eFoto 12 PRINT · 2013-06-09 · Toda, ko vidi„ nove fotografe kako hitro spoznavajo osnove...

PhotoShop delavnica XI.del

Novi format fotografij

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje junij-julij 2004 letnik 3 πt.12IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

Spletna fotografija

Prva foto delavnicae-fotografija.com

»e pregledamo starejπe foto albume lahkoopazimo, da so fotografije majhne. Tisteizpred 50 in veË let so celo kontaktnekopije negativov. V tistih Ëasih se jefotografiralo na veËje kamere, ki πe nisouporabljale majhnega Leica formata filmakot ga poznamo πe danes. Robovi slik soporezani na roke s posebnimi noæi, ki namdajo strukturo okvirja.Samo tiste “ta nobel” fotografije so bileizdelane v formatih nad 6 x 9cm.Ker imamo danes zmogljivo digitalnotehniko, odliËne stroje za izdelavofotografij in je æe tudi cena izdelanimfotografijam krepko padla, le poglejte alivam ni æe pogled na veËjo sliko vπeËnejπi.

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

Digitalna prevara

Foto delavnice

Prva znana zloraba retuπe v politiËnenamene v Veliki Britaniji je odmevala vËasopisju leta 1996. (Ëlovek bi pomislil dase bo kdo tega æe prej domislil).Fotograf je v restavraciji posnelpolitiËnega veljaka in njegovo æeno...

Preizkus uporabnika!Fotoaparat Nikon D70 se obnaπa enakokot navaden zrcalnorefleksni fotoaparat.

Osnove in tehnikefotografiranja II.

Kaj je zoom objektiv? Pred leti, ko so sepojavili prvi zoom ali tudi vario objektivi,so jih pri nas nekateri imenovali kar“gumioptika”.

SodelujoËi na forumu e-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.comsmo priËeli s prvimi fotografskimi delav-nicami. V mesecu maju nas je v studijskofotografijo vpeljal mojster modne instudijske fotografije Dean DubokoviË.Dean DubokoviË.Dean DubokoviË.Dean DubokoviË.Dean DubokoviË.V juniju pa smo spoznali delo mojstrareportaæne fotografije, Arne HodaliËaArne HodaliËaArne HodaliËaArne HodaliËaArne HodaliËa.

Danes, skoraj ni veË fotolaboratorija, ki ne bi ponujalo tudi storitvepoπiljanja fotografij preko spleta. Vendar datoteke ne letijo prekointerneta na lahek naËin v osvetljevalne enote. ©e celo veË! VËasihimam obËutek kot, da nas fotolaboranti “razen redkih izjem” sploh neæelijo privabiti, da bi naπe fotografije poπiljali preko spleta v izdelavo.

Æe preizkuπeno

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com


In prav je tako. Tehnika se tako hitro razvija naprej, da vse tisto kar smo poznali prej, danes le steæka πe velja. Stare izkuπnje pa

nam pri fotografiranju lahko πe vedno dobro sluæijo. Toda, ko vidiπ nove fotografe kako hitro spoznavajo osnove fotografije in

predvsem znajo izkoristiti digitalno tehnologijo, se zamisliπ. Z analognimi kamerami, filmom in izdelavo fotografij smo potrebovali

leta in leta za uËenje. Spremljam mlajπe fotografe polne energije in podprte z digitalno tehniko. Danes se prav zaradi nove

tehnike tako hitro razvijajo, da jim πe slediti ne moreπ. Lahko samo svetujeπ!

Eden izmed novih znanilcev sprememb je veliko raËunalniπko podjetje HPHPHPHPHP. V tej πtevilki revije je opisan preizkus njihove kompaktne

kamere, ki nakazuje povsem novo filozofijo uporabe kamere. »e je uporabnik analogne kamere ali digitalne klasiËnega foto

proizvajalca prepuπËen sam sebi kako fotografirati in narediti najboljπi posnetek, vam kamere proizvajalca HP nudijo nove

moænosti. V programu kamere so æe navodila; opis funkcijskih gumbov, nasveti “kako fotografirati”, programi, ki ocenijo sliko

vam dajo napotek kako fotografirati, da bo slika boljπa in v kameri je πe program, ki odpravlja napake “efekta rdeËih oËi”. Tudi

Nikon je v svoje kompaktne kamere æe vgradil novo znanje. Njihova kamera CoolPix 5200 sama razpozna efekt rdeËih oËi in ga

avtomatsko odstrani. Tudi lastnost BSSBSSBSSBSSBSS (best shot selector), katera je vgrajena v veË Nikon kompaktnih kamer nam zna priti

veËkrat prav. Namesto da bi kamera, naredila en sam posnetek dolg eno sekundo, posname v tem Ëasu10 posnetkov. Nato

program izvzame najboljπe dele slike na posnetkih, jih zdruæi in konËna fotografija je mnogo boljπa kot, Ëe bi fotografirali brez te

programske lastnosti.

Æe v lanski sedmi πtevilki revije sem vam pod naslovom “Revolucija, ki prihajaRevolucija, ki prihajaRevolucija, ki prihajaRevolucija, ki prihajaRevolucija, ki prihaja”, opisoval, kaj vse novega in naprednega v

programski podpori nam bodo ponudile digitalne kamere. Æe danes je moæno nekatere od teh lastnosti dobiti v kompaktnih

kamerah. Torej nova spoznanja in spremembe so æe tu, preizkuπene v tej πtevilki reviji! Kmalu pa lahko priËakujemo πe veË.

Spremembe prihajajo tudi med objektive. Olympus postavlja v DSLR razredu novi 4/3 standard z manjπim tipalom in kakovostno

optiko, katere prednost je v majhnosti in manjπi teæi. Canon zaenkrat πe ohranja nastavek bajoneta in velikosti tipal, tudi 1:1

naproti filmu. Toda prvi znanilec (Olympus), da je treba teæo in velikost objektivov zmanjπati je æe tu s kakovostno optiko. Ostali

sledijo na svoj naËin. Canon je pri kompaktni kameri PowerShot S60 na leËah uporabil nove nanose zaπËite pred odboji æarkov

svetlobe. Na ta naËin so zmanjπali πtevilo leË in velikost objektiva. V DSLR razredu pa so sedaj æe v drugem objektivu (prviË

zoom) uporabili poseben DO (diffractive optical elements) optiËni element (leËo) in se s tem izognili dodatnim leËam za korekcijo

napak v objektivu. Torej tudi tu prihaja do sprememb.

Naslednje spremembe pa je treba narediti v naπih glavah. Æe 15 let smo “zacementirani” na formatu slike 10 x 15cm. Pa so z

danaπnjo digitalno tehniko z njim same teæave. Odrezane slike narekujejo nove velikosti slik. In ker smo omejeni s formatom 10

x 15 cm, smo se s pomoËjo fotolaborantov odloËili za formate 10 x 13/14cm. V tujini pa je æe nekaj let med glavnimi izbranimi

formati slike 13 x 18 cm. Kot prvo, slika je krepko veËja in s tem tudi vπeËnejπa za pogled. Kot drugo, skoraj niËesar ne odreæemo

glede digitalnega formata. In kot tretje, treba je izkoristiti toËke danaπnjih 4, 5, 6, 8 milijonskih kompaktnih kamer.

Nekateri fotolaboranti so se æe odzvali na novi izziv. Prednost je predvsem v izkoristku formata datoteke iz kamere, vseh toËk

tipal in s tem bolπe videnosti slike in nenazadnje, albumi za format 13 x 18cm æe dolgo obstajajo. PriporoËam, da predvsem v

Ëasu akcij preizkusite novi format. Boste videli, da veËja slika pri gledalcih vaπih fotografij doæivi odobravanje. In Ëe ne verjamete,

Bese

da u

redn

ika

Nova spoznanja, spremembe!Leta 2001 sem v moji prvi knjigi e-Fotografija za leto 2007 zapisal, “FILM, KAJ JE TOFILM, KAJ JE TOFILM, KAJ JE TOFILM, KAJ JE TOFILM, KAJ JE TO?”. »e

je bila v tistem Ëasu veËina fotografov, ki so uporabljali ali obdelovali film v popolnem

prepriËanju, da se motim, jih danes æe veËina ve, da bo tako! Prav v mesecu juniju 2004

sta Pentax in Nikon æe objavila konec analognim kameram. Minolta je to storila æe prej.

©e pred enim letom so bile redke izjeme, ki so mi pritrdile, da je fotografija tiskana

preko tiskalnika enakovredne kakovosti kot klasiËna na fotografski papir. Danes, vas

æe mnogi prepriËujejo, da so poveËave nad 20 x 30 cm kakovostnejπe, Ëe jih iztiskate. ©e

celo tako daleË gredo, da vam obljubljajo 80 let obstojnosti. Ja, dogaja se v fotografiji!

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Spletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comVsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πeveË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje æe tudiforum, na katerem lahko sodelujete tako zvpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme.Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahkoogledate ali ponudite foto opremo.Vabljeni na internetne strani:

www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comRevijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:e-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comrolan.sirolan.sirolan.sirolan.sirolan.simixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tvinfoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.sifotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netinfot.siinfot.siinfot.siinfot.siinfot.simeditrade.simeditrade.simeditrade.simeditrade.simeditrade.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.siDatoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti pro-gram AdobeAcrobarReader. »e ga πe nimate, galahko brezplaËno dobite na straneh proizvajalcaAdobe. Datoteko e-Fotografija se da tudi iztiskati.

Naπ elektronski poπtni naslov:[email protected]@[email protected]@[email protected]

Nova spoznanja in sprememba!Digitalni avtoportret z digitalno kamero, Nikon D2h.

da se tudi formati spreminjajo tako kot tehnika, si preberite Ëlanek o formatih fotografij.

Na koncu pa πe zapis o spletni strani www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com. Julija lansko leto je bila prviË predstavljena na spletu. V

enem letu ima stran æe preko 50.000 obiskovalcev meseËno. Vsaj polovica jih je iz tujine, saj so nekateri Ëlanki prevedeni

tudi v nemπËino in angleπËino. Vse veË se o nas govori po foto forumih od Japonske, Kitajske, Rusije, Evrope in Amerike!

Torej nova spoznanja in novosti prihajajo tudi v e-Fotografijo. Postali smo 7. Ëlan mednarodne organizacije s sedeæem

Londonu DIWADIWADIWADIWADIWA , za ocenjevanje digitalne foto opremo in uveljavljena spletna stran glede fotografske tehnologije. Doma

vemo kako gre. “»e delaπ dobro, si malo vreden!” Pa ne za vse. Oziroma tudi tu poËasi prihaja do sprememb. Na spletni

strani www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com se vse veË dogaja prav zaradi odprtosti strani. Forum kot FotoGalerija odliËno delujeta.

Nekateri obiskovalci spletnih strani so se kar sami organizirali v e-Fotografe in fotografirajo ter objavljajo Ëlanke na

spletni strani o raznih prireditvah. Tako je namen e-Fotografije, digitalno fotografsko izobraæevanje ljubiteljev fotografije

æe dosegel svoj namen. Organizirali smo æe dve foto delavnici. V studiu s priznanim fotografom Deanom DubokoviËem

in z enim najboljπih reportaænih fotografov, Arne HodaliËem. Teh delavnic bo πe veË. Razveseljuje dejstvo, da vas je vse

veË pripravljeno pomagati pri projektu izobraæevanja fotografije. Nova spoznanja in spremembe so tu. Izkoristite jih!Nova spoznanja in spremembe so tu. Izkoristite jih!Nova spoznanja in spremembe so tu. Izkoristite jih!Nova spoznanja in spremembe so tu. Izkoristite jih!Nova spoznanja in spremembe so tu. Izkoristite jih!

Vse veË vaπih telefonskih klicev in elektronske poπteprihaja s sporoËilom, da revije ni moæno dobiti v vaπemkraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaËinaslov. Na telefonski πtevilki 080 17 60080 17 60080 17 60080 17 60080 17 60, si lahkozagotovite izvod fotografije po poπti (plaËa se poπtnina).

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi po poπti!

e-Fotografija - junij, julij 2004 3e-Fotografija - junij, julij 2004 3e-Fotografija - junij, julij 2004 3e-Fotografija - junij, julij 2004 3e-Fotografija - junij, julij 2004 3


DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2 - Efektivno 4.0 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Efektivno 4.0 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Efektivno 4.0 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Efektivno 4.0 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Efektivno 4.0 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe - Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot

- RoËno ostrenje - RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve - 7 naËinov korektur bele barve - Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- RoËno ostrenje - RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve - 7 naËinov korektur bele barve - Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- RoËno ostrenje - RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve - 7 naËinov korektur bele barve - Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- RoËno ostrenje - RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve - 7 naËinov korektur bele barve - Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- RoËno ostrenje - RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve - 7 naËinov korektur bele barve - Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)

Uradni zastopnik in uvoznik:

“13 x 18 cm” - Novi format fotografije ?

DiMAGE Z-1DiMAGE Z-1DiMAGE Z-1DiMAGE Z-1DiMAGE Z-1 - Efektivno 3.2 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm )- Efektivno 3.2 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm )- Efektivno 3.2 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm )- Efektivno 3.2 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm )- Efektivno 3.2 mega toËk - 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm )

- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - Snemanje video zapisa- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - Snemanje video zapisa- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - Snemanje video zapisa- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - Snemanje video zapisa- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot - RoËno ostrenje - Snemanje video zapisa

89.990 SIT 89.990 SIT 89.990 SIT 89.990 SIT 89.990 SIT cena je z DDVcena je z DDVcena je z DDVcena je z DDVcena je z DDV


Poglejte si vaπe starejπe albume. Ali paalbume vaπih starπev. Vsake toliko Ëasa si jihje vredno ogledati. Iz njih vre zgodovina,spomini in zanimivosti.Opazimo pa πe nekaj! VeËina starih fotografijje æe v krepko slabem stanju. In ob pogleduna njih se zamislite kaj boste gledali vi, Ëez

V 11.πtevilki revije e-Fotografija smo spoznali kako pomembno je, da si izdelate fotografije iz vaπih posnetkov. Hranite jih po raËunalniπkih

diskih. Pa jih kmalu ne bo veË! Odprite si vaπ foto album izpred 10, 20 let! Se sploh zavedate, kako pomembne bodo vaπe danes posnete fotografije

Ëez nekaj let? V tokratnem Ëlanku pa vam æelim pokazati prednosti veËjega formata fotografije. Naπe kamere imajo krepko zalogo toËk. VeËje

fotografije naredijo tudi veËji vtis na gledalca. Cena fotografij pa je danes æe toliko padla, da si veËje fotografije lahko tudi privoπËite!

10 let iz vaπih digitalnih datotek. NI»NI»NI»NI»NI», Ëe si jihne boste dali izdelati na papir! Verjemite mi.Diski v raËunalniku so nezanesljivi, predvsempa menjamo jih in nemalokrat jih je trebaprepisati “formatirati”.Ker se teh teæav veËina zaveda, se posluæujejorazliËnih enot in medijev za shranjevanje.

Trenutno so najbolj uporabni CD-ji in DVD-ji.Vendar, ali ste prepriËani, da boste vaπedanes zapisane CD in DVD enote πe prebraliËez 10 let.NE BOSTE!NE BOSTE!NE BOSTE!NE BOSTE!NE BOSTE! Tudi Ëe bo zapis na njih ostal, panove tehnologije ne bodo veË omogoËalenjihovo branje.Tako bo treba vaπe enote kamor ste shranilifotografije prepisovati na nove enote. Paboste delali to vsakih pet let. Oziroma, steprepriËani, da imate tako kakovostno urejenarhiv, da boste æeleno sliko doloËenegadogodka tudi naπli. NE BOSTE!NE BOSTE!NE BOSTE!NE BOSTE!NE BOSTE!In kaj nam ostane, da bomo svoje fotografijelahko ohranili za 10, 30, 50 in veË let?IZDELAJTE SI FOTOGRAFIJO NA PAPIR!IZDELAJTE SI FOTOGRAFIJO NA PAPIR!IZDELAJTE SI FOTOGRAFIJO NA PAPIR!IZDELAJTE SI FOTOGRAFIJO NA PAPIR!IZDELAJTE SI FOTOGRAFIJO NA PAPIR!Verjamem, da mi predvsem mlajπi uporabnikidigitalnih kamer ne verjamejo in da so æe predtem stavkom obrnili list v reviji. PaË, Intiharspet “naklada”!HEHE, pa sem se do sedaj glede zapisov kajprinaπa digitalna tehnika, na koncu πe vednojaz smejal!

Treba je pogledati malo nazaj, da potem boljevidiπ naprej! Predvsem pa, spomnili se bostedo tu zapisanih besed, da vam bodo Ëez nekajlet πe kako manjkale fotografije, katere steposneli do sedaj. SPOMINISPOMINISPOMINISPOMINISPOMINI, so tisti argument,ki danes πe vedno govori v prid slike napapirju.Na spodnjih slikah lahko vidite delarhiva izpred 60, 50 in 40 let. Seveda vse Ërnobele, æe slabπe kakovosti, vendar soshranjene in prikazujejo del zgodovine inspominov. Originalov, filmov iz tistegaobdobja æe dolgo ni veË. Prav tako po nekajletih ne bo veË enostavno najti slik vaπehdogodkov. kaj πele, da bi jih videli vaπizanamci. Si sploh lahko predstavljatetrenutek, ko boste ugotovili, da ne najdete slikvaπega novorojenca, vseh razigranih otroπkihposnetkov v letih odraπËanja. Pa tudi vi sami,nasploh pa æenski spol, se rad pogleda nafotografijah iz Ëasov mladosti in lepe postave.Sedaj veste kaj vam je storiti, da bostezanimive trenutke, ki ste jih zabeleæili s fotokamero πe kdaj videli.

60 let stara druæinska fotografija. V takratnem Ëasu je bilo vsako fotografiranje velik druæinskidogodek. In kljub temu, da negativa ni veË, je v druæinskem albumu slika πe shranjena.

©e 45 let nazaj niso poznali standardnih formatov fotografij. Slika ni poveËana ampak je kopijaiz negativa. Desna slika izpred 38 let pa je æe poveËana iz 35mm filma. Velikost slike 7x10cm.

4 e-Fotografija - junij, julij 20044 e-Fotografija - junij, julij 20044 e-Fotografija - junij, julij 20044 e-Fotografija - junij, julij 20044 e-Fotografija - junij, julij 2004


___

»e pregledamo starejπe foto albume, lahkoopazimo, da so fotografije majhne. Tisteizpred 50 in veË let so celo kontaktne kopijenegativov. V tistih Ëasih se je fotografiralo naveËje kamere, ki πe niso uporabljale majhnegaLeica formata filma, kot ga poznamo πe danes.Robovi slik so porezani na roke s posebniminoæi, ki nam dajo strukturo okvirja.Samo tiste “ta nobel” fotografije so bileizdelane v formatih nad 6 x 9cm.Ko so priπle na naπ trg prve kamere na 35mmfilm in so fotografije zaËeli poveËevati, pa sezaËne obdobje standardnih formatovfotografij. Najprej 7 x 10 in 8 x 11cm, kasneje9 x 12cm, pa 9 x 13cm in do danaπnjega najveËuporabljenega 10 x 15cm. Ta formatuporabljamo æe veË kot 10 let. Pa je bil karteæak preskok iz 9 x 13 na 10 x 15cm. To se πenajbolje spomnijo fotolaboranti.In kje je napredek, ki je πel zelo poËasi naprej?Ne toliko v kakovostnem preskoku slike aliprehodu iz »B v barvno. Bistveno je, da sonam novi filmi in boljπa optika druæinskihkamer omogoËali veËje poveËave iz filma.VeËje fotografije tudi z veËjim veseljemgledamo. VeËina poroËnih portretov tudiizpred 50 let je bila izdelana na format 13 x18cm. Tudi iz πe bolj oddaljenih Ëasov, so bile

pomembnejπe fotografije poveËevane.Ker imamo danes zmogljivo digitalno tehnikoza zajem fotografija, odliËne stroje za izdelavofotografij in je æe tudi cena izdelanimfotografijam krepko padla, le poglejte ali vamni pogled na veËjo sliko bolj zanimiv.V vaπem fotolaboratoriju æe imajo izdelanefotografije veËih velikosti. Pa vam jih pokaæejoali ponudijo? Redki! VeËina se jih niË kaj nespomni, da bi vam ponudili nove moænosti ins tem zasluæili kakπen dodatni tolar. 10 x 15,vam naredimo, je najbolj klasiËno vpraπanjestranki ob naroËilu. Kot, da nimajo drugedodatne ponudbe!Le oglejte si pri naslednjem obisku vaπegafotolaboratorija, Ëe vam ni velikost slike 13 x18cm vπeËnejπa.

TehniËne zahteveFilm omejitev za poveËavo na velikost 13 x 18cm sploh nima. S kakovostno osvetljenimposnetkom, vam bodo veËji format brez teæavizdelali v vrhunski kakovosti.Pri digitalnih datotekah pa se lahko zaplete.Vemo, da nam πtevilo toËk ne pove niËesar okakovosti slike. TemveË samo o njeni moænipoveËavi pri πe vedno enaki kakovosti.Spoznali smo æe preko prejπnih Ëlankov, da

moramo biti mi sami, osebno zadovoljni skakovostjo slike. Marsikateri fotograf aligledalec slike, ki je posneta z digitalnokamero, z njeno kakovostjo sploh nizadovoljen. Je drugaËna od tiste iz filma,katere smo vajeni æe leta. Oziroma povsemnasprotno. Marsikateremu lahko tudi dvamilijona toËk zadostuje za veËje poveËave.Enostavno smo razliËni, oziroma nafotografijo vsak posameznik lahko gleda izdrugega pogleda. »e je na gledani fotografijinam dobro znani dogodek, potem znamo bitiz njo hitro zadovoljni. »e pa osebnih emocij

ne vkljuËimo na pogled fotografije, pa nastehniËne pomankljivosti hitro zaËnejo motiti.Da se izognemo razpravam o potrebnemπtevilu toËk za πe tehniËno kakovostnofotografijo velikosti 13 x 18cm, vam bomnajprej zapisal teoretiËne zahteve.

Potrebno πtevilo toËkpovpreËno Ëloveπko oko razloËi zapis 10 linij/toËk na mm. Ker nam digitalne kamereprikazujejo πtevilo toËk na enoto inË, jepotrebno povzeti to mersko enoto. En inË je2,54cm. Torej potrebujemo vsaj 254 toËk na

Pred 35 je bil v ruskih Smenah æe barvni film. Slike, z belim robom so takrat poveËevali na 7 x 11cm. »epravje slika æe precej izgubila na kakovosti, pa ima vsako leto veËjo vrednost. Danes si jo lahko poskeniram,naredim korekture in si jo πe enkrat izdelam v veËjem formatu. Tudi vaπe stare fotografije vam lahko kakovostnoreproducirajo in poveËajo. Danes si mnogi mislijo, da je hranjenje slik v raËunalniku dobra naloæba. Zmota!Izdelajte si fotografije iz vaπih digitalno posnetih slik. »ez leta vam ne bo æal, da ste se tako odloËili.


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com6 e-Fotografija - junij, julij 20046 e-Fotografija - junij, julij 20046 e-Fotografija - junij, julij 20046 e-Fotografija - junij, julij 20046 e-Fotografija - junij, julij 2004

Digimax V50Digimax V50Digimax V50Digimax V50Digimax V50-Efektivno 5.0 (V50) mega toËk-Efektivno 5.0 (V50) mega toËk-Efektivno 5.0 (V50) mega toËk-Efektivno 5.0 (V50) mega toËk-Efektivno 5.0 (V50) mega toËk-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-Macro od 5cm-Macro od 5cm-Macro od 5cm-Macro od 5cm-Macro od 5cm-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon

Uradni zastopnik in uvoznik:

N O V O


en inË oziroma 2,54cm, da ob pogledu na slikone bomo opazili toËk ampak lep zvezni zapis.V veËini primerov se uporabi 300 toËk za πemalo rezerve. Tudi fotolaboratoriskeosvetljevalne enote v veËini primerovzapisujejo toËke preko svetlobe v loËljivosti300 toËk na enoto inË.Z digitalno kamero, ki ima dvo milijonskotipalo (1600 x 1200 toËk) lahko naredimopoveËavo za tehniËno brezhibno zapisanofotografijo v velikosti 5,3 x 4 inËa (13,5 x10,3cm). Zahtevni gledaleci slik najbræ zdigitalno kamero s samo dvemi milijoni toËkne boste poveËevali slike na velikost 13 x18cm. Manj zahtevnim, pa bodo tudi starejπekamere s tako skromnim tipalom najbræpovsem zadoπËale. O tem se morate v fotolaboratoriju prepriËati sami. V veËini njih vambodo z veseljem opravili preizkus.»e pa imate kamero s tremi milijoni toËk (2048x 1536 toËk) nam datoteka æe zadostuje zapoveËavo v zapisu 300ppi (toËk na inË) dovelikosti 17,3 x 13cm.Torej nam digitalna kamera s tremi lilijoni toËkæe zadostuje za æeleno poveËavo. V nekaterihfoto laboratorijih vam lahko izdelajo tudi polnformat 17,3 x 13cm, brez vsake porezaveposnetka. Vendar tudi Ëe vam bodo naredilifotografijo 13 x 18cm, skoraj niË ne boste

Kakovost fotografije izpred 35 let je æe moËno naËeta! Prve strojne fotografije izpred 25 let. Konec je bilo belega roba in format slike se je poveËal na 9 x 12,5 cm.

Polna slika in primera porezave slike iz digitalne datoteke, kot nam joPolna slika in primera porezave slike iz digitalne datoteke, kot nam joPolna slika in primera porezave slike iz digitalne datoteke, kot nam joPolna slika in primera porezave slike iz digitalne datoteke, kot nam joPolna slika in primera porezave slike iz digitalne datoteke, kot nam jozajame digitalna kompaktna kamera. V primeru poveËave na 13x 17,5cm,zajame digitalna kompaktna kamera. V primeru poveËave na 13x 17,5cm,zajame digitalna kompaktna kamera. V primeru poveËave na 13x 17,5cm,zajame digitalna kompaktna kamera. V primeru poveËave na 13x 17,5cm,zajame digitalna kompaktna kamera. V primeru poveËave na 13x 17,5cm,ne izgubimo niti mm posnete slike. V primeru poveËave na 13 x 18cmne izgubimo niti mm posnete slike. V primeru poveËave na 13 x 18cmne izgubimo niti mm posnete slike. V primeru poveËave na 13 x 18cmne izgubimo niti mm posnete slike. V primeru poveËave na 13 x 18cmne izgubimo niti mm posnete slike. V primeru poveËave na 13 x 18cmizgubimo 3mm. Pri poveËavi datoteke na 10x15cm pa veË kot cm.izgubimo 3mm. Pri poveËavi datoteke na 10x15cm pa veË kot cm.izgubimo 3mm. Pri poveËavi datoteke na 10x15cm pa veË kot cm.izgubimo 3mm. Pri poveËavi datoteke na 10x15cm pa veË kot cm.izgubimo 3mm. Pri poveËavi datoteke na 10x15cm pa veË kot cm.

13x

17,513x18

10x

15

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - junij, julij 2004 7e-Fotografija - junij, julij 2004 7e-Fotografija - junij, julij 2004 7e-Fotografija - junij, julij 2004 7e-Fotografija - junij, julij 2004 7

izgubili na porezavi. S temi izraËuni smo priπlido zakljuËka, da nam kamera s samo tremimilijoni toËk popolnoma zadostuje za noviformat 13 x 18cm. »e pa imamo kamero sπtirimi, petimi in veË milijoni toËk, pa lahkonaredimo πe dodatni izrez slike brez izgubena kakovosti zapisa iz vaπe kamere.Vsi ki ste brali Ëlanke od prve revije, oziroma,ki ste æe spoznali digitalno tehniko æe veste,da so toËke pomembne samo za velikostzapisa. O tonski kakovosti slike govorijodruge lastnosti, katere smo kar nekaj revijvstrajno ponavljali. Teorija v fotografiji,oziroma bolje reËeno pri pogledu nafotografijo in njeni vπeËnosti na gledalca panima veliko zraven. ©tevilke nam povedo vseo tehniËni kakovosti. VπeËnost slike zaposameznega gledalca pa je povsem drugpojem. In prav veËji format fotografije je æeeden izmed elementov, ki nam govori, da jeslika boljπa. Na njej vidimo veË detaljev inosebe na sliki so veËje. S tem pa nam znaneobjekte na fotografiji laæe in hitrejedojemamo. ___

Ta slika je natisnjena v velikosti 10x13,7cm. V tem formatu nismo niËesar odrezali od digitalne datoteke.Digitalna kompaktna kamera nam da zapis v velikosti stranic 4:3. »e pa ne izdelamo slike v tej velikosti,smo del slike izgubili. 10x15cm sploh ni primeren format za izdelavo slik iz digitalnih datotek.©e najbolje je izbrati velikost slike, kot jo vidite na naslednji strani. To je 13x18 ali 13x17,5cm. Odvisnokateri format vam v fotolaboratoriju lahko izdelajo. In πele na primeru lahko vidite, da je bolje izbrativeËjo sliko. Albumi in okvirji za ta format obstajajo. Laboratoriji tehnologijo imajo. Cena slike tegaformata je tudi æe dobra. Sami pa vemo, katera izmed teh dveh slik bi πla v druæinski album.


Preizkus v praksiPribliæuje se Ëas dopustov, mnoæiËnegafotografiranja in izdelave fotografij. To zadnjeje nuja za vse tiste, ki πe uporabljate film.Verjamem, da se bo tudi vse veË digitalnihfotografov odloËilo za izdelavo fotografij.Danaπnji kupci digitalnih kamer so klasiËnihfotografij vajeni. Oziroma raËunalnika zapregled slik niti ne uporabljajo. In ker vam æekar nekaj foto laboratorijev ponuja moænostdobre cene za veËji format, vam toplopriporoËam, da si nekaj fotografij date izdelativ veËjem formatu. Æe v foto laboratoriju boste

ob pogledu na vaπe veËje fotografije opazilizadovoljstvo. Tudi vaπi prijatelji katerim bostepokazali fotografije jih bodo z veËjimzanimanjem ogledovali.Zgornja slika, portret Nejca je na prejπnjistrani poveËana na velikost polnegadigitalnega zapisa 10 x 13,7cm. »e bi jopoveËal na velikost 10 x 15cm, bi moral slikospodaj in zgoraj za skoraj en cm rezati.ponavadi vam to v vaπem fotolaboratoriju tudinaredijo. Æe to nam pove, da do sedajstandardni 10 x 15 vπeËni format ni pravi for-mat za fotografijo iz digitalnih kompaktnih

kamer. Bil je bolj domena filma.Zgornja slika istega posnetka je poveËana navelikost “novega” formata 13 x 18cm.Razlika je veË kot oËitna. In prav dobro vemokatero izmed teh dveh tiskanih na papirjubodo starπi, babice, tete... prilimali v svoj fotoalbum.»as, da se odloËite za boljπo, veËjo fotografijoje æe tu. Laboratoriji pa imajo to ponudbo æenekaj let dobro skrito za pultom.Na sreËo, so nekateri æe bolj odloËnopripravljeni na novo ponudbo.

Matjaæ Intihar

Skoraj πe enkrat veËja slika (13x18cm) kot iz prejπnje strani. PoveËava je takoj bolj vπeËna. Slika pa je bila posneta z digitalno kompaktnokamero s samo 3 milijone t0Ëkami. Torej, da se. Samo odloËiti se morate za veËji format. Oziroma. Mnogi πe preje v samo izdelavo fotografij.

Mojih zapisanih besed “izdelajte si fotografijeizdelajte si fotografijeizdelajte si fotografijeizdelajte si fotografijeizdelajte si fotografije”

in “izberite veËji formatizberite veËji formatizberite veËji formatizberite veËji formatizberite veËji format” ne jemljite kot æeljo

po reklamiranju fotolaboratorijske izdelave

fotografij (Ëez Ëas, ko bo cena primerljiva vas

bom seznanjal s tiskalniki). Ni malo laborantov,

ki πe vedno mislijo, da je avtor Ëlankov prinesel

slab veter med njih.

Vendar dejstva so tu. Digitalno je tu! Slike

potrebujemo! Tiskanje je πe predrago! VeËji

format je vπeËnejπi!

Torej. Fotolaboratorije πe vedno potrebujemo!


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

OSNOVE IN TEHNIKE FOTOGRAFIRANJA II.delV prejπnji πtevilki smo spoznali dva glavna parametraobjektiva: goriπËno razdaljo in svetlobno jakost. Objektivedelimo po teh dveh glavnih lastnostih, πe bolj uveljavljenadelitev pa je delitev po njihovem namenu. Seveda so te delitvenamenjene fotografom s fotoaparati, pri katerih lahkomenjamo objektive in uporabljamo tudi druge pripomoËke, kotso konvertorji in vmesni obroËki, in πe bi lahko naπtevali. Vseto so delno upoπtevali tudi pri kompaktnih kamerahanalognega in digitalnega tipa. Pri izredno hitri πiritvi digitalnetehnike pa so pri kompaktnem in hibridnem tipu kamereposkrbeli πe za dodatne leËne sisteme, s katerimi podaljπamogoriπËnico ali pa poveËamo slikovni kot objektiva. Te sistemes posebnimi adapterji pritrdimo pred objektiv kamere. To sodokaj dobre reπitve za tiste fotografe, ki ne mislijo na nabavozrcalnorefleksnega tipa digitane kamere, in jim to zadostuje.Seveda resnejπi fotografi slej ko prej uporabljajo kompaktnekamere le kot beleænice, za resno fotografijo pa preidejo nazrcalnorefleksni tip kamere z menjalno optiko. To πe bolj, Ëeæe imajo sistem v analogni obliki in potrebujejo samo πedigitalno ohiπje. Sedaj pa si poglejmo posamezne lastostiobjektivov in njihovo praktiËno uporabo.Svetlobna jakostOmenili smo æe, da napake leË odpravljamo z dodajanjemnovih leË razliËnih oblik in iz razliËnih stekel. Zdaj seuporabljajo tudi æe plastiËne leËe, ki so precej laæje. Sodobniobjektivi so ponavadi narejeni iz kombinacije enih in drugih.©e najveË korektur zahteva svetlobna jakost objektiva. Velikaodprtina zaslonke pomeni tudi velik zunanji premer, ki zdaljπanjem goriπËnice πe naraπËa. To zahteva kvalitetnoobdelavo velikih povrπin leË, kar pa izdelavo objektiva precejpodraæi. Zato si take objektive privoπËijo v glavnemprofesionalci, ki si s fotografijo sluæijo kruh. Pa πe to ne vsi.Vaæno je, katero zvrst fotografije gojijo.

OSNOVE IN TEHNIKE FOTOGRAFIRANJA II. del

Svetlobno moËne objektive, πe poebej teleobjektivepotrebujejo fotoreporterji, πportni in naravoslovni fotografi.Za primer vzemimo dva objektiva z isto goriπËno razdaljo inrazliËno svetlobno jakostjo:-teleobjektiv canon EF 300 f/4,0 L USM IS stane 1.245 EUR,-teleobjektiv canon EF 300 f/2,8 L USM IS pa kar 4.332 EUR Oba objektiva imata eneke lastnosti in vgrajen tudi stabilizatorslike ( IS ). Sedaj pa si poglejmo πe primerjalno zoom- objektivez razliËnimi sposobnostmi:-obiËajni canon EF 75-300 f/4,0-5,6 USM stane trenutno 248

EUR-canon EF 75-300 f/4,0-5,6USM IS pa æe 494 EUR, Ëe pavzamemo najnovejπi objektiv- canon EF 70-300 f/4,5-5,6 DOUSM IS pa 1.248 EUR, ker je vnovi konstrukciji dolg samo99,9cm in ima triplastnozaπËito proti prπenju odbitihæarkov (DO=Diffraction Optic),kar izredno poboljπa sliko. Tanova konstrukcija jenamenjena πe posebno zadigitalne kamere.

