnovejπi trend je zviπevanje loËljivosti tipalaod 4M toËk, do 7M toËk. OËitno pa se je

loËljivost med kompaktiustavila pri 7M toËk. Vendar panam sedaj podjetja loËljivostprikazujejo tudi z decimalko.OËitno ni veË zadosti, danapiπeπ polno πtevilo 6M toËk.Boj za veËji poudarek gledeloËljivosti je æe prinesel nove

prijeme. FujiFilm FinePix F10,nam ponuja 6,3M toËk.Seveda na lastnemtipalu Super CCD.

Ker pa vseskozi pou-darjam, da nam sama loË-

ljivost prav malo pove tako o kakovosti slikekot uporabnosti kamere, je treba pogledatinaprej. Tu pa me je FujiFilm zopet presenetil.Njihove kompaktne kamere so æe pregovornoenostavne za uporabo, z malo gumbi inenostavnimi meniji. Sem sodi tudi kameraFinePix F10. Vendar s πe eno razliko. Matiranoaluminijasto ohiπje v roki deluje zelo toplo,kamero se dobro dræi, predvsem pa je

svetlobi. Li-Ion baterija je izjemno vzdræljiva,saj premore kapaciteto kar 1950mAh.Spominska kartica je xD. FujiFilm je æe dolgoznan po odliËnih kamerah. K nam prihaja boljagresivno πele v letoπnjem letu. V uvodu semæe zapisal, da nam podjetja kamere ponujajona razliËne naËine. FujiFilm je na æalost pri nasπe premalo prepoznaven. Vendar jim bo vletoπnjem letu z bolj opaznim marketingom,veËjo prisotnostjo na trgu in s takimikamerami kot je FinePix F10, uspelo moËnoizboljπati dosedanji træni deleæ. Kakovost intehniËno prepoznavnost æe imajo. Vpraπanjeje samo πe cena glede konkurenËnih kamer.Vendar pa je FinePix F10 tudi oblikovno navisokem nivoju, da zna æe iz tega pogledapritegniti marsikaterega kupca.

Matjaæ Intihar

Nagrada EPPA 2005 v Lisboni na PortugalskemLisbona glavno mesto Portugalske je letosgostila finalno prireditev Fujijevegaprestiænega foto nateËaja EPPA( Europeanpress photo award). Prvi EPPA nateËaj se jeodvijal æe pred trinajstimi leti in je skozi letapostal eden najveËjih in najbolj odmevnihnateËajev v Evropi in svetu. Letos se jenateËaja udeleæilo 16 Evropskih dræav. PravilanateËaja so vedno enaka in se ne spreminjajo.Prvi del nateËaja se odvija v vsaki Evropskidræavi posebej, nato je zmagovalec

posamezne dræave povabljen na finalnoprireditev. Naπo dræavo je zastopal naπ final-ist Jane ©travs v kategoriji modna fotografija.Pogoji za sodelovanje so omejeni naprofesionalne fotografe, katerih dela sonamenjena za objavo ali uporabo v reklamne,in druge komercialne namene. Teme nateËajaso arhitektura , πport, modna fotografija intema Evropa. Namen nateËaja je spodbujanjefotografov , katerih æelja in namen sta pomednarodni prepoznavnosti in uveljavitvi vfotografskem ustvarjenju. NateËaj Fujirazpisuje vsako leto in tudi za leto 2006 nebo drugaËe, tako da vas æe sedaj vabim, dase ga udeleæite v Ëim veËjem πtevilu.Podrobnejπe informacije bomo razpisali vkratkem. Letoπnji nagrajenci v vsaki kategorijiso prejeli vsak po 10000 evrov. Samapredstavitev in podelitev nagrad je potekalav prestiænem salonu hotela Ritz. Samenagrade je podelil g.HirofumiYanagida.Otvoritev razstave vseh finalistov so pripraviliv nacionalnem vojaπkem muzeju v Lizbonikatera bo na ogled do sredine maja.Odmevnost EPPA je zelo velika, saj razstavav kateri so prikazana vsa dela, ne samozmagovalna potuje po vsej Evropi in jemedijsko zelo pokrita.Æiriranje je bilo mednarodno. Æirantje so biliiz Slovaπke, Latvije, NemËije, Portugalske,Nizozemske in Belgije. Zmagovalciposamezne kategorije so: Modna fotografijaJakub Klimo, Slovaπka, πport Lars Moeller,Danska, arhitektura Javier Luengo, ©panija,in Europa Yannis Kontos, GrËija.

Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o.

Podelitev nagrade g. Jane ©travsu, zmagovalcu Slovenskega nateËaja.

G. Jane ©travs, ob svojih razstavljenih fotografijah na temo moda.


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

HP je na træiπËe poslal nov digitalni aparatpopularne serije Photosmart. Model z oznakoR717 je pravzaprav nekoliko izboljπana verzijaveËkrat nagrajenega modela R707. Razlika jepredvsem v megapikslih. R717 se ponaπa s6.2 milijoni. Torej dober milijon pik veË kotprejπnja razliËica. Druga vsekakor omembevredna novost je 32mb internega pomnilnika,ki omogoËa shranjevanje fotografij tudi brezvstavljene kartice.DrugaËe pa koncept aparata ostaja podoben.Tu so vse HP-jeve inovacije iz prejπnjihmodelov. Adaptive Lighting, ki omogoËaavtomatsko dosvetljevanje motivov na slikah,ki so osvetljeni od zadaj, pa vgrajena moænostodstranjevanja rdeËih oËi s fotografij in naprimer Image Advice, funkcija, ki vamfotografije opremi s komentarji ter nasveti, skaterimi bi jih lahko posneli bolj kvalitetno.R717 ima vgrajenih kar 12 razliËnih programovoziroma naËinov slikanja med katerimi lahkoizbirate. Vse od klasiËnih (πport, makro,portret, pokrajina), prek programa zafotografiranje dokumentov pa vse doprograma, ki omogoËa kontrolo nadodprtostjo zaslonke.Uporabniπki vmesnik fotoaparata je precejtipiËno HP-jevski. Podoben kot pri njihovihtiskalnikih, prenosnih raËunalnikih in drugih

IT napravah. Glavno vodilo je logiËnost,preglednost in enostavnost izbiranja innastavljanja menijev ter moænosti aparata.Izdelovalci so se kar najbolj potrudili, da bilahko aparat uporabljalo kar najveËje moænoπtevilo ljudi.

Takπno je ozadje novega kompaktnegafotoaparata R717. Njegova cena pri nas bo,oziroma znaπa nekje od πestdeset tisoËakovnaprej, kar ga uvrπËa v nekakπno zlato sredinokompaktnih digitalnih fotoaparatov. In kajR717 za ta denar ponuja? Oziroma, vpraπajmose nekoliko drugaËe, komu je aparat zaresnamenjen?

Dejali smo æe, da so se izdelovalci trudiliaparat pribliæati Ëim veËjemu πtevilu ljudi,vendar pa je æe iz nekaterih njegovih tehniËnihlastnosti jasno, da doloËenemu segmentufotografiranja æeljnih potencialnih kupcev,aparat ne ustreza. Laæje je zapisati komukamera ni namenjena, kot obratno.Najprej je tu delovni radij vgrajenega zoomobjektiva. Ta se giblje nekje med, v klasiËnetermine prevedeno, 40 in 120 mm. To pomeniod zelo blagega πirokokotnega objektiva, doprecej blagega teleobjektiva. Vsi, ki si æelijopriti bliæje svojim motivom, ali pa imajo æeljo,

da bi fotografirali v(manjπih) zaprtih prostorihbodo s to “normalnostjo”razpoloæljivih kotov foto-grafiranja precej neza-dovoljni.Druga lastnost R717, ki gadela nekoliko nezanimi-vega za doloËen delpotencialnih kupcev, paje, ironiËno, prav moË-na programska raz-delanost fotografi-ranja. Kaj si pod tempredstavljamo? R717 nikakor ni fotoaparat, kibi ga prijeli v roke in z njim v veËini primerovter svetlobnih okoliπËinah s preprostimpritiskom na gumb poslikali kvalitetnefotografije. Ne, Ëe slikamo sonËni zahod,potem je za kvalitetno fotografijo dosti boljeuporabiti program sonËni zahod, Ëe slikamona plaæi ali snegu, potem je potrebno izbratitemu primeren program, in tako naprej.Skratka, aparat bo vsem tistim, ki jim brkljanjepo menijih in klikanje nista preveË blizu in siæelijo predvsem fotografirati, povzroËal (vsajna zaËetku) nekaj teæav s svojo razbitostjo naposamezne elemente oziroma tipe fotografijkot so si jih zamislili pri HP-ju.

Prav. OËitno smo namesto tega, komu je R717namenjen, najprej ugotovili, komu ninamenjen. Vendar odgovor na poprejzastavljeno vpraπanje ni daleË. Namenjen je

HP Photosmart R717

Na levi je uporabljena funkcija Adaptive Lighting, na desni pa ne.

vsem tistim, ki iπËejo digitalni aparat zasprejemljivo ceno. In jim je dobra fotografijasicer do neke mere pomembna, vendar rajekot da bi se sami ukvarjali s tem, kakπnoravnanje posamezne okoliπËine fotografiranjazahtevajo, to delo prepustijo procesorjusvojega aparata.Dodaten motiv za nakup aparata vsekakorpredstavlja Ëe vas zanimajo tehnoloπkenovosti, saj je potrebno poudariti, da HP R717podpira malodane vse dodatke sodobnedigitalne fotografije. Od tiskanja brez uporaberaËunalnika, enostavnega poπiljanja prekelektronske poπte, pa vse do izdelavepanoramskih posnetkov ter filmËkov. »e stepristaπ tovrstnega “vse v enem”manipuliranja s podobami, potem je HP-jevR717 ena izmed boljπih izbir, ki so ta trenutekna voljo.

Pavel Koltaj

Ob lepem dnevu so kontrasti in barvni prehodi R717 res lepi.

SonËni zahod slikan na avtomatskem programu nima dovolj intenzivnih barv. Tudi ob slabπi svetlobi je senzor aparata sposoben zaznati πtevilne odtenke.




Tradicija izdelave kakovostnih optiËnih izdelkov v nemπkem mestu

Dresden je dolga æe skoraj 120 let. Leta 1887 je namreË Richard Hüttig

zaËel proizvodnjo fotoaparatov, devet let pozneje pa je razvil svoj prvi

zrcalno-refleksni fotoaparat. Deset let za tem pa je Hüttigovo podjetje

æe veljalo za najveËjega proizvajalca fotoaparatov, v njem pa je delalo

kar 800 zaposlenih. V svoji bogati zgodovini mejnikov pa so zapisali

marsikatero svetovno premiero med fotoaparati, tudi pred letoma 1933,

ko se je prviË pojavila blagovna znamka EXAKTA, in 1949, ko je bil prvi

rojstni dan fotoaparatov z imenom PRAKTICA. Nenehni razvoj proizvodnje

optiËnih izdelkov v Dresdnu je zmotilo le bombardiranje tega mesta ob

koncu druge svetovne vojne leta 1945, toda leto 1990 in velike politiËne

in ekonomske spremembe leto prej pa so vendarle ogrozile obstoj

delniπke druæbe Praktica. Ker pa je blagovna znamka s tem imenom æe bila

cenjena in uveljavljena daleË izven nemπkih meja, takrat novonastalo

podjetje, iz katerega je leta 1998 nastala delniπka druæba Pentacon, je

nadaljevala in okrepila ponudbo blagovne znamke Praktica.

P R A K T I C A

Praktica luxmedia 4008Praktica luxmedia 4008Praktica luxmedia 4008Praktica luxmedia 4008Praktica luxmedia 4008Ob prvem pogledu in prijemu kamere, vidimoin obËutimo velikost in plastiËnost ohiπja. Kotvse Praktice, katere sem imel do sedajmoænost preizkusiti, se tudi ta odlikuje zizjemno malo gumbi na ohiπju in enostavnouporabo. Sama kamera ima izjemno velikodræalo, tako da tudi tisti z dolgimiprsti ne bodo imeli teæave zoprijemom kamere. Obli-kovno je v stilu Konica-Minolte serije A. TudiPraktica luxmedia 4008 imana levi strani kamere vrtljivkoleπËek s katerim spremin-jamo naËine fotografiranja.Objektiv ima 8-kratni optiËnizoom. Objektiv je svetlobnodovolj moËan in sicer f/2.8 vπirokem kotu in f/3.4 v tele obmoËju. Makroostrenje je mogoËe od cca. 7cm oddaljenostiod predmeta. CCD tipalo ima 4 miljone toËk.Zunanji LCD zaslon je majhen, velikosti samo1,5 inËa. Kamera nam nudi tudi zelo æelenoEVF iskalo, katero je moËno primerno pridolgih goriπËnicah. Kamera uporablja SDpomnilne kartice, za napajanje pa skrbijo 4AA baterije. Meniji imajo malo funkciji in sonamenjeni enostavni uporabi. Od kamere biveË priËakoval pri zajemu posnetka, sajpotrebuje nekoliko preveË Ëasa, od pritiskana sproæilec, do zajema posnetka. Mordabodo to izboljπali z prihodnjimi pro-

Praktica DCZ 4.4 in DCZ 5.4Praktica DCZ 4.4 in DCZ 5.4Praktica DCZ 4.4 in DCZ 5.4Praktica DCZ 4.4 in DCZ 5.4Praktica DCZ 4.4 in DCZ 5.4V Sloveniji je po nekaj letih nam dobro znanofotografsko ime Praktica zopet bolj opazno.Z modeloma DCZ 4.4 in 5.4 nam to podjetjeponuja veliko, za malo denarja. Zakompaktne kamere dokaj veliko in teækoohiπje je brez ostrih linij in nam lepo leæi vroki. Kamera oblikovno spominja na Samsugkamere serije UC-A. Practica DCZ 4.4 ima 4M

toËk, DCZ 5.4 pa tipalo s 5M toËk, zinterpoliranjem pa lahko æe v kamerispremenimo loËljivost na 7 milijonov.Objektiv z 3-kratnim optiËnim zoom-om insvetlobno moËjo f/2.9-4.8, je æe standardniobjektiv v kompaktnih kamerah niæjegarazreda. Na zadnji strani kamere je kar 2palca velik zaslon. Kamera uporablja dve AA

gramskimi izboljπavami. Toda nobenakamera ne more imeti vsega. Praktica namnudi predvsem nizko ceno za πe vedno

zadovoljivo kakovost-no kamero. Cena pa

seveda doprine-

se k oblikovno in materialno drugaËnemuohiπju, kamera ima veË ali manj funkcij, veËjiali manjπi zaslon in seveda razliËnokakovostno sliko. Vendar pa je marsikomuna prvem mestu, da ima πiroko uporabnokamero za malo denarja, pa Ëeprav na raËunoblike, trde plastike, majhnega zaslona inpovpreËne kakovosti slike. In kot veËkratpoudarjam, za druæinski album ali za ogledna TV ali raËunalniπkem zaslonu bodo zaveËino zadovoljive. Vedno pa je treba vedeti.Za malo denarja ne priËakujte preveË in ssvojo kamero boste zadovoljni.

Matjaæ Intihar

bateriji in SD pomnilno kartico. Po prvemogledu kamere in æe na zaËetku uporabeopazimo, da je izjemno enostavna zafotografiranje. To nam pove tudi majhnoπtevilo gumbov na njej. Video zapis lahkoposnamemo pri dveh razliËnih loËljivostih insicer z 640 x 480 ali 320 x 240, oboje pri 12ali 24fps. Ker ima Praktica svojo filozofijoprikaza ter izbire nastavitev in teh kamer πe

ne poznamo dosti, se nam zdijo menijina zaËetku malce Ëudni. Toda, ko

jih nekaj Ëasa uporabljaπugotoviπ, da so odliËnozastavljeni in izjemnoenostavni. Na koncunastavitev sledi veliko

preseneËenje. Opazimonekaj takega, kar kon-kurenca πe ni ponudila vsvojih kamerah. To so

igrice. Izbiramo lahko med πtirimi igrami.Kamera je namenjena druæinskemufotografu, ki bi za malo denarja dobil povsemsolidno kamero za zajem druæinskihdogodkov. DZC 4.4 in 5.4 mu bosta vse telastnosti tudi nudili. Mislim, da je zadruæinsko fotografijo bolj zanimiva DCZ 4.4.Res, da ima en milijon toËk manj, toda πe

vedno boste lahko naredili poveËavo13x18cm. Edino izrez za enako kakovost bolahko manjπi. Pa ga veËina pri izdelavifotografij tako ali tako ne izkoriπËa. Mislim,da je Praktica obdræala svojo solidnokakovost, katero mnogi fotografi zelo dobro

poznamo πe iz Ëasov uporabe filmov. Zatonajbræ ne bo malo kupcev, ki si bodo kameros tem imenom zaradi ugodne cene, daljnihËasov in neobremenjenosti z japonskimikamerami tudi kupili.

Matjaæ Intihar




Konica Minolta Dimage Z5Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com

Konica Minolta je v uspeπni seriji Dimage Zponovno pohitela z novim modelom v razredudolgih goriπËnic. Od predhodnega in hitrozamenjanega modela kamere Dimage Z3,katerega so predstavili v juliju 2004, sopovzeli objektiv s kar 12x-nim zoomov.Medtem ko Canon πe kar vztraja s kamero s1IS z 10-kratnim zoomom, Olympus ima πevedno v ponudbi modele 760, 765 in 770, HPmodel 945, odliËnih konkurenËnih kamerPanasonic pa je na naπem trgu samo zavzorec, je Minolta v zaËetku marca æe dala natrg novo kamero Dimage Z5. Tokrat tudi prinas v Ërni barvi.Ko Dimage Z5 primeπ v roke spoznaπ, da jeobËutek dræati jo v roki πe boljπi kotpredhodnico Z3. Tokrat so se potrudili inizdelali trdno in v roki odliËno leæeËo kamero.Malo so spremenili obliko, zamenjali so ma-terial plastike, je matirana z nekaj Ërne gumena oprijemu dræala. Guma za boljπi oprijem jetudi na drugi strani, kjer kamero dræimo z levoroko. Ob prvem pogledu na kamero in stiku znjo se res opazi, da je Dimage Z5 veliko boljtrdno in natanËno izdelana kot predhodnicaDimage Z3 in predvsem Z1 ter Z2. Oblika samana prvi pogled ni veliko spremenjena,dimenzije 109x80x84 ostajajo enake. ©enajbolj opazna sprememba je na zadnjemdelu kamere kjer so drugaËni in manjπi gumbi,ter veËji, 2.0 palca (5,08cm) velik zaslon.Dimage Z5 πe vedno ohranja malo πtevilonastavitvenih gumbov, kar za mnoge manjzahtevne fotografe pomeni prijaznost

kamere, za druge pa veË dela, saj se moramoza skoraj vse “globlje” nastavitve spustiti vmeni.Objektiv z 12X-nim optiËnim zoom-om (35 -420mm, ekv.35mm) je znan æe iz prejπnjegamodela Dimage Z3. Sestavljen je iz 13

leË v 10 skupinah. Svetlobna moË objektivaje 2,8 - 4,5. Ostrenje bliænjih motivov so iz0,5m (Z3), prestavili na 0,6m. Najbliæja makrorazdalja v super makro naËinu pa je ostalaenaka, 1cm. Objektiv je v kamero vpet enakokakovostno, Ëe ne πe boljπe, kot pripredhodnici. V nedelujoËem stanju je dobrozaπËiten v ohiπju. V delujoËem pa je obËutljivtako na pritisk kot udarce. Na objektiv lahkododajamo predleËe za dodatni πiroki ali ozkikot.Tudi Dimage Z5 omogoËa AS (AntiShake)sistem, ki nam pomaga, da posnetki niso takokmalu streseni pri daljπih Ëasih osvetlitve.Sistem je enak kot v Dimage Z3, torej delujetako, da se premika sam CCD v kameri in nekot namesto do sedaj znanih »digitalnih«naËinov popravlja slike in »optiËnegastabilizatorja« v objektivu. AS sistem je bil laniprviË vgrajen tudi v DSLR kamero Dynax 7D.Pokrov pod katerim je vgrajena bliskavica innastavek za dodatno sta enaka kot pri Z3. Karpomeni, da bomo do problema »rdeËih oËi«pri uporabi bliskavice priπli enako hitro, kot zpredhodnico. Pokrov bliskavice moramo πevedno sami roËno dvigniti za njeno delovanje.Ob vklopu kamere pa novost. TFT zaslon jesedaj mnogo veËji, kot pri predhodnicah. Velikje 2.0 palca (velikost se meri po diagonali, 1

palec je 2,54cm) in s 114.000 toËkamiloËljivosti. Kar je velika pridobitev na kameriDimage Z5 naproti 1.5 palËnem zaslonu nakameri Dimage Z3. Danes v na novopredstavljenih kamerah skoraj ne najdemo

veË zaslona pod 1.8 palca.Æe pri Dimage Z3 so se odrekli

notranjemu premikajoËemuLCD zaslonu kot ga ima Z2

in sta v kameri sedaj dvazaslona kot pri ostalihkonkurenËnih kamerah.Drugi zaslon v kamerisluæi za EVF(elektronsko) iskalo.Vendar pa je glede na

dejstvo, da ima KonicaMinolta v kameri Dimage

A2 vrhunsko EVF iskalo skar 922.000 toËkami, je le

to v Dimage Z5 manjπerazoËaranje. Zanimivo je tudi to, da

za ta zaslon glede njegove loËljivosti nisemdobil podatkov ne v navodilih, ne na njihovispletni strani, kot na nekaterih drugih spletnihstraneh, ki so preizkus æe predstavila. Pogledna motiv preko EVF iskala je πe vedno zelopovpreËen. Lahko zatrdim, da je prav EVFiskalo eden najslabπih delov kamere DimageZ5. Vendar to ne pomeni, da se preko EVFiskala ne da fotografirati. Brez bojazni! Vendarso tu inæenirji malo “πparali”, da je lahkokamera z dobrim ohiπjem, 5M toËk, 12XoptiËnim zoom-om, AS sistemom in 2,0 palcavelikim zaslonom, ostala cenovno primerljivas konkurenco.Zaradi veËjega TFT zaslona je sedaj pogled namotiv v moËnem soncu mnogo laæji, kot je bil

s prejπnjim 1,5 palËnim zaslonom. ©e vednopa imamo moænost spreminjati svetlostzaslona v 11 stopnjah, Ëe je le to zaradisvetlobe prostora kjer fotografiramopotrebno. Pogled na motiv preko EVF iskala,nam zaradi slabe loËljivosti πe vedno ne davedeti, ali je motiv oster ali ne. Zato poskrbisamo luËka za AF in pisk kamere ob izostritvi.Pogled preko EVF iskala pa je nujen pri velikihgoriπËnicah. Le z njegovo pomoËjo imamoboljπi kontakt z motivom. Tudi kamero dræimobolj trdno v rokah in πe naslonjena je na naπobraz, kar pripomore k poznejπi stresenostiposnetka.Dimage Z5 pa se nam za slabπi EVF(elektronsko iskalo) odkupi z razponomgoriπËnice, ki je ostala enaka kot pri Z3. Le taje od πe kar πirokokotnih 35mm do super tele420mm (ekv. 35mm). Kar se tiËe goriπËnic jeDimage Z5 πe vedno obstojeËa Olympus 765in 760 v enem ohiπju, s tem da ima πe za nekajmm πirπi kot. Glede na predhodnice, DimageZ5 preseneti z zelo hitrim premikanjem leË ins tem menjave goriπËnice. Dimage Z5 je skorajtako hitra kot Canon s1 IS z hitrim USMmotorjem v objektivu, s to razliko v pridDimage Z5, da ima le ta veË vmesnih stopenjspreminjanja goriπËne razdalje. Tudisvetlobna moË objektiva ni slaba iz pogleda12X-nega optiËnega zoom-a. f/2,8 v πirokemdelu in f/4,5 v ozkem kotu zajema. SvetlobnamoË f/4,5 pri 420mm sicer ni primerljiva zostalimi konkurentkami. Vendar, ker imakamera πe AS sistem, ki nam doprinese vsajdve zaslonki, oziroma Ëasa za πe nestresenefotografije, nas tudi f/4,5 zadovoljuje. PaË12X-ni zoom in s tem povezane dolgegoriπËnice prinesejo tudi slabost. To pa jemanjπa svetlobna moË.Lastnost AS (AntiShake) je direktni odgovorna IS (Image Stabilizer). S to lastnostjo protistresenosti posnetka, Dimage Z5 direktno

