Prihajajo ÒfotofoniÓ! -FotografijaNovice, Łlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: Beseda...

Slovenski fotografi -Matjaæ Kuntu

Izdelajmo si fotografije!

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje december-januar 2005/06 letnik 5 πt.21IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

Prihajajo “fotofoni”!

e-Videografija

Priπel je mesec, ko se kupi najveËdigitalnih fotografskih kamer, se z njimizelo pogosto fotografira in ustvari tershrani najveË fotografij na pomnilniπkeenote. Na raËunalniπke diske bomo poprenosu podatkov iz kamer v raËunalnikv mesecu decembru shranili πtevilnenove datoteke, tj. na novo posnetefotografije. PoËasi se bomo zaËelizavedati, da je fotografij v raËunalnikuæe toliko, da je treba narediti praviarhiv, sicer jih bomo pomeπali ali kakodrugaËe izgubili. A najpomembnejπe jepri digitalnih fotografih æe znano.Nasvet “izdelajmo si fotografije” je bil vletoπnjem letu v vseh revijah in jedosegel svoj zaËetni namen.

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

Digitalna uËilnicaPhotoShop CS2 II.del

®

Kljub silovito hitrem razvoju HD TV v ZDA in na Japonskem pa seseveda lahko vpraπamo: le Ëemu za vraga nam bo HD ta hip? Prinas bo treba πe vsaj 3-5 let preden bosta TV SLO in POP TV (da oostalih ne govorimo) πla v korak s Ëasom in v smeri HD televizije.Resnica pa je v nebo vpijoËa: za ves navaden program, novice itdto res ni pomembno.

Specialni objektivi

Skozi osnovne moænosti programa sebomo danes sprehodili, kar na praktiËnemprimeru poljubno izbrane fotografije, ker les poizkuπanjem in vztrajnim raziskovanjemprograma, se vam bodo zmoænostiprograma pokazale v vsej πirini.

Preizkusili smo

Program Picasa2

Æe v uvodu naj πe enkrat poudarim, da jeprogram podjetja PhotoShop namenjenzahtevnejπim uporabnikom. Predvsemtistim, ki æelijo svojo fotografijokakovostno obdelati, uporabiti orodja, kilahko tudi po veËji korekturi πe vednopomagajo obdræati najviπjo moænokakovost datoteke, ki so osnov digitalnegaobdelovanja fotografij æe vajeni.

Od predstavljenih objektivov vsak nasvojem podroËju nudijo doloËenospecifiËno prednost pred klasiËnimiuniverzalnimi objektivi. Seveda souporabni le za redke fotografe. A prav je,da se z njimi seznanimo, saj lahko le takospoznamo nekaj novega.

RAW ali JPEG?

Da bi posredoval pravo podobo oblik, jeMatjaæ izbral Ërno-belo fotografijo.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com


Bese

da u

redn

ika

V novo leto in nova spoznanja!

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Spletne straniSpletne straniSpletne straniSpletne straniSpletne straniwww.e-fotografija.comVsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πeveË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje tudiforum, na katerem lahko sodelujete tako zvpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme.Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahkoogledate ali ponudite foto opremo.

Naπ elektronski poπtni naslov:[email protected]@[email protected]@[email protected]

Vse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inelektronske poπte prihaja s spo-elektronske poπte prihaja s spo-elektronske poπte prihaja s spo-elektronske poπte prihaja s spo-elektronske poπte prihaja s spo-roËilom, da revije ni moæno dobiti vroËilom, da revije ni moæno dobiti vroËilom, da revije ni moæno dobiti vroËilom, da revije ni moæno dobiti vroËilom, da revije ni moæno dobiti vvaπem kraju. Oziroma, radi bi jovaπem kraju. Oziroma, radi bi jovaπem kraju. Oziroma, radi bi jovaπem kraju. Oziroma, radi bi jovaπem kraju. Oziroma, radi bi jodobivali po poπti na domaËi naslov.dobivali po poπti na domaËi naslov.dobivali po poπti na domaËi naslov.dobivali po poπti na domaËi naslov.dobivali po poπti na domaËi naslov.Na spletnih naslovih Na spletnih naslovih Na spletnih naslovih Na spletnih naslovih Na spletnih naslovih www.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comin in in in in www.rolan.si www.rolan.si www.rolan.si www.rolan.si www.rolan.si si lahko zagotovitesi lahko zagotovitesi lahko zagotovitesi lahko zagotovitesi lahko zagotovitebrezplaËni izvod e-Fotografije po poπtibrezplaËni izvod e-Fotografije po poπtibrezplaËni izvod e-Fotografije po poπtibrezplaËni izvod e-Fotografije po poπtibrezplaËni izvod e-Fotografije po poπti(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi popoπti!

V treh letih in pol skupnega druæenja smo spoznali mnogo zanimivosti iz sveta digitalnefotografije. Predvsem pa samo fotografsko tehniko iz njene “prave” smeri.Na zaËetku smo razblinili dilemo okoli pomembnosti glede πtevila toËk, nato o teæavah πumatipal, pa prahu na tipalu in nenazadnje slabe kakovosti fotografije iz DSLR kamer. Prihaja novost!Tu je nova magiËna beseda “dinamiËni razpon”. Torej koliko tonskih vrednosti in predvsemkako moËno v poËrnitev seæe naπe tipalo. A kot pri vseh dilemah, ki so plod prekratkegapoznavanja tehnike in πele sedanjega odkrivanja le te, bo tudi tema o “dinamiËnem razponu”kmalu zaπla v pozabo.E-Fotografija pa je s pomoËjo podjetja RoLAN predstavila novost, ki bo v naslednjem letumnogo pomembneje vplivala na fotografijo kot pregovarjanje o moËi tehnike.Hobi fotografom smo predstavili “digitalno temnico”. Torej tehniko od foto kamere, prekoraËunalnika in programov za obdelavo fotografij kot zaslona in na koncu tiskalnika. Prav tiskalnikpostaja tista naprava, ki daje nekaterim podjetjem upanje v nove dobiËke. Toda za domaËegafotografa tiskalnik vse bolj postaja tista naprava, ki mu omogoËa stik s fotografijo na papirju.V digitalni temnici pa to pomeni predvsem izdelavo fotografij veËjih formatov. In to drugaËekot v klasiËni analogni temnici. Danes nam digitalna temnica nudi enostaven barvni izpis, karje bilo v kemijski temnici za hobi fotografa prezahtevno opravilo. Med nas pa æe prihaja vseveË foto kiosk naprav. OmogoËale nam bodo hitro izdelavo fotografij na vseh mestih, kjer sezadræuje veË ljudi. V ZDA so “foto kiosk” izbrali celo za fotografsko osebo leta.Vsem bralcem revije se zahvaljujem za druæenje v tem uspeπnem letu in vas vabim, da nasberete tudi v prihodnjem. Spoznali boste πe marsikaj novega iz digitalnega fotografskega sveta.Pred tremi leti vas ni bilo malo, ki ste πe dvomili v novo tehniko. A nekaj zelo pomembnegasmo v vseh treh letih druæenja æe spoznali. Fotografija πe vedno ostaja fotografija! SreËnoSreËnoSreËnoSreËnoSreËno!

e-Fotografija - december, januar 2005/06 3e-Fotografija - december, januar 2005/06 3e-Fotografija - december, januar 2005/06 3e-Fotografija - december, januar 2005/06 3e-Fotografija - december, januar 2005/06 3

Digitalni avtoportret z najnovejπo DSLR kamero Nikon D200.

Samsung Pro 815Samsung Pro815 je opremljen s 15x optinim zoom æariπËnorazdaljo 28 - 420mm (ekvivalent 35mm). To pomeni, dalahko fotografirate od πirokega kota do telefoto z enimobjektivom. Pri SLR foto kamerah morate menjati objektivekar pomeni, da morate nositi ogoromno opreme, kupovativeË objektivov in nenazadnje zamudite najlepπe trenutkezaradi menjave.

Druga pomembna lastnost novega Samsuga je velik 3.5"TFT LCD zaslon. Navadno imajo DSLR foto kamere 2.5"LCD zaslone in zaslon ne kaæe slike v trenutku slikanja. SPro815 pa boste dobro videli vaπe posnetke æemed slikanjem. Z uporabo TMR tehnologije,lahko vsakdo gleda posnetke saj je kotvidnosti zelo πirok.

Poleg tega je Pro815 tudi prvi na svetu, kiima 1.4" LCD zaslon na vrhu foto kamere.Ker prikazuje æivo sliko iz objektiva namomogoËa slikanje iz razliËnih kotov. »e pa

æelimo, pa lahko LCD na vrhu foto kamere uporabimo zaprikaz informacij o slikanju. S tem lahko med slikanjem navelikem zaslonu vidite celotno sliko, na malem zaslonu pahitro spreminjate razline funkcije.

Pro815 ima baterijo z najvejo kapaciteto na svetu - 1900mAh7.4V lithium-ion. Velika kapaciteta je pomembna, saj z njimkar ne boste mogli prenehati s slikanjem. Polna baterijaomogoi slikanje do 500 posnetkov pred naslednjimpolnjenjem.

Pro815 e z vgrajenim flashom suverenoopravi svojo nalogo. Dovoljuje

slikanje do 7.7m, kar namomogoi osvetljevanje

posnetkov tudi vtemnem okolju. e

pa nam to e nezadoa, pa lahko z njimupravljamo tudi

zunanji flash, ki gapritrdimo na vrhfotoaparata.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

Izdelajmo si fotografije (V.)Misli digitalno - Shranjuj analogno!

Priπel je mesec, ko se kupi najveË digitalnihfotografskih kamer, se z njimi zelo pogostofotografira in ustvari ter shrani najveËfotografij na pomnilniπke enote. NaraËunalniπke diske bomo po prenosupodatkov iz kamer v raËunalnik v mesecudecembru shranili πtevilne nove datoteke, tj.na novo posnete fotografije. PoËasi se bomozaËeli zavedati, da je fotografij v raËunalnikuæe toliko, da je treba narediti pravi arhiv, sicerjih bomo pomeπali ali kako drugaËe izgubili.A najpomembnejπe je pri digitalnihfotografih æe znano. Nasvet “izdelajmo sifotografije” je bil v letoπnjem letu v vsehËlankih in je dosegel svoj zaËetni namen.Vse veË vas je, ki v fotolaboratorijeprinaπate fotografije na CD-jih, kiste jih posneli v zadnjih letihdruæenja z digitalno fotografskokamero. Vedno veË je tudi drugihproizvajalcev, uporabnikov, piscevin fotolaborantov, ki vam napodlagi nekaterih praktiËnihizkuπenj lahko povedo, da jemarsikdo æe ostal brezfotografij, ker jih je hranilsamo na digitalnih pom-nilniπkih nosilcih.Tudi industrijase vse boljzaveda, da jepriπel Ëas izdelavefotografij na fotopapir. Sublimacijskihin kapljiËnih tiskalnikov po ugodni ceni, skaterimi lahko natisnemo kakovostne slikeza druæinski fotoalbum, je Ëedalje veË. Pravtako je vedno πirπa tudi ponudba izdelavefotografij v klasiËnih fotolaboratorijih.Razlika je le v tem, da se pri njih izdelava vsebolj seli na CD ali v spletno ponudbo.Predvsem pa so zadnje akcije cenejπeponudbe prikljuËkov ADSL (kmalu tudi VDSL)povzroËile mnoæiËnejπe poπiljanje datotek vizdelavo. Toda teæav v zvezi z naËinom

arhiviranja datoteke in oddajo fotografije vizdelavo je πe vedno veliko.

Po fotografiranjuNajpomembneje je, da datoteke po prenosupravilno shranite oziroma arhivirate. NaËinovje veË in vsakdo si lahko izbere svojega. Slikelahko urejate po datumih, imenih, naslovihitd. A kot smo v e-fotografiji æe veËkratpoudarili, je iz vsake druæinske popotniπkefotodogodivπËine dobro Ëim prej izbratinajzanimivejπe fotografije. Shranite jih vmapo, ki jo lahko imenujete “v izdelavo”! Ko

æelite izkoristiti kakπno

a k c i j s k oponudbo oziroma

ko se æe nabere dovoljdatotek, pa jih dajte

izdelati. Moænosti zaizdelavo fotografij iz vaπih

datotek je veË:

1. Datoteke lahko sami natisnete stiskalnikom. Tako najhitreje pridete dofotografij. Lahko izdelate poljubno πtevilokopij in, Ëe æelite, celo opravite manjπekorekture.2. Vse izbrane fotografije lahko zapiπete naCD, ki ga odnesete v fotolaboratorij.Ponudbe fotolaboratorijev in kakovosti v njihizdelanih slik ste verjetno æe vajeni. Tamlahko naredijo tudi tonske korekture.3. Za veËino fotografov je poπiljanje datotekpo internetu æe vsakdanje opravilo.

©irokopasovnih hitrih ADSL-povezav je vseveË, na obzorju pa je æe πe hitrejπa povezavaVDSL. Nekaj veËjih internetnih ponudnikovizdelave fotografij æe opaæa, da so hitrejπepovezave povzroËile veËje povpraπevanje poizdelavi fotografij. Ker bo πirokopasovnihinternetnih povezav vedno veË, se temunaËinu izdelovanja fotografij obeta lepaprihodnost.

Pred izdelovanjem fotografijTako kot povsod se lahko tudi pri izdelovanjufotografij iz digitalnih datotek hitro pojavijoteæave. Prva je æe ta, da fotograf zdajfotografira veliko veË, veËine slik pa niti neæeli izdelati. To pomeni, da se mora nauËitiizbirati fotografije na zaslonu kamere.Kamere dopuπËajo razliËne moænosti –nekatere samo brisanje neæelenih slik, drugeoznaËevanje æelenih fotografij za izpis(laboratorijski stroj tako izbere samooznaËene), s tretjo vrsto kamer pa lahkodatoteke tudi manjπamo ali pripravimo slikotako, da uporabimo tudi moænost izre-zovanja.Druga moænost je, da se fotograf nauËiuporabljati raËunalniπke programe zaobdelavo fotografij ter nato izbrane slike

prenesti na CD ali pa po internetni povezaviposlati datoteke v fotolaboratorij.Ugotavljamo, da se za veËino fotografov, kivstopajo v digitalni svet s kamerami

Foto kiosk enote nam omogoËajo hiter pregledfotografij in njihovo direktno poπiljanje vfotolaboratorijsko izdelovanje ali takojπen iztis zvgrajenim tiskalnikom.

Za mnoæiËnejπe tiskanje doma so bolj primerni mali sublimacijski tiskalniki. Za iztis veËjih formatov pa hobifotografu æe nudijo zelo kakovostne kapljiËne tiskalnike.

4 e-Fotografija - december, januar 2005/064 e-Fotografija - december, januar 2005/064 e-Fotografija - december, januar 2005/064 e-Fotografija - december, januar 2005/064 e-Fotografija - december, januar 2005/06


Tudi foto album je lahko odliËno darilo!najniæjega cenovnega razreda, pojavlja karnekaj teæav. Le zakaj bi potrebovaliraËunalnik in morali vedeti kaj o obdelavifotografij, Ëe to zanje lahko stori kdo drug?Ti fotografi se za zdaj veËinoma πe niti nezavedajo, da je fotografije iz digitalnihdatotek treba tudi izdelati. ©ele v letoπnjemletu bo prodano veËje πtevilo digitalnih fotokamer (predvideva se, da okoli 100.000).Zato je povsem razumljivo, da bodouporabniki pomen izdelovanja fotografij napapir spoznali πele Ëez leto ali dve.Obstaja πe tretja moænost. V fotolaboratorijulahko fotograf sam izbere in poπlje

fotografije v izdelavo prek fotokioskov. Vnapravo z zaslonom vstavi pomnilniπkokartico, na zaslonu pa se nato prikaæejofotografije, med katerimi izbere æelene in jihpoπlje v izdelavo. V fotolaboratorijih se

izbrane slike poπljejo na osvetljevalno enoto,drugje pa se uporablja fotokiosk z vgrajenimtiskalnikom. Fotokioski se vse bolj uvelja-vljajo v veËjih trgovskih srediπËih, kmalu pa

bodo imeli πe veËnovih uporabnikov.To bodo fotografi,ki bodo fotografi-rali s fotofoni, svojedatoteke pa bodo vizdelavo poπiljalipo breæziËnih pove-zavah ali pa prekvgrajenih pomnil-niπkih kartic. Zanemalo uporabni-kov digitalnih foto-

kamer pa je naËin prenosa slik iz domaËeganaslanjaËa æe zelo uporaben. V spletu je æevsaj deset programov razliËnih ponudnikov,ki omogoËajo, da si fotografije ogledamo naraËunalniπkem zaslonu, jih izberemo,

pripravimo za izpis in poπljemo po spletu.Vedno veË rednih uporabnikov spletnihfotolaboratorijev niË veË ne zmanjπujedatotek in v fotolaboratorije poπilja datotekevelikosti nekaj deset MB.©irokopasovni povezavi ADSL in VDSLomogoËata hiter prenos velikih datotek, kijih pa za kakovostno sliko velikosti10 x 15 cm ali 13 x 18 cm niti ne potrebu-jemo. Velike datoteke zasedejo preveËprostora na raËunalniπkih diskih vfotolaboratorijih, izdelava slik pa se lahkoupoËasni.Ker je raba domaËih tiskalnikov za izpisfotografij Ëedalje pogostejπa, bo to edenveËjih razvojnih in tudi trænih trendov vnaslednjih letih. Tudi podjetja, ki izdelujejotiskalnike, so vse bolj prodorna, oglaπujejoËedalje cenejπe tiskalnike, predvsem paniæajo ceno izdelane fotografije. V nekajnaslednjih letih bo tiskanje doma nekajpovsem obiËajnega in seveda preprostega.

Po izdelavi fotografijTako, fotografijo imate. Danesso se cene spustile za πe nekajlet nazaj na povsem nerazum-ljivo raven. To pomeni, da lahkozdaj naredimo pribliæno trikratveË fotografij za enak denar, Ëeodπtejemo πe ceno filma inrazvijanja, pa vsaj πtirikrat veËkot pred leti. Tako namesto 36fotografij, ki jih prej pred oddajov razvijanje niti izbrati nismomogli, zdaj dobimo pribliæno130 fotografij, ki jih predizdelavo lahko celo pregledamoin popravimo.

PriporoËamo vam, da slike πe naprej hranitev fotoalbumih, kajti v njih se bodo najdljeohranile.V albumu na fotografijo tako ne bostavplivala niti svetloba niti umazan zrak, kilahko moËno pospeπi razgradnjo slike. Neglede na to, ali so vam sliko izdelali vfotolaboratoriju ali pa ste jo natisnili sami,bo, Ëe jo boste hranili v fotoalbumu, obstalavsaj 40, 50 in veË let in ni se vam treba bati,da na njej ne bi bilo dobro vidno, kar stefotografirali.»im boljπi papir in barve v tiskalniku bosteuporabili, tem dlje bo slika obdræala skorajpopolno primerljivost z novim izpisom. Slikeiz fotolaboratorijev so na plastiËni osnovi,zato so manj ranljive. A tudi te sËasomazaËnejo izgubljati kakovost zapisa vprimerjavi z izvirnikom. Za obe tehniki izpisavelja, da boste fotografijo videli tudi Ëeznekaj desetletij, kar za slike, hranjene vdigitalni obliki, teæko reËemo.A vseeno prenesite datoteke z raËu-nalniπkega diska na CD-je, DVD-je, Ëe jihæelite ohraniti za nekaj let. Moje 12 let stareCD-je z datotekami prebere samo πe πest letstar “pekaË”. V arhivih po svetu vednonaredijo veË kopij, vsakih sedem let pa jihprepiπejo na nove enote, in to prav zaradidejstva, da se spreminjajo tako naËin zapisa(prihaja Blu-ray) kot enote za zapisovanje inbranje.»e boste datoteke in fotografije hranili tako,se vam ni treba bati, da si danes posnetihfotografij ne bi mogli ogledovati in takoobujati spominov Ëez mnoga leta, ali da sijih vaπi nasledniki ne bi mogli pogledati, kobi si v prihodnosti to zaæeleli.

Matjaæ Intihar

KapljiËni tiskalniki nam zamenjujejo klasiËno razvijanje fotografij v temnicah. Z njihovo pomoËjopridemo do odliËnih barvnih poveËav. Izdelava fotografij πe ni bila nikoli tako enostavna.

Fotolaboratoriji nam πe vedno nudijo najcenejπe fotografije, hitro inkakovostno izdelavo ter dolgoletno obstojnost fotografije.



Digitalna temnica ali iluzija?

V prvem delu smo preko primerjalnihfotografij, spoznali nekaj osnovnihuporabniπkih moænosti, v svetu najboljuporabljanega programa za “retuπiranje“fotografij. Æe v uvodu naj πe enkratpoudarim, da je program podjetjaPhotoShop namenjen zahtevnejπimuporabnikom. Predvsem tistim, ki æelijosvojo fotografijo kakovostno obdelati,uporabiti orodja, ki lahko tudi po veËjikorekturi πe vedno pomagajo obdræatinajviπjo moæno kakovost datoteke in zauporabnike, ki so osnov digitalnegaobdelovanja fotografij æe vajeni. Kar nekajdrugih programov je cenejπih in v orodjihpodobno zmogljivih kot PhotoShop. VeËinafunkcij je enakih ali podobnih, nekateriprogrami jih nudijo πe celo veË. Tudi gledeuporabe in spoznavanje s samim programomso lahko bolj prijazni. A le PhotoShop si je vsvoji 18 letni zgodovini priboril moænost, daje, ostane in obstane kot orodjeprofesionalnih “retuπerjev“ slike. Sprvapredvsem v grafiËni stroki, zdaj tudi vfotografiji. Iz uËenja programa PhotoShop palahko spoznamo tudi moænosti obdelave infunkcije drugih programov, ki namomogoËajo predelavo digitalno zapisanihfotografij. Saj ga mnoæica le teh tudiposnema. In Ëe si zaradi visoke ceneprograma PhotoShop ne boste privoπËili, alise vam zdi drugi program uporabnejπi, vambo ta “uËilnica“ v pomoË tudi pri odkrivanjufunkcij in orodij v drugih programih. Kot ninajboljπe kamere, tudi najboljπega programaza vse uporabnike preprosto ni. Ko se eneganavadiπ, ga spoznaπ in uporabljaπ, jebrezpredmetno zaradi par uporabniπko boljprimernih funkcij spoznavati πe dodatni pro-gram. Seveda, dokler te do sedaj uporabljenizadovoljuje. A Ëe govorimo o “digitalnitemnici“ in s tem povezanim kakovostnimtonskim obdelovanjem ter retuπiranjem

fotografij do viπje izrazne in kakovostnevrednosti, “veËina“ uporablja ta program.Vsak uporabnik programa za obdelavofotografij, kot je obseæni PhotoShop CS2, pamora æe v osnovi imeti toliko raËunalniπkegaznanja, da si zna sam inπtalirati program, kotga zagnati. Zato teh osnov, ki pa sopredstavljene pri brezplaËnem programuPicasa 2, v tej “uËilnici“ ne bomo spoznavali.Vsekakor pa je priporoËljivo, da program spomoËjo “uËilnice“ spoznavate tako, da znjim tudi praktiËno delujete. Takoj nazaËetku podam sledeËe praktiËne izkuπnje.Ni malo osnovnih in πe veË pod nastavitev,katere nam omogoËajo skoraj enakemoænosti pri popravku naπe fotografije. A zapovsem specifiËna opravila, je le boljeuporabiti bolj primerno orodje. Seveda, Ëega poznamo, oziroma vemo kdaj je boljprimerno za uporabo. Vedite tudi, da vsi neuporabljamo vedno enakih poti za dosegodoloËenih ciljev. Ker nam program nudikopico podobnih si reπitev za podobneefekte ali predelave, je povsem moæno, dase vam priljubi za doloËeno obdelavo drugapodobna funkcija ali orodje. A le spraktiËnimi izkuπnjami boste sami spoznali,katera funkcija ali orodje vam je bliæje in boljuporabna. Pomembno je samo, da vam ËimveË uporabnih funkcij odkrijem in razloæimnjihov osnovni namen. Tiste, ki pa sopodvræene nekaterim zakonitostim (tonskaretuπa), pa bom tudi posebej razloæil. Zaradimnoæice pod nastavitev pa marsikatere nitine bom opisal. Jih je le preveË, da bi povsemvse funkcije poznal. Zato boste marsikateronastavitev in moænost med delom odkrili tudisami. Program PhotoShop CS2 je le takoobseæen in veËplastno uporaben, da jemnoæica funkcij namenjena tudioblikovalcem in drugim uporabnikom, kipotrebujejo drugaËne funkcije kot fotograf.Kar nekaj teh funkcij pa fotografu, oziroma

retuπerju fotografije ni v veliko pomoË. Aproti koncu uËilnice bomo del funkcij izoblikovalskega pogleda vseeno spoznali, sajje program izdelek podjetja Adobe, le to paje tudi vodilno pri izdelavi vektorskegaprograma (Illustrator) in programa(PageMaker, InDesign) za zdruæevanjevektorskih (skice, teksti) in bitnih datotek(fotografije).Predvsem pa æelim v “uËilnici“ programaPhotoShop fotografu pokazati, kje in kdaj mudoloËeno orodje pride prav. Ker je tudi delos programom PhotoShop zelo podobno deluv klasiËni temnici in ker ga bodo slej ko prejeuporabljali tudi fotografi kateri jo poznajo,bom marsikdaj podal tudi kakπno primerjavoz delom v klasiËni temnici. Na ta naËin bodomnogi analogni fotografi laæje razumelimoænost in naËin obdelave fotografije. ZaËelpa bom s predstavitvijo osnovnega okna(desktop), naπe delovne povrπine. Po boljfotografsko reËeno, naπega delovnegaprostora “digitalne temnice“, ki pa jo je trebaπele spoznati in z raznimi orodji za izdelavofotografij in retuπiranje tudi opremiti. Naproti“analogni temnici“, katero je moral fotografv domaËem okolju sam postopno opremiti,nam naπa “digitalna temnica“ nudi vsaorodja za “razvijanje“ fotografij in njihovoretuπo æe pripravljena za takojπnjo uporabo.Le spoznati jih moramo!

Osnovno okno (slika 1)Ko prviË odpremo program PhotoShopimamo na na njegovi “delovni povrπini“(desktop) prikazano osnovno okno in πe dvadodatna okna za pregled nastavitev aliupravljanje z orodji. Oba dodatna okna inostala, katera bomo spoznali kasneje, lahkosami kontrolirano dodajamo aliodstranjujemo iz naπega “namizja“ (desk-top). A najprej spoznajmo tista, ki se nam poprvem odprtju programa tudi pokaæejo.PrvoPrvoPrvoPrvoPrvo je osnovno celotno okno “DesktopDesktopDesktopDesktopDesktop“(Namizje), na njegovem levem zgornjem deluekrana pa je devet vrstic z ukazi (File, Edit,Image, Layer, Select, Filter, View, Window inHelp). Pod temi vrsticami pa po kliku z miπkona njih, pridemo do vseh nastavitvenihmoænosti programa.

DrugoDrugoDrugoDrugoDrugo je takoj opazno orodno okno “ToolsToolsToolsToolsTools“(orodja), ki ga vidimo na levi strani zaslona(samostojno ga lahko premikamo ponamizju, Ëe z miπko kliknemo na njegovpovsem zgornji del). Preko orodij na njemudobimo hiter dostop do razliËnih moænostiza obdelavo naπe fotografije. VeËina orodij(majhen Ërn jeziËek v desnem spodnjem deluikone) pa nam nudi πe dodatnepodnastavitve. Do njih pridemo, Ëe se naorodju z podaljπanim klikom ustavimo naikoni.TretjeTretjeTretjeTretjeTretje okno “OptionsOptionsOptionsOptionsOptions“ (opcije) nam nudipogled in uporabo dodatnih moænosti ukaza,ki ga imamo trenutno vklopljenega (torej seodvisno od nastavitve njegova funkcijaspreminja). Nahaja se (prilepljen) zgornjimivrsticami ukaza (prvo opisanih nastavitev) innad oknom z orodji “Tools“.

Razen prvega “osnovnega okna“ pa obaostala lahko izklopimo in odstranimo izdelovne povrπine (desktop). V zgornji vrsticiz ukazi imamo pod oknom “Window“ (Okno)mnoæico dodatnih orodij, katere si lahko spotrditvijo, klikom miπke na njih prikliËemona zaslon ali pa jih iz njega odstranimo. Pravtako velja za æe v osnovi dodana okna (Toolsin Options).

Vrstice z ukazi (slika 1, 2)(File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,Window in HelpWindow in HelpWindow in HelpWindow in HelpWindow in Help)Na zaËetku spoznajmo glavne osnovne

Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” I.del

Slika 1. Ko prviË odpremo program PhotoShop imamo na na njegovi “delovni povrπini“ (desktop) prikazanoosnovno okno in πe dva dodatna okna za pregled nastavitev ali upravljanje z orodji.

