eFoto 26 014print - novice - e-Fotografijaoblike niti mere. Naprave za tisk fotografij pa...

Osnove in tehnikefotografiranja XV.del

Photokina 2006

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e-FotografijaRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje oktober - november 2006 letnik 5 πt.26IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

Naravoslovna fotografija

e-Videografija

Æe sedaj vemo, da klasiËnega sejmaPhotokina, kot smo ga poznali nekdaj,ne bo veË. Tudi fotografija sama postajavse bolj del informatike, kot celota zase.In resen vstop VELIKIH, kot so Adobe,Apple, HP, Panasonic, Xerox, Samsung,Sony, itd. med “prave” foto ponudnikepove, da se fotografija razvija vdrugaËni smeri, kot smo je bili vajeni.Seveda pa za vse, ki smo uporabniπkopoklicno v tej tehnologiji lahko reËemo,da se ni niË spremenilo. Vsa veËjaraËunalniπka in elektronska podjetjaimajo dobro znano tehnologijo æe izgrafiËnega sveta, ki jo sedaj ponujajofotografom. Zopet se kaæe trend, datehnologija ki je bila prvotno namenjenaindustriji, danes prihaja med mnoæice.Celo klasiËna fotografska podjetjazatrjujejo, da se samo od ponudbefotokamer ne da preæiveti.

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

®

Za vse, ki iπËejo ustrezno kamero in ohiπje, je Sony znova naredilodliËno reπitev, ki jo bodo zagotovo s pridom iskoristili vsi tisti, ki bitudi na vodi radi imeli odliËne video posnetke, najsi gre za kanuiste,jadralce, potnike na jahtah ali plitvinah - ali po le za druæinsko kopanjev plitvinah popularnih toplic - in hkratno avanturistiËno snemanje pod-in-nad-vodnih video in foto posnetkov v DV ali HDV formatu!

Spoznali smo æe, da toËka, piksel, nimaoblike niti mere. Naprave za tisk fotografijpa potrebujejo prav to. ©tevilo toËk, ki jihzapiπejo na papir, mora biti toËnodoloËeno, da lahko natisnejo pravovelikost slike v vsej njeni kakovosti. Zatoza loËljivost digitalnega zapisa fotografijeiz raËunalniπkega bitnega programa(recimo PhotoShop) do izpisovalnenaprave uporabljamo ppi (Pixel Per Inch).V tej meri, ki vsebuje celoten numeriËnizapis toËke, so shranjeni vsi podatki oloËljivosti fotografije in njeni tonskivrednosti.

PhotoShop CS2-uËilnica

Preizkusili smo UËinek rdeËih oËi se pojavi, kadar semoËna neposredna bela svetloba izbliskavice, ki je skoraj pri vsehkompaktnih kamerah zelo blizu optiËni osiobjektiva, vrne skozi objektiv na tipalo.

Test spomiskih kartic

ZakljuËen je fotografskinateËaj EUROFOTO d.o.o.

Ni potrebe, da sedaj pod nujno kupujetehitre kartice. Te so v prvi vrsti namenjenenajzahtevnejπim uporabnikom fotokamer.

Dvojna stabilizacija slike

10x opti~ni zoom

Najmanj{i, najla`ji in najkompaktnej{i D-SLR

Ultra tanko kovinsko ohi{je (18,5 mm)

Do 5 m pod vodo

[irokokotni objektiv (28-140 mm)

e fotografija II.indd 1e fotografija II.indd 1 23.10.2006 10:02:4923.10.2006 10:02:49

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com

Bes

eda u

rednik

a“Novodobna” fotografija

Digitalni avtoportret z novo digitalno kamero Olympus E-400.

V Ëlankih sem æe veËkrat omenil besedo “novodobni fotograf” in podal njegovo definicijo. Poudaril pa, da beseda“novodobni” ne pomeni nobene pomanjπevalnice. Nasprotno! NiË kolikokrat sem æe zapisal, da nam digitalnatehnologija odpira nova vrata in kaæe nove poti do konËnega cilja. Predvsem uËenje fotografiranja je lahko hitrejπe. Inne samo “da je lahko”! Za ne malo fotografov se je æe izkazalo, da je.A tu prihaja do zanimivih dejstev. Nekateri “starejπistarejπistarejπistarejπistarejπi” fotografi se πe vedno nikakor ne morejo sprijazniti z njimi, da jih“novodobninovodobninovodobninovodobninovodobni” fotografi, ki se resno ukvarjajo s fotografijo samo dve, tri leta, prehitevajo po levi in desni (celo znanidomaËi in tuji fotografi ter agencije jih pridejo obiskat in sodelujejo z njimi). Tudi to sem æe predstavljal, a si nisemmislil, da se bodo nekateri fotografi “starega” kova tako skrili za “okope”. Danes sta za “stare” poklicne fotografenajbolj moteËi dve stvari. PrviË, vse veË je novih fotografov, ki jim odvzemajo delo. DrugiË, marsikdo od “novodobnih”fotografira samo za to, da se lahko pohvali s tem, da so njegove fotografije nekje objavljene. A ti fotografi so lahkozaradi ljubiteljskega dela in ljubezni do fotografije (ne zasluæka) kmalu resni konkurenti “pravim” fotografom. Je bilomogoËe vËasih kaj drugaËe? Samo spomnite se sebe, svojih zaËetkov ali pa amaterskih “izraznih” fotografov Fotogrupe ©OLT in ostalih. VeËina jih je πe danes uspeπnih profesionalnih fotografov, pa so bili iz povsem drugih poklicev.A takrat jim na njihovi poti nihËe ni metal polen pod noge. Enostavno so bili predobri, oziroma izπli so na samostojnopodroËje iz fotoreporterskih vrst, kjer so bili vrhunski za danaπnje pojme dobre reporterske fotografije. Danes je teæavza “novodobnega fotografa” kar nekaj. PaË, preskoËil je stopnico “uvajanja”, ker ga danes niti ne potrebuje. AleπFevæer, naπ uspeπni fotoreporter je v reviji e-Fotografija l.2002, ko se je podajal v popolen tehniËni preskok na digitalnopodal ta stavek. “Danes biti fotograf ni veË umetnost”! V dobi podjetniπke miselnosti in ponudbe/povpraπevanja jelahko za delo izbran tisti, ki lahko nekaj ponudi. Slabi pa so tako ali tako hitro izloËeni.In πe ena iz zgodbe “novodobni” fotograf. Na zaËetku prihoda digitalne tehnike sem na raznih predavanjih povedal,da se tudi izdelava fotografij seli med podjetniπko misleËe. In danes so med veËjimi ponudniki izdelovanja fotografij tutudi podjetja o katerih prej nihËe verjel ni. A glej zanimivost. Tudi ti se sreËujejo z raznimi teæavami. Sam na problemgledam iz povsem praktiËnega in æe poznanega pogleda, ki pa se iz meni tudi znanega podroËja zdi povsem normalen.V grafiki smo nekdaj imeli velik ceh (mnogo veËjega kot fotografi). A ko je v sredini 80-tih priπla digitalizacija se jelahko vsak, ki je imel doma raËunalnik, za zasluæek ukvarjal s tem delom. Tudi sam sem iz okrilja velike tiskarne (DELO)kmalu odπel na svoje. Zaradi poznavanja osnov grafike, sem se tudi jaz jezil na “garaæiste”, saj so mi zaradi poceniopreme in ostalih prednosti zniæevali ceno in s tem odvzemali delo. A danes, po veË kot 17 letih? Mojega poklica“reprodukcijski fotograf/skenerist” æe dolgo ni veË. Oziroma zopet prihaja na plano nekaj podobnega na viπji fotografskiπoli, ki naj bi bila ustanovljena v Seæani (samo upamo lahko, da jo bodo zasnovali sodobno). Kaj æelim povedati!V grafiki, pa Ëeprav je bil to nekdaj res pravi velik ceh in z moËnim sindikatom, si nikoli nismo domiπljali, da bi sezapirali (πola je s pomoËjo industrije πe vedno uspeπna), “stari” fotografi pa se, izgubljamo pa vsi, ki se kakorkoliukvarjamo s fotografijo, saj z novimi davki (avtorstvo) za fotografa nihËe ne poskrbi! V prvi reviji e-Fotografija (l.2002)

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Na spletnih naslovihNa spletnih naslovihNa spletnih naslovihNa spletnih naslovihNa spletnih naslovihwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.com in in in in in

www.rolan.siwww.rolan.siwww.rolan.siwww.rolan.siwww.rolan.sisi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvod

e-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπti(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi popoπti!

e-Fotografija - oktober, november 2006 3e-Fotografija - oktober, november 2006 3e-Fotografija - oktober, november 2006 3e-Fotografija - oktober, november 2006 3e-Fotografija - oktober, november 2006 3

sem zapisal, “Film je vojno æe izgubil”. Prav tako so jo danes tudi æe “stari” fotografi, katerim priporoËam, dase pridruæite “novodobnim”! Za vzgled poglejte tiste vaπe poklicne fotografe in laborante, ki so tudi danesuspeπni. So podjetni in razumeli so prednosti nove tehnologije in æelja hobi fotografov. Postali so “novodobni”fotografi, a z zvrhano mero “starih” praktiËnih izkuπenj in znanja. In to jim daje veliko konkurenËno prednost.Ve se, le tisti z znanjem in izkuπnjami bodo uspeπni tudi naprej. Da zakljuËim mojo besedo. Razni fotografskiizpiti (ki z danaπnjo tehnologijo nimajo veË nikakrπne zveze) niso veË potrebni, da se greπ poklicnega fotografaali izdelovalca fotografij. Za to moraπ biti predvsem z ljubeznijo in znanjem v poklicu. Ve se, poleg potrebnegapodjetniπkega statusa. Oziroma, tu so æe tako ali tako nove tehnologije (digitalne kamere, programi, tiskalniki).Sam æe 29 let poklicno digitiliziram in izdelujem sliko (poleg klasiËne filmske) s tehniko, ki je danes edinoprisotna. Preπel sem poklicno vse klasiËne kot digitalne fotografske postopke (izdelava slik) in πe nadaljnagrafiËna dela (tu je PhotoBook) digitalni tisk (povsem grafiËna tehnika, ki je v Sloveniji prisotna æe 10 let) inknjigoveπko delo. Me prav zanima, Ëe danes dobim po merilih “foto ceha” licenco za “fotografa” ali “izdelovalcafotografij”? Najbræ ne, a niti pomembno ni. Po “novodobno” je zasluæek drugje. Fotografski “ceh”, ki je sprihodom digitalizacije vse veËji pa πe naprej izgublja ker se deli na “staro” in “novo”. “Novodobno” razmiπljujoËiin oËitno uspeπni “ceh” SAZAS pa danes sluæi tudi na raËun fotografov (CD, DVD, diski, kartice). Zakaj oni, kopa ima vsak poklicni fotograf na medijih za shranjevanje mnogo veË svojih avtorskih fotk, kot oni svoje glasbe!Narobe svet? Ne, le nova doba. Davek na 1GB je 8 tolarjev. To je cena materiala za eno fotografijo!

Fotografski nateËaji!Spletna galerija www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/ s pomoËjo slovenskihfoto podjetij najavlja skozi vse leto veË nagradnih foto nateËajev.Na nateËaj s tematiko “Druæinsko / popotniπka fotografijaDruæinsko / popotniπka fotografijaDruæinsko / popotniπka fotografijaDruæinsko / popotniπka fotografijaDruæinsko / popotniπka fotografija”, za katerega nagrade prispeva podjetjeEUROFOTO d.o.o.EUROFOTO d.o.o.EUROFOTO d.o.o.EUROFOTO d.o.o.EUROFOTO d.o.o. zastopnik za fotokamere SAMSUNGSAMSUNGSAMSUNGSAMSUNGSAMSUNG, ste poslali 505 fotografij.Nagrajene fotografije so objavljene na strani 36 in na www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/Naslednji nateËaj za katerega nagrade prispeva podjetje GRAFOGRAFOGRAFOGRAFOGRAFO, je odprt æe od 1. avgusta 20061. avgusta 20061. avgusta 20061. avgusta 20061. avgusta 2006(do 15.novembra). Od 1. novembra1. novembra1. novembra1. novembra1. novembra pa bo odprt æe nov foto nateËaj podjetja Fotostudio CITYFotostudio CITYFotostudio CITYFotostudio CITYFotostudio CITYPARKPARKPARKPARKPARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ (http://www.citypark-foto.com).Tema nateËaja je “MOJE MESTOMOJE MESTOMOJE MESTOMOJE MESTOMOJE MESTO”. VeË o nateËaju na spletni strani www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com

Fotografskif o r u m ,nateËa j i ,a l b u m ,o c e n awww.e-fotografija.com

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

Photokina 2006 / Novi trendi v fotografijiMisli digitalno - Shranjuj analogno!

Zame osebno, je bil prvi stik s sejmomPhotokina 2006, (tudi po mnenju mnogihkolegov, ki spremljajo predvsem segmentfotokamer) pravo negativno preseneËenje. Pomojih priËakovanjih (navkljub potrebi poobveπËanju) in tudi po vseh obiskanihtiskovnih konferencah raznih podjetij, se jeæe vedelo, da veËjih novosti med SLRfotokamerami ne bo. Zakaj pravim “ne bo”?Ker vsi do zadnjega moËno skrivajo oz.prikrivajo informacije, ali pa jih zavajajoËepovedo na takπen ali drugaËen naËin. Zato,kot resen novinar iz fotografskih vrst, ne smeπnikoli verjeti govoricam iz podjetij, prav takopa tudi ne predvidevanjem prek spleta. Samsem imel æe pred sejmom povsem drugaËnomnenje od tistega, ki ga izraæajo predstavnikipodjetij v pogovorih in intervjujih in ki je naPhotokini dobilo tudi razliËne potrditve. Poprvem πoku in predvsem pozneje, po obiskuApple predstavitve programa Aperture 1.5, terpo pogovoru z ljudmi iz razvojnih oddelkovpodjetij Canon, Nikon, Pentax, Olympus,Sigma,... pa sem æe zaËel gledati na Photokino2006 povsem drugaËe. Torej, zakaj πe ninovosti med SLR kamerami viπjega razreda,zveπ med vrsticami. Oziroma, nekateri imajoza to zelo moËne argumente in razlage,namreË daj bi jih lahko kdo od konkurentovizkoristil. Pa tudi raziskave in razvoj so danestako dragi, da manjπi poËitek oËitno vsemodgovarja.

Fotokamere in trendiTrg kompaktnih kamer v razvitem svetu sezmerno veËa. Prebudile so se tudi vzhodnaEvropa, Indija in Kitajska, ki πtevilke v celemsvetu prodanih kamer πe vedno potiskajonavzgor. V razvitem svet pa ni veË velikokupcev, ki so pripravljeni vsako leto ali dve

menjati opremo, zato je prodaja nekje na ravnileta 2005. In kot pravijo sami proizvajalci, jerazvoj novih tehnologij, predvsemelektronske opreme, izredno drag. Tako smosedaj doËakali Ëas, ko sam razvoj in nove SLRkamere Ëakajo pripravljenost trga na njihovnakup. S kompaktnimi kamerami pa so trg æedodobra zasitili. SLR kameram pa bodo moralipredvsem zniæati ceno, Ëe naj bi trg πe boljoæivel.Kljub zelo hitro razvijajoËemu se kitajskemutrgu, se prodajne πtevilke ne bodo velikospremenile. V letu 2005 je bilo v svetuprodanih cca. 93 milijona fotokamer. Za leto2006 se predvideva cca. 105 milijonov. Trebapa je vedeti, da cene fotokamer padajo in dakljub veËji prodaji, zasluæek ni blizu prejπnjimπtevilkam. Kar 94% prodanih kamer je izkompaktnega razreda. Krepko pa raste tudiprodaja spominskih kartic. V nasprotju zletom 2005, bo le-ta letos zrasla za cca. 20%,to je cca. 350 milijonov kosov. Za zahtevne fotografe inprofesionalce je “post”produkcija bistvenega pomena!V letu 2006 pa se najveËja sprememba dogajana podroËju obdelave fotografije. Zaamaterskega fotografa to pomeni novosti priprogramih (rdeËe oËi, prepoznavanja obraza,prepoznavanje motivov, popravljanje tonov),boljπi algoritmi v kameri, ter mnoæice novihprogramov za izdelavo kakovostne slike vfotolaboratorijih. Profesionalnim inzahtevnejπim amaterskim ponudnikom, paprogramska podjetja nudijo povsem novemoænosti. Zame, ki æe 29 let profesionalnouporabljam orodja za obdelavo slike, in pro-gram PhotoShop æe od njegovega zaËetka,lahko reËem, da na povsem napaËen naËin.

Toda digitalizacija prinaπa tudi v fotografskevode nove trende, ki jih paË moraπ sprejeti,Ëeprav zaradi praktiËnih izkuπenj razmiπljaπdrugaËe. »e pa na novosti gledaπ iz πirπegazornega kota, potem veπ, da je “nova” potnekaj povsem normalnega. K njej velikopripomore mnoæiËnost fotografiranja vdigitalni tehniki, nekaj pa dodajo πe podjetja,ki ponujajo razno programsko opremo. Vmojih Ëlankih sem æe veËkrat zapisal besede,oziroma prispodobo “novodobni fotograf”.Prav na te nove fotografe pa raËuna celotna“raËunalniπka” industrija. VeË kotfotografirajo, pa Ëeprav veËkrat ponepotrebnem, raje jih imajo. Nudijo jim novein nove moænosti, da lahko fotografi svojeposnetke na zaslonih tudi vidijo. In prav zaradi “novodobnih” fotografov jeobdelava fotografije oziroma njegovaindustrija pridobila nove moænosti. In Ëe natrg RAW fotografije vstopita tako podjetjeAdobe kot Apple in Ëe po dolgih letih zopetzaËenjata boj za prevlado na novem πirokemfotografskem trgu, æe vemo, da je zadaj velikposel. Na predstavitvi novega programapodjetja Apple, Aperture 1.5, ki nam olajπadelo z RAW datotekami in omogoËa πemnoæico drugih lastnosti, so se preko videozapisa predstavili tudi profesionalni fotografi,

ki ga æe uporabljajo. In eden izmed njih jezaËel z besedami:“Fotografiral sem nahavajskem otoËju. V enem tednu sem posnelveË kot 14.000 posnetkov v RAW formatu!”.Eden izmed komentarjev prisotnih kolegov jebil kot da bi mi ga vzel iz ust. Rekel je: “NauËise fotografirati!”. In po ogledu “preview”strani sem videl, kako resniËne so te besedein v katero smer gredo fotografski trendi (paËtako je in fotografi stare πole se moramo s temsprijazniti, uporabljati izkuπnje in delatinaprej ter uporabljati novo opremo, ki joæelimo zaradi bogatega predznanja πe naprejdopolnjevati. Predvsem pa opozarjati nanapake tako fotografov kot programerjev. Intaki sejmi ti dajo odliËno moænost za novekontakte in pogovore z razvijalci in træniki).Na zaslonu je bilo prikazanih cca.30posnetkov. Tek konj v skupini je fotografsnemal kar v rafalnem snemanju, dokler semu ni zapolnil spomin (buffer) in kamera niveË zmogla zajeti novih posnetkov. Torejdanes lahko govorimo o serijskemfotografiranju, kjer nato s pomoËjoraËunalnika in programa iπËemo najboljπi (vveËini primerov najostrejπi) posnetek, Ëemursledi πe obilice dela z raËunalniπkimprogramom. Glede na dejstvo, da delam stehniko digitalizacije slike, najprej prekoveËjih bobenskih skenerjev, njihovih

Apple je eno izmed naj inovativnejπih podjetij v raËunalniπkem svetu. S programom Aperture se pribliæujejofotografom.

Adobe je najmoËnejπe podjetje s programi za obdelavo slike, teksta in z njihovo povezljivostjo. PhotoShop kotvodilno orodje za obdelavo slike vse bolj prisotno med fotografi.

4 e-Fotografija - oktober, november 20064 e-Fotografija - oktober, november 20064 e-Fotografija - oktober, november 20064 e-Fotografija - oktober, november 20064 e-Fotografija - oktober, november 2006


Tudi po Photokina velja - Izdelajte si fotografije

programov in nato preko DTP programov,skoraj æe 30 let, veË kot dobro vem kajgovorim. Torej kakor pravijo pri Adobe inApple naj nam danes RAW program omogoËapredvsem hitrost obdelave (Ëeprav na raËunkakovosti) in kjer naj bi bilo bistveno, da smozajeli slike v RAW in to Ëim veËjo koliËino.Kasneje pa bomo æe naπli tehniËnonajkakovostnejπega. Tako ali tako“novodobni fotograf” ne razmiπlja oprednastavitvi fokusa, merjenju svetlobe,tonskih vrednostih, korekturi ekspozicije,kompoziciji, itd.Kot fotografom danes razlagajo raËunalniπkehiπe (in ne fotografi), se vse potrebno zadobro sliko lahko æe kasneje popravi z RAWprogramov. »e je danes to za veËino OK, naj

bo potem tudi zame? Vem kako je bilo nekdajin kam danaπnja tehnika obdelave gre.Poznam jo iz grafike in to mnogo bolje odvelike veËine fotografov in razvijalcevprogramov. In fotografija æe od zaËetkadigitalizacije nekako za 10 let zaostaja zagrafiËno tehniko. Tako da πe enkratpoudarjam: vem kako se reËi streæe in kamtehnologija gre!Prav na forumu e-fotografija.com smo v temimeseca dolgo razpravljali na temo RAW protiJPEG in priπli do zakljuËka: RAW za kakovost,JPEG za hitrost! A tudi k tej trditvi je trebadodati, da to velja le za izkuπene fotografe invse tiste, ki znajo obdelovati sliko na pravilennaËin. Vse ostalo so lahko brezpredmetnerazprave. Razmiπljati, da bo konËni izdelek

sam od sebe boljπi, Ëe boπ zajel datoteko vRAW in jo nato konvertiral z opevanimiprogrami, je povsem napaËno. Toda industrijaje zopet naπla træno niπo in kot nam prodajajozgodbo o mega pikslih, bomo sedaj posluπalizgodbe o RAW zapisih. Toda oËitno je tako,da fotografi to potrebujejo. Dajmo jim karæelijo!

Zato lahko v tem Ëlanku nekaj dni po sejmuæe lahko reËem, da je tudi v fotografiji oæivela“post” produkcija oziroma obdelavapodatkov po pritisku na proæilec. ©e malo pabomo sliπali, da niti ni veË pomembna kamerain fotograf, ampak, da se da s temi programida vse urediti. Res je: da se! To poudarjam navseh mojih teËajih programa PhotoShop. A

poudarim tudi to, da z dobro nastavitvijokamere, programa za “boljπo” fotografijo vveËini primerov niti ne potrebujete. Danes paje vse veË “novodobnih” fotografov, kirazmiπljajo, prav tako kot razvijalci tehprogramov, da jim bodo le-ti kljubpomanjkljivemu znanju, oziroma ker zapridobitev znanja niti ni veË Ëasa, olajπali delo.Tako vam o odliËnosti programov sevedarazloæijo træniki. V praksi zna biti πe kakodrugaËe.

Razvijalci opreme in fotografi, ki sodelujejo vprojektih izdelave programov, pa seupraviËeno zavedajo, da mora danesprofesionalni fotograf opraviti vse veË dela.»e je v dobi filma moral samo narediti

»e æeliπ spoznati nove trende moraπ izmenjevati mnenja tudi s predstaniki podjetij. Vsekakor z ljudmi, ki prihajajo iz razvojnih oddelkov. Intervijuji s predstavniki podjetij, Canon, Nikon, Pentax, HAPA team (Tokina, Yoby,Lens babies, Tamrac), Fujifilm, Practica, Tamron, Olympus (vsi na slikah po vrstnem redu od zgoraj navzdol) in ostalimi Adobe, DxO Labs, SanDisk itd. so in πe bodo objavljeni na www.e-fotografija.com.Obenem pa se zahvaljujem predstavnikom Canon Adria, Grafo, Foto BeseniËar, Eurovision, Fujifilm, Olympus Slovenija in RT-TRI za pomoË pri organizaciji intervijujev.



Misli digitalno - Shranjuj analogno!

posnetek in ki ga do iztisa niti videl ni veË, pamora danes opraviti sam vse od pritiska naproæilec do konËnega izdelka. In tu vidijosvojo priloænost podjetja, ki za nepoznavalcaprihajajo kot veliki odreπitelji novodobnihteæav. Programov za konvertiranje RAWdatotek je æe preko deset. Apple in Adobebosta tu bila πe veliko bitko za prevlado v“consumer” razredu. Kdo bo na koncuprevladal na πirokem trgu, bo pokazal Ëas.Vsak od programov pa ima svoje prednosti inslabosti. Oziroma vsak æeli na svoj naËinprepriËati fotografe v svoj prav. Apple nudipredvsem enostavno pot od obdelave dotiskanja, arhiviranja in poπiljanja poelektronski poπti. Toda sem vem, da takapoudarjanja o kakovosti obdelave ne povedoveliko. »im je poudarek na enostavnosti inhitrem pregledu 1000 in veË fotografij, potemo neki kakovosti ne gre razmiπljati. Zato bodoza fotografe, ki res potrebujejo kakovost,obstajali programi podjetij, ki nam v prvi vrstine bodo nudili hitrosti, ampak kakovost(CaptureOne itd). Adobe pa s svojimLightroom predvsem stavi na zdruæljivost zodliËnim programom PhotoShop pridodatnem retuπiranju slik. RaËunalniπki zasloniCRT tehnologija je æe tudi v profesionalnemsvetu povsem zamenjana z LCD. Med zasloni(monitorji) v profesionalnem deluprevladujeta EIZO ColorEdge in NECSpectraView. Vsepovsod kaæejo razliËnenaprave za kalibriranje zaslonov, nasprepriËujejo kako njihove naprave za iztis inkalibrirani zasloni s pomoËjo ICC opisov zanjihovo enoto za izpis, kaæejo povsem enakosliko, a v praksi in videnem nikakor ni tako. Jepa velik pribliæek, to je treba zapisati. Todane za enakost. Ko omeniπ, da se na zaslonu

πe vidijo detajli v temnih delih, na izpisani slikipa ne, so ti πe celo sposobni reËi, da je enako!Tako je Ëe se pogovarjaπ s træniki alipromotorji, drugo pa je ko govoriπ z inæenirjiiz oddelka za razvoj in jim poveπ, da se stehnologijo obdelave slike ukvarjaπ æe 30 let.Zato so bili tudi na letoπnji Photokiniopravljeni πtevilni razgovori z inæenirji izrazvoja.

