PSIHOLOGIJA ψ

PREDŠOLSKA VZGOJA

3. letnik

LITERATURA

• Skripta

• Musek, J., Pečjak., V. (2001). Psihologija. Educy: Ljubljana.

• Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Jaušovec, N., in Curk, J. (2001). Psihologija: spoznanja in dileme. DZS:Ljubljana

KAJ JE PSIHOLOGIJA?

• Vsak sam razmisli

• Pogovor v paru

• Poročanje definicije

KAJ JE PSIHOLOGIJA? Beseda psihologija je skovana iz dveh starogrških besed: psihe (duša,

duševnost) in logos (nauk, znanost).

Psihologija je znanost, ki se ukvarja s spoznanji o duševnih pojavih (zavestnih in nezavednih), o osebnosti in o obnašanju.

PREDMET PSIHOLOGIJE = duševnost, osebnost in obnašanje

Duševnost je vse kar se dogaja znotraj nas. DUŠEVNI POJAVI se dogajajo

v naši notranjosti, če trajajo dlje časa jih imenujemo DUŠEVNI PROCESI.

OBNAŠANJE je vsaka dejavnost, ki jo lahko opazujemo (mimika, hoja, smeh, opravljanje opravil,…)

Duševni pojavi, osebnostne lastnosti (temperament, značaj, sposobnosti,

telesna zgradba) in obnašanja se med seboj pri vsakem od nas na različen način povezujejo v OSEBNOST.

DUŠEVNI PROCESI • So duševni pojavi, ki se vrstijo v nekem časovnem zaporedju (npr. ko

mislimo, potekajo miselni procesi) • Vedno poteka več duševnih procesov hkrati – zavestni in nezavedni • VAJA

DUŠEVNI PROCESI

MOTIVACIJA ČUSTVOVANJE SPOZNAVANJE

Silnice in gibala delovanja:

potrebe, nagoni, želje,

motivi, cilji, vrednote

Doživljanje, izražanje čustev,

razpoloženj in afektov

Dojemanje, obravnava stvarnosti:

Občutenje, zaznavanje, mišljenje,

Govor, učenje, predstavljanje

METODE PSIHOLOGIJE • So načini in postopki proučevanja, s katerimi dobivamo veljavne

informacije o nekem predmetu.

1. OPAZOVANJE (introspekcija, ekstraspekcija)

2. SPRAŠEVANJE (Intervju, vprašalniki, psihološki testi, projekcijske tehnike,…); so (samo)opazovalni podatki

3. EKSPERIMENT (ugotavljamo vzroke med pojavi)

ZNANSTVENO POJMOVANJE DUŠEVNOSTI

• VSAKDANJA OPAŽANJA – površna, nezanesljiva, prenagljena, polna napak, predsodkov, zmotnih razlag, ki smo jih nekritično prevzeli od drugih.

• ZNANSTVENO PRESOJANJE – temelji na kritičnem razumu, je preverjeno, sistematično, pridobljeno na objektiven in zanesljiv način. Uporabljamo METODE, ki niso subjektivne in pristranske.

• Le, če bomo poznali resnične vzroke in zakonitosti, bomo lahko napovedovali posledice, temu ustrezno napovedovali dogodke, ukrepali!

ZNANSTVENO POJMOVANJE DUŠEVNOSTI

• Horoskop • Kakšen oče takšen sin • Eksperiment • Prerokovanje iz kart • Opazovanje otrok pri igri • “Znane resnice: Gorenjci so škrti” • Testi inteligentnosti • Vprašalniki v poljudnih revijah • Intervju • Črna mačka prečka cesto • Analiza sanj • Testi znanja

ORGANSKA PODLAGA DUŠEVNOSTI

• KJE JE SEDEŽ DUŠEVNOSTI?

• Organska podlaga duševnosti je ŽIVČNI SISTEM.