Zgodovina oblike kamer serije Dimage Z(x)Zgodovina oblike kamer serije Dimage Z(x)Zgodovina oblike kamer serije Dimage Z(x)Zgodovina oblike kamer serije Dimage Z(x)Zgodovina oblike kamer serije Dimage Z(x)Marsikdo se spraπuje le kje je Konica Minolta

dobila idejo za to nenavadno, toda uporabno

obliko kamere. Neverjetno toda za Japonce prav

niË nenavadno. Iz tradicije. Æe leta 1966 so na

Photokini prviË predstavili foto kamero na 16mm

film Minolta Electro-zoom X. Kamera je æe takrat

imela elektronsko krmiljeno osvetljevanje in sicer

avtomatiko zaslonke. Objektiv pa je bil za tiste

Ëase neverjetni zoom, ali kot se je takrat reklo “gumijast objektiv”, od 300 - 120mm s

svetlobno moËjo f/3,5. Baterija in proæilec sta bila v dræalu kamere. Lahko reËemo, Ëe

pogledamo prvo kamero iz serije Dimage Z, to je Dimage Z1, da po 32 letih vse prav pride.

POÆIVLJAJO»E NIANSE »RNO-BELEGA FOTOGRAFSKEGA PORTRETAVeseli nas, da Fotoklub Ljubljana kljub spremembam, ki so nas doletele spopularizacijo in profesionalizacijo digitalne fotografije, nadaljuje razvoj idejefotografskega portreta v Ërno beli tehniki in s tem meri odzivnost πirπe fotografskepopulacije. Tradicija portretiranja v samem klubu sega nazaj v zaËetke delovanja.Verjetno se je vsak Ëlan vsaj malo posveËal omenjeni tematiki. Lahko pa reËemo, dase je sam naËin portretiranja do danaπnjih dni spremenil pod vplivom razliËnihmodernih naËinov postavitve figure v prostor. Da bi obudili in prebudili fotografskostrast, so se Ëlani fotokluba Ljubljana odloËili, da letos maja organizirajo medklubskorazstavo, ki s seboj vsekakor nosi ambiciozno sporoËilo: razstaviti sto kvalitetnihfotografij; na ta naËin preizkusiti izpovedni, umetniπki izraz portreta v Ërno-belitehniki ter dramatiËnost momenta Ëloveπkega Ëustvovanja, bivanja in predstavljanja.Na razstavi bomo priËe mnogoterim pristopom k obdelavi portreta, razlinim tehnikamin razliËnim miselnim vzorcem mnogih avtorjev pod eno streho. V klubu upajo, dabo razstava navduπila s svojo odmevnostjo, poplaËala zaËetne napore in postalavsakoletna tradicionalna razstava. Katarina Tratar Koroπin

Razpisa za razstavo Ërno-belih fotografij Portret 2005 se je udeleæilo 114 avtorjev, ki sostrokovni æiriji v sestavi Tihomir Pinter, MF FZS, Branimir Ritonja, MF FZS in Tomaæ Lunder,umetniπki fotograf, poslali 898 fotografij na obe razpisani temi. Na temo portret je prispelo540 fotografij, na prosto temo pa 358. Æirija je iz prejetih del za razstavo izbrala 58fotografij na temo portret in 41 fotografij na prosto temo, ter podelila v vsaki temi po trinagrade in po tri diplome. Otvoritev razstave bo v Ëetrtek, 5. maja 2005 ob19.00 uri v avli Narodne galerije v Ljubljani. Vabljeni!



Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.comkonkurira kameram iz istega razreda. To soCanon s1 IS, Panasonic DMC-FZ20 in novakamera, ki prihaja, Sony H-1. Zdaj æe vemo,da AS sistem deluje enako dobro kot IS.Oziroma v kompaktnih kamerah πe bolje.Canon v kamero s1 IS ni dodal najboljπetehnologije, kot jo poznamo iz objektivov zaSLR kamere. AS je bil vgrajen æe vpredhodnico Z3 in najbræe πe izboljπan v DSLRDynax 7D. Edina zamera kameri Dimage Z5,je enaka kot pri Z3. Gre na raËun vklopa/izklopa funkcije AS. »e nam Canon s1 IS inPanasonic DMC-FZ20 ponujata gumb zaizklop IS na kameri sami, pa je le to moænostpri Dimage Z5 treba uporabiti preko MENU-ja. In πe to v povsem zadnji funkciji. Karpomeni, da zaradi daljπe poti do vklopa/izklopa le to funkcijo redko spreminjamo instalno vklopljen sistem pomeni tudi veËjoporabo energije. Je pa po eni strani tudirazumljivo, da pri Dimage Z5 niso uporabilidodatnega gumba za vklop/izklop lastnostiAS. Uporabnik kamere z 10X/12X-nim zoom-om le to moænost tudi s pridom izkoriπËa. Takose pri fotografiranju stalno giblje v celotnemrazponu goriπËnic. In seveda, tudi veËkratlahko pozabi kdaj vklopiti ali izklopiti funkcijo.Tako ni niË moteËe, Ëe sistem kar lepo delujeves Ëas fotografiranja. Saj veËina uporabnikovni veπËa pri kateri goriπËnici in pri katerih Ëasihbi bilo æe potrebno vkljuËiti AS lastnost.Omenil sem æe skoraj enako postavitevgumbov na kameri s predhodnico Dimage Z3.Le teh je tudi malo. Na zgornjem delu roËajaje od spredaj proæilec, nato gumba za makroin bliskavico, povsem na vrhu kolo znastavitvenimi programi in tudi M lastnostjoin zadaj gumb za premik zoom-a. Gumbza nastavitev bliskavice nam prekonastavitve v meniju sluæi tudi za»drugo« nastavitev. Kothitro nastavitev æeleneizbire med WB, hitrostsnemanja, naËin ostrenja,zajema tonskih vrednostiin obËutljivosti ISO, brezpotrebe vstopa v MENU.Levo na zgornjem delukamere je πe vgrajenabliskavica. Pri njeni uporabi moramole to πe vedno roËno dvigniti iz kamere. Kar jeza manj izkuπenega uporabnika lahkomoteËe. Marsikateri zaËetni uporabnik je takomislil, da bliskavica ne deluje. KonkurenËnekamere ob premalo svetlobe in AUTO

nastavitvi bliskavice le to same dvignejo inproæijo.Na zadnji strani kamere imamo πe πtirifunkcijski gumb, za premik v meniju ali medposnetimi fotografijami. Med fotografiranjempa gumba levo/desno lahko uporabimo zahitro nastavitev +- korekture osvetlitve.Spodaj so πe trije gumbi za vklop/izklopMENU-ja, hiter pregled posnete fotografije alibrisanje le te, spodnji gumb pa za informacijena zaslonu, vkljuËno s histogramom ali vpredogled funkciji za informacije o sliki, brezhistograma, in prikaza veË slik na zaslonu.Omeniti je treba πe MENU. Le ta je skoraj enakkot v Z3. Je malce bolj uporabniku prijazentoda πe vedno je preveË nastavitev v menijih.Kot najveËja pomanjkljivost je nastavitevobËutljivosti ISO πele v tretjem oknu menija.Seveda pa lahko funkcijo premika ISOnastavimo na gumb za nastavitev bliskavice.So pa funkcijo za vklop/izklop AS prenesli izpovsem zadnjega menija “SetUp” v prvi meni,prvi zavihek, toda πe vedno se nahaja povsemna dnu, kar pa je tudi dobro saj samo enkratpritisnemo gumb za gor in æe smo pri ASfunkciji.Ker pa verjamem, da bodo to kamero kupovalipredvsem fotografi, ki si enkrat nastavijokamero in tiste nastavitve tudi uporabijo,bodo uporabili AUTO nastavitev obËutljivostiin stalno vklopljen AS. Nekaj v prid vsega tegagovorijo æe nastavitveni slikovni programi na

kolesu za premik med programskiminastavitvami. In praksa nam zaradi obilicedela z zoom-om in iskanjem motiva da vedeti,da jih je pametno uporabiti.Samo fotografiranje s kamero pa je lahko zelo

Podjetje Apacer je bilo ustanovljeno leta1997 in se v samo osmih letih povzpelo medenega od najpomembnejπih proizvajalcevspominskih kartic, USB kljuËev, Ëitalcev inRAM spominskih modulov. S svojo πirokopaleto proizvodov so prisotni na vsehkontinentih, evropska podruænica pa je naNizozemskem.V Sloveniji se je blagovna znamka Apacerpredstavila konec leta 2002. Najprej jeponudba zajemala spominske kartice Com-pact Flash, Secure Digital, Memory Stick,Multi Media in Smart Media. Po manjπihzaËetnih teæavah z prepoznavnostjo na trgu,se je blagovna znamka Apacer v Slovenijiuveljavila s svojo kvaliteto in zelo dostopnoceno. Z razvojem tehnologije in vedno boljosveπËenimi uporabniki, so prihajali naslovensko træiπËe poleg spominskih kartictudi drugi izdelki. Zelo dobro so sprejetispominski kljuËi s svojo elegantno oblikoin zanesljivostjo, pa tudi Ëitalci, prenosnizapisovalci podatkov in MP3 predvajalniki.Najbolj iskane so πe vedno spominskekartice, ki v letoπnjem letu razveseljujejo znovim designom in z razliËnimi hitrostmibranja in pisanja podatkov. Vedno bolj seuveljavljajo tudi spominske kartice zauporabo v dlanËnikih, prenosnikih,videokamerah in mobilnih telefonih ( RS-Multi Media, Mini Secure Digital, Multi Me-dia Dual Voltage RS ).Æe nekaj let pa je Apacer poznan tudi poMP3 predvajalnikih, ki jih odlikuje stilskooblikovano ohiπje, veliko dodatnih funkcijin enostavna uporaba.Program, ki postaja vedno bolj dostopenuporabnikom pa je tudi OTG (On the Go).To so prenosne naprave, ki berejo inzapisujejo podatke iz spominskih kartic(fotografije, kratke filme, glasbo...). ZnaËilnipredstavniki tega programa so Disc StenoCP200, Share Steno CD311 in Image StenoSV600.Vsekakor Apacer lahko zadovolji πe takozahtevnega uporabnika s svojimikakovostnimi izdelki in zelo konkurenËnimicenami.

APACER

Digitalni fotoaparati vseh

blagovnih znamk, po cenah kot

vam jih ponuja internet!

Ob nakupu vas Ëaka πe darilo!

enostavno in predvsem kakovostno, Ëeodmislimo posege v MENU in slabπi pogledna motiv preko EVF iskala - zaslon je naprotipredhodnici obËutno izboljπan.Kamera je po vklopu pripravljena nadelovanje po nekaj veË kot dveh sekundah.Tudi to so izboljπali za cca. sekundo. Nato paje samo ostrenje in proæenje izjemno hitro.Kamera izostri pri dobri svetlobi v manj kotpol sekunde. Odvisno od potrebnega premikaleË. Proæi pa v desetinki. Tako, da se da zajetiz Dimage Z5 tudi bolj hitre motive in samoostrenje in proæenje je zelo primerljivo skamero Sony V3, ki je verjetno najhitrejπakompaktna kamera glede ostrenja inproæenja.Ostrenje je kot se za kamere Konica Minoltaspodobi odliËno. Deluje preko TTL videonaËina in iskanja kontrasta. Dobro deluje tudiv slabπih svetlobnih pogojih, brez luËke zadoosvetlitev motiva.Makro naËin pa nam prinese nove moænosti.S kamero v πirokem kotu lahko ostrimo pri“super Makro” funkciji od samo 1cm naprej.Tako se nam æe dogaja, da nam objektivzasenËi motiv. Toda tak pogled na motiv jezelo zanimiv. AS lastnost pa dodatno poskrbiza nestresenost posnetka.Ker je odzivni Ëas kamere dober, se da z njoposneti tudi πportni motiv brez bojazni, damotiv ne bi zajeli v pravem trenutku.PriporoËljivo je opraviti pred-ostritev. Takokameri ni potreben Ëas za daljπi premik leË inmotiv je zajet takoj po pritisku na proæilec,oziroma samo 1/10 kasneje. Moti edino to, dase po proæenju iskalo za trenutek ugasne.Tako med zajemanjem veËih posnetkov, 2,2v sekundi ne moremo stalno spremljati hitropremikajoËega se motiva. Zanimivo, da so vkameri Dimage Z5 zniæali hitrost zajemanaproti Z3 (2,5pvs). So pa zato v notranjemspominu pridobili en posnetek veË, sedaj jihkamera naenkrat lahko zajame πest.

ZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekDimage Z5 je nadgradnja za Dimage Z3.Seveda, zopet z doloËenimi kompromisi.Cena, uporabnost, kakovost. Nova, vsaj zameboljπa je oblika, veliko boljπi obËutek v rokiin konËna izdelava, 12X-ni zoom, AS (Anti-Shake) sistem, 2.0 palca velik zaslon, hitropremikanje med goriπËnicami in preprostostuporabe so poleg odliËnega ostrenja inhitrega odzivnega Ëasa velike prednosti tekamere. Matjaæ Intihar

Poslovalnice:Cankarjeva 7, 01 422 36 30, Slovenska 58, 01 43 84 000, Celovπka 79, 01 434 33 94




Canon SELPHY 400/500

Canonova serija EF-S objektivov poËasi rastein kljub temu, da so namenjeni predvsemamaterskim uporabnikom, dajejo odliËnerezultate.

©irokokotnemu 10-22mm in klasiËnemu 17-85mm IS, se je pridruæil πe makro objektiv60mm. Zaslonka f2,8 je sicer dokaj klasiËna,a za makro objektiv dovolj svetla. Najmanjπavrednost je f32, a pri tej vrednosti postaneslika æe malo mehka. »e æelite zelo zaprtozaslonko, je najbolj uporabna vrednost f22 oz.f25. Objektiv je oster tudi pri Ëisto odprtizaslonki in je uporaben tudi v druge namene,na primer portretno fotografijo. Kljub temu,da je v osnovi namenjen makro fotografiji, somu Canonovi inæenirji namenili notranjeostrenje z USM motorjem, kar v praksi pomeni

Objektiv Canon EF-S 60mm macro USM

hitro in nesliπno delovanje. »ezakljuËimo, gre za odliËen makroobjektiv, ki je uporaben tudi za kajdrugega, edina “neprijetna” stvar jecena. Aleπ Borlak

Evropski trg digitalnih fototiskalnikov je vlanskem letu zrasel za 160 odstotkov.Fototiskalniki Canon SELPHYSELPHYSELPHYSELPHYSELPHY, imajopomembno vlogo pri Canonovem doseganjuvodilnega poloæaja na podroËju fototiskanjado leta 2006. Da æeli Canon postati vodilni napodroËju tiskanja domaËih fotografij so namna novinarski konferenci v Budimpeπtipovedali tudi vodilni moæje tega podjetja.NajveË stavijo prav na male sublimacijsketiskalnike serije SELPHYSELPHYSELPHYSELPHYSELPHY, kateri so zamenjalistarejπo serijo tehnoloπko enakih CPtiskalnikov.Modela SELPHY CP400SELPHY CP400SELPHY CP400SELPHY CP400SELPHY CP400 in CP500CP500CP500CP500CP500glede na tloris nista dosti veËjaod ovitka CD ploπËe.»eprav majhna, omo-goËata tiskanje narazliËne

medije,in sicer for-mata 10x15cm, 10x20 cm, kreditne kartice, nalepke22x17,3 mm in mini nalepke (8 nalepk nastran). Oba tiskalnika ponujata neposrednotiskanje z digitalnih foto kamer prekstandarda PictBridge.Najcenejπi v seriji tiskalnikov SELPHY SELPHY SELPHY SELPHY SELPHY je modelCP400. S tem tiskalnikom je fotograf dobilmoænost, da si fotografije lahko iztiskapraktiËno kjerkoli brez potrebe poraËunalniku. Vaπa digitalna foto kamera moraimeti samo funkcijo DirectPrint, PictBridge.Tudi velikost tiskalnika SELPHY 400, 171 X 56X 120mm in teæa cca. 1kg s kompletom barvein papirja nam daje moænost, da ga vzamemos seboj na izlet, oziroma kjerkoli si æelimotakoj izpisati fotografije.NaËin tiskanja je preko termo sublimacijskegapostopka (opisan je v knjigi e-fotografija). Moæna najveËja velikost iztisa je 10x20 cm.Glavna razlika med modeloma CP400 in

CP500 je predvsem v hitrosti izpisa. Hitrostizpisa ene slike je pribliæno 80 sekund (400),oziroma 60 sekund (500). Nekaj Ëasa gre πeza prenos in procesiranje podatkov iz kamereali raËunalnika. Od pritiska tipke startpridemo do konËne izdelane fotografije vpribliæno dveh minutah.Pred tiskanjem je treba v tiskalnik vstavitikartuπo. V njej je navita folija na kateri so vzaporedju rumena, cian in magenta barvila in

poseben sloj za stabi-lizacijo slike. Kar-

tuπa je prire-jena za

izpis 36 foto-grafij. Ob nakupu v

paketu dobimo 36 listovnosilnega papirja in kartuπo.

Kakovost fotografije, je moËno odvisna odkakovostnega zajema motiva. Tiskalnik imafunkcijo DPOF (digital print order format), kinam delno tudi pripravi datoteko za vrstotiskalnika. Vendar, Ëe ste æe v fazifotografiranja zgreπili korekturo bele barve, kontrast, ostrino itd, bo fotografija tiskanadirektno preko kamere kaj povpreËnekakovosti. Kakovostno osvetljen motiv pa botudi na tiskani fotografiji zaæarel vkakovostnem barvnem zapisu, ki znazadovoljiti tudi zahtevnega fotografa. Ker paje pogled na kakovost fotografije povsemsubjektivna ocena vsakega gledalca posebej,je kakovost slike teæko oceniti. Za kritiËno okose v primerjavi s fotografijami izpisanimipreko kapljiËne ali tehnologije osvetljevanjav foto laboratorijih ne more primerjati. Vendarsta lahko za marsikaterega fotografa pojma,namen in uporabnost opreme predkakovostjo. Torej, moænost dobrega izpisafotografije na drugaËen naËin imamo.

M.I.

Pentax je na trgponudil nov0 digitalnokamero, odporno naprah in vodo (water-proof in dustproof per-formance). Pentax Optio WP ima vgrajenvelik LCD zaslon (2 palca), CCD tipalo s 5milijoni efektivnih toËk ter 3x optiËnim zoomobjektivom v zanimivo oblikovanemmajhnem ohiπju iz aluminija. Zaradi tehlastnosti je uporaben praktiËno povsod, naplaæi, pod vodo, na safariju, pri πportnihaktivnostih ...Kot nalaπË, kamera za letoπnje poËitnice namorju ali ob reki. TehniËne lastnosti- CCD tipalo s 5,0 milijoni efektivnih toËk- 3x optiËni zoom objektiv (zoomiranje v

notranjosti, brez zunanjih gibljivih delov)- vodoodporno ohiπje (aparat lahko

uporabljamo do 30minut pri globine 1,5 m)- pripravljenost na posnetek v samo 0,6

sekunde po vklopu- Continuous AF in Tracking AF naËina

avtomatskega ostrenja- 20 prednastavljenih naËinov fotografiranja- Recovery funkcija za obnovitev po pomoti

izbrisanih posnetkov- supermakro posnetki od 1 cm- napajanje: Li-Ion akumulator

Ohiπje, odporno navodo in prahOptio WP je prestal πtevilnezahtevne teste in pridobilcertifikat JIS Class 8 zavodoodpornost (30 minutneprekinjene uporabe doglobine 1,5 metra) terDustproof Class 5 zaodpornost proti praπnimdelcem. 3x optiËni zoom objektivObjektiv je izdelan in vgrajen v Optio WP na

naËin, ki omogoËa premikanje leË vnotranjosti ohiπja. S tem na kameri nizunanjih gibljivih delov, ki bi se pri uporabilahko poπkodovali. AF sistem avtomatskegaostrenjaPoleg æe znanega continuous AF sistema(sproæilec pritisnjen do polovice) ima OptioWP vgrajen tudi tracking AF sistem, ki seuporablja pri programih Pet in Sport. Track-ing AF sistem avtomatsko spremlja objekt inskrbi, da je le ta nenehno izostren.