Fotolaboratorijska ponudba innjena prihodnostVelik premik je tudi med ponudniki minilaboratorijskih enot. FujiFilm je v dveh letih“pospravil” konkurenco. Kodak je na sejmuprikazoval samo πe svoje ime. Sedaj je æeveËina podjetij za razvoj in izdelavo minilabovzaprla svoja vrata ali pa so priπli pod okriljeFujiFilm-a, kjer bodo s pridom izkoristili vsenjihove prednosti. Predvsem pa tudi na topodroËje æe prihajajo Kitajci. Krepko so sezniæale cene samih fotolaboratorijskih enot,Kitajci pa ponujajo celo petletno garancijo zasvoje stroje. Ker FujiFilm niti nima veË resnekonkurence, oziroma so mu konkurenti samoπe Kiss in kitajski proizvajalci, se tudi tu æelahko opazi, da se izpisu fotografije prekoklasiËne kemije v razvitem svetu poËasi bliæakonec. Kljub nekaterim zagotovilom inprepriËanju veËine fotolaborantov, da prej kotv 10 letih kemija πe ne bo rekla svoje zadnjebesede, pa sem sam mnenja, da bodo prvifotolaboratoriji v razvitem svetu (lahko seenaËimo z njim) æe v treh letih brez klasiËnegarazvijalnega stroja. V πestih letih pa bodominilaboratorijske stroje za klasiËen kemijskipostopek razvijanja fotografij, zamenjalidrugaËni naËini izpisa.Kje je najveËja razlika v teh desetih letih medtem kar pravijo pri podjetjih, ki izdelujejofotografije po klasiËnem kemijskem naËinu in

med mojim osebnim mnenjem?Kot prvo, vemo kaj se je æe dogodilo medrivalstvom analogne in digitalne tehnologije.Proizvajalci fotokamer so nam leta 2000govorili, da bo digitalno zaËelo prevladovatiπele Ëez deset let. Seveda, morali so dajatipodporo svojim tehniËnim inæenirjem inmeπali πtrene manjπim ponudnikom digitalnetehnike, katerih niso mogli 100 odstotnokontrolirati. Tudi po mojem zapisu “Leto2008, film kaj je to!”, ki sem ga zapisal leta2001 v knjigi e-Fotografija so bili odzivi nazapis povsem nasprotni in polni nestrinjanja.Danes ne proizvajajo veË kompaktnihanalognih fotokamer, popolnoma se je ustavilrazvoj analognih SLR fotokamer, kot tudirazvoj filma. Manjπi tiskalniki omogoËajoniæanje cen, predvsem pa se vse veËminilaboratorijev preusmerja na “fotokiosk”enote, ki pomagajo pri izbiri in naroËanjufotografij. Tu pa se æe kaæe trend vse veËje

prodaje fotokiosk enot s tiskalnikom. Do leta2005 je bilo v svetu prodanih 210.000fotokiosk enot. Za leto 2010 se predvidevaletni nakup cca. 420.000 enot, od tega veË kot30% z lastnimi tiskalniki. Za laæjerazumevanje trenda pa se je treba ozretikakπnih 20 let nazaj. V tistem Ëasu so sefotolaboratoriji lahko preæivljali samo zizdelavo slik. Niti filmov niso prodajali, kajπele fotokamer ali nudili kakπnih drugih uslug.Danes s samo ponudbo izdelave fotografijeza druæinski foto album le steæka preæivijo.

Po letoπnjem sejmu Photokina lahko reËem,da se danes in v zaËetku naslednjega leta πesplaËa kupiti novo minilaboratorijsko enoto.Cene so jim æe krepko padle, cene izpisa pravtako, oziroma zasluæek na fotografijo bo poklasiËnem postopku πe vedno najboljπi. V letu2008 pa bo zopet treba poËakati Photokinoin pogledati kam gredo trendi. »eprav je

- Dou you speak English? - Parlez-vous Francais ? - SprechenSie deutsch? - “Habla Espanol” - Govorite slovensko? Novimodeli digitalnih fotokamer OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus, se lahko pohvalijo z menijiza pomoË uporabnikom, navodili za uporabo ter programskoopremo v kar 25 jezikih. Med drugimi tudi v slovenskem.Seveda se znajo mnogi vsaj za silo sporazumevati v tem ali onemtujem jeziku, toda ko je potrebno res dobro razumeti, se veËinaljudi najbolj zanese na svoj lasten jezik, ki ga v celoti obvlada.Zato uporabnikom πtevilnih digitalnih fotokamer OlympusOlympusOlympusOlympusOlympusomogoËa, da izberejo tistega izmed 25 jezikov, ki jim najboljustreza. To ne velja le za menije in navodila za uporabo, ampaktudi za v digitalno fotokamero priloæeno programsko opremo!V preizkusu kamere mju 700 sem zapisal: “Pri OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus so medprvimi spoznali, da so mini kompaktne kamere namenjene manj

zahtevnim uporabnikom, predvsem v domeni druæinske inposlovne fotografije. Temu so pri OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus prilagodili tudinastavitve v MENU-ju in jih zmanjπali na minimum. Sedaj velikamnoæica nastavitev niË veË ne bega priloænostnega fotografa,katero od mnoæice podnastavitev naj pri zajemu motiva izbere.Ko boste kamero vklopili, vas bodo napisi v slovenskem jezikuprepriËali, da uporaba digitalne kamere sploh ni teæavna.Olympus mju 700Olympus mju 700Olympus mju 700Olympus mju 700Olympus mju 700 je πe toliko prijaznejπa, ker nima velikonastavitev preko MENU-ja, nudi pa opis delovanja funkcij priuporabi scenskih nastavitev in vodiË za πe boljπi zajem slike. Podnjim se skriva mnoæica samostojnih nastavitev, ki vam bodopomagale v teæavah, ko se zaradi novih nepoznanih situacij neboste znali sami odloËiti kako zajeti doloËen motiv”.Olympus je kot prvi pri nas ponudil kupcem moænost, da je

digitalna kamera postala zelo prijazna do uporabnika. Priznanjeza to pionirsko delo gre slovenskemu predstavniku OlympusOlympusOlympusOlympusOlympusSlovenijaSlovenijaSlovenijaSlovenijaSlovenija, ki je sam prevedel navodila za MENU za vse noveOlympusOlympusOlympusOlympusOlympus kamere. Matjaæ Intihar

Olympus vam olajπa uporabo, saj govori tudi vaπ jezik!

VeËina fotografov πe ni spoznala, da je nekakovosten zaslon, kot slab objektiv. Fotokiosk enote vse bolj prodirajo v fotolaboratorije.

Digitalni tisk tudi v Sloveniji poznamo æe 10 let. Foto knjige postajajo vse bolj popularne. Enostaven programdobite na spletu, fotografije prenesete na izdelane strani in poπljete v izdelavo.



Fujifilm danes ostal takorekoË edini veËjiponudnik minilaboratorijskih strojev, jih jeprisiljen vse bolj agresivno prodajati in jimniæati ceno. Ne gre pa spregledati dejstva, daje prav FujiFilm postavil zdruæeno podjetje sπe enim gigantom iz podroËja digitalnegatiska, Xerox.

Sam pravim tudi tako! Se je kdo vpraπal, zakajso vsi drugi pobegnili iz tega posla? »e jedober in Ëe so zasluæki veliki, potem jeponudnikov vse veË, ne pa nasprotno!V svetovnem merilu πe vedno pada koliËinaizdelanih fotografij v minilabih. Kljub dejstvu,da se fotografira 10X veË kot pred leti zanalognimi kamerami, pa oËitno ni nikomur vinteresu prepriËati ljudi, da si bodo le napapirju ohranili svoje spomine. V letu 2002je bilo v svetu prodanih skoraj dve milijardem2 papirja. Od takrat naprej vsako leto padeproizvodnja papirja za cca. 9%. ©ele v letu2008 se priËakuje 1% zviπanje rasti in takratnaj bi bila svetovna proizvodnja foto papirjavelika cca. 1.3 milijarde m2. Danes se v svetu(razvitem in nerazvitem) πe vedno naredi 70%slik iz filma in 30% iz digitalnega zapisa. Kerpa bo predvsem Kitajska kmalu postalamoËan uporabnik digitalne tehnike, bo æe vletu 2008 60% zapisa v korist digitalnegazapisa. Ob pogovoru z enim iz vodilnihponudnikov fotokamer so celo dejali, da bovse veËji pritisk korejskih in kitajskihproizvajalcev digitalnih fotokamer in vse veËje

niæanje ter s tem poslediËno premajhnidobiËki, povzroËil da bo njihov najveËjiprodajni produkt naslednjega desetletjadomaËi tiskalnik. Zasluæek pa bo baziralpredvsem na papirju in barvnih kartuπah.

Prihodnost shranjevanja fotografijNe gre pa zanemariti πe nove moænosti, kiprihajaj iz velikih raËunalniπkih hiπ. »epravsem πe vedno mnenja, da si je treba najboljπefotografije izpisati na papir, da jih bomo πevideli tudi Ëez nekaj desetletij, pa so nam æeletos prav ob predstavitvi programov zaobdelavo slik predstavili nove moænosti.ACDSee, Adobe, Apple, Google in ostali namæe (ali bodo) omogoËajo shranjevanjefotografij v posebnih bankah podatkov. Tuditehnologija pregledovanja slik se bo vse boljrazvijala. Zato ni neverjetno, da bomo vsenaπe fotografije zaËeli shranjevati v njihove“banke” podatkov, kjer bodo skrbelipredvsem za to, da bodo varno shranjene inda bo na voljo kar nekaj programov, ki nambodo omogoËali enostavno arhivirati inpregledovati fotografije (Apple je tu sprogramom Aperture æe storil velik koraknaprej) in nenazadnje, da se bodo naπefotografije avtomatsko konvertirale vsodobnejπe zapise in ki jih bodo potrebovalisodobnejπi programi Ëez 30 in veË let. Kdajpa bo tako, pa bomo videli v naslednjih letih.In povsem zadnja misel. MogoËe nam bodonato oni nudili tudi izpis fotografij! Digitalna

tehnologija je dejansko povsem spremenilafotografske trende. Zato jih je treba πe tolikobolj spremljati. In katere novosti so me pritegnile, oziromaIn katere novosti so me pritegnile, oziromaIn katere novosti so me pritegnile, oziromaIn katere novosti so me pritegnile, oziromaIn katere novosti so me pritegnile, oziromakaj je bilo sploh zanimivega videti na sejmu?kaj je bilo sploh zanimivega videti na sejmu?kaj je bilo sploh zanimivega videti na sejmu?kaj je bilo sploh zanimivega videti na sejmu?kaj je bilo sploh zanimivega videti na sejmu?Zopet bom priËel s fotokamerami. Na sejmuso bili vsi glavni ponudniki. Opazna pa je bilarazlika med sejmom iz leta 2004. Zelopomembna na sejmu sta bila ponudnikafotokamer Panasonic, Samsung in Sony, ki jihiz tega pogleda predlani skoraj ni bilo opaziti.Vsi so tudi ponudniki DSLR fotokamer in pravtu bodo πe moËneje delovala. »e ima Sony, z

odkupom Konica Minolta tehnologije, odliËnoæezlo æe v ognju, pa je Panasonic πe v ozadju.Predelani Olympus E-300 in Leica objektiv nitinista za skupaj. A v prihodnje nam bo dalanavezava Olympus, Panasonic, Leica πemarsikateri odgovor. Kdo je v tem partnerstvufinanËno kot tudi tehnoloπko najveËji, pa seve. Zna se ponoviti πe ena Konica Minolta /Sony zgodba in s tem πe hitrejπi ter moËnejπivstop 4/3 sistema med fotografe. Kar semKar semKar semKar semKar semopazil je, da so v fotografiji ostali samo πeopazil je, da so v fotografiji ostali samo πeopazil je, da so v fotografiji ostali samo πeopazil je, da so v fotografiji ostali samo πeopazil je, da so v fotografiji ostali samo πeVELIKIVELIKIVELIKIVELIKIVELIKI. Malim se z raznimi prevzemi velikihmultinacionalk slabo piπe! Pa zaËnimo najprejna podroËju fotokamer od zaËetka.

Panasonic med fotografi pri nas ni dobro poznan. V ostalem razvitem svetu je πe kako drugaËe (slika iznjihovega predstavitvenega prostora). Pozna se, da se Panasonic pri nas predstavlja samo kot podjetje TVzaslonov in klima naprav. Napaka! Zdaj se v fotografiji deluje na trænem deleæu.


Tudi po Photokina velja - Izdelajte si fotografije


Canon

EOS 400D EOS 400D EOS 400D EOS 400D EOS 400D se je πirπi publiki predstavil na sejmu, hkrati semga imel tudi s seboj in tako opravil del preizkusa, prav tako paje æe priπel na prodajne police. Med kompaktnimi kameramije bilo videti vse nove modele serije PowerShot A in IXUS. TudiCanon je v obeh serijah preπel med ponudnike tipal z 10MtoËkami. V kameri IXUS 900Ti IXUS 900Ti IXUS 900Ti IXUS 900Ti IXUS 900Ti pa je predstavil πe program zarazpoznavo obraza, ki poskrbi za kakovostnejπo slikoportretov, πiroki kot pa zajema 28mm (ekv.35mm), ki prikamerah mini razreda ni pogosto viden. Dobrodoπla novostje PowerShot G7PowerShot G7PowerShot G7PowerShot G7PowerShot G7. Zmogljiva kamera z obilo funkcij in klasiËnimiskalom naj bi bila odliËna konkurenca zmogljivim kameramostalih proizvajalcev. Ker sem sam v letu 2002 uporabljal prvokamero te serije PowerShot G1, mi bo primerjalni test kamerpokazal, kaj se je v πtirih letih spremenilo v delovanjufotokamere.Novost sta shranjevalnika in pregledovalnika fotografij CanonCanonCanonCanonCanonMediaStorage M30 in M80MediaStorage M30 in M80MediaStorage M30 in M80MediaStorage M30 in M80MediaStorage M30 in M80. Razlika med njima je samo vvelikosti diska. Oblika in funkcije so povzete po PowerShotkameri. S tem æelijo uporabnost pregledovalnika pribliæativsem Canon uporabnikom. Obe enoti imata zaslon velikosti3,7 palca, USB 2.0 vhod, vhoda za CF in SD kartice, katereuporabljajo Canon fotokamere in uporabo baterije BP-511, kije tudi v veËini DSLR kamer in boljπih kompaktnih kamerah.Pri objektivih je bilo æe moË videti novi EF 50mm f/1,2 L . Vendarje bil πe predprodukcijski in z njim πe nismo smeli naredititestnih posnetkov. V intervjuju z gospodom KazujukiSuzukijem pa sem izvedel, da je Canon sedaj L serijoobjektivov razdelil na dve stopnji. Za zahtevne amaterje in tistez manj denarja v æepu bodo izdelovali L serijo z zaslonkami f/4, profesionalna serija pa bo z zamenjavo dobila dodatnorimsko πtevilko II, s tem πe viπjo kakovostjo objektivov in seve, tudi ceno. Torej se nam v prihodnje obeta kar nekaj novihobjektivov razliËnih kakovostnih razredov.FujiFilm

Ob nekaj novih kompaktnih kamerah, izstopala je predvsemFinepix F31Finepix F31Finepix F31Finepix F31Finepix F31, je Fujifilm æe pokazal novo DSLR S5proS5proS5proS5proS5pro. Novost jepredvsem v tem, da je Fuji konËno dobil boljπe ohiπje odNikona. S5pro je sedaj v ohiπju kamere Nikon D200. Tipalasicer niso spreminjali, πe vedno je samo s 6M toËkami, a imamoænost interpoliranja na 12m toËk. Zaradi odliËnega tipalain novih algoritmov, bo slika iz kamere s5pro πe kakovostnejπain æe tako uporabna kamera za poroËno ter portretnofotografijo, je pridobila πe nekaj dodatnih toËk. Ssodelovanjem pa so zadovoljni oboji. Tako Nikon, ki se mu stem delno poveËa prodaja D200 (tipala tako ali tako kupujejo)in objektivov, kot FujiFilm, ker nima svojega ohiπja in je takoza svoje odliËno tipalo pridobil enega izmed najboljπih.LeicaPodjetje se je postavilo na noge in zaËeli so z novim razvojemter ponudbo. Ve se, da je Leica v fotografskem svetu nekajposebnega. Enostavno ali ti je vπeË ali ne. Niso tehnoloπko

najnaprednejπi, vedno pa stojijo za kakovostjo. Kakovosti setrenutno v digitalni foto tehniki ne opazi, prodajajo pa danespredvsem svoje ime.Leica M8Leica M8Leica M8Leica M8Leica M8 je vsekakor odliËna nadgradnja analognih modelov.Glede na dejstvo, da je za kamero narejeno nekaj objektivov

najviπje moæne kakovosti in da je v kameri tipalo z 10M toËkamiin velikostjo celo veËjo od APS-C tipal, potem bo zelo zanimivovideti to kakovost slike. Ne bo me Ëudilo, Ëe bo kakovost viπjakot na veËini DSLR kamer. Upam, da bo kamero kmalu moænodobiti na preizkus.Leica Digilux3Leica Digilux3Leica Digilux3Leica Digilux3Leica Digilux3 je prva DSLR kamera pod tem imenom, vendarpa je to, vsaj zame, le prvi poizkus, da tudi Leica deluje natem pomembnem podroËju. Kamera je samo drugaËnaizpeljanka kamere iz 4/3 sistema Panasonic DMC-L1 (obemaje bila predhodnica Olympus E-300). Dodali so ji nekaj veËelektronike in nudi veËje obdobje garancije. »e se vam pokvari,vam jo v prvih πestih mesecih zamenjajo. Je pa glavni poudarekna tej kameri sam zoom objektiv D-VARIO 18-50mm.Nikon

Tudi Nikon ni predstavil nobene veËje novosti. D80 je æe naprodajnih policah, v naslednjem tednu pa tudi na preizkusu.Pri Nikon pravijo, da odliËno prodajajo, da so na nekaterihveËjih trgih celo vodilni v prodaji in da zaupajo takouporabnikom vseh 55 milijonov objektivov, kot tudi svojimrazvojnim inæenirjem. Glede na dejstvo, da je Nikon ujel Canonna podroËju objektivov s hitrim prenosom ostrenja instabilizacijo slike, je verjeti, da bo ostalo zvestih veliko veËprofesionalnih uporabnikov, nekateri pa bodo celo zopet preπlinazaj na Nikon sistem. Na Nikon razstavnem prostoru je bilpredstavljen slovenski fotograf Miran KambiË.Olympus

V velikem priËakovanju kamere, ki bi zamenjala “legendoIvana” E-1 se ni zgodilo niË. Vendar pa je Olympus trdnoodloËen da gre naprej s SLR ponudbo in so v intervjuju æepovedali, da bodo kamero pokazali na PMA prihodnje leto.Tako je bilo iz sveta SLR fotokamer videti novo E-400E-400E-400E-400E-400. Mene



spominja na malo OM-1 iz leta 1973. In s pravo ceno, katerepa πe niso definirali, bi kamera znati pripeljati v 4/3 sistemkar nekaj novih uporabnikov. Tudi E-400 bo æe ta teden nanaπem preizkusu.Bili so eni izmed redkih, ki so povsem praktiËno demonstriraliprednost svoje tehnologije. Ob manjπem bazenu smo lahkopreizkuπali vodotesnost podvodnih ohiπij in kompaktnekamere mju 725SWmju 725SWmju 725SWmju 725SWmju 725SW. V intervjuju z razvojnimi inæenirji kamersem izvedel, da je izredna robustnost kamere (na tla jo lahkovræete iz 1,5m) produkt zahtev ameriπke vojske. OËitno se jeOlympus prijavil na njihov razpis in uspel izdelati kamero, kiustreza njihovim zahtevam.Bright Capture Bright Capture Bright Capture Bright Capture Bright Capture funkcijo so smo lahko tudi preizkusili. Rozaavto Lincoln je imel stekla zakrita s temnimi folijami. S prostimoËesom nisi mogel videti niËesar v notranjost kamere. Vfunkciji Bright Capture pa kamera avtomatsko dvigneobËutljivost, algoritmi poskrbijo za dodatno obdelavo slike insvetlo sliko na zaslonu kamere.Mju 750/740Mju 750/740Mju 750/740Mju 750/740Mju 750/740 pa nam kot prva v razredu mini ohiπij nudita kar5X-ni optiËni zoom.

Panasonic

VeËjih novosti ni. Tudi Panasonic nam kot novost ponuja minikamere s kotom zajema 28mm (ekv.35mm) in SLR kamero 4/3 sistema Panasonic DMC-L1DMC-L1DMC-L1DMC-L1DMC-L1, ki je na pogled enaka kot LeicaDigilux3. V resnici je razlike res malo. Koliko pa na kakovostslike vplivajo drugaËni algoritmi pa bodo pokazali πeleprihajajoËi testi.Pri nas fotokamere pod imenom Panasonic niso takorazpoznavne kot drugje po svetu. Toda æe obisk njihovegarazstavnega prostora je hitro pokazal, da imajo velikouporabnikov in tistih, ki si to πele æelijo biti. Kot velik koncernin v mnogih produktih primerljiv tako s Sony kot s Samsungpa se zna zgoditi, da si bodo zaæeleli hitrejπega inprodornejπega vstopa v svet viπjega razreda DSLR fotokamer.Po nekaterih informacijah naj bi na podoben naËin kot Sonyvstopili v SLR svet. In prav niË Ëudnega ne bi bilo, Ëe bi se tozgodilo v naslednjem letu. Panasonic je v profesionalnemvideo svetu Sony-ju moËan konkurent. Bo tako tudi v foto pabo pokazal Ëas.PentaxV pogovorih z mnogimi je Pentax predstavil πe najveË. PentaxPentaxPentaxPentaxPentaxK10DK10DK10DK10DK10D je bila mala zvezda sejma. Ergonomsko dobro ohiπje imavitalne dele zaπËitene proti vlagi in prahu. Stabilizacija slikeje æe vgrajena v kameri. Obilo dodatne opreme in predvsem

izredno dobra cena bosta to kamero in predvsem ime Pentaxzopet postavila na mesto, kjer so nekdaj æe bili. Pokazali sotudi novi “slim” objektiv DA* 70mm f/2,4DA* 70mm f/2,4DA* 70mm f/2,4DA* 70mm f/2,4DA* 70mm f/2,4 in napovedaliuporabo hitrega naËina ostrenja. Kot so nam povedali æe tudidrugi, se izteka rok nekaterim patentom za hitro ostrenje, kijih ima v lasti Canon. Tako bodo tudi drugi priπli do tetehnologije. K10D æe ima pripravljena dva nova kontakta, kibosta omogoËala kompatibilnost s temi objektivi. Za naslednjeleto predvidevajo tri (DA* 16-50 mm F2.8 ED, DA* 50-135 mmF2.8 ED, DA* 60-250 mm F4.0 ED).Samsung

Serija NV (NV3NV3NV3NV3NV3, NV7 OPSNV7 OPSNV7 OPSNV7 OPSNV7 OPS, NV10NV10NV10NV10NV10) je tudi πirπe predstavila svojoveliko vrednost, predvsem pa velik napredek Samsunga. Vprihodnje znajo postati eden izmed vodilnih ponudnikovkompaktnih fotokamer.Predstavili pa so njihovo SLR kamero. GX 10GX 10GX 10GX 10GX 10 je narejena vsodelovanju s Pentax-om in bo na nekaterih trgih, kjer je imeSamsung πe moËneje cenjeno, dobro konkurirala kameramsrednjega SLR razreda. Pri Pentax-u so nam povedali, da bodokljub visoki tehnologiji te kamere, pri tej ceni lahko dolgoroËnozdræali. OËitno so s sodelovanjem pridobili nove moænosti inv nekaj letih se lahko Samsung predstavi kot izredenkonkurent drugim ponudnikom SLR kamer vstopnega insrednjega razreda.Sigma

Poleg novih objektivov Sigma 18-50 mm F2.8 EX DCSigma 18-50 mm F2.8 EX DCSigma 18-50 mm F2.8 EX DCSigma 18-50 mm F2.8 EX DCSigma 18-50 mm F2.8 EX DC, SigmaSigmaSigmaSigmaSigma18-200 mm F3.5-6.3 DC OS18-200 mm F3.5-6.3 DC OS18-200 mm F3.5-6.3 DC OS18-200 mm F3.5-6.3 DC OS18-200 mm F3.5-6.3 DC OS (s stabilizacijo slike), Sigma 50-Sigma 50-Sigma 50-Sigma 50-Sigma 50-150 mm F2.8 DC150 mm F2.8 DC150 mm F2.8 DC150 mm F2.8 DC150 mm F2.8 DC, Sigma 70 mm F2.8 MacroSigma 70 mm F2.8 MacroSigma 70 mm F2.8 MacroSigma 70 mm F2.8 MacroSigma 70 mm F2.8 Macro, so kot manjπepreseneËenje predstavili kompaktno kamero DP1DP1DP1DP1DP1. Njenazanimivost je predvsem v tem, da uporablja Foveon X3 tipaloenake velikosti kot nova SLR kamera SD14. Objektiv je fiksni28mm (ekv.35mm) z zaslonko f/4. Ta kompakt zna biti prviznanilec kompaktnih kamer s kakovostno sliko, kot smo jihnekdaj poznali v analognem svetu.SD14SD14SD14SD14SD14 je nadgradnja SD10. Sedaj nam tudi Sigma omogoËadirekten JPEG zapis (kar je bila ena veËjih zamer pri prejπnjihkamerah), bliskavico in Li-Ion baterijo. Zaslon je velik 2,5 palca,zaklop je preizkuπen za 100.000 ciklov, kamera uporabljapenta prizmo, moæna je menjava medlic, ohiπje je pred prahomzaπËiteno s posebnim steklom, pri kameri je dodan program

za RAW datoteke Photo Pro 3.0. Ker ima na naπem trgu Sigmaveliko uporabnikov objektivov in jim tudi zaupajo, bi z dobroceno lahko prodali krepko veË kamer kot njenih predhodnic.Vsekakor pa je veliko odvisno od same kakovosti slike, kiprihaja iz Foveon x3 tipala. Tehnologija je bila veËkratnagrajena, a v praksi se ni izkazala. Bo tokrat z novimi algoritmidrugaËe?Sony

Seveda je bil najveËji poudarek na DSLR kameri Alpha. GneËaokoli kamer je bila velika, kar je za Sony dober znak, da so jihfotografi sprejeli medse. Moænost je bilo preizkusiti tudiprofesionalne objektive, katerim so sedaj dodali ime Sony,kot tudi nove ZEISS objektive prirejene posebej za Alphakamere (DT 16-80mm, 135mm f1.8 in 85mm f1.4). Prav tosodelovanje in nova ohiπja viπjega razreda, bodo k Sony-uprivabila nove zahtevnejπe uporabnike. Pri kompaktnihkamerah pa niË novega. Tudi Sony je z modelom N2 posegel vrazred kamer z 10M toËkami in ji dodal πe 3.0 palËni zaslon.ZakljuËekÆe sedaj vemo, da klasiËnega sejma Photokina, kot smo gapoznali nekdaj, ne bo veË. Tudi fotografija sama postaja vsebolj del informatike, kot celota zase. In resen vstop VELIKIHVELIKIHVELIKIHVELIKIHVELIKIH,kot so AdobeAdobeAdobeAdobeAdobe, AppleAppleAppleAppleApple, HPHPHPHPHP, PanasonicPanasonicPanasonicPanasonicPanasonic, XeroxXeroxXeroxXeroxXerox, SamsungSamsungSamsungSamsungSamsung, SonySonySonySonySony,itd. med “prave” foto ponudnike pove, da se fotografija razvijav drugaËni smeri, kot smo je bili vajeni. Seveda pa za vse, kismo uporabniπko poklicno v tej tehnologiji lahko reËemo, dase ni niË spremenilo. Vsa veËja raËunalniπka inelektronska podjetja imajo dobro znano tehnologijo æe izgrafiËnega sveta, ki jo sedaj ponujajo fotografom. Zatoso meni koraki, ki jih fotografu dandanes nudijo Adobe, Apple,HP in Xerox, zelo dobro poznani. Adobe programe in AppleraËunalnike, ter sistem in programe uporabljam æe veË kot 15let. Xerox in HP Indigo digitalne stroje za izpis poznamo vSloveniji æe 10 let. Zopet se kaæe trend, da tehnologija ki jebila prvotno namenjena industriji, danes prihaja med mnoæice.Celo klasiËna fotografska podjetja zatrjujejo, da se samo odfotokamer ne da preæiveti.