• Povezava med ŽIVČNIM SISTEMOM in DUŠEVNIM DOGAJANJEM: sprejemanje informacij iz okolja in notranjosti, predelava in tolmačenje ter odzivanje z doživljanjem in obnašanjem

ŽIVČNI SISTEM

OBROBNI, PERIFERNI

(živci)

OSREDNJI, CENTRALNI

(možgani, hrbtenjača)

V stiku z okoljem,

preko čutil,

do centralnega

Koordinira info.,

center duš. funkcij

• NEVRON = enota živčnega delovanja

• SESTAVA: telo (SOMA), DENDRITI (izrastki), AKSON (daljši izrastek), živčni končiči (konec aksona)

• POVEZAVA: sinapse – prazen prostor med živčnimi celicami

• Po živčnih celicah se informacije prevajajo kot ELEKTRIČNI IMPULZI (s pomočjo biokemičnih procesov - nevrotransmiterji)

• Največ nevronov je v MOŽGANSKI SKORJI (KORTEKS) – 2 HEMISFERI (leva in desna) – Največ duševnih in osebnostnih funkcij: zaznavanje, učenje, spomin,

mišljenje. – Nekatere funkcije dominantno ureja leva (zavest, govor, branje,

računanje, mišljenje, znanje), druge desna (nezavedno, glasba, ples, prostor, intuicija, domišljija) hemisfera.

ORGANSKA PODLAGA DUŠEVNOSTI

TEMELJNI DEJAVNIKI DOŽIVLJANJA IN OBNAŠANJA

• Kateri dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in oblikovanje duševnosti, osebnosti in vedenja?

• METODA 6-5-3

TEMELJNI DEJAVNIKI

DOŽIVLJANJA

IN OBNAŠANJAI

DEDNOST

(nativizem)

OKOLJE

(empirizem)

SAMODEJAVNOST

(avtonomizem)

DEDNOST • Ž in M spolna celica se združita, in vsaka prispeva 23 KROMOSOMOV, t.j.

23 parov kromosomov. • Na kromosomih je ogromno število DEDNIH ZASNOV ali GENOV • Dedne zasnove so INFORMACIJE, ki pomenijo PROGRAM ZA OBLIKOVANJE

LASTNOSTI , skupnih vsem ljudem (govor, motorični razvoj) in po katerih se med seboj razlikujemo (telesnih, vedenjskih, duševnih)

• Raziskave enojajčnih, dvojajčnih dvojčkov

OKOLJE • Je nujen VIR hrane, energije, informacij, socialnih stikov,...

• Je skupek DRAŽLJAJEV, ki delujejo na nas.

• Dražljaji dajo INFORMACIJE (živčni sistem, duševni aparat jih predelata), na podlagi katerih uravnavamo vedenje (POSEG V OKOLJE)

• LOČIMO

– NARAVNO (fizikalno, biološko), ki omogoča obstoj.

– SOCIALNO (človekova tvorba), ki omogoča duševni razvoj (družina prijatelji, šola, mediji…).

SAMODEJAVNOST • Človek lahko deluje na osnovi lastne volje, lastne zavestne pobude,

namere. • Je zmožnost človeka, da se zavestno odloča, svobodno izbira in ravna v

skladu s svojimi odločitvami. • POTEK: zamisel→namera→odločitev→izvedba

• KDAJ? Ko rutinsko vedenje ni dovolj-npr. novosti, obstoj več alternativ, pomembnost in odgovornost pri neki stvari, zapletenost situacije, kompleksnost položaja,…

SOVPLIVANJE • Kateri je pomembnejši?

• Vsi trije so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega, včasih se tudi ovirajo. Gre za INTERAKCIJO

• Dedne zasnove so potencial za razvoj določenih značilnosti. Če se bodo razvile pa je odvisno od okolja in samodejavnosti. Dedne zasnove DOLOČAJO MEJE, do katerih se lahko kaka lastnost razvije.

• Močnejši pomen dednosti: temperament, inteligentnost

• Močnejši pomen okolja: značajske lastnosti, vestnost, vztrajnost…

• Močnejši pomen samodejavnosti: izbira partnerja, študija,…

SAMOD

EJAVNOST OKOLJE

DEDNOST

DOŽIVLJANJE

IN OBNAŠANJE