Recovery fukcija»e se zgodi, da po pomoti izbriπemoposnetke s spominske kartice oz. joformatiramo, jih lahko z uporabo funkcije Re-covery enostavno obnovimo. Obnovitev jemoæna takoj po brisanju oz. formatiranju, πepreden na spominsko kartico zapiπemo novepodatke. Snemanje in urejanje videaOptio WP omogoËa snemanje videa zzvokom. Z vgrajenimi funkcijami za urejanje

lahko video zapis razdelimo na veË

d e l o v ,posamezne dele med sebojzdruæujemo, del filma lahko shranimo kotposnetek (sliko). M.I.

PENTAX Optio WP



Fotografija mimo raËunalnika...

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

...z novimi

produkti!

PowerShot s2 IS

Tiskalnik SELPHY 500

IXUS 30

S tiskalniki serije SELPHY

si lahko doma izdelujemo

najcenejπe fotografije

v velikosti 10 x 15cm.

Do odliËne fotografije...

PowerShot A400

PowerShot S70PowerShot A95

IXUS i 5

IXUS 30/40


V prejπnji reviji sem predstavil kar tri kameretega proizvajalca. Zapisal sem æe, da sopredvsem na japonskem kamere pod temimenom moËno cenjene. Njihova uporabnostin kakovost pa je vse bolj poznana tudi vEvropi. Predvsem znajo biti pri Casio drugaËni.Njihove kamere, predvsem pa tokratpredstavljeni model EX-P505 kaæe, da se datrgu ponuditi kamero, ki ni povsem klasiËnakopija ostalih foto kamer.EX-505 je æe oblikovno malo samosvoja.Majhna, z veËjim izraæenim delom tam, kjerje objektiv. Kljub majhnosti kamere, nam leta ponuja kar 5X-ni optiËni zoom. Desna strankamere, nam nudi odliËen oprijem. Proæilecje na pravem mestu, okoli njega pa je gumbza premik goriπËnic. Na zadnji strani kamereima palec πe dovolj prostora, da kamerodræimo bolj trdno.Zaradi dobro postavljenega vrtljivega gumbas programi za nastavitve zajema, lahko spalcem tudi brez da bi premikali kameroopravimo razliËne nastavitve. Brez da bi kakodrugaËe dræali kamero lahko pritisnemo tudi

gumb za upravljanje z menijem.Gumbov na kameri je zelo malo. Toda kljubtemu nam nudi zelo veliko razliËnihmoænosti in predvsem za kompaktnokamero dovolj enostavno nastavitevglavnih, najveËkrat æelenih funkcij.EX-505 ima CCD tipalo s 5M toËk in 1,8palca velik TFT zaslon. Zaslon je vrtljiv,tako, da ga imamo lahko vedno varnoskritega v ohiπju. Zanimivo je, da kameropriægemo æe tako, da samo odpremozaslon. Imamo tudi moænost vklop/izklopkamere opraviti z gumbom. Vendar jereπitev vklopa s premikom zaslona zelouporabna. Na levi strani kamere na delukjer je objektiv sta dva gumba. Prvi namomogoËa fotografiranje s samo 1cm od-daljenosti od motiva, drugi EX pa prikazglavnih funkcij, katere najveËkrat potrebu-jemo, Ëe æelimo z drugaËnimi nastavitvami πeizboljπati zajem motiva (WB, ISO, merjenjesvetlobe, AF obmoËje).Da je kamera nekaj povsem drugaËnega papove mnoæica zapisov o moæni kakovosti

Casio EXILIM EX-P505zapisa video zapisa. Napis MPEG-4 je navrhnjem delu kamere moËno izraæen. Tudi nanastavitvenem gumbu za programsko izbirozajema slike je poleg klasiËnih fotografskihM, A, S, BS (scenske/best shot), v kar πtirihnaËinih moæna izbira video zapisa. PolegklasiËnega naËina imamo πe moænostnastavitve snemanja v kratkih sekvencah, z

moænostjo BS (BestShot), æe

programsko pripravljene nastavitve za temboljπi zapis in na koncu (PastVideo). Kamerasi v tej funkciji beleæi nekaj sekund zapisa, Ëetudi nismo pritisnili proæilec za zaËetek

snemanja. Tako imamo zapisano nekajsekund videa πe preden smo pritisnili zaËeteksnemanja.Kakovost video zapisa je vrhunska, æeprimerljiva s cenejπimi, pravimi videokamerami. Kakovost fotografije pa je po-

vpreËna, oziroma povsem zado-voljuje namenu upo-rabe kamere in nje-nega razreda. Pozna

se, da so tej kameriomogoËili predvsem odli-

Ëen video zapis. Glede nadejstvo, da ima kamera kar

5X-ni optiËni zoom moti, da nimaklasiËnega iskala. Pri tej goriπËnici je æe

teæe najti motiv, predvsem pa mu slediti samopreko zaslona. ©e toliko bolj, Ëe uporabimodigitalni zoom. Vendar, kot sem zapisal nazaËetku. Kamera je drugaËna od drugih in joje treba tako tudi gledati. Ima povsem svojtip kupcev, ki imajo drugaËne zahteve. Zeloprimerna je za vse druæinske ali popotniπkefotografe, ki poleg fotografije radi zajamejotudi video zapis. Glede na mnoæico nastavitevzajema slike kot videa je kamera πe zaradikompaktnosti, moËnega zoom-a in majhnostiodliËna izbira za ta tip uporabnikov.

Matjaæ Intihar

Olympus mju-mini je πe vedno oblikovnonajbolj dodelana kamera na træiπËu. Odpredhodnice s 4 miljoni toËk je podedovalaenako obliko, edino Olympus napis na kamerije sedaj v obliki ploπËice. Ker je kameraoblikovno izpopolnjena in jo lahkouporabljamo celo kot modni dodateknam jo ponujajo v veË barvnih odtenkih(Ërna, modra, beæ, roza). Ne bi biloslabo, Ëe bi se kdo spomnil nareditiohiπje pri katerem bi lahkomenjali pokrov ohiπja zrazliËnimi barvami ali vzorci.Tako kot je to pri mobilnihtelefonih. Ohiπje kamereOlympus mju-mini jetrdno grajeno inodporno na vodo inprah. Kamera seizvrstno prilegaroki.Je dovolj debela, da jo dræimoËvrsto. Gumba na zgornjem delu kameresta dva. Prvi za vklop/izklop in sproæilec,kateri je postavljen na pravo mesto. Zaslon

Olympus mju-mini Sje odliËno viden tudi ob moËnem soncu. Pravtako lahko odliËno vidimo sliko, Ëe gledamo

na zaslon pod

kotom do 160 stopinj. V notranjosti ohiπja,pod zaπËitnimi vratci se skriva objektiv z 2-

kratnim optiËnim zoomom, z goriπËnicama 35- 70mm in svetlobno moËjo f/3.5 - 4.9 karpomeni, da je objektiv svetlobno πibak. Zaobjektivom se nahaja CCD tipalo velikosti 1 /2.5 inËa z 5 miljoni toËk. ObËutljivost ISOlahko nastavljamo poljubno med 64in 400, Ëe delujemo v naËinuavtomatike pa nam kamera samanastavlja med 64 in 250 ISO. Vmakro naËinu kamera ostri od8cm dalje. Olympus mju-minizajema video zapis v dvehloËljivostih, 320 x 240/ 15fps ali 160 x 120

/ 15fps.M e n i j i

so tipiËnoOlympusovi. Kamera

ima æe prednastavljene nastavitvefotografiranja.

Preko njih lahko tudi manj izkuπenjfotograf, dobi optimalne fotografije.

Scenskih moænosti zajema je 15. Od avto-programa, portreta, pokrajine, pokrajine inportreta, noËnega naËina, noËnega naËina inportreta, kuhinja/hrana, plaæa in sneg,avtoportret , avtoportret s samosproæilcem,slikanje za steklom, notranji prostor, slikanjeob svetlobi sveË, sonËni zahod do ognjemeta.Velikokrat je mnogo bolje izbrati scenski

naËin, kot pa fotografirati v program naËinu.Scenski naËini so izjemno zmogljivi in njihovaprednost je v tem, da programsko æepredvidevajo pravilni naËin zajema motiva.

Kamera mju-mini nam na

prvem mestu nudi prijetno obliko. Uporabniks to kamero ne dobi mnoæico tehniËnihlastnosti in velike uporabnosti kamere. Todakamera je zaradi majhnosti kot nalaπË, da jolahko vzamemo s seboj kamorkoli. Nadruæabnih dogodkih pa nam ne sluæi samo kotfoto kamera, ampak je v pravi barvi lahko tudikot odliËen modni dodatek. Njena oblika inbarvne usklajenosti ohiπj to le potrjujejo.Kakovost fotografije pa je povsem zadovoljivaza naπ domaËi foto album.

Matjaæ Intihar




Na kratko o podjetjuNa kratko o podjetjuNa kratko o podjetjuNa kratko o podjetjuNa kratko o podjetjuPodjetje Sanyo je bilo ustanovljeno leta 1947.Ime Sanyo pomeni “Trije oceani”, karsimbolizira globalnost organizacije. StiliziranaËrka “N” predstavlja:- kvaliteto- orientiranost k kupcu- originalno kreativnost- medsebojno zaupanje- socialno in ekoloπko predanostMultinacionalno podjetje deluje v 28 dræavahin zaposluje veË kot 75.000 ljudi.BaterijeBaterijeBaterijeBaterijeBaterijeSanyo je najveËji proizvajalec baterij na svetusaj proizvede veË kot 50% vseh baterij, odkomercialnih do industrijskih. Poleg lastneblagovne znamke Sanyo izdeluje baterije zamnoga znana podjetja (npr. Nokia). Programbaterij v glavnem obsega:

Navadne (nepolnilne) baterijeNavadne (nepolnilne) baterijeNavadne (nepolnilne) baterijeNavadne (nepolnilne) baterijeNavadne (nepolnilne) baterije- Alkalne in zink-karbonske baterije- Litijeve baterijePolnilne (akumulatorske) baterijePolnilne (akumulatorske) baterijePolnilne (akumulatorske) baterijePolnilne (akumulatorske) baterijePolnilne (akumulatorske) baterije- Ni-Cd baterije- Ni-Mh baterije- Li-Ion baterije- Polimer (Li-Polymer) baterijePolnilciPolnilciPolnilciPolnilciPolnilciPolnilci so namenjeni polnjenjuNi-MH polnilnih baterij. Nekateripolnilci imajo preklopno stikalo,ki omogoËa polnjenje Ni-Cdbaterij.Polnilce lahko v grobem razdelimov tri skupine:- navadni polnilci- hitri polnilci- “pametni” polnilci

Navadni polnilci imajo Ëas polnjenja baterijod 10 do 14 ur, odvisno od kapacitete baterij.Njihova zaπËita je zgolj Ëasovno stikalo, ki podoloËenem Ëasu izklopi polnjenje.Pri hitrih polnilcih je Ëas polnjenja od 2 do 5ur, odvisno od kapacitete baterij. Ti polnilciimajo pulzni naËin polnjenja, napetostnozaπËito in Ëasovni odklop. Imajo 4 kanalno

polnjenje, tako da kontrolirajo vsakobaterijo posebej. Po konËanem

polnjenju vzdræujejonapolnjenost baterij.“Pametni” polnilci imajovgrajen mikroprocesor, ki

nadzoruje in polni vsakobaterijo posebej. »as

polnjenja je lahko od 30 do 60minut, odvisno od kapacitete

baterije. Mikroprocesor stalnopreverja vse procese polnjenja: napetost,

temperaturo in napolnjenost baterije. Boljπipolnilci imajo ventilatorsko hlajenje.Tu lahkopolnite razliËno napolnjene baterije, razliËnih

Novost na trgu baterij

kapacitet. Hitri in “pametni” polnilcizagotavljajo, poleg hitrega polnjenja baterij,dolgo æivljenjsko dobo baterij pri velikikapaciteti. M.I.

Sony DSC-W5 / W15Kameri Sony DSC-W1 in W12, ki sta bili opisaniv prejπnji reviji sta zamenjali novi, DSC-W5 inDSC-W15. VeËjih spremeb ni. Oblikovno sominimalno spremenjene, πe najveË na prednjistrani, povsem enake pa so ostale mere inteæa kamere (91x60x36mm in 250g).VeËja opazna sprememba je samo v tem, daso kameram W5/W15 dodali 32MB notranjegaspomina in poveËali zajem na devetzaporednih posnetkov v notranji spominkamere. ©e vedno pa kameri ohranjata vseodliËne lastnosti, katere nam Sony nudi v temviπjem uporabniπkem razredu. Naj omenim πerazliko med modeloma W5 in W15. DSC-W5je srebrne barve. DSC-W15 pa Ërne in vkompletu sta πe dve dodatni bateriji intorbica.Ohiπje iz trdne matirane plastiËne mase jesestavljeno zelo kakovostno. Teæa kamere paje æe stvar okusa posameznika. Nekdo si æelilahko kamero spet drugi malo teæjo, za boljπiobËutek. Sony W5 / W15 tehta skupaj z dvemaAA baterijama in MemoryStick pomnilniπkokartico 250g. Objektiv je v ugasnjenem stanjukamere odliËno zaπËiten z aluminijastim

nastavkom za filtre in predleËe. Na prednjistrani je πe prednji del iskala, bliskavica inluËka za pomoË pri ostrenju v slabπihsvetlobnih pogojih. Na vrhnjem delu kamereje gumb za vklop/izklop kamere in okrogligumb s funkcijami za programske nastavitve,v sredini pa proæilec. Zadnja stran nam nudikar 2,5 inËa velika zaslon, majhno iskalo inmnoæico nastavitvenih gumbov, ki so zaradivelikega zaslona in s tem malo prostorastisnjeni na desni strani kamere. Majhnigumbi so lahko slabost, toda po drugi stranilahko vse nastavitve zaradi bliæine opravljamosamo s palcem. »eprav je zaslon zelo velik,pa ima povsem povpreËno loËljivost 115.000toËk. Toda kljub slabπi loËljivosti dosega svojnamen. To pa je zelo dober pogled na motivali posneto fotografijo, Ëe tudi vaπ vid ninadpovpreËen. In ker je kamera namenjenapovpreËnemu druæinskemu fotografu, je nizkaloËljivost zaslona kompromis med viπjo ceno,Ëe bi zaslon imel veËjo loËljivost ali pamanjπim zaslonom, Ëe bi æeleli imeti veËloËljivosti za enako ceno.Objektiv na kameri ima napis Carl Zeiss.

Ponuja nam 3X optiËni zoom, od 38 do 114mm(ekv. 35mm) svetlobne moËi 2,8 - 5,2. Gledena kompaktnost kamere in namenu uporabeji je svetlobna moË samo 5,2 v tele obmoËjulahko oproπËena. Vendar pa nam kamerazaradi slabπe svetlobne moËi hitro poseæe poviπji ISO obËutljivosti.Sony DSC-W5 / W15 zajame sliko na CCDtipalo velikosti 1/1,8 inËa s kar 5,1M toËk. TakaloËljivost je ob vedno premajhnihpomnilniπkih karticah velikokrat prevelika intudi nepotrebna, Ëe ne izdelujemo veËjihpoveËav. Sony ima na svojih kamerah nasta-vitev razliËnih loËljivosti zelo dobro reπeno.Za prenastavitev loËljivosti imajo na svojihkamerah poseben gumb (na W5 /W15 povsem spodaj), kateri sluæiv fazi snemanja samo temunamenu. V fazi pregleda æeposnetih fotografij, pa kot vklopfunkcije brisanja slike. Kot ostaleSony kamere ima tudi W1 / W12preko funkcijskega gumba MENUmoænost hitre izbire in nastavitevglavnih delovnih lastnosti. Zafotografe, ki pa raje prepustijodelovanje kamereavtomatiki, pa imamo navoljo (zeleno) avtomatikoin osnovne scenske programe.

ObËutljivost tipala lahko izbiramo med 100,200, 400 ISO. V makro naËinu snemanja semotivu lahko pribliæamo na 6 cm.»e pogledamo iz vsega naπtetega, je Sonykameri w5/w15 samo delno oblikovno osveæil,jima dodal 32MB noranjega spomina in celomalo zmanjπal loËljivost TFT zaslona.Povsem enaka kot sta W5/W15 je po obliki,merah, TFT zaslonu, objektivu in teæi, πe enanova kamera. To je Sony DSC W7. Razlika jele v tem, da je Sony πel s to kamero v koraknovemu trendu in v njo vstavil tipalo s kar 7MtoËkami. Za vse, ki si æelite veËjih poveËav,izrezov ali “prestiæa”, lahko poseæete po tej,tehniËno “boljπi” kameri.

Matjaæ Intihar

Canon A510 ima breme 550mA pri 3,2V. Nagrafikonu je opaziti, da so Sanyo 1700mAh baterijezdræale kar 408 posnetkov.

Preizkus vzdrælivosti baterijPreizkus vzdrælivosti baterijPreizkus vzdrælivosti baterijPreizkus vzdrælivosti baterijPreizkus vzdrælivosti baterij

Preizkus kapacitete baterije po doloËeni seriji polnjenj/praznjenj. Najcenejπi ponudnik ni veË tako ugoden!




Osnove in tehnike fotografiranja VII.delV prejπnji πtevilki smo spoznali snemanje pripriloænostni luËi in snemanje z bliskavicami.Tokrat se bomo podali v studio.

Studio lahko zaËasno postavimo v vsakem

prostoru, ki je dovolj velik za postavitev nekajluËi (slika 1). Studio si seveda lahko tudi zastalno opremimo, v kolikor imamo za toprostor in potrebo (slika 2). Za najbolj

enostavno snemanje, na primer portreta,zadostuje æe reflektor ali celo samoreflektorska æarnica od 250-500 vatov v dovoljvarnem okovju in odbojni reflektor. Za æarnicopotrebojemo okov s primernim prijemalom alis stojalom (slika 3). Za razsvetljevanje senc

lahko kot odbojnik uporabimo ploπËostiropora ali bel karton. Kupimo lahko tudizloæljiv odbojnik. »e fotografiramo portret vambientu, moramo paziti za pravilen izborozadja, da se izognemo æe znanim

kompozicijskim napakam. Za boljπo in boljdovrπeno osvetlitev potrebujemo veË luËi, pomoænosti z razliËno πirokimi reflektorji. Zapravilno barvno temperaturo so najboljprimerne posebne opalne Nitraphot æarnice,ki pa se danes vse manj uporabljajo, saj sojih uspeπno nadomestile halogenske luËi.Najbolj popularne so πe vedno Hedlerjeve luËiz vgrajenim ventilatorjem, ki omogoËaneomejeno uporabo.Zdaj Hedler nudi veËmodelov luËi, od klasiËnih z barvnotemperaturo 3200/3400 K, kakrπna jeVideolux silent automatic 2000, ali novaProfilux 200 z barvno temperaturo 5600 K inmetal-halogensko æarnico. Za vse tipe luËinudijo dodaten pribor: spot-reflektorje,odbojne deænike, soft-bokse, stojala za luËiin drugo. Te luËi so zelo prijetne za delo, kervedno toËno vidimo jakost svetlobe in lahkonatanËno doloËamo odnose med svetlobamiin sencami. Jakost svetlobe pe se ne moreprimerjati z bliskovnimi luËmi, ki omogoËajotudi kratke Ëase in s tem snemanje gibanja.Zato so roËne bliskovne luËi -fleπe ojaËali inpoveËali, ter izdelali prave studio-bliskavice.S tem pa ni reËeno, da si z odbojnimi deænikiin raznimi soft-boksi ne moremo nareditimalega studia æe z dvema ali tremi navadnimibliskavicami.Za veËje prostore in veËje objekte, papotrebujemo æe profesionalne bliskovnereflektorje, kakrπni so na primer BOWENS,MULTIBLITZ, BALCAR in drugi. Za zaËetek jezelo primeren Multiblitz Mini-Studio , alinovejπa izvedba Multiblitz Profilite Compackt200 (slika 4), ki ga dobimo v kovËku z vsododatno opremo, kot je razvidno iz slike. Stakimi kompleti lahko v vsakem trenutkupostavimo zaËasen studio, poskrbeti moramole πe za primerno okolje.VeËkrat sem æe omenil ozadje. Kadarsnemamo predmete ali pa osebe, si veËkratæaæelimo ali celo nujno potrebujemo mirnoozadje. Najenostavnejπi je bel papir, ki si galahko hitro priskrbimo. Barvna ozadja so boljzahtevna. Lahko so tudi iz papirja, sevedamoËnejπega, da se prehitro ne strga; ali celoiz blaga. Tudi tu lahko improviziramo. Kupimo

doloËeno blago, najbolje platno, æepobarvano, ali pa ga sami pobarvamo. Trebaje vloæiti nekaj denarja, dela in domiselnosti.Seveda lahko vse to kupite, kakor tudiposebne nosilce za ozadja ( slika 5). Poleg

snemanja portretov, celih oseb ali aktov, jezelo priljubljeno tudi snemanje tihoæitij indrobnih predmetov. V ta namen potrebujemomontaæno mizo, ki si jo lahko naredimo samiali pa tudi to kupimo v foto trgovinah. Na (sliki6) vidimo primer snemanja male keramike naozadju s strukturo. Zelo dobro se obnesejo

tudi ozadja s prehodom. Na (sliki 7) stojilonËek z roæami na beli podlagi, da ne bi bilomodrega odseva; za ponazoritev neba paprehaja ozadje v modro barvo. Na (sliki 8) pavidimo primer snemanja portreta natemnosivemozadju s prehodom v veËjemformatu. Primer namizne fotografije zozadjem s strukturo in skico postavitvevidimo na (sliki 9).Za Ëlanek o Ëeπkem pivu sem vzel Ërno ozadjes prehodom kot nevtralno ozadje, osvetlil pasem s soft-boksom in z belim odbojnikom nadesni za ublaæitev senc. Ker je bila svetlobamehkejπa so sence manj trde in samopoudrajajo plastiËnost posnetka ( slika 10).Takπna enobarvna ozadja s prehodom lahko

Canon AdriaCanon AdriaCanon AdriaCanon AdriaCanon Adria kupcem Canon digitalnih kamkorderjev ponovno ponuja moænost vpisa

na Canon Akademijo, kot novost pa uvaja tudi smer EOS digitalna fotografija, ki pa

je namenjena kupcem EOS digitalnih fotoaparatov

Vrhunska tehnologija, oplemenitena z znanjem in navduπenostjo, daje nepozabne

rezultate. Opogumljeni z mnoæiËnem odzivom konec lanskega leta, Canon Adria

kupcem Canon digitalnih kamkorderjev ponovno ponuja brezplaËni izobraæevalni

teËaj na Canon Akademiji s podroËja digitalnega videa. Poleg tega pa Canon Akademija

letos odpira nov oddelek, in sicer za digitalno fotografijo, v katerega so povabljeni

kupci digitalnih fotoaparatov Canon EOS. Canon video AkademijoCanon video AkademijoCanon video AkademijoCanon video AkademijoCanon video Akademijo bo vodil Veljko

JukiË, novinar, fotoreporter in TV-producent. Canon EOS AkademijoCanon EOS AkademijoCanon EOS AkademijoCanon EOS AkademijoCanon EOS Akademijo za digitalno

fotografijo pa bo vodil Matjaæ Intihar, urednik revije in spletne strani e-Fotografija

ter avtor prve slovenske knjige o digitalni tehnologiji, namenjene digitalnemu

fotografskemu izobraæevanju. Na prvem izobraæevanju Canon Akademije so v Canon

Adrii izπolali preko 150 kupcev, do konca poletja pa naj bi se izobraæevanj udeleæilo

vsaj dvakrat veË kupcev.