Da zakljuËim s stavkom, ki sem ga æe veËkrat zapisal:“Fotografija ostaja fotografija, menja se samo tehnikaFotografija ostaja fotografija, menja se samo tehnikaFotografija ostaja fotografija, menja se samo tehnikaFotografija ostaja fotografija, menja se samo tehnikaFotografija ostaja fotografija, menja se samo tehnika!”. Daneslahko dodamo πe: “Menjajo se tudi podjetja, ki predstavljajofotografijo v njenem tehniËnem smislu”. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar



»lanki o PhotoShop uËilnici (orodja, okna, osnove obdelav

Zaslon in njegova loËljivostToËke (piksli) postanejo vidne πele na napravi, ki lahkodigitalne podatke prikaæe kot sliko. Ko podatke, shranjene vpomnilniku, prenesemo prek raËunalnika, grafiËne kartice inprogramov na zaslon, vidimo sliko v razliËnih velikostih in vrazliËni kakovosti. Velikost slike na zaslonu doloËamo s tremidejavniki: loËljivostjo zaslona, velikostjo zaslona in s πtevilomtoËk, ki sestavljajo sliko.Z loËljivostjo zaslona doloËamo velikost vsake toËke (piksla)na njem. V tabeli si lahko ogledate priporoËljivo loËljivostsvojega zaslona glede na njegovo velikost.©e pred sedmimi, osmimi leti so zasloni imeli fiksne loËljivosti,s sodobnejπimi grafiËnimi karticami pa loËljivost zaslona lahkonastavljamo.Danaπnje grafiËne kartice so æe tako zmogljive, da brez teæavdoseæete optimalne loËljivosti tudi za 19- in 21-palËne zaslone.Primer:Primer:Primer:Primer:Primer:V tabeli so standardne loËljivosti 14-, 15, 17-, 19- in 21-palËnihzaslonov.Imamo digitalno kamero z loËljivostjo 1.280 x 1.024 toËk. S toloËljivostjo bomo dobili posnetek, ki bo v polni velikostizaslona kakovostno prikazan na zaslonih z loËljivostjo 1.280x 1.024 toËk. Ta ista fotografija bo na zaslonih z loËljivostjo800 x 600 toËk celo veËja, pri loËljivosti 1.600 x 1.200 toËk pamanjπa od velikosti zaslona, Ëe gre za kakovosten prikaz.Povedano drugaËe - veË slikovnih toËk premore digitalna slika,veËjo bomo lahko kakovostno videli na zaslonu; ali obratno -manj toËk premore slika, manjπo bomo videli na zaslonu, Ëeæelimo kakovosten prikaz.Seveda lahko sliko na zaslonu tudi poveËujemo alipomanjπujemo. Toda Ëe nimamo dovolj toËk, se le-te vidnopoveËujejo in zato vidimo manj kakovostno sliko; Ëe pa slikopomanjπujemo in toËke stiskamo, ne opazimo viπje kakovosti,saj viπje loËljivosti od nastavljene zaslon ne premore.ToËka (piksel) nima velikosti in je ne moremo izmeriti. ToËkidamo oprijemljivo velikost, πele ko zapiπemo, koliko toËk je vneki dolæinski enoti. Uveljavil se je zapis πtevila toËk na palecali ppi (Pixel Per Inch). DoloËa nam velikost slike na zaslonupri neki doloËeni loËljivosti.Na zaslonu so piksli podobni kvadratom. Bolj ko jih stisnemo,manj so opazni. VeËji ko so, manj jih je na dolæinsko enoto, vnaπem primeru na palec, in so zato bolj opazni. Da pa vstiskanju in s prevelikim πtevilom toËk ne pretiravamo, lahkoizraËunamo, koliko toËk na palec potrebujemo glede navelikost naπega zaslona in njegovo nastavljeno loËljivost.Seveda so te loËljivosti primerne samo za ogled fotografij nazaslonu.Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?Kako izraËunamo ppi?»e πtevilo toËk (pikslov) delimo s πirino in viπino zaslona,pridemo do πtevila toËk na palec ali ppi (Pixel Per Inch). S temsmo toËke izmerili in njihovo πtevilo na palec prilagajamo naæeleno loËljivost zaslona.Velikokrat ste sliπali in tudi verjeli, da je 72 ppi tisto pravoπtevilo toËk na palec za kakovostno loËljivost na vaπemzaslonu izrisane fotografije v velikosti 1:1. S tabele lahkorazberete, da ni tako. »e boste fotografijo skenirali s prevelikoloËljivostjo, boste dobili veË pikslov. Zato boste moralifotografijo na zaslonu pomanjπevati, kar pomeni veËjodatoteko, poËasnejπe skeniranje in teæji ogled na zaslonu.»e pa boste imeli premalo toËk na palec (ppi), bo slika manjπa,treba jo bo poveËevati, zato bo slabπe kakovosti in z vidnimipiksli/toËkami.IzraËun za pravo loËljivost slike na zaslonu, predstavljeno sπtevilom toËk na palec (ppi), je preprost.

Primer:Imate zaslon z 21 palci po diagonali. ©irina zaslona je 15,9palcev (40.5 centimetra), viπina je 12,8 palcev (32.5centimetra).Nastavljena loËljivost zaslona je 1.280 x 1.024 toËk. S kolikoppi je treba skenirati, da vidimo fotografijo v velikosti 1 : 1?1.280 toËk / 15.9” (πirina zaslona) = 80.5 ppi1.024 toËk / 12,8” (viπina zaslona) = 80 ppiPreverimo: 15,9” x 80 ppi = 1.272 toËk

12,8“ x 80 ppi = 1.024 toËkPriπli smo do podatka, da za 21-palËni zaslon in njegovopriporoËljivo loËljivost zadostuje skeniranje z loËljivostjo 80ppi.»e bi fotografijo velikosti 5” x 4” (13 x 10 cm) æeleli videti v istikakovosti Ëez cel zaslon, bi potrebovali loËljivost 256 ppi.Velikost zaslona delimo z velikostjo fotografije in dobimofaktor, s katerim pomnoæimo æe izraËunano loËljivost zaslona.Primer:15,9” / 5” = 3.18 80 ppi x 3.18 = 255 ppi12,8” / 4” = 3.2 80 ppi x 3.2 = 256 ppiSedaj vemo! Pri fotografiji iz digitalne kamere je loËljivostrazumljiva. Velikost slike na zaslonu je odvisna od πtevila toËk,ki jih premore tipalo, in loËljivosti zaslona. Pri skeniranju jedrugaËe. Velikost fotografije lahko doloËimo s πtevilom toËk(pikslov), vendar zaradi morebitnega tiskanja rajeuporabljamo πtevilo toËk na palec - ppi. Seveda pa vse, kar jebilo do sedaj zapisano o πtevilu toËk na palec, o velikosti inkakovostno prikazani fotografiji, velja le za gledanje fotografijena zaslonu, kar bomo spoznali v nadaljevanju.Zasloni imajo πe eno pomembno lastnost. Piksel je zapisan zRGB barvnim meπanjem, standardna gama vrednost zaslonapa je od 1,8 do 2,2. Zaradi RGB zapisa, dobre svetlosti,poËrnitve in zasiËenosti barv dobimo na zaslonu prave tonskevrednosti πele pri viπji gama vrednosti kot na filmu ali tiskovini.Mnogi boste razoËarani nad svojimi iztiskanimi fotografijami,Ëe jih boste primerjali z zaslonsko sliko.Zapis s svetlobo in z RGB barvnim meπanjem prikaæe velikoπirπi barvni razpon kot izpis, ki uporablja CMYK barvnomeπanje. Tako analogne kot digitalne barvne osvetljevalne

naprave uporabljajo RGB naËin zapisa. Zato v primerjavi z njimirazni kapljiËni in sublimacijski tiskalniki ne dosegajo istekakovosti.Govorim o visoki kakovosti. Vaπ pogled na “kakovost” je lahkomanj kritiËen in v praksi fotografije iz kapljiËnih tiskalnikovzadovoljujejo veËino manj zahtevnih fotografov.V nadaljevanju si oglejmo kakovost zapisa digitalne slike zrazliËnimi napravami za izpis.Tisk fotografije in potrebna loËljivostV prejπnih poglavjih smo spoznali, da je kakovost fotografijebolj ali manj osebno mnenje vsakega posameznega gledalca.Ko fotografi spoznajo prednosti digitalne fotografije,predvsem hitrega ogleda posnetih fotografij in takojπnjegatiska na censko dostopnih kapljiËnih tiskalnikih, klasiËnoizdelane fotografije izgubijo svojo vrednost. Kljub slabπikakovosti natiskana fotografija v celoti zadovoljuje, πe posebejËe so jo fotografi izdelali sami.Toda doloËene zakonitosti glede kakovosti πe vedno obstajajo.Vemo, da je diapozitiv z analognim naËinom zapisa najboljπipribliæek izvirnemu motivu. Vemo tudi, da je zapis z RGBbarvnim meπanjem tonsko πirπi od zapisa s CMYK barvnimmeπanjem. Toda tudi pri tiskanih fotografijah z barvami CMYKobstajajo doloËene zakonitosti.GrafiËna tehnologija je med prvimi uporabila digitalni zapisza preslikavo fotografije in sprejela standarde glede njenekakovosti. GrafiËna tehnologija je vrhunska, temu primernozelo draga in zato nedosegljiva povpreËnemu fotografu. Pojemkakovosti se je s cenejπo tehnologijo zelo spremenil. Ceneniskenerji in kapljiËni tiskalniki so prinesli niæje kakovostnestandarde in nove moænosti izpisa fotografije. V grafiki je bilza kakovosten analogni zapis na film in nato za tisk pomembensamo raster 152 lpi (60 linij na cm). Dosegli smo ga zosvetlitvijo originala na poltonske filme prek filtrov RGB in spoltonskimi rastri, ki so imeli 152 linij na palec (lpi). Postopekje bil zapleten. Potekal je z osvetljevanjem originalov na zelomehke poltonske filme (maske), sledilo je osvetljevanjepoltonskih filmov z æe razvitimi maskami za korekturo in nakoncu rastriranje poltonskih razvitih filmov prekpoveËevalnikov na izredno kontrastne Lith filme. Ne bosteverjeli, to tehnologijo barvnega separiranja in rastriranja smo

Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” VI.delna podlagi praktiËnih izkuπenj iz teËajev programa sem se spomnil, da je treba najprej razloæiti teorijo o loËljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa

in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naËin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje sprememba velikosti slike v razliËnih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni

velikosti imeti predvsem zadostno koliËino toËk, da bo njen izpis zadovoljil naπ pogled na njo. Teorija loËljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v

povpreËju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaËne v digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toËk katere

potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo. Predvsem pa je treba preko teorije na pravi naËin spoznati in uporabljati enote, pixel,

dot, line. Marsikdo misli, da je vseeno pisati ppi ali dpi. Je dokler nam drugi obdelujejo slike. Ko pa sami pripravljamo fotografije za tisk sta pa enoti moËno razliËni!


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.come-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21

uporabljali πe v zgodnjih 90. letih, seveda poleg zelo dragihdigitalnih skenerjev, na katerih smo skenirali samo diapozitiveza zahtevne tiskovine. V digitalni grafiËni in fotografski tehnikije drugaËe. »e æelimo govoriti o kakovosti in jo tudi razumeti,moramo najprej spoznati enote, s katerimo jo opisujemo. Teenote so bpp (Bit Per Pixel, bitov na toËko), ppi (Pixel Per Inch,toËk na palec), lpi (Line Per Inch, linij na palec) in dpi (Dot PerInch, pik na palec). Med seboj razliËne enote so glavni virnerazumevanja; mnogokrat jih tudi meπamo med seboj.Nerazumljive so razlike med ppi, dpi, lpi in med razliËnimzapisom slikovne pike, njene globine ali njenegaprepoznavanja tonskih vrednosti, bpp.S prihodom digitalne tehnike imamo veË moænosti, dafotografijo spravimo na trdno podlago. Ogled fotografije nazaslonu in njeno kakovost smo si æe ogledali. Razjasnili smosi razliko med πtevilom toËk iz digitalne kamere ali skenerjain med loËljivostjo zaslona. Fotografijo, ki jo vidimo na zaslonu,pa lahko osvetljujemo ali tiskamo v razliËnih tehnikah. SkapljiËnimi in s termo-sublimacijskimi tiskalniki tiskamo vtehniki meπanja CMYK s tekoËimi barvami ali barvnimi folijami.V grafiËni tehniki z laserskimi osvetljevalnimi enotamiizdelamo πtiri Ërno-bele filme za vsako barvo CMYK posebejin nato tiskamo. V foto labolatorijski tehniki pa sliko osvetlimoz barvnim RGB laserskim zapisom.Toda loËljivost, ki je potrebna za dober zapis, je za razliËnenaprave razliËna. LoËljivost, ki je za zaslone odliËna, jeneprimerna za tisk ali osvetljevanje tudi za povpreËnozahtevnega gledalca.Pred tiskom slike je treba biti pozoren πe na nekaj. Zajem sliketako z digitalno kamero kot s skenerjem je vedno v RGB naËinu.Izvirni zapis je torej v aditivnem barvnem meπanju in takoprirejen za prikaz posameznih toËk s svetlobo. Za zaslon inbarvne osvetljevalne naprave je takπen zapis pravi. Za tiskanjepa je treba sliko iz RGB barvnega meπanja spremeniti v CMYKnaËin barvnega meπanja. Vse tiskalne barvne napraveuporabljajo subtraktivno barvno meπanje, s katerim barvedodajamo drugo drugi. Zato je treba izvirno obliko zapisa RGBspremeniti, kar lahko opravite na veË naËinov. Nekateri

elave, barvni prostor) so zbrani na www.e-fotografija.com

programi za krmiljenje tiskalnikov sami spremenijo RGB zapisv CMYK, kakrπnega potrebujejo. VeËina skenerskih programovomogoËa po skeniranju avtomatsko spremembo izvirnegazapisa v CMYK zapis. S programi za obdelovanje fotografij paje pretvorba enostavna in na zaslonu tudi opazna, saj sedoloËene barve v naËinu CMYK ne morejo zapisati. PriporoËam,da pretvorbo vedno opravite v programih za obdelavofotografij; sliko lahko tako nadzirate in primerjate z izvirno vRGB obliki. Po potrebi opravite doloËene popravke. Samo pridraæjih skenerjih so dodani programi za pretvorbo iz RGB vCMYK, ki naredijo pretvorbo bolje kot, recimo, PhotoShop.LoËljivost slike / ppi (Pixel Per Inch)Spoznali smo æe, da toËka, piksel, nima oblike niti mere.Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo prav to. ©tevilo toËk,ki jih zapiπejo na papir, mora biti toËno doloËeno, da lahkonatisnejo pravo velikost slike v vsej njeni kakovosti. Zato zaloËljivost digitalnega zapisa fotografije iz raËunalniπkegabitnega programa (recimo PhotoShop) do izpisovalne napraveuporabljamo ppi (Pixel Per Inch). V tej meri, ki vsebuje celotennumeriËni zapis toËke, so shranjeni vsi podatki o loËljivostifotografije in njeni tonski vrednosti.Z raËunalniπkim programom za obdelavo fotografij zeloenostavno nastavimo æeleno loËljivost in takoj dobimopodatek, v kakπni velikosti bo fotografija lahko kakovostnoiztiskana. Ker obstajo veË naËinov izpisa, so loËljivosti slikelahko razliËne.Spoznali smo, da se pri zaslonski sliki loËljivost spreminjaglede na velikost zaslona in njegovo nastavljeno loËljivost. »este do sedaj skoraj vsi mislili, da je prava loËljivost 72 ppi,sedaj æe veste, da se le-ta giblje od 60 do 110 ppi in veË,odvisno od nastavljene loËljivosti vaπega zaslona.LoËljivost slike za tisk ali osvetljevanje pa ima zopet svojamerila. Zelo enostavno bi lahko rekel: Od 150 do 300 ppiloËljivosti za tisk s kapljiËnim tiskalnikom, 300 ppi za tisk ssublimacijskimi tiskalniki in 300 do 400 ppi loËljivosti zaosvetljevanje z barvnimi osvetljevalnimi napravami na klasiËenfotografski papir in z grafiËnimi osvetljevalnimi napravami.Manj toËk na palec (ppi) potrebuje naprava za tisk, veËjo

Digitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografijeDigitalni zapis fotografije

Zapis s samo enim bitom zapiπe le dve tonski vrednosti: belo in Ërno.

Zapis s πtirimi biti po barvnem kanalu zmore zapisati 16 barv. Nafotografiji je opazno pomanjkanje vmesnih tonov.

24-bitni zapis (3 x 8 bitov) vsebuje 16 milijonov tonskih vrednosti. Zapisimenujemo tudi “true color”, saj ta naËin zapisa v popolnosti zadoπËa zakakovostno videnje slike v skoraj vseh naËinih izpisa fotografije. Edinobarvne osvetljevalne enote omogoËajo zapisati πe veË tonskih vrednosti.

Slika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobroSlika velikosti 320 x 260 toËk je na zaslonu 12-krat poveËana. Posamezne toËke so prav tolikokrat poveËane in dobrovidne.vidne.vidne.vidne.vidne.

Slika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jeSlika velikosti 320 x 260 toËk, jelahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nalahko kakovostno prikazana nazaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200zaslonu z loËljivostjo 1600 x 1200toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.toËk samo v 100% poveËavi.

fotografijo z æe doloËenim πtevilom toËk dobimo - seveda vrazliËni kakovosti glede na naËin izpisa.ZakljuËek II.dela o teoriji loËljivostiOmenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojem in vËasihfotografija iz kapljiËnega tiskalnika deluje bolj vπeËno kot izosvetljevalne enote. In prav tu je Ëar digitalne tehnike.Moænosti za izdelavo fotografije so neomejene, prav tako paso lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπioriginal je πe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samonjegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopije ocenjujetavaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisav celoti. Vse πtevilke v Ëlanku so zapisane v najveËji vrednosti,ki æe zagotavljajo dobro kakovost. VeË ne potrebujete, spreizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoπËa tudi slabπakakovost. Perfekcioniste pa tako ali tako niË ne zadovolji!V naslednjem delu pa o loËljivosti za izpis/tisk fotografije.

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar



PhotoShop uËilnica www.e-fotografija.com / www.rgb.si

Barvno upravljanje v praksi III. delPreden se od barvnega upravljanja zaenkrat poslovimo, sioglejmo kakπne moænosti nam nudi izpis na domaËem(brizgalnem) tiskalniku. »e uporabljate originalna Ërnila inoriginalne papirje proizvajalca, “colormanagement” vklasiËnem smislu skoraj ni potreben. V gonilniku izberete papirin stvar je skoraj zakljuËena. Za mene bi bilo tonajenostavnejπe, ker bi lahko tukaj zakljuËil in si privoπËilpoËitek. Verjetno pa bi radi tako kot jaz uporabljali tudi drugepapirje. V tem primeru si moramo gonilnik ogledati pobliæje.Æe vidim, da z mojim poËitkom ne bo niË. Poglejmo si torejbarvno upravljanje na domaËem inkjetu.Preden se poglobimo v nastavitve gonilnika, se porajavpraπanje kateri RGB barvni prostor uporabimo v Photoshopu.Za zaËetek bi vam priporoËil sRGB. S tem barvnim prostoromne morete narediti niË narobe. Poglejmo si na primeru Epson1290 gonilnika nekaj potrebnih nastavitev. V vsakem gonilnikuneodvisno od proizvajalca, si moramo najprej izbrati papir.(slika1)»e pustimo na “Automatic”, lahko zaËnemo z izpisom. Sedajimamo dve moænosti. Izpis je odliËen (malo vejetno) ali pa ne.

V danaπnjih Ëasih je internet postal del vsakdanjega æivljenja.Po spletu si poπiljamo poπte, slike ali nakupujemo. Tako semtudi jaz raËunalniπko uËilnico preselil na internet. Za πtudijPhotoshopa se vam ni potrebno veË odpraviti veË desetkilometrov stran od doma do kraja teËaja, temveË se preprostovsedete pred domaËi raËunalnik. Tak naËin uËenja imenujejov tujini E-learning ali tudi video trening. Kako deluje? Vse karpotrebujete za uporabo virtualne uËilnice je ADSL internetniprikljuËek. Ravno tako kot v klasiËnem teËaju, si ogledatefunkcijo z razlago in vse prikazano preiskusite v vaπemPhotoshopu. V uËilnici so funkcije prikazane s komentarjemv video posnetkih. Ti so odvisno od teme dolgi od pribliæno 3do 7 minut, tako da naenkrat ne dobite preveË informacij. »ekaj ni jasno si ga poljubno ponavljate ali ustavite na doloËenitoËki in prikazano ponovite v vaπem Photoshopu. »e pa jenekaj bolj smiselno opisati, so te teme opisane v PDFdokumentih. Za razliko od klasiËnega teËaja tukaj nizaËetniπkega ali bolj naprednega teËaja. Iz ponudbe filmov siizberete tiste, ki vas v danem trenutku najbolj zanimajo. HitrostuËenja doloËate tukaj sami in se vam ni treba bati, da bi kaj

Tudi pri originalnih papirjih je izpis stvar okusa. Epson imaverjetno iz tega razloga πe en vmesni meni z lepim imenomPhoto Enhance. Tukaj so Epsonovi ljudje shranili nekajprednastavitev, ki naj bi po njihovem mnenju izboljπali izpise.Kakorkoli æe, uporabnega izpisa s tem naËinom jaz nisemdosegel. Ostane πe zadnja moænost (Custom), katero bi vamtudi toplo priporoËil. »e kliknemo πe na Advanced, se namodpre novo pogovorno okno (slika2) in tukaj se da kar nekajnastaviti. Za mene sta najbolj uporabni dve funkciji. “ColorControls” in “No Color Adjustment”. V primeru, da je izpis zizbranim papirjem æe kar v redu, samo morebiti za malenkostprerdeË ali presvetel, se z drsniki v funkciji “Color Controls”to da lepo popraviti. Nastavitev si lahko tudi shranimo inimamo tako za ta papir odliËno nastavljen tiskalnik. Ta zadevaseveda deluje samo, Ëe so korekcije v obmoËju drsnikov. Poleg“Color Controls” si v tem meniju si lahko izberemo tudi sRGBbarvni prostor. »e delamo v sRGB barvnem prostoru naj bitako dobili odliËne rezultate. Ta naËin deluje samo s papirji,ki so navedeni v gonilniku. »e vzamemo druge papirje, je tafunkcija neuporabna. “No Color Adjustment” izkljuËi vsekorekcije v gonilniku. V tem primeru opravljamo ves barvninadzor iz Photoshopa, v gonilniku si izberemo samo papir, kije naveden zraven ICC Profila. Skoraj vsak ponudnik papirjevima na svoji spletni strani ICC profile za træno najbolj razπirjenetiskalnike. Na sliki 3 vidimo nastavitev menija “Print Preview”v Photoshopu. Postopek ni kompliciran. Kot prvo aktiviramo“Colormanagement”, v rubriki “Color Handling” izberemo “Let

Photoshop Determine Colors”, v rubriki “Printer Profile” siizberemo ICC profil katerega smo naloæili iz spleta in ganamestili v Windowsih (desni klik na ikono profila in klik nanamesti) in na koncu πe doloËimo Rendering Intent, ki boverjetno najveËkrat “Perceptual”. »e je ICC Profil brezhiben jeto najboljπa metoda za izpise z gonilnikom.Do sedaj smo govorili o papirjih drugih proizvajalcev. Kaj paje s Ërnili? Vsi ICC profili, ki si jih naloæite od proizvajalcevpapirjev iz spleta veljajo za originalna Ërnila. Pri uporabi refilovlahko, oziroma skoraj vedno pride do odstopanj. »e se gre æeza kvaliteten izpis je uporaba refilov vpraπljiva. Sam sem tudiæe uporabljal refile na mojemu Epsonu vendar sem za izpisenaredil svoje ICC Profile. Razlike v barvah med mojimi refil Ërniliin originalom res niso bile velike, vendar rezultati z drsniki vfunkciji Color Controls niso bili prepriËljivi. ©ele ICC Profil jezadevo reπil. Kar se stroπkov tiËe, domaËi izpis za enkrat πene more konkurirati z izpisom v laboratoriju. So pa drugeprednosti. V laboratoriju dobimo samo plastiËne RC papirje.Na ink jetu si lahko izpiπemo na dragocene “fine art” papirjeali celo na tekstil. Seveda je za take izpise priporoËljiv æe boljπi(draæji) tiskalnik s pigmentnimi barvami.Tako, toliko za enkrat o barvnem upravljanju z RGBdatotekami. Sedaj pa predajam besedo Matjaæu, da nam bodal nekaj nasvetov s CMYK datotekami.

Franci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci Müller www.rgb.si

pozabili. Poleg omenjenih prednosti, velja omeniti πe eno -uËite se takrat, ko imate Ëas! To je lahko ob devetih dopoldneali pa ob dveh ponoËi. Virtualna uËilnica je dostopna 24 ur nadan. Izberete si lahko razliËne Ëasovno omejene dostope.Dostop za 1 mesec je miπljen bolj za preizkus, najbolj cenovnougoden je 12 meseËni dostop. Dostope si lahko tudi delite sprijatelji. Sicer je naenkrat lahko v uËilnici samo eden, vendarimate npr. pri 12 meseËnem dostopu na pretek Ëasa in se lahkomed seboj dogovorite kdo bo kdaj πtudiral Photoshop. Nesamo, da obstaja ta moænost delitve dostopa, bi vam bi jo tudipriporoËal. Tako si lahko s (fotografskimi) prijatelji izmenjujetemnenja o moænostih obdelave, kar lahko popestri æivljenje vmarsikaterem foto klubu ali foto kroæku. Da ni uËilnicapreprosto posneta na zgoπËenko ima dva vzroka. Eden jeseveda tudi v Sloveniji obstojeËa piraterija, vendar je drugi

vzrok bolj pomemben. UËnih filmov res ni dovoljeno kopirati,ti so paË miπljeni za uËenje in ne za biznis nekaterihnepridipravov. Bistveno bolj vaæno je dejstvo, da se vsebinauËilnice vseskozi dopolnjuje. V rednih Ëasovnih razmakih senalagajo novi filmi. Ti so posneti v Photshopu 7 in CS2, takoda velja v uËilnici povedano za verzije od Photoshopa 6 doCS2. V tem trenutku, ko piπem te vrstice je v uËilnici 62 filmov.Poleg tega so uporabnikom na voljo razne koristne datoteke,kot so ËopiËi za maske, razne maske, ki si jih kopirate na svojeslike, koledar za 2007... skratka vse kar pride prav pri delu vPhotoshopu. Te datoteke in tudi vse PDF-je si uporabniki lahkonaloæijo iz uËilnice. Kakorkoli æe, pa naj si bo to v klasiËnemteËaju ali v spletni uËilnici, danes ni veË vzroka, da ne bi slikalidigitalno. Nasvidenje na www.rgb.si in lep pozdrav.