Sedaj pa si za primerjavo poglejmo πe proizvajalca objektivovsigma s podobnimi lastnostmi le brez stabilizatorja:-teleobjektiv sigma EX 2,8/ 300 IF APO HSM stane 2.389 EUR, enostavnejπi-zoomobjektiv sigma 70-300 APO M Super stane le 212 EUR in-zoomobjektiv sigma EX 4,0/ 100-300 HSM pa 948 EUR.Seveda se moramo sami odloËiti, v kakπne namene bomouporabljali svoje posnetke. Objektiv za lastno projekcijo alialbum sploh ni problematiËen. Razlika se pozna πele prikvalitetnem tisku ali pri velikih poveËavah fotografij. Tu takoali tako igra vlogo πe format filma ali kvaliteta-velikost spominana digitalni kartici. Nekateri naroËniki πe vedno zahtevajo diain to celo do velikosti 10x15 cm, ali pa digitalni zapis v velikosti6 in veË mio-toËk. Zato velja pravilo, da si pred nakupomdoloËenega objektiva pridobimo Ëim veË informacij iz testov vraznih strokovnih revijah ali od znancev-fotografov, ki takeobjektive æe imajo. Vsi originalni objektivi pa niso nujno vednotudi najboljπi.Razporeditev objektivovKot sem æe omenil, je poleg razporeditve objektivov po goriπËnirazdalji in po slikovnem kotu med fotografi priljubljena tudidelitev po namenu objektiva. Najprej poglejmo klasiËnorazdelitev objektivov za maloslikovne kamere 24 x 36 mm ( vtem primeru po katalogu canon):-kratkogoriπËni od 14 do 35mm, kar ustreza πirokokotnim od180 do 63 stopinj;-normalni,standardni od 45 do 50 mm, ustrezanormalnokotnim od 51 do 46 stopinj;-dolgogoriπËni od 85 do 1200 mm, ustreza ozkokotnim od 28do 2 stopinji.To je zelo groba delitev. Zato pa je zanimivejπa delitev ponamenu, oziroma funkciji. Ponovno si jo oglejmo pri objektivihcanon, kajti odstopanja pri drugih objektivih drugihproizvajalcev niso omembe vredna:-superπirokokotni zoom objektivi: 17-35mm, 17-40 mm(zadigitalne kamere), 20-35 mm;-standardni zoom objektivi: 24-85 mm,28-70 mm,28-105mm,35-80 mm;-tele zoom objektivi: 70-200 mm, 75- 300 mm, 35-350 mm,100-400 mm;-superπirokokotni objektivi: 14 mm, 15 mm(fisheye), 20 mm;-πirokokotni objektivi 24 mm, 28 mm, 35 mm;-standardni-normalni objektivi: 1:1/50 mm, 1: 1,4/50 mm, 1:1,8/50 mm;-srednji teleobjektivi: 85 mm, 100 mm, 135 mm;-teleobjektivi: 200 mm, 300 mm, 400 mm, 500 mm, 600 mm;-super teleobjektivi: 1200 mm-makro objektivi: 50 mm, 100 mm, 180 mm;



-TS-E objektivi: 24 mm, 45 mm, 90 mm;-telekonvertorji: 1,4x, 2x Vse zgoraj navedene podatke, ki veljajo zaanalogne kamere moramo za digitalnekamere æal pomnoæiti πe z raliËnimi faktorji,kot jih narekuje paË tip kamere. Od 1,3x zacanon EOS 1D Mark II; 1,6x za canon EOS 10Dali nikon D2H, pa do 2x za olympus E-1.Seveda imamo tudi æe digitalnezrcalnorefleksne kamere s polnim leicaformatom 24x36 mm. To so: canon EOS 1Ds,contax N digital in kodak DCS Pro 14n. Polegtega pa v zadnjem Ëasu, pri gradnji novihobjektivov, posveËajo vse veË pozornostioptimalnemu poteku æarkov v objektivu zaelektronske slikovne senzorje.©e o objektivihZdaj normalnih objektivov v pravem pomenubesede skoraj ne uporabljamo veË, ampakproizvajalci ponujajo kamere v standardniizvedbi z veËjim ali manjπim zoom objektivom,n.pr. 35-70 mm. Kaj je zoom objektiv? Predleti, ko so se pojavili prvi zoom ali tudi varioobjektivi, so jih pri nas nekateri imenovali kar“gumioptika”. To je objektiv, ki ima veËgoriπËnic, ki jih lahko zvezno spreminjamo. Prikompaktnih kamerah kar z motorËkom. Inravno pri teh, pa naj bodo analognega tipa alidigitalne, so na voljo zelo razliËni razponigoriπËnic. Tudi tu se moramo vpraπati, kajpotrebujemo pri svoji fotografiji. Ali boprevladovala opcija z daljπimi goriπËnicami alibolj ona s poudarkom na πiroki kot.Pri menjalnih objektivih pa moramo dodati πedve podrobnosti. Poznamo namreË vario

objektive ali tako imenovane dvoobroËnezoome in prave zoom objektive. Prvi imajo enobroË za spreminjanje goriπËnic, z drugimobroËem pa nastavljamo ostrino. Pri pravemzoomu pa z istim obroËem spreminjamogoriπËnico in nastavljamo ostrino. Za πportneposnetke, pri katerih hoËemo poudaritigibanje, uporabljamo prave zoome, s katerimilahko zoomiramo, spreminjamo goriπËnicomed samo osvetlitvijo, ekspozicijo. Za totehniko potrebujemo kar nekaj vaje. Rezultati,ki jih dobimo, so lahko prav zanimivi. O samitehniki snemanja bomo govorili prihodnjiË.Med posebne objektive spadajo makroobjektivi, ki so korigirani tako, da imajonajmanj napak pri snemanju od blizu. Sevedaimamo danes zoome, ki omogoËajo tudimakro snemanje, vendar za pravega makro-fotografa veljajo nekaj samo pravi makroobjektivi, vse ostalo je le kompromis. Tumoram pojasniti πe nekaj. Vsak objektiv jeizraËunan in optimalno korigiran za tistopodroËje, ki mu je namenjen. Torej ima vtistem podroËju najmanj optiËnih napak, jenajbolj oster in barvno nevtralen, kajti vsenapak se ne da popolnoma odpraviti. Vse jepovezano z materiali in obdelavo. To pa imasvojo ceno, kar sem omenil æe pri svetlobnostiobjektiva. Torej tudi pri zoom objektivih nemoremo raËunati na veliko svetlobno jakost,ker so glavni popravki namenjeni predvsemdobri kvaliteti posnetkov pri razliËnihgoriπËnicah. Zato so svetlobno moËni le praviteleobjektivi, ki imajo eno samo goriπËnico.Pri teh je glavna korektura namenjena

kvaliteti posnetka pri popolnoma odprtizaslonki. Bolj ko je zaslonka zaprta, manjnapak ima leËa, objektiv, ker se napakepojavljajo na obrobju leË. Zato ponovnoopozarjam, da je vaæno, v kakπne nameneboste uporabljali objektiv in koliko ga splohboste uporabljali. Telekonvertorji pa danesvse bolj osvajajo tako amaterski, kot tudiprofesionalni fotografski svet. Z malimoptiËnim dodatkom, ki ga namestimo medkamero in objektiv- pri kompaktnih kamerahpa pred objektiv, lahko poveËamo goriπËniconaπega objektiva za 1,4x ali 2x. Toda pozor!Konvertorji niso kompatibilni z vsakimobjektivom, Ëeprav imajo isti prikljuËek,bajonet. Zato bodite pozorni na navodila inopombe proizvajalcev. Poleg tega se pri

uporabi telekonvertorja zmanjπa tudisvetlobnost objektiva za isti faktor. Primer:objektiv 4/300 mm + 2x telekonvertor dobimo“nov” objektiv 8/600 mm, ki je daljπi samo zadobra dva centimetra in ne bistveno teæji.PoveËajo pa se tudi napake objektiva, takoda ne dobimo enake kakovosti slike kot prisnemaju brez konvertorja. Vse je odvisno odkakovosti obeh. Bolje je, da se dræimooriginalnih proizvajalcev, ker se boljzanesljivo prepoznajo, πe posebno vdanaπnjem Ëasu elektronike, kjer pri prenosupodatkov kaj hitro lahko pride do teæav.PriporoËam tudi, da se odloËite za 1,4xkonvertor, ki kar obËutno poveËa goriπËnico,pa vendar zelo malo vpliva na svetlobnost inkakovost. Oskar Karel Dolenc



Programi za naroËanje fotografij

Digifot - spletni fotografProgram DigiFot-spletnifotograf je na svetovnemspletu objavljen od jeseni leta1999 (dobre 3 mesece poznejekot Kodak-ov Ofoto), kar gauvrπËa med prve tovrstneprograme na svetu. Program je

konceptno zamiπljen v “domaËi delavnici” podjetja foto©imonkaiz Lendave. Sprva se je program uporabljal za prenos skeniranihposnetkov, z razmahom digitalne fotografije pa je postal najboljuporabljan spletni fotolaboratorij v Sloveniji. Pohvalimo se lahkoz veË kot 30.000 posnetih kopij preko spleta.Glavna lastnost programa je enostavnost instalacije in uporabe,saj je namenjen tudi amaterskim uporabnikom, ki se zraËunalnikom ne ukvarjajo veË, kot je to nujno potrebno.Program si lahko naloæimo s spletne strani www.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.com.6MB podatkov , nekaj minut “downloada” in æe je pripravljen zauporabo.Osnovne funkcije programa:- Dodajanje in izbor fotografij za poπiljanje v fotolaboratorij.- Izbiramo lahko poljubno πtevilo fotografij z dodajanjem v okno

za pregledovanje.- V foto pregledovalnem oknu doloËamo koliËine ter velikostifotografij, ki jih naroËamo. Fotografije oznaËujemo skupinskoali posamiËno.- Za boljπi pregled, si posnetke lahko ogledamo tudi poveËane.- Fotografije lahko tudi obdelujemo. Kontrast, barvne korekcije,barvna gostota, dodajanje datuma in spremnega besedila nasprednji strani posnetka.Obdelovalna orodja so namenjena predvsem tistimuporabnikom, ki se ne posluæujejo nobenega od foto programovza obdelovanje fotografij.Poπiljanje fotografij na DigiFot streænik spremljajo osnovnipodatki naroËnika, ki se nahajajo v spletnem administratorju.Osebni spletni administrator je sestavni del programa, dokaterega ima dostop vsak uporabnik s svojim uporabniπkimimenom in geslom. Tam se nahajaja tudi zgodovina naroËil terevidence porabe.Vsako naroËilo spremlja tudi potrdilo laboratorija o prejemudatotek, skupaj s specifikacijo naroËila ter povezavo dospletnega administratorja.Za boljπe obveπËanje uporabnikov je v program vgrajeno spletnookno, kjer so objavljene vse spremembe, novosti ter drugiaktualni podatki sistema DigiFot.Podpora uporabnikom:NajveËji povdarek je posveËen pomoËi uporabnikom. V ta namenje objavljena brezplaËna telefonska πt. 080 17 60080 17 60080 17 60080 17 60080 17 60 ter pomoË “v

æivo” s pomoËjo spletne aplikacije. Uporabnik lahko pisnokomunicira s tehniËnim osebjem ter laboranti sistema DigiFot.Strojna oprema:Fotolaboratorij DigiFot, za osvetlevanje fotografij uporablja 2laserska osvetljevalna stroja proizvajalca AGFA, D-Lab3.Fotografije se razvijajo v Agfa foto kemikalijah na Agfa Prestigeoz. Sensatia papirju. NaroËila se po æelji uporabnika izdelujejona sjajni oz. mat povrπini. Za nemoteno delo sistema skrbi 12zaposlenih.Pakiranje:Pred poπiljanjem se fotografije pregledajo ter zloæijo v varovalnekuverte v istem vrstnem redu kot so bile poslane. Pri pakiranju uporabljamo bombaæne rokavice za prepreËevanje prstnihodtisov na povrπini fotografij. Vsakemu naroËilu priloæimoprimerno πtevilo fotoalbumov ter zadnjo πtevilko revije e-Fotografija, ki jo πtejemo kot najboljπo slovensko revijo odigitalni fotografiji vseh Ëasov.Dostava:Vsa naroËila dostavljamo s pomoËjo hitre poπte na naslovuporabnika v lastni, Ëvrsti embalaæi. Poπiljke dostavljamo tudina delovno mesto ali kraj dopustovanja uporabnika.

Digifot ni samo program. DigiFot je sistem, ki skrbi za: kvalitetnoizdelavo fotografij, pomoË uporabnikom, svetovanje prifotografiranju (live help) ter telefonsko logistiko pakiranja indostave, obveπËanje itd… in vse to za 50sit po fotki…..

Digifot

O digitalnih kamerah ni veË vredno razpravljati, ali so æepreplavile fotografsko træiπËe. Celo tako moËno so ga, da danesanalogno kamero na film le redko kdo πe kupi.©e leto ali dve nazaj je bilo veliko trgovcev moËno skeptiËnihali se bo to res zgodilo. Æe takrat se je vedelo, da bo naroËanjein klasiËna izdelava fotografij poËasi preπlo na drugaËen naËin.Le redki so æe takrat intenzivno in dolgoroËno razmiπljali vizdelavo slik preko spleta. Danes, skoraj ni veË laboratorija, kine bi ponujalo tudi te storitve. Vendar datoteke ne letijo prekointerneta na lahek naËin v osvetljevalne enote. ©e celo veË!VËasih imam obËutek kot, da nas fotolaboranti “razen redkihizjem” sploh ne æelijo privabiti, da bi naπe fotografije poπiljalipreko spleta v izdelavo. Vendar pa je v letoπnjem letu πe nekajobjektivnih razlogov, da naroËanje slik preko spleta πe ne bozaæivelo v polnem zamahu.Kot prvo!Kot prvo!Kot prvo!Kot prvo!Kot prvo! Le malo uporabnikov digitalnih kamer se odloËa svojefotografije sploh izpisati na papir.Drugo!Drugo!Drugo!Drugo!Drugo! KonkurenËnih naprav za izpisovanje fotografij je æe

danes veliko, predvsem namizni sublimacijski in inkjet tiskalniki.Tretje!Tretje!Tretje!Tretje!Tretje! Hitrih telefonskih linij ADSL je po domovih πe premalo,da bi bilo poπiljanje slik preko interneta bolj dostopno.Vendar bodo æe v naslednjem letu vsi ti trije faktorji vse boljizgubljali svoj pomen.PrviË!PrviË!PrviË!PrviË!PrviË! Vse veË uporabnikov digitalnih kamer je æe spoznalo, daje treba izdelati posnete fotografije. DrugaËe se enostavnoizgubijo po diskih ali jih celo izbriπemo. In konËno, so tudifotolaboratoriji vse bolj zaËeli ponujati spletno storitev.DrugiË!DrugiË!DrugiË!DrugiË!DrugiË! Tisalniki kot naprave za izpisovanje fotografij sorelativno poceni. Vendar πe vedno je konËni izpis zelo drag. (Vceni izpisa bo v naslednjem letu priπlo do velikih sprememb).TretjiË!TretjiË!TretjiË!TretjiË!TretjiË! Vse veË je hitrih ADSL linij tudi doma in ne samo posluæbah, kjer pa je veËina na drugaËen naËin omejena poslativeËje koliËine podatkov.Z ozaveπËanjem fotografov, da je treba dati izdelati fotografijein da je naroËilo preko spleta zelo enostavno in priroËno, pa sejih vse veË tudi odloËa za tak naËin naroËanja fotografij.

V Sloveniji lahko æe od leta 1999 naroËamo fotografije prekospleta. ZaËelo se je z domaËim programom DigifotDigifotDigifotDigifotDigifot. Nato s tujimaprogramoma DigiLabDigiLabDigiLabDigiLabDigiLab in eFotoeFotoeFotoeFotoeFoto. V letoπnjem letu pa sta pri nasprisotna πe domaËa programa, ePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLab in MixiLabMixiLabMixiLabMixiLabMixiLab.V tej πtevilki revije nam trije domaËi razvijalci programskeopreme preko svojega (PR) zapisa predstavljajo zmoænostiprograma in moænosti naroËanja ter dostave fotografij. Vnaslednji avgustovski reviji, pa se bomo spoznali z moænostjoinπtalacije teh programov, fotolaboratoriji s to ponudbo,naroËanjem, kakovostjo fotografij, dostavo in ceno. Ker bo vsredini avgusta konec dopustov in bo v naπih raËunalnikihmnoæica digitalnih datotek, bo kar prav, da se seznanimo kakoopraviti inπtalacijo programov, naroËiti fotografije in kaj lahkopriËakujemo po naroËilu. Moænosti naroËanja preko spleta jeæe danes veliko. Skoraj ni veË fotolaboratorija, ki nam teponudbe ne bi ponujalo. VeËina izmed njih, pa za laæje naroËanjeuporablja enega izmed treh predstavljenih programov alinjihovo izpeljanko. Matjaæ Intihar



Programski produkt ePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLab omogoËa strankam foto studiaobdelavo in oddajo digitalnih fotografij v razvijanje preko spleta.Celoten postopek oddaje digitalnih fotografij je avtomatiziranin optimiziran na najhitrejπe poπiljanje paketa digitalnih slikpreko spleta.Programski produkt ePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLab je sestavljen iz dveh loËenihprogramov, program za poπiljanje slik in program za sprejemslik v fotostudio.- ePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLab, ki je namenjen strankam foto studia in sluæi oddajislik v foto studio- ePhotoLab ServerePhotoLab ServerePhotoLab ServerePhotoLab ServerePhotoLab Server, ki je namenjen foto studiu in sluæisprejemanju slik v foto studioePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLabePhotoLabProgram je namenjen strankam foto studiaProgram je namenjen strankam foto studiaProgram je namenjen strankam foto studiaProgram je namenjen strankam foto studiaProgram je namenjen strankam foto studia.Stranke foto studia lahko instalirajo program s spleta, disketeali zgoπËenke, ki jo pripravi foto studio. Instalacija programa jeenostavna in deluje v okolju Windows 9x/200/NT/XP.FunkcijeFunkcijeFunkcijeFunkcijeFunkcije:- dodajanje slik v naroËilo (posamezno ali avtomatsko z izbiromape) - podpora Windows funkciji povleci in spusti (drag&drop): izraziskovalca povleËemo eno ali veË slik oz. map nad program inslike se dodajo v naroËilo- izbiranje πtevila kopij in formata

Programski produkt ePhotoLab omogoËa strankam foto studia obdelavo in oddajodigitalnih fotografij v razvijanje preko spleta. Celoten postopek oddaje digitalnih fotografijje avtomatiziran in optimiziran na najhitrejπe poπiljanje paketa digitalnih slik preko spleta.

ePhotoLab - ePhotoLab - ePhotoLab

ePhotoLab - ePhotoLab - ePhotoLabZa dodatne informacije: Ineta d.o.o., GregorËiËeva 8, Kranj, telefon (04) 2 360 101, e-poπta: Za dodatne informacije: Ineta d.o.o., GregorËiËeva 8, Kranj, telefon (04) 2 360 101, e-poπta: Za dodatne informacije: Ineta d.o.o., GregorËiËeva 8, Kranj, telefon (04) 2 360 101, e-poπta: Za dodatne informacije: Ineta d.o.o., GregorËiËeva 8, Kranj, telefon (04) 2 360 101, e-poπta: Za dodatne informacije: Ineta d.o.o., GregorËiËeva 8, Kranj, telefon (04) 2 360 101, e-poπta: [email protected],[email protected],[email protected],[email protected],[email protected], www.ineta.siwww.ineta.siwww.ineta.siwww.ineta.siwww.ineta.si

www.halofoto.comwww.halofoto.comwww.halofoto.comwww.halofoto.comwww.halofoto.comwww.fotoformat.siwww.fotoformat.siwww.fotoformat.siwww.fotoformat.siwww.fotoformat.si

www.foto-rozman.siwww.foto-rozman.siwww.foto-rozman.siwww.foto-rozman.siwww.foto-rozman.si

www.color-photo.siwww.color-photo.siwww.color-photo.siwww.color-photo.siwww.color-photo.si

- predogled slike na ekranu in doloËanje izreza- poveËevanje ali pomanjπevanje slike- rezanje poljubnega dela slike (t.i. free crop)- rezanje dela slike v razmerju stranic izbranega formata (t.i.format crop)- efekti (inverzna ali Ërno bela slika, barvna korekcija RGB, barvnakorekcija CMYK, Hue, Saturation, Lighness) - prikaz dodatnih informacij o nastanku slike (tip foto aparata,resolucija, uporaba fleπa, pogoji itd.; se razlikuje od foto aparatado foto aparata) - oddaja poveËav- informativni izraËun vrednosti naroËila- poπiljanje slik (naroËila) v foto studio z moænostjo vnosasporoËila foto studiu- shranjevanje slik (naroËila) v datoteko in kasnejπi zapis nazgoπËenko- odpiranje in spreminjanje predhodno shranjenega paketa slik(naroËila) iz datoteke- pregled cenika- posodbljanje programa iz spleta na zahtevo uporabnika aliavtomatsko- podpora razliËnim poslovalnicam foto studia- prilagodljivost dela uporabniku (izbira privzetega formata,izgleda, itd.) - oddaja slik preko PROXY streænika (uporabniki so za poæarnimzidom) - popolnoma prilagodljivost izgleda programa glede na designfoto studiaePhotoLab ServerePhotoLab ServerePhotoLab ServerePhotoLab ServerePhotoLab ServerProgram je namenjen foto studiuProgram je namenjen foto studiuProgram je namenjen foto studiuProgram je namenjen foto studiuProgram je namenjen foto studiu.Program sluæi sprejemanju poslanih slik. Postopek sprejema slikin priprava za razvijanje je avtomatiziran.FunkcijeFunkcijeFunkcijeFunkcijeFunkcije:- spreminjanje cenika- dodajanje novih ali brisanje starih formatov- seznam strank (iskanje, spreminjanje, izvoz v Excel) instatistika oddanih slik za obdobje (naroËil)- izvoz podatkov o strankah glede na razliËne kriterije v Excel aliXML datoteko- kontrola prejema podvojenih paketov iste stranke

- kontrola prejema veËkratnih naroËil iste stranke v istem dnevu- poπiljanje povratne informacije o prejemu s specifikacijonaroËila stranki- prilagodljivost postopku priprave slik za razvijanje foto studia - izpis nalepk Celoten programski produkt se nenehno razvija, z veseljemprisluhnemo kupcem in ostalim uporabnikom.

DelujoËo verzijo nekaterih foto studiev, ki programski produktæe uporabljajo, si lahko prenesete iz spletnega naslovawww.ineta.siwww.ineta.siwww.ineta.siwww.ineta.siwww.ineta.si oz. nas kontaktirajte za demo razliËico.Za vaπe podjetje lahko izdelamo tudi spletno predstavitevspletno predstavitevspletno predstavitevspletno predstavitevspletno predstavitevoziroma imamo æe narejeno lastno reπitev Internet trgovineInternet trgovineInternet trgovineInternet trgovineInternet trgovine (æeod 120.000,00 SIT). Internet trgovina vsebuje administrativnimodul, kjer lahko aæurirate artikle ter spremljate nakupe inzunanji del s predstavitvijo podjetja za obiskovalce vaπegaspletnega naslova. Moæna je popolna integracija internettrgovine v æe obsotojeËo spletno predstavitev podjetja.Na lastnih streænikih nudimo tudi gostenje spletnih strani inostalih storitev (napr. elektronska poπta).Seznam in specifikacija paketov se nahaja na spletnem naslovuhttp://www.ineta.si/?action=hostinghttp://www.ineta.si/?action=hostinghttp://www.ineta.si/?action=hostinghttp://www.ineta.si/?action=hostinghttp://www.ineta.si/?action=hosting.

ePhotoLab



Mixi Foto Video, podjetje poznano po najveËjiizbiri digitalnih fotoaparatov in opreme vSloveniji (najdete ga na spletni straniwww.mixi.tv), se uveljavlja tudi kot izdelovalecprogramske opreme.Za potrebe naroËanja digitalnih fotografijpreko spleta so razvili program MixiLab, ki jebil med uporabniki odliËno sprejet in ponjihovih æeljah tudi veËkrat nadgrajen.RazliËica “2.0” omogoËa enostavnonaroËanje, pregledovanje in izrezovanjefotografij. Izrezovanje vam omogoËa okvir,kateremu lahko spreminjate velikost, gaobraËate, ali pa zaklepate po x ali y osi.Dobrodoπel je podatek o velikosti izreza (vtoËkah) in do katere dimenzije je izrez πeprimeren za kvalitetno fotografijo. OmogoËatudi spreminjanje dimenzij in koliËine izbranihfotografij, poleg tega pa podpira tudinaroËanje panoramskih fotografij.Program odlikuje enostavna uporaba,preglednost in kasneje obveπËanje o stanjunaroËila vse od vaπe oddaje do izdelave inodpreme. Z uporabo najnovejπih tehnologijizdelave fotografij na strojih Fujifilm Frontierin z razvojem nove programske opreme, najbi bili konkurenËni tudi na evropskem trgu.BrezplaËen program si lahko na svojraËunalnik prenesete s spletnega naslova“www.mixilab.tvwww.mixilab.tvwww.mixilab.tvwww.mixilab.tvwww.mixilab.tv”, kjer lahko najdete aktualnenovice iz sveta digitalne fotografije ter forumo digitalni fotografiji in sorodnih temah.Po uspeπnem prenosu na vaπ raËunalnik pro-gram zaæenete, s Ëimer se sam odpakira invam kreira bliænico MixiLab v start menuju in

na namizju. Namestitev je torej sila preprosta.Po zagonu se vam odpre glavno oknoprograma, v sklopu katerega lahko opazitedva okna. V levo okno s klikom na gumb +dodajate fotografije iz trdega diska oz.kateregakoli podatkovnega medija vpregledovalnik.Ko imate æeljene fotografije v pregledovalniku,jih oznaËite, ter z gumbom “DODAJ” prenesetev naroËilo. Med oknoma si seveda najprejizberete dimenzijo. ©tevilo posameznihfotografij in njihove dimenzije lahko πe vednospremenite kasneje v oknu »naroËilo«. »e paje sluËajno loËljivost vaπe fotografije zadoloËeno dimenzijo prenizka, vas program nato opozori. Bodite pozorni na ta opozorila sajje kvaliteta izdelane fotografije odvisna od

MixiLab v2.0 - program za naroËanje fotografij preko spleta1. moænost vam ponuja celo fotografijo napapirju, kjer pa v primeru, da razmerje nipravo, obstaja moænost belega robu nafotografiji. Uporabna je tudi funkcija “zapomnisi odgovor”, ki uporabi enak izbor za vseoznaËene fotografije, ki jih prenaπate vnaroËilo.2. moænost je, da vam fotografija zapolniceloten papir izbrane dimenzije, vendar bozaradi proporcionalne πirine manjkal delfotografije zgoraj in spodaj (par milimetrov)ali pa levo in desno, odvisno od razmerjafotografije, ki jo dodajate v naroËilo. »eugotovite, da vam izrez ustreza, ga uporabitev naroËilu. Tudi tukaj lahko uporabite funkcijo“zapomni si odgovor”.3. moænost pa je, da si sami izreæete delfotografije po svoji æelji. S tem izborom vamprogram enostavno prenese slike v naroËilo,s Ëimer pa morate zagotoviti, da boste nafotografijah uporabili funkcijo izrez (gumb zaizrez najdete med obema oknoma, podizborom za dimenzijo). Tudi tukaj lahkouporabite funkcijo “zapomni si odgovor”.Pregled naroËilaPregled naroËilaPregled naroËilaPregled naroËilaPregled naroËilaV tem oknu imate pregled nad celotnimnaroËilom, tako da lahko naroËilo πe temeljitopregledate, preden ga res odpoπljete. Najprejimate na voljo pregled celotnega seznamanaroËenih fotografij, podatke o uporabniku,skupni izraËun naroËila ter tudi informacijo opribliænem Ëasu prenosa fotografij na streænikpreko nekaj standardnih hitrosti povezav.Poleg tega lahko doloËite vrsto papirja (mat,sijajni), naËin plaËila (po povzetju ali znakazilom), ali æelite fotografije prejeti tudi naCD-ju in ali boste naroËene fotografije prejelopo poπti ali jih boste dvignili osebno v trgoviniMixi Foto Video. Ne spreglejte tudi moænosti“nepreklicno naroËam”, katera vam omogoËaËasovni rok 8 ur, v katerem lahko po zakonu ovarstvu potroπnikov naroËilo tudi prekliËete.»e pustite to polje oznaËeno, gre naroËilo vdelo takoj, v nasprotnem primeru pa grenaroËilo v izdelavo po osmih urah. Stanje

vaπega naroËila lahko stalno preverjate. PokonËanem naroËilu se vam avtomatskoposreduje email sporoËilo o uspeπno prejetemnaroËilu. Prav tako dobite obvestilo, kdaj grenaroËilo v delo, kdaj je izdelano in odposlano(dostavna sluæba poπte slovenije prevzamevaπe naroËene fotografije v trgovini Mixi FotoVideo ter vam jih dostavi v obiËajnem roku 1-2 dni). Fotografije prejmete v lepi inrazpoznavni embalaæi.Sam program je enostaven za uporabo inprijazen na pogled, zato ga velja preizkusiti.V podjetju Mixi Foto Video menijo, da jeverjetno eden boljπih ne samo v Sloveniji,ampak tudi na πirπem podroËju. Kljub temu panadaljujejo z razvojem, tako da lahko vprihodnje priËakujemo izdajo πe novejπe inbolj izpopolnjene verzije programa MixiLab.

njene loËljivosti. Vsako fotografijo, katereloËljivost je manjπa od priporoËene, programoznaËi z rdeËo kljukico, v primeru da jeloËljivost fotografije zadostna, pa z zeleno.»e je loËljivost vaπe fotografije v razmerju 4:3(npr. 1600x1200 toËk) in se odloËite zadimenzijo 10x14cm, ki je v standardnemrazmerju digitalne fotografije, bo naroËiloizvedeno takoj. »e pa ste se odloËili zadimenzijo 10x15, pa vas program opozori, dase razmerje fotografije ne ujema z izbranodimenzijo (Ëe ta ni v razmerju 3:2), in vamponudi 3 moænosti prilagoditve:



HP Photosmart R707Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com

HP? Hmm! Fotograf to podjetje pozna predvsemkot izdelovalca raËunalnikov in tiskalnikov.Tisti, ki se veË ukvarja z raËunalniπtvom, pa jenajbræ æe zasledil ponudbo HP foto kamer vkatalogih ali celo pri prodajalcih raËunalniπkeopreme. Ime HP se na digitalnih foto kamerahza πiroko potroπnjo pojavlja od leta 1998. Leta2000 so celo objavili strateπko sodelovanje sfotografskim podjetjem Pentax. Skupaj so v letu2000 predstavili zanimivo kamero Photosmart912, ki je æe na pogled delovala bolj fotografskood drugih digitalnih kompaktnih kamer. V rokesi jo zaradi dobre oblike ohiπja prijel kot pravorefleksno kamero.Torej HP ni neznan kot ponudnik in izdelovalecdigitalnih foto kamer. V fotografskem svetu paso dobrodoπli πe iz enega pogleda. Njihoviinæenirji na foto kamero gledajo povsemneobremenjeno kako mora izgledati in brezprevelikih tradicionalnih predsodkov. Tako poobliki, kot tehniËnih zmoænostih in reπitvah solahko na ta naËin bolj inovativni. Prav takoimajo drugaËen pristop do delovanja, moænostiin upravljanja s kamero. Samo nekaj glavnihposebnosti, ki nam jih ponuja HP v tej kameri.HP Adaptive Lighting, HP Image Advice, HP In-stant Share, moænost programske odpravenapake efekta rdeËih oËi, enostavnostzdruæevanja fotografij v panorama naËinuveËkratnega zajema posnetka …Lahko hitro opazimo, da nam “netipiËni” fotoproizvajalec poda marsikatero dobro reπitev,katere fotografsko podjetje ne bo kar takoponudilo v svoji kameri. In Ëe se te reπitve meduporabniki primejo, jih morajo prevzeti tudiklasiËni izdelovalci. ©e posebej pa se je trebazavedati, da je fotografija danes domena velikoveËje skupine uporabnikov kot vËasih.Fotografija postaja zabava, vse bolj je vpletenav raËunalniπki svet. Le tega pa veliko boljpoznajo pri podjetju HP, kot klasiËnafotografska podjetja. Marsikateri uporabnik

raËunalnika do sedaj πe ni imelv roki klasiËne tradicionalnefoto kamere. Tu pride na svojraËun HP. Zna ponuditi novereπitve, ki so marsikateremunovemu uporabniku hitroznane in uporabne. Predvsempa. Tudi HP Photosmart R707nam ponuja glavno lastnost

foto kamer. Prekoobjektiva nam natipalo zariπe in nato

shrani sliko. Kar zamarsikaterega dvomljivca pomeni, da je tudi to“foto kamera”. Sicer pa, danes je v digitalnihfoto kamerah veË elektronike kot klasiËnih fotodelov. Zato ni bojazni, da “raËunalnikarji” innasploh podjetje HP ne bi znali narediti dobrefoto kamere. Kako dobra pa je?

Osnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOhiπje kamere je iz trdne plastike. Spredajobdano s svetlim srebrnim aluminijem, zadajprevleËeno z neæno, mehko gumo. Kamera sezelo lepo prilega desni roki in tudi guma skatero je prevleËena, nam daje πe boljπi, topelobËutek dræanja v roki. Photosmart R707 jedimenzij π96 x v60 x g35 mm in teæka 180gramov. Skupaj s baterijo in pomnilnimmedijem pa 205 gramov.Mere in teæa kamero ne uvrπËata medmini kompaktne kamere. Pa to tudi ninamen te kamere. Velikost in teæa jepovsem stvar osebnega pogleda fotografa.Na sprednji strani Na sprednji strani Na sprednji strani Na sprednji strani Na sprednji strani se nahaja bliskavica (ki jeodliËno postavljena in je skoraj ni mogoËezakriti s prstom ali Ëem drugim), odprtina zaoptiËno iskalo, mikrofon in luËka z rdeËosvetlobo, ki kameri pomaga ostriti v slabihsvetlobnih razmerah. Ko pa je kamera v naËinusamosproæilca, pa prevzame funkcijoopozarjanja na prihajajoËi posnetek.Na vrhnjem deluNa vrhnjem deluNa vrhnjem deluNa vrhnjem deluNa vrhnjem delu kamere imamo na desni stranidva gumba. Manjπi sluæi za vklop video zapisa,veËji je gumb za proæenje. Njegova pozicija zaprst je odliËna. Odprtina za zvoËnik se nahajana sredini. Na levi strani pa je gumb, s katerimmenjamo razliËne moænosti osvetljevanja.Zadnja stranZadnja stranZadnja stranZadnja stranZadnja stran ohiπja nam ponuja kar enajstgumbov, ki pa zaradi skladne postavitve lepozakljuËujejo obliko. Najviπje, na sredini jepostavljen gumb za vklop/izklop. Na desni jegumb za spreminjanje goriπËnice. Spodaj desnoso postavili kazalcu odliËno prilagojen πtiritipkovni navigacijski gumb, ki nam sluæi za

pomikanje po menijih. V sredini navigacijskegagumba je πe gumb za potrditev zahtev. Povsemna levi zgoraj je optiËno iskalo. TFT zaslon nalevi spodaj je velik 1.5 inËa (3,8 cm podiagonali), ob njem pa se nahaja sedemgumbov za razliËne nastavitve.Na spodnji straniNa spodnji straniNa spodnji straniNa spodnji straniNa spodnji strani ohiπja se nahaja plastiËninastavek za stojalo, reæa oz. prikljuËek zapriklop kamere na posebno bazno enoto(opcijski nakup). Le to imamo preko USBpovezave prikljuËeno na raËunalnik, kameropostavimo na enoto in æe je moæno poπiljatipodatke v raËunalnik. Desno so plastiËna vratcaprevleËena z gumo, za katerimi se skrivata dvereæi. Prva je namenjena bateriji, druga paspominski kartici SD. Baterija je Li-Ion z moËjo1050mAh velika pa je 53 x 35 x 7 mm.Spominska kartica, ki jo dobimo v kompletuima kapaciteto 32MB. Varnostno zaporaprepreËuje, da nam ne baterija ne pade ven izleæiπËa tudi, Ëe so vratca odprta. Kartica gre zeloenostavno iz leæiπËa. Zapomnite si tistiuporabniki, ki πe niste vajeni teh spominskihkartic, da jo je treba najprej pritisniti noter innato za nekaj mm sama skoËi iz leæiπËa, da jo

laæe potegnemo iz leæiπËa.Tako pri bateriji kot kartici bodite pozorni, dajih ne vloæite v kamero obrnjenih napaËno.Oboje je moæno. Samo, da vam bo karticagledala mm iz leæiπËa in vratc ne boste moglizapreti. Baterijo pa lahko celo zapnete z zaporozaprete vratca in niti ne veste, da ste jo napaËnovloæili. In kamera, na vaπe zaËudenje ne bodelovala. Potrebovali boste kar nekaj Ëasa, daugotovite, da je nedelovanje kamerepovzroËeno zaradi napaËno obrnjene baterije.Torej bodite pozorni tudi na to neljubomoænost.Na desni stranski strani Na desni stranski strani Na desni stranski strani Na desni stranski strani Na desni stranski strani se nahaja samoizboklina skozi katero zapnemo zapestnipaπËek in tako zmanjπamo moænost da namkamera pade iz rok.Na levi stranski straniNa levi stranski straniNa levi stranski straniNa levi stranski straniNa levi stranski strani kamere imamo dvaizhoda (USB in DC), ki sta dobro zaπËitena inpokrita s gumastima πËitnikoma. Podatki seprenaπajo preko USB 2.0 povezave.CCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipalo v kameri HP Photosmart R707 jeveliko 1/1.8 inËa (7.18 x 5.32 mm), loËljivosti5.24 milijona toËk. Maksimalna efektivnaloËljivost zapisa je 2608 x 1952 toËk, filma paskromnih 320 x 240 toËk pri 30 slikah v sekundi.Tipalu lahko nastavljamo obËutljivost ISO 100,200, 400 ali pa to nastavitev prepustimoavtomatiki. CCD tipalo ima GRGB barvne filtre.Polovica barvnih filtrov pred toËkami je zelenih,1/4 rdeËih in 1/4 modrih. Strokovnjaki HP-ja sose odloËili pri barvnih filtrih za drugaËno potod veËine konkurentov.ObjektivObjektivObjektivObjektivObjektiv v kameri HP Photosmart R707 ima 3xni optiËni zoom. Razpon goriπËnic je med 8.0 -24.0 mm (ekv. 35mm je 39-117mm). SvetlobnamoË objektiva je zaradi potrebe po majhnostiohiπja skromna v tele obmoËju skromna. Ta

znaπa 2,8 v πirokem kotu in samo 4,9 v teleobmoËju. Ima pa veËina majhnih enakoskromno svetlobno moË. Prva leËa je priugasnjeni kameri zaπËitena samo s plastiËnozaklopko. Ker je na sredini deljiva, je tudimoæno, da jo v torbici lahko z ostrimpredmetom odprete in poπkodujete leËo.Objektiv je dobro integriran v kamero in tudipo vklopu ne gre veliko izven kamere. Naobjektiv ni moæno dodati nobenih dodatni leËali UV filtrov, ker kamera nima nobeneganastavka oz. navoja za dodatne leËe.Avtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenje v kameri poteka spomoËjo TTL naËina razpoznavanja kontrasta.Kamera ima samo eno, centralno toËko zaostrenje. NaËin ostrenja lahko nastavimo naavtomatsko, neskonËno, roËno ali pa makro.Ostrenje poteka hitro in natanËno. Kamera imatudi luËko, ki nam osvetli motiv v slabπihsvetlobnih pogojih. Zato kamera zadovoljivoostri tudi v zelo slabih svetlobnih pogojih.Ostrenje je moæno od 50cm v normalnemnaËinu AF ostrenja in 14cm pri makro ostrenju.IskaloIskaloIskaloIskaloIskalo je zelo podobno kot na vseh drugihkompaktnih kamerah. Je majhno, komaj

uporabno, in zanimivo z maloparalakse tudi pri fotografiranjuiz bliæine. Ker skozi iskalo vidimosamo cca. 75% motiva, se namkljub paralaksi videni motiv πevedno zapiπe na tipalo. Polegiskala sta πe dve luËki. Zgornja sepriæge, ko snemamo video zapisin sveti z rdeËo barvo. Spodnja pasveti ali pa utripa z zeleno barvo.