Predavanja za kupce digitalnih video kamer so razdeljena v pet vsebinskih sklopov,

in sicer na osnove, skrivnosti in moænosti dela s Canonovo opremo, osnove snemanja

in filmskega izraæanja, naËela kadriranja, izraæanje skozi video zgodbo ter zasnova

zgodbe, povezovanje kamere z raËunalnikom, zajem posnetkov iz kamere v raËunalnik

in razvrπËanje posnetkov po kadrih. Sluπatelji bodo spoznali πe Ërno magijo videa,

ki obsega obdelovanje videa in zvoka ter oblikovanje menijev na nosilcih VCD in DVD.

Spoznali bodo tehnike izvaæanja posnetega in zmontiranega materiala na razliËne

medije, izdelave DVD-jev, izdelave arhiva v visoki ali v nizki loËljivosti in moænosti za

izvaæanje filma za prenos prek interneta.

“Zaradi uspeha lanske akcije smo se odloËili, da bo akademija postala stalen proces.

Torej bo vsakdo, ki bo kupil Canonov kamkorder na slovenskem trgu, povabljen na

πolanje,” je povedal Jure Culiberg, direktor podjetja Canon Adria.

“Sama akcija Ëasovno ne bo omejena in bo potekala vsaj celotno letoπnje leto. Zaradi

uspeha video akademije smo se odloËili, da podobno πolanje ponudimo tudi vsem

kupcem digitalnih fotoaparatov EOS,” je dodal Tomaæ SvetiËiË, vodja oddelka foto/

video v Canon Adrii.

Canon Akademije se bodo tako lahko udeleæili vsi kupci fotoaparatov D-SLR Canon

EOS, ki so le-te kupili po 1. aprilu letos. Canon Akademija bo kupcem digitalnih

fotoaparatov Canon EOS ponudila izobraæevalne vsebine na podroËju osnov uporabe

digitalne tehnike in Canonovih izdelkov, zmoænostih, ki jih nudi EOS 350D, ter

obvladovanja fotografij s programom ArcSoft PhotoStudio.

Canon Akademija

(slika 1)

(slika 2)

(slika 3)

(slika 4)

kupimo, in jih dobimo v razliËnih merah:80x55, 80x108, 108x156 in 190x300 cm. Velikaozadja so ponavadi velika 2,7 x10 metrov.Kako snemamo in kako doloËimo pravoosvetlitev? Vaæna je postavitev luËi. Vedno

doloËimo eno luË kot glavno. Z ostalimi boljali manj razsvetljujemo sence in zanimivedatajle. Ne glede na vrsto reflektorjev nujnopotrebujemo svetlomer, roËni, pri bliskovnihreflektorjih pa celo fleπmeter. Vedno merimovpadno svetlobo, torej koliko svetlobe padena naπ objekt. V izjemnih primerih in le pri

klasiËnih reflektorjih, ne bliskovnih, lahkomerimo tudi odbito svetlobo. Vendar se radozgodi, da osvetlitev ne bo toËna, ker lahkokateri od reflektorjev sveti v kamero in s temtudi v svetlomer v njej. »e æe nimamo roËnegasvetlomera, vsekakor pazimo, daonemogoËimo omenjeno teæavo zzaslanjanjem moteËega reflektorja, pri tem pamoramo paziti, da ne meËemo sence naobjekt, ki ga snemamo.Naslednja teæava pri snemanju so bleπËeËipredmeti. To so stekleni, lakirani, predmetiiz nerjaveËega stekla... Za take je najboljeuporabiti svetlobni πotor. Naredimo ga iztanke bele tkanine ali iz prosojnega papirja.V trgovini lahko dobite πotore iz pleksi stekla

(slika 5)

(slika 6)

(slika 7)



raznih velikosti. Predmet fotografiramo skozi odprtino na vrhu,ali pa odprtino izreæeno s strani. LuËi ali bliskavice postavimona zunanji strani, da dobimo razprπeno svetlobo brez odbojev.

Na sliki 11 vidimo dva naËina, kako posneti jeklene πkarje tako,da bo posnetek dovolj plastiËen.©e bi lahko naπteval razliËne moænosti. Pa si za konec oglejmoπe portret v ateljeju. Pomembno je primerno ozadje, osvetlitevin kompozicija. Pred snemanjem moramo modelu povedati,kaj æelimo, tudi kakπno obleko naj nosi. In ne nazadnje je zelovaæen make-up. Najenostavneje je, Ëe model to sam obvlada,

zato naj prinese svoj pribor zaliËenje. Poudarimo samonajnunejπe in pazimo, da semed snemanjem ne zaËnesvetiti. To lahko prepreËimo sposebnimi riæevimi pudri,kakrπne uporabljajo vgledaliπËu ali na televiziji. Tudiz navadnim suhim pudrom gre,

ne uporabljate pa tekoËih, mastnih liËil. Za profesionalneposnetke nam pomagajo tudi poklicni πminkerji, ki morajodobro obvladati posel, saj se med snemanjem πminka ne smerazmazati. ©e nekaj o kamerah in objektivih. Format nipomemben, bolj so pomembne sposobnosti kamere, kadarmoramo izravnati perspektivo. Pri velikoformatnih kamerah

to ni problem, ker imajo meh, ki omogoËa razliËne korektureali namenske deformacije. So pa seveda namenjene zakomercialne posnetke. Pri malem in srednjem formatu sipomagamo z “shift” objektivi. V danaπnjem Ëasu pa to dokajenostavno reπujemo s posebnim programom v raËunalniku,kjer paË ni vaæno ali imamo poskeniran analogni posnetek alikar originalni digitalni zapis. Vse pa zavisi od zahtevnosti innamena posnetka. Zelo redko se uporabljajo πirokokotniobjektivi, ker v studiu na kratki razdalji lahko hitro pride dopopaËenj. Zato so najbolj primerni normalni in portretniobjektivi. Pri portretu dekleta (slika 12) sem namenomauporabil rjavo ozadje. Da sem glavo loËil od ozadja, semuporabil desno glavno luË in levo luË zgoraj izza modela.KlobuËek in bela srajca πe poudarita lepoto njene polti. KameraHasselblad z objektivom 80 mm in film Kodak EPY. Omenilsem æe, da pri halogenskih luËeh lepo vidimo razporeditevsvetlobe. Tudi pri tem portretu sem jih uporabil. Pri bliskovnihreflektorjih nam za doloËitev senc pomaga pilot luË v samemreflektorju, ki pa je seveda πibkejπa od kasnejπega bliska. Svetipri postavljanju objektov in doloËevanju senc, ko pa sproæimo,se posveti blisk. VËasih pri pilot luËi ne opazimo doloËenegaodboja, ker je paË πibkejπa., in se πele potem na posnetkupokaæe kak moteË odboj. Zato veËkrat poglejte, kako stojijoluËi, da ne bo kasneje zadrege. Sproæite blisk v prazno, kritiËnomesto dobro opazujte skozi kamero in, Ëe je treba popravitepostavtev luËi, reflektorjev.In Ëisto za konec; studijska fotografija je ena samaimprovizacija. Razen seveda æe dognanih dejstev. Zato bostepri profesionalnem fotografu videli kopico drobnihpripomoËkov, ki si jih vsak sam nabira po svoji potrebi inpotrebi naroËnika. Vendar verjemite, da v takem “neredu”nastajajo najboljπe fotografije.

Oskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel Dolenc

(slika 8) (slika 9)

(slika 10)

(slika 12)



Tehnologija se razvija neverjetno hitro in v vsemoæne smeri. Tako imamo danes neverjetnefotoaparate s 7M toËk in vgrajenim mobilnimtelefonom, breæziËne povezave (Wi-Fi, irDA,Bluetooth, mobilne linije, GPRS, UMTS), vsehvrst Ëitalcev, predvajalnikov glasbe itd. To jedoba digitalizacije in hitre komunikacije, zatopodjetja vgrajujejo to tehnologijo v vseaparate (od mobilnih telefonov, dlanËnikov,televizorjev, raËunalnikov, ter celo vgospodinjske aparate npr. hladilnike).OsredotoËil se bom na pocketPC-je(dlanËnike).DlanËnik ali pocketPC je “prenosniraËunalnik” v velikosti naπe dlani. Vnjega proizvajalci vgrajujejo vsomoæno tehnologijo, s tem papoveËajo njihovo uporabnost. Vzadnjih 4 letih so tehnoloπko moËnonapredovali in postali naprave, ki zdruæujejov enem vse najbolj napredne tehnologije.Poglejmo si nekaj najbolj naprednih vgrajenihtehnologij in uporabnih aplikacij:- 3D pospeπevalnik- Ëitalec SD, CF, MMC, MS kartic itd., seveda

odvisno do modela- vgrajen mobilni telefon (le nekateri modeli;v

tej smeri se nadaljuje razvoj)- moænost povezave na internet, odjemalca,

ter drugih internetnih aplikacij- breæziËne povezave irDA, Bluetooth, Wi-Fi

(wireless modem s protokoli a/b/g)- vgrajen fotoaparat in moænost snemanja

videa- GPS navigacija (z dodatkom)- æe 625mhz procesor- s programsko nadgradnjo razπirimo

uporabnost. Od programov za predvajanjevidea, obdelovanja fotografij, breæziËnih

chat programov (bluetooth), poznanega MSNMessengerja ter celo Skype programa (najboljpopularen program za voice chat).Nadgradimo Windows mobile operacijski

sistem, s tem prido-bimo nekaj novihprogramov (Mic-rosoft Word, Excel,Windows MediaPlayer, itd.). SevedaWindows niso edinioperacijski sistem.Poznamo tudi Poc-ket Linux. Sprva

dlanËniki ni-so imelivgrajenega

mobilnegatelefona in s

tem niso omogoËalipovezave na internet kjerkoli in kadarkoli(moæna je bila le prek wireless protokola). Æetakrat so bili zelo uporabni vendar dragi, zatoje bila njihova prodaja zelo majhna. Kasnejeso se podjetja odloËila dlanËnikom vgraditi πemobilni telefon in s tem poveËati prodajo.Firma Qtek s svojimi modeli 2020, 9090 ins100, Hewlett Packard s svojim modelom HP

iPAQ h6315 in

podjetjeMio ss v o j i m imodeli, ter os-tali proizvajalci, ki jim sledijo. Proti tejtehnologiji pa gredo proizvajalci mobilnih

telefonov. Imajo svoje operacijske sisteme inse zgledujejo po dlanËnikih. Tako imajo svojSymbian Sistem.Tudi Sony Ericsson ima svoje ªmobitelnedlanËnike´ P800 in P900 z operacijskimsistemom Windows CE. Torej je vojna meddlanËniki in mobilnimi telefoni odprta.

Uporabnost:Uporabnost:Uporabnost:Uporabnost:Uporabnost:Predvajajte si glasbo!Windows Media Player nam nudi predvajanjewma ter mp3 datotek.Fotografirate in poπljete fotografije, kjer niinternetne povezave?To lahko preprosto naredite tako, da svojokartico vstavite v dlanËnik (Ëe seveda ima tomoænost; v veËini DA) ter odprete fotografijena vaπem dlanËniku. S pomoËjo programa(pribliæek Photoshopu) lahko poljubno indokaj kvalitetno obdelate fotografijo in jopoπljete v kamorkoli.Ste v modernem lokalu, nakupovalnemcentru, veËjem trgu ali na mestu veËjeprireditve?Zastonj se poveæite na internet preko Wi-Fi(wireless-brezæiËne povezave). Preglejteelektronsko poπto, spletni portal www.e-fotografija.com za foto novice, poveæite se naMSN Messenger in poklepetajte s prijatelji.Opozorilo:1. nekatere Wi-Fi (NEO-WLAN) toËke namlahko odπtevajo kovance v denarnici!2. Mobitel æe ponuja svojo UMTS povezavo,ki jo v dlanËnike πe niso vgradili (za sedajimamo moænost le GPRS)

Ste na predavanju, konferenci?Ste na predavanju, konferenci?Ste na predavanju, konferenci?Ste na predavanju, konferenci?Ste na predavanju, konferenci?Dokupite si prenosno tipkovnico in

svoje zapiske zapiπite digitalnov Microsoft Word ali druge

programe, ki si jih lahko naloæite.Doma datoteke prenesite na

raËunalnik in si zapiske iztisnite na papir.Seveda, Ëe ste na predstavitvi in izveste nekajnovega lahko takoj objavite novico na spletu.

NeskonËnost v dlani!

Ste na poti v neznanih krajih?Ste na poti v neznanih krajih?Ste na poti v neznanih krajih?Ste na poti v neznanih krajih?Ste na poti v neznanih krajih?Dokupite si GPS nastavek, naloæite programin dlanËnik vas bo pripeljal na æeleno mesto.Moænosti uporabe dlanËnikov je mnogo. Znjegovo pomoËjo ste dobesedno kjerkoli vvaπi delovni pisarni. Temu obdobju inpredvsem moËi in uporabnosti dlanËnikov bise lahko reklo, doba digitalizacijedoba digitalizacijedoba digitalizacijedoba digitalizacijedoba digitalizacije in supersupersupersupersuperhitre komunikacije!hitre komunikacije!hitre komunikacije!hitre komunikacije!hitre komunikacije!

Matej MitruπevskiMatej MitruπevskiMatej MitruπevskiMatej MitruπevskiMatej Mitruπevski

DlaËnik nam lahko sluæi kot foto-video kamera inpredvajalnik fotografij.

DlaËnik kot mobilni telefon. V vse veË dlanËnikov lahkovgradimo SIM kartico in zmogljiv mobilni telefon namomogoËa mnogo veË funkcij kot klasiËni.

Kaiser “fotografski pripomoËki”Nemπko podjetje Kaiser Fototechnic je biloustanovljeno leta 1946. Med ljubiteljifotografije je æe dolgo znano po razliËnihlaboratorijskih in studijskih pripomoËkihtako za amaterje kot profesionalce.V dobi digitalne fotografije pa so tu novedodatne moænosti ponudbe. Fotograf je zdigitalno kamero in celotno tehnologijodobil moËno orodje, da si lahko postavi takostudio, kot sam obdela in izpiπe fotografijo.Kaiser ima mnogo novih pripomoËkov, katerinam omogoËijo laæje delo. S pomoËjo zeloenostavnih namiznih pripomoËkov, si lahkosami fotografiramo artikle. Nudijo nam tudiprave profesionalne mize razliËnih dimenzij

in tudi take z luËmi prirejenimi za digitalnatipala.Ker je tudi izpis fotografij vse bolj domenadomaËih namiznih tiskalnikov in je trebaizpise tudi veËkrat izrezovati, nam Kaiserponuja veliko paleto razliËnih rezalnikov, kotglav, ki nam omogoËajo razliËno izrezanerobove slik.Sedaj si lahko zelo enostavno izreæete veËizpisanih fotografij iz lista papirja A4 in takoprihranite pri ceni izpisa.Celotno ponudbo fotografskih pripomoËkovkot rezalnikov, si lahko ogledate na spletnistrani www.kaiser-fototechnik.de

Matjaæ Intihar

Studijska oprema zna biti tudi zelo enostavno in cenena. Kaiser Fototechnik nam nudi manjπe zloæljive pripomoËke za hitro in enostavno fotografiranje artiklovkjerkoli. Vizitke, slike za dokumente itd., katere ste izpisali z vaπim tiskalnikom si lahko zelo hitro sami kakovostno izreæete z majhnimi rezalniki. Kaiser pa nam vsvoji ponudbi nudi tudi profesionalne studijske mize kot rezalnike veËjih formatov.

Izpis veËih fotografij na veËjem formatu papirja jecenejπi. S pomoËjo rezalnika pa jih lahko natanËnoizreæemo.

Na rezalnikih lahko menjamo tudi glave, v katerihso razliËno oblikovani noæi za rezanje.

Canon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 ISCanon je bilv razredu 10-1 2 x - n e g ao p t i Ë n e g azoom-a, dol-go Ëasa pri-soten s ka-mero S1 IS. Sploh ne, da bi bila kameraslaba ali nekonkurenËna. Edino v loËljivosti,so jo vse cenovno primerljive in tudicenejπe æe lani prehitele. 3M toËk je zadanaπnje razmere le premalo, da se πelahko uspeπno meriπ s tekmicami. Sedaj paje Canon na trg ponudil novo kamero, ki imavse tisto, kar je S1 IS æe moËno manjkalo.Kameri so dodali tipalo loËljivosti 5M toËk.Za hitro in kakovostno obdelavo podatkovskrbi DiGIC II procesor. Nov je tudi objektivz 12X-nim optiËnim zoom-om (36 - 432mm)in svetlobno moËjo 2,7-3,5. V njega sovgrajene tudi UD leËe za zmanjπanjekromatske aberacije. Prenovili so tudi ISsistem za stabilizacijo slike. Sedaj delujetudi v naËinu snemanja “panning”, kospremljamo hitro premikajoËi se objekt.VeË na www.e-fotografija.com

Matjaæ intihar



Fotografi, ki so v analognih Ëasih retuπiralifilme in fotografije, so to delo opravljali znatanËnostjo zlatarja. VeË vrst ËopiËev,razliËne barve in veliko potrpeæljivosti je bilopotrebno za dobro opravljeno delo. Digitalnadoba je tudi tu naredila velik korak naprej inza dobro retuπo je potrebno le πe pravoorodje, grafiËna tablica.To orodje je eno od za-nimivejπih pripo-moËkov, ki si jihlahko omislimo kosebnemu raËunalniku.Praviloma je sestavljeno izsvinËnika, obËutljivega na pritisk indelovne povrπine, po kateri premikamosvinËnik. Ta ima za razliko od miπke moænostabsolutnega absolutne lege, ki se pokriva zekranom. Za razliko si poglejmo miπko, kizmore le relativno lego. Ta moænost je prvav vrsti, ki je nadvse uporabna pri grafiËnihtablicah. Druga, za obdelavo slik morda πepomembnejπa, je æe omenjen svinËnikobËutljiv na pritisk. V grafiËnih programih,kot je na primer Adobe Photoshop/Elements

ali Paint Shop Pro to pomeni, da se bo moËpritiska na primer odraæala kot spremembavelikosti, prosojnosti ali obojega prinekaterih orodjih (Brush, Clone, itd.). »e steæe popravljali slike, vam bo hitro postalojasno, kako uporabna je grafiËna tablica. Kar

bo motilomarsikaterega

uporabnika na zaËetku, je uporaba tablice.Pogled bo namreË beæal od delovne povrπinena monitor in nazaj in navaditi se je potrebnona pritisk. A prva nerodnost ponavadi hitromine in odpre se nov svet popravljanjafotografij. GrafiËna tablica lahko v celoti

GrafiËne tablice - Digitalni ËopiËzamenja miπko, Ëeprav je za nekatereoperacije slednja πe vedno priroËnejπa, takoda tablico mnogi uporabljajo le za obdelavov grafiËnih programih. A njena uporabnostse tu ne konËa. Na voljo so programi, kiprepoznavajo pisavo, podobno kot pridlanËnikih, uporabna pa je tudi priskupinskem delu na daljavo, ko je potrebno

recimo na hitro narisati naËrt ali kajpodobnega.