Franci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci MüllerFranci Müller www.rgb.si

UËenje Photoshopa v dnevni sobi preko spleta


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13


Osnove in tehnike fotografiranja XV. del / Efekt “rdeËih oËi”Celoten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.com

UËinek rdeËih oËiUËinek rdeËih oËiUËinek rdeËih oËiUËinek rdeËih oËiUËinek rdeËih oËi»loveπko oko fotografi radi primerjamo z objektivom.Digitalizacija je v fotografiji privedla do πe veËje primerljivostiobjektiva z leËami (s prednjim delom oËesa, z leËo) in zaslonko(zenico ali iris), s tipalom (z mreænico ali retino), prenosompodatkov (z optiËnim æivcem) in procesiranjem podatkov,videnjem slike na zaslonu TFT (v moæganih, z naπimpsiholoπkim pojmovanjem slike). V celotnem procesu je velikoodvisno od pravilnosti delovanja objektiva (napake leËe),prenosa podatkov (po optiËnem æivcu) ter sevedarazumevanja, kaj vidimo ob prihodu podatkov v naπ center zavid (moægane).

V knjigo e-Fotografija (2001) sem æe vkljuËil poglavje opsiholoπkem vidiku videnja barv. Razloæil sem, da je od naπegapravilnega videnja in predvsem razumevanja barv odvisno, kajin kako vidimo ter kateri so detajli motiva v fotografskemsmislu. To nam da vedeti, da v fotografiji ni meril pri doloËanjukakovosti, kot jih poznamo v tehniËnih vejah izpisa fotografije.Oziroma tehniËnega merjenja niti ne moremo narediti.Fotografija iz fotokamere nam je lahko samo vπeË ali pa ne.Lahko da ima druga oseba povsem drugaËno mnenje okakovosti slike, pa naj bo to zaradi zajetega motiva ali patehniËne kakovosti. Za vse razlike med nami pa v celoti poskrbioko z vsemi svojimi lastnostmi ter s centrom za v vid vmoæganih, ki poskrbi za procesiranje in pozneje dojemanjeslike. Da pa je vse glede privlaËnosti slike πe bolj zapleteno,lahko reËemo, da povsem osebno psiholoπko dojemanje, kije moËno povezano z naπim razvojem æe od otroπtva, poskrbiza konËno, povsem osebno oceno.Torej sta naπe oko in procesiranje v centru za vid s povsemosebno noto dojemanja videnega v fotografiji zelo moËnadejavnika, brez katerih ni pogleda na fotografijo in njenegadojemanja. Oko pa ima vrsto napak, ki jih poznamo æe izpoznavanja optike. Astigmatizem, neostrina, zaslepljenost,koma ipd. so napake, ki jih bomo prepoznali tudi na objektivih,saj se tudi tam dogaja, da se od objektiva zahteva samovrhunski zapis brez napak.

Oko pa ima za fotografa πe eno veliko napako. V normalnempogledu na motiv se naπa zaslonka (zenica ali iris), ki je predleËo v oËesu, zadovoljivo hitro zapira in odpira glede nasvetlobne pogoje. Ko pa fotograf pri fotografiranju osebe vslabπih svetlobnih pogojih uporabi dodatni izvor svetlobe(bliskavico), je hitrost moËne svetlobe iz bliskavice (300.000km/sek.) prehitra, da bi se naπa zaslonka (iris) sploh odzvalain se v nekaj tisoËinkah sekunde zaprla. In zakaj ni reakcije?MoËnejπi tok svetlobe gre najprej skozi odprto zenico (iris),πele nato na mreænico (retino) in z nje po æivcu v naπ center zavid, ki poπlje podatke nazaj, da se oËesna zaslonka (iris) zapre.

In kje je teæava danaπnjih digitalnih fotografov? V digitalni tehniki, digitalnih kamerah ali kje drugje? Menim, da v "nekje drugje". In ta drugje

je v veËini primerov nezadovoljnih uporabnikov digitalnih fotokamer kar fotograf sam. Torej, naπe lastno neznanje, ne kamere, je tisti dejavnik,

ki povzroËi slabo fotografijo in spodbudi fotografovo moËno kritiko digitalne fotokamere. To pomeni, da je najveËja teæava fotograf s

prevelikimi priËakovanji, da njegova digitalna kamera zmore vse kar sama od sebe. S pomoËjo Ëlankov spoznavamo teæave in njihove reπitve!

Navidezna preprostost delovanja s kamero in takojπen pregled fotografijna zaslonu kamere sta mnogim druæinskim fotografom namesto laæjegafotografiranja prinesla pravo prekletstvo. Vse veË fotografov je s svojimidigitalnimi fotokamerami nezadovoljnih. Teæavam ni ne konca ne kraja.Slike na papirju so slabe kakovosti, ni pravih barv, zasloni sploh neprikaæejo realnih slik, digitalne kamere SLR so πe slabπe od kompaktnih,avtomatika sploh ne deluje pravilno in, poglej Ëudo nesreËno, ni datumana slikah, portreti imajo rdeËe oËi... Naj vam digitalna foto kamera nevzame volje do fotografiranja. Spoznajte kamero kot tehniko obdelaveslike in kakovostna fotografija ne bo le veËna æelja.

Digitalizacija je v fotografiji privedla do πe veËje primerljivosti objektiva zleËami (s prednjim delom oËesa, z leËo) in zaslonko (zenico ali iris), stipalom (z mreænico ali retino), prenosom podatkov (z optiËnim æivcem)in procesiranjem podatkov, videnjem slike na zaslonu TFT (v moæganih,z naπim psiholoπkim pojmovanjem slike).

»e je v abientu dovolj svetlobe, naj bo naravna ali umetna do efektardeËih oËi ne bo priπlo.

Kadar fotografiramo osebe s svetlimi oËmi bo do efekta rdeËih oËi priπloπe hitreje.

Kadar fotografiramo portret pri dnevni svetlobi uporabimo bliskavico zadoosvetlitev delov v senci. V tem primeru zaradi zaprtih zenic ne prihajado efekta.

Kadar fotografirate ponoËi brez visoko dvignjene dodatne bliskavice nebo πlo. Kompaktne kamere pa nam bodo hitro zapisale rdeËe pike.

Tudi Ëe ne gledate direktno v kamero bo odboj svetlobe iz notranjostioËesa prenesel obarvano svetlobo.

Torej imamo v primeru, ko smo v prostoru z malo svetlobe, inda sploh lahko dojemamo okolico, moËno odprto oËesnozaslonko (iris). Tako imamo ob trenutnem vpadu moËnegahitrega svetlobnega toka iz bliskavice, ki traja pribl. 1/10.000



sek., πe vedno v celoti odprto zenico (iris). Ta se zapre πele,ko je bliska æe konec. Naredite preizkus pred ogledalom.Imejte samo toliko svetlobe, da πe vidite svoje oko oziromaodprtost zenice. Nato priægite luË. In videli boste, kako zelopoËasi se zenica (iris) odziva in zapira.

Vgrajene bliskavice na kameri pa so zelo blizu optiËni osiobjektiva. Zato je odbita svetloba od oËesne mreænice (retine)in iz odprtega oËesa neposredno prenesena na tipalo. MoËnaodbita svetloba iz mreænice pa ni bela kot iz bliskavice, ampakje bil del svetlobnega spektra ob stiku z mreænico ujet(absorbiran), in slika nam pokaæe uËinek rdeËih oËi.Zakaj? Mreænica (retina) je prekrvavljena prek tankih æilic. »es svetlobo æarnice posvetite v oËesno ozadje (mreænico,retino), se odbije svetloba, ki, Ëe jo s poveËevalnim steklompoveËamo, pokaæe temno oranæno svetlobo. Tisti, ki so æepogledali notranjost naπega oËesa na tak naËin, pravijo, davidimo svetleËo oblo neznanega planeta. In tako se belasvetloba iz bliskavice vrne kot rdeËa svetloba in procesiranjepodatkov iz tipala jo kot tako prenese tudi na zaslon.

In smo tu, pri jezi fotografa nad fotokameroIn smo tu, pri jezi fotografa nad fotokameroIn smo tu, pri jezi fotografa nad fotokameroIn smo tu, pri jezi fotografa nad fotokameroIn smo tu, pri jezi fotografa nad fotokameroUËinek rdeËih oËi se torej pojavi, kadar se moËna neposrednabela svetloba iz bliskavice, ki je skoraj pri vseh kompaktnihkamerah zelo blizu optiËni osi objektiva, vrne skozi objektivna tipalo. Takrat se vrnjen rdeË barvni spekter (drugi so v stikuz retino absorbirani) pokaæe tudi na fotografiji.Æe do zdaj zapisani podatki nam nakaæejo prve reπitve. Oko(natanËneje iris oz. zaslonka oËesa) ne sme biti moËno odprto,kar pomeni, da mora æe pred bliskom veË svetlobe padati voko, da center za vid zapre iris πe pred proæenjem in bo uËinekrdeËih oËi izniËen. Oziroma, svetloba, ki bo padla v odprto oko,ne sme biti v enaki optiËni ravni, kot je center objektiva, inostra neposredna svetloba ne bo zarisala kontrastnih dobrovidnih rdeËih pik.Fotografi poznamo za izniËenje uËinka rdeËih oËi veË reπitev.Dve sta vam znani æe iz navodil za uporabo kamere. Precejproizvajalcev opiπe teæave in reπitve zanje.

oddaljen en meter (ta oddaljenost je sicer redka), je to 5 cm.VeËina danaπnjih kompaktnih kamer ima bliskavico oddaljenood optiËne osi manj kot 5 cm. Tako æe vemo, da se z manjπimikompaktnimi kamerami teæko izognemo uËinku. Kamere zdaljπimi goriπËnicami sicer omogoËajo dvig bliskavice nekajcentimetrov nad kamero. Toda z njimi lahko fotografiramoportret tudi s treh ali πtirih metrov oddaljenosti, bliskavica pabi morala biti dvignjena nad optiËno osjo objektiva pri πtirihmetrih vsaj 20 cm.Naslednja moæna reπitev je obraËanje glave izvora svetlobe(kar omogoËajo dodatne bliskavice), da doseæemo odbojsvetlobe od sten ali stropa in s tem poslediËno πe veËji kotvpada in predvsem moËno razprπeno (ne neposredno)svetlobo v oko.V najbolj kritiËnih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo πeviπje. Lahko je s posebnim kablom pritrjena na kontaktkamere, sodobnejπe kamere pa æe omogoËajo brezvrviËnoproæenje bliskavice.»e boste upoπtevali opisane nasvete, se na vaπih fotografijahne bo tako hitro pojavil uËinek rdeËih oËi.Ker pa ne obstajajo zakonitosti o svetlobnih pogojih v

V foto kameri pred fotografiranjem v temnih prostorih vklopite bliskavicov naËin delovanja predbliska ali doosvetlitve, Ëe kamera uporablja majhnoluËko za doosvetlitev.

V najbolj kritiËnih razmerah pa lahko bliskavico dvignemo πe viπje. Lahkoje s posebnim kablom pritrjena na kontakt kamere, sodobnejπe kamerepa æe omogoËajo brezvrviËno proæenje bliskavice.

Ob uporabi dodatne bliskavice, ki je zadovoljivo visoko dvignjena nadkamero do efekta rdeËih oËi ne bo priπlo.

Æe bliænja svetloba sveËe poskrbi, da se bodo zenice zaprle v zadostni meri.

VeËina kamer nam omogoËa preko dodatnega izvora svetlobe alipredbliskov izniËiti efekt rdeËih oËi. Ob moËni direktni svetlobi se namzenica skrËi in do efekta rdeËih oËi ne bo priπlo tako kmalu. Res pa je, dasmo v takem naËinu fotografiranja opaæeni.

»e je mogoËe, naj bo v prostoru veË svetlobe, torej priægitedodatne luËi, da se bo zenica bolj zaprla. Oseba naj gledaneposredno v izvor svetlobe. To pa ne pomeni, da mora gledativ stropno luË, medtem ko jo fotografirate. Poizkusite najti kakizvor svetlobe za svojim hrbtom.Druga moænost je, da si pomagamo z dodatno osvetlitvijoportreta prek kamere. Vse danaπnje sodobne kamere v funkcijidelovanja z bliskavico nudijo moænost vklopa dodatnedoosvetlitve ali predbliska. »e je le mogoËe, naj oseba gledav luËko ali predblisk za doosvetlitev, ki poslediËno povzroËizaprtje zenice pred glavnim bliskom.Dodatna reπitev je lahko tudi dvig obËutljivosti tipala preknastavitev v kameri, in dodatne svetlobe bliskavice nitipotrebovali ne bomo. Prav tako lahko izkoristimo objektive zveËjo svetlobno moËjo ali daljπi Ëas osvetlitve.Naprednejπi fotografi pa dobro vedo, da se v prostorih z malosvetlobe pri fotografiranju oseb nikoli ne uporablja bliskavica,ki je vgrajena v kameri. Ti fotografi (Ëe je sploh potrebno, sajje svetloba bliskavice zaradi frontalnega osvetljevanja enaizmed najmanj uporabnih) si pomagajo z dodatnimibliskavicami, ki so veliko bolj odmaknjene od optiËne osiobjektiva. (Ni malo “novodobnih” fotografov, ki se Ëudijo, dakamere za nekaj tisoË evrov nimajo æe bliskavice). Teorijagovori, da naj bi bil izvor svetlobe odmaknjen vsaj 1/20oddaljenosti motiva od kamere. »e fotografirate portret, ki je

Pri kompaktnih kamerah je bliskavica preblizu optini osi objektiva. Zatoje treba pri teh kamerah v temnejih prostorih uporabiti monost doosvetlitveali predbliska bliskavice.

©e najlaæle se reπimo efekta rdeËih oËi, Ëe poskrbimo za odbito svetlobo.La ta je æe tako razprπena, da bo tudi v popolni temi zelo redko priπlo doefekta rdeËih oËi.

Mala vgrajena bliskavica je samo nekaj cm oddaljena od optiËne osiobjektiva. Vgrajena pa skoraj 10cm. Z njo smo skoraj v vseh primerihreπeni teæav efekta rdeËih oËi.

Vsi Ëlanki Osnove fotografije / Optike so zbrani na www.e-fotografija.com



ambientu ali o kotu vpada svetlobe, da prepreËimo ta uËinek,se je treba zavedati, da moramo vËasih na fotografijah tudipozneje popraviti zajete rdeËe oËi. ©e tako znanemu inizkuπenemu profesionalnemu fotografu se bo ob uporabibliskavice na kameri na sliki hitro pokazal uËinek rdeËih oËi.Zato brez popravka z raËunalniπkimi programi ne gre.Poznamo tri naËine reπevanja in veË njihovih izvedenk. PrvinaËin je æe moænost popravka s programom v kameri. Drugamoænost je v raËunalniπkem programu. Tretja moænost pa je,da prepustite popravek kar fotolaborantu, saj sodobnifotolaboratorijski stroji æe samodejno iπËejo in odpravljajouËinek rdeËih oËi.Samodejni popravek uËinka prek kamere po posnetkuomogoËajo HP, Nikon in Pentax. Na fotokamerah HP in Pentaxpo ogledu slike na zaslonu TFT morate pritisniti funkcijo Re-move Red Eyes, in kamera v veËini primerov najde rdeËe pikice.Nikon pa omogoËa, da to funkcijo (Red Eye Fix) vklopimo karsamodejno, in kamera æe med procesiranjem slike najde inizniËi uËinek. Oba naËina pa seveda nista stoodstotna. Lahkose zgodi, da se temno sivo obarva celo rdeË gumb na vaπisrajci.Zato je bolje, da uËinek popravite v raËunalniπkem programu,Ëe imate to moænost. Tako vsi programi (brezplaËni Picasa2ali tisti, ki jih dobite ob nakupu fotokamere PhotoStudio, Ele-ments, ACDsee, oziroma plaËljivi PhotoShop) omogoËajopreprosto in kakovostno popravljanje uËinka rdeËih oËi.V fotolaboratorijih pa morate povpraπati, ali njihovi stroji zaizdelavo fotografij imajo programsko opremo za samodejnoizniËevanje uËinka. »e je nimajo, pa veËinoma roËno popravijonapako. Tudi veËina programov, prek katerih poπiljamo slikev fotolaboratorije po spletu, omogoËa popravek.Pri vseh portretih pa teæave glede rdeËih oËi niso enake.Predvsem osebe s svetlejπimi oËmi (z modrimi ali s sivimi) sozelo dovzetne za ta uËinek. Njihova zenica (iris) ima manjmelanina, zato je njihova zaslonka (iris) svetlejπa, skozi padeveliko veË svetlobe kot pri tistih, ki imajo temnejπe oËi (iris),in prav tako se je veË odbije nazaj v kamero.Zato je z rdeËimi oËmi veliko manj teæav pri osebah, ki imajorjave oËi oziroma, natanËneje povedano, zenico (iris). Prav takoso za uËinek zelo dovzetni otroci in pri njih velikokrat dobimoveËje rdeËe kroge kot pri odraslih osebah. Seveda nimajo niËveËje odprtine (pupile), vendar so njihove oËi velikoobËutljivejπe, zato je ob slabπi svetlobi iris bolj odprt kot priodrasli osebi. Podobno moËno odprte oËi imajo tudi osebe, kijemljejo zdravila ali drogo. Ob dolgotrajnejπem jemanju drogse tudi odzivnost zenice moËno poslabπa.Pri æivalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobeiz oËi. Predvsem æivali, ki so prilagojene tudi slabi svetlobiponoËi, imajo za retino, kjer sprejemajo svetlobne draæljaje,poseben odbojni sloj. Ta pa je lahko razliËnih barv. Pri domaËihmaËkah na primer lahko opazite uËinek v modri, rumeni, zeleniali roænati barvi,,,Tako! Priπli smo do razlage, zakaj s kamero ni prav niË narobein kako se bomo poizkuπali æe v fazi fotografiranja z uporabobliskavice v slabih svetlobnih pogojih in seveda lastnegaznanja sami izogniti preveË odprti “zaslonki” oËesa. »e pa sebo pojavil uËinek rdeËih oËi, tudi vemo, da se da z nekaj kliki zmiπko ali pri fotolaborantu preprosto in hitro popraviti napako,ki nam jo je zagodla kamera. To zadnje pripiπimo kar sebioziroma problematiËnim pogojem, v katerih smo fotografirali.To pomeni, da z vaπo kamero ni niË narobe, zato se jo nauËiteuporabljati, predvsem pa spoznajte tiste pogoje, ki ob πe takodobri kameri ne omogoËajo zajema dovolj kakovostnefotografije. Kot nekdaj s filma je treba danes tudi iz digitalnedatoteke po fotografiranju sliko πe dodatno popraviti. In Ëetega ne znate ali ne æelite popraviti sami, prepustite delodrugim. Ne smete pa takoj z vso jezo odvihrati do trgovca alina servis in razlagati, da je s kamero nekaj narobe ali da steslabo izbrali. Danaπnje kamere omogoËajo zelo veliko, lespoznati jih morate, tako kot nekaj praktiËnih moænosti vfotografiji. Predvsem pa, kadar imate Ëas, “poπkilite” vnavodila. Neverjetno, koliko je v njih odgovorov in nasvetovglede prezgodnje jeze, da kamera ne dela dobrih fotografij,ter moænosti, da bodo fotografije naslednjiË boljπe.

V naslednjem prispevku pa o umazaniji na prednji leËi kamerein o prahu med leËami objektiva za fotokamero SLR. Medtemko smo o prahu na tipalu æe pisali (kdaj in koliko sploh vplivana fotografije ter kako se ga reπimo), je prah v objektivu za“novodobnega” fotografa nekaj povsem novega. Brez panike,prosim. Na kakovost slike nekaj manjπih ali veËjih delcev splohne vpliva. Tako kot avtomobila, kadar se nabere neËistoËa nanotranji strani stekla, ne peljete takoj na servis, tudi objektivaza vsako figo ni treba. V veËini primerov prah kot po Ëudeæukmalu izgine sam od sebe.Pa mirne æivce ob spoznavanju fototehnike in njenih teæav!Konec koncev je pomembna samo slika kot konËni izdelek. Topa se da v digitalni tehniki pripeljati do viπka zadovoljstva.Saj poznate slogan e-Fotografije. “Kdor v digitalni tehniki boljegoljufa, boljπi je!” In digitalna tehnika omogoËa zelo lahkogoljufanje, kar pomeni preprosto doseganje tehniËnovrhunske fotografije. Le spoznajte fotografsko tehniko infotografijo samo! Matjaæ Intihar

Z visoko postavljeno bliskavico in odbojem svetlobe poskrbimo da botudi bliænji portret brez efekta rdËeih oËi. (slika spodaj)

Ker pa je portret zelo blizu, bliskavica pa visoko postavljena, je spodnjidel obraza ostal brez svetlobe bliskavice.

VeËne teæave fotografov so sedaj laæje reπljive. Tudi Ëe je do efekta æe priπloga s pomoËjo raËunalniπkega programa ali programov v nekaterihkamerah avtomatsko izloËite. (Foto: »rt Butul)

V raËunalniπkem programu poiπËete okno “Red Eye...” in se z miπkosprehodite preko rdeËih pik. Pri nekaterih programih morate nareditikrog okoli pik, pri drugih pa s Ëopiem pobarvati rdeËe pike in programposkrbi, da se v temno barvo spremeni samo rdeË odtenek.

Pri æivalih pa lahko opazimo tudi druge barve odbite svetlobe iz oËi.(Foto: Miha Polajnar)

Tudi ribje oko ni imuno na odboj svetlobe. (Foto: Tjaæ Ocepek)

Celoten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.com



No

vo

st

i

No v o s t i

No v o s t i

Najnovejπe novice iz foto digitalnega svetaANSMANN Maxe- Nova tehnologija napolnljivih celic MaxMaxMaxMaxMaxe, vedno polneakumulatorske baterije in pripravljene na uporabo.

Novi ANSMANN Maxe NiMH akumulatorji so rezultatnajnovejπih raziskav in zdruæujejo prednosti polnilnih inalkalnih celic. V polnilni tehniki lahko govorimo o majhnirevoluciji, ki prihaja na trg v uporabni obliki in bo omogoËilaπe bolj smotrno uporabo napolnljivih baterij v vsakdanjihnapravah in ne zgolj v visokozmogljivih, digitalnihproizvodih.Dosedanji problem NiMH akumulatorskih baterij je bilpredvsem v dokaj visokem samopraznjenju, ki je bilomoËno odvisno od temperature okolice in Ëasa. KlasiËneNiMH akumulatorske baterije so izvrstne za naprave, ki zasvoje delovanje potrebujejo veliko energije v kratkem Ëasu(MP3 predvajalniki ali digitalni fotoaparati), ter zauporabnike, ki naprave uporabljajo pogosteje. Nova, Maxetehnologija pa omogoËa uporabo akumulatorskih celic tudiza uporabnike, ki naprav ne uporabljajo dnevno, ter zanaprave, ki rabijo manj energije za svoje delovanje, kot soigraËe, ure, radijski sprejemniki, svetilke ipd.Kot odraz najnovejπe tehnologije, Maxe skoraj ne poznajosamopraznjenja za razliko od klasiËnih polnilnih baterij.Idealne so za uporabo v vseh napravah od ur, daljinskihupravljalcev, do digitalnih fotoaparatov in MP3predvajalnikov. Maxe so pakirani æe napolnjeni in sopripravljeni za takojπnjo uporabo. Za polnjenje ni posebnihzahtev, polnjenje je enako kot pri klasiËni NiMH tehnologiji.Z novimi Maxe Ansmann baterijami ne boste nikoli brezenergije.

PREDNOSTI Maxe TEHNOLOGIJE:+++++ PAKIRANE NAPOLNJENJE, PRIPRAVLJENE NA TAKOJ©NJO

UPORABO+++++ ZELO MAJHNO SAMOPRAZNJENJE+++++ NAPOLNLJIVE DO 1000x+++++ ZAMENLJIVE Z VSEMI ALKALNIMI BATERIJAMI+++++ UPORABNE V TEMPERATURNEM OBMO»JU OD -20OC -

+50OC+++++ HITRO POVRNJENA INVESTICIJA NAKUPA

Vse o novi Maxe Maxe Maxe Maxe Maxe tehnologiji si lahko pogledate naWWW.ANSMANN.DEWWW.ANSMANN.DEWWW.ANSMANN.DEWWW.ANSMANN.DEWWW.ANSMANN.DE, na æeljo pa Vam uvoznik, podjetjeRT-TRI, d.o.o., Planina 3, 4000 KRANJ (04) 2353710,[email protected]@[email protected]@[email protected] poπlje informacije v pisni ali elektronski obliki.

Novi tiskalniki SELPHYCanon je posodobil serijo tiskalnikov SELPHY s tremi novimimodeli - s stilsko oblikovanim SELPHY ES1 ter izjemnokompaktnima SELPHY CP730 in CP720. ES1 je kompaktenpokonËni foto tiskalnik z uporabnim roËajem za prenaπanjein z moænostjo uporabe dodatne baterije, zato je primerentudi za takojπnje tiskanje fotografij na posebnih dogodkih inna poËitnicah. SELPHY CP730 in CP720 nadomeπËata modelaCP710 in CP510, odlikuje pa ju 2- oziroma 1,5-palËni zaslonLCD in privlaËna oblika. CP730 ponuja veËje ustvarjalnemoænosti s funkcijo My Colors, tiskalnik niæjega razredaCP720 pa ima veË moænosti povezovanja kot njegovpredhodnik. Novi foto tiskalniki SELPHY imajo priroËen USB-kabel z navijalnim mehanizmom, ki poenostavi povezovanjes fotoaparatom prek sistema Direct Print ali PictBridge. Pravtako pa uporabnikom omogoËajo neposredno tiskanje zveËine pomnilniπkih kartic.SELPHY ES1SELPHY ES1SELPHY ES1SELPHY ES1SELPHY ES1Tiskalnik je opremljen s procesorjem DIGIC II, ki poganja tudiCanonove fotoaparate najviπjega razreda, in zna samodejnoodpraviti pogoste napake pri fotografiranju, kot so rdeËe oËiali podosvetljeni portreti. Uporabnikom omogoËa veËjoustvarjalnost z velikim izborom zabavnih funkcij: tiskanje fotokoledarjev z veË predlogami, osvetlitev ali potemnitev koænihodtenkov in poæivitev barv.ES1 uporablja nove kasete, imenovane Easy Photo Pack, kivsebujejo Ërnila in foto papir. Na voljo je sedem formatov, kiomogoËajo tiskanje fotografij in razglednic v razliËnihvelikostih. Format tiska je moË enostavno spremeniti zzamenjavo kasete.Lastnosti foto tiskalnika SELPHY ES1 so:- Papir in Ërnila na voljo v eni kaseti Easy Photo Pack- Kompaktna, pokonËna zasnova z roËajem in navijalnikomkabla USB- Cenovno ugodno foto tiskanje s ceno izpisa 29 evro centov- Fotografije visoke kakovosti izdelane v 69 sekundah s

procesorjem DIGIC II- 2,5-palËni LCD-zaslon s πirokim vidnim kotom- BreæziËno povezovanje prek vmesnikov IrDA, Bluetooth in

z aparatom Digital IXUS WIRELESS

HP predstavil ponudbo fotoaparatov, fototiskalnikov in veËnamenskih napravHP je predstavil razπirjeno ponudbo svojih digitalnihfotoaparatov - E427, M627, R827 in R967 - ter foto tiskalnikov- A516, A612, A618, A717, A310 in A432. Obenem je podjetjepredstavilo tudi profesionalni foto tiskalnik HP PhotosmartPro B9180, tiskalnik HP Deskjet D2360 ter veËnamenskenaprave za viπjo raven uporabnosti Deskjet F380, PhotosmartC3180, C4180, C5180, C6180 in C7180 ter D7360, D7160 inD5160.