Osnovno celotno okno “Desktop“

Tools(orodja)

Osnovnevrstice zukazi Options

(opcije dodatnih nastavitev)



funkcije in njihove moænosti, ki so podvrsticami z ukazi za izvrπevanje funkcij. Torejtiste napise, ki so povsem na zgornjem levemdelu zaslona. Najprej bomo spoznali imenanajpomembnejπih orodij, kasneje pa bomodkril njihove moænosti. Vseh pa ne bomomogli spoznati. Nekaj zaradi tega, ker jih jeenostavno preveË, nekatere se med sebojpodvajajo ali so uporabniπko manj uporabne

v fotografiji. Spet druge so namenjenepovsem specifiËnim opravilom z zelo ozkouporabniπko vrednostjo. A spoznali jih bomodovolj, da boste lahko s pomoËjo naπeuËilnice æe lahko po nekaj nadaljevanjih znaliuporabljati glavne lastnosti programa. ©eleËez Ëas pa bomo spoznali tudi tiste manjkratuporabne, a nam vËasih znajo zelo koristitipri naπem delu.

(Slika 2). Vrstice z ukazi (File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View, Window in Help). S klikom miπke naime okna se nam le to odpre. Pod njim je mnoæica novih funkcij.

Izberemo File/Open in odpre se nam okno za iskanje/odpiranje naπih datotek.File/Open Recent. Preko te funkcije lahko na hitro poiπËemo zadnje odprte datoteke.

File/Automate. S pomoËjo funkcij (Batch, ContactSheetII, PicturePackage, FitImage) avtomatsko izvrπimolastne prednastavljene funkcije.

Okno “File“ (slika 2)Preko njega odpiramo (NewNewNewNewNew, OpenOpenOpenOpenOpen) inzapiramo (CloseCloseCloseCloseClose) naπe datoteke,shranjujemo v razliËne zapise (SaveSaveSaveSaveSave, SaveAsSaveAsSaveAsSaveAsSaveAs,Save for WebSave for WebSave for WebSave for WebSave for Web), upravljamo (ImportImportImportImportImport) z drugimiprikljuËenimi napravami (skenerji, fotokamero), pripravimo sami avtomatskeizvrπitve funkcij (Batch) ali izkoristimo æenarejene avtomatske nastavitve izvrπevanja

funkcij (Contact Sheet II, Picture Package, FitImage) preko vrstice (AvtomateAvtomateAvtomateAvtomateAvtomate). V spodnjemdelu odprte vrstice pa so πe moænosti zanastavitev naËina tiskanja (PrintPrintPrintPrintPrint, Print withPrint withPrint withPrint withPrint withPreviewPreviewPreviewPreviewPreview) in zapiranja programa (ExitExitExitExitExit).Funkcija (BrowseBrowseBrowseBrowseBrowse), ki je viπe zgoraj medfunkcijama Open in Open recent, pa je vprogramu PhotoShop CS2 povsemsamostojni program “BridgeBridgeBridgeBridgeBridge“ (katerega


___



TeËaji programov “digitalna temnica” Picasa2 in Photoshop

bomo spoznali v samostojnem poglavju).Preko programa BridgeBridgeBridgeBridgeBridge na enostaven naËiniπËemo fotografije, jih oznaËujemo,preimenujemo, spravljamo v nove mape, siogledamo parametre pod katerimi smofotografirali (Exif), itd.

Okno “Edit“V tem oknu imamo moænost vrniti se naprejπnje stanje pred izvrπitvijo zadnje

funkcije preko ukaza (UndoUndoUndoUndoUndo), se premikatinaprej in nazaj med æe opravljenimikorekturami (Forward Forward Forward Forward Forward / Backward Backward Backward Backward Backward). Prav takokot v drugih programih lahko uporabimomoænost kopiranja (CopyCopyCopyCopyCopy), izreza (CutCutCutCutCut) indodajanja podatkov iz razliËnih datotekteh(PastePastePastePastePaste). S funkcijo (FillFillFillFillFill) dodamo tonskevrednosti, s (StrokeStrokeStrokeStrokeStroke) pa dodajamo linije. Enaizmed zelo uporabnih funkcij pri retuπiranjuin obdelave naπe slike sta funkciji (Trans-Trans-Trans-Trans-Trans-

formformformformform) in (Free TransformFree TransformFree TransformFree TransformFree Transform). Preko njiju priselektirani sliki popravljamo neravne linije,padajoËe stavbe itd.Povsem v spodnjem delu pa imamo moænostlastnih nastavitev doloËenih funkcij. (Color(Color(Color(Color(ColorSettingsSettingsSettingsSettingsSettings) nam omogoËa kontrolirati tonskevrednosti za razliËne naprave (zasloni,skenerji, tiskalniki, osvetljevalne enote),tako v RGB kot CMYK barvnem prostoru.Okno (PreferencePreferencePreferencePreferencePreference) pa nastavitev nekaterih

uporabniku mogoËe uporabnejπih nastavitevali izkoristiti moË njegovega raËunalnika.Predvsem nastavitve (Color SettingsColor SettingsColor SettingsColor SettingsColor Settings) in(PreferencePreferencePreferencePreferencePreference) bomo z vse veËjim odkrivanjemfunkcij veËkrat spoznali in odkrivali njihovenove moænosti. V prvih nadaljevanjih papredvsem tiste najbolj nujne prenastavitve.A na zaËetku dela in spoznavanja sprogramom, jih pustite take kot so æe podosnovnimi nastavitvami.

File/Scripts. Preko funkcij v tem podoknu lahko enostavno spreminjamo datoteke v druge zapise, JPEG, TIFF,PDF, EPS, PNG, GIF...

File/Bridge. Odpre se nam povsem nov program s katerim enostavno iπËemo naπe datoteke, jim spreminjamoimena, pripravljamo za arhiv itd. Program Bridge bomo v posebnem poglavju podrobneje spoznali.

Okno “Edit“. Temno oznaËene funkcije nam omogoËajo delovanje. Okno “Image“. Svetlo oznaËene funkcije so nam dosegljive samo, ko je odprta fotografija, ali pod drugimi pogoji.



___

e-Fotografija - avgust, september 2005 9e-Fotografija - avgust, september 2005 9e-Fotografija - avgust, september 2005 9e-Fotografija - avgust, september 2005 9e-Fotografija - avgust, september 2005 9

Okno “Image“Kar se tiËe tonskih korektur slike, spreminjanja datoteke iz RGB v CMYK ali »B verzijo,spreminjanja barvnega prostora, iz 16 v 8 bit-ov, so nam na uporabo æe funkcije pod prvimoknom (ModeModeModeModeMode). Sledi okno (AdjustmentsAdjustmentsAdjustmentsAdjustmentsAdjustments) pod katerim bomo naπli mnoæico uporabnihmoænosti za tonsko korigiranje fotografij in jih bomo pri tonski obdelavi fotografij dobrospoznali, predvsem pa so ene izmed najveËkrat uporabljenih pri obdelavi fotografij. Sledimoænost dupliciranja slike (DuplicateDuplicateDuplicateDuplicateDuplicate) s katero ustvarimo novo dodatno samostojno kopiranofotografijo. Pod oknom (Image SizeImage SizeImage SizeImage SizeImage Size) in (Canvas SizeCanvas SizeCanvas SizeCanvas SizeCanvas Size) spreminjamo velikost slike, oziromadodajamo njene nove vrednosti. S pomoËjo funkcije (Rotate CanvasRotate CanvasRotate CanvasRotate CanvasRotate Canvas) pa sliko rotiramo alizrcalimo.

Okno “Layer“Delo s plastmi nam omogoËa neslutene moænosti pri obdelavi in retuπiranju naπe fotografije.S pomoËjo novih plasti ne posegamo v original, ampak lahko obdelujemo njene kopije ali pasamo doloËene dele. Lahko zdruæujemo sliko iz veË dodanih fotografij, ki so ena nad drugo,ter uporabimo samo tiste dele slike, s katerimi æelimo ustvariti konËno fotografijo. Poglavjeo “plasteh“ (LayersLayersLayersLayersLayers) je tako obseæno predvsem pa uporabno, da ga bomo spoznali v veËnadaljevanjih, oziroma bo pri obdelavi fotografij vedno prisotno.

Okno “Select“Enostavno okno s funkcijami, katere nam omogoËajo selektiranje (oznaËevanje) posameznihdelov na sliki, lahko tudi med razliËnimi layerji. Tudi naËin selektiranja æelenih delov na slikinam nudi veË razliËnih moænosti in uËinkov. Predvsem pa ima svojo veliko uporabniπko moË,ko æelimo korigirati samo doloËene dele na fotografiji. S pomoËjo selektiranja posameznihdelov na sliki pridobimo veliko novih zelo uporabnih moænosti, kako πe dodatno obdelatinaπe fotografije.

Okno “Filter“Pod tem oknom je mnoæica æe programsko narejenih funkcij, ki nam omogoËajo dodajatirazliËne efekte. Med njimi pa lahko dodajamo tudi elektronsko ostrino (UnSharpUnSharpUnSharpUnSharpUnSharp), ki je vsemkateri delujete z DSLR kamerami πe kako potrebna, izrezujemo dele na fotografiji (ExtractExtractExtractExtractExtract)ali jih efektno πirimo, oæimo (LiquifyLiquifyLiquifyLiquifyLiquify).

www.digitalna-akademija.com



so v angleπËini in tako obseæna, da se jih uporablja predvsemtakrat, ko program æe delno poznamo in nam doloËeno delozaradi nepoznavanja funkcije ne gre veË naprej. A bistvenemoænosti programa bomo laæe spoznali preko naπe“PhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnicePhotoShop uËilnice“.

S spoznavanjem osnovnih oken programa, zakljuËujemdanaπnjo uËno uro. Revija ima premalo strani, da bi lahkoveË prostora namenil programu PhotoShop CS2. Na spletnistrani www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com bo uËilnica z novimi poglavji

Okno “View“Dodatne moænosti za nastavitev tonskih profilov, s temkakovostnejπim ogledom fotografije za naπe izpisovalneenote (Proof SetUpProof SetUpProof SetUpProof SetUpProof SetUp), poveËave (Zoom InZoom InZoom InZoom InZoom In), pomanjπavefotografij (Zoom OutZoom OutZoom OutZoom OutZoom Out), dodajanja merila k sliki (RulesRulesRulesRulesRules) in linij(GuidesGuidesGuidesGuidesGuides) itd.

Okno “Window“

Preko tega okna dodajamo ali odstranjujemo okna zinformacijami ali fukcijami na naπem zaslonu. Vseh nikoli nepotrebujemo na zaslonu, saj nam onemogoËajo pogled nacelotno sliko. Zato bomo jih bomo postopoma spoznavali,predvsem pa spoznali, kako si preko okna (ActionsActionsActionsActionsActions) nastavitilastne nastavitve, ki nam pomagajo hitreje delovati priobdelavi fotografij ali kaj nam povedo πtevilke v oknu (InfoInfoInfoInfoInfo).

Okno “Help“Lahko reËem, da so v njemu celotna navodila za uporabo. A

hitreje napredovala. Vsi, ki pa si æelite program spoznati nalaæji naËin, pa se lahko prijavite na teËaj programa prekospletne strani www.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.com. Prekopredavanja “PhotoShop v 4 urah“ vam bom razkril kopicomoænosti programa in same obdelane fotografije. VraËunalniπki uËilnici pa lahko na osnovnem in nadaljevalnemteËaju z vodenim praktiËnim delom, na pravi naËin spoznatedelo v “digitalni temnici“. Matjaæ Intihar

Ko odpremo okno Help, lahko pridemo do popolnih razlag funkcij, kotdo odgovorov na vpraπanja, kako narediti?

V naslednji reviji pa se bomo v novem nadaljevanju spoznali z oknomTools. V tem oknu imamo mnoæico hitro dostopnih nastavitev, katere sopri veËini obdelav naπih fotografij vedno potrebne.VeËina oken nam nudi πe dodatne moænosti obdelav. Po njihovemspoznavanju pa boste veliko laæe in hitreje spoznali moænosti za selektiranjedoloËenih delov na fotografiji, spoznali moænost odprave efekta rdeËihoËi, preslikati doloËene dele iz fotografije in jih prenesti na drugo mesto...

Okno “Filter”. Ponuja nam mnoæico filtrov z efekti.




___

Fotografija mimo raËunalnika...

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

...z novimi

produkti!

PowerShot s2 IS

Tiskalnik SELPHY

S tiskalniki serije SELPHY

si lahko doma izdelujemo

najcenejπe fotografije

v velikosti 10 x 15cm.

Do odliËne fotografije...

PowerShot A410

PowerShot S80PowerShot A620

IXUS i zoom

IXUS 55


Mehiπka nanizanka “Picasa2 od A do Æ” (II.del)Program Picasa 2 smo v prvem delu nadaljevanke uspeπno naloæili na naπe raËunalnike. Nekateri so odπli na rogljiËek in kavo, drugi pa so

samoiniciativno priËeli raziskovanje po njem. Osnovno okno programa je prav lepo in enostavno æe na prvi pogled, saj nam omogoËa enostaven

pregled nad mapami, ki so terminoloπko razvrπËene v levem delu ekrana, na sredinskem delu se bohotijo naπe bolj ali manj krasne fotografije,

nad in pod njimi pa so razvrπËena razna orodja, o katerih se bo πe pisalo v nadaljnih nanizankah naπe “limonade”.

Skozi osnovne moænosti programa se bomo danes sprehodili, kar na praktiËnem primeru poljubno izbrane fotografije, ker le s poizkuπanjem

in vztrajnim raziskovanjem programa, se vam bodo zmoænosti programa pokazale v vsej πirini. Program, kot æe veËkrat omenjeno je enostaven

in pregleden arhiv vaπih fotografij, obenem omogoËa obdelavo tako JPEG kot RAW datotek, osebno pa sem mnenja, da bo veËini uporabnikov

omogoËil hitro in enostavno prezentiranje fotografij na samem raËunalniku ali televiziji, kakor tudi zelo poenostavljeno poπiljanje fotografij

preko e-poπte, saj je bilo do sedaj za to potrebno obvladovanje veËih programov, za katere pa veËina amaterskih uporabnikov digitalnih

kamer meni, da so prezahtevni in preobseæni. Pa kar zaËnimo z raziskovanjem!

Slike, ki jih gledamo na desni strani z dvoklikom na sliko odpremo vnovem oknu, kjer vam je omogoËeno delo z njimi. En namig: s hkratnimpritiskom tipk CTRL in ALT na tipkovnici in postavitvijo kurzorja miπkena izbrano sliko, si fotografijo lahko ogledate Ëez cel ekran. Z vrtenjemkolesca na miπki, pa se hitro pomikate na sosednje fotografije.

Fotografija se odpre v novem okolju, kjer vam je omogoËeno izbiranjeorodij za obdelavo slik. Za naprednejπe uporabnike pa je v rdeËem krogcuoznaËen gumb, ki vam prikaæe histogram fotografije z nekaj osnovnimipodatki.

Levo zgoraj (obkroæeno 1.) imamo 3 razliËne opcije za obdelavo fotografij:osnovna obdelava(basic fixes), fine nastavitve(tuning) in efekti ( »Bpretvorba, saturacija, sharpen,...)Desno spodaj (obkroæeno 2.) pa vam gumb “1:1” omogoËa ogled slike vnjeni celi velikosti.

Med mnoæico nastavitev, ki jih omogoËa orodje “Efekti” je tudi dodajanjeali odvzemanje barv (saturacija). Med 12 razliËnimi efekti je tudi zelouporabno orodje “sharpen”, ki vam poostri fotografijo, klasiËna Ërnobela(»B) pretvorba, pretvorba v »B z uporabo barvnih filtrov, sephiaefekt, izjemni “soft fokus” in “focal B&W”, ki pa sta prav zanimivikreativni orodji.

Ko se izbere doloËen efekt(v naπem primeru “saturacija”) se vam prikaæedrsnik, ki vam omogoËi nastavitev jakosti efekta (obkroæeno 1.) s klikomna “Aplly”, pa se sprememba izvede. Naj tu pojasnim eno zelo pametnoreπitev Picasinih programerjev; namreË program Picasa2 hrani lespremembe, ki ste jih vi naredili na fotografijah (tako obdelavo, kotpodvajanje fotografij z komando “Add label”), originalne datoteke paostajajo nespremenjene in s tem so v bistvu, nekakπen dobri stari negativna filmu. Tu leæi tudi odgovor od kje programu takπna hitrost pripregledovanju ogromnih koliËin fotografij.

Jesensko obarvana fotografija je pridobila na zasiËenosti z barvami, aostro oko zazna πe eno manjπo napakico, fotografija ni poravnana, sajgladina vode lepo visi v desno. To se enostavno popravlja z gumbom“straighten” (obkroæeno), ki vam preko fotografije prikaæe mreæo, ki namje orientacija, pri izravnavanju gladine reke, morij, horizonta ali papokonËnih linij hiπ, nebotiËnikov, dreves...

Eden izmed vodilnih proizvajalcevvodilnih proizvajalcevvodilnih proizvajalcevvodilnih proizvajalcevvodilnih proizvajalcev kakovostnih foto torb,nahrbtnikov in opreme TAMRACTAMRACTAMRACTAMRACTAMRAC je predstavil prve novenovenovenovenovemodele za leto 2006modele za leto 2006modele za leto 2006modele za leto 2006modele za leto 2006.Pri vseh novih modelih so uporabljeni visoko kvalitetnikvalitetnikvalitetnikvalitetnikvalitetnimaterialimaterialimaterialimaterialimateriali in nove oblike, ki zdruæujejo funkcionalnost,udobnost in moderno oblikovanjemoderno oblikovanjemoderno oblikovanjemoderno oblikovanjemoderno oblikovanje.Manjπe spremembe sta doæiveli seriji Explorer in T serija.Med vidnejπe spremembe sodijo uporaba novihtrpeænejπih materialov,trpeænejπih materialov,trpeænejπih materialov,trpeænejπih materialov,trpeænejπih materialov, nov naËin pripenjanja z “velcro”jeækom in nov logo nov logo nov logo nov logo nov logo na torbah.

Tamrac “foto torbe”- novi modeli za leto 2006Modeli, ki bodo doæiveli preobrazbo, so:5200, 5201, 5202 in 5210, kibodo v novi preobleki nosiliπtevilke 5500, 5501, 5502 in5510.Pri modelih iz T serije se booblika spreminjala postopoma,modelne πtevilke pa ostanejo enake.Spremenili pa se bodo modeli 5204,5206, 5208, 5214, 5217, 5218 in 5220.

TeËaj program Picasa2 www.digitalna-akademija.com



Naj si bo za drugi del nadaljevanke dovolj. Nekajmalega smo se nauËili, veËino pa si boste moralipoiskati sami ali pa izbrati laæjo/hitrejπo opcijo,ki je obisk teËaja na Digitalni Akademiji, kjer vambomo pokazali potek snemanja mehiπkenadaljevanje “Picasa 2 od A do Æ” in vas seznanilis snemalno ekipo, igralci in jasno reæiserjem,predvsem pa vam razkrili scenarij z vsemiskrivnostnimi vpraπanji in odgovori.

Se beremo v naslednji πtevilki televizijskeganapovednika e-Fotografija.

Jure Frelih

Kot æe povedano pri prejπnji sliki z drsnikom(obkroæeno 1.) fotografijoporavnamo, z gumbom (obkroæeno 2.) pa potrdimo spremembo. Namestogumba “aply” enostavno lahko spremembe potrjujemo s pritiskom tipke“enter” na tipkovnici. “Basic Fixes” nabor vsebuje πe nekaj zelo uporabnihorodij, med njimi zelo nadleæne rdeËe oËi portretirancev odpravlja orodje“redeye”, kjer z par “kliki” napako odpravimo, potem avtomatskopopravljamo kontrast ali barvo, naredimo lasten izrez ali pa z gumbom“i’m feeling lucky” vse prepustimo avtomatiki.

Omenili smo moænosti nabora “Basic Fixes” orodij, kjer je tudi opcija“crop” (izrez). To je eno od najpogosteje uporabljenih orodij, zato ga tudiposebej obdelajmo. S “klikom” na gumb “Crop” se nam odpre podmeni,kjer nam je omogoËeno fotografijo izrezati v nekaj prednastavljivihstandardnih dimenzijah/razmerjih (10x15, 13x18, 20x25) in pa tudipoljuben izrez, saj konec koncev format fotografij ni zapovedan nikjerdrugje kot v foto laboratorijih, kjer se uporablja standardizirane merepapirja. »e se odloËimo za slednjo moænost, se s klikom na fotografiji inpotegom miπke doloËi velikost izreza. Izrez s postavitvijo miπke na linijeizreza, lahko πe popravljate v vse smeri. Z enojnim klikom na miπko inhkratnim dræanjem pritisnjenega gumba na miπki, je moæno izrezanidel(obkroæeno 2.) premikati poljubno po ostalem delu fotografije in stem doloËiti kompozicijo. Z gumbom “aply2” ali pritiskom na tipko “en-ter” se sprememba shrani.

Za konec pa za vse tiste, ki æelite æe danes deliti vaπe fotografije s prijatelji,preskok na izredno poenostavljen postopek poπiljanja fotografij preko e-maila. S “klikom” na gumb “Email” (obkroæeno) se program Picasa2loti dela, ki ste ga sicer morali do sedaj opraviti sami. Fotografija seavtomatsko pomanjπa in æe pripravljena za poπiljanje kot priponka prikaæev vaπem poπtem odjemalcu ( v naπem primeru Windows Outlook).

Preko Picase se vam odpre Outlookovo okno, kamor samo πe dopiπetenaslovnika in fotografije se poπljejo v malih datotekah.

Na vrhu Picasinega okna imate v orodni vrstici moænost “tools” ali“orodja” (v slovenski verziji Windowsov), kjer morate pritisniti na “op-tions” / ”moænosti”. Odpre se vam okno, kjer vam je za posamezne nalogeomogoËeno spreminjati nastavitve. Lahko si nastavite lastne parametreza poπiljanje poπte, pregledovanje “slideshow” opcije, nastavljate parametreza tiskanje in πe veË.

Novi pa so modeli Neo‘s in nahrbtniki AdventureNovi pa so modeli Neo‘s in nahrbtniki AdventureNovi pa so modeli Neo‘s in nahrbtniki AdventureNovi pa so modeli Neo‘s in nahrbtniki AdventureNovi pa so modeli Neo‘s in nahrbtniki Adventure.

Neo‘sNeo‘sNeo‘sNeo‘sNeo‘sNova linija torb za kompaktne fotoaparate Neo‘s Neo‘s Neo‘s Neo‘s Neo‘s jeoblikovana z mislijo na majhne moderne digitalne aparate.Torbe so zelo tanke, majhne in kompaktnetanke, majhne in kompaktnetanke, majhne in kompaktnetanke, majhne in kompaktnetanke, majhne in kompaktne tako, da vas neovirajo pri delu ali hoji, kljub temu pa nudijo vaπemu aparatumaksimalno zaπËito, saj so izdelane iz neoprena iniz neoprena iniz neoprena iniz neoprena iniz neoprena inbalistiËnega najlonabalistiËnega najlonabalistiËnega najlonabalistiËnega najlonabalistiËnega najlona.Neo‚s Neo‚s Neo‚s Neo‚s Neo‚s torbe bodo dobavljive v Ërni, modri, sivi in rdeËi barviËrni, modri, sivi in rdeËi barviËrni, modri, sivi in rdeËi barviËrni, modri, sivi in rdeËi barviËrni, modri, sivi in rdeËi barvi.In treh velikostih: Neo‘s Digital 3Neo‘s Digital 3Neo‘s Digital 3Neo‘s Digital 3Neo‘s Digital 3 (3803), Neo‘s Digital 5Neo‘s Digital 5Neo‘s Digital 5Neo‘s Digital 5Neo‘s Digital 5(3805) in Neo‘s Digital 7Neo‘s Digital 7Neo‘s Digital 7Neo‘s Digital 7Neo‘s Digital 7 (3807)


Adventure NahrbtnikiAdventure NahrbtnikiAdventure NahrbtnikiAdventure NahrbtnikiAdventure NahrbtnikiPri podjetju Tamrac IncTamrac IncTamrac IncTamrac IncTamrac Inc. V zadnjem letu ugotavljajo porastv prodaji nahrbtnikov za fotoaparate. Prav zaradi tega sopripravili modela Adventure 6Adventure 6Adventure 6Adventure 6Adventure 6 (5546) in Adventure 7Adventure 7Adventure 7Adventure 7Adventure 7 (5547).Oba modela sta primerna za komplet DSLRkomplet DSLRkomplet DSLRkomplet DSLRkomplet DSLR opreme zdodatnimi objektivi. Fotoaparat in oprema se priroËno zloæiv spodnji delspodnji delspodnji delspodnji delspodnji del, medtem ko ostane v zgornjem delu prostorprostorprostorprostorprostorza beleæko, vetrovkoza beleæko, vetrovkoza beleæko, vetrovkoza beleæko, vetrovkoza beleæko, vetrovko, steklenico vode ali druge potrebπËine.Vsi πivi in zadrge so pred vremenskimi vplivi zaπËiteni.Adventure 6 in 7Adventure 6 in 7Adventure 6 in 7Adventure 6 in 7Adventure 6 in 7 modela sta dobavljiva v rdeËi in sivi barvi rdeËi in sivi barvi rdeËi in sivi barvi rdeËi in sivi barvi rdeËi in sivi barviter sta kompatibilna z vsemi SASSASSASSASSAS (Strap Accessory System)in MASMASMASMASMAS (Memory and Battery Management System) dodatki.


Ljudje se radi prepiramo. Sploh Slovenci. Toje dejstvo. Radi prevzamemo nekomentaliteto, neko prepriËanje, ki ga potem navse kriplje zagovarjamo in hoËemo vsemdokazati, da imamo prav. Pa naj bo to gledepolitiËne stranke, religije, narodnosti,nogometnega kluba, fotoaparata ali naËinafotografiranja.Marsikatero od teh prepriËanj izkljuËujeostale. Nekatera so pa taka, ki se lahkodopolnjujejo in imajo razliËne prednosti vrazliËnih okoliπËinah.Vsak boljπi fotoaparat omogoËa slikanje vJPEG ali RAW naËinu in vsak od njiju ima vrstozagovornikov, ki ne dopuπËajo moænosti, dabi bil lahko tudi drugi uporaben. Na kratkobom razloæil razliko med njima in poskusilËimbolj objektivno razËleniti njune prednostiin slabosti.

Kakπna je sploh razlika?Marsikdo je v dobrih svetlobnih pogojihnaredil JPEG fotografijo v najboljπi kvaliteti,istoËasno naredil πe RAW, ga konvertiral, videlda ni neke opazne razlike in zaËel po sveturazlagati, da je RAW samo izguba Ëasa.Napake pri testiranju so lahko tri: prviË, JPEGje Ëisto ok v dobrih ali vsaj predvidljivihsvetlobnih pogojih. DrugiË, uporabljal je slabRAW konverter ali pa ga samo ni znaluporabljati. TretjiË, razlik med RAW in JPEGne smemo iskati samo v posledicah JPEGkompresije in koliËini detajlov, ki jih uspejoohraniti. Zadevo je treba pogledati (inrazumeti) malo bolj natanËno.Detektorji svetlobe (pixli) v fotoaparatu nezaznajo razlike med barvami. Vsak pixel imanad seboj rdeË, zelen ali moder filter, potempa se iz skupin razliËno obarvanih pik ustvarislika. To seveda pripomore k niæji ostrini slike(razen pri Foveon senzorjih, kjer so po trijepixli postavljeni eden nad drugim in vsi trijeskupaj ustvarijo samo eno piko na konËnisliki), zato jo je treba kljub najboljπi optikivedno softwarsko doostriti z lokalnimpoveËanjem kontrasta. Da bi nam bila slikabolj vπeËna, se ji (predvsem v kompaktnihaparatih) poveËata πe globalni kontrast insaturacija, se ji zmanjπa πum in se ustvari lepain praktiËna JPEG datoteka, æe pripravljena zaogled na raËunalniku in tisk. Pravzaprav seprej uporabi tudi doloËena stopnjakompresije, ki datoteko pomanjπa (Ëe seodloËite zu TIF namesto JPEG, kompresija neuniËuje podatkov). Poti nazaj ni. Vseinformacije, ki so se v tem procesu izgubile,so izgubljene za vedno. Kar je πe huje, slika,ki pride iz senzorja, ima vsako barvo opisanoz 4096 razliËnimi nivoji (pri nekaterih aparatihπe veË), po pretvorbi pa jih ima samo πe 256.To je sicer πe vedno dovolj, da ustvarimo 16milijonov barv, kolikor naj bi jih zaznalo naπe

oko, vendar je pa lahko premalo, Ëe hoËemosliko naprej obdelovati. Predstavljajte si, dabi radi samo temnemu delu poveËali kontrast:kar kmalu se prej zelo podobni nivoji sivinezaËnejo dovolj razlikovati, da se naenakomernih ozadjih pojavijo lise.Profesionalni fotoaparati pri izdelavi JPEGfotografije ponavadi minimalno ostrijo,spreminjajo kontraste ali dodajajo saturacijo,ker od profesionalnega fotografapriËakujemo, da mu je ohranjanje informacijza nadaljno obdelavo na raËunalniku boljpomembno od takojπnje vπeËnosti fotografije.V boljπih aparatih lahko tudi sami doloËimo,v kolikπni meri naj procesirajo sliko. AmpakËe se æe odloËimo, da bomo sliko naknadnoobdelovali, zakaj potem ne bi slikali RAW?JPEG naj bo tako nastavljen, da bo slikavπeËna Ëim jo potegnemo iz aparata.RAW datoteka pa se vsemu temu izogne inzapiπe natanko to, kar pride iz senzorja. Je lekup modrih, zelenih in rdeËih pikic razliËneintenzitete. Pri veËini fotoaparatov sozapisane z 12 biti, torej ima tu vsak barvnikanal πe vedno 4096 nivojev. Slabost tegazapisa je, da ni pripravljen za takojπen ogledna raËunalniku, ampak ga je treba odpreti vposebnih programih, namenjenih konverzijiv obiËajne zapise. Torej programih, ki iz njenaredijo to, kar je pri direktnem JPEG zapisunaredil fotoaparat. Sedaj lahko vsaki slikiposebej spreminjate parametre kontrasta,ostrine, doloËate naËin ostrenja, slikododatno doosvetlite ali zatemnite in sprotividite rezultate. VeËina ljudi misli, da je to delozelo zamudno, pa ni. VeËina teh RAWkonverterjev namreË omogoËa t.i. batch pro-cessing: Ëe imate skupino slik, ki potrebujejoenake nastavitve, jih lahko enostavnoobdelate naenkrat. VeËinoma ni treba vsakeslike posebej odpirati, obdelati in zapirati, kotto obiËajno poËnemo. Imamo serijothumbnailov in ko na kakπnega kliknemo, senam prikaæe pripadajoËa slika, ki ji drsnikinastavimo parametre in ko smo z rezultatomzadovoljni jo poπljemo v obdelavo, ki sedogaja v ozadju. Mi pa se lahko takojukvarjamo z naslednjo sliko.RAW konverterji ponavadi omogoËajonastavitev veË parametrov, kot jih omogoËasam aparat. Poleg klasiËnega kontrasta,ostrine in saturacije so tu tudi kontrolakorekcije πuma, krivulj, vinjetiranja,geometriËnih napak, itd.Rezultate vidite vnaprej, preden gre slika vprocesiranje. Vse nastavitve, ki jih doloËite,se shranijo v posebni datoteki, sama raw slikaostane vedno nedotaknjena, torej se lahkoËez doloËen Ëas odliËite, da bi jo radi πe enkratrazvili s popolnoma razliËnimi parametri, neda bi zaradi prve obdelave karkoli izgubili.Za kaj se torej odloËiti? RAW ali JPEG?