Namenjena je za prikazpravilnosti ostrenja. »eluËka gori, pomeni da je

kamera dobro izostrila motiv. »eutripa pa, da motiv ni zadovoljivo izostren.TFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslon se nahaja nekje v zlati sredini medzasloni. Ni najveËji, ni najmanjπi, ni najboljπi,ni najslabπi. Zaslon je velik 1.5 inËa (3.8cm padiagonali) in je sestavljen iz 119.548 toËk.Zaslonu lahko preko nastavitev v menijuprilagodimo svetlost, drugih naËinov pa namne omogoËa. Med fotografiranjem se nazaslonu izpiπejo vsi pomembni podatki, vendarna æalost brez histograma. Tudi v naËinu iskanjamotiva in pregledu æe posnete slike ga ni.Vendar je treba poudariti, da le redki fotografiuporabljajo to moænost preverjanja pravilneosvetlitve motiva, oziroma πe veliko manj jihzna histogram sploh pravilno uporabljati.Posebne zaπËite zaslona, kot pri veliki veËinidigitalnih kamerah ni. Zato bodite pozorni, daga ne opraskate z ostrimi trdimi predmeti.BliskavicaBliskavicaBliskavicaBliskavicaBliskavica se nahaja skoraj na sredinisprednjega dela kamere. Je odliËnopostavljena, saj se nam skoraj ne more zgoditi,da bi jo zakrili s prstom ali Ëim drugim.Bliskavica zadovoljivo osvetli motiv, ki jeoddaljen 2,7 metra (100 ISO) pod pogojem, daje objektiv nastavljen na πiroki kot (39mm). »epa je objektiv nastavljen na daljπe goriπËnice(117mm), pa bliskavica zadovoljivo osvetlimotiv samo do oddaljenosti 1,5 metra (100 ISO).Bliskavico lahko kontroliramo z osnovniminastavitvami. Vklop/izklop bliskavice,avtomatsko proæenje, noËni naËin in redukcijordeËih oËi. Ta efekt lahko πe dodatnoodstranimo s programom v kameri.

Funkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiEna izmed prvih do sedaj πe ne opisanihzanimivosti kamere je njen notranji, æe vgrajenispomin. Le tega je kar za 32 MB. Tako, da nekaj

Za vratci sta odprtini za SD/MMC spominsko kartico in baterijo. Bodite pozorni kako vstavite baterijo vkamero. Kaj lahko jo obrnete, zaprete vratca in se boste spraπevali, le kaj je s kamero narobe da ne deluje.



Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.composnetkov lahko zajamemo tudi, Ëe spominskekartice sploh ni v kameri in jih kasnejeprenesemo iz notranjega spomina naspominsko kartico ali obratno. Moænostuporabe notranjega spomina nam veËkrat prideprav. To nam je vedno zlata rezerva, ko senapolni SD kartica. Ker je nekaj spomina æe vkameri, nam za rezervo manjπe dodatne karticeni treba vedno nositi s seboj. HP PhotosmartR707 uporablja SD spominske kartice. Obnakupu je v kompletu poleg notranjega 32MBspomina priloæena πe 32MB SD kartica. Karpomeni, da nam pri nakupu kamere dodajocelih 64MB spomina. Ker pa ima kameramoænost fotografiranja s kar pet milijona toËk,je tudi vseh 64MB hitro premalo. Velikostdatoteke se giblje med 1,2 do 2MB. »e æelitevsaj nekaj ur fotografirati brezskrbno v polniloËljivosti, je treba æe kar ob nakupu dokupitidodatno 256MB spominsko kartico. Na njobomo v maksimalni loËljivosti zapisa kamereshranili cca. 150 fotografij, πe cca. 18 v notranjispomin in tudi cca. 18 na priloæeno 32MB enoto.Kamera ni namenjena zahtevnejπimuporabnikom, ki radi vidijo na kameri roËnenastavitve. Na HP Photosmart R707 je æe prednastavljenih 10 programskih nastavitev. Auto,πport, pokrajina, portret, sonËni zahod, pan-orama, obala/sneg, preslikava dokumentov, Av(prioriteta zaslonke), lastna nastavitev (Mymode). Edina roËna nastavitev fotografiranja jeAv naËin. V Av naËinu spreminjamo odprtostzaslonke, Ëas pa se nam spreminja glede nakoliËino svetlobe. Zelo zanimiva programskanastavitev je “My mode”, v kateri preko menijanastavimo lastnosti za zajem po lastni izbiri. OdWB in EV korekture, preko naËina delovanja AF,ISO nastavitev do dodatnih efektov kontrasta,ostrine, tonskih vrednosti. Do vseh zgorajzapisanih zmoænosti pridemo na zelo hiter inenostaven naËin. S pritiskom na gumb, ki senahaja na zgornji strani ohiπja in preko videnihikon na zaslonu, izbiramo med temi desetimiprogramskimi nastavitvami.

Kamera kontrolira osvetlitev z elektronskovodenim zaklopom v objektivu in za krajπe Ëaseπe s pomoËjo CCD elektronskega zaklopa.Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 16 sekund16 sekund16 sekund16 sekund16 sekund, najkrajπi1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde. Osvetlitev lahko korigiramov razponu +-3 +-3 +-3 +-3 +-3 v kateri koli programskinastavitvi. Kamera nam ne omogoËa, da sinaredimo kakπno svojo bliænjico na kateremkoli od gumbov. Ima pa æe svoje bliænjice zabliskavico, samosproæilec, veË zaporedniposnetkov, naËin ostrenja itd. MerjenjeMerjenjeMerjenjeMerjenjeMerjenjesvetlobesvetlobesvetlobesvetlobesvetlobe poteka preko TTL merjenja zmoænostjo merjenja po celotni povrπini spoudarkov na srednjem delu, v veËih segmentihpo celotni povrπini, in spot naËinu. Merjenjeavtomatskega ostrenja in osvetlitve zaklenemos poloviËnim pritiskom na sproæilec. Kameranam ponuja tudi moænost bracketing naËinaosvetlitve, nastavitev programskega dodajanjaali odvzemanja ostrine, kontrasta in zasiËenostibarv. Preko menija lahko nastavljamo πtirirazliËne loËljivosti slike in prav tako πtiri razliËnemoËi kompresije JPEGJPEGJPEGJPEGJPEG datoteke. TIFF ali RAWmoænosti zapisa nam kamera ne omogoËa.Za korekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barve (WB) imamo vse glavnenastavitve, plus moænost lastne nastavitve. Pripolni loËljivosti je kamera sposobna narediti triposnetke v sekundi in πtiri zaporedoma.Samosproæilec je nastavljen na deset sekundin ga ni moæno spremeniti. Med temi desetimisekundami, se na zaslonu izpisujejo πtevilke (seodπtevajo), na sprednji strani pa nas naprihajajoË posnetek opozarja rdeËa luËka, kinam pomaga ostriti v slabih svetlobnih pogojih.Digitalni zoom je 8-kratni. Do 8-kratnega zoomalahko pridemo z najveË 49 pritiski na zoomgumb. Kamera sama po doloËenem Ëasu (enaminuta) neaktivnosti sama ugasne zaslon,potem pa πe objektiv pospravi v ohiπje. Kfotografiji lahko dodamo πe avdio zapis. Zapisdodamo tako, da ko pritisnemo sproæilec in sepodatki zapiπejo na kartico, πe vedno dræimosproæilec in nam kamera sama zaËne snematiavdio zapis k fotografiji. Ko pa sproæilecspustimo, kamera preneha s snemanjem avdiozapisa. Seveda lahko avdio zapis dodamo tudik æe prej posneti fotografiji. Sprehodimo se vmeni in tam pritisnemo “record audio”. Sevedapri HP-ju niso pozabili na video zapis, kateri sesnema z povpreËno loËljivostjo 320 x 240 pikin s 30 slikami v sekundi. Za zaËetek snemanjefilma imamo na vrhnji strani poseben gumb, skaterim zaËnemo in konËamo snemanje.Meniji na zaslonu kamere so izjemno pregledniin preprosti. NajveËja zanimivost v menijih sonasveti in navodila ki so æe kar v kameri in jihberemo na zaslonu. Tako, da skorajda ne rabitepapirnatih navodil. Pri Ëisto vsaki funkciji imaterazloæeno, kaj je vloga te funkcije. Pri æe posnetifotografiji imate v meniju moænost “Image Ad-Image Ad-Image Ad-Image Ad-Image Ad-vicevicevicevicevice”. PoiπËete fotografijo, pritisnete funkcijo

Æe v kameri imamo programsko opremo za redukcijordeËih oËi. Kot vsak program, tudi ta ni popoln.Vendar nam zna velikokrat reπiti problem in sliko.

Kamera HP Photosmart R707 nam ponuja nekaj veË kot kamere klasiËnih foto proizvajalcev. V menijih imamo prava navodila. Opisani so vsi gumbi in njihovefunkcije. Lahko si preberemo 10 nasvetov za boljπi zajem slike. »e pa nismo povsem prepriËani ali nam je fotografija uspela, pa vpraπamo πe kamero ali ima mogoËekakπen nasvet za nas. Ni kaj, zelo dobrodoπle lastnosti. Seveda se bo marsikateri bolj izkuπeni fotograf nasmehnil ob teh funkcijah. Vendar ga kar spomnite, kako oniπËe razliËna navodila in nasvete kako ravnati in uporabljati raËunalnik in njegove programe. R707 je zelo prijazna kamera do vsakega zaËetnika v fotografiji.

tudi uporaba stojala.Zelo uporabna funkcija je tudi funkcija “Re-Re-Re-Re-Re-move Red Eyesmove Red Eyesmove Red Eyesmove Red Eyesmove Red Eyes”. »e nam predblisk ni pomagalin imamo na fotografiji πe vedno rdeËe oËi, sesprehodimo v meni in tam kliknemo funkcijo“Remove Red EyesRemove Red EyesRemove Red EyesRemove Red EyesRemove Red Eyes”. Kamera sama zazna kjeso oËi z rdeËima pikicama in jih tudi popravi,dobesedno prebarva jih z Ërno barvo, toda leskv oËeh πe vedno ostane. Se pa tudi zgodi, daprogram ne najde vedno dveh redeËih pikic, alida jih malo preveË opazno pobarva. Vendar semv veËini primerov imel pozitivne izkuπnje s tofunkcijo.Kamera ima vgrajeno πe eno zelo zanimivofunkcijo. To je “HP Adaptive Lighting Technol-HP Adaptive Lighting Technol-HP Adaptive Lighting Technol-HP Adaptive Lighting Technol-HP Adaptive Lighting Technol-ogyogyogyogyogy”. Ko moramo posneti fotografijo z nekajtemnih delov, tafunkcija sama zazna tetemne dele in jihavtomatiËno posvetli.Ta lastnost je zelouporabna kadarfotografiramo protimoËni svetlobi brezuporabe bliskavice zadoosvetlitev. Program“HP Adaptive LightingHP Adaptive LightingHP Adaptive LightingHP Adaptive LightingHP Adaptive LightingT e c h n o l o g yT e c h n o l o g yT e c h n o l o g yT e c h n o l o g yT e c h n o l o g y”poskrbi, da bobil v sencah πe

podatkov. »e gremo v meni in kliknemo ukaz“Image InfoImage InfoImage InfoImage InfoImage Info” se pokaæejo vsi podatki o tej sliki(tudi velikost v KB), toda na æalost nihistograma (uporabno za zahtevnejπefotografe). Kamera ima naravnost fantastiËno140-kratno poveËavo. Do tako velike poveËavepridemo z dve sekundnim pritiskom na zoomgumb. Na sliki vidimo dobesedno vsako toËkoposebej.Na zaslonu lahko pregledujemo tudi do 9 slikhkrati. Sliko lahko zavrtimo po 900 koraku, nemoremo pa je rezati, ji spreminjati velikosti alikompresije. Sliko nam kamera sama zavrti vpravilni poloæaj æe takoj po posneti fotografiji,Ëe smo to funkcijo vklopili v meniju. Dobro je,da ima HP tudi notranji spomin, saj tako lahko

in na zaslonu kamere se pokaæe tekst znavodilom, kaj bi bilo treba na sliki za njenoboljπo tehniËno kakovost storiti. NajveËkratvam kamera nima kaj svetovati. »e pa stefotografirali z dolgimi Ëasi, ali pod slabimisvetlobnimi pogoji vam bo kamera znalasvetovati, kako poizkusite fotografirati, damotiv ne bo stresen. Eden izmed nasvetov je

vedno lep tonski zapis.Prav teh programih se kaæe moË podjetij, ki somoËno prisotna v raËunalniπki tehnologiji.Programi sami, nam æe moËno pomagajo priizboljπanju fotografije.Z modrim gumbom na zadnji strani ohiπja, sepomaknemo v meni za ogled æe shranjenih slik.Na zaslonu se prikaæe ena fotografija brez

HP Adaptive Lighting Technology”. Kadar imamo moËno kontrastne motive nam ta tehnologija pokaæe kajzmore in kako je uporabna. Fotografija Ërne kuhinje kjer je moËan kontrast in potrebna uporaba bliskavice.Opazna je velika razlika v detaljih, ki so pri temu motivi zelo pomembni. Program nam ohrani lep zapis tudiv delih slike, kjer ostale kamere enostavno ne zariπejo niËesar. Foto:Aleπ Likar


___


Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com

nekaj fotografij iz spominske karticeprenesemo v notranji spomin in imamo πevedno nekaj prostora na kartici, ali pafotografiramo naprej direktno v notranjispomin.Tudi odzivnost kamere ni slaba. Kamera je pocca. dveh sekunda pripravljena na proæenje.Ostri zelo hitro, odziv sproæilca in tudi merjenjesvetlobe je hitro. Od πirokega do najbolj ozkegakota zoom potrebuje manj kot dve sekundi.Shranjevanje pri polni loËljivosti in najboljπikvaliteti kompresije pa kar traja nekaj Ëasa. Spolno baterijo sem uspel posneti nekaj Ëez 200fotografij, s priæganim zaslonom in rednimsprehajanjem po menijih. Edina zamera gre napoËasno procesiranje. Torej tam, kjer bi od HPpodjetja priËakoval veË. Karkoli æelite nafotografiji narediti, bo zapisalo “process”. Trajasekundo, dve tudi Ëe samo æelite zoomiratisliko. Toda to so bolj obrobne stvari.Pomemben je kakovosten zajem slike. Tu je takamera dobra. Ostalo pa je kompromis, kje nakameri dodati malo slabπih moænosti, oziromakje za to ceno poudariti kakovost. Menim, daso s to kamero zadeli bistvo. PovpreËnemuuporabniku ponuditi kamero, ki z maloraËunalniπkega znanja zaide tudi v nastavitvemenija, jih izkoristi in dobi odliËno fotografijo.Temu pa je ta kamera tudi namenjena in v celotigledano, kot vedno je izbira, vπeËnost inuporabnost stvar posameznega uporabnikaoziroma kupca. Nekje pa pri tej kameri sploh nivpraπaja. »e ste malo uporabnika raËunalnikain znate zaiti v pod nastavitve (menu), potemboste s to kamero naredili odliËne fotografijetudi za poveËave. Kakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slike»e vemo, komu je kamera namenjena, potemlahko tudi enostavno podamo oceno okakovosti fotografije iz te toËno doloËene

kamere. Kot prvo! Pri HP-ju πe naprej ciljajo nafotografe, ki so to postali preko digitalne fototehnologije. Kot drugo! Poznati mora vsajraËunalniπke osnove. In Ëe pozna le te, potemse ni bati, da bi kdo vihal nos, Ëe na kameri piπeHP. ©e dolgo PRO fotografi ne bodo kupovaliDSLR kamer tega proizvajalca. Bodo pa vmarsikateri kameri imeli njihovo ali podobnoreπitev. Fotografija za povpreËnegadruæinskega ali poslovnega fotografa je dobra.»e pa je v vas malo raËunalniπke æilice, oziromaraËunalnik vsaj v osnovi obvladate, si boste zzmoænostmi kamere, predvsem njenihprogramov lahko πe dodatno izboljπalifotografijo.Objektiv je soliden. Od katerega proizvajalcaoptike je, ne vem. Preizkusil pa sem nekajosnovnih testov ostrine, “barrel” deformacije,kromatske aberacije itd. in je povsem primerljivs konkurenco v razredu manjπih kamer intipalom 1/1,8 inËa.Ostrenje kamere je dobro, odliËno tudi v slabπihsvetlobnih pogojih. K temu pripomore tudimoËna rdeËa luËka, ki doosvetli motiv.Ne morem pa v moËno pozitivni luËi mimoprogramov, ki jih imamo v kameri in ki nampripomorejo k πe boljπi fotografiji. “Image Ad-Image Ad-Image Ad-Image Ad-Image Ad-vicevicevicevicevice” je æe ena izmed funkcij, ki fotografu spremalo izkuπnjami na hitro pove marsikateroizkuπnjo. Prav tako so zelo dobrodoπla za boljπofotografijo navodila in pregled, kaj pomeni vsakgumb na kameri.“HP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting Technology”, pa je splohpoglavje zase. S klasiËnimi kamerami, bi doosvetljevali z bliskavico ali pa uporabili -+nastavitve.Seveda Ëe jih kamera zmore. Naπa kamera paima v sebi æe kar zapleteni program, kot jihpoznamo pri PRO kamerah. Seveda, Ëe smofotografirali v RAW datoteki in le to obdelamoz zato primernimi programi. Torej, naπ mali HPv fazi procesiranja s svojimi programskimilastnostmi pretvarja RAW zapis po doloËenihzahtevah in popravi fotografijo.Naj bo kamera R707 kupljena za druæinsko aliposlovno fotografijo, iz nje boste dobilikakovostne datoteke in slike. V veliki prednostiste vsi tisti, ki vam brskanje in premikanjenastavitev v menijih ni tuje. Zakaj? Zato ker zdvema, tremi pritiski na gumbe te kamerekrepko izboljπate fotografijo.Hja, tudi fotografija se spreminja. Ni veË vse vdomeni klasiËnih foto podjetij. Marsikajpostorijo tudi raËunalniπka podjetja, da imamov konËni fazi dobro fotografijo. Saj za njo nitreba veliko.

Zanimiv motiv, prave nastavitve in pravi Ëaspritisniti na sproæilec. HP Photosmart R707 namto omogoËa. Vse ostalo je na fotografu!

Za konecZa konecZa konecZa konecZa konec©e enkrat, Hmm! Po nekajdnevnem druæenju skamero, se πe nisem povsem navadil na sicerodliËno ohiπje in dræo kamere v roki. Je zamepreveË ostrih robov. Pa je to bolj okus, kot kajdrugega. Mehka guma na zadnjem delu kameremi je enkrat vπeËna, drugiË ne. Kamera je toplapo obËutku in ne polzi iz rok. Z nastavitvenimigumbi sem si bil hitro na ti. Motijo me edinonastavitveni gumbi, ki so okoli zaslona. Pa nepo moænosti uporabe, ampak bolj iz mojegapogleda na obliko in material. So iz trde gladkeplastike. In poudarjam πe enkrat. To je mojosebni okus ob prvem resnem kontaktu skamero!Zmoænosti kamere pa so velike, Ëe jih negledamo samo iz foto sveta. Veliko toËk (petmilijonov), nam zagotavlja velike poveËave inizreze. 8X-ni zoom, nam omogoËa pribliæekmotiva na raËunalniπkem zaslonu v popolnost.Notranji spomin 32MB je odliËna reπitev zarezervo. Objektiv je soliden, povsem primerljivs konkurenco majhnih kamer. Res da ni pravegaπirokega kota, pa tudi zaslonka 4,8 v telegoriπËnici ni zagotovilo kakovostnega zajema.Vendar nam kamera na drugi strani ponujaenostavnost fotografiranja s programi.Predvsem pa neverjetno enostaven pregledmenija na zaslonu in njegovih ponujenihmoænosti. Tu se opazijo raËunalniπke izkuπnjeHP-ja. Pokazati uporabniku zmoænosti venostavni in pregledni obliki. Predvsem pa, tenastavitve morajo tudi nekaj ponuditi.

Poudarek! Prav te programsko reπljivenastavitve in nasveti so pika na i, pri tej kameri.Kamera, kot njeni nasveti ali programskapomagala nam reπijo marsikateri svetlobnozahteven motiv. Vedeti morate samo eno. Skamero je treba tudi sodelovati. In pri HP-ju tovedo. Uporabnik raËunalnika mora v njegovihprogramih postoriti marsikaj tudi sam vnastavitvah, da dobi πe boljπi konËni rezultat.V tej kameri pa ni treba drugega kot v domaËemraËunalniku vklopiti enega izmed programov.In ko ste ga vklopili, je pisanje, v naπem primerurisanje s svetlobo zelo enostavno, hitro inuËinkovito.Vem, da je fotografu vajenega klasiËnih kamerteæko preklopiti v glavi, da so lahko dobre tudikamere z imeni iz raËunalniπkega sveta. Todasvet se vrti naprej. Verjamem, da bo za tokamero med raËunalnikarji precej kupcev. Pravprogramske reπitve in prenos preko “dock”enote so za njih æe moËno cenjene reπitve. Nakoncu je πe fotografija kot konËni izdelek iz HPPhotosmart R707 dobra. OdliËna, Ëe uporabitenjene lastnosti in navodila k boljπi fotografiji.Se ve, v domeni kompaktnih kamer srednjegarazreda!In Ëisto za konec. Tudi za primerno ceno soposkrbeli. Za priporoËeno ceno 90.000 SIT(videl sem æe tudi niæje ponudbe), dobite dobrokamero, 64MB spomina (32 notranjega in 32 skartico SD), Li-Ion baterijo, polnilec,kakovostno sliko in navodila (ne v slovenπËini)v kameri. Je pa treba HP pohvaliti iz enegavelikega razloga. Na priloæenem CD-ju so v PDFdatoteki æe originalno priloæena slovenskanavodila! Potrebujete πe veË?

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Za laæjo izbiro kako najbolje posneti motiv, namkamera omogoËa kar nekaj programskih nastavitev.Tudi sam vidim prednost kamere HP PhotosmartR707 v prijaznosti uporabe funkcij.

Tudi pri testnem posnetku se je kamera dobro odrezala. V bliænji fotografiji deluje zelo prepriËljivo, tako vostrini, tonskem zapisu kot barvah. Tudi korekturo bele barve dobro opavi.

Ostrina in barve so povsem primerljive s konkurenËnimi kamerami. S R707 lahko brez teæav fotografirate tudi v veËjih prostorih s slabπimi svetlobnimi pogoji. 400ISO in fleπ.



CanonCanonCanonCanonCanon je predstavil novo kamero iz serijeS. Kamera PowerShot S60PowerShot S60PowerShot S60PowerShot S60PowerShot S60 ohranilaje tipalo s 5MP. Dodali so nov zanimivobjektiv z zaËetno πirokokotno goriπËnico28mm do 100mm28mm do 100mm28mm do 100mm28mm do 100mm28mm do 100mm in novimi (Ultra-highrefractive index, Aspherical) leËami.Kamera je zato lahko za 8% tanjπa od S50.OptiËnega zooma je 3,6X3,6X3,6X3,6X3,6X in πe dodatni 4X4X4X4X4X-ni digitalni. Svetlobna moË objektiva je 2,82,82,82,82,8- 5,3- 5,3- 5,3- 5,3- 5,3. Macro lahko snemamo od 4cm4cm4cm4cm4cmoddaljenosti od motiva.Na okroglem nastavitvenem gumbuimamo moænost nastavitev 13 razliËnihnaËinov osvetlitve. Reakcijski Ëas se jeskrajπal za 20% glede na predhodnici S40,S50. Nova baterija NB-2LHNB-2LHNB-2LHNB-2LHNB-2LH ima za 26%veËjo kapaciteto. Kameri pa doda dodatnomoË πe DiGICDiGICDiGICDiGICDiGIC procesor z odliËnimialgoritmi za obdelavo elektriËnih signalov.Fotografiramo lahko s hitrostjo 22222posnetkov v sekundiposnetkov v sekundiposnetkov v sekundiposnetkov v sekundiposnetkov v sekundi. »as zaklopa, lahkoga tudi roËno nastavljamo je od 15sek. do15sek. do15sek. do15sek. do15sek. do1/2000 sek1/2000 sek1/2000 sek1/2000 sek1/2000 sek. Za ostrenje se uporablja 9-

toËkovni AiAFAiAFAiAFAiAFAiAF, z moænostjo premikanjaFlexiZoneFlexiZoneFlexiZoneFlexiZoneFlexiZone in merjenjem svetlobe v iSAPSiSAPSiSAPSiSAPSiSAPSnaËinu.»rka iiiii pred funkcijo pomeni “inteligentni”naËin, tako da kamera sama analiziraostrenje kot svetlobo in WB pri razliËnihfotografiranih motivih. Kar nekajtehnologije je preneπeno iz kamer EOS300D in EOS 10D. Fotografiramo lahkotudi v RAWRAWRAWRAWRAW naËinu, istoËasno pa lahkoshranjujemo πe fotografije v JPEGJPEGJPEGJPEGJPEG zapisu.Tudi pregled æe posnetih slik je hitrejπi.Kameri lahko dodamo 2X2X2X2X2X-ni tele konvertertele konvertertele konvertertele konvertertele konverterkot podvodno ohiπjepodvodno ohiπjepodvodno ohiπjepodvodno ohiπjepodvodno ohiπje, s katerim se lahkopotopimo do 40m40m40m40m40m. Kamera ima dodan novprednastavljeni WB (korekturo belebarve) za podvodno fotografijo in Print/Print/Print/Print/Print/ShareShareShareShareShare gumb za direktni iztis na tiskalnikih,ki nam ponujajo PictBridgePictBridgePictBridgePictBridgePictBridge tehnologijo,kot CP-330CP-330CP-330CP-330CP-330 in Bubble Jet i990Bubble Jet i990Bubble Jet i990Bubble Jet i990Bubble Jet i990. Progranskaopremo, ki jo dobimo pri kameri je takoza Windows kot Mac okolje.

M.I.

Canon PowerShot S60Minolta Dimage G600

SodelujoËi na forumu e-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.com smopriËeli s prvimi fotografskimi delavnicami.V mesecu maju smo s pomoËjo priznanegamodnega in studijskega fortografa DeanaDeanaDeanaDeanaDeanaDubokoviËaDubokoviËaDubokoviËaDubokoviËaDubokoviËa in njegove ekipe, uspeπnoizvedli prvoprvoprvoprvoprvo foto delavnico v studiju. Kakoveliko je zanimanje za foto delavnice poveæe dejstvo, da smo v samo pol ure zakljuËilis prijavami, saj veË kot 20 udeleæencev nibilo mogoËe sprejeti v studio. Studijskodelavnico bomo v jesenskih mesecih za vsetiste, ki se je niso mogli udeleæiti ponovili.DrugaDrugaDrugaDrugaDruga fotodelavnica e-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.com jebila ispeljana v zaËetku meseca junija.Tokrat je kar pred 50 udeleæenci svojeznanje in tehniko fotografiranja predstavilvrhunski reportaæni fotograf, Arne HodaliËArne HodaliËArne HodaliËArne HodaliËArne HodaliË.(zapis iz delavnice je tudi v reviji)

Vsi, ki si æelite pridobiti πe veË fotografskegaznanja od priznanih fotografov, spremljajtespletno stran e-fotografija.com in zvedeliboste kdaj in kje bodo organizirane.Obema predavateljema pa se πe enkratzahvaljujemo za nas novo pridobljenoznanje .

Matjaæ Intihar

Prva resna fotografska delavnica je uspeπnoza nami. Studio πe stoji, manekenka se odpetka dalje pritoæuje nad belimi kolobarji, kise ji pojavljajo pred oËmi, na osebnihraËunalnikih pa udeleæenci skrbno skrivajoslike iz delavnice pred svojimi najdraæjimi.Grem raje k resnejπi temi, o sami delavnici.Zbralo se nas je kar nekaj znanja æeljnihnadebudnih fotografov, Deanov ne ravnomajhen studio smo uspeπno napolnili.ZaËelo se je s predavanjem, predvsem o samitehniki ter pristopu do fotografiranja, nato pase je zaËelo resno delo. Dean je povedalveliko zanimivega o studijskem delu, ki sehitro izkaæe za zahtevnejπega, kot si marsikdomisli. Za resno delo ni dovolj le fotograf inmodel, ampak so tu πe pomoËnik, stilist infrizer ter seveda ustrezna fotografskaoprema. A priprave se zaËnejo æe bistvenoprej, s snemalno knjigo, ki jo da naroËnik.Nato se izbere ustrezen model, (ali castingpo domaËe, da boste z izrazi na tekoËem),temu sledi priprava studija, izbira pravih luËiin tudi filma. Vse zahtevnejπe modne projektese namreË πe vedno dela na klasiËnifotografski film, da ne bo pomote. Predsamim zaËetkom dela ima fotograf πe eno

Prva fotografska delavnica e-fotografija.com / Dean DubokoviËpomembno delo, zamisliti si mora celotenpotek dela. Nato se zaËne “predstava”oziroma samo fotografiranje. Za boljπe deloje zelo pomemben odnos fotograf - model,kajti Ëe je ta sproπËen, bodo tudi rezultatiboljπi. Za zaËetek je dobro opraviti kakπenpogovor, k boljπemu vzduπju pa pripomoretudi glasba.Po konËanem delu fotografa Ëaka πe izbornajboljπe fotografije. Na eni seansi lahkonastane tudi 1000 posnetkov in iz te mnoæiceje na koncu potrebno izbrati le eno zanaroËnika, kar je teæko in odgovorno delo.KonËna ocena delavnice je zelo pozitivna, sajje marsikdo dobil prvi stik s studijem in karje morda pomembnejπe, delo z modelom.Morda se je komu na delavnici zdelo vseskupaj enostavno, a πe zdaleË ni tako. Izkaæese, da je samo fotografiranje le vrh ledene

gore, pred njim je πe cela vrsta drugihopravkov, pa tudi naroËniki ne stojijo ravnov vrsti.

Aleπ Borlak

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

Konica Minolta G600Konica Minolta G600Konica Minolta G600Konica Minolta G600Konica Minolta G600 se je pridruæilamodelu G500. Z merami 94 x 56 x 30 mmje πe komaj v mini kompaktnem razredu.Ohiπje kamere ja narejeno iz aluminija. Vkameri je tipalo velikosti 1/1.76inËa, ki imakar 6.4MP. Objektiv ima 3X-ni razpongoriπËnic od 39mm do 117mm. SvetlobnamoË objektiva je 2.8 - 4.9. Dodani digitalnizoom je prav tako 3-kratni. V makro naËinulahko fotografiramo æe iz oddaljenosti 6cm. Kamera je pripravljena nafotografiranje v piËlih 1.3sekunde.Za kvaliteto slike lahko uporabimonastavitve kontrasta, ostrine, saturacije intudi jakost posamezne barve (RGB). Vsenastavitve lahko reguliramo v petihstopnjah. Samodejni sproæilec lahkonastavimo na 3 ali 10 sekund. »as zaklopaËe ga nastavimo roËno je od 15sek. do 1/

1000 sek. »e zaklop ureja avtomatika jeËas zaklopa med 1 in 1/2000 sekunde. EVnastavitev je med +-1,5 s po 0.3 korakinastavitve. Fotografije shranjuje v JPEGnaËinu. Video zapis kamera G600 snemaz loËljivostjo 320 x 240 pik s 30fps inzvoËnim zapisom. Video zapis pa je moænosnemati maksimalno 30 sekund. V menijupregledovanja slik si lahko poveËamoposneto fotografijo za 14.7-krat. Kameraavtomatsko vkljuËi funkcijo NR (noise re-duction), ko je osvetlitveni Ëas daljπi od 1sekundePodatke zapisuje na tri razliËne tipemedijev. Na SDSDSDSDSD medije, MMCMMCMMCMMCMMC in MemoryMemoryMemoryMemoryMemoryStickStickStickStickStick medije. K kameri G600 je dodanabaterija NP-600 Li-Ion in polnilec. Podatkeprenaπa preko USB 1.1 povezave. Teæakamere brez baterije pa je 195g.



Osnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOb prvem stiku s kamero me je ohiπjeohiπjeohiπjeohiπjeohiπje v pozitivnismeri moËno presenetilo. Olympus ima manjπekamere tega razreda. Nekaj jih je tudi valuminijastem ohiπju, vendar nima niti enadræala, ki bi dalo oporo roki za boljπi oprijem.Minolta s kamerama Z1 in novejπo Z2 toomogoËa, vendar je ohiπje samo

preveË futuristiËno oblikovano, nenatanËnoizdelano in za levo roko tudi ni pravega mesta.Ergonomija s1 IS pa te ob prvem stiku takomoËno preseneti, da bi kamero takoj prestavilv viπji razred. Marsikdo si zaæeli da bi bilo ohiπjeπe Ërne barve. Vendar kot bomo spoznali vnadaljevanju, ohiπje samo πe ne naredi kamere.VelikostVelikostVelikostVelikostVelikost π111 x v78 x g66mm nam ne pove veliko.Kamere imajo v tem razredu razliËneuporabnike, le ti pa razliËne zahteve. Eni æelijomajhnost na prvem mestu, spet drugi veËjokamero, da jo lahko Ëvrsto dræijo v rokah medfotografiranje. Kamera s1 IS je πe vednopremajhna, da bi jo lahko Ëvrsto dræali z obemarokama med fotografiranjem. Vendar je zeloergonomiËno oblikovana in veliko dræalo je zeloprimerno za dræanje kamere v desni roki. Levaroka pa na æalost zaradi majhnosti kamere nenajde prave opore.TeæaTeæaTeæaTeæaTeæa kamere brez baterij in CF kartice znaπa370g. Za celodnevno noπenje odliËno. Za Ëimmanj streseno fotografiranje pri daljπihgoriπËnicah pa obËutno premalo. Tudi teæakamera nam da obËutek za pravilno dræanje inpredvsem za mirno roko ob proæenju.CCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipalo v kameri je velikosti 1/2,7 inËa inpremore 3,34 milijona toËk. Efektivna loËljivostje 3,2 milijona toËk. VeËina konkurenËnih kamer

premore πtiri milijona toËk. Vendar nam veËjeπtevilo toËk prinese prednost samo, Ëe slikopoveËujemo nad velikost vsaj 13 x 18cm ali paopravimo veËji izrez æe posnete fotografije. Zafotografijo velikosti 13 x 18cm nam to 3,2milijonsko tipalo povsem zadostuje.ObËutljivost tipala lahko nastavljamo med 50in 400 ISO.

ObjektivObjektivObjektivObjektivObjektiv v kameri s1 IS je ena izmedprepoznavnih lastnosti te kamere.Sestavljen je iz 11 steklenih leË v 9skupinah. Ena izmed leË jeasferiËna. GoriπËnica se spreminjaod 5,8 do 58mm. V jeziku 35mmformata pri tipalu 1/2,7 inËa od 38do 380mm.Zanimiva je tudi svetlobna moËobjektiva. Ta znaπa 2,8 v πirokemkotu in πe vedno zelo dobrih 3,1 vtele obmoËju. Si zamiπljate take

goriπËnice in svetlobno moË vDSLR razredu ali pa nasploh

med analognimi kompaktnimikamerami.

Objektiv je odliËno integriran v kamero. Je samo25mm izven ohiπja, v delujoËem stanju pa49mm pri πirokem kotu in samo 53mm v teleobmoËju. Pokrit je samo s plastiËno zaklopko,ki je vezana na ohiπje z vrvico. Ob delujoËemstanju, bodite pozorni, da ne bi po nesreËi natrdo pritisnili objektiv proti ohiπju. Lahko pridedo resnih posledic in uniËenja mehanike, kipremika objektiv. Le ta pa je povzeta iz DSLRrazreda. Tako IS (stabilizacija slike) kot USM(hitri nesliπni motor) so doloËena prednost v temultra zoom razredu. IS nam pomaga ohranitinestreseni posnetek pri daljπi goriπËnici indaljπih Ëasih osvetlitve, USM pa izredno hitroin tiho premikanje leË. Premik leË od 38 do380mm je izredno hiter. Zaenkrat vam nobenakamera ne omogoËa tako hitrega premikagoriπËnic. Na æalost pa ta USM motor nimanobene zveze z ostrenjem in njegovo hitrostjo.Pride pa πe kako prav pri snemanju video zapisa,oziroma zvoka in spreminjanju goriπËnice medsnemanjem. Ker je USM motor skoraj nesliπen,se premika ob gledanju filma ne sliπi.Na objektiv lahko nastavimo πe πirokokotnikonverter WC-DC52A, ki nam omogoËagoriπËnico 26,6mm in tele konverter TC-DC58Aki nam omogoËa optiËno goriπËno razdaljo608mm.