Proizvajalcev tablic jepo svetu kar nekaj, aza profesionalno

delo je v zadnjem Ëasuostal le πe en, Wacom. To se seveda

pozna tudi pri ceni njihovih izdelkov, a sokorak pred konkurenco. Za amaterje jezanimiva njihova serija Graphire, ki ima πedokaj spodobno ceno, medtem ko jeprofesionalna serija Intous praktiËno izvendosega. Kdor ni prepriËan, ali je grafiËnatablica tisto pravo, si lahko omisli tudi kajcenejπega. Tu prevladujejo predvsemtajvanski proizvajalci, med bolj znanimi staAiptek in Genius. Aiptek ima dokaj cenene

tablice veËjih dimenzij, do A4, medtem koima Genius manjπe modele. Zaradi drugaËnetehnologije, Wacom namreË nima napajanjav peresu (edini, ki obvlada to tehnologijo),ostali pa imajo, so njihove tablice malo manjnatanËne, teæave pa nastopijo predvsem, kogre baterija proti koncu svoje kapacitete.Takrat tablica nima veË dovolj signala izpisala, pade obËutljivost in natanËnost.Rezervna baterija je veË kot dobrodoπla.Proizvajalci ponujajo v paketu tudi razliËneprograme, s katerimi lahko uporabnik takojpreizkusi novo orodje. GrafiËna tablica je zaobdelavo slik veË kot dobrodoπlo orodje inËe veliko obdelujete svoje slike, predvsemretuπirate, je to orodje praktiËno “musthave”. Primerjava, ki so jo pred Ëasomnaredili v enem od grafiËnih studijev jepokazala, da je enako delo s tablico narejenoskoraj 6x hitreje, kot z miπko. Je kakπen drugkomentar πe potreben? Aleπ BorlakAleπ BorlakAleπ BorlakAleπ BorlakAleπ Borlak

Pelikan “kakovost za domaËe tiskanje”Tiskanje fotografij z domaËimi kapljiËnimitiskalniki je vse bolj prisotno med hobifotografi. Spoznali smo æe, da zakakovsten izpis ni nujnopotreben najboljπikapljiËni foto tis-kalnik, ali upora-ba originalnihkartuπ z bar-vami ali foto papir.Kakovost fotografije je vfotografiji zelo raztegljivpojem. Zato je marsikateri fotograflahko zadovoljen s svojimi fotografijami vfoto albumu, pa Ëe tudi niso izpisane ponajboljπih tehniËnih merilih.

Ime Pelikan mnogi poznamo po kakovostnihnalivnih peresih in Ërnilu za njih. V zadnjem

Ëasu pa smo vse bolj prisotnitudi z raznimi papirji zatiskalnike in barvnimikartuπami raznih vrst, zavse danes prodajanetiskalnike razliËnih znamk.Pri Pelikanu so πli πe takodaleË, da nudijo posebne

“dock” sisteme Ërnil, da lahko menjamosamo patrone s Ërnili. Tako je cena izpisa πecenejπa od æe tako niæje naproti originalnimËrnilom. zavedati se je treba, da so leoriginalna Ërnila zares prirejena za glavetiskalnikov in naËin izpisa. Vendar pa za

domaËo uporabo mnogi krπijo ta pravila.Cena konËnega izpisa je mnogim tisto merilo,ki govori v prid neodvisnih izdelovalcev Ërnilin papirjev.Pelikan je eden izmed njih. Foto papirji kotbarvna Ërnila so visoke kakovosti. Preizkusilsem nekaj papirjev in kot æe reËeno v uvodu.Kakovost lahko merimo, vendar je tak naËinocene kakovosti za foto neuporaben.Fotografija nam mora biti le vπeËna. Boljpomembno je, da jepapir kakovosten inda dobro vpijabarvno Ërnilo.Tudi s hit-rimi CanonP I X M Atiskalniki inHP “pigmentni-

mi” barvaminisem imelteæav gledesuπenja ali sla-bega vpijanja.Lahko reËem,da za hobifotografa, kjer jecena veËkrat tudimerilo kakovosti,

papirji in Ërnila Pelikan povsemustrezajo. Vsakdo pa ima svoj okus inzahteve. Zato je pri izpisu fotografijtreba tudi eksperimentirati, da

dobimo za svoj pogled nakakovost, najboljπi moæen mate-rial.

Pelikan nam ga zna ponuditi.Matjaæ Intihar



SonySonySonySonySony je na svojo konferenco povabil preko600 novinarjev iz celotne Evrope. Konferencaje bila namenjena predstavitvi novihtehnologij in vseh artiklov, katere SonySonySonySonySonyponuja. Æe v uvodnem govoru treh vodilnihmoæ v SonySonySonySonySony korporaciji so predstavili vizijopodjetja, da æelijo in bodo ostali prvi v domaËizabavni elektroniki. V Evropi imajo 435 SonySonySonySonySonycentrov. V letu dni naj bi predstavili 25 ravnihLCD HDLCD HDLCD HDLCD HDLCD HD (high definition) TV-jev, med drugimismo æe lahko videli 70 palËni ravni LCD HDLCD HDLCD HDLCD HDLCD HDTV. Med uvodnim govorom pa nam je zaplesaltudi QrioQrioQrioQrioQrio - Sonyjev robot.

Zdaj pa preidimo kar h konkretnim stvarem,katere smo æe lahko preizkusili v Bordeauxu.ZaËnimi pri zabavni elektroniki.Prvo “igraËo” ki smo jo dobili v roke je SonySonySonySonySonywalkman NW-E407walkman NW-E407walkman NW-E407walkman NW-E407walkman NW-E407. Namenjen je posluπanju

mp3 glasbe, ima 1GB flash spomina, display,baterijo katera zdræi 50ur neprekinjenega

posluπanja in je veË kot odliËen odgovor naApplov iPod Shuffle. Obstajata dva modelaNW-E407/507NW-E407/507NW-E407/507NW-E407/507NW-E407/507. NW-E507NW-E507NW-E507NW-E507NW-E507 ponuja πe FM radio,vse drugo je identiËno. Oba modela bomogoËe dobiti v πtirih razliËnih barvah.Drugi Sony walkman NW-HD5NW-HD5NW-HD5NW-HD5NW-HD5 je malce veËji

in je prav tako namenjen posluπanju mp3glasbe. V sebi skriva 20GB disk. Ohiπje jealuminijasto, zaslon je barvni. Na æalost namzaenkrat πe ne ponujajo ogleda fotografij nawalkmanu.Ker se celotni video seli na HD se boposledniËno s tem moËno poveËala tudikapaciteta videa. In zato je potreba po novemformatu zapisa na blu-rayblu-rayblu-rayblu-rayblu-ray diske. Blu-ray naj

bi bil pripravljen za svetovni trg enkrat dokonca letoπnjega leta. Naslednje leto pa najbi na trg priπli æe prvi raËunalniπkizapisovalniki, ki bodo znali zapisati in brati

blu-ray. Na kon-ferenci so pred-stavili 50GB blu-raydisk in iz njega æepredvajali nekajnapovednikov filmov,ki so bili posneti v HDkakovosti zapisa in to karna 70 palËnem ravnem LCDHD TV zaslonu.SonyEricssonSonyEricssonSonyEricssonSonyEricssonSonyEricsson je predstavil nekaj revo-lucionarnega na trgu mobilnih telefonov. Insicer mobilni telefon K750iK750iK750iK750iK750i, izjemno majhnih

mer: 100 x 46 x 20.5 mm, z vgrajeno digitalnokamero z loËljivostjo 2 milijona toËk inavtomatskim fokusom. Kvaliteta fotografije jeneverjetno dobra. Tudi v notranjih prostorihje kvaliteta skorajda povsem primerljiva zdigitalnimi kamerami z 2 milijonoma toËk.Digitalni kamkorderji, katere je SonySonySonySonySony pokazal,so sicer bili novi modeli, toda æe predstavljeniin v prosti prodaji. Vseeno pa so pokazalinekaj novega. Nekaj v kar verjamejo, da jetreba investirati veliko denarja ter energije insicer v digitalne kamkorderje, katerizapisujejo video in zvok direktno v MPEG-2zapisu na DVD. Ker kot pravijo, uporabnikinimajo Ëasa πe dodatno prenaπati videozapisa na raËunalnik, ga obdelovati,konvertirati - ampak je najbolj priroËno ravnoto, da, ko posnamemo nek video, ga lahko πev istem trenutku vstavimo v DVD player in siogledamo posnetek. DVD vstavimo vraËunalnik in si ga shranimo na disk. »euporabljamo DVD-RW lahko isti DVD ponovnovstavimo v kamero in prepiπemo prejπnjepodatke. Njihov najnovejπi kamkorder, kisnema direktno na DVD je 3 milijonski DCR-DCR-DCR-DCR-DCR-DVD403DVD403DVD403DVD403DVD403. Snema v 16:9 naËinu z moænostjo

snemanja v 4:3 naËinu, samo v slednjemuporablja manj toËk na tipalu, ker je tipaloprirejeno za snemanje v 16:9 naËinu. Tudi LCDzaslon je povsem prilagojen 16:9 naËinu in Ëesnemamo v 4:3 se ob robovih pokaæe Ërni rob.Kot vsi SonySonySonySonySony kamkorderji ima tudi DCR-DCR-DCR-DCR-DCR-DVD403DVD403DVD403DVD403DVD403 zaslon obËutljiv na dotik in prekozaslona upravljamo z vsemi funkcijami.In nazadnje pridemo πe do digitalnih kamer,kjer so se nahajale samo æe znane. Najbolj meje zanimala prva SonySonySonySonySony kamera v 10-12X-nemzoom razredu DSC-H1DSC-H1DSC-H1DSC-H1DSC-H1. Prvi vtisi so odliËni.

Sony Media Experience 2005

Izjemno hiter avto fokus, poprvem vtisu bi rekel, da je celo hitrejπi

kot tisti v V-3 in je verjetno najhitrejπi AF vkompaktnem razredu kamer. Kamera lepo leæiv roki, spredaj v roËaju ima πe vrtljiv gumb zaspreminjanje vrednosti zaslonke ali Ëasazaklopa, zadaj velik zaslon, ki pa na æalost nivrtljiv. V objektivu je vgrajen optiËnistabilizator o njegovem delovanju pa veË, kobomo dobili kamero na test v Slovenijo. Zavse tiste, ki na kamerah uporabljate tele leËo,veste kako nadleæni je tisti Ërni rob, ki se gavidi, ko je objektiv v πirokem kotu. SonySonySonySonySony je toreπil izjemno enostavno. Ko dodamo tele leËona kamero, se sprehodimo v meni, kjer kameripovemo, da smo dodali na njo tele leËo inkamera sama prestavi objektiv v tisto pozicijo,kjer se Ërnega robu veË ne vidi. Cena modelaDSC-H1DSC-H1DSC-H1DSC-H1DSC-H1 bo bila okoli 550 eurov. Poleg H1, semsi ogledal tudi S40S40S40S40S40, S80S80S80S80S80 in S90S90S90S90S90, katere kamere

so namenjene druæinskim fotografom, kateribodo slikali veËinoma v avtomatskem naËinu,Ëeprav kameri ponujata tudi povsem roËninaËin.Tudi SonySonySonySonySony se je spustil v miniaturnesublimacijske tiskalnike. V sredini maja bodotrgu ponudili dva. Prvi je manjπi in jenamenjen izdelavi fotografij preko USB-ja inkamere, cena se bo vrtela okoli 149 evrov,drugi DPP-FP50DPP-FP50DPP-FP50DPP-FP50DPP-FP50 pa je malce veËji in omogoËa

izdelavo preko kamere ali direktno izpomnilnega medija (CF, SD, MS...). Tiskalnikima nekaj gumbov za izbiro fotografij katereæelimo natisniti, poleg pa dobimo tudidaljinski upravljalnik, saj lahko tiskalnikprikluËimo na TV, si ogledujemo fotografijein preko TV opravimo mnogo veË popravkov.Od izreza fotografije, barvne korekcije,dodajanja raznih filtrov, teksta in πe mnogodrugih stvari, katere bomo opisali ko tiskalnikpride v Slovenijo. Cena bo bila okoli 200evrov.

Æiga IntiharÆiga IntiharÆiga IntiharÆiga IntiharÆiga Intihar



8. februarja je na spletne strani prikorakalanova stran - Foto-narava.Kaj je pravzaprav Foto-narava? ©e enafotografska stran? Album z doseækifotografov? Forum namenjen pogovorom ofotografiranju? Razkazovanju opreme?NiË od naπtetega. Vsaj ne v strogo taki obliki.

Na vstopni strani piπe:“Vabimo Vas da se registrirate v galeriji inforumu, vaπa registracija pa vam boomogoËila:- pokazatipokazatipokazatipokazatipokazati svoje najbolj zanimive posnetke

narave- izvedetiizvedetiizvedetiizvedetiizvedeti za mnenja o svojih posnetkih- s svojim mnenjem obogatitobogatitobogatitobogatitobogatiti slike drugih- pogovoritipogovoritipogovoritipogovoritipogovoriti se o problemih pri opazovanju

in slikanju narave- pomagatipomagatipomagatipomagatipomagati ostalim s svojimi izkuπnjami- se nauËitinauËitinauËitinauËitinauËiti kaj novega od izkuπenih- seveda pa ne nazadnje, spoznatispoznatispoznatispoznatispoznati ljudi, ki

imajo radi naravo”

Ideja o taki obliki spletnega mesta je tlela æedalj Ëasa. Ne samo pri meni, pravzaprav je bilomogoËe sliπati od marsikaterega digiskopista

æeljo po moænosti objavljanja slik, kjer bi bil vospredju pomena slike objekt in nekompozicija. Objava slik na obstojeËihgalerijah pa je nujno privedla do komentarjev,ki so zaradi nerazumevanja predlagalinemogoËe. Fotografija zanimive ptice je - naprimer - dobila komentar v stilu “bolje bi bilo,Ëe bi bil repek pred vejico”, komentar, kiseveda iz pogleda fotografa ni zgreπen,digiskopistu pa se je dvignil pritisk. Ves trud,da bi ptico sploh lahko slikal, je bilspregledan. In to, da je takπno ptico silnoredko moæno ujeti v objektiv, tudi.. Vendar mene razumite narobe. Komentator je mislil lenajboljπe, le njegove fotografske oËi nisovidele KAJ je na sliki. Huje je bilo prebratipripombe v stilu - “zopet ptiËi...poplavaæuæelk...same roæe...” - kar se je æal prav takodogajalo. In tudi tu ni komentator, kljub svojigrobi pripombi, niË kriv. Njegov pogled natake slike je paË tak, niËesar mu ne pomenijo,πe manj pa pokaæejo.Razmiπljanje o galeriji namenjeni nekolikodrugaËnim pogledom na fotografijo, so vdrugi polovici lanskega leta tekla v kar nekajglavah. In sreËanje na delavnici digiskopije

organizirani lansko leto v SeËoveljskihsolinah, je v pogovoru ob kavici, ki smo josrebali po delavnici Iztok, Janko, Marko in jaz,pri meni sproæil razmiπljanje o moænostihpostavitve take oblike galerije. Oblika galerijein nujnost foruma poleg nje, je nastajala nekajmesecev, mnenja vseh, ki smo bolj intenzivnorazmiπljali o teh zadevah, pa so bila v enistvari zelo enotna: uporabili bomo kar se dapozitiven, prijazen, prijateljski pristop. Dilemeo moænostih uspeha pa so bile razreπenetakoj, ko sem izvedel za pozitivno mnenjeglede take galerije od Matjaæa Intiharja inIztoka ©kornika.Registracija domene foto-narava.com,priprava streæniπkih nastavitev, prilagoditevbrezplaËnih skript (programskih zbirk) phpBBin Coppermine, je bila pravzaprav πe najmanjproblematiËna. Tudi Ëe se mi je kaj zataknilo,sem naπel moËno podporo pri svojem sinu,sedanjemu sistemskemu upravitelju Foto-narave. Na drugi strani pa mi je mnoæica idejin predlogov, s katerimi me je zasipal Marko,krepko pomagala pri oblikovanju. V zadnjihdneh januarja je bilo vse pripravljeno za startin iskal sem πe mnenja vseh, za katere semverjel, da mi lahko pomagajo pri dokonËnem‘piljenju’ oblike strani. V veliki veËini primerovso bila mnenja konstruktivna in koristna, æalpa sem naletel tudi na primer popolneganerazumevanja skupine ljudi, ki sem jih dotakrat cenil... Za “uradni” zaËetek delovanja,sem izbral 8. februar - kulturni dan, ko sostrani postale “vidne” na spletu.Prvi odzivi so bili siloviti. Registracijeuporabnikov, πtevilo ogledov, πtevilo dodanihslik so v enem mesecu po zaËetku delovanja,krepko presegle vsa moja priËakovanja.Velika zasluga pri tem je tudi najava strani nadveh spletnih straneh (in njunih upravnikov):

Foto-Naravae-fotografija.com in Ixobrychus.com. Polegtega je nekaj objav na straneh Druπtva zaopazovanje ptic in v reviji Moj Mikro, πedodatno poveËalo zanimanje za udeleæboljubiteljev narave.Od vsega zaËetka pa se trudimo v oblikovanjuosnovne filozofije strani: prijaznost vpogovorih, prijaznost pri komentiranju inpozitiven odnos do vseh uporabnikov. Karnekaj odzivov je ta odnos oznaËilo kotnajpomembnejπi poleg tega pa πe moænostobjave svojih slik brez skrbi za uniËujoËekritike o tehniËnih pogledih na fotografijo, stav veliki veËini sodelujoËih tista razloga, dasvoje doseæke pokaæejo drugim.Prav zaradi tega smo se odloËili odstranitimoænost ocenjevanja in tekmovanja nakakrπen koli naËin. Tudi s πtevilom ogledovposameznih slik. Le dejstvo, da je statistikaogledov pokazala, kako se vsaka fotografijapovpreËno pogleda vsaj desetkrat je dovoljvelika vzpodbuda za vse.V zadnjih nekaj tednih deluje πe posebejkoristen del - seznam vsebine. To je eden odveËjih posegov naπega sistem’ca v kodoprograma, ki odpre Ëisto nove moænostiogledovanja objavljenih slik. Verjamem, da boto tisto, kar bo galerijo Foto-narava narediloπe bolj zanimivo za vse, ki jo obiπËejo.V forumu, ki sicer ni tako “æiv” kakor galerija,pa je vedno veË izredno koristnih nasvetovstrokovnjakov naravoslovcev, njihovihizkuπenj in pogovorov na temo narave.Prvi koraki so torej tu. Veliko pomoËiomenjenih in nekaj grdih polen neomenjenihje spremljalo to hojo.Upam, da bo nadaljevanje prav tako uspeπno,koraki krepkejπi, laæje prestopali ovire, polenpa ne bodo veË Ëutili.

Aleπ Likar

NiË posebnega? Pa kljub temu za ljubitelje roæ zelolepo.

Za veËino fotografov le πe en posnetek jeseni, zaljubitelje narave pa vseeno nekaj veË.

Ostrina, kompozicija in πe kaj je narobe, vendar jena sliki PLEVICA, najmanj slikana selivka pri nas.

Pogled s fotografskimi oËmi bi naπel kup napak, zaljubitelja narave pa je to enkraten posnetek pegama,redko videne ptice v naπih krajih...

JIMTEK

JIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEK trgovsko podjetje d.o.o.©martinska 106, Ljubljana

Tel: 01 513 14 69, Fax: 01 518 53 99

Vse za shranjevanje:

LEXAR

- spominske kartice

CRUMPLER

- foto torbe in nahrbtniki

PELIKAN

- barve za tiskalnike in papirji

Tudi v Slovenije se je internet zaËel prebujati. Ne v smislu njegove

uporabe in samega iskanja zanimivih informacij. Vse veË je slovenskih

spletnih strani in portalov namenjenih ljubiteljem fotografije.