»e potrebujete boljπo sliko vsekakor RAW,sploh Ëe so bili svetlobni pogoji nepredvidljivi.Raw datotekam zelo preprosto malopopravite ekspozicijo, belo barvo in podobno.»e pa morate fotografije Ëimprej oddati ali paimate premalo spomina v aparatu (kartica alibuffer) se boste morali odloËiti za JPEG. »e sosvetlobni pogoji dovolj predvidljivi in se vamres mudi, lahko fotograf z dovolj izkuπnjamiitak v boljπih aparatih vnaprej doloËi veËinoparametrov, ki bi jih sicer kasneje v RAW.Prilagodite se situaciji, aparat vam omogoËaoboje ravno zaradi tega.Osebno delam skoraj vedno v RAW naËinu,razen takrat, ko sumim, da mi bo zmanjkalospomina na kartici. Navsezadnje, Ëe vidim, daso bile vse slike æe v osnovi dobro posnete,jih dam vse naenkrat v obdelavo brez korekcij.RaËunalnik bo sicer nekaj Ëasa mlel, ampakto me ne moti, ker to dela v ozadju. »e bi panekdo nestrpno priËakoval moje slike, bi seseveda odloËil za JPEG.

Pregled nekaterih pomembnejπihRAW konverterjevZ vsakim fotoaparatom, ki je sposoben slikativ RAW naËinu, dobimo programËek zakonverzijo, vendar so ti ponavadi zelonepriroËni, pa tudi kvaliteta konËne slike inpaleta nastavitev veËinoma nista zadovoljivi.Treba se je odloËiti za nakup neËesa resnega.

Verjetno je najbolj znan Phase One CapturePhase One CapturePhase One CapturePhase One CapturePhase One CaptureOneOneOneOneOne, ki pa ga je po mojem mnenju konkurencav zadnjem obdobju “povozila”. Æe kar nekajËasa svojim izdelkom niso ponudili niË resnovega, razen sprotnega dodajanjakompatibilnosti z novimi aparati. OmogoËabatch processing, naredi zelo dobro sliko, imanekaj osnovne kontrole πuma, je dovolj hiter,vendar pa ne morete slike niti poljubnozoomirati pred konverzijo, kot se to da vostalih. V majhnem okencu lahko sicer viditepoveËavo dela okoli kurzorja, to je pa vse. »ene bodo spustili cene, ki je trenutno 500 evrovbrez davka, ali spet pokazali kaj zeloinovativnega, jih bo konkurenca po mojemmnenju kmalu povozila.

Tudi PhotoshopPhotoshopPhotoshopPhotoshopPhotoshop ima svoj RAW konverter. JedaleË najbolj sposoben od vseh, vendar tudinajmanj praktiËen pri veËji koliËini slik. Ko

hoËem iz zelo pomembne slike potegnitiËimveË, jo konvertiram tukaj. Posebnost jeodliËna sposobnost odpravljanja kromatskeaberacije. Kot sem æe napisal, senzor ustvaribarve tako, da kombinira pixle razliËnih barv.Zaradi kromatske aberacije se razliËne barve,izhajajoËe iz iste toËke, izostrijo na razliËnihtoËkah. Namesto da nek pixel modre barvekombiniramo z najbliænjim pixlom rdeËebarve, ga kombiniramo s tistim boljoddaljenim, ki dejansko ustreza isti toËki vprostoru. Tako kromatsko aberacijo izniËimoæe na zaËteku. Ko se enkrat ustvari barvnaslika to ni veË mogoËe. Obstajajo sicerprogrami, ki nekje dodajo malo modre innekje malo rdeËe, vendar je to æe zvonjenjepo toËi. Æal pa sem to funkcijo med testiranimiprogrami opazil samo v Photoshopovemkonverterju.

Bibble ProBibble ProBibble ProBibble ProBibble Pro je eden od tistih “one man band”projektov, ki so po mojem mnenju vmarsikaterem pogledu premagali veliki Cap-ture One. OmogoËa malo morje nastavitev,posebno ponosni so na svoj “highlight recov-ery tool”, ki naj bi reπil marsikateri preæganidel fotografije. Æal pa to dostikrat naenakomernih podroËjih pusti Ëudnopobarvana podroËja, Ëe je doloËen kanalpreægan bolj od ostalih. Navsezadnje pa sepreægane dele z lahkoto reπi s spreminjanjemkrivulje, Ëeprav z malo veË truda. To, kar gapo mojem res dvigne nad kunkurenco, je plug-in BPT Lens, ki temelji na popularnemPTLensu in æe pri RAW konverzijii popravigeometriËne napake. Povedati mu moratesamo, kateri objektiv uporabljate. Aparat ingoriπËnico bo sam prepoznal in sliko odliËnopopravil preko polinoma tretjega reda. Æal paz njim sploh pri veËji koliËini πuma nisemuspel ustvariti tako dobre slike, kot pri ostalih.Hitro so se zaËeli pojavljati Ëudni artifakti.Obstaja tudi internetni forum uporabnikov,kjer se da direktno komunicirati z avtorjemprograma in izraziti svoje æelje. Lahko seposluæite batch processinga, ali pa odpirateposamezne slike. Cena je 130$ + davek,obstaja pa v verziji za Windows, Linux in Mac.

Rawshooter ProfessionalRawshooter ProfessionalRawshooter ProfessionalRawshooter ProfessionalRawshooter Professional ima zelo praktiËen(batch processing) workflow, ima sicer manjfunkcij, vendar dovolj za normalno delo in

©e ena vojna - RAW ali JPEG?

Z vsakim fotoaparatom, ki je sposoben slikati v RAW naËinu, dobimo programËek za konverzijo, vendar so tiponavadi zelo nepriroËni, pa tudi kvaliteta konËne slike in paleta nastavitev veËinoma nista zadovoljivi. Treba seje odloËiti za nakup neËesa resnega. Zgoraj, okno z RAW konverterjem programa PhotoShop CS2. Foto M.I.



V slovenπËino nekateri prevajajo to kot “barvni nadzor”,mislim da je izraz “barvno upravljanje” bolj pravilen. Zakajgre? Enote vpletene v proces zajema in izpisa fotografije soza doloËene dele spektra, ki ga Ëloveπko oko vidi slepe. »e bivsem enotam manjkal isti del spektra, bi se zadeva dala reπitiz enostavno formulo. Pa temu ni tako. Problem je, da digitalnakamera vidi barve, ki jih ne moremo v celoti izpisati na papir.Vmes imamo monitor, ki spet tolmaËi barve po svoje.Strokovnjak govori o razliËnih barvnih prostorih.Predstavljajte si (laæjo) prometno nesreËo v Italiji v katero sovpleteni Italijan, Francoz in Slovenec. Razen, da ima vsak svojpogled na situacijo, se πe razumejo ne. Vpraπam vas, zakajnaj bi bilo v grafiki/fotografiji drugaËe kot v æivljenju? Vsakaenota za sebe deluje, Ëe pa je potrebno nekaj narediti skupajpa nastanejo problemi z razumevanjem. Torej potrebujemoviπjo instanco da reπimo problem. V primeru prometnenesreËe pokliËemo policijo. Kaj pa v grafiki/fotografiji?Davnega leta 1993 se je skupina grafikov dogovorila o takiviπji instanci. Celotni projekt so poimenovali InternationalColor Consortium (ICC). Tako kot policija v prometni nesreËi,skrbi ta instanca za red med posameznimi enotami in jih medseboj povezuje, oz. skrbi za razumevanje. Prevajalci medenotami so tako imenovani ICC profili, po slovensko barvniopisi. K sreËi so bili ti ljudje takrat vsaj toliko pri pameti, da

vsa stvar dela v “Macintosh” in “Windows” okolju. Zareferenco so vzeli barvni prostor, ki ga Ëloveπko oko lahkozazna. To se pravi, tu imamo opisane vse vidne barve. Tabarvni prostor so poimenovali L*a*b*. Iz le tega sepreraËunavajo vse vrednosti iz enega v drug barvni prostor.Poglejmo to na primeru kozarca piva. Vzemimo velik vrË(Adobe RGB) in ga napolnimo do polovice, isto naredimo zmanjπim kozarcem (sRGB). V obeh kozarcih je 50%tekoËine(R50; G50; B50), vrednost je ista, Ëeprav nam jejasno, da je v kozarcih razliËna koliËina piva. »e izrazimo to vreferenËni vrednosti (L*a*b*) , vidimo, da je v manjπemkozarcu 50 ml in v vrËu 500ml piva.Toliko za zaËetek. V naslednjih poglavjih se bomo posvetilikalibraciji monitorja, RGB barvnim prostorom in si konËnoogledali kako nam ICC opisi pomagajo doseËi boljπo kvalitetoizpisa.©e besedo ali dve o stroπkih. Za barvno upravljanje se lahko,kot tudi drugje, znebite ogromno denarja. Ni pa nujno in nitine potrebno. Tekom serije si bomo ogledali, kaj je smiselnoza posameznika in kaj ne. »e si spet pogledamo primer. Zavoænjo iz Kranja (malo mestece na Gorenjskem) v Ljubljano1-krat na mesec, si lahko kupim Mercedesa ali pa vozovnicoza avtobus. OdloËitev je vaπa. Lep pozdrav

Franci Müller Franci Müller Franci Müller Franci Müller Franci Müller (www.rgb.si)(www.rgb.si)(www.rgb.si)(www.rgb.si)(www.rgb.si)

Kaj se skriva za pojmom“Color management” ?

dela odliËne slike. Zelo dobro kontrolira πum, predvsemkromatiËnega. Pridno prepozna in odstranjuje tudi vroËe pixle,æal pa niti on ne omogoËa, da bi jih registrirali. Poleg kontrolesaturacije ima tudi funkcijo vibrance, ki prepozna, kje jesaturacije najmanj in jo ravno tam dodaja. Tudi za ostrenjeima dva loËena drsnika. Detail extraction je enak normalnemuostrenju, sharpening pa funkcionira bolj prefinjeno in priostrenju manj ojaËa πum. Kontrast lahko loËeno regulirate zatemne in svetle dele, imate pa seveda popolno kontrolo nadkrivuljo. Cena je 90 EUR + davek.

Kaj se torej odloËiti?»e ponavadi uporabljate JPEG in se RAW formata posluæite

samo za najpomembnejπe slike, potem bo dovolj PhotoshopRAW konverter, ki omogoËa najboljπo kontrolo in najboljπeslike (vËasih se le C1 malenkost bolje obnese pri ohranjanjunajmanjπih detajlov).»e pa se, tako kot jaz, raw formata radi posluæujete v veËjihkoliËinah, morate obvezno imeti tudi program, ki omogoËahitrejπi batch processing.»e imate hude teæave zgeometriËnimi distorzijami bi svetoval Bibble (Ëe recimo radislikate arhitekturo), v nasprotnem primeru pa RSP.Sicer pa si veËino raw konverterjev za omejeno Ëasovnoobdobje lahko brezplaËno snamete z interneta in tako osebnopreizkusite, kateri vam je najbolj pisan na koæo.

Jernej FilipËiË



Æivimo v digitalnem svetu. Digitalno komuniciramo, digitalnose prevaæamo, digitalno posluπamo glasbo, digitalnogledamo televizijo... In zadnja leta digitalno tudifotografiramo. In to ne le profesionalni fotografi, ampak tudimi, vsakdanji Joæeti, Franceljni in Marije. Zadeva je v preteklihnekaj letih tako napredovala, da besedico film sliπimoskorajda le πe v praktiËnih πalah, ko nekdo poπlje nekoga vtrgovino po “film za digitalni fotoaparat”.

Digitalno fotografiranje je, kar zadeva potroπniπki trg, πloskozi popolnoma enake faze kot vsa sodobna informacijskatehnologija. Prvi kupci so bili zanesenjaki, ki so bili veseli æetega, da so lahko svoje fotografske doseæke gledali naraËunalniπkem zaslonu in uæivali v dejstvu, da lahko naredijocelo vrsto posnetkov in jim ni bilo πkoda “filma”. Nekateriso fotografije tudi natisnili s tiskalnikom, a so bili rezultatibolj Ëudni, saj je zadeva veË ali manj neuporabna. In ker slikena zaslonu ne moremo spraviti v okvir in obesiti na steno, jestvar nekaj Ëasa mirovala, dokler se niso oglasili fotografskilaboratoriji. Ker so uvideli, da od prodaje filmov in njihovegarazvijanja ne bo veË dolgo kruha, so se morali moderniziratiin prilagoditi novim razmeram. Te pa so narekovaledigitalizacijo. In kaj kmalu smo dobili tudi moænost spravitidigitalne posnetke na papir.

A tudi tu se stvar ni ustavila. Celotna fotografija se namreËæe celo svojo zgodovino premika iz smeri specializiranihmojstrov v smer uporabnika. Pred sto leti so na primerfotografirali le mojstri in tudi filme in slike so razvijali le oni.Nato so priπli fotoaparati za domaËo uporabo in hitro jeveËino fotografij nastajalo doma, mojstrom pa je ostalo veËali manj razvijanje filmov in izdelava konËnega izdelka. Natoso se zaËele pojavljati domaËe temnice, saj je tehnologijaπla naprej in kmalu je veliko ljudi celoten postopek izdelavefotografije izvajalo kar doma. A ker je postopek zahtevalveliko znanja, Ëasa, poseben prostor in tudi denarja, je bilotakπnih domaËih temnic bolj malo. S pojavom barvnefotografije se razmere niso kaj dosti spremenile, saj jerazvijanje barvne fotografije πe bolj zaleteno od Ërno-bele,tako da je uporabnik veË ali manj fotografiral, vse ostalo paso naredili v fotografskem studiu. In potem je priπla digitalnadoba. Ta nam je sedaj postregla tudi z napravami, s katerimije mogoËe za relativno ugodno ceno dobiti tudi konËni izdelek- fotografijo na papirju, ki ga je mogoËe izdelati doma. Na

trgu je namreË tudi æe kopica tiskalnikov, ki zmorejo natisnitiizredno dobre fotografije in to na kakovosten papir, kjer jefotografija tudi dokaj obstojna. Nastal je pojem “digitalnatemnica”.

A proces izdelave fotografij ni le posnetek, ki gre nato vtakπno ali drugaËno temnico in æe imamo izdelek. Je vsekakornekaj veË. Nekaj, kar zahteva precej znanja. Vedno je namreËbilo tako, da je bilo treba veËino dobrih fotografij na tak alidrugaËen naËin dodatno obdelovati, da smo dobili æelenrezultat. In prav naknadna obdelava v temnici je najveËkratloËevala dobre mojstre od amaterjev. Dober posnetek jelahko stvar sreËe, dobra fotografija pa je vedno posledicaznanja. In to znanje je v sodobnem Ëasu doæivelo tektonskespremembe. Za izdelavo fotografije ne potrebujemo veËfilma, kemikalij, temnega prostora in kopice izkuπenj.Potrebujemo digitalni fotoaparat, raËunalnik, programskoopremo in tiskalnik. Fotografijo iz digitalnega fotoaparataprenesemo v raËunalnik, tam obdelamo in natisnemo.

Sliπi se enostavno, a zadeva Ëisto preprosta vsekakor ni. Takokot je imel svoje posebnosti analogni svet, jih ima tudidigitalni. Poleg tega pa tudi v digitalnem svetu velja, dapotrebujejo fotografije velikokrat dodatno obdelavo, posebejv primeru, ko od nje zahtevamo nekaj veË kot le spomin napihanje sveËk ob rojstnem dnevu. Zahtevnejπi fotografi bodotudi v digitalnem svetu fotografije dodatno obdelovali. Leda je takπna obdelava sedaj neprimerno enostavnejπa odtiste, ki smo je bili navajeni iz analognega sveta. Orodij zaobdelavo je namreË ogromno, omogoËajo pa stvari, ki jih vanalognem svetu niso mogli sanjati niti najveËji mojstri.Takπna obdelava pa zahteva tudi precej znanja in izkuπenj,le da te niso povezane s kemikalijami, osvetlitvami inpodobnim, ampak s poznavanjem programske opreme.

A tudi Ëe poznamo PhotoShop, PaintShop Pro in podobneizdelke do potankosti, nam to ne bo kaj dosti koristilo, Ëenimamo ustrezne strojne opreme, ki mora biti poleg tega πedobro umerjena. Umerjena? Da! Vsakdo, ki je kdaj natisnilkak barven dokument je ugotovil, da to, kar je na papirju, nienako temu, kar vidi na zaslonu. Zato je potrebno imeticelotno verigo dobro umerjeno. To pa zahteva precej znanjain tudi kakπno investicijo v strojno opremo. Posebej πe, Ëe biradi recimo digitalizirali svojo analogno zbirko fotografij. Te

je namreË najprej potrebno zajeti z optiËnimpreslikovalnikom (skenerjem), jih obdelati s programskoopremo in nato natisniti. In Ëe ta veriga naprav med seboj nidobro umerjena, bodo rezultati porazni. Sistem pripraviti dotega, da je to, kar je na analogni fotografiji, videti enako nazaslonu, je vËasih prava umetnost, ko pa se vse skupajpoveæe πe z izhodno enoto, kot je tiskalnik, pa je stvar πetoliko bolj zapletena.

In prav zato je bila konec novembra v Mariboru organiziranadelavnica, ki sta jo pripravili podjetji RoLAN d.o.o in CanonAdria, njen naslov pa je bil “Digitalna temnica”. Na zelo dobroobiskani prireditvi sta predavala Veljko JukiË o digitalnemvideo in Matjaæ Intihar, ki je zbranemu obËinstvu predstavilsodobne trende tako fotografije kot tudi izdelave fotografijna papir. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi najnovejπeCanonove izdelke. Prireditev je bila izredno dobro obiskanakar kaæe na to, da je zanimanje za sodobne fotografsketehnologije πe kako veliko.

Klavdij Dominko

“Digitalna temnica se predstavi”

Od fotografa, foto kamere, preko raËunalnika in programa za obdelavofotografij do osvetljevalne enote ali lastnega tiskalnika. Digitalna temnicaje predstavljena. Kaj in kakπno kakovost v njeni celoti potrebujemo pabomo spoznali v naslednjih πtevilkah revije in na novih predavanjih.

Podjetji RoLAN in Canon Adria sta organizirali prvo predavanje na temo “Digitalna temnica”. Odziv ljubiteljevfotografije je bil izjemen. Zato bomo predavanja o “digitalni temnici” ponovili.

Iz prehoda od analogne v digitalno temnico pa ne moremo brez poznavanja sprememb, ki se danes dogajajo vfotografiji. Na predavanju smo spoznali, do kje je digitalna fotografija πe fotografija, oziroma, da fotografijakljub digitalizaciji πe vedno ostaja fotografija.



“O, sole mio”... je zadonelo v ozki ulicistreljaj od Rialta. Na trgu sv. Marka je vmnoæici zavrπalo, kajti izza Doæeve palaËe jeveseli Harlekin v druæbi presunljivo lepihplemkinj in bogatih grofov, najavil prihodmnoæice Ëudovitih beneπkih mask. Iz hladnesenËne ulice te na s soncem obsijan trgpripelje prelepo trubadurjevo petje in igranjena lutnjo, pred njim na kamnitih stopnicahprelepih palaË posedajo turisti, s terase predkavarno pa se sliπi klepetanje turistov, kotbi ne bil streljaj od doma, kajti na lovu zazakladi Benetk nismo sami. AmeriËanraziskuje Evropo, Nemec iπËe dobro pivo,Francoz obËuduje arhitekturne preseæke,mladenka iz Amsterdama zasanjano posluπavrveæ na ulici, Italijanke urejene po zadnjimodi paradirajo po trgih, ljubimci prevaæajosvoje dame v preËudovitih gondolah.Vse to se pred nami odvrti v enem samemdnevu, preæivetem na ozkih ulicah in neπtetotrgih starodavnih Benetk. Benetke, ki sotako v zgodovini kot danes, umetnikomdajale inspiracijo, kajti na tako malemkoπËku obale se je zdruæila arhitekturnapopolnost, izjemnost kanalov in bliænjihotoËkov, raznobarvnost pustnega obdobja,predvsem pa z mediteransko klimoobdarjeno prebivalstvo.Zaradi vsega naπtetega Digitalna akademijaDigitalna akademijaDigitalna akademijaDigitalna akademijaDigitalna akademijaorganizira izlet v preËudovite Benetke z enimsamim ciljem: Loviti beneπke zaklade vobjektive, ki nam naj bodo oËi, uπesa in nosza vse lepo kar mesto in okolica ponuja. Znami bodo tudi predavatelji DigitalneDigitalneDigitalneDigitalneDigitalneakademijeakademijeakademijeakademijeakademije, ki vam bodo pomagali poiskatimarsikateri zaklad, ujeti neæno svetlobo naobrazih barvitih mask, na proËeljih palaËugledati arhitekturne zaklade svetovnegapomena in πe in πe biserov in draguljev, kinam jih je videti tako v rokah steklarjev izMurana, kakor v Benetkah samih.Zaklade bomo lovili 11. februarja 200611. februarja 200611. februarja 200611. februarja 200611. februarja 2006,teden dni pred pustno soboto, ko so Benetkeæe polne prelepih mask, a z obËutno manjobiskovalci in manjπo gneËo, ki bi namposlediËno onemogoËala popolno foto-grafsko izkuπnjo pustnih Benetk.Zbor udeleæencev bo ob 6h zjutraj naZbor udeleæencev bo ob 6h zjutraj naZbor udeleæencev bo ob 6h zjutraj naZbor udeleæencev bo ob 6h zjutraj naZbor udeleæencev bo ob 6h zjutraj naparkiriπËu pred Digitalno akademijo, naparkiriπËu pred Digitalno akademijo, naparkiriπËu pred Digitalno akademijo, naparkiriπËu pred Digitalno akademijo, naparkiriπËu pred Digitalno akademijo, na©martinski 106 v Ljubljani©martinski 106 v Ljubljani©martinski 106 v Ljubljani©martinski 106 v Ljubljani©martinski 106 v Ljubljani, odkoder bomokrenili z udobnimi avtobusi proti slovensko-italijanski meji. Po prihodu v Benetke, pasledi celodnevni fotografski lov za zakladipod mentorstvom predavateljev DigitalneDigitalneDigitalneDigitalneDigitalneakademijeakademijeakademijeakademijeakademije, ki bodo po konËanem izletu medprispelimi fotografijami, izbrali tri najboljπemed kolekcijo fotografij posameznih skupin,kot fotografije posameznih avtorjev in jihtudi nagradili. (Stroπki, prijava in informacijena: www.digitalna-akademija.com)

Digitalna Akademije

Fotografski izlet / Benetke 2006

Za fotografski izlet v Benetke se lahko prijavite preko spletne strani www.digitalna-akademija.com aliinternetnega naslova [email protected] oziroma na telefon: 01 524 60 33.

Digitalna Akademija / 11. februar 2006



Fujifilm æe vsaj deset let ponuja fotografske digitalne kamere.Sprva je s pomoËjo Nikona konkuriral Kodaku. Pri nas je bil zvidika kompaktnih digitalnih fotokamer Fujifilm dolga letamoËno zapostavljen. Razumljivo, digitalna tehnologija nazaËetku nekako ni bila zdruæljiva z izdelavo fotografij vfotolaboratorijih. V fotolaboratorijski ponudbi pa je Fujifilm æepostal najmoËnejπi in nehali so kalkulirati. Vse bolj so prisotnina trgu digitalnih fotokamer. Konec koncev pa vse veË digitalnihfotografov æe spoznava, da je treba digitalno zajete fotografijespraviti tudi na fotopapir. Torej je danes med nami Fujifilmprisoten tako od fotokamere kot do konËneizdelane fotografije.Lovljenje najviπjega πtevilatoËk v kompaktnih kamerahje do zdaj prinaπalo veËslabosti kot koristi. Kameres tipali okoli pet do πestmilijonov toËk so omogoËaleoptimalno kakovost slike.Tudi zaloga toËk je bila veËkot zadovoljiva. Toda“trgovski faktor” πtevilo toËkje πe vedno velik magnetza kupce. Fujifilm ima kotizdelovalec lastnih tipal vtem pogledu veËjo prednost. V nove kamere lahko vedno vgradizadnjo tehnologijo tipal (SuperCCD serije pet HR), ki naj binudila Ëedalje veËje πtevilo toËk in boljπo kakovost slike. A dozdaj nam tudi kamere Fujifilm z veËjim πtevilom toËk nisopodale viπje kakovosti slike, prej nasprotno.Tudi glede kamere FinePix E900 sem dvomil o tem, saj se nanjej bohoti πtevilka devet milijonov toËk. Ko pa sem kameroprijel v roke, sem hitro pozabil na domneve glede slabostitipala. Oblikovalci so naredili kamero, ki po obliki moËnospominja na obliko klasiËnih analognih kamer. Tudinastavitvenih gumbov na kameri je zelo malo. To pomeni, dase tudi Fujifilm zaveda, da danaπnji kupci potrebujejo predvsempreprostost uporabe. Zaslon na kameri je velik “samo” dvapalca. Za danaπnje kamere æe kar majhen, a s tem je ostalprostor πe za klasiËno iskalo. Dræalo kamere in guma nazadnjem delu kamere omogoËata odliËen oprijem. Gumbi zavklop/izklop, proæenje ter premik goriπËnic so na pravih mestihin omogoËajo rokovanje s kamero samo z eno roko.Da je kamera E900 iz nove generacije, pa ugotovimo predvsem

po hitrosti delovanja. Po vklopu je kamera hitro pripravljenaza delovanje. Objektiv s πtirikratnim optiËnim zoomom (32-128mm, ekv. 35 mm) gre zelo hitro iz ohiπja. Hiter je tudi premikmed goriπËnicami, kot tudi merjenje svetlobe ter nenazadnjetudi samo proæenje. Po izostritvi motiva, ki pa je malo poËasno,zamika proæenja skoraj ne opazimo veË. E900 nudi scenskeprograme za osvetljevanje kot tudi za bolj zahtevne, nastavljiveP, S, A in roËno nastavitev M.»eprav kamera nudi sliko s kar devetimi milijoni toËk, pa zelopreseneËa kakovost fotografije. Do zdaj je veljalo prepriËanje,

da kompaktna kamera z veË kot πestimi milijoni toËk nudislabπo kakovost slike. A oËitno so pri Fujifilmu s peto serijo

tipala SuperCCD HR priπli do novihmoænosti. ©e toliko bolj se lahkoprepriËamo o kakovosti slike, Ëe skamero fotografiramo pri najviπjimoæni obËutljivosti ISO 800. Slika jeneverjetno Ëista in brez teæav lahkonaredimo tudi veËje poveËave vzavidljivi kakovosti.Fujifilm E900 bo naπel kupce medvsemi tistimi, ki si æelijo majhno

kompaktno kamero s πe vednomajhnim (102 x 63 x 34 mm) in

lahkim (260 g) ohiπjem terklasiËno obliko in iskalom. Njena velika vrednost se izkaæe æetakoj po vklopu, saj ni treba iskati novih dodatnih nastavitev.Na kameri je zelo malo nastavitvenih gumbov, kdor pa æeli veË,lahko poiπËe dodatne nastavitve v meniju.Vendar tako oblika kot preprostost uporabe πe ne prinesetauspeha oziroma boljπo prodajo. Tu pa so pri Fujifilmu pokazaliπe dodatne karte. Objektiv ima πtirikratni zoom in πiroki kot 32mm. Tipalo je za kompaktno kamero veliko (1,6 palca) in zatokljub kar devetim milijonom toËk te πe niso premajhne in lahkodoseæejo πe vedno dobro kakovost slike pri visoki obËutljivosti.Zaradi vseh teh dobrih lastnosti (razen hitrosti AF) kameroFujifilm E900 priporoËam vsem tistim, ki si æelijo πe vednokamero za malo veËji æep, s klasiËnim iskalom, brez potrebepo dodatnih nastavitvah in odliËni sliki pri visokem πtevilu toËkin fotografiranju pri nastavljeni viπji obËutljivosti tipala. Medkompaktnimi kamerami je Fujifilm s kamero F10 in F11 æepokazal, da za zdaj v zadnjem opisanem elementu πe nimaprave konkurence.