Predstavljeni HP-jevi digitalni fotoaparati zdruæujejokompaktnost z izjemnimi lastnostmi, kamor sodijo tudi HP-jeve tehnologije, ki omogoËajo izdelavo najboljπih fotografijv vseh pogojih in v vsakem trenutku. Photosmart R967odlikujejo loËljivost 10 milijonov toËk, 3-palËni zaslon LCD ter30-kratna skupna poveËava. E427 ima loËljivost 6 milijonovtoËk in 2-palËni LCD-zaslon, M627 in R827 pa se pohvalita zloËljivostjo 7 milijonov toËk in 2,5-palËnim zaslonom LCD.Predstavljeni kompaktni foto tiskalnik A516 odlikuje 1,4-palËni LCD-zaslon, fotografijo velikost 10x15 pa natisne v manjkot 60 sekundah. A612 ima 2,4-palËni zaslon LCD, fotografijoenake velikost natisne v manj kot 45 sekundah. Tudi A618ima 2,4-palËni LCD-zaslon, za tisk fotografije 10x15 papotrebuje le 39 sekund. Odlikuje ga tudi moænostpovezovanja Bluetooth. A717 fotografijo 10x15 natisne v 45sekundah in ima 2,5-palËni LCD-zaslon. Odlikujeta gapomnilnik flash 4 GB ter moænost oddaljenega nadzora. Vsenaprave imajo gumb HP Photo Fix, ki omogoËa samodejnoodstranitev uËinka rdeËih oËi, poveËanje ostrine posnetkovter izboljπanje barv.

SELPHY CP730 in CP720SELPHY CP730 in CP720SELPHY CP730 in CP720SELPHY CP730 in CP720SELPHY CP730 in CP720Nova foto tiskalnika sta Canonov odgovor na vse veËjepovpraπevanje po foto tiskalnikih, saj po raziskavi IDC-jazahodnoevropski uporabniki v domaËem ali pisarniπkemokolju natisnejo prek 63 odstotkov fotografij.Za tiskalnik SELPHY CP730 je na voljo dodatna baterija, kiomogoËa uporabo na poti, oba pa sta opremljena znavijalnikom kabla USB, ki poenostavi povezovanje znapravami. Poleg tega tiskalnika podpirata tiskanje sfunkcijama Direct Print in PictBridge, bereta pa tudi najboljrazπirjene formate pomnilniπkih kartic. Imata zelo kratekzagonski Ëas, fotografijo pa lahko natisneta v vsega 58sekundah.Lastnosti tiskalnikov SELPHY CP730 in CP 720 so:- 2- in 1,5-palËni zaslon LCD- Podpora veËine formatov pomnilniπkih kartic- Nov uporabniπki vmesnik z ikonami- Slikovni uËinki s funkcijo My Colors (SELPHY CP730)- Izredno kompaktno ohiπje- Kratek zagonski Ëas in 58 sekund za eno fotografijo

HP je predstavil tudi prenosna foto tiskalnika PhotosmartA432 in A310, ki omogoËata vzpostavitev lastnega foto studia,saj ju je moæno preprosto povezati s HP-jevimi digitalnimifotoaparati serije E in M. Napravi zagotavljata tiskanjeËudovitih fotografij velikosti 10x15, odpornih na umazanijoin bledenje. Za urejanje in odstranjevanje rdeËih oËi nipotrebno povezovanje na osebni raËunalnik, saj je mogoËefotografije urediti kar na zaslonu tiskalnika.

HP Photosmart B9180 zagotavlja profesionalno kakovostfotografij, ki ne zbledijo veË kot 200 let. Z roËnim umerjanjemin vtiËnikom HP Pro za Adobe Photoshop zagotavlja naprednobarvno upravljanje in nadzor. Fotografijo velikosti A3+ (33x48cm) B9180 natisne æe v 90 sekundah. HP DeskJet D2360zagotavlja kakovostno tiskanje 20 Ërno-belih strani na minutoin 14 barvnih. V kompaktnem ohiπju zdruæuje tehnologije HPReal Life, HP Photosmart Essential in HP Photosmart Express.VeË informacij o izdelkih je na voljo na naslovu http://www.hp.com/hpinfo/newsroom/.



Fotografija mimo raËunalnika.

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

...s produkti!

Tiskalnik SELPHY

S tiskalniki serije SELPHY

si lahko doma izdelujemo

najcenejπe fotografije

v velikosti 10 x 15cm.

Do odliËne fotografije...

EOS 400D

Kamkorder DC22

IXUS 900Ti

...in videa...

Kamkorder DC21


Canon EOS 400DCeloten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.com

PriËakovanje prvih kamer EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D za resen preizkus je biloveliko, in sicer tako na moji strani kot na strani kupcev. Ko pasem kamero konËno lahko vzel v roke, sem takoj dobil obËutekviπje vrednosti, kot nam jo ponuja EOS 350D. Predvsem Ërnomatirano plastiËno ohiπje, kot ga ima 350D, so zamenjali zbolj drseËo plastiko. Tako se zdaj na EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D niË veË nepoznajo bele sledi nohtov, ki so se pri EOS 350D tudi zaradimajhnosti ohiπja drgnili ob grobo matirano plastiko. Vendarpa nam zdaj pri EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D zaradi tega kamera ne drsi iz rok,saj je na roËaju in na levi strani kamere poseben nedrseËnanos. Na zadnji strani, kjer kamero dræimo s palcem, pa jeguma. Oblika kamere je ostala moËno podobna EOS 350D,prav tako velikost in teæa. Toda tako oblika kot velikost inteæa kamere so stvar osebnega okusa vsakega kupcaposebej in predvsem niËesar ne povedo o kakovostikamere. VeË pa povedo o uporabni vrednosti. A tudi tu somnenja lahko deljena.

Canon EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D torej po obliki, velikosti in teæi ne odstopa velikood EOS 350D. Zdaj je ohiπje kamere po globini za enmilimeter πirπe (127 x 94 x 65 mm) in za 16 gramov teæje(556 g). Kljub primerno velikemu dræalu na prednji stranipa se je sprva kar teæko privaditi dræati v roki tako majhnokamero. Mislim pa, da si bo veËina bolj popotno usmerjenihfotografov takoj ob pogledu na kamero zelo enotna v oceni,da je to zanje zelo primerna kamera, πe toliko bolj zaradi teæesamo 556 g (skupaj z baterijo).»e ob pogledu na kamero od spredaj in zgoraj kameri le steækarazlikujemo (πe najlaæje si pomagamo z napisom na levispodnji strani kamere), pa je opaznejπa razlika na zadnjemdelu kamere. EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D ne uporablja veË loËenih LCD- in TFT-zaslonov, ampak samo πe 2,5 palca velik zaslon za pregled innastavitev funkcij ter zajete fotografije. Ker pa je stalnodelujoËi zaslon moËno moteË ob pogledu skozi iskalo, saj delmoËne svetlobe vsekakor pade v oko, so pri EOS 400D EOS 400D EOS 400D EOS 400D EOS 400D podiskalo dodali πe dve IR-tipali. Ko oko pribliæamo iskalu in se stem pribliæamo IR-tipalu, tipalo takoj izklopi zaslon. Ko se odIR-tipala oddaljimo, se zaslon spet vklopi.Gumbi ob levi strani zaslona so zdaj manjπi, toda v celotidelujejo kakovostnejπi. Torej je na ohiπju izvedenih nekajpopravkov, ki kameri dvigujejo predvsem uporabniπkovrednost.Pri Canonu so v kamero EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D dodali funkcijo, ki so namjo v intervjuju predstavili æe pred dvema letoma. Njihovpredstavnik je dejal, da jo bodo uporabili, ko bo tehnologijadovolj poceni, da jo bodo lahko vstavili v kamere niæjegacenovnega razreda. Olympus je æe leta 2003 kot prvi v kameroE-1 vstavil sistem ËiπËenja tipala, ki iz njega odstranjuje majhnepraπne delce. Sistem je zadovoljivo deloval in uporabnikereπeval pred teæavami s pikami na fotografiji. Na zaËetku leta2006 pa se je v spletu pojavila vsesploπna razprava o prahuna tipalu. Vse veË uporabnikov ga je dobesedno iskalo nanaËine, ki s fotografijo nimajo zveze. Toda prah na tipalu jebil in je πe prisoten. OËitno je Canon opazil vse te razprave,prav tako so imeli servisi veliko dela zaradi tega problema inv EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D je æe vgrajen njihov lastni sistem ËiπËenja tipala.Uporabili pa so tri naËine oziroma moænosti odstranjevanjaprahu.Prvi je kar poseben antistatiËni premaz (tudi Sony ga uporabljana svojih tipalih), ki odbija majhne in lahke delce, da se neprilepijo na tipalo.Za veËje in bolj lepljive pa poskrbi element piezo zvisokofrenkvenËnimi vibracijami, ki stresejo prah, ki nipremoËno zalepljen na tipalo, iz samega tipala. Tipalo se nata naËin Ëisti ob vsakem vklopu ali izklopu kamere. V menijupa ta naËin lahko tudi izklopimo in ga uporabimo samo, kosami pritisnemo funkcijo Senzor Cleaning.Tretja moænost je programska. Izberemo funkcijo Dust Delete

Data, moËno zapremo zaslonko in proæimo. Program nato izslike (ta mora biti posneta v zapisu RAW) odËita napake, ki soposledice prahu in jih pozneje s programom Digital Photo Pro-fessional izniËi. Podobno funkcijo æe uporablja tudi Nikon napodlagi programa Capture NX.Æe glede prvih spoznanj lahko opazimo, da EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D nudi

marsikaj, kar so mnogi pogreπali pri EOS 350D. Verjamem pa,da bo marsikomu spet kaj manjkalo. Predvsem majhnostkamere je moteËa za vse fotografe, ki pri svojem delu kamerodalj Ëasa dræijo v roki. V praksi je tako, da lahko teæko in velikoEOS 1Ds brez teæav nosimo v roki, ki nas zaradi dobregaoprijema kamere boli mnogo manj kot pri noπenju majhne EOSEOSEOSEOSEOS400D400D400D400D400D. Vendar se bo poËasi treba navaditi in spoznati, dapodjetja nudijo v doloËenih razredih samo toliko, kolikormislijo, da fotografi potrebujejo in so pripravljeni za doloËenoceno kamere tudi plaËati. VeË pa nudijo v viπjem in predvsemdraæjem razredu. Povsem preprosta logika, ki pa se zadnjaleta zaradi hitre menjave fotografskih digitalnih kamer inpredvsem izrednega povpraπevanja pri mnogih kupcih izgubi.Canon je ponudil kompaktnost, priroËnost (zdaj gumb SET niveË tako moËno potreben kot pri EOS 350D) in samoËiπËenjetipala. KonkurenËne kamere za druge uporabnike nudijo drugeprednosti – Nikon veËje dobro oprijemljivo ohiπje, veËmoænosti glede korekture posnetka pred snemanjem in ponjem, Olympus πe veËjo kompaktnost in slovenske menije,Pentax in Sony pa stabilizacijo slike prek tipala.

EOS 400D v praksi©e enkrat poudarjam, da je EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D kamera najniæjega DSLR-razreda in temu primerno tudi prirejena za delovanje, uporaboin tehniËne zmoænosti. Spoznavanje z njo je za vsakegauporabnika CanonaCanonaCanonaCanonaCanona zelo preprosto. Drugi, ki so do zdaj imeliSLR-kamere drugih proizvajalcev, pa se bodo morali naCanonovoCanonovoCanonovoCanonovoCanonovo filozofijo gumbov in menija πe navaditi. Pa nizapleteno, zato glavne nastavitve lahko zelo hitro nastavimopo lastnem okusu.Delo s kamero je preprosto, dokler jo uporabljamo za hobifotografijo. Torej ne potrebujemo hitrega rutinskega dela.Mnoæica gumbov, vedno potreben pogled na zadnji delkamere, kjer je LCD-zaslon, so ovire, da bi kamera lahkoomogoËila πe veËjo preprostost in hitrost dela. A hitremu deluniti ni namenjena.Objektiv 18Objektiv 18Objektiv 18Objektiv 18Objektiv 18–––––55 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,5–––––5,6 II5,6 II5,6 II5,6 II5,6 II (ki je dodan v t. i. kit ponudbi)je druge generacije. Za kamero EOS 350D je bil oblikovnospremenjen in najbræ prirejen tipalu z viπjo loËljivostjo (8 MP).Na æalost ima plastiËni nastavek za na kamero. Fotograf, kiveËkrat menjava objektive, s tako reπitvijo ne bo zadovoljen.Kaj hitro se lahko zgodi, da s kovinskim nastavkom na kameri

odluπËite delËek plastike, ki lahko nato pade na leËo objektiva,vanj ali celo v notranjost kamere. Vendar ima ta pristop tudisvojo pozitivno stran. Za primerno optiËno kakovost, kakrπnopotrebuje hobi fotograf, je treba odπteti zelo malo denarja.Navoj je EF-S, zato lahko objektiv uporabljamo samo na EOS20/30D, EOS 300/350D in EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D.

Kupiti kamero s kit objektivom?S kakovostjo slike s kamero EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D in kit objektivom EF-SEF-SEF-SEF-SEF-S1818181818–––––55 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,5–––––5,6 II5,6 II5,6 II5,6 II5,6 II sem bil z vidika hobi fotografa povsemzadovoljen. Seveda po svojih merilih. Res pa je, da je pri DSLR-kamerah kakovost slike teæje merljiva. Ta je zelo odvisna tudiod kakovosti objektiva. In tu lahko nastopijo novi kompromisi.Boljπi objektiv je æe v cenovnem razredu kamere EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D.Toda, kot je videti na slikah, kakπne velike razlike med kit

objektivom EF-SEF-SEF-SEF-SEF-S 1818181818–––––55 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,555 mm, f/3,5–––––5,6 II5,6 II5,6 II5,6 II5,6 II in EF 17EF 17EF 17EF 17EF 17–––––40 mm,40 mm,40 mm,40 mm,40 mm,f/4 Lf/4 Lf/4 Lf/4 Lf/4 L ni opaziti (eden izmed primerjalnih preizkusov je bilæe objavljen ob prihodu kamere EOS 300D s kit objektivomKLIKKLIKKLIKKLIKKLIK). Seveda se v podrobnem pregledu detajlov in vveËjih poveËavah razlika opazi. Toda za hobi fotografa,ki gleda tudi na svoj æep, niso tako bistvene, da bi za L-objektiv odπtel toliko denarja, kot stane πe eno ohiπjekamere EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D.

Kakovost fotografijeGre za element preizkusa, o katerem je danes najteæjegovoriti. V vstopnem razredu imajo vse kamere (razencenejπe Pentax K10D in kamer, ki sta æe dalj Ëasa na trgu,Olympus E-500 in Nikon D50) 10 mio. toËk. Tipala vdanaπnjih DSLR-kamerah izdelujejo trije proizvajalci

(Canon, Sony, Matsushita). Za Canonova tipala CMOS innjihove pretvornike A/D se ve, da so med najboljπimi. Todavsi ti tehniËni podatki o kakovosti fotografije povedo zelomalo. Danes je pri preizkusu veliko veË odvisno od objektiva,nato od nastavitev v kameri glede dodane ostrine, tonskihvrednosti, kontrasta ...Seveda niso vse nastavitve za vse motive enake ipd. Tako hitrovidimo, da je moænosti o vplivanju na kakovost zapisa veË,kot si vËasih predstavljamo. V vsaj 50 odstotkih pa lahko nakonËno kakovost vpliva fotograf, ki uporablja raËunalniπkiprogram za korekcijo slike. In smo v lepi zanki. Menim, da jekakovost slike iz kamere EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D povsem zadovoljiva zahobi fotografe. Za veË kamera niti ni namenjena. »e æelimo izkamere iztisniti πe veË, moramo poseËi po boljπih objektivihin nato po pravilni korekturi z raËunalniπkim programom. Kotsem vedno predvsem na zaËetku tiskane predstavitvedigitalne tehnike (l. 1996 najprej v reviji Moj Hobi in nato v e-Fotografiji) moËno poudarjal, velja tudi zdaj. Danes se slikane konËa po pritisku na proæilec, ampak se njena dokonËnatehniËna kakovost od takrat πele zaËne. Sam sem æe priπel dozakljuËka, da je nemogoËe primerjati kakovost posameznihkamer s tehniËnega vidika. RazliËnih parametrov je toliko, dakonec koncev odloËajo samo nianse, ki pa jih vsak gledaleclahko vidi drugaËe. Mnoæica nastavitev omogoËa drugaËnenaËine zajema fotografije in obdelavo podatkov.O kakovosti fotografije in uporabnosti kamere EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D vtem pomembnem elementu pa je veË zapisano pri testnihfotografijah. Æe zdaj pa lahko omenim, da tudi EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D nudiodliËno sliko pri viπjih nastavitvah ISO kljub poveËanemu

Vse informacije so sedaj na 2,5 palËnem TFT zaslonu.



πtevilu toËk na tipalu. Canon je s tehnologijotipal CMOS in procesorjem DiGIC II v digitalnitehnologiji marsikaj postavil na glavo. KameraEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D pa jim bo zaradi æe zdaj rekordneprodaje EOS 350D in πe zadovoljivegadobiËka prinesla nove moænosti za hitrejπirazvoj novih vrst tehnologije. Koliko je bomov bliænji prihodnosti æe deleæni uporabniki, pabomo πe videli. A zdaj nam bodo vsaj leto inpol nudili EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D. In verjemite, da si jekamero vredno ogledati in jo preizkusiti, Ëese odloËate vstopiti v SLR fotografski svet.Ob nakupu kamere EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D pa Canon manjizkuπenim uporabnikom digitalne tehnikenudi πe dodatno vrednost. Canon æe veË kotleto dni uporabnikom kamer EOS nudiosnovno izobraæevanje glede uporabe. Na ta

naËin lahko kamero hitreje in bolje spoznate,predvsem glavne lastnosti in funkcije ternjihovo uporabno vrednost. In le obuporabljanju razliËnih nastavitev bo kameraSLR pokazala prednost pred kompaktnimioziroma vam omogoËila celoten izkoristekglede kakovosti zapisa.

ZakljuËekCanonCanonCanonCanonCanon je z novo kamero spet pokazal (trg seje æe odzval pozitivno), kakπno kamero jetreba dati na trg, da zadovolji kupce insamega sebe kot proizvajalca. Kupca s πezadovoljivo koliËino in kakovostjo tehnologijeter s ceno, proizvajalca pa s trænim deleæemin z moænim zasluækom. Opaziti je, da se drugiproizvajalci po teh dveh medsebojno

28.10.28.10.28.10.28.10.28.10. BigBang MEGA - BTC Ljubljana4.11.4.11.4.11.4.11.4.11. BigBang Koper11.11.11.11.11.11.11.11.11.11. BigBang Kranj18.11.18.11.18.11.18.11.18.11. BigBang Maribor EUROPARK25.11.25.11.25.11.25.11.25.11. BigBang GIGA - BTC Ljubljana

Canon EOS 400D in e-FotografijaPredstavitev, preizkus, nasvet...

V spodaj navedenih dnevih vam bomo strokovnjakiV spodaj navedenih dnevih vam bomo strokovnjakiV spodaj navedenih dnevih vam bomo strokovnjakiV spodaj navedenih dnevih vam bomo strokovnjakiV spodaj navedenih dnevih vam bomo strokovnjakie-Fotografijee-Fotografijee-Fotografijee-Fotografijee-Fotografije na voljo za vsa vpraπanja glede na voljo za vsa vpraπanja glede na voljo za vsa vpraπanja glede na voljo za vsa vpraπanja glede na voljo za vsa vpraπanja glede

Canon EOSCanon EOSCanon EOSCanon EOSCanon EOS opreme. opreme. opreme. opreme. opreme.

pogojenih merilih πe niso pribliæali CanonuCanonuCanonuCanonuCanonu.VeËina jih ponuja enako ali celo manj za veËdenarja. In teæava, zasluæiti za razvoj, je tu.Nekateri pa ponujajo celo veË opreme, polegkamere, in to za manj denarja, kar pomeni,da proizvajalcu spet ostane manj, kupec paglede kakovosti in uporabnosti ni dobilniËesar veË. In prav v tem delu je CanonCanonCanonCanonCanon æevsaj 25 let najmoËnejπi. Z veliko lastnimipatenti lahko ponudi tehniËno zmogljivokamero za sprejemljivo ceno. Ni zaman, da jecelo drugi na svetu po prijavljenih patentih.EOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400DEOS 400D je vsekakor kamera, ki lahkonavduπi, seveda, predvsem hobi fotografa.Vendar, vseeno velja premisliti. »e stezahtevnejπi in fotografirate veË, je lahko EOSEOSEOSEOSEOS400D400D400D400D400D samo kamera za spoznavanje

digitalnega sveta ali pa druga kamera polegzmogljivejπe. Nikakor pa ne razmiπljajte, daje EOS 400D,EOS 400D,EOS 400D,EOS 400D,EOS 400D, kljub nekaterim izboljπavam (10mio. toËk) ali celo nekaterim enakimtehniËnim reπitvam (sistem AF) nasproti EOS350D, æe primerljiva z EOS 30D, Ëe ste si æeleliposeËi po njej. Z EOS 400D EOS 400D EOS 400D EOS 400D EOS 400D je nerodnejπerokovati. Tudi delovanje predvsem gledehitrosti se ne more primerjati z EOS 30D. NiËni drugaËe kot v analogni tehniki. Vsakakamera ima svoj ªnamen´ in ciljneuporabnike.Canon EOS 400DCanon EOS 400DCanon EOS 400DCanon EOS 400DCanon EOS 400D pa naj bi postala vodilnakamera uporabnikov, ki kupujejo prvokamero DSLR, oziroma tistih, ki s kompaktnihkamer prehajajo v naprednejπi svet fotokamerSLR. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Canon EOS 400D in πirok izbor objektivov z daljπimi goriπËnicami nam nudijo odliËno sliko v vseh pogojih.Tudi Ëe fotografirate pri viπjih ISO izbirah bo slika πe vedno odliËna.




Prihaja - Olympus E-400

Olympus je predstavil novo SLR kamero 4/3 sistema, kateremusta se z novimi kamerami in objektivi pridruæila πe Panasonicin Leica. »e je Olympus z modeli kamere E-1, E-300 in E-500poskuπal uveljaviti svoje znanje s primerljivimi kameramidrugih podjetij, pa je z novim model E-400zopet naπel samega sebe.Leta 1973 je Olympus na trg postavilkamero OM-1. Najmanjπa in najlaæjaSLR kamera je v hipu osvojilamnoæice hobi fotografov.Konec 80-tih pa je Olympus ukinilproizvodnjo SLR fotokamer. A vse dodanaπnjih dni je Ostalo ime Olympuskot ZUIKO s katerim predstavljajolastne objektive zelo cenjeno.In ob prvem pogledu na kamero sem vnjej takoj videl nekaj veË. Olympus E-400 ima nek drugaËen, nov sveæ pristop

Komplet treh makro obroËkov

Info

cona

d.o

.o.

Makro obroËki omogoËajo, da vaπ standardni objektiv lahko ostri na manjπo razdaljo. V kompletu sotrije obroËki razliËnih velikosti, s kombiniranjem lahko doseæemo razliËne dolæine. ObroËkiomogoËajo prenos podatkov za zapiranje zaslonke, tako da je avtomatika osvetlitve ohranjena. Navoljo za fotoaparate Canon, Nikon, Minolta/Sony, Pentax in Samsung. VeË na: VeË na: VeË na: VeË na: VeË na: www.slr.si/makro/www.slr.si/makro/www.slr.si/makro/www.slr.si/makro/www.slr.si/makro/

Cena z ddv: 25.900 SIT (108,08 EUR)Makro obroËke lahko dobite v vseh bolje zaloæenih foto trgovinah in pri spletnih foto ponudnikih.

v digitalni svet SLR fotokamer. Kot nekdaj OM-1, je danes E-400 najmanjπa in najlaæja DSLR fotokamera. Kompaktnost jiomogoËa 4/3 sistem, ki uporablja manjπa tipala in s tempovezanim manjπim razmerjem ostalih elementov. Tako jelahko manjπi svetlobni jaπek, kot sami objektivi.Rokovanje s kamero kljub kompaktnosti πe vedno ostajaenostavno. Res da ne moremo kamero dræati v roki, kot veËjein teæje kamere iz viπjih uporabniπkih razredov. Toda za hobi

uporabnike SLR kamer, ki odnjih ne priËakujejo

profesionalnih lastnosti

je kompaktnost mnogokrat πe bolj pomembna od popolneergonomije.Kljub vsemu pa se jo prijetno dræi v roki. Ohiπje je iz trdneplastike. Prednji in zadnji del kamere kjer jo dræimo z desnoroko je obleËeno v gumo. Proæilec in ostali gumbi so dobrorazporejeni. Ob vklopu kamere nam modra luËka in napisSSWF ob njej da vedeti, da ima tudi E-400 Olympus posebniultrasoniËni sistem za samoËiπËenje tipala.Ob pogledu na MENU pa novo preseneËenje in najbræ moËanargument med ljubiteljskimi fotografi za nakup prav te kamere.Vsi napisi na kameri so v slovenskem jeziku in ni malo starejπihuporabnikov analognih SLR kamer, ki jim bo E-400 olajπalavstop med uporabnike nove digitalne tehnologije.Kot se za danaπnje DSLR kamere spodobi (bolj izkonkurenËnega kot hudo potrebnega elementa) ima E-400tipalo z 10M toËkami. Kakovost slike πe nisem preizkuπal, saj

E-400 omogoËa uporabo zmogljivih in hitrih CF kartic ter xD pomnilnihkartic, ki jih poznamo iz Olympus kompaktnih kamer. UporabnikiOlympus kompaktnih kamer lahko svoje xD kartice izkoriπËajo tudi zE-400. Olympus ve, da se bo marsikateri uporabnik kompaktne kamerosedaj odloËil za prestop v DSLR svet.

je trenutno pri nas samo predprodukcijska kamera.Olympus je za kamero izdelal dva nova zelo kompaktnaobjektiva goriπËnic 14-42mm (28-84mm ekv.35mm) in 40-150mm (80-300mm ekv.35mm). Oba pripomoreta k res majhniteæi kamere, tele zoom 40-150mm pa je lahko zaradi 4/3sistema res zelo kompakten. Je manjπi od veËine kit objektivovna drugih kamerah.VeË o kameri in o ceni (ta trenutek πe ni znana) pa v naslednjireviji (oziroma takoj, ko bo æe narejen prvi “pravi” preizkusna spletni strani www.e-fotografija.com). Kamera bo vtrgovinah æe konec oktobra. Olympus pa pripravlja posebnaizobraæevanja za laæje spoznavanje kamere E-400 in SLR svetakot celote. Matjaæ Intihar

Preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

Kako je Olympus tehniËno uspel, da je naredil tako majhno kamero mije predstavil g.Satsuki Ishibashi (senior supervisor Platform R&D).Prenovili so tudi sistem za samoËiπËenje tipala.