Ena izmed njih je priËela delovati pred kratkim. Njena enostavnost in

neobremenjenost z vrhunsko tehniËno fotografijo, ima za

marsikaterega hobi fotografa poseben Ëar. Predvsem pa, na tej strani

se lahko o naravi marsikaj nauËimo! M.I.

e-Fotografija - april, maj 2005 31e-Fotografija - april, maj 2005 31e-Fotografija - april, maj 2005 31e-Fotografija - april, maj 2005 31e-Fotografija - april, maj 2005 31Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com


Joj, ne dela!TehniËni izdelki so dandanes vse boljkompleksni, hiter tempo plasiranja novihproduktov skrajπuje Ëas za testiranje, sledenje(umetno ustvarjenim?) æeljam in potrebampotroπnikov pa ne dopuπËa, da bi proizvajalcidajali na trg le popolnoma preizkuπene izdelke.Neredko se zgodi, da so prvi kupci nekegaizdelka dejansko proizvajalËev “testnilaboratorij” v resniËnem svetu.Glede na zgoraj zapisano ter glede na dejstvo,da napak - bodisi v materialu, bodisi v izdelavi- nikdar ni mogoËe popolnoma izkljuËiti, je vdanaπnjih dneh æe skorajda samoumevno, dalahko potroπnik kupi izdelek z napako. Slednjase lahko pokaæe æe takoj po nakupu, lahko pado nje pride ali se pokaæe πele ob uporabiizdelka.V primeru popolne odsotnosti regulative, bi bilpotroπnik v takπnih in podobnih primerihprepuπËen dobri volji prodajalca termorebitnemu delovanju trænih mehanizmov.Ker pa tako prvi kot drugi ne zagotavljajopravne varnosti (kar so zakonodajalci spoznaliæe relativno zgodaj), so se razvili razliËnimehanizmi varovanja konËnega kupca vprimeru stvarnih napak.V priËujoËem prispevku bo obravnavanaslovenska ureditev instituta jamËevanja zastvarno napako izdelka ter garancije zabrezhibno delovanje, dotaknili pa se bomo tudinekaterih sploπnejπih pravnih vpraπanj, ki sopomembna za razumevanje obravnavanetematike.Preden preidemo in medias res, velja opozoritiπe na eno - poveËini sicer samoumevno -dejstvo: Vsa nadaljnja izvajanja temeljijo naslovenski zakonodaji, ki seveda velja le naozemlju Republike Slovenije. V luËiobravnavane tematike lahko takopoenostavljeno zapiπemo, da vse spodajzapisano velja le za stvari, kupljene na ozemljuSlovenije.Zakon o varstvu potroπnikov :Obligacijski zakonikTakoj na zaËetku je potrebno izpostavitipomembno dvodelbo, kajti obravnavanotematiko - jamËevanje za stvarno napako oz.garancijo za brezhibno delovanje stvari -urejata dva zakona.Delitev je toliko pomembnejπa, ker se vsakizmed navedenih zakonov urejanja tematikeloteva na svoj naËin, Ëetudi zasledujoË isti cilj- varstvo kupca. Zgodovinsko gledano, jeobligacijskopravna ureditev starejπa; razvijatise je zaËela æe s pojavom prvih velikih civilnihkodifikacij v zaËetku 19. stoletja. Potroπniπkopravo je po drugi strani “produkt” modernedobe, saj se je zaËelo razvijati v dvajsetemstoletju v zibelki potroπniπtva - Zdruæenihdræavah Amerike. Zatem se je ureditev varstva

potroπnikov zaËela postopoma prenaπati tudina tla stare celine. Sprva so prednjaËile severnedeæele, danes pa je potroπniπko pravo naEvropskih tleh, zahvaljujoË direktivamEvropske unije, bolj ali manj poenoteno.Morebitna odstopanja so obiËajno le v pozitivnismeri, t.j. da posamezna dræava nudipotroπniku veË ali viπjo stopnjo pravic kakorto doloËa direktiva.Zakon o varstvu potroπnikovZakon o varstvu potroπnikovZakon o varstvu potroπnikovZakon o varstvu potroπnikovZakon o varstvu potroπnikov je, kakor æe imepove, namenjen varovanju pravic potroπnikov.Pomembno je izpostaviti, da vsak kupecizdelka ne sodi nujno v kategorijopotroπnikov. V slovenskiureditvi je potroπnikfiziËna oseba, kiizdelek kupi zaosebno upora-bo (t.i. “homeuse”), za name-ne izven njegovepoklicne dejavnosti. »e jekupec izdelka pravna oseba (neglede na organizacijsko obliko), zanjokot kupca naËeloma ne veljajo doloËbezakona o varstvu potroπnikov. Do razliËnihmnenj prihaja v primerih, ko je kupec izdelkasamostojni podjetnik posameznik ali oseba, kiopravlja svobodni poklic. V tem sluËaju jepotrebno obravnavati vsak konkretni primerposebej in ugotoviti, ali je bila stvar kupljenaza namene izven poklicne dejavnosti ali ne.Ker pa se predmet naπega obravnavanjananaπa na garancijo za brezhibno delovanjestvari, ki jo ureja Zakon o varstvu potroπnikovv Ëlenih od 15b do 21, je potrebno izpostaviti21 Ëlen zakona, ki za primer garancije zabrezhibno delovanje stvari razveljavlja sploπnorazveljavlja sploπnorazveljavlja sploπnorazveljavlja sploπnorazveljavlja sploπnopravilopravilopravilopravilopravilo o tem, da Zakon o varstvu potroπnikovvelja le za potroπnike. »leni 15b - 20 Zakona ovarstvu potroπnikov, ki urejajo garancijo zabrezhibno delovanje stvari torej veljajo tudi zatudi zatudi zatudi zatudi zasubjekte, ki sicer niso potroπnikisubjekte, ki sicer niso potroπnikisubjekte, ki sicer niso potroπnikisubjekte, ki sicer niso potroπnikisubjekte, ki sicer niso potroπniki.Obligacijski zakonikObligacijski zakonikObligacijski zakonikObligacijski zakonikObligacijski zakonik po drugi strani nudivarstvo vsakomur, ki sklene prodajnopogodbo, ne glede ali je to fiziËna ali pravnaoseba. Dana je moænost izbire: Subjekt selahko odloËi za uveljavljanje varstva bodisi napodlagi Zakona o varstvu potroπnikov, bodisina podlagi Obligacijskega zakonika. OdloËitevglede izbire zakona, po doloËbah katerega najse konkretni primer obravnava, je vselej nastrani kupca.Slednji se bo obiËajno sicer odloËil zauveljavljanje garancije za brezhibno delovanje,vendar bomo v nadaljevanju spoznali primere,kjer je za kupca nujno, da je seznanjen tudi spravicami, ki mu jih neposredno na podlagisame prodajne pogodbe priznava Obligacijskizakonik.

Zakon o varstvu potroπnikov(ZVPot)*Potroπniπka zakonodaja je izrazito kogentnenarave. Prevedeno v vsakdanji jezik to pomeni,da je zavezujoËa oziroma da se ni mogoËedogovoriti drugaËe, kakor doloËa zakon.Pogodbeni dogovori, ki potroπniku jemljejopravice, ki mu jih daje ZVPot, so tako niËni.Prodajalec lahko potroπniku ponudi ugodnejπepogoje, kakor jih doloËa zakon, ne more pa muponuditi slabπih. Tovrstna ureditev je potrebnazaradi æe prej omenjenega dejstva, da jepotroπnik obiËajno πibkejπa strankaposlovnega razmerja, ki bi lahko bil dejanskoprisiljen sprejeti zanj neugodne pogoje.Garancija za brezhibno delovanjestvari se izdaja za vse tiste stvari,katerih brezhibno delovanje sezagotavlja z vzdræevanjem ali

datum izroËitve blaga potroπniku ter najkrajπigarancijski rok, ki ne sme biti krajπi od enegaleta, razen Ëe gre za rabljeno stvar, za katerolahko prodajalec doloËi krajπo garancijskodobo.»etudi prodajalec kupcu ne izda oz. izroËigarancijskega lista ali Ëe le-ta ne izpolnjujezgoraj opisanih zahtev, uæiva kupec enakepravice, kakor Ëe bi mu bil garancijski list izdanoziroma kakor da garancijski list ne bi imelnapak.Opozoriti velja tudi, da ima kupec vse pravice,ki mu gredo po zakonu glede garancije zabrezhibno delovanje, Ëetudi za neko stvargarancija ni obvezna, proizvajalec pa jo je javno

obljubljal (t.i. prostovoljna garancija).Prodajalec, ki je registriran za

opravljanje dejavnosti prodajerabljenega blaga, mora za

blago, ki ga kot takπno doloËipodzakonski akt, ob skle-nitvi prodajne pogodbe pravtako izroËiti kupcu garan-

cijski list, navodila zauporabo ter sez-nam pooblaπËenihservisov. Za rab-ljeno stvar lahkoprodajalec doloËi

garancijsko dobo, kije krajπa od najkrajπe

predpisane enoletne.V velikem πtevilu primerov, zlasti pri

tehniËnem blagu, ki obiËajno izvira iz drugihdræav, bi bila zahteva po uveljavljanju garancijeneposredno pri proizvajalcu za kupca izjemnoneugodna. Nastali bi lahko nepotrebni stroπki,katerih viπina bi v doloËenih primerih utegnilabiti nesorazmerna z vrednostjo same stvari.Poleg tega je potrebno upoπtevati tudijezikovne ovire. Zato Zakon o varstvupotroπnikov doloËa, da lahko potroπnik vsepravice, ki jih ima proti proizvajalcu, uveljavljatudi proti trgovcu, ki mu je stvar prodal.V primeru, da na stvari pride do okvare ali daje na njej ugotovljena pomanjkljivost, moradajalec garancije oziroma pooblaπËeni servisokvaro ali pomanjkljivost odpraviti v 45 dnehod sprejema stvari v popravilo. Nasvetpotroπniku: Ob oddaji stvari v popravilo vselejzahtevajmo potrdilo o oddaji stvari v popravilo,na katerem mora biti naveden datum sprejemastvari. »e napaka ali pomanjkljivost niodpravljena v 45 dneh, mora biti potroπnikustvar brezplaËno nadomeπËena z enakim,novim in brezhibnim izdelkom.»e prodajalec v primernem roku ne popravi alizamenja stvari, lahko kupec tudi odstopi odpogodbe ali zniæa kupnino in zahtevaodπkodnino (to sicer doloËa Obligacijskizakonik v 484. Ëlenu).V primeru manjπega popravila, se garancijskadoba podaljπa za toliko, kolikor Ëasa kupec nimogel uporabljati stvari. V primeru, ko je bilastvar zaradi napake ali pomanjkljivostizamenjana ali pa bistveno popravljena, zaËnegarancijska doba znova teËi od zaËetka od dne

Ob popolni odsotnosti regulative bi bil kupec prepuendobri volji prodajalca ter morebitnemu delovanju trnihmehanizmov. Ker pa tako prvi kot drugi ne zagotavljajopravne varnosti, so se razvili razlini mehanizmivarovanja kupca v primeru, da ima stvar napako.

zamenjavo njenih delov. To velja tudi za stvari,ki so naprodaj samostojno, uporabljajo pa sekot sestavni del neke druge stvari. DoloËitevteh stvari je v pristojnosti ministra zagospodarstvo, ki s podzakonskim aktompodrobneje uredi tudi garancijske obveznostiza posamezne vrste stvari (najkrajπi garancijskirok, doba obveznega zagotavljanjavzdræevanja,…).Ob sklenitvi prodajne pogodbe - zanjonaËeloma ni predpisana nobena oblika,zadoπËa golo soglasje obeh strank - moraprodajalec kupcu za stvari iz prejπnjegaodstavka izroËiti garancijski list, navodila zauporabo v slovenskem jeziku ter seznampooblaπËenih servisov. Garancijski list morabiti razumljiv; Ëe je bil izdelek prodan naozemlju Republike Slovenije, mora biti v celotiv slovenskem jeziku. Pomembno je, dagarancijski list vsebuje z zakonom predpisanepodatke: firmo in sedeæ proizvajalca; podatkeza identifikacijo konkretne stvari (tip, model,serijska πtevilka, …); izjavo, da proizvajalecjamËi za kakovost oz. brezhibno delovanje vgarancijskem roku; firmo in sedeæ prodajalca;



zamenjave oziroma predaje popravljene stvarikupcu. »e je bil zamenjan ali bistvenopopravljen le doloËen del stvari, zaËnegarancijska doba teËi znova le za ta konkretendel (to sicer doloËa Obligacijski zakonik v 483.Ëlenu).Proizvajalec oziroma pooblaπËeni servis nidolæan za Ëas popravila stvari, za kateropotroπnik uveljavlja garancijo, zagotovitipotroπniku zaËasni nadomestni izdelek. Lahkopa to stori ter se na ta naËin izogne tudimorebitnemu zahtevku potroπnika, s katerimbi ta uveljavljal pravico do povraËila πkode, kerstvari ni mogel uporabljati (od trenutka, ko jezahteval popravilo pa do izvrπitve popravila alizamenjave).Stroπke transporta stvari do kraja, kjer boizvrπeno popravilo ali stvar zamenjana, nosiproizvajalec oziroma prodajalec. ObiËajnapraksa je, da proizvajalec oziroma prodajaleckupcu povrne stroπke v viπini, kolikor znaπacena najcenejπe razpoloæljive moænostitransporta.Obligacijski zakonik (OZ)**Obligacijski zakonik med drugim vsebuje tudinekaj sploπnejπih doloËb glede garancije zabrezhibno delovanje stvari, vendar se z njimina tem mestu ne bomo ukvarjali, saj smo siinstitut garancije za brezhibno delovanje stvariogledali æe zgoraj preko doloËb Zakona ovarstvu potroπnikov.Kar nas bo zanimalo tukaj, je odgovornostprodajalca za stvarne napake stvari. »etudi naprvi (laiËni) pogled glede zasledovanega ciljamorda ni razlike v primerjavi z garancijo zabrezhibno delovanje stvari, pa je ureditevtolikanj drugaËna, da je v nobenem primeru negre meπati z garancijskim jamstvom, kar sesicer v laiËni javnosti rado dogaja.Odgovornost za stvarne napake stvari senanaπa tako na nakup nove, kot tudi na nakuprabljene stvari. Vsak prodajalec, ne glede nato ali je stvar nova ali rabljena, odgovarja zastvarne napake na prodani stvari. Odgovornostseveda ni neomejena in v nadaljevanju si bomopodrobneje ogledali pomembnejπe postavkezakonske ureditve.Najprej se pomudimo pri vpraπanju, kdaj splohgre za stvarne napake. Odgovor se nahaja v459. Ëlenu Obligacijskega zakonika, ki doloËa,da gre za stvarno napako:- Ëe stvar nima lastnosti, ki so potrebne za

njeno obiËajno rabo ali promet;- Ëe stvar nima lastnosti, ki so potrebne za

posebno rabo, za katero jo kupec kupuje,ta posebna raba pa je bila prodajalcu znanaali bi mu morala biti znana;

- Ëe stvar nima lastnosti in odlik, ki so bileizrecno ali molËe dogovorjene oziromapredpisane;

- Ëe je prodajalec izroËil stvar, ki se ne ujemaz vzorcem ali modelom, ki ga je pokazalkupcu, razen Ëe je bil vzorec ali modelpokazan le zaradi obvestila.

»e glede na zgoraj zapisano ugotovimo, da greza stvarno napako, se naslednje vpraπanje, kisi ga moramo zastaviti, glasi: “Za katerenapake je prodajalec odgovoren?” Sam obstojnapake namreË πe ne pomeni, da je prodajaleczanjo tudi odgovoren. Prodajalec takoodgovarja za stvarne napake, ki jih je stvarimela tedaj, ko je nevarnost nakljuËnegauniËenja preπla na kupca (praviloma obizroËitvi stvari), ne glede na to, ali je zanje vedel

ali ne. Poleg tega prodajalec odgovarja tudi zatiste stvarne napake, ki se pokaæejo potem, koje nevarnost nakljuËnega uniËenja stvari æepreπla na kupca (torej po izroËitvi stvari), Ëeso posledica vzroka, ki je obstajal æe pred tem(ko je bila nevarnost za nakljuËno uniËenje πena strani prodajalca). Dodati je potrebno, dase neznatna stvarna napaka ne upoπteva. Prodajalec pa ne odgovarja za stvarne napakestvari, Ëe je kupec vedel ali pa bi mogel vedeti,da stvar nima lastnosti za njeno obiËajno raboali promet in/ali Ëe je kupec vedel ali pa bimogel vedeti, da stvar nima lastnosti in odlik,ki so bile izrecno ali molËe dogovorjeneoziroma predpisane. Seveda se postavivpraπanje, kdaj bi kupec mogel vedeti za nekodejstvo. Zakon odgovarja, da bi kupec mogelvedeti za tiste napake, ki bi jih skrben Ëlovek spovpreËnim znanjem in izkuπnjami lahko opazilpri obiËajnem pregledu stvari. Vendar paprodajalec odgovarja za napake, ki bi jih kupecz lahkoto opazil, Ëe je izjavil, da stvar nimanobenih napak ali da ima doloËene lastnostiali odlike.OËitne napake:OËitne napake:OËitne napake:OËitne napake:OËitne napake: Kupec je kupljeno stvar dolæanpregledati ter o oËitnih napakah obvestitiprodajalca v osmih dneh (Ëe gre za posel medgospodarskimi subjekti, je to potrebno storitinemudoma), sicer izgubi pravico douveljavljanja odgovornosti prodajalca zastvarno napako na stvari. V primeru, da kupecstvar pregleda v navzoËnosti prodajalca, morav primeru obstoja oËitnih napak takoj grajatistvar, sicer prav tako izgubi pravico douveljavljanja odgovornosti prodajalca zastvarno napako na kupljeni stvari.Skrite napake:Skrite napake:Skrite napake:Skrite napake:Skrite napake: »e se kasneje (tudi meduporabo stvari) pokaæe, da ima stvar napako,ki je z obiËajnim pregledom pri prevzemu ni bilomogoËe opaziti, gre za skrito napako. Kupecmora o njej obvestiti prodajalca v osmih dneh,πteto od dne, ko je napako opazil (Ëe gre zaposel med gospodarskimi subjekti, mora tostoriti nemudoma), sicer izgubi pravico douveljavljanja odgovornosti prodajalca zastvarno napako na stvari. Odgovornostprodajalca za skrite napake je Ëasovnoomejena - prodajalec odgovarja za skritenapake najveË 6 mesecev po izroËitvi stvari,razen, Ëe sta prodajalec in kupec doloËila daljπirok. Ne glede na vrsto napake - bodisi da greza oËitno, bodisi da gre za skrito - mora torejkupec o napaki obvestiti prodajalca vdoloËenem roku, sicer pravico izgubi. Vobvestilu o napaki mora kupec natanËnejeopisati napako ter povabiti prodajalca, da stvarpregleda. V izogib morebitnim zapletom, jekoristno, Ëe kupec prodajalca obvesti o napakipisno (s priporoËeno poπiljko). Tako se slednjine bo mogel sklicevati na to, da obvestila onapaki ni prejel, saj zakon vzpostavljadomnevo, da je prodajalec prejel obvestilo onapaki, Ëe je to bilo pravoËasno poslano, Ëetudije obvestilo prispelo z zamudo ali pa gaprodajalec sploh ni prejel.Posebej je potrebno opozoriti na primer, kokupec ne izgubi pravice sklicevati se na stvarnonapako, Ëetudi je ravnal v nasprotju z doslejzapisanimi kupËevimi dolænostmi. Gre zaprimer, ko je prodajalec za napako vedel ali pamu le ta ni mogla ostati neznana. V tem primerukupec ne izgubi pravice, Ëetudi stvari ninemudoma pregledal ali v predpisanem rokuobvestil prodajalca.

Kadar prodajalec za napako ve ali pamu ta ni mogla biti neznana, le-taodgovarja za takπno napako tudi popoteku πestih mesecev, kolikor sicerznaπa rok, v katerem prodajalecodgovarja za skrite napake, podpogojem da zanje ni vedel.Kupec in prodajalec se lahkodogovorita, da se prodajalËevaodgovornost za stvarne napake stvariomeji ali popolnoma izkljuËi.Morebiten tovrsten dogovor pa je niËen,Ëe je bila napaka prodajalcu znana, pa o temni obvestil kupca. Dogovor je niËen tudi vprimeru, Ëe ga je prodajalec z izkoriπËanjemsvojega poloæaja kupcu vsilil. Toda Ëetudi bibila prodajalËeva odgovornost veljavnoizkljuËena, kupec glede teh napak obdræipravice, ki mu gredo na podlagi garancije zabrezhibno delovanje stvari po Zakonu o var-stvu potroπnikov.Upoπtevaje vse zgoraj zapisano smo ugotovili,da ima stvar napako ter da lahko uveljavljamoodgovornost prodajalca za stvarno napako nastvari. Kako naprej?Kakπne pravice imamo kot kupec?Kaj lahko zahtevamo od prodajalca? Na tovpraπanje podaja Obligacijski zakonikodgovor, da lahko kupec, ki je pravoËasno inpravilno obvestil prodajalca:- zahteva od prodajalca, da napako odpravi

ali da mu izroËi drugo stvar brez napake ali- zahteva od prodajalca zniæanje kupnine ali- odstopi od prodajne pogodbe (v tem

primeru mora vrniti stvar, prodajalec pamora vrniti kupnino).

V primeru zniæanja kupnine, se le-ta zniæa zarazliko med vrednostjo stvari brez napake invrednostjo stvari z napako ob sklenitviprodajne pogodbe. Kupec, ki je zaradi kakπnenapake dosegel zniæanje kupnine, sme obpoznejπem odkritju πe kakπne napakezahtevati ponovno zniæanje kupnine (aliodstopiti od pogodbe).Kupec lahko odstopi od pogodbe le, Ëe je predtem prodajalcu pustil primeren dodaten rok zaizpolnitev pogodbe. »e prodajalec v dodatnemroku ne izpolni pogodbe, se slednja samodejnorazveæe po samem zakonu. Ne da bi prodajalcupustil dodaten rok, pa lahko kupec odstopi odprodajne pogodbe, Ëe mu je prodajalecsporoËil, da ne bo izpolnil pogodbe ali Ëe izokoliπËin oËitno izhaja, da prodajalec niti vdodatnem roku ne bo mogel izpolniti svojihobveznosti. Kupec izgubi pravico odstopiti odpogodbe zaradi napake stvari, Ëe stvari nemore vrniti ali je ne more vrniti v stanju, vkakrπnem jo je prejel. Kljub temu pa lahkoodstopi od pogodbe, Ëetudi je ne more vrniti vstanju, v kakrπnem jo je prejel, Ëe bila stvaruniËena ali poπkodovana zaradi napake, ki jerazlog za odstop od pogodbe ali pa jepoπkodba nepomembna. Kupec prav tako neizgubi pravice do odstopa od pogodbe, Ëe je(πe preden je bila napaka odkrita) med njenoobiËajno rabo porabil ali zamenjal del stvari. Vprimeru, da kupec vendarle izgubi pravico doodstopa od pogodbe zaradi tega, ker stvari nemore vrniti v stanju, v kakrπnem jo je prejel,pa ne izgubi ostalih pravic (zahteva za odpravonapake, zahteva za zniæanje kupnine zaradinapake). Neodvisno od tega pa odgovarjaprodajalec kupcu tudi za πkodo, ki je zaradinapake stvari nastala na kupËevih drugih

dobrinah (πkoda na stvareh, izgubljenzasluæek, …) Pri tem se uporabljajo sploπnapravila o odπkodninski odgovornosti.ZakljuËekIz vsega zapisanega je torej veË kot oËitno, dase garancija za brezhibno delovanje obËutnorazlikuje od odgovornosti prodajalca zastvarno napako na stvari. »e se na kupljenemizdelku pojavi napaka ima kupec vselejmoænost izbire, ali bo uveljavljal garancijo zabrezhibno delovanje stvari ali pa prodajalËevoodgovornost za stvarno napako.Za katero izmed moænosti se bo odloËil, jeodvisno od kupËevih preferenc ter interesov.»e ima stvar denimo napako, ki kupca moti, ane v tolikπni meri, da stvari ne bi mogeluporabljati, je morda za kupca smotrnejezahtevati zniæanje kupnine na podlagiodgovornosti za stvarno napako, kakor pauveljavljati jamstvo na podlagi garancije.Nadalje, garancija za brezhibno delovanjestvari ne omogoËa odstopa od pogodbe, kotje to mogoËe pri uveljavljanju odgovornostiprodajalca za stvarno napako na stvari.Koristno je izpostaviti (Ëeprav je pozoren braleclahko do te ugotovitve æe priπel), da prodajalecodgovarja za stvarno napako na stvari gledevsake prodane stvari (razen Ëe stranki toodgovornost izkljuËita). Na drugi strani jegarancija za brezhibno delovanje stvariomejena na izdelke, za katere tako doloËapodzakonski akt, ki ga izda minister zagospodarstvo. Spregledati pa ne gre πeneËesa: Nad izvrπevanjem Zakona o varstvupotroπnikov bdi Træni inπpektorat. Æe samaprijava na træni inπpektorat pogosto uËinkujetako, da prodajalec, ki krπi potroπnikovepravice, spremeni svoje ravnanje. Nasprotnoostane kupcu v primeru neuspeπnegauveljavljanja pravic na podlagi Obligacijskegazakonika le πe (dolgotrajno in z vidika stroπkovdrago) sodno varstvo. Nadaljnja razlika jeglede subjekta, pri kateremu kupec uveljavljasvoje pravice. V primeru garancije lahko svojepravice uveljavlja tako pri proizvajalcu kot tudiprodajalcu, v primeru odgovornosti prodajalcaza stvarno napako pa æe po naravi stvaripravice ni moË uveljavljati drugaËe kakor protiprodajalcu. Na strani kupca je torej da sprejmeodloËitev: Garancija za brezhibno delovanjestvari ali odgovornost prodajalca za stvarnonapako na stvari.