Matjaæ Intihar

Fujifilm Finepix E900

FinePix E900 nam omogoËa fotografirati pri 800ISO obËutljivosti. Slika je za kompaktno kamero pri teh pogojih odliËna. Fujifilm je æe prikompaktni kameri F10 pokazal, da se da kakovostno zajeti sliko tudi pri viπjih ISO nastavitvah. Z E900, to samo πe dodatno potrjujejo.



Olympus E-500Ohiπje»e je bilo ohiπje kamere E-1 zelo dobro in tudimed uporabniki odliËno sprejeto, pa je bilaprav v tem elementu pri E-300 narejen koraknazaj. A E-500E-500E-500E-500E-500 je æe nova, tokrat veliko boljuspeπna zgodba. ©e toliko bolj, Ëe vemo, daje E-500E-500E-500E-500E-500 trenutno na trgu najcenejπe ohiπje.In prav iz pogleda cena, uporabnost,kakovost, je treba v najveËji meri gledati nakamero ob tem zapisu.S kamero E-500E-500E-500E-500E-500 so se pri Olympus Olympus Olympus Olympus Olympus vrnili naklasiËno obliko in naredili tudi za oko zelovπeËno kamero. Ohiπje velikosti 129,5 x 94,5x 66mm je iz Ërne matirane plastike. IzboËenodræalo kamere je obleËeno v kakovostnogumo, ki poskrbi, da nam kamera ne polzi izrok. Proæilec na vrhu dræala je na pravemmestu, dovolj pa je tudi prostora za palec nazadnjem delu kamere. Zato kamero E-500E-500E-500E-500E-500lahko v roki dobro dræimo. Oprijem bo πeboljπi, Ëe bodo za kamero izdelali dodatni delza baterije. Le ta bi omogoËal πe boljπo oporoza spodnji del roke in s tem πe mirnejπedræanje kamere. Vratca na spodnji stranikamere kjer je baterija je moæno odstraniti,zato je najbræ kmalu priËakovati dodatek, kinam bo omogoËal veË energije in πe boljπioprijem. Kameri pa πe nekaj veË uporabniπkevrednosti in s tem laæjo odloËitev za njennakup. Na prednji straniprednji straniprednji straniprednji straniprednji strani kamere je vidensamo gumb za zaporo objektiva. Na levi stranilevi stranilevi stranilevi stranilevi stranije za gumasto zaπËito prikljuËek USB/Video.Za plastiËnimi vratci na desni stranidesni stranidesni stranidesni stranidesni strani, sta dvereæi za pomnilni kartici. E-500E-500E-500E-500E-500 nam ponuja kardve moænosti. Lahko uporabimo CFCFCFCFCF ali xDxDxDxDxDkartico. Torej vam bodo xD kartice iz vaπihOlympus Olympus Olympus Olympus Olympus kompaktnih kamer πe kako pravpriπle. »e imamo v kameri obe kartici bokamera najprej delovala na tisto, kateroimamo preko funkcije v MENU-ju nastavljeno,ali na prvo vstavljeno, Ëe smo kartici vstavilipri vklopljeni kameri. Ko se izbrana ali prvakartica zapolni, pa se snemanje ne prestaviavtomatsko na drugo kartico. Zato moramopolno kartico izvzeti iz kamere in kamerazaËne snemati na drugo, ali pa preko MENU-ja prenastaviti kartico.Spodnja stanSpodnja stanSpodnja stanSpodnja stanSpodnja stan je opremljena s kovinskimnavojem za stojalo in vratci, za katerimi je Li-Ion baterija. Baterija je πe vedno enaka kot vkamerah C-5060, C-7070, C-8080, E-1, E-300,prav tako polnilec.Na zgornji stranizgornji stranizgornji stranizgornji stranizgornji strani kamere je na najviπjemmestu nastavek za dodatne bliskavice, podnjim pa vgrajena bliskavica z „moËjo/vodilnim“ πtevilom 13. Desno je vrtljivi gumbza nastavitev naËina osvetljevanja, E-500E-500E-500E-500E-500 namnudi klasiËne programske naËine AUTO, P, A,S in roËnega M, ter kar 21 scenskih nastavitev.Zraven je manjπa modra dioda, ki ob vklopukamere utripa. S tem nas opozori, da sistemza odstranjevanje prahu iz tipala deluje. Obvrtljivem gumbu je stikalo za vklop in izklopkamere. Je priroËno postavljeno in s tem lahkodosegljivo. Sledi manjπi gumb za korekturoosvetlitve +/- (v funkciji pregleda posnetihfotografij sluæi tudi za njihovo rotiranje, v MnaËinu pa za premik med izborom zaslonkeali Ëasa, odvisno katera funkcija Ëas/zaslonkaima prioriteto v meniju), pod njim je proæilec,

ki je odliËno postavljen za kazalec inpredvsem hiter v delovanju. »e ste vajenipoËasnejπih kamer, boste na zaËetkuspoznavanja s kamero kar prehitro sproæiliposnetek. A pri hitrejπem delu s kamero nampride tako obËutljiv gumb proæilca zelo prav.Na zadnjem delu pa je πe vrtljiv gumb (Dial)za premik nastavitve zaslonke, Ëasa innastavitve nekaterih funkcij MENU-ja (vfunkciji pregleda slike nam sluæi za pogled naveË slik (moæno do 25), ali njeno poveËavo(moæna je kar 14X-na).»eprav je kamera majhnih dimenzij, pa tudizadnji delzadnji delzadnji delzadnji delzadnji del kamere ni preveË poln znastavitvenimi gumbi. Na levi strani je petgumbov. (Vsi nastavitveni gumbi na kameriin njihove funkcije, so opisani na spletni straniwww.e-fotografija.com)

MENUPod prvim sklopom nastavitev “Record MenuRecord MenuRecord MenuRecord MenuRecord Menu11111” (veËina teh nastavitev je æe vidnih nazaslonu po pritisku gumba INFO in zmoænostjo spremembe preko gumbov nakameri, kot opisano zgoraj) lahkoformatiramo pomnilne kartice (Card SetUp),nastavljamo, prikliËemo in briπemo naπelastne izbrane nastavitve (Custum reset Set-ting), nastavljamo (Picture Mode) elektonskikontrast, ostrino, saturacijo barv prinevtralnem, zasiËenem, enobarvnem aliobarvanem (sepia) zapisu ter v naslednjifunkciji (Gradation) zapis z razliËno gradacijoHi Key, Lo Key, s katerim lahko sliki dodamoveË svetlih mehkejπih tonov ali bolj temenkontrasten zapis.Sledi moænost izbire razliËnih zapisov, odRAW, RAW in JPEG skupaj, TIFF ali samo JPEGv razliËnih kompresijah, moænost korektureosvetlitve v vrednosti +/-5 EV stopenj, vklopizklop redukcije πuma (Noise Reduction),korekturo WB, ISO in merjenja svetlobe. Sledidodatnih pet moænosti, korektura ekspozicije-+5EV, vklop redukcije πuma (Noise Reduc-tion), korektura bele barve (WB), nastavitevobËutljivosti (ISO) in naËin merjenja svetlobe(Metering). Naj πe enkrat poudarim, da selahko do veËine teh funkcij pride na laæji naËinpreko priklica funkcij na zaslon (gumb INFO)in premikanja med nimi s pomoËjo gumba OK,πtirifunkcijih gumbov ali gumba Dial.»e se premaknemo v okno “Record Menu 2Record Menu 2Record Menu 2Record Menu 2Record Menu 2”pridemo zopet do nastavitev, ki jih lahkospreminjamo preko INFO na zaslonu aligumbov na kameri. To so, nastavitevdelovanja bliskavice (Flash Mode), korekturaosvetlitve bliskavice (+/-2EV), izbira

samosproæilca, breæziËnega proæilca in naËinazajema (1 posnetek, 2,5 v sekundi), naËindelovanja AF (AF Mode) in izbira ene izmedtreh ostritvenih toËk. Sledijo pa nastavitvezaporednih posnetkov z razliËniminastavitvami “Bracketing”. Kamera nam v temelementu nudi veË kot vsa konkurenca. “WBbracketing” (korektura osnovno izbrane belebarve), “AE bracketing” (korekturaosvetlitve), “Flash bracketing” (korekturaosvetlitve z bliskavico) in “MF bracketing”(roËni fokus z naπim lastnim premikom obroËaza ostrenje).Zadnja moænost pa je funkcija “Anti-Shock”.Nastavimo jo lahko v Ëasu od 1 - 30 sekund.Pod to funkcijo se najprej dvigne ogledalo (zatoliko sekund kot je nastavljeno) in πele natose odpre zaklop in se osvetli tipalo. V temnaËinu pred-vsem poskr-bimo da sepri daljπih

Ëasih od 1/60 sekunde do cca.5 sekund naposnetku ne pozna stresenost slike, Ëe jouporabljamo na stojalu.Tretje okno “Play MenuPlay MenuPlay MenuPlay MenuPlay Menu” nam pod prvo ikononudi pregled vseh slik na zaslonu ali Ëe jekamera priklopljena na raËunalnik ali TV vzaporedju vseh slik, z drugo ikonoomogoËimo avtomatsko rotiranje pokonËnozajetih fotografij, funkcija “Edit” omogoËaspremembo oznaËene slike JPEG/TIFF vdrugaËne zapise (B/W, Sepia, dodanaSaturacija) in (popravek efekta rdeËih oËi“Red Eye Fix” in zmanjπanje loËljivostidatoteke). Predzadnja je funkcija za direktniiztis z moænostjo uporabe DPOF, zadnjamoænost pa je kopiranje slik (Copy All) nadrugo kartico v kameri.Sledi 24 nastavitev (seveda z obilicopodnastavitev) v oknu “SetUp 1SetUp 1SetUp 1SetUp 1SetUp 1”, prekokaterih lahko prenastavljamo moænosti, kinam jih nudijo doloËene funkcije alinastavitveni gumbi. Nekatere izmed njih sobile æe (zgoraj) opisane v opisu nastavitvenihgumbov na kameri.ZaËne se z moænostmi ISO nastavitev (ISOSTEP). Lahko izbiramo med vrednostmi 1/3ali 1EV, iz osnovnih nastavitev 100 - 400ISOlahko razπirimo uporabnost kamere na1600ISO obËutljivosti (ISO BOOST), oziromanastavimo (limitiramo) najviπjo moænostuporabe obËutljivosti od 100 - 800ISO (ISOLIMIT). Sledi moænost spremembe naËinanastavitve korekture med 1/3EV, 1/2EV ali 1EV(EV STEP). Moænost nastavitve korekture WBza vse prednastavljene moænosti (ALL WB+/-). Sprememba moËi kompresije v naËinuzapisa “HQ” in “SQ”. Izbiro naËina uporabebliskavice, roËno, avto (Manual Flash). NaËin

delovanja +/- korekture pri izbiri bliskavica (+/-). »as sinhronizacije pri delovanju zbliskavico od 1/180sek. do 1/60sek (X-Sinc).Avtomatski/roËni dvig bliskavice (Auto PopUp) pri scenskih naËinih zajema fotografije.Nastavitev delovanja okrogleganastavitvenega gumba na zgornjem delukamere (Dial) v P in M naËinu delovanja. NaËindelovanja gumba “AEL/AFL” (æe opisanozgoraj). Zapis v spomin ob uporabi funkcije“AEL/AFL Memo” z gumbom AEL-AFL.Merjenje svetlobe (AEL Metering) ob uporabite funkcije pri gumbu AEL-AFL (Lock AE /zaklenitev ekspozicije). Hitro brisanje slik“Quick Erase” (ne pokaæe se okno zapotrditev). RAW+JPEG “Erase” brisanjedatotek ali pa samo eno od njih. Nastavitevgumba “Function” (æe opisano zgoraj).Nastavitev dveh lastnih nastavitev “My ModeSetUp”. Ostrenje z obraËanjem obroËa “Fo-cus Ring) v levo ali desno (Olympusposebnost). AF Illiminator (osvetlitevostritvene toËke). “Reset lens”, objektiv sepovrne v neskonËno, ko ugasnemo kamero.In πe dve moænosti s katerima lahko dovolimozaklopu prioriteto delovanja v Single aliContinius naËinu AF. Tudi Ëe kamera πe ni vpopolnosti izostrila, bo po pritisku na proæilevzajela posnetek.V zadnjem oknu “SetUp 2SetUp 2SetUp 2SetUp 2SetUp 2”, pa imamo πe 21nastavitev. ZaËne se z nastavitvijo datuma inure. Nato prioriteto pomnilniπke kartice xD aliCF (omogoËeno, Ëe sta obe kartici ob vklopukamere v njej). Zapis imena datoteke (FileName) v nadaljevanju πtevilk ali v zaËetnostanje. Delna sprememba imen datoteke (EditFile Name). Svetlost zaslona v vrednosti +/- 7stopenj. Nastavitev glavnih svetovnih jezikov.Video moænost PAL/NTSC (Video Out). Zvokob izvrπitvi funkcije. »as pregleda slikeneskonËno ali 1 - 20 sekund (rec View). Prehodkamere v “Sleep Mode” neskonËno ali 1 - 10minut (Sleep). Popoln samostojen izklopkamere neskonËno ali po 4h (4h Timer). »asprikaza izbrane funkcije na zaslonu (ButtonTimer). Prikaz animacije za “Dust Protection”na zaslonu pri vklopu kamere (Screen).RazliËni barvi zaslona (Control Panel Color).Prioriteta No/Yes pri brisanju datoteke (Pri-ority Set). Delovanje USB izhoda (USB Mode).Izbira barvnega prostora sRGB, AdobeRGB(Color Space). Funkcija za ËiπËenje tipala, kjerje zaklop po pritisku na proæilec odprt tolikoËasa, dokler ne izklopimo kamere (CleaningMode). Na koncu pa je πe pregled verzijeprograma v kameri (FirmWare).Tako, popeljal sem vas skozi suhoparnospoznavanje s funkcijami v MENU-ju. Avseeno zna biti zapis koristen za vse, ki siboste ali ste æe kupili E-500E-500E-500E-500E-500. Na ta naËin bostehitreje spoznali, da morate res dobro spoznativaπo kamero in skrbno pogledati njenanavodila.Uporabniπka vrednost kamereLahko bi dodal v naslov, “kompleta”. Skamero Olympus E-500E-500E-500E-500E-500, pri nas v temtrenutku dobite æe kit objektiv 14 - 45mm f/14 - 45mm f/14 - 45mm f/14 - 45mm f/14 - 45mm f/3,5 - 5,63,5 - 5,63,5 - 5,63,5 - 5,63,5 - 5,6 in 40 - 150mm f/3,5 - 4,540 - 150mm f/3,5 - 4,540 - 150mm f/3,5 - 4,540 - 150mm f/3,5 - 4,540 - 150mm f/3,5 - 4,5. Vse skupajpa za ceno, kateri se zaenkrat kamere izkonkurenËnega vstopnega razreda nikakor nemorejo pribliæati. In Ëe sem æe na zaËetkuomenil, da ima E-500E-500E-500E-500E-500 poleg cene πe oblikovnoin ergonomsko dobro ohiπje, hiter proæilec,veËino vseh potrebnih nastavitev moænih kar

Celoten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com



VeËina gumbov na kameri nam lahko nudi dodatno funkcijo, nekateri tudi πtiri ali veË. Ni jihmalo, ki so med seboj dodatno povezani, Ëeprav to ob njih ne piπe in nam lahko ob razliËnihfunkcijah sluæijo veËkrat. Po eni strani lahko reËem da iz pogleda tehnoloπke naprednosti E-E-E-E-E-500500500500500 nudi odliËne moænosti prenastavitve kamere. Po drugi strani pa je to kamera namenjena“hobi” fotografom, ki bodo najveËkrat delovali samo pod osnovnimi nastavitvami. In Ëe neboste dobro spoznali s kamero je lahko za marsikoga mnoæica nastavitev velika past. Torej,zelo dobro spoznajte kamero preko navodil, predvsem si nastavite “MyModeMyModeMyModeMyModeMyMode” in “CustumCustumCustumCustumCustumReset SettingsReset SettingsReset SettingsReset SettingsReset Settings” naËin delovanja in kamero, Ëe je le moæno ne dajajte iz rok drugim v ogled.Pogled v MENUMENUMENUMENUMENU nastavitve hitro vsakogar zasvoji in premik funkcije je tu. Sledi pa, vaπemukotrpno iskanje, zakaj nam neka do sedaj delujoËa funkcija ne deluje. In v tem zapisuboste spoznali nekaj glavnih nastavitev in kmalu opazili, da jih je res toliko, da jih je nemogoËev kratkem Ëasu spoznati. Velika veËina uporabnikov niti polovice ne bo nikoli.

preko gumbov na kameri, ter obiliconastavitev preko MENU-ja, potem je njenauporabniπka vrednost zelo visoka. »e jogledamo iz pravega zornega kota, to jenjenega namena kot “consumer” kamere, t.j.kamere za πirπe mnoæice DSLR uporabnikov,potem nikakor ne moti povpreËna hitrostostrenja, glasnost motorËka za premik leË vobjektivu, majhno, premalo svetlo iskalo a zdobro vidnimi informacijami o naËinu zajemana desni strani, naproti malo πtevilËnikonkurenci (Canon EOS 350D, Konica Minolta5D, Nikon D50 in Pentax *ist DL).VeËja vrednost kamere Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500 pa jepredvsem v lastnem, zaenkrat edinstvenemsistemu za ËiπËenje tipala “Dust Protection”s pomoËjo “Supersonic wave filtra”, katerinam vse manjπe praπne in neumazane delceodstrani izpred tipala, moænostjo uporabedveh pomnilnih kartic xD in CF, izbiro naËinarazliËnih merjenj svetlobe preko proæilca aligumba AEL-AFL (Ëe je nastavljen za tomoænost), moænost ostrenja preko AEL-AFLgumba (Ëe je nastavljen za to moænost),MyMode nastavitve za hitro povrnitev nalastne nastavitve, mnoæico informacij nazaslonu pred snemanjem in v fazi pregleda æeposnete slike, 14X-na poveËava slike, hiterizbris vseh oznaËenih slik naenkrat, itd.Zagotovo je mnoæica nastavitev uporabnihfunkcij preko MENU-ja velika prednost tekamere. Seveda, Ëe æelimo iz kamereizkoristiti veË. A Ëe ste æe iz kompaktnih kamerpreπli med DSLR kamere, sem tudi prepriËan,da boste slej ko preje v situaciji, da boste odkonËne fotografije tudi æeleli veË. »e ne, rajepoglejte med “all-in-one” kompaktne kamere.Glede funkcij in nastavitev preko gumbov nakameri pa so se OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus-ovi strokovnajkizelo potrudili. A po drugi strani so tenastavitve lahko tudi velika slabost za vsetiste, ki v te nastavitve ne bodo vstopali. Kupcite kamere bodo predvsem ljubiteljskifotografi, ki bodo æe zaradi dobre kamere incene vstopili v DSLR svet. A Ëe nimajoraËunalniπkih izkuπenj bo vstop v MENU innjegove nastavitve ter izkoristek le teh zeloproblematiËen. A kakorkoli. OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus je skamero E-500E-500E-500E-500E-500 postavil nekaj novih mejnikov.Prvo lastnega, saj mu je æe po dveh letihuspelo narediti moËno konkurenËno kamerotako po uporabniπki vrednosti, πe bolj pa poceni. Da imamo trenutno na voljo samo dvacenejπa objektiva tudi ne moti. Oba sta æe vkompletu, veËina uporabnikov E-500E-500E-500E-500E-500 pa si kajveË niti ne bo æelela. Ta komplet jim nudi vse,kar se v spoznavanju DSLR sveta na zaËetkutudi potrebuje.Kamera v praksi»e poznaπ OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus kamere in ti filozofijaOlympus Olympus Olympus Olympus Olympus programskih nastavitev ni tuja, si s

kamero in osnovnimi nastavitvami lahko hitrona ti. Seveda pa ne z vsemi.Æe ob nakupu (trenutno pri nas πe ni mogoËekupiti samo ohiπja) je v πkatli kamera in dvaobjektiva. Lahko reËem, skoraj popolnkomplet za hobi fotografa. MogoËe sepotrebuje samo πe dodatno bliskavica, Ëe veËdelujemo v svetlobno problematiËnih pogojih.V kompletu pa je poleg obseænih slovenskihnavodil πe DVD (glas v angleπkem jezilu) zodliËnim prikazom uporabe kamere, razlagenekaterih tehniËnih izrazov in tudi nekajprimerov, kako fotografirati doloËene motive.Baterija je Li-Ion in s pomoËjo originalnegapriloæenega polnilca je napolnjena prej kot vdveh urah. V kamero jo vstavimo brez teæav,iz nje tudi ne more izpasti, saj jo kljub odprtimvratcem zadræi manjπi zatiË. Pomnilna karticav kompletu ni priloæena, a je tudi bolje, danam ne nudijo kakπne s samo 32MB spomina.Ob nakupu kamere si moramo kar takoj kupitizmogljivo, vsaj 512MB kartico. »e ste æelastnik OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus kompaktnih kamer, potemboste lahko uporabili tudi vse vaπe xD kartice.Nastavek za objektiv je kovinski, prav tak jetudi na vseh objektivih. Objektiv nastavimoali odstranimo iz kamere zelo enostavno.Po vklopu je kamera v cca. dveh sekundahpripravljena na delovanje. Proæilec ima hiterprehod med poloviËnim delovanjem(ostrenje, merjenje svetlobe) in proæenjem.Mislim, da je kar najbolj obËutljiv v svojemrazredu. Ko se ga navadimo nam ta lastnostmarsikdaj zna priti prav. Ostrenje ninajhitrejπe, a za hobi fotografe, ki ravno neslikajo hitro premikajoËih se motivov vsak danpa povsem zadovoljivo. Ker lahko ostrimopreko gumba AEL/AFL smo lahko pri ostrenjuπe hitrejπi. Merjenje svetlobe je dobro,kamera pa nam omogoËa, da merimosvetlobo preko proæilca ali pa preko AEL/AFLgumba (tudi v drugaËnem naËinu kot jenastavljeno za proæilec). Prav tako pa imamoomogoËeno razliËne naËine merjenja svetlobe(tudi Spot), kot moænost πiroke korektureosvetlitve (+/-5EV). Korektura bele barve jezelo enostavna preko gumba za lastnonastavitev. V naËinu AUTO pa mi je veËkratzgreπila, oziroma pri enakih motivih razliËnonastavila korekturo. Z vsemi nastavitvenimigumbi se je treba zelo dobro spoznati, saj namomogoËajo mnoæico funkcij in pod funkcij.VeËina je zelo dobro postavljenih, osebno meje edino moËno motila postavitev uporabeAEL/AFL gumba. Zaslon je zelo kakovosten,informacije na njemu so odliËno vidne. Pravtako je odliËno, da preko informacijskegaokna nastavitev na zaslonu, lahkonastavljamo skoraj vse fotografu veËkratpotrebne nastavitve. Ob pogledu skozi iskalome je edino motilo, da se zaslon, ko kamero

damo k oËesu ne ugasne. Tako pa nam karmoËna svetloba sveti v oko. ©e toliko boljmoteËe, ker je pogled skozi majhno iskalo namotiv æe tako s problematiËno svetlostjo.Bliskavica vgrajena v kameri nam lahko sluæiza veËino osnovnih motivov in nam ni trebakmalu poseËi po dodatni bliskavici. Kerimamo v kameri funkcijo za popravek efektardeËih, nam vgrajena bliskavica brez teæavsluæi za doosvetlitev portretov. ZaËetnimuporabnikom DSLR kamer je v veliko pomoËmnoæica scenskih programskih nastavitev. Ane zanaπajte se na njih. Ko boste bolj izkuπeni,se le nauËite uporabljati programskenastavitve, katere nam nudijo veË kreativnostiA, S.Kamera nam nudi 8M toËk. »asi osvetlitve somoæni od 60 sekund v A, S in M naËinu ter 1sekunde v drugih naËinih (kjer se lahkospreminja, odvisno od izbrane avtomatike).B Ëas je omejen na 8 minut. »e πe enkratpogledam kamero Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500 izpraktiËnega zornega kota, lahko reËem, danam naproti konkurenËnim kameram nudi za“vstopni” DSLR razred res veliko predvsemv zanimivi ceni, sistemu ËiπËenjatipala in mnoæici programskihnastavitev. V drugih elementih paopazno viπje uporabniπke vre-dnosti ne nudi. Oziroma je vnekaterih πe krepko zadaj. A toje “consumer” razred kamer, na-menjen manj zahtevnim foto-grafom, kateri naj ne priËakujejood teh vstopnih DSLR kamerpreveË. Zato lahko povsemprepriËljivo zapiπem, da je v temrazredu Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500 povsemodliËna kamera.Kakovost fotografijeZopet bom zaËel s ceno kamero in njenim“vstopnim DSLR” razredom. Æe ta dvapodatka povesta dovolj, da od kamerenikakor ne priËakujte preveË iz pogledahitrosti in natanËnosti delovanja ter visokenadpovpreËne kakovosti slike. Fotograf, ki izpotrebe po hitrosti in natanËnosti delovanjapotrebuje veË, bo moral v viπji cenovni razred.©e globlje pa bo moral poseËi v æep, Ëe boæelel πe viπjo tehniËno kakovost slike. V vsehtreh elementih, hitrost, natanËnost inkakovosti fotografije je Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500Olympus E-500povsem primerljiva s konkurenco. V nekaterih


Olympus E-500 vam lahko nudi samo to, da z dobrimi prednastvaljenimi scenskimi nastavitvami zajameteodliËne druæinske in popotniπke fotografije. Za veË, pa bo treba dobiti veË lastne prakse, obiskati kakπen fotografskiteËaj in predvsem spoznati vse funkcije katere kamera nudi. In to zadnje velja za vse nove DSLR uporabnike.

je malo slabπa, drugje boljπa. A vse skupaj jebolj stvar osebnega pogleda na kamero, njenetehniËne zmoænosti, predvsem pa lastnegapogleda na fotografijo. Tako ali tako pa jeocena tehniËne kakovosti fotografije stvarvsakega posameznika posebej. Zato okakovosti zapisa in delovanja kamera veË obnjih. Bolj zahtevni iz pogleda tehniËnekakovosti fotografije pa se morate zavedati,da vam æe sama cena E-500E-500E-500E-500E-500 pove, da nepriËakujte preveË. Bom pa kmalu pripravilpreizkus vseh kamer “vstopnega DSLR”razreda prav iz uporabniπkega, predvsem pakakovostnega pogleda.Za konec»e sem bil pri preizkusu in opisu kamere E-300 moËno zadræan, pa je pri E-500E-500E-500E-500E-500 drugaËe.Ker je v celoti gledano povsem konkurenËnaostalim kameram tega razreda, v “dobri” cenipa korak pred ostalimi, lahko pred nakupomodloËajo kakπne malenkosti. Vsekakor pavam bo E-500E-500E-500E-500E-500 v hobi fotografiji lahko odliËno

sluæila, Ëe le veste kako joizkoristiti. Kot za vse

kamere, tudi za E-500E-500E-500E-500E-500 velja, da je πe vednonajpomembnejπi tisti, ki za njo stoji. OlympusOlympusOlympusOlympusOlympusE-500E-500E-500E-500E-500 vam lahko nudi samo to, da z dobrimiprednastvaljenimi scenskimi nastavitvamizajamete odliËne druæinske in popotniπkefotografije. Za veË, pa bo treba dobiti veËlastne prakse, obiskati kakπen fotografskiteËaj in predvsem spoznati vse funkcije katerekamera nudi. Kajti kamera E-500E-500E-500E-500E-500 in kitobjektiva vam nudijo dobro kakovost inuporabniπko vrednost iz pogleda hobifotografa in razreda kamere. Le znati morateizkoristite njihove moænosti in od kamer tegarazreda kot je E-500E-500E-500E-500E-500 ne priËakovati preveË.

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar



Ko pomislim na Sony, so prve besede, ki mipridejo na pamet iz sveta zabavneelektronike. Marsikomu drugemu verjetnotudi, Ëeprav je ta velikan v digitalnifotografiji ravno tako dobro, Ëe ne πe boljzasidran kot med televizorji, walkmani,videokamerami in avtoradiji. Poleg tega, dasam izdeluje digitalne fotoaparate, jenamreË med prvimi tremi najveËjimiproizvajalci, je med najveËjimi dobaviteljitipal za ostale. Tudi za Nikonov vrhunskifotoaparat D2X, ki je za nadaljevanjezgodbe πe kako pomemben.Jeseni smo namreË doËakali naslednika æemalo utrujenega, a vseeno zelo dobregaF828, R1. Kar se tiËe velikosti, je razredkompaktnih fotoaparatov zapustil in sepreselil stopniËko viπje, v zrcalno refleksni.Celo tu ni med najmanjπimi, saj jemarsikateri model, na primer Canon 350Dz osnovnim objektivom manjπi kot Sony-evnovinec. Kljub temu so osnovne linije, ki jihje zarisal predhodnik ostale. Razporeditevgumbov in zaslona LCD je kaæe na to, da jeimel nekdo s tem polne roke dela. Prvo

ogromno, saj je veliko kar 21.5 x 14.4 mm. Toje za malenkost manjπe kot tista, ki jihnajdemo v zrcalno refleksnih fotoaparatih stipalom velikosti APS-C. Kaæe, da so pri Sony-u vzeli za osnovo tipalo, ki senahaja v Nikonu D2X in gaustrezno priredili za R1.