Marsikateremu uporabniku analogne SLR kamer je bil vstop v digitalnisvet prezapleten. Ovira so bile nastavitve v MENU-ju, ki so v tujihjezikih. Olympus pa je naredil nov korak. Kamera “govori” slovensko!



Eden od naËinov loËevanja novodobnih fotografov je tudi natiste, ki se ukvarjajo s slikami in na tiste, ki se ukvarjajo zopremo. Osebno sem mnenja, da mora oprema sluæiti namin ne mi njej, vendar je vsekakor dobro, da vemo, kaj sedogaja s svetlobo, ki se proti nam odbija od naπegafotografiranega objekta (ali πe raje lepe subjektke). Zato smose odloËili, da v e-Fotografiji pripravimo serijo Ëlankov oosnovah optike. ZaËeli bomo od samega veliËastneganastanka naπe umetnosti: z luknjo. Pa ne tisto od Eve, ampaknavadno majhno luknjico v kartonu.Camera obscura je vsekakor najbolj preprost naËin, zapraktiËno prikazati osnove πirjenja svetlobe.Z izjemo zelo nevarnih kotiËkov naπega vesolja, ker sivsekakor ne æelimo biti, se svetloba v vacuumu giblje v ravnilinij. VeËinoma je tako tudi v zraku, dokler je lomni koliËnikkonstanten, zato bomo trenutno kar sprejeli ta pribliæek.Zakaj sploh rabimo sistem ostrenja (leËo, ogledalo ali pa tudisamo preluknjan karton) pred filmom? Zakaj ni dovolj, dafilm obrnemo proti sliki, da bi se ta pojavila na njem?Predstavljajte si, da slikate nek predmet in zamislite si gakot sistem neskonËnih majhnih tock. Ko svetloba pade nakaterokoli toËkood njih, jo ta odda nazaj okolici v vse smerinaenkrat (izjema so zrcalne povrπine, ki jih bomo posebejobravnavali v prihodnje).

»e zdaj pred to toËko postavimo film, ga bo vsega osvetlila.»e imamo dve toËki, bosta paË obe osvetlili ves film, torejslike ne bo. Vsaka toËka na predmetu bi bolj ali manjenakomerno osvetlila ves film in naπa “slika” bi bila samoenakomerno obarvan zmazek.

Sedaj pa film na doloËeni razdalji postavimo zastor, lahko jekarton, lahko je kos kovine... Kakorkoli, film mora biti v temi.Seveda sedaj svetloba sploh ne bo priπla do njega, zatonaredimo majhno (ampak res majno) luknjico.»e bi bila luknjica neskonËno majhna, bi uspela vsaka toËkana predmetu osvetliti svojo toËko na filmu. Ustvarili smosliko. Ker je seveda neskonËno majhno toËko kar teæko

Osnove optike I.del / Camera obscura

narediti, slika ne bo popolnoma ostra. Vsaka toËka napredmetu bo torej ustvarila majhen krogec. Manjπa boluknjica - manjπi bo krogec. Ampak tudi: manjπa bo luknjica- manj svetlobe bo priπlo skozi, torej bo treba film veË Ëasa

eksponirati. Te teæave so pri zelo velikih povrπinah filmamanjπa, saj je ostrina seveda odvisna od razmerjarazmerjarazmerjarazmerjarazmerja med krogciin celotno povrπino slike. Zato so na zaËetkih fotografije bilifotoaparati vsi ogromni.Tak naËin fotografiranja nam nudi zelo veliko globinskoostrino, poleg æe naπtetih teæav je zaradi majhnih lukenjdifrakcija ogromna. O globinski ostrini si lahko preberete venem od mojih prejπnjih Ëlankov, o difrakciji pa bomo πegovorili.V naslednji πtevilki E-fotografije boste lahko brali o tem, kajse s svetlobo dogaja, ko potuje skozi steklo in kako delujejoleËe.

Jernej FilipËiË / www.fotosfera.euJernej FilipËiË / www.fotosfera.euJernej FilipËiË / www.fotosfera.euJernej FilipËiË / www.fotosfera.euJernej FilipËiË / www.fotosfera.eu

Vsi Ëlanki Osnove fotografije / Optike so zbrani na www.e-fotografija.com



Se vam je æe zgodilo, da ste æeleli neki seriji slik spremeniti velikost na npr. 10x15cm? Jaz topoËnem kar dostikrat. Predstavljajte si da bi radi to naredili stotim slikam. Da bi to poËeli zvsako sliko posebaj bi trajalo kar nekaj Ëasa. Pokazal Vam bom kako si zadevo olajπati. Izdelalibomo “akcijo”, ki nam bo to naredilo avtomatsko. Na koncu pa bomo uporabili πe orodje zaobrezovanje.Najprej bomo posneli akcijo, ki nam bo kasneje vse skupaj skoraj avtomatiziralo.Odpremo neko poljubno sliko. V paleti (desno) kliknemo na jeziËek “Actions” (oznaËeno zrdeËo).V jeziËku “Actions” ustarimo nov set-Create new set (oznaËeno z modro) in ga poimenujemo10x15.Kliknemo na nov set, ki smo ga poimenovali 10x15 in ustvarimo novo akcijo (Create new ac-tion) tako, da kliknemo na ikono ki je oznaËena z oranæno.Odpre se nam okno “New action”. Vse nastavitve pustimo takπne kot so. Pod “Name” lahkopoimenujete akcijo poljubno. Jaz sem pustil kar “Action 1”. Pazite da imate v okencu “Set”priklicano 10x15. Kliknite “Record”

Zdaj smo zaËeli s snemanjem akcije. Vse kar boste poËeli zdaj se bo posnelo. »as, ki si gaboste vzeli ne vpliva na kasnejπe delovanje in hitrost akcije. Zato, kadar ustvarjate akcijotemeljito premislite kako se lotiti dela. »e se zmotite lahko zaËnete znova tako, da primete“Action1” in ga povleËet v smeti ki se nahajajo desno od ikone “Create new action”.Izberemo Image - image size in spremenimo πirino slike na 15cm. Viπino pustimo, da nam joprilagodi avtomatsko, saj noËemo da nam sliko popaËi. Zato moramo imeti spodaj oznaËeno“Constrain proportions” in “Resample image”. Æeljeno viπino 10cm bomo urejali naknadno.Resolucijo pa nastavimo na 300 pik.

Photoshop triki / Batch in Crop

Okno “Image size”. DoloËimo le πirino in resolucijo. Spodaj naj bosta oznaËeni obe kljukici.

Olympus mju 750Olympus je svojo uspeπno serijo mju 7xxnadgradil. Sedaj so kameri (v ponudbi sta dvamodela mju 740 in mju 750, bistvena razlikaje le v stabilizacije slike) dodali objektiv s kar5X-nim optiËnim razponom 36-180mm. A πevedno ostaja prava mju kamera. Majhna, zodliËnim aluminijastim ohiπjem in zaπËitenapred prahom in deænimi kapljami.Ko si boste ogledovali kamere na trgovskihpolicah mju 750 le vzemite v roko. »e vas bopritegnila njena oblika, predvsem paergonomija, majhnost in njena teæa, potemvedite, da boste æe blizu odloËitve za tokamero. Ko jo boste vklopili, vas bodo napisiv slovenskem jeziku (kar je Olympusposebnost in so kot prvo podjetje prepriËali,da uporaba digitalne kamere sploh niteæavna. Olympus mju 750 je πe tolikoprijaznejπa, ker nima veliko nastavitev prekoMENU-ja, nudi pa opis delovanja funkcij priuporabi scenskih nastavitev in vodiË za πeboljπi zajem slike. Pod njim se skriva mnoæicasamostojnih nastavitev, ki vam bodopomagale v teæavah, ko se zaradi novihnepoznanih situacij ne boste znali samiodloËiti kako zajeti doloËen motiv.

Obenem pa nam mju 750 nudi πe moænostdelovanja do 1600ISO obËutljivosti v polniloËljivosti in elektronski naËin stabilizacijeslike, ki deluje tako, da kamera sama zviπujeobutljivost do vrednosti, ki zagotavlja πedovolj kratek Ëas osvetlitve za ne streseniposnetek. Res, da je slika pri ISO 400 in naprejæe slabπe kakovosti. Toda kot æe vekratzapisano si veËina uporabnikov kompaktnihkamer le redko zaæeli veËjih poveËav kot13x18cm, kjer bi se napake v zapisu splohvidele. Danes vemo, da je za veËinouporabnikov pomembnejπe motiv splohzajeti, kot pa v sliki iskati vrhunsko kakovostzapisa. In mju 750 nam za relativno dobroceno v svojem razredu nudi kar nekaj dobrihlastnosti.»e ste bili po obËutku kamere v roki æe bliæjenjeni izbiri, Ëe so vas pritegnili πe meniji vslovenskem jeziku in Ëe vas ne moti samo36mm (ekv.35mm) πirokega kota potemvedite, da ste danes najbræ æe lastnik kamereOlympus mju 750.

Matjaæ intihar



V jeziËku “Actions” ustavite snemanje akcije tako, da kliknetena stop.Tako zdaj imamo izdelano akcijo, ki nam bo slike pomanjπalana velikost po πirini na 15 cm. Zdaj pojdite v mapo kjer imateslike, ki bi jim radi spremenili velikost. OznaËite jih in odprite.Dobro je, da v tej mapi loËite pokonËne in leæeËe fotografije.Izdelano imamo akcijo za leæeËe fotografije. Za pokonËneboste morali izdelati novo akcijo. (Je pa enostavno. Kopirateto akcijo, v ospredju dodate funkcijo Rotate in jo shranite podnovo ime).Zdaj gremo na “File - automate - batch”. V “Play” izberemopod set 10x15, pod action pa action1. V “Source” izberemo“Opened files”. V destination izberemo “None”. Ostalopustimo prazno. OznaËite le svoj operacijski sistem spodaj. Vmojem primeru je to “Windows”.Kliknite OK in pustite da PS naredi svoje.

Zdaj nam je PS na zaslonu vse slike pomanjπal na velikost poπirini 15 cm.Ker smo slikam doloËili le πirino nam je slike pomanjπal, vmojem primeru, na 15cm x 11,25cm.»e æelimo imeti slike v velikosti 10x15cm bomo morali nekaj

Okno “Batch”

slike odrezati v kolikor ne æelimo imeti popaËene slike. Tobomo naredili z “crop” orodjem, ki ga najdete v orodjarni (levo,oznaËeno z rdeËo, slika spodaj).Ko izberemo orodje “crop” dobimo v zgornji vrstici dodatnemoænosti (width, height in resolution) - oznaËeno z zeleno. Vpolje “width” vnesite vrednost 15 cm, v polje “height” vnesitevrednost 10 cm in v polje “resolution” 300 pixels/inch oz. pix-els/cm - odvisno kako imate fotografije oznaËene. To lahkopogledate v “Image - image size” in ob polju resolution imatena izbiro dve moænosti pixels/inch ali pixels/cm. Sevedamorate imeti fotografijo odprto.

Zdaj enostavno, z izbranim orodjem crop, kliknite levi gumbna miπki in ga dræite pritisnjenega in potegnite Ëez celo slikopo πirini. Ko boste priπli do konca slike boste imeli oznaËenovelikost 10x15cm. Z miπko ali smernimi tipkami le πe oznaËiteËesa ne æelite imeti na sliki oz. kaj boste odrezali.Stisnite enter into je to.Zakaj ne moremo doloËiti obrezovanja v akciji? PS zaenkratπe ne zna brati misli in ne more vedeti kaj bi radi od vsakeslike vzeli stran. Zato moramo to πe vedno delati roËno.Da pa bi se izognili obrezovanju, slik kar je dosti zamudno, selahko odloËimo za format 10x13,3 cm. Potem sliki doloËitesamo viπino ali πirino na 10 cm.»e pa se odloËite izdelati akcijo za format 10x13,3 cm paposnamite v akcijo πe “save as” in doloËite mapo kam najobdelane slike shrani. Tako vam bo PS na hiter naËinpomanjπal/poveËal slike v æeljeno velikost.

Peter MiloπeviË



SanDisk Extreme IV in konkurentiCeloten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.com

HoËem hitrost! ©e veË hitrosti!Take so bile in so πe danes æelje mnogihfotografov, ki fotografijo doæivljajo predvsems tehniËnega vidika. In seveda tudiproizvajalcev, saj se le z novimi tehniËnimireπitvami razlikujejo od drugih in tako lahkopostavljajo nove cenovne meje. VeË milijonovtoËk, veË posnetkov v sekundi, veË minutvideo zapisa pa prinese nove potrebe, to jeveË spomina in πe veËjo hitrost zapisa naspominsko enoto.Digitalne kamere premorejo vse veË toËk intreba je kupovati Ëedalje zmogljivejπespominske kartice, tako po moæni koliËinisprejemanja podatkov kot hitrosti zapisa.Vendar se vedno postavi vpraπanje, kolikospomina in predvsem kako hitro kartico splohkupiti za svojo kamero in naËin dela.Zmogljivejπe inpredvsem hitrejπekartice so draæje. »epotrebo po koliËiniprostora na karticinarekuje naπ naËinfotografiranja, pa namhitrost zajema v praksipokaæe zanimiverezultate. Torej! Ali sesplaËa kupiti novo,najhitrejπo tehniko?Najnovejπe malekompaktne kamere namæe ponujajo desetmilijonov toËk. Vendar lepeπËica fotografov, ki sikupi tako kamero, tako visoko loËljivostpotrebuje. Le malo lastnikov teh pomegatoËkah zmogljivih kamer se odloËi zafotografiranje pri niæji loËljivosti. Pri tem pafotografija ne bi izgubila na kakovosti. Desetmilijonov toËk za povpreËnega hobi fotografaprinaπa moænost poveËanja fotografije na vsaj40 x 60 cm ali πe veË. Koliko tako velikihfotografij v resnici potrebujemo, pa je drugovpraπanje. Redki, res zelo redki, si bodozaæeleli tako velike poveËave.Vendar proizvajalci vsak dan ponujajo veËtoËk, s tem pa nas ujamejo v nove pasti. »e jeza fotografiranje s kamero s trimilijonskimtipalom povsem zadostovala spominskakartica velikosti 128 MB, nam danes prisedmih milijonih toËk lahko sluæi samo πe kotzadnja rezerva. Nanjo lahko shranimo samoπe pribl. 25 fotografij v zapisu JPEG. Vemo pa,kaj pomeni to πtevilo za uporabnika digitalnekamere. Je skoraj enako niË.TehniËno πe zahtevnejπi fotografi pa si neæelijo samo zmogljive spominske karticeglede na koliËino spomina, ampak je njihovanova æelja hitrost zapisa. Vendar je podateko hitrosti zapisa lahko moËno zavajajoË. Lezakaj potrebujemo hitre kartice, Ëe naπ naËinfotografiranja teh hitrosti niti ne potrebuje?V razliËnih zapisih na internetnih stranehlahko zasledite hitrosti zapisa v πteviluzapisanih MB v sekundi. V povpreËju vamstarejπa spominska kartica CF po zapisihproizvajalcev (praktiËni preizkusi pokaæejodrugaËne vrednosti) zapisuje pribl. 4 MB/sek.

Ker pa sem imel na preizkusu tudi za zdajnajhitrejπo kartico, me je res zanimalo, kajtake hitrosti zapisa pomenijo v praksi. Samuporabljam æe nekaj let povsem razliËnekartice; nekatere πe danes uporabljajo tudireporterski fotografi.SanDisk Extreme IV in konkurentiPreizkusil sem osem kartic razliËnihproizvajalcev in hitrosti.Med njimi je najstarejπa kartica Kodak 512Kodak 512Kodak 512Kodak 512Kodak 512MBMBMBMBMB. Po navodilih proizvajalca je hitrost zapisa10X (5 MB v sekundi). Spremlja me æe nekajlet in mi tako v kompaktnih kamerah kot v SLRodliËno sluæi. Seveda pa z njo ne fotografiramveliko fotografij v hitrih serijah. Naslednjakartica, ki sem jo izbral za preizkus, je odpodjetja PQIPQIPQIPQIPQI. Nalepka in napis HighSpeedobljubljata hitrost zapisa 40X. Sledijo klasiËna

kartica SanDisk 40XSanDisk 40XSanDisk 40XSanDisk 40XSanDisk 40X s prav tako obljubljenohitrostjo zapisa 40X. SanDisk ULTRA IISanDisk ULTRA IISanDisk ULTRA IISanDisk ULTRA IISanDisk ULTRA II shitrostjo zapisa 60X je πe vedno redenspremljevalec reporterskih fotografov.Preizkusil sem kartico, ki mi æe nekaj ËasaodliËno sluæi in je bila tudi po hitrosti zelokonkurenËa vsem z napihnjenimi πtevilkamiglede hitrosti, to je Lexar 80XLexar 80XLexar 80XLexar 80XLexar 80X s tehnologijoWA. Sledi po πtevilkah izjemna Apacer PhotoApacer PhotoApacer PhotoApacer PhotoApacer PhotoSTENO ProIIISTENO ProIIISTENO ProIIISTENO ProIIISTENO ProIII s hitrostjo zapisa 150X. Obenemsem v primerjalni test vkljuËil πe SonySonySonySonySonyMemoryStick PROMemoryStick PROMemoryStick PROMemoryStick PROMemoryStick PRO DuoDuoDuoDuoDuo in jo uporabljal spomoËjo adapterja za vhode CF. Zadnja izmedpreizkuπenih kartic pa je SanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IV,za katero v najbolj optimalnih pogojihobljubljajo kar 40 MB zapisa v sekundi. In obpreizkusu vseh teh kartic CF sem ugotovilnaslednje.Æe drugi preizkusi, ki jih dobite v spletu, dajovedeti, da zapisi na kartici o hitrosti zapisanimajo veliko skupnega z realno vrednostjo.Pri uporabi kartic v kompaktnih kamerah some zadovoljile vse. Tudi moja najstarejπa inpo hitrosti najpoËasnejπa SimpleTechSimpleTechSimpleTechSimpleTechSimpleTech (ki jezaradi samo 256 MB spomina nisem nitipreizkuπal) in Kodak 512 MBKodak 512 MBKodak 512 MBKodak 512 MBKodak 512 MB. Problem tehdveh kartic se je pojavil samo pri digitalnihkamerah z zmogljivostjo video zapisa600 x 400 toËk, s 30 slikami v sekundi in zneprekinjenim nekajminutnim snemanjem. Zakompaktne kamere s temi zmogljivostmi inseveda vaπe æelje po takem naËinu snemanjapotrebujete hitrejπe kartice. Za druge naËinefotografiranja pa vas bodo tudi te poËasne in

in bere 5 MB/sek. Hitre kartice, deklarirane shitrostjo 60X, zapisujejo pribl. 8 MB/sek. inberejo 10 MB/sek. Najnovejπa in za zdajnajhitrejπa kartica CF SanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IV papo zagotovilih proizvajalca zapisuje in beredo 40 MB/sek.Toda kaj uporabniku fotokamere povedonavedeni podatki? Veliko, Ëe gledamo zgoljπtevilke in njihovo teoretiËno vrednost, in zelomalo, Ëe kartice v praksi primerjamo medseboj. Pri hitrosti zapisa nam primerjalneπtevilke pokaæejo zelo veliko razliko (odzapisa samo 4 MB/sek. do 40 MB/sek). In Ëeuporabnik ne ve, kaj razlika v hitrosti pomeni,lahko hitro kupi napaËno spominsko kartico.Za veliko veËino uporabnikov je mnogoprimernejπi nakup zmogljivejπe kartice gledena koliËino zapisa kot pa glede na hitrost.

Zakaj?Najpreprostejπi odgovor je, da jejejejeje spominaspominaspominaspominaspominavedno premalovedno premalovedno premalovedno premalovedno premalo. Vendar s tem odgovoromnismo povedali, kaj pomeni hitrost zapisakartic.Hitrost zapisa æe proizvajalci oznaËijo z XXXXX.Vrednost XXXXX je prenos 150 kb/sek150 kb/sek150 kb/sek150 kb/sek150 kb/sek. »im veËjaje πtevilka pred oznako X, tem hitrejπa naj bibila zapis in prenos podatkov. Kartice izprednekaj let so imele hitrost zapisa 4X ali 8X. ©emarsikatera kartica v danaπnjih kamerah jete zmogljivosti. VeËina uporabnikov digitalnekamere hitrosti zapisa kartice ne namenjavelike pozornosti. ©e tako poËasna kartica prinamenu uporabe ªdruæinskadruæinskadruæinskadruæinskadruæinska´ ali ªpopotniπkapopotniπkapopotniπkapopotniπkapopotniπka´fotografija je popolnoma dovolj. Ko pazaËnemo uporabljati zmogljivejπe kamereglede na πtevilo toËk, hitrost zajema(posnetkov v sekundi) in dolæino zajemavidea, pa se æe pokaæejo prve teæave. V tehprimerih je æe pametno uporabiti kartice zviπjo hitrostjo zapisa.In ker sem sam vedno skregan s πtevilkamipri opisovanju tehnike z njimi, sem spetnaredil povsem svoj praktiËni preizkus. Torej,kaj razliËne hitrosti pomenijo v realnemfotografskem svetu. ©e enkrat bom poudaril.Hitrosti, viπje od 40X v kompaktnih kamerahne potrebujete. Pa πe to hitrost potrebujetesamo tisti, ki kompaktno kamero s sedem inz veË milijoni toËk uporabljate za hitrofotografiranje veË posnetkov v seriji ali zasnemanje video zapisa deset in veË minutneprekinjeno.

zato tudi cenejπe kartice povsem zadovoljile.Pri kamerah DSLR pa se pokaæeta prava moËkartic in njihova zmoænost hitrosti zapisapodatkov. Pa πe to opazneje samo, Ëefotografiramo v neprekinjeni seriji, 10, 20 inveË posnetkov. V teh primerih je æe dobroposeËi po hitrejπih karticah, drugaËe bostemarsikateri dogodek izpustili nezapisanega,ker bo kamera πe veselo polnila kartico in nebo zmoæna delovati.Za preizkus sem uporabil kamero Canon EOSCanon EOSCanon EOSCanon EOSCanon EOS400D400D400D400D400D, z njo posnel v seriji zapis RAW dozapolnitve spomina in nato πe vedno dræalproæilec do moænosti zajetja naslednjihposnetkov. V drugem poskusu sem pozapolnitvi spomina Ëakal, v katerem Ëasu sose podatki zapisali na kartico. Fotografiralsem tudi v najveËji loËljivosti in zapisu JPEG

ter veËkrat (petkrat) popetih zajetih posnetkihpoËakal tri sekunde in spetpritisnil proæilec za petposnetkov.V drugem delu sempreizkusil πtiri kartice vreporterskem ªstroju´ EOSEOSEOSEOSEOS1D MkII N1D MkII N1D MkII N1D MkII N1D MkII N. V naËinu RAW/Fine sem dræal proæilecdeset sekund pri zajetjuosmih posnetkov vsekundi.Seveda pa sem preveriltudi branje in pisanje nakartico s ËitalnikomFireWire in USB. In kakπni

so rezultati?Razliko med hitrostjo zapisa sem sevedaopazil. Kako pomembna pa je, lahko vsakdosam oceni. KonËni zapis in osebno oceno bompodal po predstavljenih tabelah.V prvi vrstici so predstavljeni tipi kartice, vdrugi pa podatki o tem, kako hitro lahko skamerama EOS 400D in EOS 1D MkII Nzajamemo in pozneje podatke zapiπemo nakartico. Nato sledijo podatki o tem, vkolikπnem Ëasu se vsi podatki, ki smo jihposneli v seriji, tudi zapiπejo, na koncu pa πe,kako hitro bere in piπe kartica z vmesnikomaFireWire in USB 2.0/1.1.ZakljuËekKo fotografiramo veË posnetkov v

USB in FireWire Ëitalci. Pri kartici SanDisk ExtremeIV dobite v kompletu tudi FireWire ali USB Ëitalec(lahko pa kupite tudi kartico posebej, a le z novimËitalcem bo izkoristila polno hitrost). Le z njim lahkoizkoristite vso moË prenosa iz ali na kartico. StarejπiLexar FireWire Ëitalec mi kartice sploh ni zaznal.

»lanek ni preizkus vseh danaπnjih

najhitrejπih kartic na trgu. Odraæa preizkus

avtorja, kako hitra je danes trenutno

najhitrejπa kamera na trgu, v primerjavi z

ostalimi karticami, ki so πe v uporabi.



nekajsekundnih presledkih s kompaktno aliDSLR-kamero, po navadi sploh ne opazimo,da kartice omogoËajo drugaËne hitrosti gledezapisa podatkov. ©ele ko æelimo s kompaktnokamero posneti daljπi kader video zapisa, senam æe lahko zatakne. Zapis se kljubpritisnjenemu proæilcu ustavi. Pri kamerahDSLR pa se problem prepoËasnega zapisapokaæe ob zaporednem fotografiranju. Ko senotranji pomnilnik zapolni, hitrejπa karticaomogoËa njegovo hitrejπe praznjenje in prejlahko naredimo nove posnetke. Kako hitrekartice potrebujemo za normalno delo, pa jerazvidno iz tabele.Obenem sem tudi opazil, da zapis na karticoMemoryStick PRO Duo prek konverterja CF niprimeren za zaporedno fotografiranje, saj sehitrost moËno upoËasni.