Prijaznost uporabe in tehniËne lastnostiPrijaznost uporabe in tehniËne lastnostiPrijaznost uporabe in tehniËne lastnostiPrijaznost uporabe in tehniËne lastnostiPrijaznost uporabe in tehniËne lastnostiNa prvem mestu je treba omeniti vπeËnostoblike in predvsem odliËnega oprijema kamere.Zelo dobro ergonomsko oblikovano dræalo namda desni roki dobro oporo. Tudi pri tej kameri,kot pri konkurenËnih pa leva roka nima praveopore. ©e posebej bodite previdni pri s1 IS, dane pritisnete gumba za roËno ostrenje (MF) alipa za stabilizacijo slike (IS). V prvem primerubo kar nekaj posnetkov neostrih, v drugem boviπja porabe energije.Tako teæa, kot velikost kamere sta zadovoljivi.Seveda je tu lahko veË mnenj. Toda lahkekamere nam prinesejo hitrejπe tresenje, teæjepa odpor do celodnevnega noπenja le te. Pravtako je z velikostjo. »e je kamera majhna jo radivzamemo s seboj, Ëe pa je veËja pa jo laæedræimo v roki.OdliËen je okrogli nastavitveniregulator z razliËnimi programi zaosvetljevanje. Tako ta regulatorkot nastavitveni gumbi nazadnji strani so zadovoljivo

veliki, dobro postavljeni,da jih lahko reguliramosamo s desnim palcem.Gumbov je veliko, zatopriporoËam, da se z njihovimi moænostmi dobrospoznate preko navodil. Kajti veËina njih je zelouporabna za prenastavljanje doloËenihlastnosti. In Ëe jih ne obvladate, predvsem pane veste Ëemu doloËena funkcija sluæi, bo

marsikateri motiv nepravilno osvetljen oziromatehniËno slab.Menjava spominske kartice kot baterij jeenostavna. Ker kamera uporablja πtiri AAbaterije, bodite pozorni, da vedno zamenjateceloten komplet in da kompletov ne meπatemed seboj.Odprtine za priklop prikljuËkov DC, USB, AV soza gumastim zatiËem, ki dobro zapre odprtinein jih zaπËiti pred umazanijo. Uporabnost EVFiskala je zelo dobra, prav tako je zelo uporabenvrtljiv TFT zaslon.Nastavitev goriπËnic je zelo precizno in tiho. Med38 in 380mm se lahko premaknemo v kar 80korakih. GoriπËnico spreminjamo s pomoËjogumba, ki je pritrjen okoli proæilca. V nekaterihprimerih je tak naËin spreminjanja goriπËnicelahko moteË. Saj moramo za premik uporabiti

palec za to lastnost in ga nimamo na proæilcupripravljenega na proæenje. Zaradi USM hitregamotorja pa je premik goriπËnic skoraj trenuten.Je ni konkurenËne kamere, ki bi to lastnostopravila hitreje.

Canon PowerShot s1 ISCeloten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com

Kamera je zelo primerna za druæinsko popotniπko fotografijo. Z njo lahko fotografiramo tako od daleË, kot blizuali si moËno pribliæamo motiv. Tudi moænosti razliËnih nastavitev za zajem slike je veliko.

S1 IS nam ne omogoËa “makro” fotografije. Se pa motivu lahko zadovoljivo pribliæamo in s kamero fotografiramomarsikateri zanimivi motiv. Merjenje svetlobe je odliËno tudi v teæjih svetlobnih pogojih.



Na TFT zaslonu imamo dve vrsti preglednihtabel. Prvo vklopimo z gumbom “Function” innam sluæijo v prvi vrsti za nastavitev lastnostizajema slike. Z gumbom “Meni” pa nastavljamofunkcije, ki ne vplivajo veliko na zajem slikeampak na nastavitve, ki upravljajo kamero invplivajo na æe zajeto sliko. Tabele so pregledne,zadosti velike, hitro se jih navadimo inenostavno se sprehajamo med njimi. Tuditu pa je bistveno, da se z nastavitvamidobro spoznate. Kot prvo jih jeveliko, kot drugo, marsikateralahko drastiËno vpliva namoænost fotografiranja,pregleda slik ali tiskanja lete.Ko kamero priægemo trajacca. tri sekunde, da sekamera vzpostavi vdelujoËe stanje. Nato jeizostritev slike in proæenjezelo hitro. Zakasnitevkamere po pritisku nasproæilec πe vednoobstaja. NepriËakujte, da vas bo s1 ISzadovoljila za πportno fotografijo ali da bostesvojega otroka ujeli v vsakem trenutku. Ostrenjeje pri kontrastnih motivih zadovoljivo. Slabostostrenja pa je njegova relativna poËasnostpredvsem pri bliænjih motivih. Zanimivo, da USMniso uporabili za pohitritev ostrenja. Kar malome Ëudi, da je Canon v tem elementu, kjer jeponavadi med boljπimi pri tej kameri takoskoparil z boljπo kakovostnejπo AF tehnologijo.

Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.comraje vgradil svojo lastno tehnologijo USM in IS,katere druga podjetja ne premorejo. Oblikakamere, ime proizvajalca in obe lastnostipoznane iz SRL sveta dajo kupcu obËutekkakovosti in sigurnosti.©tevilo toËk v popolnosti zadostujedruæinskemu ali popotniπkemu fotografu, da sibo izdelal zadovoljive slike v velikosti do

13x18cm. VeË veËina niti ne potrebuje. Canon jeæe dolgo znan po odliËnih algoritmih zaobdelavo podatkov iz tipal. Zato imajo njihovekamere najmanj teæav s πumom ali slabimzapisom glede tonskih vrednosti. V veËinisvetlobnih pogojev nam kamera zagotovikakovostne fotografije. Objektiv ima v πirokemkotu nekaj distorzije, vendar le ta ni pretiranain æe pri 50mm je skoraj ne opazimo veË.

sekunde za zadovoljivonestreseni posnetek, Ëe smokamero pravilno in Ëvrstodræali v rokah. Torej namlastnost IS zaËne priti pravπele pri Ëasih okoli 1/30sekunde in do 1/8 sekunde.Torej IS nam pomaga tam,kjer nam zaËne nagajati æeostritev pri s1 IS.Toda vseeno. Fotografije sozadovoljive kakovosti, Ëeznamo izkoristiti moænostikatere nam kamera nudi. Zelouporabna je tudi moænostdodatne nastavitve ostrine,kontrasta ali zasiËenostibarv. NauËite se uporabiti tolastnost in kar naenkrat bodofotografije iz vaπegafotolaboratorija mnogoboljπe.Za konecZa konecZa konecZa konecZa konecCanon je vedno polnkompromisov. Pa naj se grepri enostavni kompaktnikameri ali vrhunskih DSLR.Ker pa so si v mnogih letih pri potroπnikihzagotovili cenjeno ime, jim marsikateri kupechitro spregleda manjπe pomanjkljivosti. Le tesprva sploh opaæene niso, oziroma postanejoza veËino uporabnikov zanemarljive. Vednopoudarjam. Kupite si kamero za vaπ namenfotografiranja. In veËkrat japonske strokovnjakepri Canonu vpraπam, kje jim to znanje in

neostre fotografije. Bliænje makro fotografije ni,pa Ëeprav je ta lastnost prisotna v veliki veËinikompaktnih kamer.Nekatere konkurenËne kamere se hitrejeodzovejo na pritisk na sproæilec, hitreje sopripravljene na posnetek, za nekatere pravijo,da naredijo boljπo sliko. Vemo pa, da jekakovost slike moËno subjektiven faktor.VeËina kamer tega razreda æe ima veËje πtevilotoËk in tudi niæjo ceno. Zato sem æe na zaËetkudejal, da je Canon “mojster” kompromisov.Odvzameπ tisto kar veËina uporabnikov niti nepotrebuje in dodaπ tam, kjer lahko kupcupoudariπ svojo prednost.Rezultat! Kamera s1 IS je med najboljeprodajanimi kompaktnimi kamerami v razredu10X-nega zooma. Ko pa bo priπel Ëas, pa æevemo kaj zna priti na trg. Podobno ohiπje, povsej verjetnosti Ërne barve, vsaj 4MP, boljπeostrenje, makro lastnost in πe viπja kakovostslike. In kaj naj podam za oceno kot æe veËkratzapisane besede. Najboljπe kamere ni. Tudi s1IS ni. Vendar vem, da bo s1 IS veËinouporabnikov kompaktnih kamer, ki jo bodoizbrali s premislekom, zadovoljila! Fotografije,ki sem jih posnel s s1 IS (vse so prikazane vËlanku na spletni strani www.e-fotografija.com)pa povedo vse. Za druæinskega fotografa, ki siæeli velike goriπËnice in si rad “pribliæa” motivje s1 IS ena izmed boljπih izbir. Predvsemsvetlobna moË 2,8 - 3,1, USM in IS lastnost muomogoËajo doloËeno prednost in kakovost.©e vedno pa velja!“»e ste s sliko iz vaπe kamere zadovoljni, potemje tudi kamera dobra.”

Matjaæ Intihar

Shranjevanje podatkov na kartico po posnetkuje hitro, bliskavica odliËno deluje in kamera nitini pretirano poæreπna z energijo. Z originalnimiCanon NiMH 1800mAh baterijami mi je uspeloposneti cca. 400 posnetkov.Kakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeCanon je pri kameri s1 IS naredil kompromis. Niuporabil tipala s πtirimi milijoni toËk, ampakcenejπega s samo 3,2 MP. Zato pa je v kamero

Zanimivo je, da kamera nima posebne makromoænosti zajema slike iz bliæine. Se pa odkupi zdobro sliko tudi pri slabπih svetlobnih pogojih,πe posebej, ker nam nudi IS. Le ta pa deluje poddrugaËnimi pogoji, kot jih poznamo iz SLR sveta.GoriπËnice so pri kompaktnih kamerah smajhnimi tipali majhne. Pri kameri s1 IS znaπa58mm (ekvivalent 380mm pri 35mm formatu).Kar pomeni, da ne potrebujemo veË kot 1/60

predvsem predvidevanje kaj kupec æeli. In prikameri s1 IS so naredili toËno to.OdliËno ohiπje in svetlobno moË objektiva (2,8- 3,1), povpreËno tipalo, vemo pa æe vsaj letodni, da MP niso vse. Dodali so πe malo tehnikeiz SRL sveta, IS in USM, ter njihovo zelouporabno moænost vrtenja zaslona. In kamerase odliËno prodaja, pa Ëeprav ostrenje veËkratfotografa spravi v teæave in mu kot rezultat da

Oznaka IS na kameri nam da vedeti, da je v kameri tehnologija (Image Stabilizer), ki je zelo primerna za korekcijo tresenja kamere v naπih rokah. Tehnologija jepreneπena iz DSLR kamer. Sliki sta posneti pri samo 1/15sekunde in goriπËnici 380mm. Da je Ëas osvetlitve dolg, nam pove moËno premaknjen avtomobil, ki je bil vgibanju. Na desni sliki je vklopljena funkcija IS. In rezultat je mnogo boljπi. ©e vedno lahko preberemo napis v centru slike kljub samo 1/15” in 380mm.



Nikon CoolPix 5200Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com

Ko kamero primemo v roke, ocenimo ohiπje,vklopimo, pregledamo menije, zmoænostidelovanja in zajema slike hitro ugotovimosledeËe. Na prvi pogled niË posebno novega, karne bi æe videli pri konkurenËnih kamerah.Vendar nam æe prvi pregled navodil in natomenijev, da vedeti, zakaj je kamera draæja odkonkurence. ©e veË opazimo po prvih videnihin izdelanih fotografijahPrva dodana vrednost na kameri je æe zamarsikaterega fotografa samo ime NIKON naohiπju. Kar pomeni, da ima za nekatere kupcekamera æe na zaËetku lahko kljub moËnikonkurenci. svojo viπjo vrednost. Ali je kajresnice v temu, pa si lahko pogledamo popodrobnejπem preizkusu.

Osnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiKo kamero Nikon Coolpix 5200 primemo v rokejo zaradi majhnih mer π88 x v50 x g36,5mm inteæe 155g brez baterije in SD spominske kartice,takoj postavimo ob bok mini kompaktnih kamers Ëvrstim ohiπjem. V tem razredu je velikokonkurence. Canon IXUS, KonicaMinolta xG,G500/600, Olympus mju 410, Pentax Optio S4i,Sony P-100/120 itd. Vsaka kamera od naπtetihpa ima svoje dobre lastnosti, ki so lahkopomemben adut pri odloËitvi za nakup kameremini kompaktnega razreda. Nekatere prijaznoceno, druga izredno kompaktnost, tretjakakovost, Ëetrta enostavnost uporabe ali pa jelahko za kupca na prvem mestu sama oblikakamere. In kje je kamera Coolpix 5200? Prav tobomo spoznali v zapisu tega preizkusa!OhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπje je iz aluminija, matirano, tako, da se nanjemu ne puπËajo sledovi prstnih odtisov. Kljubmajhnosti in kompaktnosti kamere, pa se jo zelolepo dræi v roki. V tem kompaktnem razredu minikamer s kovinskim ohiπjem, nam nobenakonkurentka ne ponuja dodatni izboËeni del nadesni sprednji strani. Ta nam odliËno sluæi kotdodatna opora. S tem je oblika kamere moËnopribliæana klasiËnim kameram, katere namdanes ponujajo dobro ergonomsko ohiπje.Izdelava kamere je na visokem nivoju, kar smo

od tega podjetja tudi vajeni. Objektiv nipopolnoma skrit v ohiπju. Vendar je vseeno tudiv izkljuËenem stanju odliËno zaπËiten. Na kamerije majhno πtevilo gumbov, ki so dobrorazporejeni po ohiπju. Vse nastavitve na desnipolovici kamere lahko upravljamo samo spalcem in kazalcem.TipaloTipaloTipaloTipaloTipalo je CCD velikosti 1/1,8 inËa z najviπjoloËljivostjo 5,26 milijona toËk, in 5.04 milijonaefektivnih toËk. Podatki pridobljeni iz tipala sezapisujejo v JPEG zapisu. V naËinu Fine vrazmerju 1:4, Normal 1:8. ObËutljivost tipala jeod 64 do 400ISO.ObjektivObjektivObjektivObjektivObjektiv v kameri je æe znani Nikkor, sestavljeniz sedmih leË v πestih skupinah (ena ED in dveasferiËni). Spremenljive goriπËne razdalje (ekv.

35mm) so od 38mm do 114mm.Svetlobna moË 2,8 pri 38mm in 4,9 pri114mm.Glede na zaËetnih 38mm je πirokega

kota premalo, za vse tiste fotografe,ki veliko fotografirajo v

zaprtih prostorih. Treba paje vedeti, da so nam vanalognem kot danes vdigitalnem svetu le redke

kamere v teh razredihponujale πirπi zaËetni kot.

Zaslonka 4,9 v teleobmoËju je v temrazredu nekaj

obiËajnega, predvsemzaradi majhnosti objektiva. Kakorkolipogledamo na te kamere, se je treba zavedati,da je marsikatera slabost kamere pridobljenapredvsem na raËun majhnosti ohiπja.Sam objektiv je v kamero dobro integriran. Tudiv vklopljenem stanju je trdne konstrukcije, takoda se tudi ob moËnejπem prijemu zunanjegadela optike prav niË ne premika. Na objektiv nemoremo dodati nobenih dodatnih nastavkov alipredleË, kar pa je tudi treba vzeti za zakup v temmini kompaktnem razredu. Zavedati se je treba,da nam vsak razred kamer ponuja svojeprednosti, ki pa za doloËene fotografe pomenijoslabosti. Ne moremo pa priËakovati, da nambodo v majhnih kamerah ponudili enake ali πeboljπe lastnosti. Skoraj vse “slabosti” teh kamerso domena tehniËnih omejitev. In kdor æelimajhno kamero in izbere kamero razreda minikamer, se mora zavedati, da je ena prvih slabπihlastnosti prav slabπa svetlobna moË objektiva,njegova ranljivost in nezmoænost dodajanjapredleË. Tudi pri Coolpix 5200 bodite pozorni,da ne bi ob vklopljeni kameri, ko je objektiviztegnjen, po nesreËi pritisnili na njega. Krhkostmateriala bo popustila in teæave so tu. Vendarne misliti, da se to zgodi ob vsakem dotiku. Tomoænost piπem le kot nasvet ob vseh minikompaktnih kamerah. Bolje je vedeti, kot

sproæilec πe vedno spremlja gibajoËi motiv inprilagaja ostrenje.Kamera nam ostri v razmerju od 30cm v πirokemkotu in od 50cm v tele do neskonËnosti. Makro,v πirokem kotu pa nam omogoËa ostrenje od4cm naprej.Samo ostrenje je hitro in odliËno. Razveseljujedobro ostrenje v slabπih svetlobnih pogojih.Dodatna luËka je zadosti moËna, da pomaga priostrenju v popolni temi do razdalje kar 3m.Ostrenje je v tej kameri na res visokem nivoju.IskaloIskaloIskaloIskaloIskalo na kameri je povsem na levi strani. Zameosebno, je to edini moteËi plastiËni del na ohiπjukamere. NiË kaj lepo se mi ne vklopi v celoto. Jepa zato samo gledanje na motiv boljπe. Iskaloje eno redkih ki nam ponuja kar 75 odstotkovvidenega motiva. Paralaksa je opazna samo vbliæinski fotografiji.TFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslon je velik 1,5inËa. Na teh mini kamerahso videni æe tudi veËji. Ima pa ta mali Nikon πezadosti velikega za normalen pogled na motiv,z moænostjo nastavitve svetlosti in loËljivostjo110.000 toËk. Slika je zelo ostra in kakovostnoprikazana. Na zaslonu vidimo vse osnovneinformacije. Pri zajemu ni moænosti ogledahistograma. To lastnost si lahko ogledamo vfunkciji predogleda fotografije. V obehmoænostih ogleda pa ne vidimo Ëasa osvetlitvein zaslonke.BliskavicaBliskavicaBliskavicaBliskavicaBliskavica na kameri je dovolj moËna, da nam vAuto nastavitvi omogoËa fotografiranje do 4,5mv πirokem kotu in 3,5 v tele obmoËju.NameπËena je na levi strani kameri nadobjektivom. Na tem mestu jo je lahko zastreti sprstom, zato bodite pozorni na to moænost inse navadite kamero prijeti tako, da bliskavicenikoli ne zastrete. Kar pa niti ni teæko. Saj seCoolpix 5200 zaradi dræala na desni lahko dræitudi z levo roko z manj prsti. Slabost (Ëe ocenimiz pogleda kamer viπjega razreda) bliskavice innjenega delovanja je, da nima moænostikorigiranja bliskavice v -+nastavitev. Bliskavicapa nam omogoËa eno izmed do sedaj v teh minikamerah πe ne videno moænost. Vemo, da jeefekt rdeËih oËi moËno moteË na fotografijah.Kamere nam sicer omogoËajo pred blisk in s tembolj zaprte zenice portretirane osebe. Pa ta bliskefekt ni vedno uspeπen. Pri Nikonu so πli zrazvojem naprej in uspeli narediti program, kizazna, da fotografiramo portret in v primeru, dase pojavita dve rdeËi piki, jih samostojnoodstrani. In zadeva uspeπno deluje.

Funkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænosti»e æelite to kamero dobro spoznati, je trebanekajkrat prebrati navodila. In Ëe so tooriginalna, ali pa prevedena po originalu, potemimate sreËo. »e pa ne dobite originalnih navodil,ali pa jih je “sivi” uvoznik na hitro kopiral samov tolikπni meri, da zadovolji inπpekcijske

zahteve, nikoli ne boste izvedeli kaj vam kamerav celoti nudi.Od avtomatike osvetlitve, 11 slikovnihprogramskih nastavitev z mnogo podzmoænostmi in slikovnimi nastavitvami naprogramskem gumbu na vrhu kamere. Torejmoænosti za osvetljevanje je mnogo. Zaklopdeluje od 4 sekund, do 1/2000 sekunde. Imamotudi moænost korekcije osvetlitve od -+2 EV. Tolastnost nastavljamo na πtiri funkcijskemgumbu na zadnjem delu kamere. Tu imamo tudinastavitev razliËnih delovanj bliskavice, vklopmakro lastnosti in samosproæilca. Merjenjesvetlobe je v Matrix sistemu v 256 delih, spoudarkom na sredini in spot merjenju.Osvetlitev, kot ostrenje lahko zaklenemo obpritisku na sproæilec za polovico. Kamera namomogoËa dve “bracketing” moænosti. Korekturobele barve, kot osvetlitve. Kakovost zapisa slikeje razdeljena na fine, normal, basic, PC in TV. Vmeni nastavitvah lahko nastavimo novemoænosti zajema glede ostrine, kontrasta inzasiËenosti barv. Korekturo bele barve lahkoopravimo v 7 naËinih in roËno. Imamo pa tudieno moæno pred nastavitev bele barve.Sliko lahko zajamemo v hitrosti 2,5 slike vsekundi. »e uporabimo lastnost multi-shot vprogramu πport pa 16. Pet polnih slik pa lahkonaenkrat spravimo v pomnilnik.Video zapis je moæen v loËljivosti 640x 480 toËk.Tudi na fotografijo lahko zapiπemo dodatnizapis zvoka. Samosproæilec deluje od 3 sekund,do 10 sekund. Imamo tudi moænostpanoramskega zajema veËih fotografij v scenenaËinu. Ob slabih svetlobnih pogojih lahkouporabimo lastnost vklopa redukcije πuma inluËke za do osvetljevanje motiva. Na TFT zaslonlahko pripnemo tudi kvadratne Ërte za boljravninski pogled na motiv, nimamo pa moænostidodajanja histograma ob zajemu slike. Vendarta lastnost uporabniku mini kamerah lemalokdaj pride v poπtev.Digitalnega zoom-a imamo 4X. Kar namdoprinese v ekvivalentu na 35mm kar 420mm.Datum na sliko lahko vpiπemo v funkciji DPOFin posebni funkciji Date Imprint.

Prijaznost uporabe in tehniËne zmoænostiPrijaznost uporabe in tehniËne zmoænostiPrijaznost uporabe in tehniËne zmoænostiPrijaznost uporabe in tehniËne zmoænostiPrijaznost uporabe in tehniËne zmoænostiOb uporabi je potrebno opozoriti na odliËnodræanje kamere v desni roki. Je ni druge minikompaktne kamere, ki nam nudi to moænost.Seveda tudi pri tej kameri veËino motivovzajamemo preko TFT zaslona. Zato boditepozorni na pravilni oprijem kamere z levo rokoin predvsem da na zgornjem levem delu kamerene zakrijete bliskavice.Za normalno fotografiranje nam sluæi zelenaprogramska nastavitev. Æe pod to programskonastavitvijo nam bo kamera odliËno zajelaveËino motivov.

Fotografirano pri Ëasu osvetlitve 1 sekunda. Levo 5200 z vklopljeno funkcijo BSS, desno konkurenËna kameraprav tako pri 1 sek. Za fotografiranje v muzejih brez stojala zna lastnost BSS πe kako priti prav.


neveden pokvariti kamero.OstrenjeOstrenjeOstrenjeOstrenjeOstrenje deluje na TTL naËin inrazpoznavanju kontrasta. Lahkoostrimo samo v centralni toËki,v naËinu avtomatske izbire petihtoËk ali roËnega premikanjatoËke ostrenja v kar 99pozicijah. S kamero lahkoostrimo v enojnem kot stalnemnaËinu, kar pomeni, da se namostritev po pritisku na sproæileczamrzne ali pa da pustimokameri, da tudi po pritisku na



Za zahtevnejπe pa kamera nudi πe obilomoænosti. Okrogli nastavitveni gum je zelopriroËen in razumljiv. Imamo πe nekaj slikovnihnastavitev in moænost “set up” preko katerelahko nastavimo dobrπen del nastavitevdelovanja kamere. Vse kar je pomembno gledeloËljivosti, kompresije, ISO, redukcije πuma,korekture bele barve, osvetlitve, naËinaostrenja, osvetljevanja in moænosti korektureosvetlitve in zajema pa imamo pod gumbommeni na zadnjem delu kamere pod zaslonom.Ob nakupu kamere ne boste dobili dodatnespominske SD kartice. Kamera sama æepremore 12MB notranjega spomina. Ta naËindodajanja spomina, mi je vsekakor ljubπi, kotËe ob kameri dobite kartico s 16MB spomina. Vbistvu je taka kartica skoraj neuporabna intakoj kupite novo. Pri nakupu Coolpix 5200 stetudi primorani takoj dokupiti veË spomina.Vendar vam notranji spomin ostane, tako rekoËna dosegu roke in vam ni potrebe vstavljati vkamero dodatno spominsko enoto. Fotografijeiz notranjega spomina pa lahko zelo enostavnoprenesete na SD kartico. Ker sam spomin vkameri ne zaseda preveË prostora, lahko vbliænji prihodnosti priËakujemo vsaj 100MBprostora v notranjem spominu.Vsi gumbi na zadnjem delu kamere so pregledniin odliËno postavljeni za hitro delo. Prav takoso dobro vidne in lahko nastavljive nastavitvev meniju. Tako, kot pri vseh kamerah, jih jetreba najprej spoznati preko navodil. »e πe nistevajeni digitalnih kamer in ne zaËnete kamerospoznavati z navodili, potem vedite, da bostemarsikatero dobro lastnost kamere zgreπili.Oziroma πe slabπe. Lahko se vam zgodi, da bokamera po vaπem mnenju delovala napaËno.Ni malo kupcev, ki æe po nekaj dneh odidejo naservis meneË, da je s kamero nekaj narobe. Inse πele nato ugotovi, da zaslon na kameri nedeluje, ker je izklopljen. Ni informacij na kameri,ker je njihov prikaz na zaslonu onemogoËen alinajveËja cvetka iz domene nebranja navodil, dase kupec pritoæi, da s kamero ne more

fotografirati. Na zaslonu se mu namesto motivavedno prikaæe samo zadnja fotografirana slika,ki jo je fotografiral pred dnevi. PaË, ni vedel, daima kamera preklop za snemanje in ogledovanjeslik.Kamero Coolpix 5200 najprejdobro spoznajtepreko navodil. Kajti razliËnih nastavitev, ki vamlahko pomagajo k πe boljπi fotografiji je zeloveliko.

Kakovost fotografijeKakovost fotografijeKakovost fotografijeKakovost fotografijeKakovost fotografijeV tem elementu nam kamera πe enkrat pokaæe,zakaj je med najdraæjimi. VeËina kamer minikompaktnega razreda ima zaradi majhnostitipala tudi manjπe leËe in objektive. Saj je trebaohraniti kompaktnost. Mislim, da se je Nikon skamero 5200 πe najbolj pribliæal dobri ostrinina robovih, kar je velik problem ostalih minikompaktnih kamer. Seveda zopet poudarjam zazahtevne uporabnike. Saj manj zahtevni napakleË niti ne opazi. V bliænji fotografiji je v πirokemkotu kar nekaj distorzije slike.Makro posnetki so odliËni. K temu pripomoretudi kakovostno ostrenje in merjenje svetlobe.Prav tu, pa nam pomaga poznavanje kamere.Ni vedno dobra æe uporabljena zelenaavtomatika ali pa makro avtomatika. VËasih seje treba poigrati z razliËnimi naËini ostrenja,mogoËe uporabiti tudi roËno in razliËnenastavitve merjenja svetlobe.©um ni moËno izraæen, temu pa pripomore tudimoænost vklopa funkcije popravka efekta πuma.Je pa potrebno to funkcijo lastnoroËno vklopitipreko menija. Æe s to funkcijo se vidi, da jekamera namenjena zahtevnejπim uporabnikom,ki so se æe nauËili kako do kakovostnejπefotografije.Prav tako nam moænost roËne nastavitve belebarve pomaga v zahtevnih pogojih do πe boljπefotografije. ZasiËenost barv, tonske vrednosti,kromatska aberacija, fotografiranje v slabihsvetlobnih pogojih, kot v nasprotno svetlobo jebrez pripomb. Seveda iz pogleda na kompaktnokamero in preko moænosti vseh mogoËih

nastavitev za izboljπanje konËnega rezultata prizajemu slike, to je fotografije. Vsekakor pa jeveËina lastnosti vsaj v viπini konkurenËnihkamer oziroma viπje.Bliskavica dobro deluje in predvsem osvetlimotiv po celotni povrπini. Prav tako je odliËnomerjenje svetlobe ob delu z njo.Prednost pa ima Coolpix 5200 v avtomatskemprepoznavanju rdeËih oËi portretirane osebe. VveËini primerov, program v kameri uspeπnoopravi svoje delo.Na koncu pa πe ena prednost kamere CoolPix

Za konecZa konecZa konecZa konecZa konecIz katerega koli konca pogledam, je kameraNikon Coolpix 5200 na najviπji stopnici v minikompaktnem razredu. Tako po kakovosti slike,uporabnosti, konËni izdelavi, upravljanju innenazadnje tudi v ne toliko nepomembnemdelu, t.j. konËni ceni. Za ceno, cca. 120.000tolarjev dobite res veliko. Vendar samo vlastnostih, ki sem jih æe zapisal v prejπnjemstavku. Vpraπanje pa je, Ëe ste za mini kameropripravljeni odπteti toliko denarja, saj vam πeviπjo kakovost slike, uporabnost in zmoænosti

5200, ki nam lahko pomaga do boljπegakonËnega rezultata, kot nam ga ponujajokonkurenËne kamere. To je funkcija BSS (bestshot selector).Pri fotografiranju z dolgimi Ëasi lahko vkljuËimofunkcijo BSS in kamera nam bo kljub nastavitviËasa, recimo ene sekunde naredila max. 10posnetkov. Torej, vsake 1/10 sekunde enega. Inprogram bo iz najboljπih osvetljenih, predvsempa najmanj premaknjenih delov slike naredilceloto. In rezultat je mnogo boljπi, kot brez telastnosti.Bolj zahtevni uporabniki, pa lahko izbirajo tudimed “bracketing” lastnostjo osvetlitve inkorekture bele barve.Torej. Za kakovost slike s kamero Nikon Coolpix5200 se ni bati. Seveda, Ëe ste pripravljeniodπteti veË denarja, od konkurenËnih kamer inËe boste zmoænosti kamere sploh pripravljeniuporabljati. V nasprotnem primeru opaznejπihrazlik od kamer iz cenovno niæje stopnice minikompaktnega razreda ne boste opazili.

ponujajo kamere iz “naprednejπega” razredakompaktnih kamer. Vendar pa le te niso majhne,nasprotno so precej velike in bolj okorne zauporabo. Torej! Nikon Coolpix 5200 ima mestotoËno na mestu, kamor jo postavlja æe cena. InËe potrebujete majhno kamero s Ëvrstimohiπjem, kakovostno sliko in vsestranskouporabnostjo potem vam jo toplo priporoËam.Seveda, Ëe ste trdno prepriËani, da æelitekamero mini kompaktnega razreda.MogoËe je za lastnike Nikon DSLR kamermoteËe, da uporablja SD spomiske kartice. »ejo æelite uporabljati za druæinsko fotografijo, botreba v πe dodatni stroπek. OdloËitev pa je nakoncu tako ali tako vaπa. In na koncu vem, davsa moja hvala odliËnosti te kamere primarsikateremu kupcu zbledi ob pogledu nanjeno ceno. Mislim, da je najdraæja v svojemrazredu.Moje delo je, da vas samo seznanim zlastnostmi, uporabnostjo in kakovostjo kamere.

Matjaæ Intihar

Enakomerna barva, brez kontrastov in uporaba bliskavice. Pri tem preizkusnem posnetku lahko opazimo.Dobro ostrenje tudi pri manj kontrastnih motivih zaradi pomoËi dodatne luËke, dobra ocena svetlobe in odliËnodelovanje bliskavice. Od sredine navzven se opaæa nesotrina in rahla kromatska aberacija.

To ni navaden posnetek. Mojstra fotografije Oskarja sem posnel pri slabi notranji svetlobi brez uporabe bliskavicepri ekspoziciji samo 1/2 sekunde. Samo Nikon nam s funkcijo BSS omogoËa tako ostro in nepremaknjenosliko pri tako dolgem Ëasu osvetljevanja. Kamera je posnela v 1/2 sek. nekaj posnetkov in jih zdruæila v celoto.

Nikon 5200 nam pri uporabi bliskavice in vklopljeni funkciji efekta rdeËih oËi avtomatsko poskrbi, za odpravoneljubega efekta na vaπih fotografijah. Seveda, funkcijo pa mora fotograf sam vklopiti!

Vse kamere preizkuπam tudi pod enakimi pogoji. To je eden izmed standardnih motivov. 5200 je do sedaj edinamini kompaktna kamera, ki ima dobro ostrino tudi na robovih. Sicer se le ta iz centra poËasi izgublja. Vendarne tako moËno kot pri konkurenËnih kamerah. Barve, osvetlitev, zapis v sencah, odliËno.




OhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπje je vsaj zame eno izmednajkakovostnejπih v tem ulta-kompaktnemrazredu. Velikost kamere je samo84x52x20mm. V celoti (razen vratic za baterijoin kartico na spodnjem delu) je narejeno izaluminija. Na sprednji in zadnji strani kroænogravirano, ostali del pa matiran tako, da se ne

opazi prstnih odtisov na ohiπju. Izdelavakamere je odliËna in πe predno jo primemo vroke, ji marsikdo nameni nasmeπek. Kako tudine, saj si skoraj ne moremo predstavljati, da jeto foto digitalna kamera z moænostjo 3X-negaoptiËnega zoom-a. Ko kamero primemo v rokese πe toliko bolj izrazi njena majhnost in zravenπe njena majhna teæa. Z baterijo in kartico vredje teæka samo 120g. In kot vedno, kamero jetreba gledati in ocenjevati iz njenega namena.Ta pa je predvsem kompaktnost. Kajti Ëe æeliteveËjo ali teæjo kamero, potem vas minikompaktne kamere kot je Optio S4i ne zanimajoin jo je iz vaπega pogleda tudi brezpredmetnoocenjevati. »e pa jo gledamo iz “pravega”pogleda, Optio S4i izgleda zanimivo æe zaradimajhnosti, vendar πe vedno resno in predvsemkot “prava” kamera.ObjektivObjektivObjektivObjektivObjektiv v kameri Optio S4i je posebnekonstrukcije, poznane æe iz kamere S4. Prav pritem objektivu se vidijo dolgoletne izkuπnjenjihov strokovnjakov kako reπiti primerkompaktnosti. Reπitev so naπli na ta naËin, dase ena skupina leË odmakne iz leæiπËa vobjektivu na drugo mesto nad objektivom. Takose dolæina objektiva v zaprtem stanju moËnozmanjπa. Ko pa kamero priægemo se leËe zopetvrnejo med ostale. Na ta naËin so pridobili namajhnosti ohiπja po globini kamere, kakovostobjektiva glede zarisa slike pa se je ohranila.Razpon goriπËnic je med 5,8 - 17,4mm, (ekv.35mm je 35 - 105mm). Sestavljen je iz 6steklenih leË (dve asferiËni), ki so sestavljene v5 skupin. Svetlobna moË objektiva je zaradipotrebe po majhnosti skromna. Ta znaπa 2,6 vπirokem kotu in samo 4,8 v tele obmoËju. Samobjektiv je zelo dobro integriran v kamero, kopa je zunaj v delujoËem stanju gre za kar 26mmven iz kamere. Ker je zaradi konstrukcijeumikanja leË tudi z velikim premerom je trebabiti pozoren, da ga po nerodnosti nepoπkodujemo. ©e najhitreje se lahko zgodi, daz objektivom pritisnemo ob kak predmet inobjektiv porinemo v kamero. Tak primer

poπkodovanja kamere sem æe videl, ko jefotograf kamero po nevednem priægal in kerobjektiv v iztegnjenem stanju nima nobenedodatne zaπËite, je poπkodba hitro tu. ©eposebej, ker je prav na raËun majhnosti samakonstrukcija objektiva narejena iz lahkih intankih materialov. Ta neæelena moænost

poπkodbe se ne zgodi kar tako. Za takneljubi dogodek morajo biti izpolnjenivsaj trije pogoji. Da po nevednostipriægete kamero, da presliπite zvoËnisignal, da je kamera v delujoËem stanju,da kamero potisnete v trd predmet in nakoncu morate to storiti z neko silo. Torejje ta moænost opisana samo zato, da toveste in s kamero ravnate tako, da se vam

tak neljubi dogodek ne bipripetil. Povsem normalno je,da je treba z majhnimi

kamerami ravnati drugaËe kot s veËjimiin bolj Ëvrsto konstrukcijo.Prva leËa je zaπËitena samo s plastiËnozaklopko. Ker je na sredini deljiva, je tudimoæno, da jo v torbici lahko z ostrimpredmetom odprete in poπkodujete leËo. Tuditu ne æelim poudarjati, da so to pogosti primeri.Æelim vam povedati in vas opozoriti, da kamerain svinËnik v mehki torbici ne gresta skupaj.Kajti lahko pride do doloËenih poπkodb.

Funkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiZanimivost kamere je njen notranji, æe vgrajenispomin. Le tega je za 10 MB. Tako, da nekajposnetkov lahko zajamemo tudi Ëe spominskekartice sploh ni v kameri. Optio S4i uporabljaza shranjevanje datotek SD/MMCSD/MMCSD/MMCSD/MMCSD/MMC spominskeenote. Zaradi pomembnosti stiskanjakomponent v Ëim manjπe ohiπje minikompaktnih kamer, so majhne SD/MMC karticenuja. Manjπe so samo πe Xd, ki pa so domenaFuji in Olympus foto kamer.S pomoËjo veËih razliËnih funkcij na kameri inv meniju lahko kontroliramo naËinfotografiranja in kakovost slike. Pentax OptioS4i ni namenjen kreativnemu naËinufotografiranja s pomoËjo roËnih nastavitev.OmogoËa pa nam 20 razliËnih programskih20 razliËnih programskih20 razliËnih programskih20 razliËnih programskih20 razliËnih programskihnaËinovnaËinovnaËinovnaËinovnaËinov, s katerimi lahko kontroliramo velikorazliËnih fotografskih situacij. Poleg povsemosnovnih æe dobro znanih programskihnastavitev, P (program), noËni portret, narava,portret, roæe itd., nam kamera ponuja πe nekajzelo zanimivih in za nekatere uporabnikeuporabnih programskih nastavitev. Imamomoænost nastaviti prirejeno nastavitev zafotografiranje, muzejev, hrane, avtoportreta,zime, morje, panorama z moænostjozdruæevanja slik, nastavitev za fotografiranjejesenskih barv, podvodno fotografijo in 3Defekt, ko sliko nato pogledamo v trehdimenzijah skozi poseben nastavek. Donastavitev pridemo zelo enostavno s pritiskomna gumb MODEMODEMODEMODEMODE, nato pa se nam prikaæejo vsesliËice. Tisto, katero pa smo oznaËili pa vidimo

πe predstavljeno z napisom za laæerazumevanje. Izbrano samo πe oznaËimo s tipkoOK in æe lahko delujemo z nastavljenimprogramom. Prav enostavnost izbire in dobrovidne ikone marsikaterega uporabnikaprepriËajo, da jih bo uporabil.Kamera kontrolira ekspozicijo z elektronskimzaklopom v objektivu in CCD elektronskimzaklopom. Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 44444sekundesekundesekundesekundesekunde, najkrajπi 1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde. Osvetlitevlahko korigiramo v razponu +-2+-2+-2+-2+-2 samo vprogramski nastavitvi USERUSERUSERUSERUSER. Na kameri imamoπe “hitri gumb za izbiro” zeleni gumb QuickQuickQuickQuickQuickkateremu lahko v meniju doloËimo katerofunkcijo naj nam omogoËi ob pritisku (WB,format, programski naËini fotografiranja itd.).S pomoËjo premika levo ali desno πtiriπtiriπtiriπtiriπtirifunkcijskega gumbafunkcijskega gumbafunkcijskega gumbafunkcijskega gumbafunkcijskega gumba pa lahko hitro nastavljamoπe eno izmed nastavitev, ISO, loËljivost,kompresijo itd. Tako nam kamera omogoËa dvemoænosti hitrih nastavitev, brez potrebe daposegamo v meni. S tem se Ëas nastavitevskrajπa in poenostavi. Lastnost hitre izbire jezelo dobrodoπla in odliËna lastnost kamere.Merjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobe poteka preko TTL merjenja zmoænostjo merjenja po celotni povrπini v veËihsegmentih, poudarkov na srednjem delu in spotnaËinu. Merjenje avtomatskega ostrenja inosvetlitve zaklenemo s poloviËnim pritiskom naproæilec. Moænosti bracketing naËina osvetlitveni, lahko pa nastavljamo korekturo slike,ostrino, kontrast in zasiËenost barv. Prekomenija lahko nastavljamo πtiri razliËneloËljivosti slike in tri razliËne moËi kompresijeJPEGJPEGJPEGJPEGJPEG datoteke. TIFF ali RAW moænosti zapisanam kamera ne omogoËa.Za korekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barve (WB) imamo vse glavnenastavitve, plus moænost lastne nastavitve. S4inam ponuja hitrost fotografiranja enegaposnetka v sekundi pri polni loËljivosti.Samosproæilec deluje 10 sekund. Imamo paopcijo dokupa samosproæilca, s katerim lahkosamosproæilec proæimo v samo treh sekundah.Nastavitve vklopa ali izklopa lastnosti redukcijeπuma nam kamera ne omogoËa. Ta lastnost sevklopi avtomatsko, kadar fotografiramo spodaljπanimi Ëasi osvetlitve. 4-kratni digitalnidigitalnidigitalnidigitalnidigitalnizoomzoomzoomzoomzoom lahko nastavljamo v 12 korakih odnajmanjπe do najveËje nastavitve. S pomoËjomoænosti DPOF pa lahko nastavimo moænostizpisa datuma na sliki. Kamera nam omogoËaπe nekaj nastavitev in moænosti. LahkoizkljuËimo avtomatski izklop kamere ali panastavimo izklop v treh ali petih minutah.Posebej pa lahko nastavimo izklop zaslona.Kamera pa zmore πe eno zanimivo reπitev. »edræite gumb za vklop πe dve sekunde potem kogre objektiv æe iz kamere, se vklopi moænostmoænostmoænostmoænostmoænostsnemanja zvokasnemanja zvokasnemanja zvokasnemanja zvokasnemanja zvoka. Kamera v tej nastavitvi delujekot diktafon in snema zvok vse dokler nezmanjka prostora na kartici.NastavitveNastavitveNastavitveNastavitveNastavitve v meniju kamere nam dajo vedeti,da je kamera namenjena delovanju prekoavtomatike nastavitev. Zato v tej minikompaktni kameri ne iπËite zahtevnejπihsamostojnih nastavitev. Le te so domena kamerveËjega uporabniπkega kompaktnega razreda.Je pa Pentax Optio S4i ena izmed tistih kamer,ki nam nudi prijaznost in lahkotnost nastavitevin rokovanja. Prav to pa veËini uporabnikov tehkamer najveË πteje. Kamera je po vklopu v cca.dveh sekundahdveh sekundahdveh sekundahdveh sekundahdveh sekundah pripravljena na proæenje. Odzivproæilca je hiter, prav tako ostrenje kot merjenjesvetlobe. V tem elementu pa je Dimage serijeG πe vedno krepko hitrejπa kamera. Od πirokegado najbolj ozkega kota zoom potrebuje dvesekundi. Pribliæno toliko Ëasa potrebuje kamera

tudi za shranjevanje podatkov v polni kakovostiin loËljivosti. Hitrost pregleda slik poteka zelohitro. S polno baterijo pa lahko posnamemocca. 200 do 250 posnetkov. Baterija se napolniv cca. 100 minutah.

Kakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeKakovost slikeVsaka dobra lastnost prinaπa tudi slabosti. Kajpa je uporabniku veË vredno, oziroma alislabost sploh opazi pa πteje pri izbiri nakupa.Ker je Optio S4i mini kamera, mora imeti tudizelo majhen objektiv s primerno majhnimileËami. In tu za zahtevne æe nastanejo prveteæave. Kakovost slike je dobra, seveda zapovpreËnega uporabnika. Ne smemo pa odmini kamer priËakovati preveË. Omenil sem æemajhnost objetiva in leË. Z zahtevo pokompaktnosti pa je slika predvsem ob robovihslabπa od veËjih konkurentk namenjenih πirokipotroπnji. Prav tako je opazna distorzija vπirokem kotu. Barvitost slike je dobra,kromatske aberacije je malo, πum pa moËnoizraæen samo pri 400ISO. Pri fotografiranju vnasprotno svetlobo veËkrat dobimo premoËankontrast. Bliænje motive lahko doosvetlimo zbliskavico. Le ta ima dobro pokritost motiva inkakovostno osvetli motiv. Temu pripomore tudiTTL merjenje svetlobe. Slabost bliskavice pa jenjena slabπa moË.V praksi, ko fotografiramo klasiËne motive, paopisanih napak veËina fotografov ne opazi.Fotografirajo znane motive, poveËini æelijoostro sliko v sredini, saj je tam njihov glavniobjekt. Bistvo je da so barve zadovoljivozasiËene in da je slika dobro osvetljena.In ker nam Pentax Optio S4i veËino motivovkakovostno osvetli, globinske ostrine pa jezaradi majhnih goriπËnic veliko, je veËina skakovostjo posnetkov zadovoljna.

Za konecZa konecZa konecZa konecZa konecKamera ima svoje omejitve. Te pa izhajajopredvsem iz njene kompaktnosti. Torej nampotreba po minituriazaciji in vπeËnosti kamereiz ene smeri, doprinese k doloËenim slabπimzmoænostim na drugi strani. Vendar πe enkratpoudarjam, da so opisane napake plodzahtevnega preizkusa, da se kamero karnajbolje lahko oceni. V praksi pa se kamerovelikokrat izbere tudi na oko. Torej na njenovπeËnost. In Ëe so vam male mini kamere vπeËpotem ne morete mimo Optio S4i. Ko pa izbiratemed konkurenco zaËnete iskate prednosti inslabosti enih in drugih.Pentax Optio S4i ima prednost v kakovostnemzelo majhnem ohiπju. Velikemu zaslonu,notranjim 10MB velikim spominom, moænostjouporabe kamere kot diktafon, lahko dostopnimin πirokim izborom programskih nastavitev,dvema gumboma katerima lahko samostojnonastavite lastne nastavitve in moænostspreminjanja lastnosti datoteke, ko je le ta æeshranjena na kartici…Kamera ima πe veË dobrih lastnosti, vendar teniso izrazitejπe prednosti pred konkurenco. Podrugi strani pa kupec, ki se je zagledal vkonkurenËno kamero enostavno spregleda teboljπe moænosti, saj se jih mogoËe ne zavedaali pa v drugi kameri vidi za svoj naËinfotografiranja povsem drugaËne boljπe reπitve.VeËkrat poudarjam. Najboljπe kamere ni. Takotudi ta mali Pentax Optio S4i ni. Vendar ga samuvrπËam v sam vrh mini kompaktnih kamer takopo fotografu znanih moænostih, samiuporabnosti in programskih reπitvah, kotkakovosti slike za ta razred.

Matjaæ Intihar

Pentax Optio S4i


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - april, maj 2004 29e-Fotografija - april, maj 2004 29e-Fotografija - april, maj 2004 29e-Fotografija - april, maj 2004 29e-Fotografija - april, maj 2004 29

OdloËanje med mnoæico kompaktnih digitalnih aparatov je posel,ki ga marsikdo pozna, pa le redko kdo obvlada. Ko je pred vratiodloËitev za nakup bomo znancu æe nekako svetovali, prijateljuprecej teæje, sebi pa sploh ne.Moj naËin odloËanja je bil pred nakupom tak, da sem naπel karse da veliko mnenj uporabnikov posameznega modela aparata,iz teh mnenj sem izbrisal vsa pozitivna, med negativnimi papoiskal ponovitve. Nato je sledilo vpraπanje samemu sebi: ‘alime to moti?’ in poskus iskrenega odgovora.S tem naËinom sem v novembru lanskega leta priπel dozmagovalca - HP 945. Nakup je spremljalo kar nekaj komentarjev‘poznavalcev’ v stilu: ‘kdaj pa so æe raËunalnikarji znali nareditifotoaparat?’ ki so, priznam, v meni povzroËali marsikateri dvom.Tu so tudi trgovci pristavili svoje ‘strokovno’ mnenje, nekateriso mi slikali πe bolj Ërno sliko.Vse skupaj me je spominjalo na sceno iz filma “»N° 1” “»N° 1” “»N° 1” “»N° 1” “»N° 1”, ko naodloËitev enega od znanstvenikov, da bo vloæil denar v delniceCasia (v poznih sedemdesetih), drugi odloËno odsvetuje nakup,Ëeπ ‘od kdaj pa znajo Japonci delati ure?’Kljub temu nisem bil niti malo obremenjen z ‘znanimi’ znamkami,pomembnejπa so mi bila mnenja uporabnikov. ©e zadnje dvomeo nekaterih znaËilnostih aparata mi je razblinil test Aleπa Borlakav e-Fotografiji “Ko raËunalnikarji naredijo fotoaparat ... HP 945”in nakup je bil tu.Prve izkuπnje so bile kar nekako presenetljive, ugotavljal sem,da sem dobil precej veË, kakor sem priËakoval. Pravzaprav zamoje takratno znanje uporabe fotoaparata veliko veË, kakor sempotreboval. Fotografije, ki sem jih naredil so bile v veliki veËiniprimerov take, da jih ni bilo treba popravljati, kljub temu, dasem marsikdaj pritisnil na sproæilec v Ëisto nemogoËih pogojih stisto - osnovno, ‘auto’ - nastavitvijo. Po posnetih preko 6000slikah, sem vËasih πe vedno preseneËen, kaj aparat naredi izposnetka, ki je pravzaprav narejen Ëisto narobe...Ena od stvari, ki jih nisem zasledil nikjer drugje, mi je paneverjetno koristila, je sprotna pomoË v meniju aparata.Povedano na kratko, ni potrebe nositi s seboj navodil zanastavitve aparata, ker so ta v strnjeni obliki vpisana æe v njem!To je bilo za laika, kakrπen sem bil v zaËetku, resniËno koristnazadeva. Digitalni zoom je pri tem aparatu precej drugaËen, kakorpri nekaterih drugih znamkah. Njegovo obmoËje lahko skupaj skonËno velikostjo datoteke sproti spremljamo na obeh displajih,obdelava posnetega v aparatu pa je prav zaradi zmanjπanjaobmoËja na tipalu narejena precej natanËneje (algoritemspreminja zapis tipala v obliko ‘jpg’ bolj precizno, z vsemi svojimisposobnostmi), pa je konËni rezultat tako narejenega posnetkaneprimerno boljπi od programsko, na raËunalniku, narejenegaizreza. Vse do faktorja 4, so rezultati precej boljπi, do konËnihzmoænosti (to je 7 kratni digitalni zoom ali 56-kratna poveËava)pa nekoliko slabπi. Vendar to πe vedno pomeni moænost zajetjazelo uporabnega posnetka do presenetljivih 1100 mm (ali 32Xzoom).Jasno je, da brez stojala to ne gre, aparat æal nima vgrajenegaproti stresnega mehanizma.Razumljivo pa se poleg dobrih lastnosti, najde tudi nekaj slabih.NajveËji problem veËine lastnikov tega modela (naj povem, dana internetu obstaja forum prav za HP 945) je bil in je πe

nakljuËno pojavljanje ‘Ërt’ v fotografiji. NatanËneje povedano,nekoliko poveËana slika izgleda, kakor bi ji izbrisal vsako drugovodoravno linijo zapisa, kar je v nekaterih primerih resniËnomoteËe. Nekoliko bolje je pri privitju adapterja in nanjmontiranega UV filtra, vendar se napaka kljub temu lahko pojavi.V mojem primeru, sem take slike dobil na pribliæno 20 posnetkih(od 6000) Nerodno je, ker se ta napaka vidi πele pri ogledu naraËunalniku...Problem je tudi odzivnost obeh displajev, tako LCD, kakor tudikukala, kjer je spremljanje hitro premikajoËih predmetov skorajonemogoËeno. Vendar je moæno reπiti tudi to, le pomisliti jetreba, da imamo konec koncev dvoje oËes, pa je eno na kukalu,drugo pa vidi premikanje objekta pred sproæenjem. Z malcespretnosti pa se da marsikaj - fotografiranje vrabcev v letu jeimenitna vaja!»e zakljuËim: pri HP-ju so upraviËili sloves raËunalnikarjev,pobrali kvalitetne komponente od priznanih izdelovalcev (Fujioptika) in sestavili za marsikoga najboljπo moæno variantodigitalnega aparata. Æe Ëetrta nagrada foto-nateËajev v tujini(dve v Ameriki, po ena v GrËiji in na Portugalskem) v konkurencivseh mogoËih modelov, od klasiËnih, do vrhunskihprofesionalnih aparatov pa veË kakor potrjuje dejstvo, da je HPv rokah Ëloveka, ki ve kaj æeli posneti, πe kako uporabna znamka.Kako je æe bilo s Casio urami (da o delnicah firme ne govorimo)?

Aleπ Likar

HP Photosmart 945Celoten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com

Kamera nam omogoËa odliËne makro posnetke.

»eprav nam kamera ne nudi nobenih posebnih superlativov kar se tiËetehniËnih podatkov, pa z solidnim in moËnim zoom objektivom naredimovËasih nekaj, kar je nemogoËe tudi za DSLR kamere.

Z digitalnimi kamerami in njihovimi zmoænostmi se nam odpre povsemnov svet fotografije. Tudi kamera HP 945 nam kot predstavnica kamerz dolgimi zoomi, nudi prav poseben fotografski svet.



Dolgo ime v katerem pa ima vsaka beseda,oznaka ali Ërka svoj pravi pomen. Velikouporabnikov Canon SLR kamer oznake in njihovnamen na objektivih pozna. Predvsem za hobifotografe, pa sta oznaka DO in zelena Ërta nekajnovega. Tudi v fotografskem svetu so stalneinovacije in tehniËne izboljπave potrebne.Fotograf pri svojem hobiju ali delu æeli vednoviπjo kakovost, predvsem pa uporabnost. Vdanaπnjem svetu postaja uporabnost doloËenetehnike vse bolj pomembna, pa tudi Ëe gre kajna raËun kakovosti. In objektivi serije DO soodliËen kompromis med ceno, uporabnostjo inkakovostjo. Canon je æe leta 2001 pokazal novotehnoloπko reπitev DO (diffractive optical ele-ments), kako s posebej bruπenimi in lepljenimileËami doseæejo, manjπe πtevilo leË, ki sopotrebne v objektivu. S tem pa je lahko zatretjino manjπi in laæji od objektivov, ki sonarejeni po klasiËnem tehnoloπkem postopku.(VeË o tehnologiji v naslednjih Ëlankih, saj mebolj v prvi vrsti zanima uporabnost in kakovost).Hobi fotografa bolj kot tehnika izdelave zanimasama kakovost objektiva. Primerjal sem ga znekaj konkurenËnimi objektivi in na ta naËinnajlaæje ugotovimo, kje je njegova kakovost inuporabnost v doloËenem cenovnem razredu.Vsak uporabnik pa ima svoje zahteve.

Naprej poglejmo na cenoCanon EF 70 - 300mm 4,5 - 5,6 DO IS USM stanecca. 1200 EURO1200 EURO1200 EURO1200 EURO1200 EURO, kar ga æe uvrπËa v viπji cenovnirazred.Za cca. 300 EURO300 EURO300 EURO300 EURO300 EURO si lahko izberemo zelokompaktni Tamron AF Aspherical XR 28 - 300mm3,5 - 6,3 Macro.Nekaj draæji, cena cca. 500 EURO500 EURO500 EURO500 EURO500 EURO je Canon EF75 - 300mm 4 - 5,6 IS USM, ki je zaradi goriπËnicin IS tehnologije na prvi pogled zelo primerljiv.Iz serije L pa sta primerljiva objektiva EF 70 -200mm 2,8 L USM cena cca. 1200 EURO1200 EURO1200 EURO1200 EURO1200 EURO in EF70 - 200mm 2,8 L IS USM s ceno cca. 1700 EURO1700 EURO1700 EURO1700 EURO1700 EURO.

UporabnostSeveda je primerljivih objektivov πe veliko. Todapo drugi plati jih primerjam πe po uporabnosti.EF 70 - 300 DO IS USM je zaradi novihtehnoloπkih reπitev veliko manjπi kot so bili dosedaj objektivi Canon v tem goriπËnem obmoËju.Dolg je samo 99,9mm99,9mm99,9mm99,9mm99,9mm, teæak 720g720g720g720g720g.Tamron nam nudi tako πiroki kot 28mm kot ozki300mm. Dolg je samo 83,7mm83,7mm83,7mm83,7mm83,7mm in je zelo lahek420g420g420g420g420g.EF 75 - 300mm IS USM je dolg kar 137,2mm137,2mm137,2mm137,2mm137,2mm inteæak 650g650g650g650g650g.EF 70 - 200 L USM je dolg celih 193,6mm193,6mm193,6mm193,6mm193,6mm in steæo 1310g1310g1310g1310g1310g, verzija IS pa 197mm197mm197mm197mm197mm in teæa 1470g1470g1470g1470g1470g.

Prva primerjavaTamron je najcenejπi, z najveËjim razponomgoriπËnic, najmanjπi, najlaæji in k motivu se lahkopribliæamo na samo 49cm. Vse te njegove

lastnosti nam govorijo, da je to zelo kompaktenobjektiv z veliko zanimivimi lastnostmi. Toda nakoncu je vse skupaj seπtevek kompromisov.EF 75 - 300mm IS USM je za veË kot polovicocenejπi od EF 70 - 300mm DO IS USM. Je 37mmdaljπi in za 70g laæji. Ker sam æe nekaj letuporabljam tudi ta objektiv, sem si najboljzaæelel narediti primerjavo z na novo æelenimDO objektivom. In razlika ni samo vkompaktnosti.EF 70 - 200 2,8 L USM objektiva pa sta dobraizbira za vse tiste, ki potrebujejo zaslonko 2,8zaradi kratkih Ëasov osvetlitve.Verzija brez IS je πe celo enake

cene kot DO, z IS pa krepkih 500 EURO draæja.Prednost objektiva Canon EF 70 - 300 4,5-5,6DO IS USM je predvsem v njegovi kompaktnostikompaktnostikompaktnostikompaktnostikompaktnostiin visoki kakovostivisoki kakovostivisoki kakovostivisoki kakovostivisoki kakovosti. Ali ste pripravljeni odπtetitoliko denarja za te lastnosti pa se lahko odloËiteπele po preizkusu kakovosti zarisa in delovanja.Na primerjalnih fotografijah sem ugotovilsledeËeKakovost fotografije je zelo subjektiven faktor.Odvisno je, kdo gleda in kaj gleda na fotografiji.Mnogo psiholoπkih dejavnikov vpliva na pogledin oceno fotografije tako iz izraznega kot tudiiz tehniËnega pogleda. V velikih poveËavah hitroopazimo razlike, Ëe na sliko gledamo tehniËno.Pri manjπih pa je razlika opazna samo Ëe ostaleobjektive primerjamo s TAMRON 28 - 300.Vendar ima ta druge dobre lastnosti, ki manjzahtevnemu fotografu nudijo prav to karpotrebuje. (Test tega objektiva v enem izmednaslednjih Ëlankov).EF 75 - 300mm IS USM se ne razlikuje od EF 70- 300mm DO IS USM samo po velikosti, teæi inceni. Pri 200mm in vse do 300mm je DO objektivveliko boljπi v zarisu slike. Tudi naËin in lastnostIS je v DO objektivu novejπa. Ker je novejπeverzije ga lahko uporabljamo na stojalu in imaπe moænost uporabe kadar spremljamo motiv(panning). Tudi ostrenje je hitrejπe, saj DOobjektiv uporablja “notranji naËin” premikskupine leË v objektivu. S tem je ostrenje hitrejπein tudi poraba energije naproti starejπemu 75 -300mm objektivu manjπa.Objektiva 70 - 200mm 2,8 L pa nam ne nuditagoriπËnice 300mm. Sta veliko teæja, 590g in750g, daljπa za 94mm in 97mm, vendar mnogobolj robustne izvedbe kot 70 - 300mm DO ISUSM. In tudi ob spreminjanju goriπËnice se mereobjektivoma ne spreminjajo. Verzija 70 - 200mmL brez IS ima zaslonko 2,8, vendar ima DOlastnost IS, ki nam prav tako omogoËa za dvezaslonki krajπe Ëase. Kar pomeni, da jesvetlobna moË 2,8 bolj uporabna kadar æelimofotografirati s krajπimi Ëasi. 70 - 200mm L IS paje za 500 EURO draæji in je povsem iz drugegasveta.

ZakljuËekTamron 28 - 300mm bo za vse tiste fotografe,

ki si æelijo “all in one” objektiv za nizko ceno πevedno dobra izbira. Kompaktnost in zadovoljivakakovost sta za nezahtevne hobi fotografe πeneprej zanimivi.EF 75 - 300mm IS USM je toliko cenejπi in neveliko slabπe kakovosti od DO objektiva, da bozadovoljil vse tiste, ki jih privabi cena, ne iπËejopa kompaktnost, hitrost ostrenja in viπjokakovost slike vpoveËavah.Objektiva 70 -200mm 2,8 L sta

predvsem od goriπËnice 135mm naprej boljπekakovosti kot DO 70 - 300mm. Toda vpraπanjeje, Ëe to viπjo kakovost fotografije uporabniksploh vidi. Za hobi fotografijo in pogled namanjπo velikost slike ni potrebe po nakupu Lobjektivov. Ti so namenjeni profesionalcem inzahtevnim hobi fotografom, ki jim je kakovostslike na prvem mestu. ©ele na to pogledajo poceni, velikosti in teæi.Po preizkusu lahko reËem, da je EF 70 - 300mmEF 70 - 300mmEF 70 - 300mmEF 70 - 300mmEF 70 - 300mm4,5 - 5,6 DO IS USM4,5 - 5,6 DO IS USM4,5 - 5,6 DO IS USM4,5 - 5,6 DO IS USM4,5 - 5,6 DO IS USM odliËen objektiv iz veËihpogledov. Njegove prednosti so kompaktnost,odliËen zaris slike, IS druge generacije in hitroostrenje. Njegova cena pa nas postavi v dilemo.Ali je toliko boljπi v vseh teh lastnostih od EF 75EF 75EF 75EF 75EF 75- 300mm 4 - 5,6 IS USM- 300mm 4 - 5,6 IS USM- 300mm 4 - 5,6 IS USM- 300mm 4 - 5,6 IS USM- 300mm 4 - 5,6 IS USM. Enostavnega odgovorani. Na njega si mora ob nakupu odgovoriti vsakkupec sam. Vsekakor je 70 - 300 DO boljπi.Vendar ali ste to tudi pripravljeni plaËati,oziroma viπjo kakovost slike in nekaj novihlastnosti sploh potrebujete?Laæe je svetovati pri primerjavi s EF 70 - 200mmEF 70 - 200mmEF 70 - 200mmEF 70 - 200mmEF 70 - 200mm2,8 L USM2,8 L USM2,8 L USM2,8 L USM2,8 L USM. Ker je cena primerljiva imamo skupajdva konkurenta na zanimivem podroËju. 70 -200mm nima πe dodatnih 100mm goriπËnice.Prav tako IS lastnosti, ki pa jo kompenzira zzaslonko 2,8. Pridobimo na krajπih Ëasihosvetljevanja. Vendar izgubimo na globinski

Canon EF 70 - 300 4,5-5,6 DO IS USM / primerjalni testCeloten preizkus objavljen na www.e-fotografija.com

ostrini. Je pa kakovost slike v detajlih pri Lobjektivu boljπa. Prav tako hitrost in moænostostrenja v slabπih svetlobnih pogojih. 70 -70 -70 -70 -70 -200mm 2,8 L200mm 2,8 L200mm 2,8 L200mm 2,8 L200mm 2,8 L z moænostjo IS nam omogoËazaradi uporabe daljπih Ëasov in bolj zaprtezaslonke πe veË globinske ostrine infotografiranje, ob πe slabπih svetlobnih pogojih.Vendar je tudi cena dodatnih 500 EURO πedodatni element za in proti.Kolega, ki je cel dan fotografiral s EF 70 - 200mm2,8 L IS USM in 1,4X-nim konverterjem jevseskozi æelel menjati za DO objektiv. Teæa inkompaktnost sta glavna argumenta za uporabo.

Da zakljuËim z mojim osebnimmnenjemDO objektivi so za Canon uporabnike vsekakorprihodnost. Olympus s svojim 4/3 sistemom inmajhnimi, lahkimi objektivi s svetlobno moËjo2,8 - 3,5 narekuje trend kompaktnosti inpredvsem niæanja teæe ob πe vedno odliËnikakovosti. Tehnologija DO se tem zahtevampribliæuje na drugaËen naËin. ©e vedno imajoDO objektivi “full frame” lastnost zarisa slikepri manjπi teæi in velikosti od klasiËnih. ©e vednopa ohranjajo vrhunsko kakovost slike. Ker seCanon πe ni odrekel “full frame” tipalu mislim,da so to objektivi za Canon kamere prihodnjihlet.Profesionalni fotografi in njihove hrbtenice jimbodo zelo hvaleæni, Ëe bodo moËneteleobjektive z zaslonkami 2,8 opremili z novotehnologijo. Hobi fotografi bodo moËnohvaleæni, Ëe se bodo zoom objektivi zmanjπaliin pridobili na kakovosti za enako ceno.Sedaj je edini zoom DO objektiv prav tam kjerje njegova cena.Med prejπnjimi Canon objektivi srednjegarazreda in vrhunskimi L objektivi. Zame imavsako ohiπje kamere tudi svoj pripadajoËi“nepisani” razred objektivov. S prihodom EF 70- 300mm DO IS USM objektiva se πe bolj kaæepotreba po zapolnitvi vrzeli med EOS 1Ds/Mk.IIin EOS 10D. Na 1D prav lepo sedejo L objektivi.Na 10D gre 75 - 300mm IS.In kam bi se po moji lestvici uvrstil ta EF 70 -300mm 4,5 - 5,6 DO IS USM objektiv? 1D je zamepreteæak, da bi ga cel dan nosil s seboj. EOS 10Dmi nudi premalo. Je ne menjam za mojo D60.Torej 3D (?) bo pravo ohiπje zame in takakovostni DO zoom objektiv. Hm, samo kaj,ko pri Canonu pravijo, da πe ni potrebe zakamero tega razreda!


Za test najnovejπega objektiva podjetja Canon, se je vredno potruditi izbrati prav motiv.


Takole pa se vidijo narezani krogi v prvi leËi.


Fotografija mimo raËunalnika...

Digital IXUS IIs

Avtera d.o.o., ©martinska 130, 1000 Ljubljana

...z novimi

produkti!

Digital IXUS 500

PowerShot s1 IS

Digital IXUS 430

PowerShot A80

Tiskalnik CP-200

PowerShot PRO1


Trije muπketirjiOlympus Camedia C-760 UZ, C-765 UZ, C-770 UZOlympus Camedia C-760 UZ, C-765 UZ, C-770 UZOlympus Camedia C-760 UZ, C-765 UZ, C-770 UZOlympus Camedia C-760 UZ, C-765 UZ, C-770 UZOlympus Camedia C-760 UZ, C-765 UZ, C-770 UZ. Olympus je æe dolgo prisoten na

trgu z digitalnimi kamerami s 10X-nim optiËnim zoomom. Tokrat so v ohiπje enakih

mer in istega objektiva vstavili malenkost drugaËne tehnologije in na trg

postavili tri kamere. Vsaka pa ima svojo prednost. 760 je najcenejπa in ima

goriπËnico od 42 do 420mm. 765 ima goriπËnico od 38 do 380mm prav tako kot

770, vendar s slabπo lastnostjo snemanja filma. 770 pa je Ërna, z odliËnim video

zapisom in malo drugaËnimi gumbi za nastavitev. Razlike med njimi je πe ravno

toliko, da imamo med njimi kaj izbirati.

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

Osnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOsnovne lastnostiOhiπje vseh treh kamer je dimenzij 104.5mm x60.0mm x 68.5mm. So najmanjπe kamere vrazredu 10-kratnega zooma. Zaradi svojemajhnosti, so kamere plaËale tudi slabπo plat, saj

nam nep o n u j a j oizboËenega

dræala za desno dlan. Vse tri kamere so teæke cca.280gramov in se razlikujejo v zelo malo lastnostih.Vendar za kupca znajo biti pomembne in bodoopisane v nadaljevanju tega prvega zapisa.Na sprednji strani Na sprednji strani Na sprednji strani Na sprednji strani Na sprednji strani se nahaja poleg velikegaobjektiva πe mikrofon in luËka, ki nam sluæi prisamosproæilcu in nas opozarja na proæenjekamere.Na vrhnjem deluNa vrhnjem deluNa vrhnjem deluNa vrhnjem deluNa vrhnjem delu kamere imamo tri gumbe.NajveËji je namenjen spreminjanju programskihnastavitev, manjπi je sproæilec, okoli sproæilca pase nahaja zoom gumb, ki ga lahko premikamo vlevo ali desno.Zadnja stranZadnja stranZadnja stranZadnja stranZadnja stran ohiπja nam ponuja trinajst gumbov.S skrajnim levim, si doloËamo dioptrijo na EVFiskalu. Najviπje so postavljeni πtirje gumbi, skaterimi doloËamo delovanje bliskavice,samosproæilca, odpiranje bliskavice, bliænjico itd.Pod njimi je pri modelu 770 drseËi gumb, s katerimdoloËimo ali bo bila kamera izklopljena, bomopregledovali fotografije, fotografirali ali snemalivideo. Pri modelu 760 in 765 pa je tam samo gumbza vklop/izklop kamere. Za doloËanje naËinadelovanja kamere se pri modelu 760 in 765uporablja vrtljiv gumb na vrhnjem delu kamere.Na spodnji straniNa spodnji straniNa spodnji straniNa spodnji straniNa spodnji strani ohiπja se nahaja plastiËninastavek za stojalo in pa vratca, za katerimi seskrivata dve reæi. Prva je namenjena bateriji, drugapa spominski kartici xD.Baterija je Li-Ion z moËjo 1090

mAh. Pri 770 je zraven priloæena 128MB velikakartica xD, pri drugih dveh 760 in 765 pa je zravenpriloæena kartica s kapaciteto 16MB. Baterija imavarnostno zaporo, tako da nam ne pade ven izleæiπËa tudi, Ëe so odprta vratca, ki jo zaprejo.Kartica gre zelo enostavno iz leæiπËa. Zapomnitesi tisti uporabniki, ki πe niste vajeni tehspominskih kartic, da jo je treba najprej pritisnitinoter in nato za nekaj mm sama skoËi iz leæiπËa.Kartico ni moæno vloæiti v kamero, Ëe je napaËno

obrnjena. Baterija pa vam bo v primerunapaËne vstavitve gledala nekaj mmven iz reæe. Tako se ne more zgoditi,da bi kartico ali baterijo narobevstavili v kamero, potem pa bi sespraπevali zakaj kamera ne deluje.Na desni stranski strani Na desni stranski strani Na desni stranski strani Na desni stranski strani Na desni stranski strani se nahajasamo izboklina, skozi katero

zapnemo paπËek.Na levi stranski straniNa levi stranski straniNa levi stranski straniNa levi stranski straniNa levi stranski strani kamere se nahajajo

vratca, za katerimi najdemo USB, A/V izhod in paDC prikljuËek.CCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipalo v kameri Olympus 765 in 770 je veliko1/2.5 inËa loËljivosti 4.2 milijona toËk. MaksimalnaloËljivost zapisa je 2288 x 1712 toËk, interpoliranaloËljivost pa je 3200 x 2400 toËk. Olympus 760ima veliko tipalo 1/2.7 inËa loËljivosti 3.32 milijonatoËk. Maksimalna loËljivost zapisa je 2048 x 1536toËk, interpolirana loËljivost pa je enako kot pri765 in 770. Tipalu v kameri Olympus 760 lahkonastavljamo obËutljivost ISO 100, 200, 400 ali pato nastavitev prepustimo avtomatiki. V kameri765 in 770 pa lahko nastavimo tudi obËutljivost64ISO. V vseh treh kamerah je vgrajen CCD senzorz RGB barvnim filtrom.ObjektivObjektivObjektivObjektivObjektiv je v vseh kamerah enak. Vsi objektiviimajo 10-kratni optiËni zoom. Pri vseh je razpongoriπËnic med 6.3 - 63mm, samo zaradi drugaËnihdimenzij tipal med kamero 760 in kamerama 765,770 se spremeni razpon goriπËnic v 35mmformatu. Tako da nam kamera 760 ponuja razponzooma od 42mm do 420mm (v 35mm formatu),kameri 765 in 770 pa razpon zooma od 38mm do380mm (v 35mm formatu). Vse kamere imajoenake svetlobne moËi objektiva. V πirokem kotu2.8 in v tele obmoËju 3,7. Objektiv je zaπËiten spokrovËkom, ki ga moramo roËno odstraniti alinastaviti pred prvo leËo. Objektiv je æe v osnovizelo izboËen iz ohiπja (29mm). Ko pa kameropriægemo pa se objektiv pomakne ven za 50mm

od ohiπja. Na objektiv lahko dodamo tudikonverterje za πiroki kot(WCON-0.7x CLA-4), ali pakonverter za tele (TCON-1.7xCLA-4).Avtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenjeAvtomatsko ostrenje vkameri poteka s pomoËjo TTLnaËina razpoznavanjakontrasta. Kamera nimaluËke za pomoË pri ostrenjuv slabπih svetlobnih pogojih,tako da ima kot tudi drugekamere brez te luËke, karvelike teæave pri ostrenju v

slabπih svetlobnih pogojih. Ostrenje v normalnemAF naËinu je moæno od 0.6m (πiroki kot), 2m (tele),v makro naËinu od 0.07m (πiroki kot) 1.2m (tele)in v super makro naËinu od 3cm.IskaloIskaloIskaloIskaloIskalo je EVF z enako pokritostjo motiva kotzunanji TFT zaslon. ©tevilo pik ki jih premore EVFje 240.000. Zaslonu lahko nastavimo dioptrijo.Glede prikaza slike sta TFT in EVF zaslon identiËna.V notranjem EVF zaslonu vidimo vse podatke kotna zunanjem TFT zaslonu.TFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslon je velik 1.8" (4.6cm), kar ga uvrπËa medveËje zaslone v kompaktnih kamerah. Sestavljenje iz cca. 114.000 toËk. Slika je zelo Ëista in ostra.Na zaslonu lahko reguliramo svetlost, drugihnaËinov pa nam kamera ne omogoËa. Medfotografiranjem nam prikaæe vse pomembnepodatke, vkluËno s histogramom. PosebnezaπËite zaslona, kot pri veliki veËini digitalnihkamerah ni, zato bodite pozorni, da ga neopraskate z ostrimi trdimi predmeti. Zaslon jefiksen, kar pomeni da ga ne moremo premikati.Ko bliskavice Ko bliskavice Ko bliskavice Ko bliskavice Ko bliskavice ne uporabljamo je varno shranjenav ohiπju kamere. Ko je potreba po bliskavici naskamera opozori in takrat jo s pritiskom na gumbodpremo iz ohiπja. Bliskavica se nahaja skorajdirektno nad objektivom. Ne more se zgoditi, dabi bliskavico prekrili s prstom ali Ëem drugim.Bliskavica ima veË moænosti delovanj in moænostreguliranja moËi bliska za +-2EV. Bliskavica jedovolj moËna da osvetli predmet oddaljenosti4.5m, ko je objektiv v πirokem kotu. »e pa jeobjektiv nastavljen na tele pa bliskavica v kameri770 osvetli predmet oddaljenosti 5.2m, v kameri765 in 760 pa predmet oddaljenosti 3.2m.Pri 770 imamo tudi nastavek za zunanjobliskavico.

Funkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænostiFunkcije in moænosti Tako kot vsi Olympusi, tudi te trije uporabljajopomnilne kartice tipa xD. 770 ima obnakupu priloæeno 128MB velikokartico, druga dva pa 16MB. Vsekamere omogoËajo polegavtomatskih nastavitev in scen,tudi roËne nastavitve, kot jeprioriteta zaslonke (A), Ëasa (S)in manualna nastavitev (M). Zelozanimiva programska nastavitevje My Mode v kateri v menijunastaviπ vse kar ponuja kamera posvojih lastnih æeljah, od WB, EV, AF, ISOnastavitev, redukcije πuma, kontrasta, saturacijeitd. Do My Mode pridemo tako da zavrtimo gumb,s katerim izberamo med programskiminastavitvami. V My Mode imaπ πtiri razliËne MyMode naËine in vsakega lahko nastavimodrugaËe.Kamera kontrolira ekspozicijo z elektronskimzaklopom v objektivu in CCD elektronskimzaklopom. Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 16 sekund16 sekund16 sekund16 sekund16 sekund,najkrajπi 1/1000 sekunde1/1000 sekunde1/1000 sekunde1/1000 sekunde1/1000 sekunde. Osvetlitev lahkokorigiramo v razponu +-2 +-2 +-2 +-2 +-2 v kateri koli programskinastavitvi. Kamera nam ne omogoËa, da sinaredimo svojo bliænjico na enem izmed gumbov.Merjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobe poteka preko TTL merjenja zmoænostjo merjenja po celotni povrπini v veËihsegmentih, poudarkov na srednjem delu in spotnaËinu. Merjenje avtomatskega ostrenja inosvetlitve zaklenemo s poloviËnim pritiskom naproæilec. Kamera nam ponuja tudi moænost brack-eting naËina osvetlitve, nastev ostrine, kontrastain zasiËenost barv. Preko menija lahkonastavljamo πest razliËne loËljivosti slike (plusinterpolirano loËljivost in loËljivost v formatu 3:2)in dve razliËne moËi kompresije JPEGJPEGJPEGJPEGJPEG datoteke. Zvsemi lahko slikamo tudi v TIFF naËinu. RAWmoænosti zapisa nam kamere ne omogoËajo.Za korekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barve (WB) imamo vse glavne

nastavitve, plus moænost lastne nastavitve.Olympus 770 naredi pri polni loËljicosti in v HighnaËinu proæenja 2.1fps in 5 zapored. Pri NormalnaËinu proæenja naredi 1.6fps in 24 zaporedoma.Olympus 765 naredi pri polni loËljivosti 2.1fps in2 zapored pri Normal 2,1fps in 9 zapored. Olympus760 naredi v High naËinu proæenja 2.8fps in 2zapored in v Normal naËinu 1.5fps in 11 zapored.Samosproæilec je v vseh kamerah nastavljen na12sekund. Do 10-kratnega zooma lako pridemoz najveË 49pritiski na zoom gumb. Digitalni zoomje 4-kratni, kar pomeni da je konËni zoom prikameri 770 in 765 v 35mm formatu 1520mm prikameri 760 pa 1680mm. Kameri lahko doloËimopo koliko sekundah oz. minutah neaktivnosti najse ugasne. Avdio zapis je moæno dodati k posnetifotografiji.VideoVideoVideoVideoVideo zapis je v kameri 770 najbolj kvaliteten sajnam omogoËa zapis loËljivosti 640 x 480 pik s 30fps in niæje loËljivosti zapisa. 765 nam omogoËaprav tako zapis loËljivosti 640 x 480 toda s 15 fpsin niæje loËljivosti. S 760 ne moremo snemati vloËljivosti 640 x 480 pik.MenijiMenijiMenijiMenijiMeniji so standardni Olympusovi. Kdor je æe imelOlympusa, se bo tudi pri teh treh kamerah poËutildomaËega. Meniji so razdeljeni na πtiri sklope:camera, picture, card, set. V camera menijunastavljamo vse kar je povezano s programskiminastavitvami kamere. V picture menijunastavljamo vse kar je povezano s sliko. V cardmeniju imamo dostop do formatiranja pomnilnekartice in v set meniju, nastavljamo vse funkcije,ki so povezane s kamero.Pri modelu 770 pomaknemo gumb za eno pozicijo

bolj desno (Ëe je kamera izklopljena), pri kameri765 in 760 pa premaknemo vrtljiv gumb, ki je navrhnji strani ohiπja v poloæaju za pregled slik. Takopridemo v meni za ogled slik. Na zaslonu seprikaæe ena fotografija brez podatkov. Z dvemaklikoma pridemo do vseh informacij. Vse kamereomogoËajo tudi pregleg fotografije shistogramom. Na zaslonu se nam lahko pokaæe4, 9 ali 16 fotografij hkrati. Kamera omogoËa 4-kratno poveËavo fotografije. Fotografije lahkoobraËamo in jih zaπËitimo pred brisanjem (Ëeformatiramo kortico, se tudi zaπËitene zbriπejo).Fotografiji lahko tudi zmanjπamo resolucijo ali joobreæemo. Kamere nam ponujajo tudi playbackfunkcijo, ki nam sama prikazuje fotografije, v 5sekundnem razmaku. »e pa je k fotografiji dodanzvoËni zapis, pa fotografijo zamenja na 9 sekund.Kamera rabi cca. 5-6 sekund da je pripravljenana proæenje. Ostrenje je v dobrih svetlobnihpogojih hitro, v slabih pa se pozna, da kamerenimajo luËke za pomoË pri ostrenju. Odzivsproæilca in merjenje svetlobe poteka zelo hitro.Shranjevanje poteka hitro in med testom se mini zgodilo, da bi moral Ëakati, da se buffer sprazni,razen v CONTINIOUS shoting. Baterija je zelovzdræljiva, brez problema se z njo naredi preko300 posnetkov, ob stalno priæganem LCD-ju.




Sony CyberShot P-120Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

Sony DSC-P120 je kamera s 5 milijonskim CCDtipalom velikosti 1/1.8 inËa. Kamera spada vmini kompaktni razred. Dimenzije ohiπja so 108x 52 x 27 mm. Samo ohiπje in ergonomija

Video, ki ga snema kamera je kvaliteten, zloËljivostjo 640 x 480 pik in v Fine kvalitetizapisuje s 30fps. Dolæina posnetega videa jeodvisna od kapacitete pomnilnega medija.V foto naËinu kamera zajame 1.7 posnetka v

gumbov je zelo uporabna. Objektiv v kameri jev ugasnjenem stanju v celoti shranjen v ohiπju.Po vklopu kamere je izjemno hitro v delujoËemstanju. Celotna kamera ima odliËni reakcijskiËas tako pri vklopu kot izklopu. Objektiv imarazpon goriπËnic med 38mm in 114mm.Svetlobna moË objektiva je F2.8 - F5.2. OptiËnizoom je 3-kratni, k njemu pa lahko dodamo πe4-kratnega digitalnega.Kamera ostri avtomatsko s TTL sistemom.Imamo moænost nastavitve v Spot ali Multi-Seg-ment naËin. Ostrino lahko nastavljamo tudiroËno, v meniju, s æe prednastavljeniminastavitvami. Bliskavica je izjemno moËna, sajv tele obmoËju osvetli predmet oddaljenosti8m. Bliskavici gre zameriti samo to, da lahkoEV stopnjo spreminjamo v + ali -, vendar ne po1/3 korakih.

sekundi. Do zapolnitve notranjega spominapride po 9-ih posnetih posnetkih. Samodejnisproæilec je nastavljen na 10 sekund, brezmoænosti prenastavitve. Ob nakupu jepriloæena 32MB MemoryStick kartica.Fotografije se zapisujejo samo v JPEG zapisu.LCD zaslon je izjemno kvaliteten, velikosti 1.8inËa, s 134.000 toËkami. Kamera prenaπapodatke po USB 2.0 standardu. Najkrajπiosvetlitveni Ëas je 1/1000 sekunde, najdaljπi pa30 sekund. Ob daljπih osvetlitvenih Ëasih sesamodejno vkljuËi funkcija NR (noise reduc-tion). Sony je s v kamero P-120 vstavil zeloveliko nastavitev. Tudi roËnih. Zato je zanimivaizbira za vse, ki si kamero æelijo tudi uporabljativ razliËnih pogojih in izkoristiti svojefotografsko znanje.VeË po temeljitem preizkusu!

Matjaæ Intihar

Sony kot vodilno podjetje iz sveta zabavne elektronike ima med mladino veliko privræencev. “It is Sony”. Kar vprevodu pomeni “Ni Slabo”! In novodobni fotograf hitro poπkili za to znamko foto kamere. In ker se mladinazadræuje na drugaËnih “posveËenih” mestih, sem dal kamero preizkusiti tudi v ta namen. Ker nam P-120 omogoËaroËno ostrenje, nastavitev bliskavice v pod ali nad osvetlitev in moænost izbire Ëasov je kot nalaπË za teæji preizkus.V tako problematiËnih svetlobnih pogojih je vse roËne nastavitve skoraj nujno treba uporabiti.In rezultat? Za mini kompaktno kamero bi rekel takole. “It is Sony”. Prevod sem pa æe zapisal. Foto: Æiga Intihar



“Raj je raj na Rock otoËcu” sem si veseloprepeval med voænjo v smeri dolenjske inpreklinjal deæne kaplje, ki so se razlivale povetrobranskem steklu. Deæeven dan ni bilniti pod razno podoben kakπnemu raju zafotografa a dobro razpoloæenje se jepoveËevalo iz minute v minuto. Za trenutekme je preπinilo, da sem πe pred eno urosedel za pisalno mizo v Ljubljani sedaj paæe veselo drvim z πotorom v avtu na

Tudi letos bomo e-Fotografi

πli na Rock OtoËec.

Na spletni strani www.e-fotografija.com

je razpisan nateËaj za najboljπo fotografijo

na temo Rock OtoËec 2004

Rock OtoËec se bo letos dogajal na

OtoËcu od 9. - 11. Julija.

tridnevni odklop…SreËa je na strani pogumnih kar se jeizkazalo takoj po prihodu na prizoriπËe.Trdno odloËeni, da nam deæ ne bo pokvarilpraznika smo se odloËili postaviti πotore Ëimprej in πe preden smo razpakirali je deæpriznal izgubljeno bitko…

Nato pa trije dnevi Ëiste extaze…Nato pa trije dnevi Ëiste extaze…Nato pa trije dnevi Ëiste extaze…Nato pa trije dnevi Ëiste extaze…Nato pa trije dnevi Ëiste extaze…Rock OtoËec je povsem nekaj drugega kot

samo posluπanje glasbe. Za tri dni postanenaËin æivljenja v katerem ni prostora zavsakodnevno pehanje za denarjem inuspehom. Predvsam pa ima za ljubiteljafotografije ta prireditev posebno mesto.Moja foto kamera v vseh treh dneh niti zatrenutek ne poËiva.Opisati obËutke, ki te prevevajo v duæenju zsomiπljeniki je nemogoËe. Slike povedo veË.Vsak doæivlja Rock OtoËec na svoj naËin,

toda vsi se strinjamo, da je najpomembnejπedruæenje z sebi enakimi.Ko hodim po prireditvenem prostoru inopazujem mnoæico mi srce vriska od veselja.Kamorkoli pogledam ljubezen, zabava,prijaznost, glasba…. to je Rock OtoËec!…. In med ponedeljkovo voænjo protiprestolnici sem spet pel “Raj je raj na RockotoËcu”

Franci Levc - Kurty

Shranjevanje digitalnih medijev zazapisovanje fotografij dobi svoj pomentakoj, ko ne vemo, kam bi spominskekartice shranili pred nevπeËnostmi, kot so:visoka vlaga, prah, temperatura, statiËnoelektriko, udarci itd.GEPEGEPEGEPEGEPEGEPE je fotografom, ki bi radi dobroshranili svoje spominske enote ponudilEXTREME card protectorEXTREME card protectorEXTREME card protectorEXTREME card protectorEXTREME card protector.V njega lahko shranimo vse spominskekartice razliËnih tipov. PlastiËna prozornaπkatla je dobro zaπËitena proti prahu invlagi. V notranjosti je posebna guma, kiblaæi udarce in je antistatiËna.OdliËna reπitev za shranjevanje kartic zavse popotniπke fotografe!

Prodaja: JIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEK trgovsko podjetje d.o.o.



Tokrat se bomo nekoliko bolj tehniËno opredelili na vrstepolnikov za polnjenje akumulatorjev na bazi niklja. Omenjenipolnilniki niso primerni za polnjenje SLA (svinËeno kislinskih)in Li Ion (litij ion) akumulatorjev. Poznamo dva tipa nikeljakumulatorjev in sicer NiCd (nikelj kadmij) in NiMH (nikeljmetal hidrid). Za digitalne fotoaparate in tudi druge modernenaprave so najbolj primerni NiMH akumulatorji, saj imajoveËjo kapaciteto od NiCd. Digitalni fotoaparati in bliskavicepotrebujejo velike koliËine toka v zelo kratkem Ëasu. Potrebapo velikem toku se pojavi medtem ko fotoaparat procesirapodatke, se polni bliskavica in je priægan LCD ekran. PolegveËjega toka imajo akumulatorji v primerjavi z alkalnimibaterijami tudi bolj konstantno napetost, kar omogoËanarediti precej veË posnetkov. Tako lahko v nekaj letihprihranimo kar precej denarja in tudi NiMh akumulatorji soekoloπko razgradljivi. Zanesljivost in æivljenska dobaakumulatorjev je v veliki meri odvisna od kvalitete polnilnika.Polnilnikom akumulatorjev dajemo velikokrat premalopozornosti. Vodilno svetovno podjetje, ki se æe leta ukvarjaz razvojem in proizvodnjo polnilnikov in akumulatorskihbaterij, je nemπko podjetje ANSMANN. Poviπanjutemperature se pri polnjenju akumulatorjev na bazi nikljane moremo izogniti, kar jim skrajπuje æivljensko dobo. Zatoimajo nekateri polnilniki vgrajen ventilator za zniæevanjetemperature. Akumulator se ohladi na sobno temperaturoko polnilnik preklopi na funkcijo dopolnjevanja (tricklecharge). Dopolnjevanje je v teoriji polnilni tok, ki je dovoljvelik da vzdræuje akumulator napolnjen, po drugi strani padovolj majhen da akumulatorja ne prenapolni.

Polnilnike na bazi niklja razdelimo v tri skupine:- PoËasni ali roËni polnilniki - - PoËasni ali roËni polnilniki - - PoËasni ali roËni polnilniki - - PoËasni ali roËni polnilniki - - PoËasni ali roËni polnilniki - Cenovno zelo ugodni (do4.000,00 sit). Neprimerni za lastnike digitalnih fotoaparatovsaj lahko danaπnje zmogljive akumulatorje polnijo tudi do46 ur. Polnijo s konstantno majhnim tokom, tako da funkcijadopolnjevanja ni potrebna in ni nevarnosti, da bi akumulator

prenapolnili. Omenjeni polnilniki ne opozorijo, kdaj jeakumulator napolnjen. V veËini primerov je priloæena tabela,kjer je napisan Ëas polnjenja. Potreben Ëas polnjenja lahkoizraËunate tudi sami in sicer z æe omenjeno formulo iz prejπnjeπtevilke e-fotografije (kapaciteto posamezne celice izraæenev mAh pomnoæite z 1.2 in delite s polnilnim tokom).- Hitri ali Ëasovni polnilniki - - Hitri ali Ëasovni polnilniki - - Hitri ali Ëasovni polnilniki - - Hitri ali Ëasovni polnilniki - - Hitri ali Ëasovni polnilniki - Srednji cenovni razred (do9.000,00 sit). »as polnjenja ponavadi traja od 5 do 9 ur.Polnilniki polnijo z veËjim polnilnim tokom in po doloËenemËasu preklopijo v funkcijo dopolnjevanja. Problem omenjenihpolnilnikov je, da nimajo vgrajenega kontrolnega mehanizmaza polnjenje. V kolikor se jih pravilno uporablja to ni teæava.Prva teæava lahko nastopi, Ëe vstavimo v polnilnik delno alikompletno napolnjene akumulatorje. Ker polnilnik tega nezazna, polni akumulatorje po svoji ustaljeni metodi. Drugateæava pa je lahko, Ëe ste potegnili polnilnik iz omreænenapetosti, recimo da bi preverili temperaturo celic. Na æalostbo posledica, da se kompletni postopek polnjenja ponovi. Vkolikor to poËnete velikokrat bo akumulatorjem hitreje padlakapaciteta.- Ultra hitri ali mikroprocesorsko kontrolirani polnilniki -- Ultra hitri ali mikroprocesorsko kontrolirani polnilniki -- Ultra hitri ali mikroprocesorsko kontrolirani polnilniki -- Ultra hitri ali mikroprocesorsko kontrolirani polnilniki -- Ultra hitri ali mikroprocesorsko kontrolirani polnilniki - Viπjicenovni in kvalitetni razred (do 25.000,00 sit) akumulatorjenapolnijo od 1 do 4 ure. VeËina ima poleg moænosti priklopana 220V omreæne napetosti, tudi moænost priklopa na 12V(zelo primerno za polnjenje v avtomobilih, avtodomih..) Boljπimodeli imajo vgrajeno tudi funkcijo praznenja akumulatorjev.To je pomembno predvsem pri polnjenju NiCd akumulatorjev,katere pesti takoimenovani spominski efekt (posebenfenomen pri napolnljivih baterijah, ki navidezno povzroËipadec napetosti. PovzroËa ga nepravilno polnenje/praznenjebaterije ali predolgo polnenje (trickle) æe napolnjenebaterije). Polnilniki lahko uporabljajo za ugotavljanjenapolnjenosti akumulatorjev dve razliËni metodi. Zelozanesljiv naËin zaznavanja kdaj je baterija polna je t.i. »deltapeak« (-dV) metoda, kjer polnilnik med polnjenjem merinapetost akumulatorjev, druga metoda pa je temperaturna

VRSTE POLNILNIKOV IN PRIMERNI AKUMULATORJI

(dT/dt), kjer meri temperaturno razliko. DoloËeni modeliimajo vgrajen ventilator za hlajenje akumulatorjev.

Vsi akumulatorji pa niso primerni za polnjenje v hitrih in ultrahitrih polnilnikih. V kolikor se odloËate za nakupakumulatorjev obvezno preverite, kaj je na njih napisano.»e ima akumulator napisano polnjenje 14 ur s polnilnimtokom 200mA (charge 14h - 200mA), se dræite navodil in sene pustite prepriËati prodajalcu, da se akumulatorje lahkouporabi v kateremkoli polnilniku. V nasprotnem primerulahko akumulatorje tudi uniËite.Akumulatorji, kateri so primerni za polnjenje v vseh polnilkihimajo napisano hitro polnjenje (fast rechargeable). Vseomenjene polnilnike in primerne akumulatorje si lahkoogledate na spletni strani www.ebatt.si. V primeru kakrπnihkoli vpraπanj v zvezi z baterijami, akumulatorji ali polnilniki(polnilci) vam bodo strokovno svetovali na [email protected]

Peter Krese

Druga fotografska delavnica e-fotografija.com / Arne HodaliË

“Reportaæna fotografija je 0.0% talenta in100% dela. Trdega dela.” Ta Arnetovstavek mi πe vedno moËno odmeva v glaviin verjetno πe marsikomu, ki se je udeleæildelavnice. Fotografija oziroma reportaæa jele konËni izdelek in πe tega je potrebnoprodati. Kje je torej pravo fotografovodelo? Fotografiranje ali prodajanje svojegadela? Ali oboje? Æiveti od tega je πe teæje,a na sreËo je fotografija kot ljubezen, Ëestisneπ zobe, se marsikaj preæivi. A vrnimose na zaËetek, ko sva z Matjaæem mrzliËnorazmiπljala, v katerem prostoru bodelavnica. Na koncu je prevladala prva

moænost in izkazala se je za pravo izbiro.Prostor se je dalo lepo zatemniti, tudi vremenam je πlo na roko in v uËilnici se nismoskuhali. Nisem verjel, da se nas je zbralo kar50 æeljnih posluπanja Arnetovih nasvetov.Predavanje je zaËel z uvodom v reportaænofotografijo, vendar je veËina udeleæencevæeljno Ëakala prve diase in komentar, kakoso nastali. Tisto najbolj vredno je bilo to, daje ob odliËnih fotografijah povedal to, kakobi lahko bile πe boljπe. Zanimivo pa ni bilo lena predavanju, ampak tudi med odmori. Tistibolj pogumni udeleæenci so mojstra obstopiliin napadli z vpraπanji. Debata se je vleklatudi med kosilom, kjer je bila v organizacijile ena napaka - pic je bilo odloËno preveË innekateri so jih morali na koncu πe odnestidomov. Za zakljuËek predavanja smo siogledali πe reportaæo o Ljubljanici oziromaarheoloπkih izkopaninah, ki so jih naπli v njej.Zanimiva je bila predvsem zaradi tega, kerjo bo objavil tudi sloviti National Geographic.Poglejmo si πe malo o reporatæni fotografiji.Najpomembnejπa je zagotovo ideja inslednje se ne iπËe na televiziji ali filmih, kerso slednje æe narejene. Najboljπi vir solokalne informacije na kraju samem, da pa

se da narediti dobro fotoreportaæo 15 minutod doma, je dokazal Arne z reportaæo oLjubljanici. Poleg zanimivih slik jepomembna tudi zgodba, ki mora biti po enistrani dovolj πiroka, da jo brez teæav razumevsak in obenem dovolj strokovna. Zaraditega je najboljπe delo s pomoËnikom -novinarjem, ki poskrbi za dobro zgodbo,obenem je lahko tudi pomoËnik prifotografiji. Pomembna je tudi oprema, ki sejo vzame na pot in te ponavadi nikoli nidovolj. RazliËni filtri, studijske bliskavice,objektivi in seveda morje filmov. Verjeli aline, veËina agencij πe vedno zahteva film. Na

koncu je potrebno zgodbo tudi prodati.Velike tuje agencije, od katerih je veËina vParizu, za male fotografe niso zanimive, kerimajo svoje in raje dajejo delo njim. Zmalimi agencijami pa so hitro kriæi in teæavezaradi goljufij in neizplaËanih honorarjev.Tu so tudi arhivske oziroma “stock”agencije (Corbis, Getty), ki prodajajoizkljuËno fotografije. Tako, do je bil Ëistokratek povzetek delavnice in glede nadobre odzive na forumu, bomo delavnicovsekakor πe ponovili z katerim drugimznanim slovenskim fotografom.

Aleπ Borlak



(Zapis uporabnika)! Po dolgem ËasupriËakovanj, je konËno nekomu uspelonarediti digitalni fotoaparat, ki je tako pofunkcionalnosti kot po kvaliteti nastalihfotografij, primerljiv z analognimifotoaparati.Fotoaparat Nikon D70 se obnaπa enako kotnavaden zrcalnorefleksni fotoaparat. Opaziti

ni nikakrπnih zakasnitev pri vklopu - aparatje takoj nared za fotografiranje. Ergonomijaje odliËna, kljub plastiËnemu ohiπju je zelouravnoteæen in ima velik grip, tako da leposede v roko tudi tistim z velikimi prsti. Morampriznati, da je to prvi fotoaparat pri kateremredno uporabljam AE-lock tipko, to pa zato,ker je res lahko dosegljiva in tudi potem, kojo dræim pritisnjeno, ostane aparat stabilen.Pod povrπjem aparata se skriva pravazakladnica tehniËnih reπitev in karakteristik:- sinhronizacijski Ëas bliskavice je 1/500s,najkrajπi zaklopni Ëas je 1/8000s- zelo zmogljiv pomnilnik v aparatu zmore 9posnetkov po vrsti, preden se ustavi za 5sekund.- RAW format posnetkov zasede samo 5-6MB in se med fotografiranjem obnaπa kotnavaden jpeg- avtomatska rotacija fotografije posnete vpokonËnem naËinu- 1005 toËkovni svetlomer je iz najdraæjega

Nikona D1x- odliËna litijionska baterija in nov izboljπanccd senzorCCD senzor ni enak kot pri D100. Senzor najbi izdeloval SANYO in je po nikonovih naËrtihnadgradnja SONYjevega senzorja. Imaizboljπano dinamiko in manj πuma,predvsem je ta πum bolj monokromatiËen inne posega toliko v barve. Na ccd senzorju sozamenjali t.i.«anti alias filter«, ki ima funkcijofiltriranja UV svetlobe in usmerjanjapreostale pravokotno na senzor. Filter jesedaj tanjπi kot pri predhodnem modelu,slika je bolj ostra z manj πuma, ima pa zaraditega moËnejπi MOIRE efekt - pri motivih, kiimajo vzorce z linijsko loËljivostjo blizuloËljivosti senzorja, kot so npr. vzorci naoblaËilih, pride do barvnih popaËenj v oblikinepravilnih barvno se prelivajoËih Ërt alipodobno. Vendar se da to teæavo z lahkotoodpraviti, Ëe slikamo v RAW formatu in natoobdelamo fotografijo na raËunalniku.Pri D70 mi je vπeË predvsem dejstvo, dalahko slikam v RAW formatu , ki je nekakπendigitalni negativ, pri Ëemer ni potrebnoskrbeti, da se bo aparat ustavil in zaËeldolgotrajen proces shranjevanja podatkovna spominsko kartico. Poleg tega jeposnetek velik le 5-6 MB, tako lahko na 512MB kartico spravimo za 3 filme posnetkov,kar zadoπËa za krajπe izlete.Pri spoznavanju funkcij optimizacije slike innastavitev beline sem priπel do spoznanja,da lahko s pomoËjo teh dveh funkcij aparatdo neke mere oponaπa lastnosti posameznihfilmov. »eprav ima aparat mnogo pred-nastavljenih funkcij optimizacije slike, ki najbi sovpadale z doloËenimi motivi in namenifotografiranja, pa najveË uporabljam t.i.custom (individualno) prilagajanjenastavitev, kjer posebej doloËim vseparametre od barvnega profila do ostrine inkontrasta. Ko poËasi spoznavaπ te moænosti,opaziπ, kako velike so lahko razlike v sliki æepri zamenjavi enega samega parametra.Barvna dinamika je zelo dobra. Zaradipreciznega 1005 toËkovnega svetlomera, kije prirejen posebej za ta format senzorja, pani potrebno skrbeti, da bi fotoaparat“zaæigal” posnetke. Tu in tam se to sicer

zgodi, vendar poredko. NajveË uporabljammulticonski 1005 toËkovni naËin, πe posebejz bliskavico. Bliskavica pa je poglavje zase:Nikonu je uspelo narediti sistem, ki jeresniËno zanesljiv in daje dobre rezultate.Zameriti jim gre edino dejstvo, da na temfotoaparatu novi i-ttl sistem ni zdruæljiv zbliskavicami, ki podpirajo prejπnji d-ttlsistem, tako da so te bliskavice dokajneuporabne. Avto fokus sistem je vzet izanalognih modelov f80, f75 in f65, vendar jeveliko hitrejπi, vsaj v dobrih svetlobnihpogojih.Stvari, ki jih pogreπam na tem fotoaparatu,ni veliko, pa vendar bi bilo lepo, Ëe bi Nikonspustil obËutljivost senzorja na 100ISO alicelo niæje. To bi dalo πe veËjo uporabnost prislikanju z bliskavico v fill naËinu in z objektivivelike svetlobne jakosti. ©koda je tudi, da nidirektnega Ërno belega naËina slikanja. Stem bi si lahko pridobili bolj neposredneizkuπnje pri Ërno beli fotografiji, saj bi lahkoæe na terenu raziskovali zakonitosti tegamedija.

6 milijonov ali 8 milijonov?6 milijonov ali 8 milijonov?6 milijonov ali 8 milijonov?6 milijonov ali 8 milijonov?6 milijonov ali 8 milijonov?Zanimivo je, da mnogi izkuπeni ljubiteljski,amaterski in drugi fotografi, razmiπljajo ozamenjavi svojih analognih fotoaparatov zakompaktni fotoaparat z 8 milijoni toËkami.

Pa poglejmo, kaj v resnici prinaπa teh 8miljonov v primerjavi s 6 miljoni pri D70.D70 ima resolucijo senzorja 3008 x 2000toËk, kompaktni fotoaparat z 8 miljoni pa3264 x 2448 toËk. »e iz obeh fotoaparatovnaredimo fotografije na fotografski formatpapirja z razmerjem 2:3, bo fotografija,osvetljena na 300 dpi, pri 8 milijonskemsenzorju le za 2 cm daljπa od fotografije izD70, kar pa ni veliko.Mnogo veËja pa je razlika pri kvaliteti zajemaslike z APS formatom senzorja in 8milijonskim 2/3-skim senzorjem, saj jerazmerje med velikostjo posamezne toËke invelikostjo senzorja pri APS formatu dostiboljπe. VeËja kot je povrπina toËke, boljπa jeobËutljivost senzorja pri slabi svetlobi,poslediËno pa s tem dobimo manj πuma inboljπe barve ter ostrino pri visokih ISOnastavitvah. Tako ima D70 pri 1600 ISO manjmoteË πum kot kompaktni fotoaparat z 8miljoni pikslov pri 400 ISO. Razlike so veËkot oËitne, o optiki pa πe niti nismo zaËeligovoriti.

ObjektiviObjektiviObjektiviObjektiviObjektiviNa kratko bom opisal objektiva, ki tako pokvaliteti kot po namenu zadovoljujeta mojepotrebe, kar je tudi bistvo, Ëe æelim, da bifotografija nosila doloËen peËat.

KonËno je tu!

Nikkor micro 70-180, iso 200, 1/1600 sec, f 5.6 Nikkor micro 70-180, iso 200, 1/640 sec, f 8

Nikkor 24mm, iso 640, 1/30, f 4



Nikkor Micro 70-180ED je trenutno edinimakro zoom objektiv, ki se prodaja, vendarpa je zaradi njegove zapletene optiËne inmehanske konstrukcije cena precejzasoljena.Posebnost tega objektiva je v tem, da selahko tudi pri makro nastavitvi zoomira dofaktorja poveËave 1:1,3 (na D70 cca. 1:1). Medspreminjanjem goriπËnice pa ni potrebnopopravljati focusa. Odlikuje ga odliËnaoptika, ki se dobro obnese tako pri makroposnetkih kot pri sploπnih pokrajinskih inportretnih posnetkih. Ostrina pri odprtizaslonki je odliËna na vseh nastavitvahgoriπËnice z minimalno popaËenja obrobovih in ni Ëudno da je ta objektiv postalpriljubljen pri forenziËnih preiskovalcih.Zame pa je kljuËno dejstvo, da je objektiv πedovolj kompakten in lahek ter da ga lahkoprenaπam skupaj z ostalo opremo v manjπifotografski torbi.Pri digitalnih fotoaparatih je kvalitetnaoptika kljuËnega pomena zaradi posebnostizajema slike s CCD senzorjem. PriporoËljivoje, da pada svetloba na senzor pod pravimkotom, tu pa se pokaæe prednost makroobjektivov, ki imajo izjemno linijsko loËljivostin skoraj niË popaËenja.Tamron Di 28-75 F2.8 spada v novo serijoobjektivov zasnovanih za digitalnefotoaparate. KonËnica Di ne pomeni, da jeta objektiv primeren samo za digitalnefotoaparate, paË pa da ima na leËah posebnepremaze, ki pomagajo izboljπati kvaliteto

fotografij. Meni se je odliËno obnesel tudi naanalognem aparatu. Moram priznati, daglede na ceno nisem priËakoval takπnekakovosti - z D70 se lepo ujame, optika jeenkratna in tudi mehansko je zelo dobroizdelan. VπeË mi je, ker je dosti manjπi in laæjiod ostalih zoomov s fiksno zaslonko 2.8.©koda pa je, da Tamron ne izdelujeobjektivov s “silent wawe af” motorËki (USMpri Canonu), zato hitrost avto fokusa niimpresivna. Vsekakor je to objektiv, ki ganajveË uporabljam.

APS format ccd senzorja - goriπËnica inAPS format ccd senzorja - goriπËnica inAPS format ccd senzorja - goriπËnica inAPS format ccd senzorja - goriπËnica inAPS format ccd senzorja - goriπËnica inperspektivaperspektivaperspektivaperspektivaperspektivaZa enkrat so navadnim smrtnikom dostopnidigitalni zrcalno refleksni fotoaparati, kipremorejo APS format tipala (23.7 x 15.6mm). Pojavi pa se problem s πirokokotnimiobjektivi. Tako se je pri Tamronovemobjektivu goriπËnica spremenila iz 28mm na42mm.Vendar pa to le ni tako hudo kot se sliπi, kajtiizkoristek je pri digitalnih fotoaparatih 100%, to pa pomeni, da lahko uporabimocelotno zajeto sliko. Z uokvirjanjem dijasovnamreË izgubimo kar precej povrπine obrobovih. Opaziti je tudi, da objektiv kljub 42mm πirokem kotu πe vedno daje perspektivo28 mm, kar prinaπa v kreativnem smisludoloËeno novost, tako da se je treba privaditina ta efekt. Pri teleobjektivih pa je APSformat tipala do neke mere bonus, saj nampoveËa goriπËnico za faktor 1.5. Tako dobimo

po IZREZU 50% veËji teleobjektiv. Prednostitega je tudi dejstvo, da aparat koristi manjπisredinski del optike, ki daje boljπo kvalitetoslike in manj popaËenja. Tako pridobimo naizrezu (goriπËnici) in kvaliteti optike.Vendar pa to ne pomeni, da se spremeni tudiperspektiva. Ta ostane ista kot prej, ozadjeni niË bolj stisnjeno po vrhu, tega pa za istiefekt perspektive kot smo ga dosegli prejsedaj potrebujemo krajπe zaklopne Ëase, dane bi stresli posnetka.To pomeni, da daje 200 mm teleobjektivizrez, 300 mm perspektiva pa je πe vedno

enaka kot pri 200 mm teleobjektivu.Aparat mi za enkrat nudi veliko svobode prifotografiranju. Dejstvo, da lahko fotografijetakoj obdelam na raËunalniku, pomeni, daje konËni rezultat bolj podoben tistemu, karhoËem.Vsak dan pa odkrijem kaj novega infotografija postaja zame vedno bolj zabavnain navdihujoËa, navdih pa je kljuËnegapomena, da se s poËetjem ne nasitiπ, da iπËeπnove pristope in motive in tako postaneπ πebolj kreativen.

Bojan StepanËiË

Vgrajena bliskavica je dovolj moËna tudi za takπne noËne prizore. - Tamron Di 28-75, iso 320, 1/30 sec, f 2.8 Koæne barve in zamegljeno ozadje. - Tamron Di 28-75, iso 200, 1/3200 sec, f 3.5

Iso 1250 brez zrna, πuma, barve so æivahne, slikano pri neonski svetlobi. - Tamron Di 28-75, iso 1250, 1/25 sec, f 2.8



ObiËajen obisk tovrstnih prireditev nezahteva kakπnih posebnih priprav alirazmiπljanja. Pridemo, si ogledamo, doæivimoter Ëez nekaj ur zapustimo prizoriπËe stisoËakom ali dvema manj v æepu, ki smo juodπteli za vstopnino. Morda smo mimogredenaredili πe kakπno fotografijo za druæinskialbum ali dokumentarni arhiv. Toda tokratsem se odloËil ubrati drugaËen pristop.Prireditev kot priloænost za fotografiranje.Razstavljena plovila in letala terspremljevalno dogajanje me je zanimaloizkljuËno in zgolj z vidika moænosti termotivov za fotografiranje.Na samem zaËetku se je pojavila prva ovira:prisoten æelim biti tudi na spremljevalnihaktivnostih, ki potekajo ves Ëas trajanjaprireditve, vstopnica pa velja le za enkratenvstop na prireditveni prostor. Reπitev:novinarska akreditacija. Za novinarje, ki soËlani Druπtva novinarjev Slovenije aliMednarodne novinarske organizacije, je bilpostopek pridobitve akreditacije nadvsepreprost. Z uradno novinarsko izkaznico seje bilo potrebno zglasiti v novinarskemsrediπËu ter prevzeti akreditacijo. Za ostale,ki nismo Ëlani katerega izmed omenjenih

zdruæenj, pa Ëetudi se ukvarjamo spublicistiko, so vrata do novinarskeakreditacije zelo ozko odprta. Potrebno se jebilo obrniti na organizatorja ter mu dostavitit.i. akreditivno pismo, ki je pravzapravproπnja in priporoËilo s strani medija, vkaterem bo prispevek objavljen. Organizatorima sicer popolno diskrecijsko pravico pri temali nam bo na podlagi akreditivnega pismaakreditacijo izdal ali ne. Akreditacijo (væargonu: Press pass), ki odpira vsa vrata -med drugim tudi na “gala party”, kamor jevstop sicer mogoË le z vabilom - sedaj imam.Kako naprej? Organizacija. Potrebno se jeorganizirati, sicer lahko begamo sem ter tja,ne da bi sploh naredili kakπno fotografijo. Inne pozabimo - Ëe je naπ glavni ciljfotografiranje, glejmo na dogajanje okoli nasz oËmi fotografa! Najprej pregledamoprogram prireditve ter se odloËimo, kateredogodke bomo obiskali. Zatem sesprehodimo po prireditvenih prostorih terspoznamo posamezna prizoriπËa - tako bomokasneje laæje izbrali primerno mesto, odkoder bomo fotografirali in se izognilimorebitnim moteËim elementom. Slednjih jebilo na Internautici πe posebej veliko.Jambori, zastave, vrvi, ograje,… SkorajdanemogoËe je bilo narediti fotografijo brezmoteËega ozadja. Reπitvi sta tako biliuporaba Ëimbolj odprte zaslonke (za majhnoglobinsko ostrino) ali vkljuËitev ozadja vfotografijo tako, da je ne kvari, temveËdopolnjuje. V prvem primeru smo omejeni zmoænostmi naπe opreme, v drugi pa s svojimiizkuπnjami ter izurjenostjo “fotografskegaoËesa.” »eravno z manj motivi je bila s tegavidika “prijaznejπa” Aviatica. Mnogo manjmoteËih elementov ter manj obiskovalcev -slednje je prednost, po drugi strani pa jelahko tudi slabost, πe zlasti Ëe radifotografiramo obraze. (slika 1 in 2.)Naslednje vpraπanje, ki se pojavi je, kaj in skakπnim namenom fotografirati. Tolikozanimivih motivov na enem mestu, a le kaj

Iz prve roke: Internautica in AviaticaSejemske prireditve ponujajo veliko raznovrstnih motivov in priloænosti za fotografiranje. Toda, ali znamo ponujene moænosti izkoristiti? Sam sem se odpravil na prireditvi InternauticaSejemske prireditve ponujajo veliko raznovrstnih motivov in priloænosti za fotografiranje. Toda, ali znamo ponujene moænosti izkoristiti? Sam sem se odpravil na prireditvi InternauticaSejemske prireditve ponujajo veliko raznovrstnih motivov in priloænosti za fotografiranje. Toda, ali znamo ponujene moænosti izkoristiti? Sam sem se odpravil na prireditvi InternauticaSejemske prireditve ponujajo veliko raznovrstnih motivov in priloænosti za fotografiranje. Toda, ali znamo ponujene moænosti izkoristiti? Sam sem se odpravil na prireditvi InternauticaSejemske prireditve ponujajo veliko raznovrstnih motivov in priloænosti za fotografiranje. Toda, ali znamo ponujene moænosti izkoristiti? Sam sem se odpravil na prireditvi Internautica(sejem plovil) ter Aviatica (razstava sploπnega letalstva), ki sta se (prva od 11., druga od 13. pa do 16. maja) odvijali v Portoroπki marini oziroma na SeËoveljskem letaliπËu. Program je obetal(sejem plovil) ter Aviatica (razstava sploπnega letalstva), ki sta se (prva od 11., druga od 13. pa do 16. maja) odvijali v Portoroπki marini oziroma na SeËoveljskem letaliπËu. Program je obetal(sejem plovil) ter Aviatica (razstava sploπnega letalstva), ki sta se (prva od 11., druga od 13. pa do 16. maja) odvijali v Portoroπki marini oziroma na SeËoveljskem letaliπËu. Program je obetal(sejem plovil) ter Aviatica (razstava sploπnega letalstva), ki sta se (prva od 11., druga od 13. pa do 16. maja) odvijali v Portoroπki marini oziroma na SeËoveljskem letaliπËu. Program je obetal(sejem plovil) ter Aviatica (razstava sploπnega letalstva), ki sta se (prva od 11., druga od 13. pa do 16. maja) odvijali v Portoroπki marini oziroma na SeËoveljskem letaliπËu. Program je obetalveliko - od obiËajnih razstavljalskih aktivnosti, spremljevalnih prireditev, pa do “gala party-ja” za povabljene. Skratka, veliko raznovrstnih moænosti, katerim skupno pa je to, da se je zaveliko - od obiËajnih razstavljalskih aktivnosti, spremljevalnih prireditev, pa do “gala party-ja” za povabljene. Skratka, veliko raznovrstnih moænosti, katerim skupno pa je to, da se je zaveliko - od obiËajnih razstavljalskih aktivnosti, spremljevalnih prireditev, pa do “gala party-ja” za povabljene. Skratka, veliko raznovrstnih moænosti, katerim skupno pa je to, da se je zaveliko - od obiËajnih razstavljalskih aktivnosti, spremljevalnih prireditev, pa do “gala party-ja” za povabljene. Skratka, veliko raznovrstnih moænosti, katerim skupno pa je to, da se je zaveliko - od obiËajnih razstavljalskih aktivnosti, spremljevalnih prireditev, pa do “gala party-ja” za povabljene. Skratka, veliko raznovrstnih moænosti, katerim skupno pa je to, da se je za“resno” fotografiranje potrebno nanje vsaj malce pripraviti.“resno” fotografiranje potrebno nanje vsaj malce pripraviti.“resno” fotografiranje potrebno nanje vsaj malce pripraviti.“resno” fotografiranje potrebno nanje vsaj malce pripraviti.“resno” fotografiranje potrebno nanje vsaj malce pripraviti.