Zaradi tega je ta fotoaparat trenutno praviposebneæ med kompakti, Ëe temu sploh πelahko tako reËemo. Osnovna obËutljivost sezaËne pri ISO 160, najviπja pa je kar ISO 3200.A ni vse tako lepo, kot se na prvi pogled zdi,namreË pri viπjih obËutljivostih je v doloËenihprimerih opazen predvsem rdeËi πum. Da vasπe malo bolj zmedem, Ëe boste fotografirali vRAW (surovem) formatu in pretvorili sliko zAdobe RAW 3.3, bo ta πum preprosto izginilin bo kvaliteta primerljiva s Canon-ovimitipali. Slaba stran tega je, da se velikostdatoteke ob tem poveËa na 20 MB, kar je medveËjimi RAW datotekami. Za primerjavo,Canon 5D ima RAW datoteko veliko okoli 13MB. Snovalci so dali πe eno dokaj zoprnoomejitev, zaporedno snemanje omogoËa letri posnetke v seriji. Zato pa na drugi straninavduπi objektiv, ki ima razpon primerljiv z35mm formatom od 24 do 120mm. Na prvipogled niË posebnega, ampak tistih nekajdodatnih milimetrov na πirokem kotu borazveselilo marsikaterega uporabnika. Poleg

Sony CyberShot R1 / Fotoaparat za “profesionalce”preseneËenje je zaslon, ki ni tako, kot smonavajeni na zadnji strani ampak zgoraj. Jevrtljiv v vse smeri in umestitev se hitro pokaæeza uporabno. »e ste æe kdaj fotografirali skakπnim fotoaparatom srednjega razreda ssvetlobnim jaπkom, vam bo upravljanje zelodomaËe, saj sta pogled od zgoraj in pozicijafotoaparata tako rekoË enaki. Zadnjo stranfotoaparata so tako lahko snovalci izkoristiliza dobro razporeditev gumbov, kjerprevladuje vrtljiv gumb, podobno, kot gaimajo Canonovi zrcalno refleksni fotoaparati.Vse pomembnejπe funkcije so dosegljivepreko njih, tako da je izbira hitra inenostavna. Zanimivo so snovalci postavilinastavek za bliskavico, ki ni na sredinifotoaparata, ampak pri dræalu. Iskalo je, kotse za kompaktni fotoaparat spodobielektronsko. Glavna prednost tega je tihzaklop, saj ni zrcalca, ki bi sproæal hrup. Kljubdobri loËljivosti je v primerjavi z optiËnimiskalom πe vedno korak zadaj, a sËasoma sebo tudi to izboljπalo.Sedaj pa k tehniËnim lastnostim, najprej ktipalu. Slednje je za kompaktni razred

tega bo marsikoga razveselila πe malazvezdica na objektivu, ki pomeni, da so svojeprste imeli pri njemu gospodje iz Carl Zeissa.Ostrenje je v normalnih svetlobnih pogojih

zelo hitro in primerljivo z zrcalno refleksnimifotoaparati, v slabπih je v pomoË roËnoostrenje. Vgrajena bliskavica svoje delodobro opravi, a morate pri πirokem kotuumakniti sonËno zaslonko, drugaËe nepokrije cele slike. »e poËasi zakljuËim, R1 jezanimiv fotoaparat s celo vrsto novosti, ki sebodo poËasi uveljavile tudi pri drugihproizvajalcih v prihodnjem letu. Je to splohπe kompakt ali sega viπje? Vpraπanje ni lahko,saj R1 nudi veË, kot ostali kompaktnifotoaparati. Predvsem je tu zopet globinskaneostrina, kar je pogreπal marsikaterifotograf pri kompaktih. ©iroki kot je tudi zelouporaben, prav tako navduπi ergonomija, kiomogoËa enostavno delo. R1 je posebneæ, kisi je naπel dobro mesto med zrcalnorefleksnim in kompaktnim svetom in bozaradi tega naπel kar nekaj zvestihuporabnikov. Predvsem tistih, ki jim je blizuzrcalno refleksni svet blizu, a imajo enobjektiv veË kot dovolj.

Aleπ Borlak

Sony R1 nam zaradi veËjega tipala nudi tisto, kar pri drugih kompaktnih kamerah izrazni fotograf πe kakopogreπa. To je kontroliranje globinske ostrine.

©e ena odliËna lastnost kamere Sony R1. Objektiv nam omogoËa kot zajema 24mm (ekv.35mm).



Razπirjen preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

30 e-Fotografija - avgust, september 200530 e-Fotografija - avgust, september 200530 e-Fotografija - avgust, september 200530 e-Fotografija - avgust, september 200530 e-Fotografija - avgust, september 2005

Foto tiskanje / Tiskalnik COPAL DPB-1000EV digitalni dobi je æelja po hitri izdelavifotografije vse veËja. Fotolaboratoriji nudijotako hitrost in kakovost kot tudi nizko cenoizdelane slike iz naπih digitalnih fotokamer.Toda vse veË je in bo uporabnikov, ki si bodoæeleli v vsakem trenutku izdelati fotografije.Fotolaboratorij je le treba poiskati, ni ga zavsakim vogalom, in kadar se nam najboljmudi, imajo toliko dela, da je treba poËakatinekaj deset minut, da nam lahko izdelajofotografije.Odgovor za stranke s takimi zahtevami sofotokioski, v katere je vgrajen sublimacijskitiskalnik. Fotokiosk ni niË drugega kotraËunalnik z reæami za pomnilniπke enote, vkaterem je programska oprema za naroËanjefotografij. Na zaslonu z dotikom upravljamos programom in izbiramo datoteke, podokonËanem naroËilu pa jih poπljemo v izpis.Tiskalnik, ki natisne fotografije, pa je ponavadi skrit v ohiπju fotokioska. Toda tisublimacijski tiskalniki lahko odliËno sluæijotudi, Ëe jih uporabljamo samo kot klasiËnitiskalnik. Sublimacijski tiskalniki so samopoveËani in bolj robustni kot malisublimacijski tiskalniki za domaËe tiskanje.Izpostavljeni so dolgotrajnemu in hitremutiskanju v vseh pogojih. Zato so tudi v teækihkovinskih ohiπjih, narejeni iz trpeænihmaterialov in preizkuπeni za dolgotrajnotiskanje. Da so tiskalniki iz fotokioskov zelorobustni, pove æe podatek, da je njihova teæapribliæno 30 kg.Za zdaj se pri nas tiskanje s pomoËjofotokioskov πe ni udomaËilo. V ZDA pa jeorganizacija PMDA (PhotoImaging Manufac-turers & Distributors Association) fotokioskrazglasila za “osebo leta 2005” nafotografskem podroËju.(“FotokioskFotokioskFotokioskFotokioskFotokiosk si je kljub nenavadnosti

izbire zasluæil nagrado za osebo leta zaradivelike vloge na fotografskem podroËju.Podobno kot Ëloveπki prodajalec tudifotokioskfotokioskfotokioskfotokioskfotokiosk stoji v mnogih trgovinah in Ëaka,da ustreæe strankam pri tiskanju fotografij,

ki bodo sluæile kot spomin za prihodnjegeneracije. FotokioskFotokioskFotokioskFotokioskFotokiosk spreminja obiËa-jen naËin tiskanja fotografij. Je pomembengradnik infrastrukture za upodabljanje -pogojuje njeno rast in uspeπnost,” praviStacie Errera, direktorica marketinga druæbeTamron USA, Inc. in predsednica organizacijePMDA.)Tudi pri nas æe imamo podjetja, ki ponujajo

tiskalnike za fotokioske oziroma kar celotnesisteme fotokioskov. Med njimi so pri nasnajbolj znana podjetja Foto Tabor izMaribora, ki træi tiskalnike podjetjaMitsibushi, Eurofoto iz Kranja Agfo, Fuji

Slovenija fotokioske Fujifilm in podjetje Mixiiz Æirov, ki træi tiskalnike podjetja Copal terlastna ohiπja in opremo za fotokioske,poudarjam pa, da so v podjetju Mixi naredililastno ohiπje in programsko opremo.NaroËanje fotografij v programu fotokioskaje zelo podobno programu za naroËanje naspletni strani. Razlika med fotokioskom inspletnim poπiljanjem fotografij pa je

predvsem v tem, da ni treba Ëakati naizdelane fotografije. Seveda, Ëe jih nenameravamo izdelati 100 in veË kosov. Æecena natisnjene fotografije (od 60 do 90tolarjev) pa da vedeti, da bomo v fotokioskihizdelovali manjπe πtevilo fotografij inpredvsem takrat, ko se nam bo mudilo. A vhotelih, veËjih trgovskih centrih ali drugihkrajih, kjer gre dnevno mimo veËje πteviloljudi, bo tudi pri nas vaπ gostitelj fotokiosk.

Tiskalnik za fotokiosk v praksiSam sem bil pred Ëasom postavljen predzanimivo dilemo. Fotografiral sem poslovnosreËanje in po veËerni zabavi je bilo treba vnekaj urah do jutra narediti veË kot 1000fotografij. »e bi bil kje v bliæini znanegafotolaboratorija, bi bilo preprosto. Pofotografiranju bi πel spat, fotolaborant pa bizjutraj “prinesel” fotografije. Tako pa temoænosti nisem imel. S kakπnimi manjπimidomaËimi tiskalniki si nisem mogelpomagati. Ti so prepoËasni in treba je bilonarediti fotografije formata 13 x 18 cm. Torejje bila edina moænost sposoditi sisublimacijski tiskalnik, kakrπen deluje vfotokiosku. In priπel sem do tiskalnika Co-pal DPB-1000E.Kar takoj na zaËetku naj povem, da to nitiskalnik za domaËo uporabo. Je le predrag.Njegova prednost je opazna predvsem vπtevilu izdelanih fotografij na uro (do 400)in formatu izpisa (do 15 x 21 cm). Kljubrelativno majhnim meram (30 x 30 x 30 cm)pa je tiskalnik zelo teæak. Ima kar 30 kg, karpomeni, da je namenjen statiËnemu delu, nepa vsakdanjemu prenaπanju naokoli. Sevedapa k teæi prispevata robustnost in velikatrpeænost uporabljenih materialov.Preden zaËnemo tiskati, je treba v raËunalnik


Razπirjen preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

e-Fotografija - avgust, september 2005 31e-Fotografija - avgust, september 2005 31e-Fotografija - avgust, september 2005 31e-Fotografija - avgust, september 2005 31e-Fotografija - avgust, september 2005 31

s priloæenega CD-ja prenesti gonilnik zakrmiljenje tiskalnika. Vse skupaj traja nekajminut, inπtalacija pa je zelo preprosta.Tiskalnik prek vhoda USB poveæemo zraËunalnikom in tiskanje v enem izmedprogramov, ki prikaæe fotografije, se lahkozaËne. (Opis velja, Ëe tiskalnik prikljuËimo klastnemu raËunalniku. »e tiskamo vfotokiosku, uporabljamo program za izbiroin tiskanje, ki je æe vgrajen.)Ko pritisnemo po izbrani fotografiji ukazPRINT, je ob prvem tiskanju najprej trebaizbrati inπtalirani gonilnik za tiskalnik Copal

naËinoma izpisa pa na kakovosti izpisarazliko opazimo s prostim oËesom (Ëe delujes fotokioskom in æelite viπjo kakovost,vpraπajte, kako je nastavljen tiskalnik).Naslednja moænost, ki jo ponuja programpred tiskom, je nastavitev tonskih vrednostiin elektronske ostrine. Toda najprej je trebanatisniti testno fotografijo. V mojem primeruso bile vse testne slike preveË rumene,presvetle in s premalo ostrine. S popravki paso bile odliËne in povsem primerljive stistimi, ki bi jih izdelal v fotolaboratoriju.Papir, ki ga uporablja tiskalnik Copal, je med

DPB-1000E, nato pa format papirja inkakovost tiskanja. Na izbiro je “hitrotiskanje” ali pa “polna kakovost” tiskanja.Razlika v Ëasu izpisa je nekaj sekund, karpomeni, da se hitrost pozna πele pri nekajdeset izpisanih fotografijah. Med obema

papirji za sublimacijski tisk zelo kakovosten.Toda vseeno je treba paziti, da ga takoj ponatisu ne primemo premoËno s prsti nazgornji strani, kjer je slika. Prstni odtisi bododobro vidni. Po nekaj sekundah pa se nanosna papirju stabilizira in ga le s teæavo

FotokioskiFotokioskiFotokioskiFotokioskiFotokioski so æe in bodo πe bolj spremenili naËin izdelave fotografij

za mnoæiËno uporabo. Stroπki tiskanja fotografij so niæji kot pri

tiskanju z domaËim tiskalnikom in zaradi lahke dostopnosti postajajo

vse bolj priljubljeni. Raziskava PMA v marcu 2005 je pokazala, da se je

tiskanje digitalnih fotografij v trgovskih centrih poveËalo za 105

odstotkov, tiskanje z domaËimi tiskalniki pa le za en odstotek. Prav

zato je nagrado PMDA za osebo leta dobil Photo Kiosk. Nagrado bodo

sprejeli predstavniki podjetij, ki izdelujejo te naprave: Hank Hayashi,

podpredsednik Fuji Photo Film USA, Patrick D. King, generalni menedæer

in podpredsednik druæbe Eastman Kodak Company, in direktorji trgovin

v Zdruæenih dræavah z najveË nameπËenimi fotokioski, Grant Pill iz CVS

in Joe Lisuzzo ter Sharon Whibben iz Wal-Marta.

poπkodujemo. »e se nam pri domaËihtiskalnikih lahko zgodi, da med pregledomkupa fotografij te zaradi drgnjenjapoπkodujemo in vidimo raze, pa se nam tona papirju iz tiskalnika Copal ne zgodi. Tapapir ima πe eno prednost. Nanj lahko tudina zadnjo stran tiskamo s kapljiËnim ali zlaserskim tiskalnikom.Tiskalnik Copal DPB-1000E ima svojeprednosti in slabosti. Prednost je, da jeodliËen, hiter in kakovosten tiskalnik zaenote fotokioska. Uporabnik z njim lahkotiska kjer koli, saj so tudi pri nas fotokioskivse bolj uporabljani. Slabost, Ëe tako lahkozapiπem, je, da ni primeren za domaËo hobifotografijo. Ne nudi cenenega izpisa kotfotolaboratorij in seveda ne njegove cene.Toda kot vedno dobre stvari niso poceni, nitinamenjene obiËajnemu uporabniku. Mislim,da ima fotokiosk lepo prihodnost in se bolepo dopolnjeval s klasiËno fotolabora-torijsko ponudbo. Fotokiosk bo nudil hiterdostop do izdelanih fotografij, a ker bo cenaizpisa viπja kot v fotolaboratoriju, bomoveËje koliËine slik πe vedno izdelovali vfotolaboratorijih. Toda fotokiosk s svojoprisotnostjo prinaπa novo zanimivoponudbo.Vsi, ki potrebujete hiter in kakovosten izpis

oziroma bi radi ponudili moænost tiskanjauporabnikom, gostom, obiskovalcem, ki æefotografirajo s fotokamero ali fotofonom (sprenosnim telefonom), razmislite, ali se vammogoËe taka naprava æe ne izplaËa. V tujinije vse veË fotokioskov zadnje generacije tudiv klasiËnih fotolaboratorijih. Fotograf ve, kjese lahko izdelajo fotografije, zato bodolokacije fotolaboratorijev zanimive tudi zatiste, ki si æelijo nekaj fotografij izdelati nahitro.Æe sem zapisal, da so v razvitem svetu enotefotokioskov æe na pohodu oziroma so jih æeizbrali celo za “fotografske osebe leta”. Prinas so predvsem vidne v fotolaboratorijih, vnaslednjem letu pa bodo æe dobro vidne vmarsikaterem “mega” trgovskem srediπËuali hotelu. V tujini jih trgovskim verigam inhotelom ponujajo fotolaboranti, ki imajoizkuπnje z izdelavo fotografij. Fotokioskponuja dve moænosti. Ali prenos datotek vklasiËno fotolaboratorijsko “maπino” ali hiterneposredni izpis z vgrajenim tiskalnikom. Vprvem primeru dobimo slike nekaj urpozneje, a je material (papir) kakovostnejπiin predvsem cenejπi. V drugem pa imamonekoliko draæje fotografije, toda s seboj jihlahko odnesemo takoj po tisku.

Matjaæ Intihar

Tiskalnik prikljuËimo na raËunalnik preko USB vrat. Na raËunalnik naloæimo program z gonilnikom zatiskalnik, nato pa lahko tiskamo preko kateri koli programa, ki omogoËa funkcijo print.

V spodnjem delu tiskalnika je prostor za papir. Tiskalnik lahko tista formate na formate od 10x13cm do15x23cm. V kompletu dobimo tudi folije preko katerih se s pomoËjo toplote barva prenaπa na papir.


Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

Ime Kodak je zelo dobro znano skorajvsakemu fotografu. Leta 1888 je GeorgeEastman dal na trg majhno, iz lesa narejenoBox kamero. V njej je bil svitek celuloidnegatraku, na katerega je bil nanesen za svetloboobËutljiv sloj iz srebra, broma in æelatine. Nata svitek filma je lahko fotograf posnel do stoposnetkov. Nato je kamero odnesel vfotolaboratorij, kjer so film vzeli iz kamere innaredili fotografije. »e pogledamo nazaj, seod leta 1888 v analogni fotografiji od kameredo posnetka in nazadnje πe izdelanefotografije ni veliko spremenilo. In od kod imeKodak? Ob pritisku na proæilo in odprtju terzaprtju zaklopa je kamera naredila zvok “ko-dak”. In dobili smo eno najbolj znanih imen vfotografski industriji vse do danaπnjih dni.A tudi v digitalni dobi Kodak ni spal. V grafiËnitehniki je nudil odliËne sublimacijsketiskalnike. Leta 1996 pa so fotografomponudili dve digitalni fotokameri, s katerimaje bilo æe mogoËe narediti dober barvni zapis.Kameri DC-40 in DC-50 sta bili eni izmed prvih,ki sta za ceno samo 1000 dolarjev æeomogoËali dober barvni zapis. Tudi loËljivost800.000 toËk ni bila kar tako. Nikakor pa negre pozabiti, da je Kodak dolga leta svojodigitalno tehnologijo vgrajeval v vrhunskeprofesionalne fotokamere Canon in Nikon. Teso pod imenom DCS uporabljali fotoreporterjinajveËjih reporterskih hiπ. Cena tudi do40.000 dolarjev za kamero pa je biladosegljiva le redkim izbrancem.Danes pa Kodak nadaljuje svojo pot. Tudi vdigitalni fotografiji imajo veliko πtevilopatentov. Pred dvema letoma so dobili veliko“poravnavo” proti Sonyju prav zaradipatentov v digitalni fotografiji. Ker Kodakdanes deluje predvsem na znanju, ne pa naproizvodnji, se ne gre Ëuditi, da na njegovihnovih kamerah piπe Kodak, Made in China/Korea, Designed in Japan.Kodak ne izkoriπËa niËesar drugega kot svojomoË in potencial, ki so ga zadnja leta razvijalipredvsem na podroËju barvnega prostora intipal CCD/CMOS. Tako Kodak v zamenjavo zasvojo tehnologijo lahko dobi dobrotehnologijo od podjetij, ki potrebujejonjegovo. Tako se je najbræ tudi rodila kameraz imenom Kodak EasyShare P850.

Kodak EasyShare P850S kamerami Kodak si od leta 2000 nisem bilpreveË na ti. Pred tem letom je bil Kodakvedno bolj med vodilnimi razvijalci

tehnologije kot lastnih kamer in takrat sempreizkusil kar nekaj njegovih modelov. Natopa so japonska podjetja, ki delujejo mnogobolj pri izdelavi samih kamer, pritisnila na plinin Kodak ni bil veË tako moËno opaæen. Adanes, po ponovnem sreËanju s kamerami zimenom Kodak, sem bil prijetno preseneËen.Zdaj vem, da ni nakljuËje, da je Kodak v ZDAdrugi, Ëe ne æe prvi po prodaji kompaktnihfotokamer. V Evropi mu seveda ne gre takodobro kot na domaËem terenu. A vseeno πevedno dobro prodaja svoje ime.Ko sem kamero P850 prijelv roke, sta me najprejpresenetili kakovostnaËrna matirana plastikaohiπja in njegova zani-miva oblika. In kaj hitrosem po doloËe-nih elementihna kameriugotovil, daje zelo blizukameri CanonS2 IS. Da imatakameri nekaj sku-pnega, da ve-deti æe objek-tiv. Je moËnopodoben tistemu v S2 IS,enake so goriπËnice (36-432 mm, ekv. 35mm), zelo moËno podobne so si zaslonke (f/2,7-f/3,8). ©e veËja potrditev pa je dobrovidna na zgornjem delu objektiva. Tam se naveliko bohoti napis “IMAGE STABILIZER”. Kjeæe vidimo toËno tak napis?Prednji del obroËa objektiva pa nosi v Evropiznano fotografsko ime izpred daljnih Ëasov,to je πe vedno znanega proizvajalca leËSchneider. Ali je objektiv res narejen tam alisamo povzet iz drugih kamer, je uradno teækoizvedeti. Toda kakovost slike na koncu govoritudi o tem, kako kakovosten je objektivkamere.Kamera se dobro dræi v roki, k Ëemurpripomore izboËeni del dræala. Za πe boljπioprijem pa bi moral biti πe malo πirπi.Nastavitveni gumbi na kameri so kakovostni,razen okroglega nastavitvenega gumba zapremik med programskimi nastavitvami. Ta jepreveË ceneno plastiËen, a se ni bati, da ne bidobro opravljal svojega dela.Kamera ima zaslon, ki je velik 2,5 palca in jeodliËne loËljivosti 237.000 toËk. Ker jezaπËitno steklo zaslona matirano, je zelo malo

odboja svetlobe iz ozadja, kar nudi πe boljπipogled na zaslon.VeËino potrebnih nastavitev in prenastavitevfunkcij lahko opravimo z gumbi na kameri(naËine ostrenja, hitrosti zajema inosvetljevanja, pregled informacij na zaslonu,pregled æe posnetih fotografij, zaklepanjeostritve in osvetlitve, brisanje datotek, vstopv meni in Kodakovo lastno nastavitev Share,prek katere lahko poπljemo datotekoneposredno iz kamere v tiskalnik). Na kameripa je πe kakovosten πtirifunkcijski gumb za

premik med nastavitvami ter“programirani” gumb, ki nas

takoj pripelje do izbrane funkcije v menijukamere.Kamera nam z gumbom Set in okroglimnastavitvenim gumbom povsem na desnizgornji strani omogoËa πe premik mednastavitvami (zaslonka, Ëas, korekturaosvetlitve, korektura osvetlitve z bliskavico inobËutljivost). Z vsemi temi moænostmi v velikiveËini primerov fotografiranja omogoËa, da vmeni ni treba posegati. Kamera uporabnikomnudi veliko. Lahko bi rekel, da veË kotkonkurenËne kamere. A glede na njeno ceno,ki je primerljiva s konkurenco, bi bilo skorajsumljivo, Ëe nekje ne bi nudila manj.

Z gumbom, ki je ob proæilcu, kamerovkljuËimo. Tu pa opazimo, kje so pri Kodakuprihranili oziroma so se odloËili za drugaËentip kupca. »e P850 nudi dobro ohiπje in obilomoænosti nastavitev funkcij z gumbi na ohiπju,pa je po hitrosti delovanja med poËasnejπimi.A to ne pomeni, da je treba predolgo Ëakatina zajem slike. Z njo se da povsem dobrodelati, a so konkurenËne kamere v temelementu opazno hitrejπe. Predvsem priostrenju v slabπih svetlobnih pogojih se opazi,da ima kamera nekaj teæav. »e je objektivmoËno podoben tistemu v S2 IS in Ëe ima celostabilizacijo slike, pa je ta objektiv v nasprotjus podobnim v S2 IS brez hitrega naËinapremika leË pri ostrenju USM. Takougotovimo, da je konstrukcija objektivaverjetno prenesena iz S1 IS, kar pomeni malopoËasnejπe ostrenje in premik goriπËnic.Toda Ëe ne mislite veliko fotografirati v slabihsvetlobnih pogojih in hitro gibajoËih motivov,naj vas te malo poËasnejπe lastnosti kamerenikakor ne motijo. Kamera se izkaæe v zaveËino mnogo pomembnejπem in æeopisanem prvem delu.Kodak P850 pokaæe svojo vrednost v enemmoËno pomembnem elementu, to jekakovosti fotografije, Ëe jo gledamo z vidikadruæinskega fotografa, ki mu je fotografiranjele konjiËek. Ostrina slike sicer ni vrhunska. Abarve so delo tistega, ki v njih naËrtno delujeæe desetletja. Laboratorij Kodak Color Scienceje med vodilnimi na tem podroËju. In do zdajz vidika privlaËnosti barv πe nisem dobil takoodliËnih rezultatov neposredno iz kompaktnekamere. Res je, da to niso resniËno prenesenebarve in da jih vsak gledalec lahko vidi posvoje. A enako velja tudi za analogno dobo.Kateri film ali fotopapir pa je prikazal realnebarve? Dobra slika se zgodi v naπi glavi in topri Kodaku tudi v digitalnem svetu πe kakodobro vedo. Za obiËajno druæinskopopotniπko fotografijo je Kodak s kombinacijosvojega znanja in znanja drugih naredilodliËno kamero. Sicer malo poËasno in zmanjπo neostrino posnetka, ki pa v primerjavis konkurenco sploh ni kritiËna. A poËasnostin neostrino je treba najprej sploh videti. Sam

Kodak EasyShare P850 / P880

Zapis osnovnih zasiËenih barv je pri obeh kamerah izvrsten. Res, da nam lahko slike kaæejo nerealne tonskevrednosti. A pri kompaktnih kamerah za pogled na kakovost velja “vπeËnost”. In Kodak jo v barvah ima.



sem kritiËen zaradi povsem svojega pogleda,predvsem pa moram pregledati na desetinekamer. Zato laæe najdem tudi boljπe ali slabπelastnosti glede zapisa, a vedno tudi poudarim,da je kakovost slike odvisna predvsem odpresoje gledalca. Samo ohiπje in nastavitve zgumbi na kameri ter odliËnost barv pa vsenegativnosti lahko povsem zakrijejo. Sajvemo, to je kompaktna kamera. Ne priËakujteod nje vsega, kar nudijo mnogo draæjekamere, in dobro vam bo sluæila.

Kodak EasyShareP880Ob internetni predstavitvikamere me je na slikahmoËno negativno prese-netila oblika kamere. Kopa sem odprl πkatlo,vzel kamero v roke, je taobËutek preprosto iz-ginil. Vedno poudarjam,da fotogeniËnost ali nefo-togeniËnost neobstaja. Obstajatasamo dober in slabfotograf. In v primeru P880 pri izbiri fotografares niso imeli sreËne roke. MoË svetlobe jenaredila svoje in kamera je bila zaradipasivnega “oËesa” AF v glavi kamere videtizelo Ëudno.A ko kamero P880 vidimo v resnici, sploh nedeluje veË tako narobe kot ob prvem sreËanjuz njo na raËunalniπkem zaslonu, kjer je imelaæe kar malo “kiklopovski” videz. Toda v resnicije ohiπje iz prijetne Ërne matirane plastike,dobro oblikovano in πe bolje leæi v roki kotP850. Seveda, kamera je namenjena drugemutipu uporabnikov.Nastavitveni gumbi glede funkcij in nastavitevso enaki ali moËno podobni kot pri P850, zatojih posebej ne mislim naπtevati πe enkrat. Jepa P880 namenjena povsem drugaËnemu tipu

uporabnikov. Medtem ko P850 nudipredvsem zoom s kar 12-kratno goriπËnico, paje P880 iz povsem drugega testa. OmogoËasicer samo 5,8-kratni razpon med gori-πËnicami. A ta se zaËne od izredno πirokegakota zajema 24 mm (ekv. 35 mm), pa vse doπe vedno zadovoljive telegoriπËnice 140 mm(ekv. 35 mm). »e je potreben πe oæji kot, pa

tudi ne bo teæav. Kamera nudi tipalo s karosmimi milijoni toËk. Taka zaloga toËk pa namnudi moænost veËjih izrezov, ki po kakovostisploh ne zaostajajo za sliko iz P850, saj imaP880 v tem elementu boljπo ostrino zapisa.Premik goriπËnic je zelo hiter, saj to moænostopravimo neposredno prek objektiva. Zaslonje hiter in zaradi velike loËljivosti 237.000 toËktudi natanËen. Prav tako ima odliËno loËljivostzaslon EVF, prek katerega se da tudi roËnoizostriti motiv. P880 ima na ohiπju πe kakπennastavitveni gumb veË kot P850. Tako lahkozelo hitro preidemo v moænost spreminjanjaISO in WB. Glede kakovosti fotografije palahko reËem, da je P880 πe korak naprej gledeP850. Barve so enako moËno zasiËene in lepe.V elementu ostrine slike pa je P880 πe boljπa.