ApacerApacerApacerApacerApacer je pokazal, da zna narediti hitrokartico. Toda nenavaden je podatek na njenikartici, da zmore hitrost 150X. V praksi pa sepokaæe, da je v hitrosti branja in pisanja skorajpovsem enaka kot SanDisk Ultra II in Lexar80X.Ker je Apacer cenovno ugodnejπa in ker skamero EOS 400D in EOS 1D MkII N delujeskoraj primerljivo hitro kot SanDisk ExtremeIV, lahko reËem, da bo za marsikateregafotografa, ki si æeli viπje hitrosti, povsemdobra izbira. Hitrost, ki jo nudi ta kartica, jeza danaπnje potrebe velike veËine fotografovvse, kar potrebujejo. SanDiskSanDiskSanDiskSanDiskSanDisk ima skoraj v vseh razredih najhitrejπein najzmogljivejπe kartice. Æe v primerjavi zUltra II 512MB 60XUltra II 512MB 60XUltra II 512MB 60XUltra II 512MB 60XUltra II 512MB 60X in Apacer 150X opazimo,da so πtevilke zelo relativne. Pisanje nakartico prek vmesnika FireWire je enakodolgo. Torej je tudi spominska kartica Ultra IIUltra IIUltra IIUltra IIUltra IIπe vedno primerna tudi za zahtevneuporabnike glede hitrosti zapisa.

Kodak 512Kodak 512Kodak 512Kodak 512Kodak 512 se kljub starosti tehnologije(hitrost 10X) solidno obnese pri mojempraktiËnem delu s kamero. Teæave panastopijo pri zaporednem fotografiranju. Karnekaj posnetkov v doloËenem Ëasovnemobdobju ne morem veË zajeti. Kartica le nizmoæna hitrega zapisovanja velikih koliËinpodatkov iz notranjega spomina. Ob uporabihitrih bralnikov pa je zdaj nekajminutnoËakanje v primerjavi z nekajdesetsekundnimle prevelika razlika. Toda kartica mi bo πenaprej sluæila. 512 MB spomina niti ni malopo koliËini oziroma mi kartica lahko veË kotdobro πe naprej sluæi za rezervo. Seveda pa,ko bom potreboval hitrost, te kartice v kamerine bo.

PQI HighSpeed 40xPQI HighSpeed 40xPQI HighSpeed 40xPQI HighSpeed 40xPQI HighSpeed 40x je kljub zanimivemu inobetajoËemu imenu na kartici pokazala, da jezapis HighSpeed le pogojen s samovrednostjo zapisa 40X. Res pa je, da je karticacenejπa od bolj priznanih imen z viπjimihitrostmi. Je pa kartica po hitrosti zapisapovsem primerljiva oziroma πe celo nekolikohitrejπa od navadne kartice SanDisk 40X inza skoraj polovico hitrejπa od kartice Kodak10X. Ta kartica bo πe vedno zadovoljila velikoveËino uporabnikov, pa Ëeprav si æelijo veËposnetkov v seriji kot pa daljπi zapis videa.Vendar pa od nje le ne priËakujte preveËoziroma je ne izkoriπËajte takrat, kadar

potrebujete serijske posnetke in nikoli neveste, kateri trenutek boste morali πe posneti.Zato naj bo za tiste, ki si æelijo hitrosti, tudi takartica bolj v rezervi.KlasiËna kartica SanDiskSanDiskSanDiskSanDiskSanDisk je bila povsemprimerljiva s PQI HighSpeed. Tudi zanjo velja,da ni primerna samo takrat, kadar moramozajeti posnetek v vsakem trenutku obzaporednem snemanju. Kartica Lexar 80X WALexar 80X WALexar 80X WALexar 80X WALexar 80X WA se je πe vedno izkazalakot zelo hitra. Pri zapisu prek Ëitalca FireWireje bila hitrejπa tako od Ultra II kot Apacer 150X.Vsekakor jo bom πe vedno s pridom izkoriπËal,predvsem pa zdaj vem, da jo lahko pri EOS400D brez teæav uporabljam tudi pri serijskemfotografiranju. Za hitrejπe kamere, kot so D2x,1Ds MkII in 1D MkII n pa vem, da obstajajokartice, ki me bodo pri zaporednem snemanjule redko pustile na cedilu in hitro izpraznilepomnilnik, ko bom to tudi potreboval.

SanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IV. Trenutno je ta karticapoglavje zase. Hitra je v vseh pogledih.SanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IVSanDisk Extreme IV mora danes biti obvezenpomnilnik za vse fotoreporterje, ki zaradinedelovanja kamere, ker pomnilnik niizpraznjen, ne smejo zamuditi trenutka. Ohitrosti in tehnoloπki prednosti niti ne veljaizgubljati besed. Po drugi strani pa je tudi res,da te kartice drugi uporabniki niti nepotrebujejo. Zato se ni treba brezglavoodloËiti za nakup, samo zato, ker je dokazanonajhitrejπa. Te hitrosti velika veËinafotografov πe dolgo ne bo potrebovala. Splohpa ne za to ceno. Toda kartica je na trgu indobro je vedeti, da je zdaj fotoreporterjem navoljo hitrost, ki jo za tisti najpomembnejπidelËek sekunde tudi potrebujejo. Kajti koenkrat ostanete brez posnetka zato, ker se πeni izpraznil pomnilnik, nobena cena niprevisoka ali hitrost prehitra. Predvsem pa jekartica namenjena za vse srednje formatnekamere, ki s svojimi 20 megatoËkovnimi in veËtipali proizvedejo nekaj 10 MB datoteke.

Seveda pa se vse vrti okoli denarja. Hitrejπekartice so draæje od poËasnejπih. In Ëe nerabite fotografske digitalne kamere zasnemanje nekajminutnih filmov in snemanjenekaj deset zaporednih posnetkov, raje veËzapravite za po koliËini spomina zmogljivejπokartico. Razlike v ceni med poËasnimi inhitrimi karticami pa so se moËno zmanjπale.In ker proizvajalci ponujajo vse zmogljivejπekamere, ki potrebujejo tudi vse hitrejπeprenose, ni odveË razmisliti tudi o nakupuhitrejπih kartic. Zavedati se je treba, dadigitalna kamera SLR ni kot klasiËnaanalogna, ki smo jo uporabljali deset in veËlet. Digitalno kamero bo treba vsaj po petihletih æe zamenjati. Toliko se spremeni vtehnologiji, da smo v zamenjavo æe prisiljeni.Za zdaj najsodobnejπe kamere πe delujejo znajstarejπimi karticami. Kako bo v naslednjemletu, pa se ne ve.

Ni potrebe, da bi nujno morali kupiti hitrokartico. Taka je namenjena predvsemnajzahtevnejπim uporabnikom fotokamer.Dobro pa je, da smo seznanjeni, kaj v praksizapisane hitrosti in razliËne kartice CF (Com-pact Flash) prinesejo. Sam bom πe kar nekajËasa uporabljal tudi druge, poËasnejπe

VeËina domaËih raËunalnikov πe vedno uporablja USB 1.1 prenos. S tem prenosom je povsemvseeno katero hitrost ima kartica. Z vsako boste za prenos 500MB podatkov potrebovali 10 minut.

Z uporabo FireWire povezave je drugaËe. Hitrost kartice je velikega pomena za hitrost prenosa.Prav v tem delu, Ëe uporabljate SanDisk FireWire Ëitalec kompatibilen za Extreme IV, je bistvenarazlika med testiranimi karticami.

V tem preizkusu sem z EOS 400D pri 10MP in JPEG Fine naËinu fotografiral v zaporednem snemanju3fps in pritisnjenim proæilcem. Tako sem z vsemi karticami v 8,5 sekunde zapolnil pomnilnik (27posnetkov) in s πe pritisnjenim proæilcem Ëakal, kako hitro bo kamera spet sposobna narediti tri (3)dodatne posnetke. Nato pa sem poËakal trenutek, ko so bili vsi podatki zapisani na kartico. To so zahobi fotografa ekstremni pogoji. Za fotoreporterja pa lahko tudi realnost. In Ëe ne æeli izgubljati Ëasaob pomembnih trenutkih z nedelovanjem kamere zaradi poËasnosti kartice se vidi, da mu Extreme IVnudi najveË moænosti za nove posnetke.

Zdaj æe vemo pribliæne hitrosti in primerljivost med karticami. Takole pa se obnaπajo posamezne karticeko fotografiramo z EOS 400D v loËljivosti 10MP v RAW in JPEG Fine zapisu zaporedno. V treh sekundah(10 posnetkov) se je zapolnil notranji spomin nato sem Ëakal nekaj sekund (kolona 2), da je kamerazopet naredila tri (3) posnetke in Ëakal, kdaj bo kamera zapisala na kartico vse podatke.

spominske kartice. Za zdaj me zadovoljujejov normalnem naËinu delovanja. Za zaporednofotografiranje pa z njimi raje ne bom poizkuπalveË. Izbral si bom hitrejπe. Kaj bodo prineslenove kamere SLR, pa se πe ne ve. Z velikoverjetnostjo mi bodo starejπe kartice πe vednosluæile. Bistveno je predvsem to, da so pokoliËini spomina dovolj zmogljive. Vse veËuporabnikov kamer DSLR spoznavaªprednosti´ zapisa RAW oziroma nas o temprepriËujeta æe podjetji Apple in Adobe. V tem

naËinu zapisa pa je hitro tudi 2 GB premalo.In πe pripis. Preizkuπene kartice so razredaCFCFCFCFCF (Compact Flash). ©e vedno jih najveËproizvajalcev uporablja za standard inuporabo, med kamerami DSLR pa vsi kot prvokartico. Predvsem med manjπimi kompakti paje vse veË manjπih spominskih kartic razreda(SD/MMC, xD, Memory Stick), za katere paprej navedeni rezultati ne veljajo, kljubmoænim istim proizvajalcem in imenom ternapisom na karticah. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

S kamero EOS 1D MkII N sem pri 8,5fps deloval v RAW in JPEG naËinu. V 10 sekundah zaporednegasnemanja mi je uspelo posneti πtevilo posnetkov (rdeËe), nato pa sem (zadnja kolona) Ëakal kolikoËasa bo kamera snemala na kartico. Lahko opazimo, da neke veËje razlike med karticami niti ni. Vendarpa je prav ta kamera, ki je namenjena fotoreporterjem namenjena, da zajame vsak trenutek. In πetako kratek delËek sekunde je za reporterja lahko usoden. Njim je Extreme IV πe kako potrebna. Vsekakorpa je hitrost Extreme IV kartice æe dobrodoπla pri studijskih fotografih s srednje formatnimi kameramiin nenazadnje v naslednjem letu pri novih fotoreporterskih kamerah.




Osnove fotografije / Zlati rez in kompozicija II.delZLATI REZ IN NARAVASpoznanja iz prvega dela naπega Ëlanka na temo Zlati rez inkompozicija lahko strnemo v en stavek: Razmerja v kompozicijipredstavljene slike so velikostna razmerja med opazovanimielementi v medsebojni povezanosti drug do drugega, kakortudi do celote komponiranega.V danaπnjem Ëlanku se bomo oddaljili od matematiËnih ingeometrijskid pogledov na zlati rez in si poskuπali ogledati,kako se in Ëe se, zlati rez oziroma Fibonacijevo zaporedje πtevilodraæa v naravi. Zavedati se moramo, da narava ne uporabljamatematiËnih pravil in Fibonacijevih πtevil, marveË se vedepo nekem redu, katerega bomo opazovali in si poskuπalidokazati prisotnost zlatega reza. Pojem narave je zelo velik,zato se bomo osredotoËili na opazovanje rastlin, dreves inËloveka, ter z njim povezano tudi arhitekture in umetnosti.

RASTLINE IN Fi (Phi)Pri opazovanju narave in prenaπanju elementov narave si najpogosteje ogledamo barvo in njen vpliv na kompozicijo. Redkokdaj pa pogledamo na strukturo cvetnh listov ali na njihovopojavnost po πtevilu, obliki ali razporeditvi. Veda ki se ukvarjas πtudijem rastnih vzorcev se imenuje filotakas (Phillotaxis -ang.), kjer povezuje matematiko in biologijo. Prvi znakiprouËevanja rastlin segajo v obdobje 300 tih let pnπ. Obljubilsem, da se ne bomo veË podajali v matematiko, pa sem zadanπnje razpravljanje postavil neka pravila opazovanja insicer:- ©tevilo cvetnih listov- Njihova razporeditev in funkcionalnost.- Oblika- Razporeditev listov po steblu in njihova funkcionalnost- Razporeditev semenPri opazovanju rastlin se naj pogosteje pojavlja spiralastarazporeditev listov. Pogostejπi predstavnik te vrste in tudiveËini znan, je mehka solata. Tem pa sledijo vedno boljzapletene oblike. Spiralaste oblike so lehko enojne ali pa veËredne, kar bomo videli na posameznih fotografijah.

Zavedati se moramo, da ne moremo povsod najti te vzoce,vendar v veËini primerov je to opazno, kar je tudi namen tegaopazovanja, da kot fotografi pogledamo πe na vsebino objektaki ga æelimo posneti. Tako si bomo v nadaljevnju ogledali nekajcvetov, kjer je fibonacijevo zaporedje opazno.

Cvetni listi po Fibonacijevem zaporedju1,2,3,5,8,13,...

Do sedaj smo odkrili tudi nekaj izjem in sicer zelo redkecvetove s po πtirimi cvetnimi listi in drugo skupino s po πestimicvetnimi listi, ki pa ni tako redka.

bo predstava jasnejπa, si bomo pogledali samo nekaj takihprimerov:

Med opazovanimicvetovi je najveËrazliËnih plasti po-kazala pasionka. Zzadnje strani ima trizelene πËite, natoima πe dvakrat popet cvetnih listovbele barve, ki va-rujejo brst cveta, kotnjegovo nadgradnjov venec modro -

belih -temno vijoliËastih cvetnih listiËev. Nad njimi se pojavipet praπnikov, ki imajo obliko Ërke T in nad tem se nahajajoπe tri temno rjave betaste resice.Opazovanje rastlin in zasledovanje zastavljenih ciljevopazovanja, pripelje do ene rastline, ki je izredno zanimivakot slikarski in fotografski model, to je sonËnica. Razporedlistov po deblu, daje dokaz, kako so racionalno razporejenilisti glede na svetlobo ,hrano in arhitekturno statiko (slika 1.in 2.), saj vemo, da lahko sonËnica doseæe viπino do 3m, glavapa lahko theta veË kg. »e nas je navduπilo deblo, pa poglejmo,kaj odkriva πe glava sonËnice. Glav s samo barvo in oblikodaje neverjetn navdih, za izraæanje lepote, toplote inpozornosti. Podrobnejπi ogled v samo glavo pa nas zopetosupne z njeno natanËno razporeditvijo semen. Na sliki 3.vidimi, da so semena zelo jasno razporejena v spirale in to vobe smeri. Tudi tukaj se iz logistiËnega vidika lahko nauËimo,kako zna narava racionalno izrabljati prosto. Na sliki 4, pavidimo vso estetiko tega cveta.

Fib. πt. 1Fib. πt. 1Fib. πt. 1Fib. πt. 1Fib. πt. 1






Zaporedje πtevil se nadaljuje precej preko 21, kjer jenajpogostejπa predstavnica marjetica v vseh oblikah. Da nam

44444

66666

8989898989

Slika 1

Slika 2



Poleg sonËnice smo opazile πe druge plodove, ki so nam vsakdan prisotni, pa nikoli ne pogledamo njihove strukture. Medzelo izrazite vrste racionalne in ekonomiËne uporabe prostoraza skladiπËenje , postavljam storæ bora in seveda, kar nekakopodobno tudi ananas. Od cvetov pa je zelo izrazita vrtnica incvetaËa, kar je vidno na naslednjih slikah.

Do sedaj smo opazovali strukture in oblike zunanjih delov. »eprereæemo razne plodove v ekvatorjalni smeri, dobimozanimive stvari. Poglejmo za pokuπino jabolko in banano.Jabolko ima pet segmentov, banan pa tri. Ta preiskus lahkonaredite tudi sami s kakim drugim sdeæem ali plodom.

ARHITEKTURA IN Fi (Phi)Uporabo zlatega razmerja opaæamo æe zelo zgodaj. Prvi takiprimerki so pri egipËanih najdeni pri gradnji piramid, ki imajostranice osnovne ploskve in katete pravokotnih trikotnikovplaπËa, v znanem razmerju. Bolj izrazita uporaba razmerja

delitve stranic oziroma daljic pa so opazna pri grkih. Precejnjihovih templjev je zgrajenih v zlatem razmerju. To je najboljvidno pri ostankih Partenona, katerega so gradili v letih 447do 432 pred naπim πtetjem. »e si natanËneje ogledamo tloris,ki meri v dolæino pribliæno 79 m in v πirino 37 m vidimo, da souporabljali pri gradnji zlati rez pri snovanju notranjost,zunanjost in skeleta . Tako lahko vidimo, da so stebripostavljani v znaËilnem dorskem slogu 8 x 17 stebrov, ki tvorijozelo veliËastno obliko in s tem iæzarevajo moË takratnihvladarjev. Pri ostalih templjih pa so uporabljali razmerje 6 x12 stebrov.Zlati rez so Grki uporabljali tudi pri geografski postavitvisvetiπË. Podrobnosti o tem si bomo izposodili pri Wikipediji.

Zlati rez pri svetiπËih antiËne GrËijeVsa svetiπËa antiËne GrËije leæijo v zlatem rezu daljic oziromatrikotnikov, ki povezujejo druga svetiπËa antiËne GrËije. Razmerjemed manjπim in veËjim delom znaπa vedno pribliæno 62%. Pri temje bilo ugotovljeno, da leæi svetiπËe v Delfih v srediπËu omenjenegalabirinta povezav.Razdalja med svetiπËem v Delfih in svetiπËem v Epidauru,predstavlja veËji del zlatega reza razdalje med svetiπËema vEpidauru in Delosu, 62%. Spodaj je navedenih devet primerov.Razdalja med svetiπËema v Olimpiji in Kalkisu predstavlja veËjidel zlatega reza razdalje med svetiπËema v Olimpiji in Delosu,62%.Razdalja med svetiπËema v Delfih in Tebah predstavlja veËji delzlatega reza razdalje med svetiπËema v Delfih in Akropolo, 62%.Razdalja med svetiπËema v Delfih in Olimpiji predstavlja veËji delzlatega reza razdalje med svetiπËema v Olimpiji in Kalkisu, 62%.Razdalja med svetiπËema v Epidauru in ©parti predstavlja veËjidel zlatega reza razdalje med svetiπËema v Epidauru in Olimpiju,62%.Razdalja med svetiπËema v Delosom in Eulesisom (Eulezijem)predstavlja veËji del zlatega reza razdalje med svetiπËema vDelosom in Delfijem, 62%.Razdalja med svetiπËema v Knosos in Delos predstavlja veËji delzlatega reza razdalje med svetiπËema v Knosos in Kalkisom, 62%.Razdalja med svetiπËema v Delfih in Dodomi predstavlja veËji delzlatega reza razdalje med svetiπËema v Delfih in Akropolo, 62%.

Slika 3Razdalja med svetiπËema v ©parto in Olimpijo predstavlja veËjidel zlatega reza razdalje med svetiπËema v ©parti in na Akropoli,62%.Omenjene povezave je leta 1974 odkril Urad za geografskovojaπke raziskave zraËne obrambe grπke vojske med svojimiizvidniπkimi poleti, zaradi vedno enake porabe goriva letal priletih iz kraja v kraj. Razdalja med Delfi in Afejo je enaka razdaljimed Afejo in ©parto. Razdalja med Delfi in ©parto je enakarazdalji med ©parto in Tebami in tudi polovicama razdaljDodoni - ©parta in Dodoni - Akropola. To je moæno pripisatitudi zgoraj omenjenemu odkritju, da so bili Delfi srediπËegeodetsko-geometriËne mreæe z Olimpijo, Dodoni, Eleusisom,Epidaurom, Afeo, Akropolo, ©parto, Mikenami, Tebami,Kalkijem, Nemeo, Kiniro, Gortisom in Miletom v Mali Aziji.Po tri svetiπËa vedno tvorijo enakostraniËen trikotnik, s podvema razmerjema glede na dolæino stranice.Na trikotniku Dodoni - Delfi - ©parta, leæijo kraji v enakemrazmerju kot stranica Dodoni - ©parta s stranico Dodoni - Delfi,stranica Dodoni - Delfi s stranico ©parta - Delfi in stranicaDodoni - Delfi s stranico Delfi - ©parta.Na trikotniku Knosos - Delos - Kalkis, leæijo kraji v enakemrazmerju kot stranica Knosos - Kalkis s stranico Knosos - Delos,stranica Knosos - Kalkis s stranico Kalkis - Delos in Knosos -Delos s stranico Delos - Kalkis.Na trikotniku Nikozija (Ciper) - Knosos (Kreta) - Dodoni leæijokraji v enakem razmerju stranic kot Nikozija - Dodoni z Nikozija- Knosos, Nikozija - Dodoni z Dodoni - Knosos in Nikozija -Knosos z Knosos - Dodoni. Samo v osrednji GrËiji je bilo dodanes odkritih 35 tritempeljskih povezav, na celotnemobmoËju pa 300 trikotnikov in 148 zlatih rezov pri Ëemer vsepovezujejo izkljuËno svetiπËa antiËne GrËije, tudi izvendanaπnjega ozemlja GrËije (na primer Izmir). Arheologi menijo,da je v tem primeru teæko govoriti o nakljuËju. Posameznitemplji so velikokrat oddaljeni veË sto kilometrov in pogostoleæijo na otokih. Med njimi velikokrat leæi tudi veË kot 300kilometrov morja (na primer trikotnik Knosos - Delos - Argos)in med njimi so pogosto gorske verige ter neprehodnaobmoËja. »e takπno mreæo trikotnikov poloæimo nad antiËnoGrËijo opazimo, da znaπa razdalja med omenjenimi kraji vedno66 kilometrov zraËne linije.Vzpostavljeno iz “http://sl.wikipedia.org/wiki/Zlati_rez_%28Anti%C4%8Dna_Gr%C4%8Dija%29”

Iz stare GrËije pa ne moremo oditi, ne da bi pogledali mlajπein novejπe uporabnike zlatega reza. Tako je obdobjerenesanse, v katerem je Leonardo da VinËi pustil velik peËat,poln uporabe pravil zlatega reza ozroma Divine Proportio, kotjo je poimenoval. Izrazita arhitekturna zgradba te dobe jeNotredamska cerkev v Parizu. Sedaj je mesec v katerempraznujemo dan zduæenih narodov. Prav je da si ogledamopalaËo zdruæenih narodov, ki je sodobnejπi arhitekturni objektz obliko zgrajeno po zlatem pravilu. Vsekakor pa ne smemospregledati stolpa CN Tower v Torontu. Razmerje medrazgledno ploπËadjo, ki je na viπini 342 m in celotno viπinostolpa, ki je najviπji na svetu 553,33 m je ravno 0,618, karustreza naπemu dosedanjemu znanju πtevila Fi (Phi).

ZAKLJU»EKPri prebiranju tuje in domaËe literature sem naπel celo kopicoËlankov, kjer si bom dovoli izposoditi iz Ëlanka zlati rez, kigaje objavil Jure Pleπec v Kvarkadabri πt.15 jun.2002 njegovoopaæanje: Vpraπanje, ki se odpira ob tej nenavadnikorespondenci lepote, narave in matematike, je dokajnenavadno. Kako to, da razmerje, ki se tako pogosto pojavi vnaravi in odraæa njeno ekonomiËnost in uËinkovitost, vladatudi svetu lepote in kulture, ki ga nekaj tisoËletij gradimovzporedno naravi? Je zlati rez res prijeten naπim oËem zgoljzato, ker smo nanj navajeni, ker ga opaæamo v naravi?

Boris ©alejBoris ©alejBoris ©alejBoris ©alejBoris ©alej

Slika 4



Vedno sem æelel narediti πe korak naprej od tistega, kar semæe naredil, in tako tudi v kvaliteti naravoslovne fotografije. Pritem sta mi pomagala dva dejavnika: zavedanje svojih sanj inprehod na digitalno tehniko.Prav prehod na digitalno tehnologijo zajema in obdelavefotografij je prinesel nekatere korenite spremembe tudi vnaravoslovno fotografijo. VeË priloænosti in veselja so dobilitudi otroci. Spomnim se, ko smo pred leti z uËenci, Ëlaniosnovnoπolskega ornitoloπkega kroæka, opazovali ptice naπobËevem bajerju. Desetletna deklica je fotografirala laboda.Æe po nekaj posnetkih je oËe zakljuËil: ”Zdaj bo pa dovolj, filmaje πkoda!” Otroci danes praktiËno lahko pritiskajo na sproæilecpo mili volji in v mnoæici posnetkov bodo verjetno ujeli tudipravi trenutek. Zanje so kljub temu primerni bolj poËasni alimirujoËi motivi, teleobjektiv pa lahko uporabijo le z ustreznimstojalom. /foto: POLÆKI S SILBE - fotografiral Bor Kozinc/

Kam vodijo poti naravoslovne fotografije

Pri mirujoËih motivih dobijo priloænost tudi otroci, posebno Ëe polækenajde mamica, oËi posodi fotoaparat in doda πe kakπen nasvet. Polæke jena otoku Silba posnel πestletni Bor.

Gams je v Ëasu parjenja iskal pojave koze in je bil tako zaverovan v svoje poËetje, da le delno zakrit v ruπevju nisem motil njegovega naravnegaobnaπanja. Med meketanjem se je hitro vzpenjal po delno zasneæenem skalnatem poboËju Stola.

Manjπe in hitre ptice je teæko posneti med letom. Ko me je polojnik zagledal, je upoËasnil hitrost in pri dobri svetlobi je nastal oster posnetek.