Novinarska akreditacija odpira vsa vrata, toda hkratiprinaπa tudi viπjo stopnjo odgovornosti ter spoπtovanjeetiËnih in drugih pravil vedenja in ravnanja, ki veljajoza predstavnike medijev.

Slika 1. MoteËim elementom se lahko izognemo z uporabo Ëimbolj odprte zaslonke. Obrazi so sicer hvaleæenmotiv za fotografiranje, Ëe imamo teleobjektiv.

Slika 2. »e je moteËih elementov preveË, se lahkoosredotoËimo na posamezne detajle.

naj slikam? Sam tokrat nisem bil omejen skakπnim posebnim namenom ali vsebinofotografij, Ëe izvzamem, da sem obpritiskanju na sproæilec imel v mislih tudipriËujoËi Ëlanek. Zaradi prej omenjenihπtevilnih moteËih elementov, sem se naInternautici osredotoËil predvsem na detajleter obraze prijaznih in prikupnih hostes, ki nasploπno ne beæijo pred fotografskimiobjektivi. ©tevilne priloænosti so se ponujaletudi na spremljevalnih dogodkih, kjer seponovno zastavi vpraπanje - kaj in s kakπnimnamenom? Fotograf, ki mora urednikuprinesti fotografije za objavo v dnevnemËasopisu, bo ob slovesnem dvigu modrezastave (zastava za urejenost marine inËistost morja) fotografiral slavnostnegovornike ter dvig zastave. Osebno sem seob tem dogodku osredotoËil na prisotneobiskovalce. Iskal sem zanimive obraze,poskuπal na tipalo svoje kamere “ujeti”naveliËanost nekaterih Ëlanov prisotnegagodalnega orkestra ter iz mnoæice oblik inbarv izloËiti kakπen zanimiv detajl.Nesmiselno je slediti veËini oziroma

fotografirati doloËen motiv zato, “ker ga paËvsi fotografirajo”. Pomislimo, ali nam ta motivkaj pomeni, ali æelimo oziroma potrebujemofotografijo s tem motivom. Na ta naËin bo naspominski kartici ostalo dovolj prostora,domov pa bomo prinesli fotografije, ki nambodo nekaj pomenile - bodisi z vidika izrazne,dokumentarne ali kakπne druge vrstefotografije. (slika 3.)Obiskovalci prireditev obiËajno niso pozornina fotografske objektive in zato je njihovo“skakanje pred objektiv” dejstvo, ki gamoramo vzeti v zakup. Marsikaterineponovljivi trenutek izgubimo zaradiobiskovalca, ki se (nevede) postavi v vidnopolje objektiva. Toliko bolj to velja tudi zazabavne dogodke, kot je bil tokratni “galaparty”, za katerega vzduπje je skrbela æivaglasba, (slika 4.) do vreliπËa pa je obiskovalcepripeljal “Playboy party” z obveznimiplayboyevimi zajËicami ter zakljuËniognjemet. Na “party-ju” je bilo prisotnih karnekaj profesionalnih fotografov, katere so“izdajali” 1D-ji (opazil sem tudi 1D MkII) terobjektivi z rdeËo Ërto. Sicer pa ni zgolj oprema

Slika 3. Podnevi bi bilo teæko narediti vπeËno fotografijo te jahte. PonoËi se nam motivi prikaæejo v povsemdrugi luËi. »e je podnevi teæko narediti vπeËno fotografijo doloËenega motiva, velja poskusiti ponoËi.



tista, ki “naredi” profesionalnega fotografa,temveË predvsem njegovo znanje in izkuπnje.Slednje se kaæejo tudi v pristopu k delu innjegovi poklicni etiki. NihËe od njih ni nitienkrat stopil pred tuj objektiv, kljubsrebrnemu 300D-ju, ki je “izdajal” moj status;kar nekaj jeze in sploπnega neodobravanjapa je poæel neki italijanski ljubiteljski fotograf,ki se je stoje postavil pred vse prisotne.Spremljevalno dogajanje na Aviatici je bilopoglavje zase. Oblikovali so ga nastopi letal

(akrobatskih ter jugoslovanskega lovcaGaleb), padalcev ter balonarjev. »e bi priInternautici pogojno πe zadostoval “kit”objektiv EF-S 18-55, tukaj z njim ne bi imelikaj poËeti. Dvesto milimetrov goriπËnerazdalje je minimum za fotografiranjeËesarkoli v zraku. Poleg tega se je prifotografiranju letal med izvajanjem akrobacijizkazalo hitro USM ostrenje objektiva EF 70-200/4 ter moænost nastavitve, da objektivostri πele od razdalje treh metrov naprej, kar

pripomore k πe hitrejπemu ostrenjuoddaljenih objektov. Vreme v Ëasu prireditevje bilo prirediteljem, obiskovalcem infotografom zelo naklonjeno. Za fotografiranjeljudi v opoldanski svetlobi velja spomniti nauporabo bliskavice, saj se tako izognemotemnim predelom okoli oËi, pa Ëeprav bomozaradi uporabe bliskavice podnevi poæeliπtevilne zaËudene poglede. Sicer pa kot æereËeno - preden pritisnemo na sproæilec sevpraπajmo, kaj in s kakπnim namenom æelimo

Slika 4. Nastop Monike PuËelj na “gala party-ju.” Objektiv EF 70-200/4 in njegov USM sta se ob energiËnem

Stativ je za fotografiranje ognjemeta nujenpripomoËek, a z nekaj improvizacije tudi brez njeganismo obsojeni na popoln neuspeh. Z vso teæo telesasem se naslonil na navpiËni drog kovinske konstrukcijeter ob slednjega prislonil tudi kamero. ISO 400,zaslonka 4, Ëas 1/8.

Akrobatsko letalo YAK55M med izvajanjem akrobacij v zraku. Teleobjektiv z vsaj dvesto milimetri goriπËnerazdalje je nujen.

Posnetek istega letala parkiranega na letaliπËu. Fotografirano iz nizke perspektive s πirokokotnim objektivom in polarizacijskim filtrom. »e bi bila fotografija posneta izviπine oËi stojeËega Ëloveka, bi bila nezanimiva.

fotografirati. Tehnika je drugotnega pomena,Ëe ne vemo, kaj bi z njeno pomoËjo æelelidoseËi. Ob tem pa imejmo vedno v zavesti,da s svojim vedenjem in ravnanjem v velikimeri vplivamo na to, kako nas bodo dojemalidrugi. Pozabiti pa tudi ne gre, da akreditacija(v kolikor jo imamo) ne prinaπa le ugodnosti,temveË tudi obveznost do medija ter zahtevopo viπji stopnji odgovornosti ter upoπtevanjumeril profesionalne etike.

Tekst in foto: Aljaæ Marn

JIMTEK

JIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEKJIMTEK trgovsko podjetje d.o.o.Kogovπkova 16, Ljubljana

Tel: 01 513 14 69, Fax: 01 518 53 99

Vse za shranjevanje:

LEXAR

- spominske kartice

CRUMPLER

- foto torbe in nahrbtniki

PELIKAN

- barve za tiskalnike in papirji



Kljub temu, da digiskopija nudi enostavneKljub temu, da digiskopija nudi enostavneKljub temu, da digiskopija nudi enostavneKljub temu, da digiskopija nudi enostavneKljub temu, da digiskopija nudi enostavnereπitve naravoslovne fotografije, pa je naËinreπitve naravoslovne fotografije, pa je naËinreπitve naravoslovne fotografije, pa je naËinreπitve naravoslovne fotografije, pa je naËinreπitve naravoslovne fotografije, pa je naËindela, vsaj na zaËetku, vse prej kot enostaven.dela, vsaj na zaËetku, vse prej kot enostaven.dela, vsaj na zaËetku, vse prej kot enostaven.dela, vsaj na zaËetku, vse prej kot enostaven.dela, vsaj na zaËetku, vse prej kot enostaven.Digiskopiranja se je potrebno priuËiti.Digiskopiranja se je potrebno priuËiti.Digiskopiranja se je potrebno priuËiti.Digiskopiranja se je potrebno priuËiti.Digiskopiranja se je potrebno priuËiti.Fotografiranje na ta naËin lahko primerjamoFotografiranje na ta naËin lahko primerjamoFotografiranje na ta naËin lahko primerjamoFotografiranje na ta naËin lahko primerjamoFotografiranje na ta naËin lahko primerjamoz voænjo avtomobila. Lahko ga kupimo,z voænjo avtomobila. Lahko ga kupimo,z voænjo avtomobila. Lahko ga kupimo,z voænjo avtomobila. Lahko ga kupimo,z voænjo avtomobila. Lahko ga kupimo,vendar se moramo najprej nauËitivendar se moramo najprej nauËitivendar se moramo najprej nauËitivendar se moramo najprej nauËitivendar se moramo najprej nauËitiupravljanja z njimupravljanja z njimupravljanja z njimupravljanja z njimupravljanja z njim.....

Kaj je digiskopija?Kaj je digiskopija?Kaj je digiskopija?Kaj je digiskopija?Kaj je digiskopija?Digiskopija je skoraj revolucionarno odkritjemalezijca Laureneca Poha, ki je februarja1999 zgolj po nakljuËju spoznal, da lahkoskozi svoj teleskop, s katerim je opazovalptice, fotografira z digitalnim fotoaparatom.Laurencea se je zato prijelo ime “boterdigiskopije”. Enostavno povedano gre zafotografiranje z digitalnim fotoaparatomskozi teleskop za opazovanje ptic. Ime temunenavadnemu poËetju (digiskopija, ang.digiscoping) je dal francoz Alain Fosse.Noviteta se je med naravoslovnimi fotografiin ornitologi “prijela”, saj se s tovrstnimfotografiranjem ukvarja vsak dan veË ljudi.»e so zaËetniki digiskopije πe fotografirali “zroke”, pa nam danes πtevilni proizvajalcidigitalnih fotoaparatov in teleskopov æeponujajo mnoæico razliËnih adapterjev zadigiskopijo.

Zakaj digiskopija?Zakaj digiskopija?Zakaj digiskopija?Zakaj digiskopija?Zakaj digiskopija?Konvencionalna naravoslovna fotografijapozna uporabo 35 mm zrcalno-refleksnekamere (fotoaparata), z zmogljivimi, dragimiin nenazadnje teækimi optiËnimi pripomoËki(objektivi, teleobjektivi). Razpoloæljive leËe(optika) pa ponavadi niso dovolj zmogljive.Z zrcalno-refleksnimi objektivi velikosti 500mm in zaslonko f 8 je zaradi slabe svetlobeteæko ostriti. Tudi Ëe si lahko privoπËimosuper teleobjektiv Nikon super-telephoto800 mm, f 5.6 ED IF AIS, ki stane neverjetnih6399,00 US $ ter nanj vpnemo πetelekonverter, je to za fotografiranje manjπihptic premalo.Z digiskopijo, pri kateri uporabimo digitalni

fotoaparat z integrirano optiËno poveËavo (3x) ter teleskop z okularjem poveËave 20 x,pridobimo poveËavo, ki najbolj spominja nateleobjektive z veË kot 2800 mm, ki pa jihpreprosto ni. S tako poveËavo lahkofotografiramo tudi obroËke na nogahzaznamovanih ptic. »eprav je izraËunpoveËav le teoretiËen, pa je zmogljivosttakih poveËav zelo blizu dejanske.Tudi cena “digiskopa” je znatno niæja odklasiËne fotografske opreme, saj bomo zadober digitalni fotoaparat (Nikon Coolpix4500) odπteli pribliæno 600 EUR, za doberteleskop (Swarovski ATS 80 HD) z okularjempoveËave 20-60 x (zoom) pa okoli 1800 EUR.Kakor koli æe, Ëe zraven priπtejemo πespominsko kartico (vsaj 128 MB), sodobnobliskavico, rezervne baterijske vloæke ternekaj rezervnih delov, je skupna cena πevedno manjπa od srednje dobre optikezrcalno-refleksnih fotoaparatov Leicaformata. Da o nakupu filmov in razvijanju le-teh niti ne govorimo.Nekako logiËno je priËakovati, da si bodoopazovalci ptic, ki æe imajo teleskope kmaluomislili tudi digitalni fotoaparat z vmesniminastavki in ga uporabili za fotografiranje ptic.Danes je na voljo kar nekaj digitalnihfotoaparatov, ki nam omogoËajo digiskopijo.Laurence Poh in ostali, ki digiskopirajo daljËasa, prisegajo na Nikon Coolpix 990 (ni veËv prodaji) in Nikon Coolpix 4500 (je πe vprodaji). Sicer pa lahko za digiskopijouporabljamo πtevilne druge digitalce. Boljprimerni so tisti z notranjim zoomom inpremerom objektiva 28 mm, saj jih je laæjepritrditi na teleskop. Spodnja mejazmogljivosti digitalca za potrebe digiskopijeje 2 mega toËk. 35 mm film sicer πe vednoponuja potencial za viπjo kakovost slike,vendar se razlika nevzdræno zmanjπuje.Visoko kakovostni in zaenkrat dragi digitalnifotoaparati æe ponujajo vrhunske rezultate.

Prednosti digiskopijePrednosti digiskopijePrednosti digiskopijePrednosti digiskopijePrednosti digiskopijeEna glavnih prednosti digiskopije, je

moænost ogleda fotografirane ptice na LCDzaslonu takoj, doloËevanje neznanih in manjznanih vrst doma ter nenazadnje imamofotografijo brez dolgotrajnega Ëakanja narazvijanje. Po prvem posnetku lahkoocenimo nastavitve, ki so potrebne za doberposnetek, slabe fotografije lahko pobriπemo.Fotografije lahko v kratkem Ëasu prenesemona raËunalnik (ni veË dolgotrajnega inzamudnega skeniranja fotografij alidiapozitivov), kjer jih lahko kasneje ustreznoobdelamo (popravimo). Tisti, ki se zdigiskopijo ukvarjamo prisegamo na AdobePhotoshop. Z nakupom digitalnegafotoaparata Nikon Coolpix 4500, dobite tudilicenËni program Adobe Photoshop 6.0. Kerveljajo naravoslovni fotografi za nadleænefotografe, πe posebej kar se æivali tiËe, namdigiskopija ponuja moænost fotografiranja izveËje razdalje. S tem zmanjπamo motenjeæivali, izraz fotografiranega objekta pa delujebolj naravno.

Slabosti digiskopijeSlabosti digiskopijeSlabosti digiskopijeSlabosti digiskopijeSlabosti digiskopijeTrenutno so digitalni fotoaparati pri prenosu

DIGISKOPIJA I.del

Digiskop in njegovi sestavni deli (1. Teleskop Swarovski ATS 80 HD z okularjem Swarovski zoom 20-60x, 2. Digitalnifotoaparat Nikon Coolpix 4500, 3. Stativ Swarovski, 4. Swarovski DCA (Digital camera Adapter) vmesnik,5. LCD senËilo z lupo (2x) EagleEye/Xtend-a-View Pro (tm)- Wing Version, 6. Nosilec in roka za æiËni sporæilecEagleEye, , 7. ÆiËni sporæilec Minolta, 8. Red dot toËkovni merilec 1x30 in po naroËilu izdelan nosilec).

Vmesnik Swarovski DCA (Digital camera Adapter) omogoËa vpetjerazliËnih objektivov (28 mm, 37, mm, 43 mm, 52 mm).

LCD senËilo z lupo (2x) proizvajalca EagleEye. Nosilec zanj je hkratinosilec roËke æiËnega sproæilca.

Red Dot toËkovni merilec ali refleksni Red Dot spektiv omogoËa laæje iskanjeobjekta, kadar je na teleskopi fiksno pritrjen kompaktni digitalec.

na spominsko kartico πe vedno poËasni innemalokrat zaradi tega zamudimo tudikakπno priloænost za dober posnetek. Pri tempa moramo biti raËunalniπko pismeni in znatiupravljati s posnetimi in shranjenimifotografijami. Na moËni zunanji svetlobi jeLCD zaslon vËasih slabo viden. Topomankljivost pa lahko odpravimo zustreznim senËilom. Tudi pri digiskopiji jeizrednega pomena vrhunska optikateleskopa in fotoaparata. Pri teleskopihsrednjega in niæjega cenovnega razreda senam kaj lahko zgodi, da posnetki ne bodoostri. Teæave pa nastopijo tudi zaradi sferiËnein apokromatske aberacije. Slednja je πeposebej moteËa, saj se pojavlja na robovihbelih in Ërnih objektov kot vijoliËna(magenta) obroba, ki pa jo lahko popravimokasneje z raËunalniπko obdelavo. Privrhunskih teleskopih (Swarovski ATS 80 HD,Leica Apo-Televid, Zeiss Diascope 85T FL) tehteæav skorajda ni.

OpremaOpremaOpremaOpremaOpremaMed teleskopi so v digiskopiji Ëislani



predvsem teleskopi Swarovski (SwarovskiATS in STS 80 HD), Leica Apo-Televid, ZeissDiascope 85T FL. Da se fotografirati tudi zdrugimi teleskopi, vendar je kvaliteta zapisaslabπa. Premer leËe teleskopa mora biti vsaj70 mm!VeËina za digiskopijo uporablja digitalnefotoaparate Nikon Coolpix 990, 995 in 4500.Zakaj? Nimajo zunanjega zooma inomogoËajo vpetje digitalnega fotoaparata naokular teleskopa z vmesnikom, razdalja medleËami okularja in objektiva pa je izrednomajhna, kar je za fotografiranje skoziteleskop bistvenega pomena. Na ta naËinzmanjπamo moænost pojava vinjete (obroËa)

Mlakarica Anas platyrhynchos. Oddaljenost cca. 30 m. Portret kmeËke lastovke Hirundo rustica. Oddaljenost cca. 5 m.

na fotografiji. Vmesnik (adapter) je moænotudi kupiti, saj so izdelovalci digitalnihfotoaparatov (predvsem Nikon) inteleskopov æe ponudili trgu svoje, sicer dragevmesnike.Lahko si ga izdelate sami oz. vam ga ponavodilih izdela najbliæji strugar. Zakvalitetno zajemanje digitalne fotografije pridigiskopiji so bistvenega pomena dober instabilen stativ, æiËni sproæilec ter senËilo zaLCD zaslon. Nosilec za æiËni sproæilec lahkokupite ali pa si nosilec izdelate sami.Elektronski sproæilci (Remote control) nisonajboljπi zaradi Ëasovnih zamikov, pa πedragi so, Ëe jih kupite kot dodatno opremo.

SenËilo za LCD zaslon lahko kupite ali pa siga naredite sami iz priroËne “napravice” zaroËno ogledovanje diapozitivov. Zaradinaknadnega ostrenja na teleskopu, ki jevËasih nujno, je bolje da ima senËilo tudilupo, v kateri bomo izostritev na ekranËkubolje videli.

PREVIDNOSTNI UKREPI!PREVIDNOSTNI UKREPI!PREVIDNOSTNI UKREPI!PREVIDNOSTNI UKREPI!PREVIDNOSTNI UKREPI!Pri premikanju stativa in teleskopa boditepozorni na sonce, Ëe je na teleskopu zadapterjem pritrjen vklopljen digitalnifotoaparat, saj lahko trajno poπkodujetefotoaparat, Ëe skozi teleskop “zaidejo”neposredno sonËni æarki!

BodoËnost digiskopijeBodoËnost digiskopijeBodoËnost digiskopijeBodoËnost digiskopijeBodoËnost digiskopijeVsekakor bo navduπila marsikatereganaravoslovnega fotografa in opazovalca ptic,ki bo ali v celoti zamenjal klasiËno zajemanjeslike (film) ali pa bo digiskopijo uporabljalle kot dodatek pri svojem delu. Nenazadnjene gre pozabiti tudi na t.i. paparazze, kizaenkrat πe vedno uporabljajo zrcalno-refleksne kamere in drage teleobjektive.(II.del v 13.πrevilki e-Fotografije)

Tekst in foto: Iztok ©kornikTekst in foto: Iztok ©kornikTekst in foto: Iztok ©kornikTekst in foto: Iztok ©kornikTekst in foto: Iztok ©kornikVeË podatkov posameznih fotografij dobitena naslovu Digiscopia Slovenica (http://w w w 2 . a r n e s . s i / ~ k p o r n i t o l d 1 /digiscopia_slovenica/index.html)



Obdelava digitalnih fotografij

UvodUvodUvodUvodUvodImamo digitalni fotoaparat. Slikamo. Slikeprenesemo na osebni raËunalnik, potem pa?Nekatere slike poπljemo po elektronski poπtiv izdelavo ali pa jih zapeËemo na CD in jihtakπne odnesemo v foto studio. Nekatereobdelamo. Pri fotografiji na klasiËni film, jeimel vsak film svojo karakteristiko - nekateriso bili nevrtalni, drugi so bolj poudarilirumene tone, tretji zelene itn. Pri Ërnobelihfilmih je imel vsak film svoj kontrast, parazliËno obËutljivost na barve, tonalnirazpon... Se pravi, z izbiro filma smo lahkopriËarali naπim fotografijam doloËen“prizvok”.V tem Ëlanku bomo pogledali, kaj lahkonaredimo, da naπe slike “izboljπamo” - jimdamo ostrino, ki jim manjka, bolj æive, Velviabarve in odstranimo πum, ki nastane priveËjih ISO vrednostih. Hkrati bomopregledali par programov/pluginov, ki sonam pri tem poËetju lahko v pomoË.Na koncu Ëlanka je πe primerjava, kako sena razliËnih fotografijah obnesejo razliËnetehnike.

Barvna korekcijaBarvna korekcijaBarvna korekcijaBarvna korekcijaBarvna korekcijaDigitalni fotoaparati imajo obiËajno razliËnenastavitve za razliËne svetlobne pogoje.Dnevno svetlobo, oblaËno vreme, umetnoosvetlitev z neonsko svetlobo, obiËajnimiæarnicami. RazliËni viri svetlobe imajorazliËno barvno temperaturo. Polegomenjenih nastavitev pa imajo digitalnifotoaparati tudi avtomatsko nastavitevbarvne temperature in pa vËasih πe posebnonastavitev, kjer fotograf sam izberetemperaturo bele toËke ali pa posnamereferenËen bel objekt (naprimer bel list).

Shranjevanje fotografij v RAW zapisuShranjevanje fotografij v RAW zapisuShranjevanje fotografij v RAW zapisuShranjevanje fotografij v RAW zapisuShranjevanje fotografij v RAW zapisuBoljπi digitalni fotoaparati imajo moænost, dafotografijo zapiπejo v RAW naËinu, karpomeni da se na spominsko karticoprenesejo podatki iz Ëipa brez da bi sefotografija obdelala (nastavitev barvnetemperature, ostrine, kontrasta, saturacije,kompresija, pretvorba v JFIF zapis).Za pregled fotografij, zapisanih v RAW naËinupotrebujemo posebno programsko opremo,ki jo obiËajno dobimo zraven fotoaparata, alipa jo dokupimo. Primer neodvisneprogramske opreme, ki deluje z razliËnimiRAW zapisi veËih proizvajalcev je C1 DSLR(Capture One) podjetja Phase One (http://www.phaseone.com).Ena izmed prednosti zapisovanja fotografijv RAW naËinu je torej enostavnospreminjanje vrednosti, ki bi jih sicer moralinastaviti pred fotografiranjem. Vendar pa nivse izgubljeno, tudi Ëe ima fotografija boljmoder/zelen/rumenkast ton. To lahkoodpravimo na veË naËinov. Najboljenostaven je, da poleg bele in Ërne toËkeËimbolj natanËno doloËimo sivo toËko. Tolahko storimo znotraj nastavitve nivojev(Levels, Ctrl-L) ali znotraj nastavitev krivulj(Curves, Ctrl-M). »im bolj toËno je doloËenasiva toËka, bolj toËna bo barva fotografije.

Odstranjevanje πumaOdstranjevanje πumaOdstranjevanje πumaOdstranjevanje πumaOdstranjevanje πumaFilmske emluzije postanje pri veËjih ISOvrednostih tudi bolj zrnate, kar pomeni daimajo efektivno manjπo loËljivost. Podobnose dogaja pri digitalnih fotografijah, le da vtem primeru veËji zrnatosti reËemo πum. ©umse dostikrat pojavi tudi pri skeniranjudiapozitivov, πe posebej v temnih predelihdiapozitiva. Zaradi poveËane obËutljivosti

CCD ali CMOS senzorjev se poveËa tudi πumna teh senzorjih, kar se na fotografijah poznakot temne/svetle pikice ali majhni flekci. »efotografijo poveËamo, ta πum postane πe boljviden. S tem ko odstranimo πum, zgubimona ostrini. S tem ko fotografijo zostrimo, jihhkrati tudi dodamo πum. To gre z roko v roki,vendar doloËen, ponovljiv in predvidljiv delπuma lahko precej zmanjπamo in s temdoseæemo veËjo kakovost naπih digitalnihposnetkov. Resnici na ljubo je πum precejbolj viden na raËunalniku (monitorju) kakorna izdelani fotografiji. Sam sem bilpreseneËen nad izdelano fotografijo,posneto v temni gostilni pri ISO 1600.Eden izmed programov, ki nam pomagaodstraniti πum iz digitalnih fotografij (ali izdigitalnih fotoaparatov ali skeniranihnegativov/diapozitivov) je Neat Image™(http://www.neatimage.com). Tudi FMSoftware™ (http://www.fredmiranda.com)ponuja vrsto pluginov za zmanjπevanjeπuma, predvsem za digitalne zrcalnorefleksefotoaparate. Ker FM Software ne ponujapreizkusnih razliËic, le teh nisem preizkusil.

Ostrenje digitalnih fotografijOstrenje digitalnih fotografijOstrenje digitalnih fotografijOstrenje digitalnih fotografijOstrenje digitalnih fotografijSkoraj vsak program za obdelavo digitalnihfotografij ima vgrajeno tudi funkcijo (filter)ostrenja fotografije. Poleg “navadnega”,nekontroliranega ostrenja obstaja πe parboljπih metod, za doseganje bolj prefinjenihrezultatov.Ostrenje naj bi bil sicer eden zadnjih, Ëe necelo zadnji korak pri obdelavi fotografije.Nekateri strokovanjki ostrijo celo samopreden dajo fotomaterial v tisk. Ne glede nanapisano, je vedno dobro imeti original inizvajati kakrπnekoli popravke na kopiji. Takolahko tudi kasneje s spremenjeno(izboljπsano) tehniko (oziroma novejπimiprogrami) doseæemo drugaËne (boljπe)rezultate.

Unsharp maskUnsharp maskUnsharp maskUnsharp maskUnsharp maskUnsharp mask (ali krajπe USM) je tehnika zaostrenje robov digitalnih fotografij(skeniranih, ali æe v originalu digitalnozajetih). Pri uporabi USM filtra specificiramotri vrednosti: procentualno poveËanjekontrasta, radij primerjave v toËkah in razlikoza koliko se morajo okoliπke toËke razlikovati

Ena izmed prednosti zapisovanja fotografij v RAW naËinu je torej enostavno spreminjanje vrednosti,ki bi jih sicer morali nastaviti pred fotografiranjem.

Za ilustracijo sem uporabil sliko kace, ki sem jo posnelpri obËutljivosti ISO 1600 s fotoaparatom Canon EOS300D. Uporabil sem program NeatImage, ki se jeobnesel precej dobro.

Izsek originalne slike. V neostrih, zamegljenih delihfotografije (zgornji del) vidimo precej πuma, kar je gledena nastavljeno obËutljivost (ISO 1600) razumljivo.

Izsek iz slike, ki jo je obdelal program NeatImage.Detajli v kaËinih oËeh so ostali, hkrati pa v zgornjemdelu fotografije vidimo da je zelo “gladka”.

Izsek iz slike, ki je obdelana s Photoshtop Median filtromz radijem nastavljenim na 1 toËko. Median filter æaldeluje tako na ostrih kot neostrih delih fotografije enako.Kar pomeni, da doloËeno informacijo tukaj izgubmo.Pri nastavitvi radija na dve toËki je ta izguba precejπnja.Lepo se vidi, da se program NeatImage zelo dobroodreæe. PrepiËan sem, da se na trgu pojavlja vedno veËprogramov in vedno teæje se bo odloËiti kateri je pravi.

Odstranjevanjeπuma

Pri uporabi USM filtra specificiramo tri vrednosti:procentualno poveËanje kontrasta, radij primerjave vtoËkah in razliko za koliko se morajo okoliπke toËkerazlikovati v kontrastu (256 nivojev).



v kontrastu (256 nivojev). Naprimer,vrednosti 75%, 1.5 px in 2 nivoja pomenijoda se bo kontrast okrog toËk z radijem 1.5toËke poveËal za 75% v primeru, da se bonivo razlikoval za 2 stopnji.Parametri USM so odvisni od samegafotoaparata, koliko ostrenja je apliciral æesam fotoaprat (bolj napredni aparati imajoto stopnjo konfigurabilno), velikosti slike inosebnih preferenc. Jaz obiËajno priskeniranem filmu in fotografijah izdigitalnega aparata uporabljam 75%poveËanje kontrasta, radij 1.5 toËke in dvanivoja razlike v kontrastu. Vkolikor imatevklopljen predogled (preview), lahko obspreminjanju USM parametrov na svojifotografiji opazujete kaksen efekt bodoimeli.Vredno je omeniti, da vkolikor ne æelitevplivati na barvo vaπih fotografij, ostrenjeizvajajte na L kanalu (lightness), pri Ëemerje potrebo fotgrafijo iz RGB barvnegaprostora spremeniti v Lab barvni prostor.USM metoda da tudi najboljπe rezultate kofotografije ne vsebujejo preveË πuma.

Guru Unsharp maskGuru Unsharp maskGuru Unsharp maskGuru Unsharp maskGuru Unsharp mask

Russel Brown na svojem spletnem mestu(http://www.russelbrown.com/) prikazujetehniko ostrenja kot ga uporabljajo guruji.Gre za selektivno ostrenje svetlih in temnihdelov fotografije, z malo iznajdljivosti pa izte tehnike lahko izpeljete tudi svoje. Opis senanaπa na uporabo programa Adobe

Phtoshop™ 6.0, lahko pa isto tehnikoizvedete tudi z brezplaËnimi programi zaobdelavo digitalnih fotografij (naprimerGimp (http://www.gimp.org)1) Naredimo kopijo trenutne plasti in jonaredimo aktivno. Na tej plasti apliciramoUSM in sicer precej veË kot se nam zdi OK.2) NaËin prelivanja (Blending mode)nastavimo na Darken ter nastavimoprepustnost (opacity) trenutne plasti naæeljeno vrednost (odvisno od efekta, ki gaiπËemo). 3) Naredimo πe eno kopijooriginalne plasti in na njej apliciramo USM.Tokrat izberemo za naËin prelivanja Lightenin primerno nastavimo tudi prepustnosttrenutnega nivoja. Z nastavljanjem prepustnosti posameznihplasti dosegamo razliËne efekte. Posebej prifotografijah z veliko πuma, da dobre efekteæe 2. korak. Pri tretjem pa premajhnaprepustnost zgornje plasti obiËajno pridelaπe veË πuma. Z opisano tehniko lahkoostrimo loËeno po svetlih/temnih delihfotografije.

FM Software™ CSPro Photoshop PluginFM Software™ CSPro Photoshop PluginFM Software™ CSPro Photoshop PluginFM Software™ CSPro Photoshop PluginFM Software™ CSPro Photoshop Plugin

Fred Miranda™(http://www.fredmiranda.com) je znan povrsti razliËnih pluginov in akcij za AdobePhotoshop™. Opisana je uporaba Canon10D CSPro Plugina.

Plugin ima 5 stopenj ostrenja. Poleg tega, paima uporabnik moænost med samimprocesom tudi vplivati na stopnjo ostrenjain prosojnost plasti. Plugini so specifiËni zavsak fotoaparat posebej. Spodaj so primerirazliËnih pristopov k ostrenju. Seveda na trguobstaja kar nekaj odliËnih programov, mednjimi sta tudi Photokit Sharpener Pro inNoise Ninja. VeËino teh programov lahko

brezplaËno preizkusite sami.Za ilustracijo sem uporabil portret slikan sCanon EOS 10D pri obËutljivosti ISO 400.Vidimo, da se Fred Miranda plugin obneseodliËno. »eprav z “navadnim” Unsharpmaskom dobimo dobre rezultate, opazimo,da svetle toËke postanejo πe bolj svetle kotbi morale biti (primer v oËeh in na oËalih).

Miha ValenËiËMiha ValenËiËMiha ValenËiËMiha ValenËiËMiha ValenËiË

Izsek originalne slike

Uporabljen Photoshop plug in 10D Custom Sharpen Pro, nastavljen na vrednost 4 (Higher).

Uporaba Photoshopovega filtra Unsharp mask. Nastitve: 170%, toËkovni radij 1.1 in nivojska obËutljivost(threshold) 2.



Digitalna prevara!Fotografija je od nekdaj sluæila za neke vrstedokazno gradivo, za odraz dejanskega stanjapred objektivom v trenutku, ko je fotografpritisnil sproæilec. Pa je res tako? Kdor jesliπal za fotografijo, je gotovo sliπal tudi zaretuπiranje. Retuπa, v bolj ohlapnem pomenupomeni naknadno obdelavo slike, torejpotem ko je æe posneta. Retuπo sreËujemotudi pod nazivom fotomontaæa, digitalna

obdelava, post processing, imagemanipulation ipd.. Stara je toliko kotfotografija. Æe prvi fotografi so namreË naroke popravljali napake na steklenihploπËah. Kasnejπi fotografi so z retuπiranjemfotografij poleg odprave napak skuπalidoseËi lepπi motiv. Se spomnite dolgihtrepalnic in polnih temnih ustnic na Ërno-belifotografiji vaπe babice? Sedaj pa pomisliteza trenutek: »e je nekdo risal in brisal pofotografiji vaπe babice - potem fotografija nemore biti prikaz dejanskega stanja v trenutkunastanka. Babica je bila v resnici drugaËna,kot jo prikazuje fotografija, ni res? PREVARA?PREVARA?PREVARA?PREVARA?PREVARA?