Namen priËujoËega prispevka je bil podatiosnove vsake izmed moænosti ter predvsemseznaniti kupce z njihovimi pravicami v zvezi zbrezhibnim delovanjem oziroma napakami nastvari.

Aljaæ Marn (www.aljazmarn.com)* Zakon o varstvu potroπnikov, uradno preËiπËeno besedilo,

Uradni list RS πt. 98/2004

** Obligacijski zakonik, Uradni list RS πt. 83-4287/01

Foto kamera se je pokvarila. Kaj pa sedaj?



Globinska ostrinaGlobinska ostrinaGlobinska ostrinaGlobinska ostrinaGlobinska ostrinaNajprej me je mikalo, da bi se spustil vmatematiko, vendar potem verjetno nihËe nebi bral naprej, tako da se bom temu izognil.Bom raje navedel empiriËni dokaz: vkompaktih, ki imajo v primerjavi s SLR-jiizredno majhne senzorje, je globinska ostrinaogromna. Kar poglejte slike. S kompaktom jeponavadi skoraj nemogoËe ustvariti lepo

zamegljeno ozadje.EnaËba globinskeostrine je (konËnirezultat bom pavseeno navedel)

ddddd je oddaljenost skrajne toËke, ki je πe vednov mejah globinske ostrine. Seveda sta ti toËkidve, ena pred in ena za goriπËno razdaljo. sssssje razdalja do goriπËne ravnine, aaaaa je zaslonka(2.8, 5.6...), fffff je goriπËnica, c c c c c pa je t.i. circle ofconfusion. »e slika ni veË ostra, pomeni, datoËka ne ustvari toËke ne sliki, ampak krogec.Radij tega krogca je naπ ccccc. Manjπi kot je senzoroz. veËja kot hoËemo da je na koncu poveËavaslike, manjπi mora biti ccccc.

ResolucijaResolucijaResolucijaResolucijaResolucijaTu imam v mislih dve razliËni resoluciji. Enaje gostota pikslov senzorja, druga pa jeresolucija objektiva. Seveda tu velja praviloπibkega Ëlena.»e imamo dva senzorja z recimo 8mp indrugaËnim crop faktorjem (recimo Canon 20Din 1D II), bo prvi zahteval veËjo resolucijoobjektiva na centru (ker ima bolj goste pixle),robovi ga pa sploh ne bojo zanimali. Na sreËoso objektivi na centru dosti bolj ostri kot narobu. »e je objektiv prirejen za crop faktor, terazlike ni. Pri objektivih bi morali na resolucijogledati ne kot πtevilo linij, ki jih loËi namilimeter, ampak πtevilo linij, ki jih loËi na nekdoloËen kot. »e je senzor bliæe, je zato πtevilolinij na milimeter veËje. Zato imajo pocenikompakti ponavadi objektive, ki zmorejoveËjo resolucijo od najdraæjih profesionalnih,narejenih za 35 mm format. Seveda pa tozmorejo samo na zelo majhnem podroËju. Vvsakem primeru, Ëe koristimo samonotranjost objektiva, narejenega za veËjepodroËje, ne izkoristimo vsega njegovegapotenciala. Isto pa velja, Ëe koristimo celotnonjegovo sliko, vendar s senzorjem, ki nacentralnem podroËju ne izkoristi celotnenjegove resolucije. S tega vidika manjπisenzor z enako resolucijo kot veËji naredipopolnoma enak efekt kot uporabatelekonverterja. Ravno tako izkoristi samonotranji del slike in ravno tako je neuporaben,Ëe objektiv na centralnem podroËju nimaprimerne resolucije.PerspektivaPerspektivaPerspektivaPerspektivaPerspektivaVsi, ki pravijo, da je perspektiva odvisna odgoriπËne razdalje, se sklicujejo na klasiËneslikice iz fotografskih knjig, z objektom vospredju in hribi v ozadju, ki prikazujejo, kakose pri niæji goriπËnici z enako velikostjosprednjega objekta lahko dobi noter veËhribov. Vendar pa v teh knjigah pozabijododati nekaj bistvenega: med eno in drugosliko so se fotografi malo sprehodili...

Poglejmo malo bolj natanËno, kaj se jedogajalo. Recimo, da iz toËke A slikate drevo,ki je od vas oddaljeno 10 m, v ozadju, kakπnih10 km od vas, pa so prekrasni hribi (slika1). Zrumenimi, rdeËimi in modrimi Ërtami soprikazani robovi vaπega vidnega polja zrazliËnimi objektivi in senzorji.Uporabite svoj 100 mm objektiv in ujametecelotno drevo in dva hriba (slika2). Robovivaπega vidnega polja so na sliki 1 prikazani zmodro.

Zdaj pa se zgodi nekaj straπnega: objektivvam pade na tla, se razbije, v torbi vam je ostalsamo πe en 50 mm. Na sreËo je fotoaparatostal cel.Dobro, niË hudega, tudi ta bo dober... navijetega na objektiv, ampak glej ga zlomka... zdajje vse dvakrat manjπe... drevo zasede samopolovico slike, pa tudi tista dva hriba sta zdajdvakrat manjπa in zato ujamete vse πtiri(slika3). Robovi vaπega vidnega polja so sedajrumeni.Zberete vso svojo æelezno voljo in sesesesesesprehodite bliæe drevesusprehodite bliæe drevesusprehodite bliæe drevesusprehodite bliæe drevesusprehodite bliæe drevesu. Ko ste od njegaoddaljeni samo πe pet metrov (toËka B), bospet zasedlo celotno sliko. LogiËno, saj jerazdalja dvakrat manjπa. Robovi vaπega

vidnega polja so rdeËi. Kaj je pa s hribi vozadju? Prej so bili oddaljeni 10 km, zdaj pa 5m manj. PoveËali se bojo za 0,05%, kar jepopolnoma zanemarljivo. ©e vedno viditeπtiri. RdeËa in rumena Ërta se na sliki nekonËata v isti toËki, ker paË hribov nisemmogel narisati dovolj oddaljenih.Torej ste perspektivo spremenili. S 100 mmobjektivom ste na sliki imeli drevo in dvahriba, s 50 mm objektivom pa imate pri isti

velikosti drevesa πtiri hribe (slika4). Vendarste obakrat imeli enako velik senzor, vaπpoloæaj pa se je spreminjal.Pa poglejmo πe hujπi scenarij. Skupaj zobjektivom se je razbil tudi fotoaparat. NasreËo imate v torbi (poleg 50 mm objektiva)tudi rezervni body, ki pa ima dvakrat manjπisenzor. Stojite na toËki A. 50 mm objektiv jena prvem fotoaparatu vse pomanjπal, drevoje zasedlo samo pol slike, videli ste πtiri hribe.Vendar pa je sedaj senzor manjπi, zato drevoπe vedno zasede celotno sliko, πe vedno viditesamo dva hriba (slika5). Perspektiva je enaka

kot na zaËetku, ko ste na velikem senzorjuslikali s 100 mm objektivom. Slika v kukalu jesicer dvakrat manjπa, vendar nas to ne motipretirano, saj jo bomo na koncu vseeno razvilina enako velikost in dali na steno. Isti efektbi bil, Ëe sicer prvega Full Frame fotoaparatane bi razbili, vendar se vam s 50 mmobjektivom ne bi dalo hodit proti drevesu inbi si raje rekli “eh”, bom ze potem vphotoshopu ali s πkarjami odrezal ven samoglavni del slike, itak imam dovolj resolucije«.Na sreËo sta oba naπa senzorja imela enakoresolucijo in fiksni objektivi so dovolj ostri,da prenesejo veËjo gostoto pixlov manjπegasenzorja. »e senzorja ne bi imela enakegaπtevila pixlov, bi sicer na raËunalniku bila enaslika vseeno veËja od druge, vendar ko bimanjπo poveËali na velikost veËje, ne biopazili razlik v perspektivi. Samo v resolucijiin globinski ostrini.Torej, Ëe imate dovolj oster objektiv in dovoljmegapixlov, lahko namesto zooma mirnouporabljate crop. Perspektiva se ne bospreminjala. Nekateri pravijo, da je 17 mp,kolikor jih ima canon 1Ds, æe Ëez mejouporabnosti, ker objektivi ne dosegajo dovoljostrine. Kar pa ni res. Na centru dosegajo Ëistodobro ostrino, tam ima tak aparat pribliænoenako gostoto pixlov kot pokojni 10D. Karpomeni, da lahko tam nek fiksen 20 mmobjektiv uporabljate za πiroki kot, Ëe pa boste

zadevo trikrat pomanjπali (60 mm ekvivalent),vam bo πe vedno ostala slika, velika skoraj 2mp. »e imate namen narediti sliko za Ëasopisali pa jo razviti na majhen format, bo to Ëistodovolj. Centralna 2 mp bosta pa vsekakordovolj ostra na tem 20 mm objektivu, Ëepravbojo robovi celotne 17 mp slike æe precejneostri. Glede na to, da tudi novi canon 20Dna dobrih FF objektivih nima teæav z resolucijo(vsaj ko jih malo zaprete), lahko priËakujemo,da se bo resolucija FF senzorjev dvignila vsajπe na 20,5 mp. Ko bojo senzorji doseglizgornjo mejo, bojo tudi telekonverterjipopolnoma odveË.

PraktiËen dokaz, da je perspektiva odvisnaPraktiËen dokaz, da je perspektiva odvisnaPraktiËen dokaz, da je perspektiva odvisnaPraktiËen dokaz, da je perspektiva odvisnaPraktiËen dokaz, da je perspektiva odvisnasamo od poloæaja fotoaparatasamo od poloæaja fotoaparatasamo od poloæaja fotoaparatasamo od poloæaja fotoaparatasamo od poloæaja fotoaparataTo se lepo vidi na naslednji sliki. Na okenskopolico sem postavil steklenico, ki je bilapribliæno dva metra oddaljena od fotoaparata.Za njo, kakπnih 20 metrov za fotoaparatom,je bil grm, 10 m za njim pa trava.Prva slika je bila posneta s 100 mmobjektivom in ni niË rezana. Druga je slikanas 40 mm in je bil na sliki naknadno narejen40% crop, tretja pa je slikana na 17 mm in jebil narejen 17% crop, torej sem odrezal vserazen samega centra slike. Vse tri so bilepotem resizane na enako velikost. Na prvi slikise vidi, da je globinska ostrina bistvenomanjπa. Na tretji pa se πe opazi teæavopomanjkanja resolucije, saj je imel fotoaparatsamo 6 mp in ko sem odrezal samo 17% slikesem jo moral ustrezno poveËati.

Ampak poglejte perspektivo. Ker je bilKer je bilKer je bilKer je bilKer je bilfotoaparat ves Ëas na stojalu, ki ga nisemfotoaparat ves Ëas na stojalu, ki ga nisemfotoaparat ves Ëas na stojalu, ki ga nisemfotoaparat ves Ëas na stojalu, ki ga nisemfotoaparat ves Ëas na stojalu, ki ga nisempremikal, je perspektiva ves Ëaspremikal, je perspektiva ves Ëaspremikal, je perspektiva ves Ëaspremikal, je perspektiva ves Ëaspremikal, je perspektiva ves Ëasnespremenjena!nespremenjena!nespremenjena!nespremenjena!nespremenjena! Razmerje med steklenico ingrmovjem v ozadju je enako. NiË se nispremenilo. Torej je to, da se pri kompaktihvidi problem manπih goriπËnic, ker naj bi imelizato ljudje veËje nosove in bili bolj sodËkastiin da lahko izkuπen fotograf po tem celoodkrije s kakπnih senzorjem je bila slikanarejena, ena navadna, velika laæ.To govorijo ljudje, ki nekje nekaj preberejo,nekje nekaj sliπijo, nikoli pa ne razmislijo alipreizkusijo. Pa Ëeprav radi reËejo, da so sena to prepriËali na lastne oËi. Najhuje je, daso to marsikdaj stari, izkuπeni fotografi,katerim nove generacije potem slepoverjamejo.

“Crop” je zoom ali ni?

(slika1)

(slika2)

(slika3)

(slika4)

(slika5)



Kaj se dogaja v notranjosti fotoaparata?Kaj se dogaja v notranjosti fotoaparata?Kaj se dogaja v notranjosti fotoaparata?Kaj se dogaja v notranjosti fotoaparata?Kaj se dogaja v notranjosti fotoaparata?Poglejmo πe malo bolj natanËno, kaj se dogaja v notranjostinaπega stroja. Poenostavimo ga z idealnim objektivom, z enosamo tanko leËo, ki je od senzorja oddaljena za goriπËnorazdaljo (postavljena je tam, kjer se æarki kriæajo, torej vstiËiπËu obeh konusov). To seveda ni mogoËe iz dveh razlogov.PrviË, take idealne leËe ni. DrugiË, razdalja od leËe do senzorja,kjer se ustvari slika, je enaka goriπËni razdalji samo, koizostrimo na neskonËnost. Ampak Ëe izvzamemo makroposnetke, so odmiki od te lege zanemarljivi.Da bi ugotovili, kje na senzorju se pojavi slika posameznetoËke na predmetu, je dovolj, da potegnemo premico, ki greod slikane toËke do senzorja skozi center objektiva. Predobjektivom imamo dva predmeta na razliËni razdalji (roæica inkrogi), za njim pa dva senzorja. Eden je majhen in zato bliæeleËi (ker v tem primeru ta leËa prikazuje objektiv s krajπogoriπËnico), drugi pa veËji in dlje od senzorja (ker paË n kratveËji senzor paË potrebuje objektiv z n krat veËjo goriπËnorazdaljo). Enaka situacija bi bila, Ëe bi naredil dve sliki, kjer bibili senzorji v enakem poloæaju, stiËiπËe konusov oziroma leËapa bi bila premaknjena. No, tudi slikani objekti bi morali bitipremaknjeni za razliko goriπËnic, vendar je razdalja do odobjektiva do senzorja v realni situaciji ponavadi zanemarljivaz razdaljo od objektiva do slikanega objekta (macro bomoobravnavali posebej). Kot vidimo na 3D modelËku, sta sliki, kise ustvarita na senzorjih, enaki.

Kaj pa macro?Kaj pa macro?Kaj pa macro?Kaj pa macro?Kaj pa macro?Na teh treh slikah se nazorno vidi, da ko sem govoril o tem, dase poloæaj fotoaparata ne sme spremeniti, nisem bil dovoljnatanËen. Tisto, kar se res ne sme spremeniti, ni poloæajfotoaparata, ampak poloæaj glavne leËe. Torej moramo poloæajfotoaparata spremeniti za dolæino spremembe goriπËniceobjektiva. »e smo πe bolj natanËni, moramo kompenzirati tudi

spremembo drugaËne razdalje fokusiranja, ki smo jo s temdosegli (saj veste, da se pri macro posnetkih s focusiranjemspreminja tudi velikost slike, kot da bi jo malenkost zoomirali).Je ta razlaga æe malo preveË pikolovska? Vsekakor.©irokokotna popaËenja so, kot æe njihovo ime pove, vezana©irokokotna popaËenja so, kot æe njihovo ime pove, vezana©irokokotna popaËenja so, kot æe njihovo ime pove, vezana©irokokotna popaËenja so, kot æe njihovo ime pove, vezana©irokokotna popaËenja so, kot æe njihovo ime pove, vezanana πiroki kot, ne na goriπËnico!na πiroki kot, ne na goriπËnico!na πiroki kot, ne na goriπËnico!na πiroki kot, ne na goriπËnico!na πiroki kot, ne na goriπËnico!Pri geografiji smo se verjetno vsi uËili o razliËnih sferiËnihprojekcijah, ki se uporabljajo za prikaz karte sveta. Najboljenostavna, pa tudi najbolj polna napak, je rektangularna.Enostavno se postavi valj okoli krogle in in njeno povrπinopreslika gor. Problem je v tem, da sta tako severni in juæni polrazvleËena Ëez tako povrπino kot Afrika. Ta teæava se pojavine glede na to, Ëe projicirate majhen planetek, kot Merkur, alipa Sonce. Ni vaæna velikost, vaæen je kot (baje da tudi tehnika)!Podobna teæava se pojavlja pri πirokokotnih objektivih. Temunekateri reËejo perspektiva, pa ni. To je popaËenje priprojekciji. Tudi tu imamo veË razliËnih moænosti projekcijesferiËnega vidnega polja na ravnino filma. Imamo linearneπirokokotnike in fisheye.Poenostavljen primer linearnega popaËenja lahko vidite na

naslednji skici. »e imamo dvaenaka objekta postavljena naenaki razdalji od naπih oËi, jelogiËno, da jih vidimo enakovelike. “Senzor” v naπem oËesuje sferiËen. Ne glede na to, Ëeje objekt v centru naπegavidnega polja ali pa je robovih(tako horizontalnih kotvertikalnih), ga vidimoenakega.

Fotografije pa so seveda tiskane na raven papir, zato je tudisenzor raven.Takrat se pa zgodi to. Poglejte, kako je slika rdeËega predmetaneprimerno veËja od slike Ërnega. Spodnja Ërna Ërtapredstavlja veËji senzor in je bolj odmaknjena od centraobjektiva (veËja goriπËna razdalja), zgornja modra Ërta papredstavlja manjπi senzor, ki pa mora biti bliæe objektivu.

www.com-shop.com

CANON A510 + POLNILEC Z BATERIJAMI + TORBICA COBRA SAMO 50.990 SIT

EPSON Stylus Photo RX500EPSON Stylus Photo RX500EPSON Stylus Photo RX500EPSON Stylus Photo RX500EPSON Stylus Photo RX500Multifunkcijska naprava:- 6 barvno foto tiskanje in kopiranje (moæno brez priklopa na raËunalnik)- 48 bitni skener, loËljivosti 2400x4800 dpi (vgrajen adapter za skeniranje filmov)- Vgrajeni Ëitalci pomnilnih kartic- Tiskanje fotografij brez robov (max. A4)- LoËene barvne kartuπe

SAMO 52.900 SIT

Razmerja med sliko rdeËega predmeta, sliko Ërnega predmetain velikostjo senzorja, so v obeh primerih enaka. »e torej slikoiz obeh senzorjev potem razvijemo na enako velikost, bodopopaËenja enaka. Na kratko to pomeni, da 10 mm objektivsenzorju z 2x cropom nima Ëisto niË veË πirokokotnih distorzijkot 20 mm objektiv na FF senzorju. Na senzorju, ki bi bil dvakratveËji od 35 mm,. bi 40 mm objektiv spet naredil enako

popaËenje. Torej to pomeni,da Ëe slikam na FF senzorju s16 mm objektivom in izreæemsamo centralni del slike,popaËenj ne bo? ToËno tako.PopaËenja se poznajo protirobu slike. Zakaj tudifotoaparati ne uporabljajosferiËnega senzorja? Tudi Ëe

odmislimo vse teæave pri izdelavi, se sreËamo z dodatnimiproblemi: prviË, goriπËna ravnina bi verjetno postala goriπËnasfera. V nekaterih primerih pride to prav, recimo Ëe bi naredili180 stopinjski posnetek notranjosti neke hiπe za VR ogled naraËunalniku. VeËinoma pa bi bilo to verjetno zelo moteËe. PrioËesu se te teæave ne opazi, ker itak vidimo ostro le centralnidel slike. Z dodatnimi leËami v objektivu bi se dalo tokompenzirati, vendar to sega izven namena tega Ëlanka.Tudiogled teh fotografij bi bil zelo teæaven. Tiskati bi jih morali nasferiËni papir, v nasprotnem primeru bi ponovno pridobili vsapopaËenja, ki smo se jih s sferiËnim senzorjem reπili. Lahko bitudi ustvarili konkavne sferiËne monitorje, v katere bi vtakniliglavo in opazovali sliko. Norih idej ne manjka, s Ëim nam botehnika postregla bomo pa videli.Panoramske kamerePanoramske kamerePanoramske kamerePanoramske kamerePanoramske kamereZakaj pa lahko te zajamejo tako ogromen kot brez popaËenj?Ker zajamejo velik kot samo v eni dimenziji. Slike so nizke inpodolgovate. Pomislimo πe enkrat na popaËenja, ki jih dobimo,ko poskuπamo sfero projecirati na valj. Napake se pojavljajona polih, v bliæini ekvatorja pa je taka slika zelo verodostojna.PlaπËa valja pa ni teæko printati na raven papir.