Ena od moænosti je uporaba objektiva z veliko goriπËnico in vtakem primeru ni potrebno dovrπeno skrivaliπËe. Poldrugo letouporabljam Sigminega 300 - 800 mm/5,6, ki je tudi zaradi teæepreko deset kilogramov uporaben le z naslonom ali z masivnimstojalom. Primeren je za fotografiranje manjπih ptic prihranjenju na odprtih povrπinah, pa tudi veËjih æivali na velikihrazdaljah. Po dosedanjih izkuπnjah lahko v veËini primerovnaredimo πe dovolj kvaliteten posnetek z razdalje, s katereprav niË ne motimo æivali. Za fotografiranje v gorskem svetubi seveda potrebovali πerpo.V pribliæevanje objektom fotografiranja z avtomobilom nipotrebno vloæiti veliko Ëasa in truda, temu primeren pa se mizdi tudi uspeh. Ta ni prav pogost, razen Ëe uporabljamo vsaj300 milimetrski objektiv. Izbor æivali ni prav pester. Velikokratse tudi zgodi, da se æival ne umakne, spremeni pa vedenjeoziroma pozorno opazuje avto.Fotografiranje iz dobrega skrivaliπËa, lahko uporabimo πotorali primerne veje, prinaπa dobre rezultate, pa tudi najboljrazburljivo je, ker se nam æivali lahko zelo pribliæajo. Pred leti

sem pozimi na ta naËin fotografiral brinovko, ki se je nemotenoprehranjevala manj kot meter od skrivaliπËa. Pomembno je,da je to na predelu, kjer upraviËeno priËakujemo vsaj nekajæivali, da nam med Ëakanjem ne “zraste brada”.“Manekene” lahko presenetimo tudi ob krmilnici ali tam, kjerje dovolj njihove naravne hrane. Zagotovo nam bodo posnetkibolj vπeË prav pri delu v naravnem okolju in kadar plenilceposnamemo skupaj z njihovim obiËajnim plenom. /VELIKISKOVIK/Zanimivo je, da veËkrat naletimo na osebek kake vrste, ki jeveliko manj bojeË od ostalih. To so obiËajno neizkuπenimladiËi, kadar pa so osebki odrasli, je to enkratna priloænost,da nam uspejo kakovostni posnetki. Izkuπeno “oko” kaj hitrougotovi tudi sploπno kondicijo æivali. Poπkodovane æivali, takes slabo dlako ali perjem so primerne le za dokumentarnofotografijo.Za delo z zelo pozornimi in bojeËimi vrstami æivali je primernauporaba daljinskega sproæilca. Posnetke, ki sem jih naredilna ta naËin, odlikuje povsem naravno vedenje æivali. Nekatere

Tudi bolj izkuπeni fotografi lahko izkoristimo to prednost, danam ni veË potrebno zavreËi dve tretjini razvitega dia filma.Pri zahtevnih naravoslovnih motivih in samokritiËnih fotografihje bil veËkrat izbor izvrstnih posnetkov πe veliko skromnejπi.Dobrodoπla odveza pri varËevanju pa nas krepko zavezujepri kvaliteti. Nastale iluzije na papirju naj izraæajo bistrost,estetsko dovrπenost in neponovljivost. Zato so potrebneprimerne svetlobne razmere, naravno okolje in æivali v gibanju.Ni dobro, da se zadovoljimo æe s posnetkom ptice na vejici, kipozorno spremlja vsak naπ gib. Teæiti moramo k temu, daposnamemo æivali v lepi okolici in pri naravnem vedenju. Toje lahko iskanje hrane ali lov, hranjenje, oznaËevanje ozemljaali spopad zanj, prinaπanje hrane mladiËem ali krmljenje,razposajena igra, neutrudno ljubezensko razkazovanje,parjenje in πe marsikaj. Pri iskanju takih motivov je dobrodoπlopoznavanje vedenja æivali in izkuπnje. Gamse sem na primer vnovembru najveËkrat poËakal v skrivaliπËu, saj sem izdolgoletnih opazovanj vedel, kje se bodo po jutranji paπiumikali v dnevna poËivaliπËa. Kadar se nam ponudi ali sipripravimo dobro priloænost, pa seveda “neusmiljeno”pritiskajmo na sproæilec. /GAMS/Ko smo si zadali cilj posneti æivali pri naravnem vedenju, simoramo narediti tudi naËrt, kako bomo to izpeljali. Pri temvam bodo verjetno koristila naslednja navodila.



Voda proti elektronikiVoda proti elektronikiVoda proti elektronikiVoda proti elektronikiVoda proti elektronikiVerjetno ni fotografa, ki mu ne bi med katerim od fotografiranjzagodlo vreme, po moænosti kakπna krajπa, a toliko silovitejπanevihta.Pri profesionalnih fotoaparatih in objektivih so proizvajalcirazmiπljali o tej nevπËeËnosti, pri vseh preostalih modelih pa je cena

pomemben faktor. Kljub temu niso poceni inkakπrnakoli zaπËita je πe vedno cenejπa kot

nakup novega.Aquatech SportShield SS-200Aquatech SportShield SS-200Aquatech SportShield SS-200Aquatech SportShield SS-200Aquatech SportShield SS-200

Aquatechova pokrivalaso namenjena pred-vsem zrcalno refle-ksnim fotoaparatom

in profesionalnim vi-deokameram. Temu pri-

merno so tudi narejena in imajo ustrezno ceno. Na voljo je kar nekajrazliËnih modelov, ki pokrijejo goriπËnice objektivov od πirokokotnihdo tele. Na fotoaparat ga spravimo zelo hitro, praktiËno v nekajsekundah. ©e prej moramo vzeti s fotoaparata okular, saj imazaπËitno pokrivalo svojega. To dodatno prepreËuje dostop vodedo fotoaparata. Rokav je le eden, spremembo goriπËnice naobjektivu izvajamo kar preko pokrivala. Zadnja stran je prozornain omogoËa dober pogled na LCD zaslon. Prozorni izrezi so tudi nazgornji strani in omogoËajo pregled nad nastavitvami fotoaparata.Ima celo moænosti za luknje, kar nam omogoËa pritrditev bliskavice

In kam po zahtevnejπe motive? Ni treba prav daleË, za pozorneopazovalce zadostuje narava okrog domaËega kraja.Pomembno je le, da se zaveπ svojih sanj, potem se ti potsama kaæe pod nogami in tudi noben korak ni preteæak. Le zatiste, ki svoja prizadevanje ne pretkejo z ljubeznijo do narave,bo ustvarjanje fotografij kljub fantastiËnim tehnoloπkimzmogljivostim ostalo le teæaπko delo.

Tekst: Boris Kozinc, Fotografije: Polæki s Silbe - Bor Kozinc, Gams, veliki skovik in polojnik - Boris Kozinc.

oziroma stativa. Za bliskavico ne rabite biti v skrbeh, saj zanjoobstoja posebno pokrivalo, ki je v celoti prozorno. Aquatechovareπitev je odliËno zasnovana in fotoaparat brez teæav varuje tudi vhujπih nalivih, edini del, ki je izpostavljen je sprednji del objektiva,a tudi ta je ponavadi zaπËiten s soËno zaslonko.Kata E-702Kata E-702Kata E-702Kata E-702Kata E-702Kata ima dva “deæna plaπËka”,vveËjega brez teæav vstavimoCanona 5D skupaj z70-200mm f2,8 ob-jektivom, profesi-onalni uporabniki, kiimajo πe veËje ob-jektive pa lahko doku-pijo podaljπek, ki jih pokrije. Manjπi je dovolj velik za srednje velikzrcalno refleksni fotoaparat z manjπim objektivom oziroma za veËjekompakte s sonËno zaslonko. Pokrivalo je veËinoma narejeno izprozorne plastike, ki ima zelo dobro temperaturno odpornost, otrdinamreË πele pod -10oC. Do fotoaparata pridemo skozi dve posebniodprtini, ki omogoËata enostavno rokovanje. Pogled skozi prozornoplastiko sicer popaËi sliko, a vaæno je, da je cel fotoaparat pokrit inna suhem. Pokrivalo nataknemo zelo hitro, z malo vaje dobesednov nekaj sekundah.Prozorna vreËkaProzorna vreËkaProzorna vreËkaProzorna vreËkaProzorna vreËka»e so prazni æepi velika ovira, obstaja πe cenejπa reπitev. Zanjopotrebujemo ustrezno sonËno zaslonko, prozorno vreËko ustreznevelikosti in samolepilni trak. VreËko damo preko fotoaparata tako,da s samolepilnim trakom odprtino zalepimo na sonËno zaslonkoin deæno pokrivalo je pripravljeno. Izgled je sicer zelo ubog, ampakpomembna je zaπËita.

Alan OrliË

Zelo rad fotografiram ptice s plenom. »e “pozira” veliki skovik, razburjenja ne manjka, pa tudi nad originalnostjo izdelka obiËajno ni pripomb.

cenim tudi zato, ker se iz njih da razbrati podrobnosti, ki jihzgolj z opazovanjem ali fotografiranjem od daleË ne bi nikolizaznal.Za dinamiËne prizore, ki naj bi jih bilo z uveljavitvijo digitalnetehnike vedno veË, so najprimernejπi aparati in objektivi, ki

izboru posnetkov Ëim bolj kritiËni, πe posebno Ëe so namenjeniπirπemu krogu ljudi. Tudi obËasen posvet s strokovnjakom spodroËja fotografije ali likovne umetnosti ni nikoli odveË.Kadar pripravimo razstavo, naj ima kakovost pred koliËinovedno prednost.

Deæna pokrivala

omogoËajo hitro avtomatsko ostrenje. Tudi pri tem so ostaledoloËene omejitve, zato se ne lotevajmo najprej fotografiranjanpr. sokola selca pri lovu, saj pri tem doseæe hitrost tudi do100 metrov v sekundi. Za zaËetek so dobrodoπle tiste ptice, kiv zraku moËno upoËasnijo let ali za nekaj Ëasa celo obstanejona mestu. /POLOJNIK/Pri danaπnji moænosti cenenega zapisa na vse bolj zmogljivespominske kartice si ne dovolimo, da kogarkoli utrujamo sponavljajoËimi povpreËnimi posnetki. Zato moramo biti pri



Sony je hkrati z novim HC3 predstavil tudiustrezno vodoodporno ohiπje. PosebnozaπËitno ohiπje Sport pack SPK-HCB jenamenjeno za uporabo v vodi (do 5mglobine, 48.990 SIT), kar nam omogoËauporabo na kopanju, v bazenih, pa sevedatudi na Ëolnih ali na jahtah - brez strahu, dabi nam sol in voda razærla naπega HDVljubljenca. Predvsem je koncipiran zauporabo z najnovejπo sonyjevo kamero HC3,a damo v njo lahko tudi nekatera druga DV inDVD ohiπja prejπnje serije. Kamera v ohiπjusedi na posebni traËnici (priloæeni so 3 razliËnimodeli), tako da jo lahko ustreznocentriramo, na kamero prikljuËimomultifikcijski vtiË, ki preko kable nato preneseupravljanje kamere na vrsto gumbov,ki senahajajo na ohiπju kamere in nam v celotiomogoËajo delo s kamero kot da bi bili nasuhem. Zadnji pokrov ohiπja je narejen zelonataËno in ima tesnjenje s pomoËjo O-obroËkov, a ni namenjen za doseganjupotapljaπkih rekordov, paË pa predvsemsnemanju v plitvinah in na globinah do najveË5 metrov. Za vse tiste, ki iπËejo ustreznokamero in ohiπje, je tako Sony znova naredilodliËno reπitev, ki jo bodo zagotovo s pridomiskoristili vsi tisti, ki bi tudi na vodi radi imeliodliËne video posnetke, najsi gre za kanuiste,jadralce, potnike na jahtah ali plitvinah - alipo le za druæinsko kopanje v plitvinahpopularnih toplic - in hkratno avanturistiËnosnemanje pod-in-nad-vodnih video in fotoposnetkov v DV ali HDV formatu! (VJ)

Video oprema / Sony, ki plava

Podvodno ohiπje Sony sportpack SPK-HCB lahkosprejme mnoge sodobne kamere DV generacije aliHDV kamero HC3, montaæo v ohiπje pa naredimo sposebnimi prilogodljivim traËnicami, priloæeni so 3razliËni modeli.

Avtor Ëlanka Veljko JukiË, je v popolnosti izkoristil ohiπje za brezskrbno snemanje motokros dirke. Deæ in blatokameri ne prideta do æivega.

Panasonic Lumix DMC - FZ50Uspeπni model kamere FZ-30 je Panasonicposodobil po novih smernicah in æeljahkupcev. Kameri so dodali 10M toËkovnotipalo in moænost fotografiranja do celo3200ISO obËutljivosti.

Ohiπje je ostalo skoraj nespremenjeno. Pravtako tudi gumbi na kameri, nastavitve menijakot sam objektiv. Zato na prvi pogled razlikemed starejπo FZ30 in novo FZ50 niti neopazimo. Kamera se odliËno dræi v roki, velikobjektiv nam tudi nudi dobro oporo. Objektivima notranje ostrenje kot zumiranje, zato senjegova velikost med delom ne spreminja inje vseskozi zaπËiten v ohiπju.Premik goriπËnic opravimo z obroËem naobjektivu. Zato je kamera primerna za vsetiste, ki so jim poËasni in nenatanaËni premikigoriπËnic preko gumbov in elektronikenezadovoljivi.

Kamera je ostala v all-in-one (hibridnem)razredu. Ohiπje, funkcije kot zmoænosti sopodobne SLR kameri. Neizmenljivi objektiv,elektronsko EVF iskalo in relativna poËasnotkamere pa jo πe vedno dræijo v kompaktnem

razredu. Toda prav take kamere imajosvoje zveste uporabnike. Na zunajje kot SLR kamera, tudi upravljanjeje podobno, vseeno pa kamera vohiπju nudi izredne optiËnelastnosti 12x zoom (35 - 420mm),pogled na motiv tudi preko TFTzaslona (velik 2.0 palca in je vrtljiv),

ter dobro kakovost slike zapotrebe druæinske popotniπkefotografije.

Za kamero Panasonic FZ50 lahko reËem, daje povsem v vrhu med kompaktnimikamerami. Seveda ni majhna, lahka ali kakodrugaËe podobna ostalim kompaktnimkameram drugih razredov. Toda prav tedrugaËne lastnosti in veËja enostavnost kotuporaba SLR kamere ji da Ëudovito prednost.Lahko πe reËem, kamera za manj zahtevneza vse namene. Poleg vsega pa nam nudi πeoptiËno stabilizacijo slike, kar ji daje πedodatno vrednost.

Matjaæ IntiharPraktiËni preizkus bo objavljen na

www.e-fotografija.com


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37


ZakljuËen je fotografski nateËaj EUROFOTO d.o.o.Drugi fotografski nateËaj na spletni Galeriji www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com, je bil odprt od 1. julija 20061. julija 20061. julija 20061. julija 20061. julija 2006, do 30.septembra30.septembra30.septembra30.septembra30.septembra20062006200620062006. Tematika nateËaja je bila “druæinska/popotniπka”“druæinska/popotniπka”“druæinska/popotniπka”“druæinska/popotniπka”“druæinska/popotniπka” fotografija. Na spletno stran je bilo v nateËaj oddano 505fotografij. Strokovna æirija iz vrst EUROFOTO in e-Fotografija je izbrala pet najboljπih fotografij.

Nagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz KranjaNagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz KranjaNagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz KranjaNagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz KranjaNagrade prispeva podjetje EUROFOTO iz Kranja

1. nagrada - Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition- Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition- Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition- Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition- Samsung Digimax i6 Titanium Limited Edition Mitja Voduπek, PoËitek

2. nagrada - 300 fotografij 10x15300 fotografij 10x15300 fotografij 10x15300 fotografij 10x15300 fotografij 10x15 Marko PetriË, Prebujanje jutra med gejziri3. nagrada - 150 fotografij 10x15150 fotografij 10x15150 fotografij 10x15150 fotografij 10x15150 fotografij 10x15 Nace Tomc, Stari4. nagrada - 100 fotografij 10x15100 fotografij 10x15100 fotografij 10x15100 fotografij 10x15100 fotografij 10x15 Andreja Hafner, Dvoboj med sinom in oËetom5. nagrada - 50 fotografij 10x1550 fotografij 10x1550 fotografij 10x1550 fotografij 10x1550 fotografij 10x15 Zvone ©eruga, Veselo v NamibuPoleg zgoraj opisanih nagrad pa vseh pet nagrajencev dobi tudi poveËavo svoje nagrajene fotografije v velikosti - 60x90cm.

Fotografski nateËaji / www.e-fotografija.com/galerija/Od 1.septembra je æe odprt Nikon nateËajNikon nateËajNikon nateËajNikon nateËajNikon nateËaj. Zaradi teæav s streænikom pa je podaljπan do 15. novembrado 15. novembrado 15. novembrado 15. novembrado 15. novembra. ••••• Od prvega novembraprvega novembraprvega novembraprvega novembraprvega novembra pa boodprt nov nateËaj. Tema fotografskega nateËaja, ki ga sponzorira Fotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ(http://www.citypark-foto.com) je “MOJE MESTO”. V slikah pa prikaæite mestne znaËilnosti, zanimivosti, obiËaje, naravne pojave...

veË na www . e-fotografija . com / galerija /

Mitja Voduπek, PoËitek

Mar

ko P

etriË,

Preb

ujan

je ju

tra m

ed g

ejziri

Nac

e Tom

c, St

ari

Andreja Hafner, Dvoboj med sinom in oËetomZvone ©eruga, Veselo v Namibu



Navigacija za ‘’telebane’’

Navigacija za “telebane” - 4. del: Programska oprema - sploπnoPoslovno potovanje ali dopust je æe skoraj pred vrati, vi pa πevedno nimate usposobljene navigacije. Imate denimo dlanËnikin GPS sprejemnik, nimate pa programske opreme. Najprej jepotrebno vedeti, kaj sploh æelimo.»e ste zaËetnik, je vaπa prva in najbolj enostavna izbiraprogramske opreme, ki omogoËa t.i. funkcijo ‘’turn by turn’’.Ta opcija je precej uporabniπko prijaznejπa, saj se vsedemo vvozilo, vkljuËimo vse potrebne naprave, vpiπemo æelen cilj(dræava, mesto, ulica ter hiπna πtevilka) in æe se prepustimoglasovnemu vodenju in nekoliko manj stresnemu potovanju,kot pa Ëe bi se morali vsakih 100 km ustavljati in brskati popapirnatih zemljevidih.Druga opcija pa je manj udobna, a πe vedno boljπa, kot klasiËni

ObËutja v barvah(Color feelings)

Razstava roËno barvanih Ërno-belih fotografijAvtor Matjaæ KUNTU

Naj svet æari v barvah naπih Ëustev

Fotografija ni le “duplikat sveta”, je lahko tudi sËustvi preæeto sporoËilo, oblak fantazije, ki nam

pomaga, da odkrijemo skrito lepoto stvari inrazkrijemo naπa notranja videnja

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave, ki bo17.11.2006 ob 19h

v Fotogaleriji STOLP, Æidovska ul. 6, Maribor

zemljevidi. Predvidevam, da nekateri veliko prehodite pohribih in gorah in se odpravljate na poti, kjer ni oznaËenih ulicter hiπnih πtevilk. V tem primeru pa vam bo precej v pomoËprogramska oprema, ki omogoËa uporabo rastrskih kart. Slabastran je, da lahko v telefon ali dlanËnik tulite, naj vas pripeljena Golico, a bo za vaπe æelje ostal gluh, niti vas ne bo glasovnovodil po poteh. Najbolj razπirjen je zagotovo Ozi ExplorerOzi ExplorerOzi ExplorerOzi ExplorerOzi Explorer, kiobstaja tako za navadne raËunalnike kot tudi dlanËnike,omogoËa pa precej, kar se tiËe rastrskih kart.Programska oprema obstaja za malodane vse moænenapravice, ki obstajajo v modernem svetu. Veliko nas/vas imapametne mobilne telefone, dlanËnike, prenosne raËunalnikein v najslabπem primeru tudi navadne mobilne telefone, ki pavseeno niso popolnoma za odmet. OsredotoËil se bompredvsem na mobilne telefone in dlanËnike, saj so to ciljnenaprave, na katerih se navigacija najpogosteje uporablja, Ëeizpustim v vozila vgrajene navigacijske sisteme. PrenosniraËunalniki so zmogljivi, a vseeno nekoliko preokorni zapogosto uporabo v te namene, pa tudi avtonomija baterij jevelik problem.Garmin Garmin Garmin Garmin Garmin ima svojo lastno programsko opremo, ki naËelomadeluje le na garminovih napravah oz. le z garminovimi GPSsprejemniki. Neuradno pa jo je moË uporabljati tudi drugaËe,a je takπno poËetje nelegalno. Zakaj je temu tako, ne vemo,verjetno politika podjetja, ki træi dve muhi na en mah. Slovenijaje za garmin naprave precej dobro pokrita, upam si trditi, dadaleË najbolje. Adriaroute Adriaroute Adriaroute Adriaroute Adriaroute je njihova rutabilna karta zaSlovenijo, Hrvaπko ter Bosno in Hercegovino in je pri nasnajbolj popularna. Z Adriaroute karto vas bom v nadaljevanjihpodrobneje seznanil kot tudi z ostalimi kartami in programi.Za Hrvaπko pa obstaja tudi nerutabilna karta, ki nosi imeCroGUIDECroGUIDECroGUIDECroGUIDECroGUIDE.Za dlanËnike in pametne mobilne telefone pa je programskeopreme malo morje, a velika veËina se omeji na enega ali dvaprograma, ki zadoπËata njihovim potrebam. »e ostanem priprecej popularni destinaciji Slovencev vsaj v poletnih mesecih,je tu tudi ViaGPSViaGPSViaGPSViaGPSViaGPS, prav tako rutabilna karta Hrvaπke. Najomenim πe to, da je celotna vzhodna Evropa slabπe pokrita skartami, a se to stanje izboljπuje in prej ali slej bo pokritost nazadovoljivi ravni. Kdor se je o navigaciji æe kaj pozanimal, jeverjetno naletel na ime TomTomTomTomTomTomTomTomTomTom. Gre verjetno za najbolj

popularen program za navigacijo, podpira pa tako pametnemobilne telefone in dlanËnike, premorejo pa tudi samostojnenaprave, za motor, kolo, avto... Takoj za njim sledi NavigonNavigonNavigonNavigonNavigon,ki premore podobne karakteristike, kot TomTom in sta si hudakonkurenca, z nobenim izmed njiju pa se ne boste izgubili pozahodnem in osrednjem delu Evrope, vzhodna Evropa pa jeπe nekoliko problematiËna - upam, da ne veË dolgo Ëasa. Tadva programa omenjam zato, ker sta uporabniku najboljprijazna in primerna za zaËetnike kot tudi izkuπene‘’stezosledce’’.Ostale bom zgolj omenil, ob priloænosti pa jih tudi preizkusilin podrobneje predstavil. CoPilot Live (dlanËniki ter pametnitelefoni), Navicore (pametni telefoni), Route66 (dlanËniki inpametni telefoni), Wayfinder (dlanËniki, pametni telefoni terjava telefoni - Simobilov Navigator), AA Navigator (dlanËniki),ViaMichelin (dlanËniki), Alturion (dlanËniki in osebniraËunalniki), Destinator (pametni mobilni telefoni terdlanËniki), Mapopolis (dlanËniki in pametni mobilni telefoni),Navman (dlanËniki ter pametni mobilni telefoni)ÖMarsikaterega sem izpustil, ker jih je enostavno precej, mnogiizmed naπtetih imajo tudi lastne samostojne naprave v svojemasortimanu.Opozoril pa bi le πe na podporo naprav z operacijskimsistemom Palm, ki je bolj kot ne boga oz. reËeno drugaËe, leredki se odloËajo za podporo tovrstnim napravam, tako daste vsi Palmovi pristaπi æe v πtartu nekoliko bolj omejeni zizbiro.

Aleπ TomπiË www.mobile.si

10 letnica imena IXUSPrva kamera IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS pride na trgovske police maja leta 19961996199619961996, kmalu podogodku, ko so podjetja Canon, Fuji, Kodak, Minolta in Nikon 22. aprilatega leta predstavila novi foto sistem, APS.Med kamerami razliËnih proizvajalcev, pa je ime IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS postalo nekajposebnega. Predvsem kovinsko ohiπje, z odliËno obliko je poleg zmoænostikamere mnogim inæenirjem in ljubiteljem kamer ter uporabnikompredstavljalo pravo tehniËno mojstrovino. Kamero pa so medse sprejelitudi uporabniki. Zadnjo kamero APS film sistema pod imenom IXUS IIIIXUS IIIIXUS IIIIXUS IIIIXUS III(IXUS III. generacije) so dali na trg leta 2002. Vseh IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS kamer, ki souporabljale APS film so prodali preko 10 milijonov.Ime IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS pa so prenesli tudi med digitalne kamere. Razumljivo,uspeπnemu imenu so dodali samo predznak DIGITAL. Tako smo leta 2000dobili prvi DIGITAL IXUSDIGITAL IXUSDIGITAL IXUSDIGITAL IXUSDIGITAL IXUS. Do danes pa so nam predstavili æe 27 modelovkompaktnih digitalnih kamer pod tem imenom in jih prodali æe preko 23milijonov. Zadnji model pod imenom IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS pa ima πe dodatni predznak,TITANIUM. In 10. obletnica imena IXUS10. obletnica imena IXUS10. obletnica imena IXUS10. obletnica imena IXUS10. obletnica imena IXUS ter zadnja kamera iz te uspeπne generacije DIGITAL IXUS 900TiDIGITAL IXUS 900TiDIGITAL IXUS 900TiDIGITAL IXUS 900TiDIGITAL IXUS 900Ti stadali povod za slavje in predstavitev. Tokrat je CanonCanonCanonCanonCanon pri predstavitvi posegel po novih prijemih. 14. septembraje bilo veË predstavitev po celem svetu. V Evropi sta se odvijali na dveh koncih. Prva v Londonu in druga zapredstavnike iz CEE regije v Ëudovitem okolju Porto Carras na zahodnem delu GrËije.Udeleæenci nismo bili deleæni samo predstavitve kamer, ampak tudi povsem nove strategije in marketinπkegaprijema. Iz razliËnih dræav so izbrali modne kreatorje, ki so posebej za ta dogodek izdelali tri unikatnekreacije. Iz SlovenijeSlovenijeSlovenijeSlovenijeSlovenije je svoje kreacije predstavila Urπa DrofenikUrπa DrofenikUrπa DrofenikUrπa DrofenikUrπa Drofenik. Na posebej slovesni predstavitvi, ki se jeodvijala na prav posebni lokavici Villa GaliniVilla GaliniVilla GaliniVilla GaliniVilla Galini, kateri je pridal velik pridih sam Salvador Dali pa jih je nosilaslovenska miss Universe za leto 2004, Sabina RemarSabina RemarSabina RemarSabina RemarSabina Remar. Piko na i pa je s torbicami, ki so dopolnjevale Urπinokreacijo dodala Mateja GlavnikMateja GlavnikMateja GlavnikMateja GlavnikMateja Glavnik. M.I.

Kreacijo Urπe Drofenik je predstavila missUniverse 2004, Sabina Remar.



e-Fotografija nagradna kriæanka

Reπitve zgornje kriæanke poπljite s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) do 4. decembra 2006 do 4. decembra 2006 do 4. decembra 2006 do 4. decembra 2006 do 4. decembra 2006 na naslov: Foto Studio CITY PARK PE Koper, PristaniπkaFoto Studio CITY PARK PE Koper, PristaniπkaFoto Studio CITY PARK PE Koper, PristaniπkaFoto Studio CITY PARK PE Koper, PristaniπkaFoto Studio CITY PARK PE Koper, Pristaniπka2, 6000 Koper 2, 6000 Koper 2, 6000 Koper 2, 6000 Koper 2, 6000 Koper (s pripisom: nagradna kriæanka). Izærebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji πtevilki revije. SreËni izærebanci bodo za pravilno reπitevprejeli sledeËe nagrade, ki jih podeljuje Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ (http://www.citypark-foto.com):1. nagrada1. nagrada1. nagrada1. nagrada1. nagrada 300 fotografij 10x15 + polnilec GP 2. nagrada2. nagrada2. nagrada2. nagrada2. nagrada 200 fotografij 10x15 3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada 100 fotografij 10x15 6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada majica Fuji.Kriæanko lahko tudi fotokopirate (poπljete fotokopijo) in s tem ohranite revijo nepoπkodovano.



IXUS 65: Oblikovan da privlaËi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski

gumbi obËutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliËno Canon tehnologijo v

kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja.

www.

cano

n.si

www.

cano

n.si

eFoto 26 014print - novice - e-Fotografijaoblike niti mere. Naprave za tisk fotografij pa...

Documents

Transcript of eFoto 26 014print - novice - e-Fotografijaoblike niti mere. Naprave za tisk fotografij pa...