Canon æe od leta 1999 (model S10) prodajaodliËne zmogljive kompaktne kamere serijeS. V letu 2001 pa so z modelom S30 vstopilimed fotografe, ki so si æeleli πe dovoljmajhno, a zmogljivo kompaktno kamero valuminijastem ohiπju. V letu 2004 pa so zmodelom S60 obdræali vse prednostiprejπnjih kamer razreda S. Razlika je bila leta, da so preπli k drugaËnim kupcem. Kameriso dali objektiv s πirokim kotom 28 mm,Ëesar velika veËina konkurentov v temviπjem kompaktnem razredu ni imela in πetudi danes nima.Pred kratkim pa so zamenjali kamero S60 zmodelom kamere S80. S80 so dodali poloËljivosti zmogljivo tipalo z osmimi milijonitoËk in mnoæico funkcij prenesli iz draæjeserije G. S tem se je kamera S80 πe boljpribliæala zahtevnejπim uporabnikom.

Canon PowerShot S80Zaradi πirokega kota in preprostihnastavitev, znaËilnih za Canon, se je dobroprijela tudi med poslovnimi fotografi.Objektiv nam nudi 3,5-kratni optiËni zoom(28-100 mm, ekv. 35 mm) in svetlobno moËf/2,8 v πirokem kotu in 5,3 v teleobmoËju.»asi osvetlitve so od 15 sekund donajkrajπega 1/2000 sekunde. Po vklopu(odstranimo drsna vrata, ki πËitijo objektiv)je kamera izredno hitro (povsem na vrhu medkompaktnimi kamerami) pripravljena naproæenje. Merjenje svetlobe in predvsemostritev se izvrπi zelo hitro tudi pri slabihsvetlobnih pogojih. Proæilec ima zelo majhnozakasnitev, zato S80 omogoËa zajem tudihitro premikajoËih motivov. Makrofunkcija jemogoËa od πtiricentimetrske oddaljenosti odmotiva, za πe veËje pribliæanje motiva pa jenamenjen πtirikratni digitalni zoom. Kamera

ima mnoæico nastavitvenih gumbov æe naohiπju. Seveda, Ëe jih ne æelimo izkoristiti,lahko delujemo z “zeleno” programskoavtomatiko ali s scenskimi programi.

Glavne in veËkrat premikajoËeuporabniπke funkcije lahko izberemoz gumbom Func. (Function), druge paso nastavljive v meniju.Kakovost slike je odliËna v vsehpogojih. Le pri viπji nastavljeniobËutljivosti tipala (ISO 400) je slikaz izraæenim πumom.PowerShot S80 pa je trenutno edinakamera, ki nudi videozapis vloËljivosti 1024 x 768 toËk v odliËniloËljivosti tudi pri predvajanju krajπihvideozapisov na raËunalniπkemzaslonu.Glede na robustno ohiπje, πiroki kot28 mm, hitrost delovanja, mnoæiconastavitvenih gumbov, visokoloËljivvideozapis in kakovosten konËnirezultat (sliko) je PowerShot S80

odliËna izbira za vse, ki si æelijo od digitalnekompaktne kamere πe kaj veË kot samokompaktno kamero “nameri in sproæi”.

Na kameri S80 lahko uporabljamo tudi brezæiËno bliskavico.

In Ëe pogledamo malo naokoli. Po eni straniP880 niti nima konkurence. Ne samo vfiziËnem smislu, ampak tudi v smislukakovosti slike, Ëe jo gledamo z vidikaprivlaËnosti. ©e toliko bolj, Ëe vemo, da iz tehosmih milijonov toËk lahko brez teæavnaredimo sliko velikosti 30 x 45 cm ali paveËji izrez slike za njen ogled naraËunalniπkem zaslonu ali televiziji. KodakP880 je kamera, ki v svojem cenovnemrazredu po mojem mnenju trenutno nudinajveË. Osem milijonov toËk, πiroki kot

24 mm, zaslon z najviπjo loËljivostjo, hitrodelovanje in tonsko zelo dobro, æe obdelanofotografijo. »e æelimo, lahko sliko zapiπemotako v dodatnem naËinu TIFF ali RAW in prinadaljnji obdelavi πe izboljπamo kakovostfotografije. A mislim, da to niti ni potrebno.P880 ni namenjena profesionalnim upora-bnikom, ampak vsem tistim, ki za razmeromamalo denarja æelijo imeti kompaktno kameronajviπjega razreda. P880 pa je pri vsem temπe vedno razmeroma majhna in lahka.

Matjaæ Intihar





Nikon Coolpix S4NikonNikonNikonNikonNikon je æe leta 1998 fotografom ponudildigitalno foto kamero Coolpix 900, ki je bilaoblikovno in uporabniπko zelo samosvoja.Kamero smo lahko zavrteli po njeni osi(prelomili) in njeno polovico kjer je bil objektivusmerjali navzdol in navzgor. Fotograf je s temdobil nove moænosti pri fotografiranju inpredvsem oblikovno ter uporabniπkodrugaËno kamero. Prednost pa je bila tudi vtem, da se objektiv med premikanjemgoriπËnic ni premikal iz, ali v kamero. S tem jeNikonNikonNikonNikonNikon zaËel izdelovati serijo kamer, ki je bilakljub veËjemu razponu med goriπËnicami πevedno zelo kompaktna in robustna, ter zaraditega poslediËno manj obËutljiva na udarce.Model 990 so leta 2001 zamenjali z modelom995, kateremu so dodali veË razpona medgoriπËnicami 990 (3x), 995 (4x). Model 995se je zaradi svoje konstrukcije objektiva zeloprijel med fotografi, ki se ukvarjajo zdigiskopijo.Ker so bile kamere s to obliko cenjene, se jeNikonNikonNikonNikonNikon leta 2002 odloËil prenoviti model indodati πe en milijon toËk veË. Coolpix 4500jih je tako imela 4 milijone. Ta kamera je dolgokljubovala konkurenËnim kameram in πelesedaj v letu 2005 dobila naslednico. To jekamera Coolpix S4Coolpix S4Coolpix S4Coolpix S4Coolpix S4.

Vendar pa je NikonNikonNikonNikonNikon pri tej kameri naredil nekajveËjih sprememb, kljub πe vedno moËnopodobni obliki in uporabniπki vrednostikamere. Coolpix S4Coolpix S4Coolpix S4Coolpix S4Coolpix S4 nam nudi kar 6M toËk in10x-ni razpon med goriπËnicami. Torej jeNikonNikonNikonNikonNikon s to kamero temeljiteje posegel v razred

kamer z veËjim razponom med goriπËnicami,katerega zelo cenijo druæinski in popotniπkifotografi. A NikonNikonNikonNikonNikon ni povsem kopiral filozofijoteh kamer. ©e vedno je obdræal obliko inuporabniπko vrednost preklopljive kamere. Stem so pridobili kamero manjπih dimenzij112x69x37mm, majhne teæe 225g in kar je zelodobrodoπlo, objektiv ima πe vedno notranjinaËin zoomiranja. Torej πe vedno je odliËnozaπËiten pred udarci ali pritiskom. Toda NikonNikonNikonNikonNikonse tako kot ostali proizvajalci sreËuje z velikimproblemom krËenja stroπkov proizvodnje. Intako kot kompaktne kamere drugihproizvajalcev, ni reËeno, da je novi modelkljub viπjim „πtevilkam“ tudi uporabniπkonapredoval.Oblika kamera se je minimalno spremenila.»rna barva z rdeËo Ërto se je umaknila srebrniin Ërni Ërti. Ohiπje je izgubilo na trdnosti, je iz“cenene” plastike, prav tako na njemu ni veËgume za boljπi oprijem.A πe vedno je kamera ostala zelo funkcionalnain zaradi pregibljivosti ohiπja uporabniπkozelo praktiËna. Objektiv z razponom medgoriπËnicami 38 - 380mm (ekv.35mm) ima πevedno notranje zoomiranje kot ostrenje.Kamera je za uporabo zelo hitra, z dobrimzaslonom velikosti 2,5 palca in solidneloËljivosti 110.000 toËk. Da je kameranamenjena tistim uporabnikom, ki ne æelijopreveË nastavitev pokaæe æe sam „MENU“.Nastavitev je malo, napisi so veliki in vse jebolj prepuπËeno avtomatskim nastavitvam.To kaæe tudi obilica „scenskih“ nastavitev zapravilen zajem motiva. Nikon jih je æe tudi v

drugih novejπih kompaktnih kamerah moËnododelal in vse laæje je fotografiranje z njimi.Za fotografiranje portretov imajo nastavitev„face priority)“. Kamera sama prepoznaobraz, poskrbi za njegovo pravilno osvetlitevin za izostritev tudi med gibanjem. Pri delu zbliskavico nam za efekt redeËih oËi poskrbiprogram v kameri („In-Camera Red-Eye Fix“),ki popravi efekt.

Nikon Coolpix S4Nikon Coolpix S4Nikon Coolpix S4Nikon Coolpix S4Nikon Coolpix S4 je v prvi vrsti kamera, ki seje izognila mnoæici nastavitev, katere samobegajo uporabnika. Zato je uporabniku zeloprijazna. Predvsem pa zaradi svoje majhnostiin pregibljivosti zelo uporabna in kot nalaπËza popotnika, ki si æeli imeti kamero z moËnimzoom-om vedno pri sebi. Prednost te kamereje predvsem v njeni priroËnosti, manj pa vkakovosti fotografije ali moænosti roËnegaupravljanja s kamero. A vsi, ki si æelite kameropredvsem za to, da boste z njo fotografirali sËim manj potrebe po znanju obvladovanja

nastavitev kamere in da jo æelite vedno v vaπitorbi ali nahrbtniku skupaj z drugo opremo,je S4 kot nalaπË. Kljub veliki uporabniπkivrednosti je zadovoljivo majhna, predvsem paz dobro zaπËitenim objektivom. Za kakovostslike pa æe vemo, da je predvsem stvarosebnega okusa. Iz samo 1/2,5 palËnegatipala nam πest milijonov toËk ne more nuditivisoke kakovosti. A verjamem, da kakovostpovsem zadostuje za povpreËno okodruæinskega in popotniπkega fotografa.Navaditi pa se bo treba, da nam bodo πe nekajËasa kompaktne kamere nudile povpreËnokakovost slike, saj je treba kupce zadovoljitipo Ëim veËjemu πtevilu toËk, pa Ëeprav naraËun kakovosti. A kot reËeno, πtevilke somerljive, kakovost slike pa ne. Ta faktor jemerljiv samo z naπim pogledom na fotografijo.In kot pri veliki veËini kamer pri formatufotografij 10x15cm ali 13x18cm veËjih razlikmed kamerami v enakih razredih niti neopazimo. Matjaæ Intihar

Med izdelovalci digitalnih fotokamer prihajado velikih sprememb. Na Japonskemizdelujejo samo πe draæje modele kamer,cenejπe pa v Koreji, Vietnamu in seveda naKitajskem. In ker mnogi novi kupci iπËejosamo πe najniæjo ceno, se æe dogaja, dadoloËeni japonski proizvajalci ne morejoveË obdræati cene pri enaki kakovostiizdelka v primerjavi z drugimi ponudniki.Kot pred 15 leti pri avtomobilih so zdajKorejci tudi pri digitalnih fotokompaktnihkamerah postali zelo prodorni. Eno izmednjih je tudi podjetje Benq.»e so πe pred kakim letom ponujali samopovpreËne modele, pa je zasiËenosttrga dala prednost predvsemcenejπim ponudnikom. In zdaj lahkov kompaktni kameri s Korejskega polotoka

dobimo majhno aluminijasto ohiπje, zzanimivo obliko, visoko uporabniπkovrednostjo ter predvsem z v veË kamerahuporabljenim objektivom Pentax. Karnaenkrat je podjetje Benq nakazalo, da bovse bolj prisotno na trgu tudi s

kakovostnejπimi kamerami. Seveda, v prvivrsti, ga dræi nad gladino oziroma medjaponskimi proizvajalci in ponudnikizanimiva cena za povsem primerljivokakovost.Kamera Benq DC E520 ima robustnoaluminijasto ohiπje, 5 milijonov toËk, zaslonvelikosti 2,5 palca in dobro kakovostfotografije. Nasploh lahko reËem, da jedanes æe veËina kamer v kakovosti slikepovsem zadovoljiva za druæinsko in hobipopotniπko fotografiranje ter na koncu zasliko v fotoalbumu.Slika iz kamere Benq DC E520 nam pod

kritiËnim pogledom res ne prinaπa vsehdetajlov. A mislim, da bi to razliko opazilile redki opozorjeni na malo drugaËen

zapis. Kamere pa bodo veseli predvsemtisti, ki se zavedajo, da napis na njej

ne pomeni vsega. Za manj znaninapis boste odπteli precej manj,

a dobili enako ali celo veË. Vsekakor pa

je kamera namenjena tistim, ki bi jo radisamo vklopili in pod popolno avtomatikotudi zajeli fotografije. Tako gumbi na kamerikot nastavitve iz menija niso ravno prijaznido uporabnika. Vsaj na zaËetku spoznavanjas kamero ne. Gumbi so majhni in niË kajpriroËno postavljeni, tako da je krmiljenjenastavitev oteæeno. Meni pa je samosvoj, inËe poznate æe druge kamere in njihoveinformacije, boste potrebovali kar nekajËasa, da se navadite na obliko menija. AveËina danaπnjih kupcev tako ali tako raznihnastavitev niti ne potrebuje. Pomembnejπeso druge vrednote, predvsem oblika, mate-rial in kakovost slike, ki so povsemprimerljive s kamerami bolj znanihproizvajalcev. A Ëe vemo, da je Benq odevropskega elektronskega giganta druæbeSiemens odkupil celotno mobilno telefonijo,æe vemo, da je druæba Benq gledeelektronike v velikem vzponu. S kamero DCE520 to samo dokazuje. M.I.

Benq DC E520




Pentax Optio WPiOptio WPi odlikujejo odliËne JIS (tipa 8) vodoodpornekarakteristike, ki ponujajo brezhibno 30 minutno delovanjena globini 1,5 metra pod gladino vode. Prav tako se ponaπaz odliËno odpornostjo na prah.Takπne lastnosti foto kamerevam pridejo prav prismuËanju, vodnih πportih,ribarjenju ali katerihkolidrugih πportih, kjer jemoænost stika kamere zvodo in prahom.Ohiπje je glede na to, kako jekamera zgrajena, izrednomajhnih dimenzij, saj se jo lahko spravitudi v hlaËni æep. OdliËen oprijem z roko ji omogoËaergonomiËna in praktiËna zasnova, aluminij pa daje obËutekvisoke kvalitete izdelka. Vgrajen je 3x optiËni zoom objektiv(38 - 114 mm-ekvivalent 35 mm), tipalo s 6 milijoni efektivnihtoËk ter 5 cm TFT zaslon s 115.000 toËk. Zaslon je odliËnopregleden tudi pri zelo moËni svetlobi ter ima moænost vklopafunkcije varËevanja z baterijo, pri kateri se zmanjπaosvetljenost zaslona. Vsaki posneti fotografiji pa lahkoprilepite do 10s dolg zvoËni zapis.Zelo poenostavljeno rokovanje ji omogoËa funkcija, ki vseprednastavljene programe v dveh delih prikaæe na zaslonuin pri kliku na vsako moænost, se prikaæe hiter opis programa.Avtomatsko “sledilno” ostrenje, kjer ostrenje sledi motivu,se samodejno vklopi pri izbiri funkcije πport, otroci ali domaËe

æivali. Zanimiva nastavitev je tudi moænost nastavitve ISOobËutljivosti celo na vrednost 800. V tem primeru (ISO 800)se velikost snemanja samodejno skrËi na 1280 x 960 toËk.

Moænost generiranja foto okvirjev za posnetefotografije obstaja æe pri

obdelavi fotografij vnjej sami. Obstaja patudi moænost predna-stavljenja doloËenegafoto okvirja in nato imakamera moænost sa-modejnega doloËanja

nastavitev fotografi-ranja za najboljπe prile-

ganje v izbrani okvir.S samo enim pritiskom za tipko “green mode” vkljuËitepopolno samodejno delovanje aparata, kar je primerno zazaËetnike, ki πe niso kos vsem sprotnim nastavitvam prifotografiranju. Kamera ima tudi funkcijo obnovitve po nesreËiizbrisanih fotografij. To izbiro morate izvesti πe predenizbrisano sliko ali avdio/video zapis prepiπete z drugimipodatki ali preden jo ugasnete.Dodatne karakteristike, ki πe posebej odlikujejo to kameroso naslednje: Pripravljenost za fotografiranje v samo 0.6s,makro snemanje iz bliæine 1 cm, prikaz ure tudi, Ëe je kameraugasnjena, ter πe mnogo veË. Karakteristike fotografiranja,delovanja in kakovosti fotografije, pa so skoraj popolnomaenake, kot v æe opisanem preizkusu predhodnice Optio WP.

PENTAX najavlja novsmcsmcsmcsmcsmc objektiv PENTAX-DA FISH-EYE 10-17mmF3.5-4.5ED [IF].Zasnovan je posebej zauporabo na digitalnihSLR fotoaparatih serije*ist D (D, DS, DL).V enem objektivu sozdruæene lastnosti fish-eye (180∞zorni kot prigoriπËni razdalji 10 mm) in ekstremno πirokokotnegaobjektiva. Objektiv je sestavljen iz 10 elementov v 8 skupinah,vgrajeno ED (Extra-low Dispersion) steklo ustrezno kom-penzira pojav kromatske aberacije, nova notranja zgradbater ghost-free premaz na leËah pa zmanjπujeta pojava„ghost“ in „flare“ na minimum.Inteligentni notranji sistem ostrenja dovoljuje fotografomostrenje æe od razdalje 2,5 cm naprej!Nov je tudi na novo razvit SP (Super Protective) premaz,narejen iz posebnih fluoridnih sestavin, in je naneπen naprednjo stran leËe s posebnim postopkom izparevanja.Premaz πËiti pred vodnimi in mastnimi madeæi in odloËnopripomore k laæjemu ËiπËenju ter prepreËevanju nenamernezamastitve s prsti ali s kozmetiËnimi preparati.Pentax Quick-Shift sistem omogoËa takojπen prehod medavtomatskim in roËnim ostrenjem oz. roËnemu popravkuostrine po izvedenem avtomatskem ostrenju. M.Z.

P E N T A X - D AF I S H - E Y E



Kljub silovito hitrem razvoju HD TV v ZDA inna Japonskem pa se seveda lahkovpraπamo: le Ëemu za vraga nam bo HD tahip? Pri nas bo treba πe vsaj 3-5 let predenbosta TV SLO in POP TV (da o ostalih negovorimo) πla v korak s Ëasom in v smeri HDtelevizije. Resnica pa je v nebo vpijoËa: zaves navaden program, novice itd to res nipomembno. Toda za vse tiste, ki snemajokakrπen koli program veËje zgodovinske inpredvsem vsebinske vrednosti, pa jeodgovor kot na dlani: Ëeprav danes zavsakodnevno uporabo rabimo le posnetkev SD kakovosti (SD- Standard Definition -720x576 toËk PAL TV zapis), lahko stalnosnemamo v HDV formatu, vendar naπe HDVposnetke za sedanjo rabo æe pri izhodu izkamere ob prenosu v raËunalnikkonvertiramo v SD zapis ter ga uporabimopri naπem tekoËem delu. Za program, ki gabomo morda dopolnili z novimi HD posnetkiπele Ëez 2-4 leta pa nam bo prav priπla visokaloËljivost danaπnjih posnetkov, ki ostane namini DV kaseti zapisana v dovolj visokikakovosti, da nam omogoËi kakovost,konkurenËnost in prodornost naπihdragocenih video-dokumentov tudi na TV

Le Ëemu nam bo HDV æe danes?trgu prihodnosti. Poπteno povedano - HDVresda ni enakovreden filmskem HD TV zapisu,a nam omogoËa æe sedaj demokratizacijomedija (beri: cenejπi vstop), saj se po mnogihelementih moËno pribliæuje visokokakovostnem filmskem zapisu. Seveda pa bona koncu odloËala spretnost snemalca priuporabi, domiselnost producenta in moËpripovedne in vizuelne ideje.

ZORA v barvah HDVStari filmski maËki vedo, da samo dober HDobjektiv za vrhunsko TV kamero stanekakπnih 20.000 evrov - ali celo veË. ©e vednoje uganka kako lahko Canon za 9.000 evrovponudi kamero in objektiv, ki bo - bolj ali manjuspeπno - tekmoval z zahtevami Lucasa inSpielberga ter ostalih Holywoodarjev. Todaprave HD kamere zgornjega razreda (Sonyjevmodel HDW-F900H in Panasonicov VaricamAJ-HDC-27) stanejo od 30.000-50.000 evrov,kar je odvisno od opreme, izvedbe in sevedatudi objektiva. Ko to vemo se vpraπamo lekako lahko Sony ponudi kamero za 1 milijonSIT (HFX-1) ali celo samo za polovico tegazneska (HC1) in pri tem πe vedno zagotovisolidno optiko za tako oster in z barvami

bogat zapis. Vsekakor ima Sony pri tempodporo in tehnologijo Carla Zeissa, todavgrajeni 10x zum se zagotovo ne more meritis specialnimi filmskimi HD objektivi - avseeno predstavlja vstop v svet digitalnegavidea z HD oznako ob sprejemljivo dobrikakovosti. JVC je pri modelu GY-100 ubraldrugo pot: poseben izmenljivi objektiv so munaredili pri Fujiju, sami pa so zasnovali ostalokamero, s tem pa je ponudil alternativoSonyju z kamero, ki je merila viπje od vsehSonyjevih HDV tekmecev (HFX1, Z1, HC1 inA1).Pri Canonu so πli (znova) svojo pot inizkoristili svoje izkuπnje na podroËju izdelavevrhunske foto in TV optike ter postavili naprvo mesto objektiv. Tako so novi 20-kratniXL zum zasnovali tako, da zagotavlja 12 bitnoglobino barvnega zapisa pri ostrini, kizagotavlja odliËno HD loËljivost. Ob tem sovzeli staro, znano in preizkuπeno ohiπje XL2ter ga enostavno “nabutali” z najsodobnejπoelektroniko. Ob vseh ostalih znaËilnostih inzmogljivostih pa so πli pri Canonu zadnjikorak proti zvezdam!Za vse tiste, ki jim je zapis v formatu HDV inkompresija v MPEG2 (GOP15) premalokakovostna, pa so kamero dopolnili s SDI(Serial Digital Interface) prikljuËkom, kiomogoËa neposreden eksport nekom-

primiranega HD ali SD signala. Ima kdo πekakπne æelje?

Mercedes ali Rolls Royce?Sony je naredili vrsto odliËnih potez pripreboju HDV formata in njegovem uvajanju.JVC se je v novo nastali HDV kasti povzpelstopnico viπje in ponudil nekaj svojihspecifiËnih prednosti (roËni zum, formatHDV1 in 1280x 720 progresivni zapis itd).Canon je na koncu πel πe dva korakanavzgor, se odrekel svoje tradicionalne belebarve ter odel H1 v Ërno profi barvo inpokazal vse aspiracije v novo nastajajoËemprofesionalem video in filmskem HDV svetu.Z vsemi znaËilnostmi kamere vrhunskegaHDV razreda je postavil nove kriterije. »e sodosedanji HDV ponudniki sodili v (zaprimerjavo) razred VW, pa je Canon posegelkrepko viπje, morda v HDV razredMercedesa ali celo v razred Rolls-Royca!Kakorkoli æe: v pravi profesionalni filmskiLucas-Spielberg kasti bosta v HD - Rolls-Royce razred sodili le hiper-kameri Sony-HDW-F900H in Panasonic Vericam AJ-HDC-27. Dejstvo je: nov format nam zagotavljaneprimerno ostrejπo sliko in njeno boljæivopisno barvitost, zora HDV formata pa senam æe sedaj bleπËi v vse bolj polnih barvah.

Veljko JukiË


HDV - Kamera πtevilka 41»e je Canon praviloma izredno prodornopodjetje usmerjeno v razvoj nasodobnejπetehnologije na podroËju optike, elektornike,digitalne foto tehnologije, tiskalnikov inkopircev, pa je na podroËju videa precejkonzervativen ponudnik - ki vedno ponuja

samo preizkuπene reπitve. Kljub temu, da soJVC, Sharp, Sony in Canon skupaj podpisalistandarde HDV video formata, pa sta prveHDV kamere pokazala najprej JVC in Sony, sskoraj enoletno zamudo, pa je precejkonzervativno tudi Canon odigral vse svojeadute v predstavitvi naslednika XL1 in XL2,

ki nosi ime XL H1. Canon ima zagotovo v svojiponudbi precej tehnoloπkih reπitev, skaterimi je HDV format sploh pride do izraza:XL H1 je prva kamera, ki ima objektiv,zasnovan posebej za novi visokoloËljivostniformat, ob tem pa celo vrsto reπitev, kinaredi kamero H1 za izredno veËnamensko

CANON XL H1uporabno, saj se sedaj njen spekter uporaberazteza od dokumentarnega in πportnegasnemanja, do naravoslovnega, reportaænegain TV poroËanja. Dodatne funkcije pa jiomogoËajo tudi uporabo pri snemanju filmovza produkcijo in prenos na veliko filmskoplatno. To pa, kot seveda veste, πe ni vse:canon XL H1 ima seveda tudi vrsto reπitev, skaterimi jo lahko uporabimo tudi kot resnostudijsko kamero. H1 je ta hip precej draæjaod neposrednih tekmecev, vendar le-to vsenjene zmogljivosti v celoti opraviËujejo.Pojdimo po vrsti: H1 zapisuje sliko na 3loËena CCD tipala z loËjlivostjo 1,67M toËk,celoten zapis gre na procesor DIGIC 2 (ki gaæe poznamo iz EOS D modelov) , le-ta natosliko prepraËuna v zapis 1440 x 1080 toËk.Ker so le te pravokotne velikosti v razmerju1,33:1 dobimo konËni zapis v standardnemHDV2 formatu 1920x1080 toËk.Zapis se shranjuje na mini DV kaseto vformatu MPEG2 s kompresijo od 1:25 do1:30. Hkrati ima tudi solidno foto funkcijo,ki mogoËa zapis fotografij do velikosti 2M,po potrebi celo hkrati med snemanjem videa(kar je idealno za izdelavo npr.montaæneknjige ali za promotivne potrebe filma alivideo filma). Elektronski del kamere jeodliËno dopolnjen s popolnoma na novopreraËunanim objektivom, ki ima 20xrazpon: XL 5,4 - 108mm L IS II. Novamehanska in dodatno izpopolnjena optiËnakonstrukcija, ki jo zahteva zelo velikaloËljivost zagotavlja perfektno loËljivost vcelotnem razponu objektiva, ki ima - v fotoizrazoslovju - enakovreden razpon od 38,9 -



Lahko dokupimo tudi poseben program CONSOLE, ki omogoËa prikljuËek kamere neposredno na PC alilaptop, od koder lahko nadzorujemo vse nastavitve kamere.

778 mm! Ob vrsti dodatnih funkcij Ërnoobarvanega objektiva pa nam pri ostrenju popotrebi pomaga elektronsko poveËevalnosteklo ali poseben gumb za poveËanjukontrasta na robovih, s katerim lahkododatno natanËno ostrimo.Iskalo je barvno, a si ga “profiji” lahko vmeniju nastavijo tudi na Ërno-belo sliko, kopa odpremo okular, pa ga lahko uporabljamokot mini monitor, ki ima loËljivost 215.000toËk in velikost 2,4 palca. H1 snema tako vformatu HDV kot Dv (kar nastavimo z glavnimstikalom), slika pa je lahko v razmerju 16:9ali 4:3, zelo enostavno tudi izbiramo med TVzapisom (interlaced - prepleteni TV zapis) alipolnoformatni filmski zapis (24F ali 25F).Canon XL H1 je prva kamera, ki po potrebitudi v HDV zapisu snema 4 kanalni ton, poËemer so bile XL kamere æe prej edinstvene,2 xlr (cannon) prikljuËka pa sta serijskovgrajena v ohiπje.Zahtevnim snemalcem je na voljo tudi celavrsta nastavitev kamere: od razliËnih barvnihmatrik, do beline, ki si jo lahko nastavimo vkorakih po 100 kelvinov, do posebnihfilmskih nastavitev gama krivulje zapisa,barvitosti ali zasiËenosti barve.Prenos zapisa iz kamere v PC poteka prekoIEEE1394 prikljuËka, uporabi v TV studijih alisnemanju filmov pa je namenjena vrstaprikljuËkov na desni strani ramenskeganaslona: TC-in in TC-out (za vskladitevËasovne kode s studijem) GEN-LOC (ravnotako za studijsko uporabo - za uskladitevfrekvence snemanja) ter za vrhunec πeprikljuËek SDI-HD-SD!Za resne filmarje je tu odprta moænost, da si

filmski zapis izvozijo direktno iz kamere v PCdelovno postajo v nekomprimirani obliki zbarvnim vzorËenjem 4:2:2 pri podatkovemtoku 1,485 GB/s.»e dodamo k tem πe kopico prikljuËkov indodatne opreme ter nekaj dodatnihmoænosti (za 500 EUR nam na servisuodklenejo kamero, tako da zmore zapis inpredvajanje v PAL kot v NTSC formatu, za 600EUR pa lahko dokupimo tudi poseben pro-gram CONSOLE, ki omogoËa prikljuËekkamere neposredno na PC ali laptop, odkoder lahko nadzorujemo vse nastavitvekamere, zapiπemo DV ali HDV videoneposredno na trdi disk, nadzorujemo slikoin njeno kakovost: vektorskop in waveformdiagrame itd) pa smo dobili magiËno HDkamero, o kakrπni sta celo George Lucas inSteven Spielberg pred desetletjem lahko lesanjala.Canon XL H1 je nastala na ohiπju XL2, a jesedaj tudi v celoti neprimerno boljkompaktno in robustno narejena kot XL1 aliXL2, z objektivom posebej zasnovanim za HDzapis in z veËnamenskim spektrom uporabe:od potreb snemalcev dokumentarcev, do TVnovic in reportaæ, πportnih snemalcev pa vsedo producentov filmov, namenjenih objavina velikem platnu.Pred dnevi smo ob Canonovi predstavitvi vMariboru dobili v roke nulto serijo - prototipXL-H1 s serijsko πtevilko 041 in prvi vtisi soresniËno impresivni. Prvo serijsko XL-H1 pabomo ob prihodu na slovenski trg zagotovolahko do obisti preizkusili tudi na terenu in vpraksi.

Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË Foto: M.I.

Æivadinov: ‘INFOTAINMENT’Umetnik Dragan Æivadinov je s svojimipogledi, idejami in umetnostjo æe velikokratpresenetil ali celo πokiral. V svoji zadnjipredstavi, ki jo je srednji sneænega neurjaizpeljal v slavnostni dvorani naljubljanskem gradu pa je ob vseh svojihekstravagantnih idejam imel πe enpripomoËek - najnovejπe TV sprejemnikeSony Bravia.V izredno elitni zasedbi je Æivadinov s svojoekipo naredil novo predstavo, ki slaviHermana PotoËnika Noordunga in njegovovesoljsko genijalnost. Draganovaobsedenost z idejami Noordunga je tokratrodila pobudo za vzpostavitev spominskesobe na PotoËnikovem domu v Vitanjah,hkrati pa je v svojem multimedialnem πovupredstavil vrsto posnetkov iz ruskegaZvezdnega mesta, iz svojih dosedanjihdramskih predstav in s sporoËili razliËnihvesoljskih idej na meji bizarnega invizionarskega.Vse skupaj je tako oblikovano v celostnopredstavo, v kateri igrajo kljuËno vlogo

Sony Bravia v Nordungovi orbitinjegovi zvesti igralci, skupaj zneponovljivostjo ‘happeninga’, slikovitostjoposnetkov, ki prav zaæivijo πele navelikoformatnih Sonyjevih Bravia televizorjihali nemara kot projekcije struktur in simbolovna zid in strop iz Sonyjevih video topov.V projektu Noordung pa gre za veË kot ‘hap-pening’, gre za veË kot dogajanje v prostoruin Ëasu, gre za tkim. ‘infotainment’, meπanicomed angleπkima besedama information inentertainment: obveπËanje in zabava, ki bijo lahko nemara poslovenili kot zabavnoobveπËanje?Na preseËiπËu spoπtovanja in obËudovanjado prvega slovenskega vesoljskega genijaPotoËnika, vpet med dosedanje ideje ingledaliπke predstave (ki so bile vedno veË kotto) ter velikopoteznost umetnika, kateremuje meja (podobno kot Hubertu PotoËniku)lahko le brezmejno vesolje (ki tako ali takonima meja) in ob pomoËi sodobnetehnologije, predstavlja magiËnost ideje intrenutka razpetega med hrepenenjavizionarjev Ëloveπtva in dokonËnostiËloveπkega æivljenja. Tako kot Æivadinova kot

Noordunga lahko obËudujemo, Ëe ne zaradidrugega, potem zaradi neskonËnosti njunezazrtosti v vse do orbite naπega planeta, a

Na prvi predstavitvi smo video kamero Canon XL H1 æe lahko preizkusili v praksi.

Od leve: Boris PilipoviË Luzar, Sony Slovenija, Yukio Ishikawa, Marketing Manager, Home Audio, Videoand Flat TV, Sony South East Europe, Boπtjan Brcar, Sony Slovenija, Hideo Oshima, FTV Product Man-ager, TV Operations Europe, Sony Europe, Rok Grobelπek, Sony Slovenija, Gregor Griljc, Sony SlovenijaBoπtjan PrijanoviË, New Moment, Alex Hope, Marketing Manager, CTV, Sony South East Europe.

hkrati tudi veliko veliko dlje, v stoletja inrazvoj nekih izbrancev bodoËih generacij.

Veljko JukiË




Video SD na kvadratLe-te so se v veliki meri æe zelo uveljavile napodroËju fotografije, pri tem pa postajajo vsekvalitetnejπe (hitrejπe) in cenejπe. Trenutnotræno razmerje je pribliæno 100 EUR za 1 GBspominskega prostora, toda v razvoj tehkartic je ravno Panasonic æe veliko investiral,tako da se obseg veËa, cene pa postopno(najhitreje med vsemi spominski mediji)padajo. Tako so ravno SD kartice postopnoizrinile CF (Compact Flash) medije izosrednjega dela træiπËa in veËina novihkamer ima zapis ravno na SD kartice. Le-teso v primerjavi s CF precej manjπih mer terdosti tanjπe, kar je seveda pomembno v

danaπnih vse bolj miniaturnih foto aparatih.Æal pa podobne kartice πe vedno niso biledovolj dobre za video zapis, saj so bileenostavno po koliËini zapisa spominapremajhne. Za primer: kaseta mini DV imapri 60 minutah dolæine kapaciteto 13,6 GB!

SD v videu / Panasonic SDR-S-100Toda prednosti P2 formata za profesionalce(kjer trenutno uporabljajo P2 karticevelikosti PCMCIA kartice, v katerih sovzporedno vezane πtiri kartice po 1 GB -skupaj 4 GB - ali πtiri kartice po 2 GB - skupajtorej 8 GB) se sedaj poznajo tudi naljubiteljskem trgu: SD je postal sedajdostopen tudi na ljubiteljskem trgu. Sevedapa bomo pozorno spremljali kako hitro bodocene padale in zmogljivosti naraπËale in kdajse bo zapis na SD kartice uveljavil tudi natrgu video zapisa v veËji meri. Drugi prob-lem pri spominskih karticah je zgornja mejahitrosti zapisa. Panasonic zahteva da imakartica hitrost podatkovnega toka vsaj 5MB/

sec, vednar so danes na trgu æe tudikartice z 10 MB/sec ali celo 20MB/sec, toda kamera SDR-S-100zaradi MPEG2 kompresije tozmore brez teæav. Medtem kopodatkovni tok pri DV zapisuznaπa 25 MB/sek, pa je pri SDR-

S-100 le-ta pribliπno 3x niæji, tolikopa je viπja tudi stopnja kompresije

video zapisa, ki pa je zagotovo πe vednona zelo visoki ravni za takπen tip zapisa.Panasonic SDR-S-100 Panasonic SDR-S-100 Panasonic SDR-S-100 Panasonic SDR-S-100 Panasonic SDR-S-100 ima vrstoznaËilnosti vrhunske kamere srednjegarazreda: odliËen objektiv Leica Dicomar

z 10x zumom 3-30 mm/1:1,8,ki sliko prenaπa na na triCCD tipala velikosti 1/6

palca, vsako tipalo pa ima 800.000toËk, vendar konËno sliko nato preraËuna inzapiπe na SD kartico v klasiËni PAL resolucijiz 720x576 toËk (kar se v skladu s standardiimenuje SD - standardna definicija oz.loËljivost). Pri video zapisu lahko izbiramotri ravni kakovosti zapisa: najboljπi je XL pri

p o d a t k o v n e mtoku 10MB/sek,s r e d n j ak a k o v o s tima 5MB/sek zapis,n a j n i æ j ap a2 , 5 M B /sek. Prinajviπji stopnjigre na 2GB SDkartico skoraj 25minut, spoveËevanjemkompresije pase poveËa tudi(za 2x ali4 x )o b s e gfilma, apremosorazmerno pada tudi kakovostzapisa.Panasonic slovi po svojih mini DV kamerahs tremi CCD tipali in vrsto izkuπenj iz modelovGS75 ali GS250 so prenesli v SDR-S-100, kise po po prvih vtisih o kakovosti slike (v

najboljπi kakovosti zapisa - nastavitev: XL)moËno pribliæuje enoËipnim kameram sred-njega razreda ali nemara celo GS75.Zagotovo najveËji doseæek Panasonica jeravno v tem, da so se uspeli pribliæatikakovosti mini DV zapisa, kar ostalimponudnikom zapisa na DVD ali CF kartice aliMicrodrive πe ni uspelo. Za to je tudi zasluæenprocesor Crystal Engine in soliden MPEGcodec. Kamera je dobro in natanËnoizdelana, tehta 285 gra-mov in omogoËavrsto avtomatskih programskih ter roËnihnastavitev, ima velik monitor z diagonalo 7cm in 210.000 toËkami loËljivosti ter solidno

fotografsko funkcijo: pri najviπji stopnji jezapis velik 2048x1512 toËk (skupaj 3,1M toËk.Za obdelavo videa je priloæen tudi programMotion SD Studio, ki obdeluje datoteke

.mod, a le-te lahko s katerim koli Ëitalcemkartic zajamemo v raËunalnik, jih tampreimenujem v mpg in nato obdelamo v

katerem koli (boljπem) videourejevalniku. Panasonic je s

kamero SDR-R-100odigral prvo potezo SD -na kvadrat. Lansiral je

kamero, ki ponuja dovolj dobro videokakovost kljub MPEG2 zapisu na SD kartico,ob tem da je ta zapis πe vedno v SD (Stan-dard Definiton po PAL standardih) - torej SDna kvadrat. Kamera SDR-R-100 pa je lastovkaneke nove Panasonicove ponudbe v video

pomladi. Po podrobnem dvotedenskem

zapisu berite podrobnosti na naπem foto/video portalu www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com

Veljko JukiË

Na podroËju videa æe desetletje kraljuje format mini DV, ki je naπel

svojo uporabo tudi v standardu HDV. Med alternativnimi naËini

shranjevanja video zapisa sodijo tudi DVD ploπËe (v mini DVD 9 cm

formatu z 1,4 GB: Hitachi, Sony, Sharp in Canon) ter zapis na CF

Microdrive (JVC). Panasonic je znova πel svojo pot saj æe nekaj Ëasa

razvija video zapis na spominske kartice tipa SD (Secure Digital, za

amaterske potrebe) in P2 (za profesionalne snemalce). S kamero SDR-

S-100 pa je uspeπno lansiral tudi prvo kamero, ki zapisuje SD video

format (v PAL standardu 720x576 toËk in frekvenco 25i) na

(priloæeno) SD spominsko kartico velikosti 2GB.


Nikon D200


V zadnjih minutah zakljuËka pripraverevije, je uvoznik Grafo d.o.o. æe dobil prvezelo priËakovane DSLR kamere NikonD200. Zato o D200 samo na hitro!Ohiπje kamere je odliËno. ©e boljkakovostno kot pri D70s, je veËje, boljmasivno s tem se laæje in mirneje dræi v roki.Elektronski del je zgrajen okoli 10,2MtoËkovnega CCD tipala DX velikosti.

ObËutljivost lahko nastvimo od 100ISO do1600ISO v posebnem naËinu pa do3200ISO.Kamera lahko zajema slike s 5 posnetki vsekundi. V notranji spomin lahko shrani 37posnetkov v JPEG zapisu in 22 v “surovem”neobdelanem NEF zapisu.Osvetlitveni Ëasi so od 30 sekund do 1/8000 sekunde.Sinhronizacijski Ëas bliskavice je odliËnih1/250 sekunde.Kamera je vsekakor velika osveæitev natrgu DSLR kamer. Kako kakovosten je njenzapis, oziroma kako visoko seæe (kako viπjeje od D70 in koliko je pribliæana D2x v Nikonlestvici, pa v podrobnejπem preizkusu, kibo πe ta mesec objavljen na www.e-www.e-www.e-www.e-www.e-fotografija.comfotografija.comfotografija.comfotografija.comfotografija.com

Matjaæ Intihar


Ameriπki velikan AVID je pred Ëasomodkupil Pinaclle, tako da so nekaj najboljπihvideo reπitev za obdelavo videa sedajzdruæili pod eno streho. Tako so se odloËilidopolniti Avidovo profesionalno podroËje sprodukti iz serije LIQUID, zato so slovitiPinacllov program LIQUID 6 dopolnili z nekajizboljπavami in ga ponudili træiπËu podnovim imenom AVID LIQUID 7. Na podroËjuamaterskih in ljubiteljskih reπitev pa so seodloËili obdraæati ime Pinacle, izrednopopularni program Studio pa so sedajdopolnili v verziji 10. Le-ta je tudi sedaj navoljo v osnovni verziji ter v Plus verziji, obapa bosta v kratkem na voljo tudi naslovenskem trgu. Studio 10 ima v obehverzijah kopico novosti, med njimi je “en-

Avid in PinaclleNovi STUDIO 10 in LIQUID 7

Zapisovanje s 16-kratno hitrostjo - Pogon,Zapisovanje s 16-kratno hitrostjo - Pogon,Zapisovanje s 16-kratno hitrostjo - Pogon,Zapisovanje s 16-kratno hitrostjo - Pogon,Zapisovanje s 16-kratno hitrostjo - Pogon,zdruæljiv z DVD-RAM-omzdruæljiv z DVD-RAM-omzdruæljiv z DVD-RAM-omzdruæljiv z DVD-RAM-omzdruæljiv z DVD-RAM-omPC H.AND, pooblaπËeni uvoznik inprodajalec izdelkov podjetja Plextor,najavlja skorajπnjo dostopnost novegazunanjega DVD-zapisovalnika PX-750UF zmoænostjo veËkratnega zapisovanja.Zunanji pogon s 16-kratno hitrostjozapisovanja je namenjen srednje zahtevnimuporabnikom. Z dvojnim vmesnikom

opreme). Hitrost zapisovanja pri DVD+/-Rje 16-kratna, branja in zapisovanja pri DVD-RAM pa 5-kratna. Izdelek je na voljo sprogramsko opremo PlexTools Professionalin PlexTools Professional XL ter Cyberlink,Nero, Pinnacle in Sonic.Plextor za zapisovalnik, ki bo na voljo v Ërnibarvi, nudi dvoletno garancijo za dræave EU,Norveπko in ©vico, medtem ko v vsehostalih dræavah velja enoletna garancija.

Plextor z novim zunanjim DVD-zapisovalnikom z moænostjo veËkratnega zapisovanjaUSB2.0 in IEEE 1394 Firewire izdelekomogoËa izjemno prilagodljivost inpreprosto uporabo. Plextorjeva najnovejπaenota vkljuËuje tako zmoænost DVD-RAM kotdvoslojni +/-R. Zapisovalnik PX-750UF zizboljπano hitrostjo je namenjen predvsemfilmskim in avdio navduπencem. ZaprepreËitev uniËenja medijev uporabljatehnologijo prekinitve toka podatkov (BufferUnderrun), ki je na Plextorjevih izdelkih æe

standard. Hitrost zapisovanja je 8-kratna priDVD+R DL ter 6-kratna pri DVD-R DL (8-kratna z nadgradnjo strojne programske

gine” - jedro programa, ki so ga preselili izLiquida, πe vedno so tu HFX Hollywood Ef-fects, ki so dopolnjeni in izboljπani(omogoËajo celo obvladovanje po kljuËnihtoËkah), dopolnjena je HDV podpora (ki pazahteva dovolj zmogljivraËunalnik ter vsaj 1 GBrama), novost je tudipodpora za prenos slikena zunanji (dodatni)monitor. Studio 10 imaπe izboljπano samo-dejno barvno korekcijo(ki je bila æe dosedajmed najboljπimi vamaterskem segmen-tu), izboljπan je tudi

sicer odliËen in enostaven tonski delter vrsto moænosti obdelave, ki siceræe sodijo v viπji razred.TeoretiËno so vse te zmogljivosti -tako za Liquid 7 kot za Studio 10 -zelo obetavne, kaj veË pa po prvihpraktiËnih testih.

(VJ)




CanonCanonCanonCanonCanon ima v svoji bogati paleti kar nekaj zelospecifiËnih objektivov. Torej objektivov, ki sonamenjeni posebni uporabi in nisouporabniπko primerni za vse vrstefotografije.Med njimi sem izbral tri, ki vsak na svojempodroËju nudijo doloËeno specifiËnoprednost pred klasiËnimi univerzalnimiobjektivi. Seveda so uporabni le za redkefotografe. A prav je, da se z njimi seznanimo,saj lahko le tako spoznamo nekaj novega.Zavedati pa se je tudi treba, da je danaπnjavelika mnoæica fotografov hitro postavljenapred dejstvo “prinesti dobro” fotografijo.Marsikdaj pa s klasiËnimi objektivi ne greoziroma bi lahko z njimi posneli boljπofotografijo.

PrviPrviPrviPrviPrvi izmed posebnih objektivov, ki sem gapreizkusil, je makroobjektiv MP-E 65 mm f/MP-E 65 mm f/MP-E 65 mm f/MP-E 65 mm f/MP-E 65 mm f/2,82,82,82,82,8. »eprav na prvi pogled niti ni videti, pa jeta objektiv namenjen zelo ozki uporabi.OmogoËa fotografiranje motiva v razmerju

od 1 : 1 do 5 : 1. Torej omogoËa poveËavo dokar petkrat. Toda objektiv 65 mm ima zaradite specifiËne moËi veliko omejitev, da ga nemoremo uporabljati v druge namene. NimaobroËa za ostrenje, zato ga premikamo skamero vred od ali do motiva.Ima pa svoje velike prednosti pred drugimiobjektivi, s katerimi æelimo delovati vmakropodroËju. KlasiËnim objektivomdodajamo predleËe, da se lahko pribliæamomakrofotografiji, ki se zaËne πele od obmoËjazajema 1 : 1. A s pomoËjo predleËeizgubljamo na kakovosti optike. Drugamoænost so vmesni obroËki. A ti odvzamejo

Specialni objektivi

veliko svetlobe in z njimi je treba v veËiniprimerov fotografirati z dodatnimimakrobliskavicami ali pri visoki obËutljivostioziroma z dolgimi Ëasi osvetlitve. Toda kljubtem moænostim pa nam niti klasiËnimakroobjektivi, ki jih lahko tudi πeuporabimo za klasiËno fotografiranje, neomogoËajo kakovostne fotografije pripoveËavi nad 1 : 1.Objektiv MP-E 65 mm f/2,8 pa pokaæe svojomoË prav v tem elementu. Ne potrebuje nepredleË, ki dodajajo nove napake leËam, nitivmesnih obroËkov, ki odvzamejo velikosvetlobe, da bi bil to pravi makroobjektiv. ©e

EF 135mm f/2,8 “soft focus” MP-E 65mm f/2,8 “makro” TS-E 95mm f/2,8 “shift / tilt”

PRAVILA NATE»AJAPRAVILA NATE»AJAPRAVILA NATE»AJAPRAVILA NATE»AJAPRAVILA NATE»AJA1./ NateËaj poteka pod pokroviteljstvom Fotografske zvezeSlovenije in se toËkuje po njenih predpisih. Razpisan je zafotografije v digitalni obliki. Udeleæijo se ga lahko amaterskiin poklicni fotografi.Obsega 2 temi:Obsega 2 temi:Obsega 2 temi:Obsega 2 temi:Obsega 2 temi: A: BARVITOST, B: SPLO©NA.2./ Vsak avtor lahko poπlje najveË 4 datoteke na vsako temo.Najmanjπa velikost datotek je 1024x768 toËk, priporoËenapa 1800x1350 toËk. Datoteke naj bodo shranjene vslikovnem formatu za PC (jpg, tif, bmp) in poslane na naslovorganizatorja na zgoπËenki. Za potrebe kataloga razstavebodo nagrajenci pozvani k predloæitvi del v priporoËenivelikosti, Ëe le te ne bodo poslane æe v poπiljki na razpis.3./ Pristojbina je 1500 SIT za Ëlane klubov Ëlanic FZS, ostali2000 SIT. Priloæite jo poπiljki skupaj z izpolnjeno prijavnicoin zgoπËenko.4./ Vsak avtor mora do roka za oddajo del, 20. decembra2005, poslati poleg zgoπËenke z deli tudi prijavnico /lahkotudi fotokopijo/ in pristojbino na naslov:

Foto klub Anton AæbeFoto klub Anton AæbeFoto klub Anton AæbeFoto klub Anton AæbeFoto klub Anton AæbePartizanska cesta 1, p.p. 75, 4220 ©kofja Loka.Skupine avtorjev lahko poπljejo dela v skupnem paketu. Delaso lahko poslana na isti zgoπËenki, na kateri pa naj bododela posameznega avtorja v direktoriju (mapi, folderju) znjegovim imenom in priimkom. Poπiljki mora biti predloæenapristojbina za vse avtorje, ki poπiljajo dela.5./ Vsak udeleæenec bo po konËani razstavi prejel katalograzstave.6./ Organizator prejetih zgoπËenk ne bo vraËal.7./ Dela poslana na nateËaj lahko organizator uporabi vpredstavitvene namene v povezavi z nateËajem in za izdelavofotografij za razstavo brez plaËila honorarja.8./ Vsak udeleæenec nateËaja osebno odgovarja za avtorstvoposlanih del. Organizator ne odgovarja za izgubo del medpoπiljanjem.9./ Organizator si pridræuje pravico, da del, ki ne ustrezajopogojem razpisa, krπijo avtorske pravice, so drugaËe spornaali za katera ni bila plaËana pristojbina ne predloæi æiriji.

2. slovenska pregledna razstava digitalnih fotografij Slo-digi 200510./ V vsaki kategoriji bodo podeljene 1., 2. in 3. nagradaFZS in 5 diplom FZS. Organizator lahko podeli tudi drugapriznanja. Vsak avtor lahko prejme v vsaki kategoriji samopo eno nagrado.11./ Pogoji tega razpisa veljajo za vse udeleæence nateËaja.OdloËitve æirije so dokonËne. Oddaja del na razpis pomeni,da poπiljatelj sprejema vsa zgoraj navedena pravila nateËajain da z njimi soglaπa.

»ASOVNICA:»ASOVNICA:»ASOVNICA:»ASOVNICA:»ASOVNICA:- 21. december 2005 - rok za oddajo del- do 30. decembra 2005 - æiriranje del- do 15. januar 2006 - obvestilo o rezultatih- datum in kraj odprtja razstave bosta sporoËena naknadnoÆIRIJA:ÆIRIJA:ÆIRIJA:ÆIRIJA:ÆIRIJA:- Tomaæ Lauko, fotograf- Tomaæ Laniπek, AFIAP- Gorazd Ivan Gumzej, AFIAP

http://www.fkaa-klub.si

toliko veË. Brez dodatnih pripomoËkov namomogoËa poveËavo motiva v razmerju 5 : 1in πe vedno lahko fotografiramo prinastavljeni nizki obËutljivosti tipala in krajπihËasih osvetlitve. Seveda pa je pri delu s temobjektivom obvezno stojalo.

Drugi objektivDrugi objektivDrugi objektivDrugi objektivDrugi objektiv, ki sem ga preizkusil, je TS-ETS-ETS-ETS-ETS-E95 mm f/2,895 mm f/2,895 mm f/2,895 mm f/2,895 mm f/2,8. Ta objektiv, kot πe druga dva izte serije TS-E 24 mm f/3,5 in TS-E 45 mm f/2,8, omogoËajo, da prek funkcije “Tilt”spremenimo naklon (-/+8o) prednjih leË in stem spreminjamo naklon polja ostrine. SpomoËjo te funkcije leËe premaknemo v

S pomoËjo objektiva TS-E 95 mm f/2,8 si lahko zelo pomagamo tudi pri iskanju globinske ostrine in ostrine objekta. Levo je objektiv pri zaslonki f/2.8 nastavljen v “Tilt” poziciji v levo smer. Na desni sliki pa prav tako prizaslomnki f/2.8 v desno. Ker se je objektivskoraj poravnal z motivom (GSM) je v celoti izostren, a zaradi zaslonke 2,8 je ves ostali del motiva popolnoma neoster.



LJUBLJANALJUBLJANALJUBLJANALJUBLJANALJUBLJANAComshop d.o.o., PE Comshop BTC,©martinska 152/9, 1000 Ljubljana

[email protected] LJUBLJANALJUBLJANALJUBLJANALJUBLJANALJUBLJANA

Comshop d.o.o., PE CityPark,©martinska 152/g, 1000 Ljubljana

[email protected] MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR

Comshop d.o.o., PE Maribor,Træaπka cesta 21, 2000 Maribor

[email protected] MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR

Comshop d.o.o., PE Maribor,Trg Svobode 5, 2000 Maribor

[email protected]

Prenesite si program za poπiljanje digitalnihfotografij v razvijanje.

Dobite ga na www.fotoplus.siwww.fotoplus.siwww.fotoplus.siwww.fotoplus.siwww.fotoplus.si»e slike prevzamete v poslovalnicah Comshop, ne plaËate poπtnine:

VELENJEVELENJEVELENJEVELENJEVELENJEComshop d.o.o., PE Velenje,

KidriËeva cesta 2b, 3320 [email protected]

KRANJKRANJKRANJKRANJKRANJComshop d.o.o., PE Kranj,

Koroπka cesta 4 (Globus center), 4000 [email protected]

KOPERKOPERKOPERKOPERKOPERComshop d.o.o., PE Koper,

Ferrarska 10 (Ogrlica), 6000 [email protected]

MURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAMURSKA SOBOTAComshop d.o.o., PE Murska Sobota,

Obrtna ulica 28, 9000 Murska [email protected]

NOVO MESTONOVO MESTONOVO MESTONOVO MESTONOVO MESTOComshop d.o.o., PE Novo Mesto,

Ljubljanska cesta 27 (BTC), 8000 Novo [email protected]

SLOVENJ GRADECSLOVENJ GRADECSLOVENJ GRADECSLOVENJ GRADECSLOVENJ GRADECComshop d.o.o., PE Slovenj Gradec,

Ronkova 4a (PC Mercator), 2380 Slovenj [email protected]

CELJECELJECELJECELJECELJEComshop d.o.o., PE Celje,

Mariborska cesta 100 (Interspar Celje), 3000Celje

[email protected]

www.fotoplus.siwww.fotoplus.siwww.fotoplus.siwww.fotoplus.siwww.fotoplus.si

drugo ravnino in tako pridobimo ostrino poddrugaËnim naklonom. Tako imamo lahkooster predmet po globini kljub uporabimoËno odprte zaslonke. Z moænostjo “Shift”pa paralelno zamaknemo leËe(-/+11 mm). Stem spremenimo odnos med optiËno osjovpada svetlobe in æariπËa na tipalu. Na tanaËin lahko zelo preprosto odpravimo teæavepadanja stavb, kadar ne fotografiramo iznjihovega srediπËa (po navadi fotografiramoiz stojiπËa spodnjega dela stavbe navzgor),ali odpravimo reflektiranje svetlobe ododsevne povrπine.TS-E pa se drugaËe kot objektiv MP-E

www.biring.si

povsem obiËajno vedejo kot klasiËni 24-, 45-ali 90-milimetrski objektivi. Razlika je le ta,da omogoËajo samo roËno ostrenje. V njihni vgrajen sistem elektronskega fokusiranjaprek motorËkov USM v objektivu.

TretjiTretjiTretjiTretjiTretji preizkuπeni objektiv lahko uporabimokot povsem klasiËni 135-milimetrski objektiv.Toda prirejen je predvsem za fotografiranjeportretov, zato njegova ostrina posnetkakljub fiksni goriπËnici ni v vseh primerihzadovoljiva. Vendar pa ima objektiv EF 135EF 135EF 135EF 135EF 135mm f/2,8mm f/2,8mm f/2,8mm f/2,8mm f/2,8 zanimivo lastnost. Sistem premikaleË omogoËa nadzor sferiËne aberacije in s


tem izkoriπËanje moænosti mehkega zapisana veliko lepπi naËin, kot to omogoËajo“soft” filtri (mehËalci). Objektiv EF 135 mmf/2,8 omogoËa dve stopnji mehËanja slike.Druga je moËnejπa od prve in je uporabna,kadar je zadosti svetlobe in moramo moËnozapirati zaslonko. To pa zaradi tega, ker se zzapiranjem zaslonke izgublja tudi efekt

mehËanja slike. Kljub temu da je ta objektivtudi zelo specifiËen, pa ima æe bolj uporabnofunkcijo kot klasiËni objektiv v primerjavi zdrugima dvema specialnima objektivoma.OmogoËa celo avtomatsko ostrenje, vendarz najstarejπim, malo bolj glasnim inpoËasnejπim AFD, in ne s hitrim sistemomUSM. Matjaæ Intihar

Objektiv 135mm f/2,8 “soft fokus” nam pod funkcijo mehËanja 1 in 2, pri odprtih zaslonkah moËno mehËa sliko.Tak efekt je naproti filtru (za podoben “soft” efekt) na objektivu kakovostnejπi, saj obdræi ostrino.