Jernej FilipËiËJernej FilipËiËJernej FilipËiËJernej FilipËiËJernej FilipËiË

Pomnilne karticeUSB kljuËi


Za menoj je pol leta kolesarjenja po Afriki in po povratkudomov je, kot ponavadi po zakljuËku epskih popotovanj,napoËil Ëas za refleksijo. Med drugim se seveda porodi tudivpraπanje, kako se na takem potovanju odreæe digitalnifotoaparat, oziroma v mojem primeru kar dva, oba Olympusa:c-5060 Wide Zoom in c-765 Ultra Zoom.Med leto in pol trajajoËim potovanjem okoli sveta, ter medpolletnim pohodom Ëez ZDA od mehiπke do kanadske mejesem prisegal na klasiËen fotoaparat in diapozitive. Svojedigitalno deviπtvo sem izgubil med enoletnim kolesarjenjem

reportaæe sem takrat pisal kar v zvezek in jih v lokalnihknjiænicah tipkal in poπiljal po elektronski poπti.Na kolesu imam poleg digitalnega fotoaparata (ali dveh) sseboj πe prenosni raËunalnik, mobilni telefon, Garminovo GPSnapravo eTrex Vista, in image tank Xs Drive Pro z zmogljivostjo40Mb (darilo Fotoformata iz pasaæe NebotiËnik), na kateregalahko fotografije prenaπam direktno s spominskih kartic. VsatehniËna oprema je bila varno spravljena v Lowepro DryZonenahrbtnik, ki je povsem nepremoËljiv, kar pomeni tudi odliËnozaπËito pred prahom.

voljo, kot se nama je zgodilo v Zambiji in Malaviju. Kolesarilasva od ene prestolnice do druge, torej skoraj tisoË kilometrovod Lusake do Lilongweja, ne da bi imela dostop do interneta.Tedenske reportaæe je bilo tam treba precej pazljivo naËrtovatiin poslati tudi po dve naenkrat.

Velike malenkostiSvoje potovanje sem priËel v Cape Townu, oziroma na Rtudobre nade, konËal pa po 4000 prevoæenih kilometrih in petihprehojenih dneh na strehi Afrike, torej njenem najviπjem vrhu,

S kolesom in digitalcem po Afriki - 3. del

Kolesarja v vroËi Afriki Ko se peπ hitreje pride kot na kolesu

Kolo je afriπko prevozno sredstvo πtevilka 1

Utrinki ob afriπki cesti: nasmeh ob sonËnem zahodu … kupovanje nakita… in pripravljanje sadne solate na stojnici

po Sredozemlju, nato sem se kalil med lanskim poletnimkolesarjenjem Ëez Balkan, Olympus Slovenija pa mi je tuditokrat priskoËil na pomoË in me opremil z vsestranskimaparatom c-5060 Wide Zoom. Med mojo maratonskoodsotnostjo je Olympus ta aparat sicer æe upokojil, nasledil(in predvsem nadgradil) pa ga je model c-7070.Poleg digitalca sem na uporabo dobil tudi celo paleto dodatneopreme: podvodno ohiπje, rezervno baterijo, nekaj prostornihspominskih kartic, ter dva konverterja, ki sta razpon zooma,ki sicer v klasiËnem smislu sega od 27-110mm, πe poveËala. Stelekonverterjem je objektiv segel do 180mm, s πirokokotnimpa sem dobil zavidanja vrednih 19mm. Taista konverterja,vkljuËno s potrebnim adapterjem, se prilegata tudi na novi c-7070, poleg tega pa je Olympus ob novem modelu predstavilπe dodaten telekonverter, ki goriπËnico poveËa kar trikrat, torejna zavidljivih 330mm.Ko se mi je za boæiË pridruæila punca Monika, mi je z Olympusaprinesla πe pravega malega velikana, c-765, ki se ponaπapredvsem z mogoËnim, desetkratnim zoomom, ki se raztezaod 38 do 380 klasiËnih milimetrov. Namen aparata so bilipredvsem safariji vzhodne Afrike, kjer je ta aparat res priπel vsvoj element.

Prenosna pisarnaOdkar potovanja niso veË le moj konjiËek, ampak so postalakar æivljenjski slog, se je poveËala tudi koliËina opreme, ki jotovorim s seboj. V kratkem obdobju tranzicije, ko sem peπaËilËez Ameriko, sem poslikane dia filme sproti poπiljal vljubljanski Fotoformat, kjer so mi jih razvili in - po izboru brataÆige - najboljπe posnetke tudi poskenirali. Redne meseËne

V Afriki sem digitalna fotoaparata, prenosni raËunalnik in im-age tank povezal v uËinkovito terensko pisarno, ki mi jeomogoËala redno posodabljanje moje spletne strani(www.fedr.net), sprotno urejanje fotografij in pisanje rednihtedenskih in ostalih reportaæ.Xs Drive Pro image tank je πkatla malo veËja kot walkman(dimenzije so 130x85x34mm, tehta pa 350 gramov). V njej seskriva raËunalniπki trdi disk, kakrπne najdemo v prenosnihraËunalnikih, torej 2,5 palËni. Na voljo imamo 20 in 40Gbmodele, ter samo πkatlo, ki nam lahko pride prav, Ëe imamodoma kakπen odsluæen prenosni raËunalnik, ki ima πe dobertrdi disk.Med potovanjem sem z veË kot 7000 fotografijami do polovicenapolnil svoj 40Gb image tank, ki je sicer naprodaj za 65tisoËakov. Napaja ga litij-ionska baterija, ki zdræi pribliæno dveuri in pol (datoteke s polne 512Mb spominske kartice Com-pact Flash prenese v manj kot desetih minutah). Glasbenorazpoloæenim preko sluπalk igra tudi melodije v MP3 formatu,pri Ëemer pa bi priporoËil, da se ga preko priloæenega adapterjapriklopi na elektriËno omreæje.Na raËunalnik se image tank poveæe preko USB vmesnika(uporablja enak kabel kot oba digitalca), predstavlja paidealen prenosni disk za prenaπanje fotografij in ostalihdatotek s prenosnega raËunalnika do internet kafeja, od koderpotem lahko po elektronski poπlji poπljemo reportaæe,posodobimo spletno stran ali pa samo na ogled postavimosvoje najnovejπe fotografije. Za isti namen se lahko uporabitudi sam digitalni fotoaparat, vendar le-ta ljudem - πe posebejpotencialnim nepridipravom - ponavadi preveË pade v oËi.Celotna prenosna pisarna nam ne pomaga, Ëe interneta ni na



___

vsak sluËaj snel veliko, moËno palico, sem opazil, da eden odnjiju v roki dræi veliko, rjasto maËeto, obenem pa sta se tudizaËela dreti: Give money, give money! Ko sta videla dvignjenogorjaËo in zasliπala bojni krik v obliki soËnih srbskih kletvic,sta se obrnila in zbeæala. Oddahnila sva si, vendar sta sinapadalca vse prehitro opomogla od πoka in se vrnila,oboroæena z velikimi kamni.Bilo je proti koncu potovanja, tako da sva bila res æe povsemobuboæana, kar sva jima tudi poskusila razloæiti, vendardomaËini v belem Ëloveku avtomatiËno vidijo bogastvo.Napadalca sta poleg tega imela πe en tehten argument: Youhave money, you have camera! Imata denar, saj imatafotoaparat! ©okantna izkuπnja s prvinskim zakonommoËnejπega, vendar naj vas ne skrbi, na Olympus bom vrniloba fotoaparata.

objektiva 27-110mm, Ultra Zoom pa na izjemno dolgi,desetkratni 38-380mm. Ultra Zoom je manjπi, laæji (280g proti430g) in cenejπi (80 proti 120 tisoËakom). Wide Zoom jeobËutno hitrejπi, ima viπjo loËljivost (5,1 proti 4 milijonomsvetlobnih toËk) in fotografu poleg popolne avtomatike inpetih tematskih programov omogoËa tudi popoln nadzor nadaparatom, kar pa seveda zahteva tudi viπjo stopnjo

Popravilo πpice na svojem kolesu … in na MonikinemOlympus c-765 Ultra Zoom: desetkratni razpon (38-380mm); kraterNgorongoro v Tanzaniji

Samo midva sva πe v piæami!

Neprijetna zver s prijetne razdalje

Na cilju po pol leta potovanja

Lowepro DryZone vodotesni nahrbtnik je idealna zaπËita pred prahomin obilnim deæjem afriπke deæevne dobe

Temu napadu je sledil πe eden

5895 metrov visokem Kilimandæaru. Prvo polovico potovanjasem opravil sam, preostanek pa v druæbi svoje punce Monike.Tako kot vsako, je bilo tudi to potovanje sestavljeno iz dobrihin manj dobrih izkuπenj, vendar po pravilu na situ spominasËasoma ostanejo le one najlepπe. Ker pa se prehlada, ki semga staknil na mrzlem vrhu Kilimandæara, πe nisem povsemznebil, se lahko spomnim tudi nekaj manj prijetnih doæivetij.Ponavadi sva taborila kar v dæungli ob cesti. Ko sva nekegajutra ob zori po goπËavi lezla nazaj proti cesti, mi je na spolzkihtleh spodrsnilo in teæko otovorjeno kolo mi je uπlo izpodnadzora in padlo, krmilo pa je ob okvir stisnilo torbico s c-5060. Zgroæen sem ugotovil, da se je razbil displej in stresoËimi rokami sem aparat vklopil, medtem ko so mi po glaviπibale najbolj temne misli, ter seveda oËitanja samemu sebi,kako da nisem mogel biti bolj pazljiv. Na sreËo je moËno ohiπje

iz magnezijeve zlitine aparat - vkljuËno s premiËnim zaslonom- dovolj zavarovalo, da je ostal drugaËe nepoπkodovan in mije zvesto sluæil do konca potovanja.DrugaËno izkuπnjo nama je zagotovil c-765. PoËivala sva namostu nad reko in fotografirala trop pavijanov. Ko sva se pomakadamski cesti zopet priËela vzpenjati v klanec, sta izgrmovja planila mladeniËa, ki sta πla prej mimo naju Ëez most.Tekla sta proti nama in ko sem skoËil s kolesa in s prikolice za

Teæka odloËitev?Kot ponavadi, v domovini pogosto sliπim vpraπanje: Bi πel πekdaj nazaj? Odgovor na to je enostaven. In za kateri izmedOlympusovih aparatov bi se takrat odloËil? Tu pa bi se malozamislil, saj sta si c-5060 in c-765 med seboj povsem razliËna,kot nam povesta æe njuna priimka, Wide Zoom oziroma UltraZoom.Wide Zoom se nanaπa na - med digitalci - izjemno πiroki kot

S Fedrom v svetDogodivπËine z moje enoletne kolesarske odisejade po Sredozemlju si lahko preberete v knjigi Kilometri SredozemljaKilometri SredozemljaKilometri SredozemljaKilometri SredozemljaKilometri Sredozemlja,ki na 232 straneh vsebuje tudi 278 fotografij. Po 4999 SIT je naprodaj v vseh knjigarnah, boljπih kolesarskih infotografskih trgovinah, po posebni ceni pa jo je s plaËilom po povzetju mogoËe naroËiti tudi na moji spletni strani alipo telefonu 041.648.522.Moje dogodivπËine s kolesarjenja od Cape Towna do Kilimandæara si lahko preberete v obliki SMS dnevnika in tedenskereportaæe na moji spletni strani, jeseni pa jih bom strnil tudi v knjigi z naslovom Kolo, severovzhodKolo, severovzhodKolo, severovzhodKolo, severovzhodKolo, severovzhod. V zaËetku julijabom izkoristil svoje izkuπnje in organiziral skupinski izlet na Kilimandæaro, s kratkim safarijem in zakljuËkom na peπËenitropski plaæi; podrobnosti so na spletni strani, v skupini pa je πe nekaj prostih mest. www.fedr.net

teoretiËnega znanja. Njegova baterija zdræi dlje, vendar se tudidlje polni.Jaz sem torej imel na voljo idealno kombinacijo obehdigitalcev, Ëe pa bi se moral odloËiti za enega, bi c-765priporoËil manj zahtevnemu uporabniku, ki mu najveË

pomenita dolg objektiv in majhen aparat. Aparata c-5060 æalne morem veË priporoËiti, ampak njegov naslednik c-7070obeta veË kot dostojno nadgradnjo, ki bi jo brez oklevanjapriporoËil prav vsakemu fotografu.

Besedilo: Gregor Födransperg - FedrFotografije: Gregor Födransperg - Fedr in Monika Bogataj

www.fedr.net



FOTO GO AJDOV©»INALAVRI»EV TRG 8

AJDOV©»INAtel.: 05/368 15 80

e-mail: [email protected]

Foto ateljePavπiË Zavadlav

Metod Zavadlav s.p.Ob parku 1, 5250 Solkan

tel.:05/300 56 52e-mail: [email protected]

Verjetno ima vsak od nas v kakπnem starem predalu zbledele,marsikdaj celo poËene slike iz otroπtva. Isto velja za naπe (in tudinjihove), le da so njihove slike πe bolj zbledele, πe bolj poËene in vmarsikaterem primeru æe tako uniËene, da se πe komaj kaj razbere.Pred pribliæno dvemi leti je kolega naπel æe dolgo izgubljeno slikosvoje prababice, ki jo je njegov dedek zadnjiË videl pri πtirih letih,preden so ju loËili in odpeljali v taboriπËe, kjer je umrla. Prosil meje, Ëe bi jo poskusil obnoviti, da bi jo dedek πe enkrat v æivljenjulahko videl.Priπel je pribliæno tako: “Oj, Jernej, kaj mi lahko samo na hitroposkeniraπ eno sliko, bomo takoj konËali... no ja, mogoËe bo zamalo popravit, ma ene pol urce in bo...”. KonËano je bilo po kakπnihdesetih, Ëe ne celo dvajsetih urah dela... Predvsem na raËunpomanjkanja izkuπenj, ker sem prviË delal kaj takega in nikjer nisemdobil nobenih informacij postopku. Eksperimentiranje pa sevedapobere svoj Ëas.Oprema»e imate namen se redno ukvarjati z obnavljanjem fotografij, vampriporoËam uporabo dveh monitorjevdveh monitorjevdveh monitorjevdveh monitorjevdveh monitorjev. Tako imate lahko na enemcelotno sliko, na drugem pa detajl, ki ga v tistem trenutkuobdelujete. Marsikdaj se namreË zgodi, da se popravek na poveËanisliki ne vidi, ko jo pa vidite kot celoto, opazite Ëudne efekte. Napomanjπani sliki pa nimate dovolj natanËnosti, da bi tam popravljali.GrafiËna tablica GrafiËna tablica GrafiËna tablica GrafiËna tablica GrafiËna tablica vam bo delo zelo olajπala, pa tudi konËni izdelekbo kvalitetnejπi. Gibi so namreË bolj natanËni, sploh ko riπetemanjkajoËe dele slike. Z razliko od miπke zaznavajo tudi pritisk, skaterim lahko recimo uravnavate prosojnost ËopiËa (pa tudi veËineostalih orodij). Boljπi modeli zaznajo celo naklon svinËnika, s Ëasomse navadite s tem doloËati npr. velikost ali mehkobo ËopiËa.Posledica vsega tega je, da se bo bistveno manj opazilo kje ste kajspreminjali.Postopek1. korak: naredite nov 1. korak: naredite nov 1. korak: naredite nov 1. korak: naredite nov 1. korak: naredite nov layerlayerlayerlayerlayer, na katerem boste delali, na katerem boste delali, na katerem boste delali, na katerem boste delali, na katerem boste delalivedno je bolje imeti ves Ëas pri roki originalno sliko, tako da lahkonov izdelek ves Ëas primerjate z njo, poleg tega pa jo lahko uporabitekot priroËen undo.2.korak: barve in kontrasti2.korak: barve in kontrasti2.korak: barve in kontrasti2.korak: barve in kontrasti2.korak: barve in kontrastiNa sliki, ki jo tukaj obdelujem, to sicer ne pride v poπtev, pri barvnihfotografijah je pa to pravilen zaËetek dela. VeËina starih slik namreËizgubi na kontrastu, tako da je igranje s photoshopovimi krivuljami(curves) zelo priporoËljivo. Za laæje popravke in za manj izkuπeneuporabnike pa priporoËam kar levels. »e bi to naredili πele na koncu,bi lahko spet priπle na dan razlike med obdelanimi in ne obdelanimideli slike, ki se jih boste ves Ëas trudili prikriti.3. korak: laæji popravki3. korak: laæji popravki3. korak: laæji popravki3. korak: laæji popravki3. korak: laæji popravkiV roke vzemite healing brush in popravite tiste dele, kjer okolipoπkodbe ni velikih razlik v tonaliteti slike. S tem bo ponavadi slikaæe bistveno boljπa, kot je bila na zaËetku. Vendar pa se healing brushzelo slabo obnese tam, kjer je na enem robu poπkodbe slika recimozelene barve, na drugem pa rdeËe. V tem primeru raje sezite poclone stampu. Tu bo grafiËna tablica res pokazala svojo moË.Poskusite si zamisliti, kakπni naj bi bili pravilni prehodi barv in kakonaj bi se detajli ohranili tam kjer jih ni in jih na novo nariπite tako,da izbirate razliËna podroËja, iz katerih kopirate. Na koncu jedostikrat treba uporabiti πe ËopiË in kakπno stvar roËno narisati.Tudi tu je kontrola prosojnosti bistvenega pomena, sploh Ëe riπemona robu las. Tam so vedno najveËje teæave. Pomagajte si tudi zblending mode od orodij. Marsikdaj, ko æelim potemniti del slike,to naredim tako, da izberem malo temnejπi odtenek barve, damblending mode na darken in riπem Ëez (tablica obvezna zaradikontrole pritiska).VËasih lahko pride prav tudi simetrija slike. »e recimo manjka eno

oko, lahko vËasih kar kopiramo drugega in ga prezrcalimo (neprezrcalite notranjosti oËesa, da ne bo kdo πkilil). Nekateri robovepopravkov kar direktno zameglijo z blur toolom, vendar oko hitroopazi tamkajπnje pomanjkanje detajlov in granulacije (oz. πuma),zato taka slika izpade nenaravno. Bistveno boljπi rezultat bostedobili, Ëe boste vse te popravke risali na nov layer in z maskokontrolirali prehod. »e boste vseeno kje kaj zameglili, ne pozabitepovrniti granulacije. Zelo nenaravno je, Ëe je sredi obleke, slikanez zelo zrnatim filmom, neko podroËje popolnoma gladko.4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveË4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveË4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveË4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveË4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveËpoπkodovanopoπkodovanopoπkodovanopoπkodovanopoπkodovanoIsto velja za sliko. »e je recimo neka roka popolnoma uniËena, bodosti boljπe, da naredite neko novo sliko roke v enakem poloæajuin jo zmontirate gor. Pri slikanju pazite na perspektivo! Seveda jopostavite v nov layer, s free transformom popravite velikost inrotacijo, uredite kontraste, potem pa z masko naredite lep prehodod nove roke do stare slike. »e se vidi vsaj pribliæne sledi originalneroke, bo delo laæje.V nasprotnem primeru je treba imeti kar nekaj obËutka za razmerja.Nemalokrat se zgodi, da ustvarite preveliko roko. »e paË toliko Ëasagledate v tisto sliko se na Ëudno razmerje hitro navadite, tako dapostanete neobjektiven sodnik.V takem primeru je dobro, Ëe po konËanem delu nekoga, ki slikeπe ni videl, vpraπate za mnenje. Marsikdaj bo tak neodvisen

opazovalec hitro opazil da je roka napaËne velikosti, preveËkontrastna, v Ëudnem poloæaju...Kakπen prijatelj, ki se ukvarja s slikarstvom, bo znal povedati tudi,Ëe smo recimo na obleki pravilno speljali gube. Vsekakor pri takemdelu zelo koristi imeti vsaj malo æilice za slikarstvo. Jaz sem bil æalvedno antitalent in sem se zato z obleko najveË muËil.5. konËni pregled5. konËni pregled5. konËni pregled5. konËni pregled5. konËni pregledNa koncu preverite, da je granulacija na celi sliki enaka, da se nikjerne vidi Ëudnih prehodov, πe enkrat preverite barve... in pojdite spat.Ura bo verjetno æe zelo pozna.6. ©e zadnji nasveti6. ©e zadnji nasveti6. ©e zadnji nasveti6. ©e zadnji nasveti6. ©e zadnji nasvetiNe varËujte z layerji! Vsako veËjo spremembo delajte na novega,tako da imate lahko tudi veË razliËic, ki jih med seboj primerjate.Tudi za vzpostavitev prejπnjega stanja pridejo zelo prav. Ko postaneslika prevelika, vklopite vse, ki naj bi bili vidni, ustvarite novega inv meniju s stisnjeno ALT tipko izberite merge layers.Tako bodo vsi originalni ostali, na novem pa se bo izrisala slika, kijo v tistem trenutku vidite. Kopirajte jo v novo datoteko (ali paenostavno zbriπite vse spodnje layerje in posnamite datoteko znovim imenom) in od tam nadaljujte. Pri tej sliki mi je bilo æal, datega nisem naredil.Dajte jim tudi primerna imena... ko jih nastane 30 je zelonepregledno, Ëe se imenujejo “layer1, layer2, layer3...”.7. Pojejte potico7. Pojejte potico7. Pojejte potico7. Pojejte potico7. Pojejte poticoBabica bo verjetno zelo hvaleæna, da ste ji obnovili spomin naotroπtvo.

Jernej FilipËiË

P o m l a j π a j m ostare fotografije!

3. korak: laæji popravki 4. korak: laæje je zgraditi novo hiπo kot adaptirati preveË poπkodovano

Original KonËna, popravljena fotografija



Ne bojte se teme. V sebi skriva toliko dobrih motivov, pa naj gre zadolgo osvetlitev pri fotografiranju stopniπËa ali za soj avtomobilskihæarometov. Z izredno hitrim procesorjem DIGIC II ter πirokimrazponom obËutljivosti ISO od 100 do 1600 se resniËno nimate Ëesabati. EOS 350D. Naj se igra priËne.www.canon.si

Igrajte se v temi.

Cano

n Ad

ria d

.o.o

., Du

najsk

a 12

8A, 1

000

Ljub

ljana

eFoto 17 010 - e-Fotografija · Òfotografije si izdelajte na obstojen material, to je (foto)...

Documents

Transcript of eFoto 17 010 - e-Fotografija · Òfotografije si izdelajte na obstojen material, to je (foto)...