Fotografija - koπËek zgodovine?Fotografija - koπËek zgodovine?Fotografija - koπËek zgodovine?Fotografija - koπËek zgodovine?Fotografija - koπËek zgodovine?Nedolgo nazaj mi je sorodnik pokazal starefotografije skupnega druæinskega prednika.Skupaj s svojimi vajenci ponosno pozira predkovaËnico. Zavihani rokavi, miπiËaste roke,koπati brki in resen obraz izzivalno zazrtdirektno v objektiv s fotografije pozdravljajosvojega potomca osem desetletij kasneje!OËi so se sprehodile po detajlih nafotografijah. Tu leæi razmetano orodje, tamdrugi pripomoËki, vrvi, okraski, verige,podkve... Na hrbtni strani fotografij je vestenfotograf zapisal datum nastanka fotografije.Posnete so bile pred rojstvom mojega, zdajæe pokojnega oËeta! Ni treba biti arhivar, dase zaveπ pomembnosti take fotografije. V

rokah dræiπ - niË drugega kot - koπËekkoπËekkoπËekkoπËekkoπËekzgodovinezgodovinezgodovinezgodovinezgodovine!! Vsak od nas verjame, da jefotografija verodostojen prikaz dogajanjapred fotoaparatom, torej da gledamo tistokar bi v danem trenutku videli tudi sami, Ëebi bili tam. »ista dejstva.Oglejte si eno izmed njih. Prikazuje avstroogrske kovaËe pri delu. Verjetno nihËe nedvomi o njeni avtentiËnosti. Kaj pa Ëe reËem,

da je oficir z otrokom na levi strani fotografijes pomoËjo raËunalnika prenesen z nekedruge fotografije? Je potem ta fotografija πeverodostojna? Je πe “koπËek zgodovine” alije kar digitalna prevara? »asi slavne cesarice,obeh svetovnih vojn in rajnke Jugoslavije somimo.Fotografi iz teh obdobij so retuπo uporabljaliskoraj izkljuËno za “izboljπanje” videzafotografije. S fotografij so odstranjevalipraske, dodajali so liËila, brisali mozolje....Tako delo je zahtevalo od fotografa kar nekajizkuπenj, dobro oko, mirno roko in precejpotrpeæljivosti, zato so se za tovrstne storitveodloËali bolj redki petiËneæi. Kakπna jesituacija danes? Fotoaparat (bodisi digitalniali analogni) ima praktiËno vsak. RaËunalniktudi ni nobena redkost. Kdor ima analogniaparat, si poleg raËunalnika omisli πe skener,ki mu posnete fotografije digitalizira inpripravi za nadaljnjo obdelavo zraËunalnikom. To pa pomeni, da lahko vsakmalo bolj veπË mulec (ali smrklja) v parminutah in brez truda popolnoma spremenifotografijo. »e je fotograf pred 50 leti babicina sliki dorisal daljπe trepalnice, ji lahkodanes v 5 minutah doriπemo koπate dedkovebrke Ëe hoËemo! Potvarjanje dejstev nadigitalnih fotografijah je postalo æe takoenostavno in prepriËljivo, da goljufije vednoteæje opazimo.

Digitalni rajDigitalni rajDigitalni rajDigitalni rajDigitalni rajUporaba raËunalnikov v dobi digitalnefotografije je neobhodna. (Razume se,govorim o raËunalnikih z nameπËenoprogramsko opremo za obdelavo fotografij.O sami programski opremi bom pisal kdajdrugiË!) Programi za obdelavo fotografijizvajajo retuπo s par kliki po miπki intipkovnici. So relativno enostavni zauporabo, vendar to pomeni, da lahko prvein enostavnejπe popravke v resnici izvedemoæe po par minutah dela z njimi, da pa jih dopotankosti obvladamo, to pa zahteva veË letprofesionalnega dela z njimi in razumevanjeprincipov, po katerih delujejo programi. Alije potem kaj Ëudnega, da tako hitrozapademo skuπnjavi? SedeË zaraËunalnikom lahko v par minutah shujπamdeset kilogramov, se pomladim za deset let,si omislim Ferrarija pred garaæo, lahko svetdomiπljije predstavim kot realnost.Laæja dostopnost do teh tehnik poslediËnopomeni veË retuπiranih fotografij. Ali lahkoreËemo, da ima retuπirana fotografija veËjosporoËilnost? Ali je dodatek kontrasta aliosvetlitve æe retuπa? Da bi lahko odgovorili

na to vpraπanje moramo najprej definirati,kdaj neko fotografijo oznaËimo kot retuπo.

Kaj je retuπirana fotografija?Kaj je retuπirana fotografija?Kaj je retuπirana fotografija?Kaj je retuπirana fotografija?Kaj je retuπirana fotografija?Ob tem vpraπanju se kreπejo mnenja tako prinas kot drugod po svetu. V veËini primerovje tako ali tako pomembna estetskakomponenta. Tako kot pri slikarjih nikoli neprimerjamo verodostojnost slike na platnuz resniËnim motivom, je tudi pri fotografijiza opazovalca najveËkrat bolj pomembnaestetska vrednost fotografije. »e kak detajlmoti in ga avtor izbriπe, s tem fotografijoizboljπa? Za ilustracijo poglejmo namiπljenprimer: Na fotografiji imamo mladenko, ki nakoncu pomola, naslonjena na svetilnikobËuduje galebe v letu. Lotimo seraËunalniπke obdelave. Lepo po fazah: 1.)Slika vleËe preveË na modro, zato popravimotonsko vrednost bolj na rdeËe- rumeno.Dobimo lepπi uËinek zahajajoËega sonca. 2.)Na zunanjih delih slike je veË detajlov, kiodvraËajo pogled z glavnega motiva.Odreæemo (crop). 3.)PoveËamo kontrast insliko s filtrom malce izostrimo. 4.) Obrazdekleta posvetlimo, da pride bolj do izraza5.)Poleg njene glave izza pomola πtrlijambor. Pobriπemo. (clone ali podobnafunkc.) Prav tako pobriπemo osamljenobarËico v daljavi. 6.)Iz neke druge fotografijedodamo na nebo od sonca oæarjene oblake.Dobimo bolj dramatiËni uËinek. 7.)Pobriπemo cel svetilnik in namesto njegavkomponiramo primerno figuro kakegaznanega Slovenca. Recimo kar predsednikadræave. Sedaj se naπe dekle naslanja nanj.Rezultat? Predsednik preæivlja romantiËni

Tako so v naπih krajih podkovali konje za Ëasa cesarice Marije. Fotografija postane za gledalca pomembna, Ëepozna ozadje. Kraj, Ëas, osebe na sliki - πele poznavanje teh podatkov da fotografiji zgodovinsko vrednost.MogoËe je pa kateri od teh fantov na sliki prav tvoj prednik?

Jih poznate? Moænost retuπe, ki fotografom pred letini bila dosegljiva brez obilice izkuπenj potrpeæljivostiin natanËnosti, je danes mala malica za skorajvsakega mulca!

Tragedija! Morsko pes je napadel marince medvojaπko vajo. »e bi slika nastala pred 20 leti, verjetnoo njeni avtentiËnosti ne bi dvomili, tako pa je posnetekresniËno tako πokanten, da se nam v misli takojprikrade sum na digitalno obdelavo.

Da so retuπe lahko tudi æaljive dokazuje mnoæiica sicerπaljivih fotografij, ki oËitno namigujejo na kakπnopomalnjkljivost oseb na fotografiji. Primer na slikiprikazuje ameriπkega predsednika, kot da bi ne znalniti otroπke knjige prav obrniti. Slika ni “ujet trenutekv Ëasu” ampak je retuπirana z oËitnim namenom.



vikend ob morju z lepo mladenko! Nastalafotografija je nedvomno retuπa, ali pa jeretuπa tudi fotografija po fazi 1.) ali 2.) ali 4.)... Do kje smemo πe reËi da fotografijaprikazuje dejansko stanje?Prva znana zloraba retuπe v politiËne namenev Veliki Britaniji je odmevala v Ëasopisju leta1996. (Ëlovek bi pomislil da se bo kdo tegaæe prej domislil). Fotograf je v restavracijiposnel politiËnega veljaka in njegovo æeno.Da bi zadeva “bolje” zgledala, je (kdo ve naËigavo pobudo) z mize digitalno odstranilsteklenico piva, in drugo steklenico z retuπospremenil v steklenico πampanjca.

Na videz nedolæna in neπkodljiva retuπa jesproæila plaz polemik v javnosti »lani NUJ(nacionalizirati Union of Journalists) so seodzvali: “To ni fotografija! To je foto-slika!”so trdili in sproæili pobudo, naj bi urednikipublikacij na vse fotografije dodali znak kipove ali je bila fotografija digitalno obdelana.

Logo, s katerim bi oznaËevali retuπiranefotografije (levo) in Logo za neretuπiraneposnetke (desno).Danes lahko vidimo, da iz vsega tega kar seje pred slabim desetletjem pletlo ni nastaloniË. Za povrh pa so ugotovili, da logo zaneretuπirane posnetke v Evropi pomeni, dase lahko material kemiËno Ëisti.... VeË o tem:http://media.gn.apc.org/9605mani.htm Kerje skoraj vsaka digitalna fotografija predobjavo obdelana, pa Ëeprav samo osvetlitevali izrez, bi veljalo sprejeti normative kdajvelja fotografija za spremenjeno.

Pravila retuπePravila retuπePravila retuπePravila retuπePravila retuπeNekih sploπno priznanih in potrjenih pravilo tem kaj je retuπa in kaj ne, πe nipostavljenih, zato si bomo pomagali sami.Recimo da smo nekomu dali svojofotografijo. Pove nam, da jo bo “popravil” inobjavil v Ëasopisu. Kakπne popravke mulahko dovolimo, brez strahu da se bo vËasopisu znaπla slika, ki nas prikazuje v -hmm, kako bi rekel - v kakπni koËljivi situaciji,sumljivi druæbi, ali “eksotiËni” lokaciji?Definirajmo pravila s katerimi bi ne imelistrahu, da bo okrnjena ali spremenjenasporoËilna komponenta naπe fotografije.DovoljenoDovoljenoDovoljenoDovoljenoDovoljeno:Izrez (crop), Ostrenje, Korekcija osvetlitve(samo v taki meri, da se detajli s slike

ohranijo, ni dovoljeno z uprabozatemnjevanja ali osvetljevanja brisatidetalje s slike), korekcija barv (samo Ëe sene spremenijo resniËne barve inneselektivno), Reæiranje kadra (potrebnonavesti resniËna dejstva. Ni prav, Ëenavedemo pri sliki leva da je “S safarija vAfriki” Ëe smo ga slikali v NemËiji v ZOO),pretvorba v »B (Ëe je neselektivna incelotna), odprava tehniËnih napak (prah inpraske, digitalni πum.)Ni dovoljenoNi dovoljenoNi dovoljenoNi dovoljenoNi dovoljenoDvojna ekspozicija, zdruæevanje fotografij alidodajanje detaljov z drugih fotografij, risanjena fotografiji , mehËanje (blurr), odprava alidodajanje nezaæeljenih a realnih detajlov(mozolji, telegrafske æice, prometni znaki, ...), barvanje »B fotografij, uporaba kreativnihfiltrov,Sedaj ko smo pribliæno definirali pravila,poglejmo nekaj primerov pretiravanja priuporabi retuπe. Znan primer je iz ameriπkerevije TV Guide (26.8.89). Uredniki so nanaslovnici potrebovali Oprah Whinfrey’s, nanjihovo æalost pa je pred kratkim zeloshujπala in novejπe fotografije niso imeli vfotoarhivu. Domislili so se reπitve. ObrazOprah Whinfrey so stisnili (shujπali) in ga zretuπo namestili na fotografijo vitke igralkeAnn Margaret. Kreator obleke na sliki jeprevaro odkrili in sproæil se je plaz polemiko dopustnosti takega ravnanja.

Je dober namen opraviËljiv razlog? Recimoodstranitev mozoljev z lica ali koπËka hranez zob? ©e ena iz Ëezluæja: V juniju 1994 stadve reviji Time in Newsweek objavili enakofotografijo O. J. Simpsona. Na naslovnicirevije Time je bil igralec temne koæe, neobrit,rahlo neoster - rezultat retuπe. Nobenihbistvenih popravkov, vendar pri gledalcupusti v podzavesti bolj negativen vtis!Vpraπanje ki je begalo AmeriËane: je urednikrevije Time nepremiπljen, je rasist ali samoslab umetnik?

Verodostojnost fotografijeVerodostojnost fotografijeVerodostojnost fotografijeVerodostojnost fotografijeVerodostojnost fotografijeMeje med digitalno sliko in fotografijodejansko ni tako lahko postaviti. Potrebnoje vedeti, da so se tudi na negativih in diasihdelale doloËene korekcije tako medrazvijanjem, kot po njem. ©e lansko leto jezveza N.C. Press Photographers Associationodvzela nagrado nagrajencu zaradiuporabljene retuπe. »eprav fotograf svojin

slikam ni niË dodal ali odvzel, je “s pomoËjoagresivnega toniranja tako spremenil barvein osenËenost ozadij, da ni veË ustrezalorealnim razmeram”. Nagrajenec je sicer poburnih razpravah svojo nagrado dobil nazajsaj “nikjer toËno ne piπe v koliki meri pa jesicer dovoljeno toniranje lahko uporabljeno”, primer pa kaæe, da si tudi stroka πe ni Ëistona jasnem kako retuπo obvladovati.Mojstrstvo v obdelavi posnetkov kaæejo tudinekateri naπi Ëasopisi in revije. Nekatereretuπe njihovih naslovnic, ki so povezane zaktualnim druæbenim dogajanjem, so æeprave umetniπke stvaritve. Po internetu kroæineπteto retuπiranih fotografij, s katerimiavtorji æelijo pri opazovalcih vzbuditizaËudenje, πok, nejevero... V zabavno branjein ogled priporoËam http://truthminers.com/truth/faked_photos.htm.Da je retuπiranje fotografij z namenomzavajanja gledalcev æe stara zgodba se lahkoprepriËate na tem naslovu: http://www.museumofhoaxes.com/ Med drugimtam najdete material izpred 70 let, recimosliko (retuπo) Hitlerja pri 3 letih, slike πtirimeterske kobilice ipd.

Ne bi rad zavajal in napeljeval k razmiπljanju,da je sporna samo naknadna obdelavafotografij. Tudi montaæa kadra predpritiskom sproæilca je lahko zavajujoËa. Znanje primer, ko si je urednik zaæelel slikeleoparda, ki ære svoj plen v grmovju v ozadjupa se vidi zahajajoËe sonce. Da bi fotografizpolnil to nalogo, je najel cirkuπkegadreserja s treniranim leopardom vred innekaj lovcev, ki so nastreljali divjad. ObsonËnem zahodu je s pomoËjo dreserjaposlikal zverino, ki je ubogljivo leæala v grmu,kjer je “po nakljuËju” leæala ustreljenaantilopa, zato si je zverina spotomaprivoπËila πe malico - v sploπno zadovoljstvovseh udeleæenih kot tudi urednika ingledalcev.Na forumu e-fotografije je matty objavil linkdo zanimive slike, ki prikazuje vodomca prilovu muhe enodnevnice. Fotografija je izπlana naslovnici madæarske izdaje revijeNational Geografic, revije ki slovi pokvalitetnih in avtentiËnih fotografijah.©kandal je nastal, ker so ugotovili da jefotografija montirana. Pri odkrivanju prevareso sodelovali fotografski strokovnjaki inbiologi. Nekaj njihovih ugotovitev: 1.) Muhaje mrtva, sicer bi bili zaradi njenega gibanjav vodi vidne vibracije. 2.)Vodomci nikdar nenapadejo plena v vodoravnem letu, temveË

nanj pikirajo z viπine. 3.)Kot pod katerim ptiËdræi krila ni naraven 4.)Vrat ptiËa jenenaravno tanek 5.)PtiË med fotografiranjemni letel! »e bi letel z minimalno hitrostjo zavodomce (cca 50km/h) bi bilo z 400mmobjektivom potrebna zaslonka najmanj 1/32.Za tak scenarij je z znanimi bliskavicaminemogoËe doseËi dovolj moËno osvetlitev.Itd. VeË o tem: http://www.naturephoto.hu/natgeo_english/index.html Brez dvoma jefotografija po svoji estetski vrednostiËudovita. Vpraπanje pa je kaj jepomembnejπe: da je fotografija lepa ali daje verodostojna?

ZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekÆivimo v Ëasu izrazitega nasiËenja zinformacijami. Vizuelna informacija, imamoËan vpliv tudi prek podzavestnegazaznavanja. Celotna druæba mora vedeti,kako interpretirati dobljene informacije.Retuπe fotografij, ki jih sreËujemo na vsakemkoraku, niso samo stvar tehnologija, temveËstvar razumevanja druæbe! NauËiti semoramo, da videno informacijo ne vzamemoza dejstvo!Pri predvajanju prvih filmov so ljudje paniËnobeæali, ker so se bali da bo vlak s platnazapeljal mednje. Hollywood je dosegel, dadanes πe pri tako srhljivih prizorih mirnoobsedimo na sedeæu in srkamo kokakolo.Tudi pri fotografijah se bomo morali navaditi,da bomo vedno sumili v retuπo. DoberDoberDoberDoberDobernamen ne opraviËuje retuπenamen ne opraviËuje retuπenamen ne opraviËuje retuπenamen ne opraviËuje retuπenamen ne opraviËuje retuπe! Nikoli namreËne vemo v kakπen namen bo fotografijauporabljena. Po drugi strani sem prepriËan,da se najlepπe posnetke naredi s pomoËjoretuπe in reæiranja scene. In prav estetskavrednost fotografije je veËkratpomembnejπa. Koga pa briga, da je na slikipradedek s kravato, Ëeprav jo je verjetnonosil samo dvakrat v æivljenju, da imajo napopotni fotografiji vsi Ërnci ki delajo na poljunove (nedeljske) obleke? »e mi je fotografijavπeË, mar bom kompliciral z vpraπanji:”Kakoda je tako velika luna na πirokokotnemposnetku?” Ali: “Mar niso ti oblaki nekamnenaravno osvetljeni?” »e mi je slika vπeË,se torej ne bom obregnil ob uporabo retuπein bom polemiziranje o tem lepo prepustildrugim.

Tadej Rupnik

Retuπa in original iz tridesetih let prejπnjega stoletja.Leva slika naj bi prikazovala malega Adolfa. Da jeslika ponaredek je dokazla mati, ki je uspela najtioriginal (desna slika) na kateri je njen sin in nimaveza z slavnim Führerjem. Zapeljevanje gledalcev torejni od vËeraj!



Dandanes je digitalna fotografija æe skoraj vvsakem domu. S tem pa se tudi del trdegadiska v raËunalniku dokaj hitro polni sfotografijami, πe posebno v druæinah zmajhnimi otroci, seveda pa niso izkljuËenitudi amaterski in profesionalni fotografi, kottudi ne ostali uporabniki digitalnihfotoaparatov. Ko se nam v raËunalnikunabere æe kar nekaj sto fotografij, si jih

marsikdo æeli lepo urediti in si k fotografijamzabeleæiti datum posnetkov, kraj dogajanjain πe marsikaj bi se naπlo, vsak ima paË svojokus in ideje. Danes to veË ni problem, sajnam ni potrebno obdelovati vsake fotografije

posebej. Predstavil bi vam zelo zanimiv in πeposebej priroËen program za “vodnoæigosanje” PhotoWatermak Professional.Program je namenjen vsem, ki si æelijo lepo

urediti svoje fotografije in jih dopolniti z“vodnimi æigi”; datumom posnetka, krajemdogajanja, itd. Zadeva je zelo funkcionalna,saj nam omogoËa vrsto orodij in priboljπkov,ki nam olajπajo delo in na koncu ko sinastavimo vse parametre kliknemo na gumbter vse izbrane datoteke ali vse datoteke vizbrani mapi bodo dopolnjene z naπimizahtevami.

Tako imenovane “vodne æige” si lahkovnaprej pripravimo za posebne priloænosti(rojstni dan, poroka, abraham,…) ter jihshranimo za poznejπo uporabo, pri tem jezelo priroËno, Ëe si naredimo “vodni æig”,

kateri nam doda datum posnetka, nastavimosi πe samo postavitev datuma in si gashranimo, ter tako lahko vedno ko imamonekaj fotografij, naloæimo shranjen “vodni

æig” in kliknemo gum ter vse fotografije bodoimele odtisnjen datum posnetka, pa πedatum bo na vsakem posnetku na enakemmestu. Vsako fotografijo posebej lahko πeobdelamo (barve, kontrast, svetlost,…),vkljuËena je tudi funkcija “Obreæi” s katerolahko naπe fotografije obrezujemo.Na razpolago imamo πe nekaj zanimivihfiltrov za fotografije in “vodne æige”. Sevedalahko fotografije okrasite tudi z vaπimlogotipom, ter tako pripravite lepe posnetkeza spletno predstavitev in πe kaj bi se naπlo.Verjetno si vsak uporabnik preimenuje vsedatoteke, saj nam fotoaparati oznaËujejoimena s πiframi. Tukaj imamo super orodjeza masivno preimenovanje datotek, kjer sinastavimo naπe parametre in s kateroπtevilko se naj preimenovanje zaËne terkliknemo gumb in æe imamo vse datotekepreimenovane z enakim imenom.Zelo priroËna funkcija v programu je, da namomogoËa samodejni prenos podatkov EXIF,kjer so zabeleæene vse informacije o naπemposnetku, ter te informacije lahko tudivkljuËimo oz. “vægemo” na fotografijo brez,da bi karkoli pisali. To je zelo dobra funkcija,ko se ne moremo spomniti kdaj smo posnelifotografijo. V EXIF tabeli najdemo informacijeod datuma posnetka, modela fotoaparata,Ëas osvetlitve,….Program PhotoWatermark Professionalpodpira najbolj znane vrste datotek JPEG,TIFF BMP, GIF (tudi animirani), PNG inJPEG2000 za keter nastvitve si lahko sami

nastavimo po æelji. Vgrajen ima tudi lastenFTP klient, ki nam omogoËa enostavnoprenaπanje datotek fotografij z streænika intudi na streænik. Enostavno vtipkamopodatke o streæniku, naslov, uporabniπkoime in geslo in æe lahko delamo z njim.

Program - PhotoWatermark Profesional

PhotoWatermark Professional osnovnePhotoWatermark Professional osnovnePhotoWatermark Professional osnovnePhotoWatermark Professional osnovnePhotoWatermark Professional osnovnefunkcijefunkcijefunkcijefunkcijefunkcije- Z enim korakom lahko procesiramo velikoπtevilo fotografij (vse datoteke v mapi in tudiv podmapah) z kombinacijami:- Masovno preimenovanje: Izdelamo si



lahko enaka imena datotek in razvrπËena poEXIF datumu in Ëasu.- Masovno poveËevanje: Lahko uporabimoenega izmed 11 poveËevalnih filtrov.- Masovno spreminjanje med vrstamidatotek: JPEG, TIFF, BMP, GIF, PNG in JPEG2000.- Masovno tiskanje: Tiskamo lahkofotografije z ali brez “vodnega æiga”.- Masovno vrtenje fotografij: Lahko zavrtimovse fotografije naenkrat.- Masovno prilagajanje fotografij:Prilagodimo si barve, kontrast, svetlost,…- Masovno obrezovanje: Za vsakofotografijo si definiramo okno za obrez injih z enim klikom vse naenkrat obreæemo.- Izdelovanje AVI: Izdelamo si lahko AVI(video) datoteko z ali brez “vodnega æiga”).- Prilagodimo si lahko izhodno datoteko:velikost, vrsta, z ali brez “vodnega æiga”,…- Upravljamo lahko z veË vodnimi æiginaenkrat z uporabo vgrajenega urejevalnikavodnih æigov: poveËajmo svoje kreativnosti,preklapljamo lahko med shranjenimivodnimi æig z samo enim klikom.- Tri vrste objektov: Za vodni æig lahkouporabljamo tekst, fotografije in risalne

elemnte (Ërta, krog, kvadrat,….).- VeËvrstiËni tekst in razliËni stili:Uporabljamo lahko veËvrstiËni tekst,katerikoli TrueType pisavo, pri enovrstiËnemtekstu pa lahko πe uporabljamo nagnjenopisavo.- Samodejni objekti - Objekti, ki sosamodejno posodobljeni z vsako fotografijoz uporabo njene EXIF podatkovne tabele.- Samodejni info datoteke: Svoje fotografijelahko “æigosamo” z imenom in velikostjodatoteke.- Samodejni datum: Na fotografije lahkododamo datum posnetka ali datum zadnjega“æigosanja” v razliËnih naËinih.- Samodejna tabela EXIF: Pokaæe nam vseinformacije o datoteki.- Samodejna starost: V program sinastavimo datum rojstva otroka in s tem namomogoËa samodejni æig starosti otroka nanaπo fotografijo.- Proizvajalec in model fotoaparata: Pokaæenam kateri fotoaparat je posnel fotografijo.- Efekti za fotografije: nekaj efektov imamona razpolago za polepπanje fotografij- Stil pisave: obris, senca, mehkost,…- Mehka senca: Vsak objekt ima svojosenco.- Prosojnost: Vsakemu objektu nastavimosvojo prosojnost.- Vstavi ali prilepi fotografijo: JPEG, GIF, PNG,ICO, WMF, EMF, TIFF, BITMAP, JPEG2000 itn.- Poravnava objektov: Vsak objekt lahko imasamodejno postavitev izmed 9prednastavljenih naËinov.- Brskalnik map in datotek je enak

“Raziskovalcu”- Podpora za animirane GIF datoteke inveËstranske TIFF datoteke.- Vgrajen imamo FTP klient, kateri namomogoËa prenos z ali na streænik.- Lahko si vklopimo ali izklopimo namigeprograma.- Na razpolago imamo veliko jezikovprograma, tudi SLOVENSKI.- Lahko si nastavimo preobleke programa.

Seveda bi lahko πe naπteval veliko veË, kajtivseh funkcij programa se ne da opisati, zatovam priporoËam, da si prnesete preizkusno

verzijo.Na koncu bi rad povedal, da je programvredno preizkusiti, saj nam omogoËa vrstodobrih in priroËnih funkcij. Preizkusno verzijoprograma lahko dobite na naslovuwww.photowatermark.com, kjer programlahko tudi registrirate, vendar boste za njegamorali odπteti 40 $, kar pa po moji oceni niveliko za ta program, glede na to kar vseomogoËa.In πe nekaj enostavnih primerov “vodnihæigov” z programom PhotoWatermarkProfessional.

Ludvik Hozjan



Fotomontaæa - MI©KO iz RED HORN night club-aFotomontaæa - MI©KO iz RED HORN night club-aFotomontaæa - MI©KO iz RED HORN night club-a

Slika za tokratno predelavo prikazuje precej divjega moæaka, zato sem se odloËil, da ga postavim v ustreznookolje. Moæak je nadvse primeren za varnostnika v noËnem klubu….Torej postavimo Miπka na sceno!

Najprej smo postavili Miπka na ustrezno sceno, ki smo jo oblikovali iz fotografije stopnic in narisali okvir vratter tablo nad vhodom.

No zelen moæic ne more imeti sluæbe v RED HORN-u zato sem najprej prebarval koæo. HlaËe sem izrezal iz prejπnje slike injih prebarval v sluæbeno rdeËo nato pa na hlaËnico dodal πe zaπËitni znak kluba. Make-up pod oËesi pa za “resnejπi” pogled…

Sedaj pa k bistvu montaæe. Miπko ni ravno biser intelegence. Kadar ga kaj razjezi ne razmiπlja ampak samoplane… in tedaj Miπko nima Ëasa za odpiranje vrat.V naπem primeru je bil to fotoreporter z vkljuËeno bliskavico….Vsak del vrat sem narisal v svoji plasti in jih ustrezno razkosal.

Da se vidi, kako je miπko segel skozi vrata sem del roke prekopiral in jo postavil nad plast z razbitimi vrati. Zabolj realno sliko sem narisal πe kljuke v hiπnem stilu.Slika je skoraj konËana in prikazuje Ëas delËek sekunde po tem, ko se je Miπku “utrgalo”.

Zmagovalec prejπnjega kroga Bine Æerko, nam je kar iz New York-a poslal novo fotografijo v obdelavo. »asaza obdelavo in objavo predelane fotografije je pet dni.


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - april, maj 2004 45e-Fotografija - april, maj 2004 45e-Fotografija - april, maj 2004 45e-Fotografija - april, maj 2004 45e-Fotografija - april, maj 2004 45

Na forumu spletnega naslova www.e-fotografija.com se vsak teden

odvija PhotoShop CONTEST, z namenom spoznavanja programov za

obdelavo fotografij. Vsak teden zmagovalec prejπnjega Contesta

predloæi fotografijo, katero udeleæenci predvsem s pomoËjo ideje

spremenijo v vπeËnejπo. Kaj se da iz povpreËne fotografije narediti, je

prikazana fotomontaæa katere avtor je Franci Levc - Kurty. S pomoËjo

njegove razlage poteka dela, si bomo laæe priËarali, kako je konËna

fotomontaæa nastala. seveda vedno se zaËne z idejo!

Photoshop je veË kot le orodje za korekturo fotografij. PraktiËno nam nudi neomejene moænosti manipulacije.

To pomeni, da poleg montaæ razliËnih fotografij lahko umetno skreiramo posamezne dele fotografije. Takπen

primer kombinacij fotografije in skreiranih delov vam predstavljamo v sledeËem prispevku.

Seveda za pristen obËutek potrebujemo mnoæico drobcev razbitega stekla, ki frËi po zraku. Drobce stekla sem risal vsakega v svoji plasti zaradi meπanja plasti in jih na koncu zdruæil v eno plast. Posamezni drobci morajo bitirazliËne velikosti in oblike. V naπem primeru je drobcev veË kot 150!!! S tem je montaæa zakljuËena in pripravljena za objavo na PS Contestu foruma e-fotografija.com.


BrezplaËni izvodrevije e-Fotografijadobite pri vseh oglaπevalcih vreviji in tudi pri naslednjihponudnikih digitalne opreme inizdelave fotografij:

FOTO GO AJDOV©»INALAVRI»EV TRG 8

AJDOV©»INAtel.: 05/368 03 53

e-mail: [email protected]

FOTO GRAD, klasiËni in digitalnifotostudio in trgovina

- prodajno mesto NikonMIKLO©I»EVA 36 in TRG OF 13, Ljubljanatel.: 01/439 29 00, 10/439 29 10, 041/624 533

e-mail: [email protected]

FOTO BRBRE d.o.o.OZKA ULICA 7

SLOVENSKA BISTRICAtel.: 02/81 81 766www.fotobrbre.si

Foto ateljePavπiË Zavadlav

Metod Zavadlav s.p.Ob parku 1, 5250 Solkan

tel.:05/300 56 52e-mail: [email protected]

NASTAVKI ZA “DIGITALCE”

Starejπi fotografi se bodo radi spomnili vseh razliËnihdodatkov, ki smo jih imeli pri fotografiranju. Posebej velikosmo s sabo nosili filtre, predleËe, objektive in drugo “kramo”in se potihem smejali naπim predhodnikom, kaj vse so onivlaËili s sabo.Sedaj, v dobi digitalne fotografije, pa naenkrat pogreπam vseto. Ob nakupu torbice za mojega Fujija, se nisem mogelodloËiti, katero naj kupim. Saj nimam niËesar za nositi zraven,razen morda πe kakπne spominske kartice, krpice ali “penzla”za brisanje objektiva in ekrana, pa morda πe stojalo. Vse ostalolahko obdelam kasneje v “laboratoriju” - beri za raËunalnikom,tako, da me nostalgija po starih Ëasih, kar krepko daje.Tokrat si bomo ogledali nekaj v zvezi optiËnih nastavkov -konverterjev, ki so tudi pri digitalnih fotoaparatih dobrodoπli.Toda, pozor. Ko ste kupovali fotoaparat ste morda spregledali,da na objektivu nima navoja. Potem tega Ëlanka ne berite, πeposebej, Ëe fotoaparata ne mislite menjati, kajti vsi filtri indrugi optiËni nastavki, se enostavno privijaËijo na objektiv.Seveda je tukaj prisotno πe vpraπanje ali se vaπ objektiv nepremika ven-noter in bi v tem primeru vozil nastavke s sabo vkolikor bi bil motorËek objektiva dovolj moËan. Velikofotoaparatov ima v kompletu poleg πe dodatni tubus alizaslonko, ki πËiti objektiv pred udarci, istoËasno pa jenamenjen pritrjevanju filtrov in drugih nastavkov.»e pogledate na internetno stran svojega fotoaparata, bostenaπli tudi dodatno opremo zanj. Po navadi ti dodatki nisonajbolj poceni /tako kot pri avtomobilih/ vendar so se razliËneoptiËne firme pobrigale, da lahko kupimo paË ustreznenadomestke, ki po kvaliteti ne zaostajajo za originalom,cenovno pa so lahko tudi za polovico cenejπi. Tudi “handlanje”s trgovci ni odveË, saj smo prej, ko smo hodili v Evropo,navezali stike z mnogimi tovrstnimi prodajalnami, ki nas sedajπe raje sprejmejo.Opozoriti pa velja, da se nekaj tovrstnih dodatkov æe zelougodno dobi tudi pri nas, zato se najprej prepriËajte ali je cena

pribliæno takπna kot preko “meje” in se πele nato odloËite zanakup.Mnogi tudi prakticirajo uporabo optiËnih nastavkov odfilmskih kamer - do neke meje gre tudi to, vendar boditepozorni na ostrino robov in kvaliteto slike.Kot dobrodoπlainformacija pa je ta, da s temi konverterji lahko slikate zelouspeπno makro posnetke, pri nekaterih celo do enegacentimetra blizu.Za posebno makro fotografijo pa so obveznepredleËe.Eden prvih optiËnih nastavkov je za vsakega fotografaπirokokotni objektiv. Glede na to, da vsi fotoaparati nimajoenakega premera objektiva, uporabljamo t.im.vmesneobroËke, ki nam omogoËajo, da dodatek ustrezno priËvrstimona naπ objektiv -n.pr. iz 55 mm na 52 mm. Seveda je potrebnoupoπtevati, da so tovarniπki izdelki vaπega fotoaparatausklajeni z vaπo goriπËnico in da nekih neostrih robov alisferiËnih popaËenj po navadi ni.DrugaËe pa je z nastavki v prosti prodaji. K sreËi imamo tomoænost, da sliko vidimo na naπem malem ekranu /SLIKA 1/in ocenimo ali je dobra ali ne. To se je zgodilo tudi avtorjuËlanka, ki je kupil nastavek za πiroki kot s faktorjem 0,5 invidel na ekranu fotoaparata, da so “pobrani” le koπËki robov/SLIKA 2/.Ne bom govoril o preseneËenju doma, ko je na raËunalnikuzazijala okrogla slika /SLIKA 3/ in spremenila dosedaj okrogelin nasmejan obraz avtorja v konjskega. Seveda Ëlovek ne bibil Ëlovek, Ëe ne bi mislil digitalno in takoj iskal reπitve. Ena jeseveda ta, da v programu za obdelavo fotografij izreæemo paËdel slike, saj je ostalo πe vedno dovolj πirokega kota. Drugareπitev je, da optiËni nastavek pribliæate k objektivu tako, dazaslonko-tubus, skrajπate za nekaj milimetrov, tretja varianta,ki jo priporoËajo trgovci pa je, da svojega objektiva nikoli nenastavite na maksimalni πiroki kot, ampak, ga pustite kotnormalnega, saj vam optiËni nastavek sam razπiri obzorje.Ja, tako je to, moji sotrpini.©e slabπe pa se godi nekaterim, ki kupijo optiËni nastavek za

raËunalnikom.Tudi nekaj pripomb je na ostrino robov, tako,da se dobro prepriËajte preden kupite karkoli, kako je s sliko.Najbolje je, da poslikate kar v trgovini nekaj fotk, potem pajih pazljivo pregledate doma.Za makro fotografijo ima veËina digitalcev æe vgrajeno tomoænost in nakup posebnih predleË skorajda ni potreben. »epa te moænosti nimate, veselja do makro fotografije pa jeveliko, si omislite komplet vsaj treh predleË, ki jih med sabolahko poljubno kombinirate in s tem poveËate motiv za karnekajkrat. Tako, sedaj pa v akcijo in v naslednji πtevilki boprav gotovo nekaj fotografij s temi novimi Ëudesi.In πe nasvet za tiste, katerih objektivi nimajo navoja : priskrbitesi program za lepljenje sliËic-panorama, pa boste morda πebolje posneli enake motive. Le na stojalo ne pozabite…

Marjan VraniËar

SLIKA 1

SLIKA 2

SLIKA 3

teleobjektiv. Veliko pripombje, da se izriπejo na konturahobjektov ki jih fotografirate,poudarjeni barvni robovi /n.pr.arhitektura - na robovihstreh, portreti - na robovihuπes slikanega itd./ kateremorate potem obdelati πe z

FOTO BELVEDERE»EVLJARSKA 23

KOPERtel.: 05/627 12 45

www.fotobelvedere-sp.si

FOTO “STUDIO MATKOVI»”LEVI»NIKOVA ul. 14A, LJ

tel.: 01/519 20 42

e.mail: [email protected]



S Canonom PowerShot S1 IS boste dogajanju dosti bliæe. Odlikuje ga namreË 10-kratni

optiËni zoom s sistemom za stabilizacijo slike Optical Image Stabilizer. Navduπil vas bo z

izjemno kakovostjo slik in snemanjem do 60-minutnih* filmov. Tipalo CCD z loËljivostjo

3,2 milijona toËk in Canonov procesor DIGIC bosta oæivela podobe na vaπih fotografijah.

Vse, kar morate storiti, je, da pritisnete na sproæilec. Za veË informacij obiπËite www.canon.si.

*Odvisno od uporabljene pomnilniπke kartice.

Zoom brez tresenja:10-krat bliæe dogajanju.

Cano

n Ad

ria d

.o.o

. Dun

ajsk

a 1

28a,

100

0 Lj

ublja

na w

ww

.can

on.s

i

eFoto 12 PRINT · 2013-06-09 · Toda, ko vidi„ nove fotografe kako hitro spoznavajo osnove...

Documents

Transcript of eFoto 12 PRINT · 2013-06-09 · Toda, ko vidi„ nove fotografe kako hitro spoznavajo osnove...