Objektiv MP-E 65 f/2,8 makro, nam omogoËa zajem s 5X-no poveËavo motiva. Na fotografiji je stranski delkovanca. Pri zaslonki 2,8 pa je globinska ostrina res minimalna. A za viπje zaslonke je potrebna zelo moËnasvetloba.



Pri druæbi Olympus imajo med digitalnimikompaktnimi kamerami æe dolga letanajπirπo izbiro. A vsi modeli niso vednouspeπni glede predvidene prodaje. Todatisti, ki so, vleËejo voz Olympusa naprej. Inkamere iz serije SP so nekaj novega,sveæega, predvsem pa namenjene vsem, kisi æelijo kakovost ter preprosto uporabokamere. Prav preprostost rokovanja skamero je πe velika ovira, da mnoæica ljudiπe iπËe pravi Ëas za vstop med “digitalce”.Æe s serijo FE je Olympus nakazal, da prihaja

Olympus Camedia SP-700

Grafiti: (ObËutje: jeza) V sivini vsakdanje poti zaæarijo barvna sporoËila umetnikov ulice kot izrazi jeze inrazoËaranj ob resnicah, ki jih morda raje ne bi priznali.

Praga (obËutje:neskonËna lahkost bivanja). Znova prebujena lepotica, okno s svetovljanskim razgledom, kjer je umetnostdel æivljenja, preplavila je ulice in trge, postala del vsakdanje poti, zato so tukaj dobrodoπle najdrznejπe sanje.

Barve kot osebni dotik v Ërno-belem svetu oblik

Fotografija, pravijo, je najbolj realistiËnaizmed umetnosti, a je lahko tudi pravi oblakfantazije, ki nam pomaga, da odkrijemoskrito lepoto stvari. In slike MatjaæaKUNTUJA, ki uporablja hand coloring tehnikobarvnih nanosov na Ërno bele fotografije, so

prav to: fantazijske podobe resniËnosti,porojene iz njegovih obËutij in razpoloæenj,ki mu jih narekuje izbrani motiv.Svet namreË vidimo vsi enako le v njegoviSvet namreË vidimo vsi enako le v njegoviSvet namreË vidimo vsi enako le v njegoviSvet namreË vidimo vsi enako le v njegoviSvet namreË vidimo vsi enako le v njegovioblikovni podobioblikovni podobioblikovni podobioblikovni podobioblikovni podobi, barvna resniËnost vsakegabarvna resniËnost vsakegabarvna resniËnost vsakegabarvna resniËnost vsakegabarvna resniËnost vsakegaizmed nas pa je drugaËna.izmed nas pa je drugaËna.izmed nas pa je drugaËna.izmed nas pa je drugaËna.izmed nas pa je drugaËna. Za fizike barvsploh ni, so le elektromagnetni valovi. Barve,ki nastajajo v naπem oËesu, so torej lerefleksija naπega notranjega sveta in kot

take najbolj primerne za izraæanje naπihsubjektivnih obËutij.Da bi posredoval pravo podobo oblik, ki soedine v naπem dojemanju sveta vsem enake,je Matjaæ izbral Ërno-belo fotografijo, ki ssvojimi poudarjenimi svetlobami in sencaminajbolje izriπe oblikovni svet, dodatnaposlikava pa omogoËa izraæanje povsemosebnega odnosa do motivov, pa naj gre za

Fotografije Matjaæa KUNTUJA / ObËutja v barvah

Benetke (obËutje:dolce vita) nekoË zviπeno mesto duha in uæitka, danes s svojimi obrabljenimi podobami kanalov,nemih priË neπtetih strasti, ponuja le vonj po morju, kjer se pozabljene pozibavajo gondole, ki ne morejo veËobuditi sle po ljubezni in pregrehi.

»oln (obËutje:pogum). StojeËa voda, moËvirje, blato, usedlina, zamrznjena reka, ledena luæa, viharno morje,spokojno jasna modrina....voda je naπe ogledalo, æivljenje dolga reka, kjer smo privezali Ëoln ali se spustili potoku ter se zlili z modrino, zibelko naπega æivljenja.

naravo, predmet ali osebo. Izbrane barvenamreË vedno veliko povedo o nas samih,najlepπe odsevajo naπ notranji svet in imajovedno Ëustven naboj. Ker je doæivljanjelepote psiholoπko pogojeno, dodatni barvninanos omogoËa avtorju izraz subjektivnegavidenja. Kaj naπe oËi “mislijo”, povemo æe zizborom motiva, kaj obËutimo ob tem, pa zdodatnimi nanosi barv. Tako se resniËne

preprostost rokovanja s kamero tudi mednje.Toda kamera SP-700 je lahko æe tista, ki vamnakaæe nove smernice. ©e vedno jezadovoljivo majhna, s kakovostnimaluminijastim ohiπjem, s kar tri palce velikimzaslonom in z malim πtevilom nastavitvenihgumbov na kameri. SP-700 lahko brez teæavuvrstim med kamere razreda “point andshot”. Ali drugaËe povedano, “vklopi insproæi”. Tu mislim, da je tudi glavni namente kamere. S svojimi πestimi milijoni toËknudi bogato zalogo toËk za veËje izreze

fotografij. Dodatna prednost kamere je tudiv tem, da ji po vklopu ali po dodatnemzumiranju objektiv ne gre iz kamere. Torej jeskrb, da bi z objektivom zadeli in gapoπkodovali, ne-potrebna.V izklopljenemstanju pa pred-njo leËo πe do-datno πËiti kovi-nska zaklopka.Kakovost slikeje za kompa-ktno kamero zadovoljiva.Glede na to, da je vrednost SP-700 predvsem

v robustnem aluminijastem ohiπju,brezskrbni uporabi, velikem zaslonu in stem v odliËnem pogledu na motiv, terpreprostosti uporabe, tudi manjπa

neostrina ne moti.Seveda neostrina zvidika kritiËnega po-gleda.Druæinski ali hobipoËitniπki fotograf jeniti opazil ne bo.

NajveËje pred-nosti te kamere

so predvsem v robustnosti in preprostostiuporabe. M.I.



podobe sveta spajajo z domiπljijskimi na zelosubtilen naËin.Ni nujno, da je fotografija le nekakπenduplikat sveta, z dodatnim barvnim dotikomje lahko celo bolj dramatiËna od resniËnostisame, ker jo dograjujejo naπa obËutja spomoËjo barv. Fotografija tako postane nekanotranja krajina, ki lahko povzdigne najbolj

Budimpeπta (obËutje: melanholija). V soju spreminjajoËe svetlobe dneva se kaæejo obrisi resniËnosti v barvahnaπega razpoloæenja in iπËejo zgodbe o narodu, ki se je s svojo strastno duπo pripodil izza Urala v to meglenomelanholiËno ravnico med rokavi lenobne reke. Zdi se, kot da je ta pravljiËna podoba mesta pravkar izstopilaiz naπih nemirnih jutranjih sanj.

preprosto vsakdanjost, da postane ganljivolepa. Slike Matjaæa KUNTUJA so izdelane vsrednjem formatu 6x7, posnete z enimobjektivom, razvite v Ë/b tehniki veËinomana papir kartonske osnove, vËasih tonirane.Kasnejπa poslikava nastaja v najrazliËnejπihtehnikah barvnih nanosov na oljni ali vodniosnovi.

Rimini. Enaka tehnika kot pri ostalih fotografija. »B fotografija izdelana na fotografski papir in roËno barvanoDodatna poslikava omogoËa izraæanje povsem osebnega odnosa do motivov,.

Najlepπe popotovanje je popotovanje v naπidomiπljiji

Navidez πe tako nepomemben kraj lahko vnas vzburi pravo poplavo obËutkov in naspogrezne v domiπljijsko omamo, kjer bovsaka, πe tako neznatna podrobnost,vzdramila naπ notranji svet. Slika neke

pokrajine lahko podæiga naπe navduπenje innam celo pomaga, da se bolje zavemo naπihobËutkov. Naπe poglede namreË pogostoprekriva mrena rutine, zato veËkratspregledamo pravo lepoto stvari. »ardomiπljije pa je, da najdemo pravi izraz zanjo.Naj besede πe dodatno dopolnijo sporoËilaMatjaæevih fotografij.


POMEMBNO OBVESTILOZa uporabnike Li-Ion-ske polnilne baterije Nikon EN-EL3

Kljub natanËnim postopkom kontrole kakovosti, smo v podjetju Nikon odkrilimoænost napake pri doloËeni seriji Li-Ionske polnilne baterije tipa EN-EL3, kise uporablja v digitalnih zrcalno refleksnih aparatih NIKON D-50, D-70, D-70S in D-100. Baterije s takπno napako imajo nekaj niæjo kapaciteto in se obpolnjenju pregrevajo. V skrajnem primeru pa baterija lahko celo zagori.Zaradi varnosti uporabnikov in Nikonove zavezanosti kakovosti, je podjetjeNikon priËelo izvajati program prostovoljnega odpoklica in brezplaËnezamenjave vseh EN-EL3 baterij, ki so bile proizvedene v doloËenem obdobju.

Baterije, ki imajo eno izmed oznak serije (na hrbtni strani), ki jih najdete v tabeli spodaj, se zaradi zamenjavevrnejo Nikon-u.

SERIJSKE ©TEVILKE OKVARJENIH BATERIJ44AC, 46AC, 46AD, 46AE, 46AF, 46AG, 46AH, 46AI, 46AJ, 46AK, 46AL, 46AM, 46AN, 46AO,46AP, 46AQ,46AT, 46AU, 46AV, 46AW, 46AX, 46AY, 47AA, 47AB, 47AC, 47AD, 47AE, 47AF, 47AG, 47AH, 47AI, 47AJ,47AK, 47AL, 47AM, 47AN, 47AO, 47AP, 47AQ, 47AR, 47AS, 47AU, 47AV, 47AW, 47AX, 47AY, 48AA, 48AB,48AC, 48AD, 48AE, 48AF, 48AG, 48AH, 48AI, 48AJ, 48AK, 48AL, 49AA, 49AB, 49AC, 49AD, 49AE, 49AF,49AG, 49AH, 49AI, 49AJ, 49AK, 49AL, 49AM, 49AN, 49AP, 49AQ, 49AR, 49AS, 49AT, 49AU, 4AAA, 4AAB,4AAC, 4AAD, 4AAE, 4AAF, 4AAG, 4AAH, 4AAI, 4AAJ, 4AAK, 4AAL, 4AAM, 4BAA, 4BAB, 4BAC, 4BAD, 4BAE,4BAF, 4BAG, 4BAH, 4BAI, 4BAJ, 4BAK, 4BAL, 4BAN, 4CAA, 4CAB, 4CAC, 4CAD, 4CAE, 4CAF, 4CAH, 4CAI,4CAJ, 51AA, 51AB, 51AC, 51AD, 51AE, 51AF, 51AG, 51AH, 53AA, 53AB, 54AE, 54AF, 54AH

Podrobne informacije o postopku menjave baterij najdete:■ na spletni strani WWW.EN-EL3.SI,■ na prodajnem mestu kjer ste kupili baterijo ali aparat, ki je imel to baterijo priloæeno,■ pri distributerju na telefonsko πtevilko: 01 542-17-07 (pon - pet 8:00-16:00h)

Distributer: GRAFO d.o.o., Letaliπka c. 32, Ljubljana, [email protected]

Polnilna postaja RCRV3 Polnilna postaja RCRV3 Polnilna postaja RCRV3 Polnilna postaja RCRV3 Polnilna postaja RCRV3 je popoln napajalnikit za digitalne fotoaparate, ki uporabljajoeno CRV3 ali 2 AA bateriji. Nova polnilnapostaja nudi kar tri razliËne moænostiprikljuËitve: omreæna napetost 230V,

avtomobilska napetost 12V in USB prikljuËekosebnega raËunalnika (brez dodatneganapajanja), kar je popolna novost na trgu.Postopek polnjenja spremljamo prekodvobarvne LED diode.Priloæena baterija RCRV3 je polnilna Litij-Ionska s kapaciteto 1200 mAh (3V), imaodliËno napetostno stabilnost in polnilnokarakteristiko. S polno baterijo je moænonarediti 600 in veË posnetkov (odvisno odmodela aparata). Baterija nima t.i.spominskega efekta kar pomeni, da se lahkopolni kadarkoli, tudi Ëe ni povsemizpraznjena.S ponudbo polnilne CRV-3 je podjetje Hahnelzapolnilo vrzel v ponudbi polnilnihakumulatorjev in s tem moËno pripomoglo kohranjanju okolja.

HahnelR C R V 3


zdruæeni v eno. Skoncentrirajte se v eno toËko na srednji sliki, nakar se bo le ta prikazala v vsejsvoji 3D lepoti. Pri tem ne smete biti preblizu monitorja, ali dræati glave postrani.VeËini to ne uspe v prvo, ampak se je treba potruditi. »e vam ne uspe zdruæiti cele slike lahkoposkusite zdruæiti Ërni piki nad fotografijo. Ko vam uspe ostro videti zdruæeni piki se z oËmipoËasi premaknite na fotografijo.Nekateri ne morejo prekriæati oËi. Zato si lahko pomagate s prstom, ki ga dræite med oËmi insliko. »e gledate prst, v ozadju vidite dvojno sliko. Prst pribliæujte oz. oddaljujte od oËi doklerse srednji sliki(ali piki) ne bosta zdruæili. Previdno prenesite pogled na zdruæeni fotografiji, kise bosta po kratkem Ëasu tudi izostrili.Kriæaje oËi ni zdravju πkodljivo, le Ëe niste preblizu ekrana ali papirja. Postopek pa odsvetujemljudem, ki imajo oËesne teæave kot so npr πkiljenje.»e sta fotografiji narobe postavljeni, bodo bliænji predmeti videti daleË in obratno.

Tehniko lahko preizkusite na spodnji fotografiji.2.) Drugi naËin je zelo podoben prvemu. Razlikuje se v tem, da mora sedaj biti fotografija,zajeta z levega kota, na levi strani, z desnega pa na desni. Za ogled fotografij morate sprostitioËi, kot da gledate predmet v neskonËnosti. Pomagate si lahko z listom papirja, ki ga dastemed oËi, tako da vsako oko res vidi damo svojo fotografijo. SrediπËi fotografij ne smeta bitioddaljeni veË kot je razdalja med vaπimi oËmi, drugaËe boste morali πkiliti navzven, kar verjetnoni preveË zdravo. V nasprotju s tem sta lahko fotografiji pri prvem naËinu poljubno veliki, le Ëene gledate od preblizu.

Tehniko lahko preizkusite na spodnji fotografiji.Vse nadaljnje fotografije so narejene za gledanje s pomoËjo prve tehnike.3.) V primeru uporabe diapozitivov obstaja zelo enostavna reπitev. Za hitro pregledovanjediapozitivov prodajajo majhno, ceneno napravico v obliki piramide. Na eni strani ima mleËnoplastiko, skozi katero prihaja svetloba. Za to plastiko damo diapozitiv na drugi strani pa gledamoskozi leËo. Torej potrebujemo dve te napravici in seveda dva diapozitiva. Na ta naËin ni potrebnokriæati oËi ali kaj podobnega. Sliko vidimo takoj. Podobno se lahko uporabita dve enaki leËi zastereo pregledovanje manjπih slik na papirju.

4.) Stereo fotografije se lahko tudi projicira na platno. Potrebna sta dva projektorja(lahkodigitalna). Pred vsakega je potrebno dati polarizator(en vodoravno drugi navpiËno). Za ogledtake slike so potrebna oËala s polarizatorjema, ki morata biti ravno tako en vodoravno in druginavpiËno. Stvar je enostavna, polarizatorji so lahko dostopni(od tankih plastiËnih folij do

Stereo (3D) fotografijaKer stereo fotografija ni zelo razπirjena tehnika in o njej ne piπe ravno veliko, vsaj v slovenπËinine, sem se odloËil, da jaz nekaj napiπem o njej.Najprej bom opisal teorijo, potem predstavil reprodukcijo stereo fotografij in nazadnje πetehnike fotografiranja. Vse napisano je predvsem iz lastnih izkuπenj in ne iz kakπne strokovneliterature, zato se za morebitne napake vnaprej opraviËujem.Priloæene fotografije so last avtorja in jih ni dovoljeno kopirati.

TEORIJA»lovek in veliko æivali ima dve oËesi. To nam omogoËa da vidimo svet v treh dimenzijah. Vsakooko namreË vidi sliko iz drugaËnega kota. Poleg tega pa moramo za bliænje predmete boljprekriæati oËi, kot za daljne. Na tak naËin lahko ocenimo razdaljo do predmeta in sevedaugotovimo kateri predmet je bliæje. Sistem neverjetno dobro deluje in to na precej velikemobmoËju razdalj: od 20 cm pa vse do nekaj 10 m. Kot zanimivost naj povem, da nekatere æivali(npr: kameleon) ocenjujejo razdaljo s pomoËjo akomodacije oËesne leËe. Pri Ëloveku je sicerakomodacija leËe povezana s tem koliko so prekriæane oËi, vendar ne pripomore k ocenjevanjuoddaljenosti.. »e prekriæaπ oËi se slika zamegli, ker oËi avtomatsko ostrijo na krajπo razdaljo.3D efekt lahko umetno ustvarimo. Vse kar moramo narediti je to da zajamemo dve fotografiji,vsako s svojega kota. Da bomo objekt videli tridimenzionalno mora levo oko videti fotografijozajeto z leve strani, desno oko pa tisto z desne. Kako to doseæemo v nadaljevanju.

REPRODUKCIJATorej kako prenesti eno sliko enemu oËesu drugo pa drugemu. NaËinov za to je ogromno.Opisal bom najenostavnejπe in najbolj pogosto uporabljene.1.) SledeË naËin je najenostavnejπi. Ne potrebujete nobenih pripomoËkov, fotografijo lahkogledate tako na monitorju kot na papirju. Najprej morate postaviti obe fotografiji eno zravendruge. Fotografiji morata biti enako veliki, enako zasukani in v isti viπini. Fotografija posneta zdesne strani mora biti na vaπi levi in leva na desni strani. Sedaj prekriæajte oËi. Pojavijo se πtirislike (vsako fotografijo vidite dvojno). Srednji dve sliki pokuπajte zdruæiti v eno, tako da boljali manj prekriæate oËi. Ko vam to uspe morate videti tri slike, ki bodo na zaËetku neizostrene.Ne se trudit izostrit sliko, ampak se samo skoncentrirajte na to, da sta srednji sliki πe vedno



polarizatorjev za na objektive). Ampak, problem je platno. VeËina belih povrπin ne ohranjapolarizacije(sem osebno preveril). Baje prodajajo posebna srebrna platna, ki se uporabljajo vta namen.

5.) Vsi ste verjetno æe videli oËala s modro in rdeËo folijo. Fotografijo za gledanje s temi oËalise pripravi na sledeËi naËin. Levo in desno fotografijo se najprej spremeni v grayscale. Nato pase eno naredi modro, drugo pa rdeËo. Nazadnje se fotografiji zlije v eno. Taka fotografija sevedani barvna. Moæno pa je narediti nekakπno kvazi-barvno sliko. Eni fotografiji se odstrani rdeËikanal, drugi pa zelenega in modrega. Barve tako niso ravno prave, vendar bolje kot niË. Prob-lem je v tem, da se πtevilo oËi (2) ne ujema z dimenzijo barvnega prostora (3).

Obstaja πe precej drugih tehnik gledanja stereo fotografij. Naj omenim oËala s dvemamonitorjema, ki jih veËkrat vidimo v povezavi z “virtual reality”.Obstaja πe ena tehnika prikaza 3D slik, ki pa nima zveze s stereo prikazom. To je holografija.Pri tej tehniki je mogoËe predmet videti iz razliËnih kotov, kar pri strereo fotografiji seveda nimogoËe. O holografiji mogoËe kdaj drugiË.

FOTOGRAFIRANJEKot sem æe omenil, je potrebno narediti dve fotografiji. Za to obstaja veË moænosti. Izbira naËinaje precej odvisna od tega kaj æelite fotografirati. »e so to premikajoËi objekti, morata biti obefotografiji posneti hkrati. Dovolj je æe rahla sapica, ki premakne liste na drevju, da vaπi fotografijine bosta enaki.

1.) Obstajajo fotoaparati, ki so namenjeni izkljuËno stereo fotografiranju. Imajo dva objektivarazmaknjena za pribliæno 6 cm (kolikor so narazen oËi). Æe veliko Ëasa jih ne delajo veË (vsaj pomojih podatkih).2.) Dva fotoaparata eden ob drugem. Lahko sta sinhronizirana, da se sproæita istoËasno.3.) Posebno vodilo, ki se pritrdi na fotografsko stojalo. Po vodilu se lahko premika fotoaparat.4.) Pri analogni fotografiji je pomembno, da sta obe fotografiji motiva enako obrezani in danista zasukani. Pri digitalni tehniki pa lahko pozneje fotografiji obreæemo in zasukamo, dabosta enaki. Zato ni potrebno raznih vodil ali dveh fotoaparatov (razen za gibajoËe se motive).

Torej lahko zajamete fotografiji kar iz roke. Dobra tehnika je, da teæo prenesete iz ene noge nadrugo. Tako se boste premaknili ravno tistih 6 cm. Sicer pa se lahko premaknete poljubno. Zabliænje motive manj, za daljne pa veË. Za makro motive je dovolj nekaj milimetrov za oddaljenehribe pa se je potrebno premakniti veË deset metrov. Lahko se premaknete po obËutku aliupoπtevajte pravilo, ki pravi, da se je dobro premakniti eno tridesetino razdalje do najbliæjegapredmeta. Sam naredim ponavadi veË fotografij, pri Ëemer se vedno bolj premaknem. NaraËunalniku nato izberem najprimernejπi par fotografij. Matjaæ HumarMatjaæ HumarMatjaæ HumarMatjaæ HumarMatjaæ Humar



V tem Ëlanku se bom zelo globoko spustil v matematiko infiziko.Vsi, ki bi radi uporabili rezultate brez da bi se poglabljali vteorijo, naj preberejo uvodni tekst v odseku “globinskaostrina” in potem od enaËbe 1.8 naprej. MogoËe jih bo raËunskiprimer na koncu teksta prepriËal, da je ta matematika vseenozelo uporabna. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da sofotografi pred uvedbo avtomatike morali kar precej raËunati.Osnove optike: uklon svetlobe»e damo ravno palico pod kotom v vodo, jo vidimo, kot da bibila prelomljena. Tudi svetlobni æarek, ki gre skozi vodo alisteklo, se tako ukloni. Vzrok tega efekta je, da je hitrostsvetlobe v prosojnih materialih razliËna kot v vakuumu. Vsteklu in vodi je bistveno niæja od tiste v zraku. »e na Ëolnu naeni strani hitreje veslamo kot na drugi, se bo zaËel obraËati.Isto se dogaja elektromagnetnim valom, Ëe so na eni stranihitrejπi kot na drugi. »e spustimo svetlobne æarke skozistekleno ploπËo, bodo sledili taki tirnici:

»e potuje æarek pravokotno na mejne povrπine, tega efektani, saj je kot da bi v Ëolnu na obeh straneh naenkrat poËasnejeveslali.Ker je spodnja ploskev vzporedna prvi, æarek po zrakunadaljuje pot v smeri, ki je vzporedna na prejπnjo (pod kotomx glede na stekleno povrπino). »e bi bila pa izhodna ploskevnevzporedna, bi tudi æarek menjal smer:»e zberemo snop æarkov in vsakega na tak naËin uklonimopod doloËenim kotom, lahko doseæemo, da se vsi æarki na

koncu sreËajo v eni toËki. Tak kos stekla mora biti sevedaukrivljen, tako da vsak æarek pade pod razliËnim kotom gledena povrπino. To so nam zelo dobro znane leËe.

Osnove optike: goriπËna razdaljaTokrat so vhodni æarki vsi vzporedni, kar pomeni, da prihajajoiz neskonËno oddaljenega vira. Oddaljenost od centra leËe dotoËke, kjer se vsi ti vzporedni æarki sreËajo, imenujemogoriπËna razdalja.

»e bi ti æarki prihajali iz toËke na nekem bliænjem objektu, nebi bili vzporedni in bi se ponovno zdruæili dlje od leËe. »e bi za oznaËili oddaljenost objekta do leËe, z b oddaljenost leËeod slike in s f goriπËno razdaljo, bi veljala enaËba

To je tudi razlog, zakaj moramo objekte izostriti. »e bi slikalineskonËno oddaljene predmete (pa ni treba da so ravnozvezde, dovolj da so dovolj daleË), bi leËo tako pomaknili, dabi bil senzor v stiËiπËu Ërnih æarkov. »e bi pa slikali bliænjiobjekt, bi bil film v stiËiπËu rdeËih æarkov.

Globinska ostrinaV obeh primerih bi æarki, ki bi prihajali od neizostrenihobjektov, na senzorju ustvarili krogec namesto toËke. Doklerje ta krogec πe dovolj majhen, pravimo, da je objekt πe vednov podroËju globinske ostrine. PodroËje pa doloËimo glede nato, kako velik krogec (t.i. CoC, Circle of Confusion) nas πezadovolji.

Na tej sliki se vidijo zunanji æarki, ki prihajajo skozi leËo iztreh razliËnih toËk. »rni æarki izvirajo iz toËke na goriπËni ravnini(ki je oddaljena s od leËe) in se zberejo na razdalji b od leËe,kjer je tudi postavljen senzor (oznaËen z rumeno Ërto). RdeËiæarki izvirajo iz toËke pred goriπËno ravnino, njena oddaljenostod leËe je d-. Modri æarki pa izvirajo od bolj oddaljene toËke,na razdalji d+. Modri æarki se zberejo na razdalji b+ od centraleËe, rdeËi pa na razdalji b-. Iz toËk se seveda πirijo æarki v vsesmeri, vendar samo nekateri (doloËen prostorski kot) pridejov leËo, od tistih sem narisal samo skrajna dva (ki predstavljatavhodni stoæec svetlobe). V vseh primerih v tem Ëlanku slikanetoËke leæijo na premici, ki gre skozi center leËe in je nanjonormalna (pravokotna).Na sliki takoj opazimo dva para podobnih trikotnikov. En parje oznaËen z modro barvo (dva loËena trikotnika), drugi pa zrdeËo (mali rdeË trikotnik je del veËjega).NalaπË sem izbral tak par æarkov (rdeË in moder), da nasenzorju (oznaËenem z rumeno barvo) ustvarita enak CoC(Ëigar polmer je oznaËen s Ërko c na skici). Vsaka toËka, ki bibila bliænja od rdeËe ali bolj oddaljena od modre, bi ustvarilaveËji CoC in bi bila zato izven globinske ostrine. Vsaka toËkamed tema dvema pa ustvari manjπi CoC in je zato v temobmoËju. Torej razdalji d+ in d- predstavljata meji globinskeostrine.»e oznaËimo z a obratno vrednost svetlobne moËi (torej 2.8pomeni f/2.8), je seveda radij odprtine leËe enak f/a. Takojvidimo, da je c obratnosorazmeren z a. Zato zapiranje zaslonkepoveËuje globinsko ostrino.

Zapiπimo enaËbi obeh podobnih trikotnikov:

(moder trikotnik) (1.2)

in

(rdeË trikotnik). (1.3)

»e sedaj v ti dve enaËbi vstavimo enaËbe leËe (glej 1.1)

, in in jih uredimo, dobimo enaËbi

in ,

ki jih seveda lahko zapiπemo skupaj kot

oziroma

,

iz Ëesar dobimo reπitev.

Oba d-ja nam povesta oddaljenosti od objektiva do ravnin, kista na robu globinske ostrine. »e bi radi izraËunali, koliko stati dve ravnini oddaljeni od goriπËne ravnine, je dovolj, danaredimo s-d:

Negativna reπitev bo razdalja od goriπËne ravnine do sprednjemeje globinske ostrine, pozitivna pa do zadnje meje.

Poenostavitev pri ne-macro slikanjuPri normalni fotografiji je seveda goriπËnica objektivaneprimerno manjπa od razdalje do slikanega objekta, zatolahko s-f preprosto zamenjamo s s.

Hiperfokalna razdaljaKo se zgodi, da je

oziroma

,

Globinska ostrina

(1.4) (1.5)

(1.6)

(1.7)

(1.8)

(1.9)

(1.10)

(1.11)



Nam enaËba (1.9) za d+ vrne neskonËno reπitev (imenovalecje namreË enak niË), za d- pa polovico s-ja. V tem primerupravimo, da smo izostrili na hiperfokalno razdaljo. Od njenepolovice pa vse do neskonËnosti bodo objekti v globinskiostrini. Zaradi njenega velikega pomena ji damo posebnooznako H:

To je zelo uporabno, Ëe hoËemo slikati prijateljico s hribi vozadju. Fokusiramo na dvokratno razdaljo do prijateljico,izraËunamo zaslonko, ki jo moramo uporabiti, da bo ta razdaljahiperfokalna (iz enaËbe 1.11 izrazimo a) in slikamo. Vendar pamoramo tu πe bolj paziti na izbiro c-ja, saj sta oba bistvenaobjekta na skrajnih mejah globinske ostrine! Pri fotoaparatihza enkratno uporabo brez moænosti fokusiranja nam je πetoliko bolj pomembna.RaËunski primer:Izbira c-ja je odvisna od velikosti senzorja in velikostipoveËave, ki jo æelimo narediti. »e imamo recimo FF senzor,dolg 36 mm in hoËemo razviti sliko dolæine 45 cm, bo pika nasenzorju morala biti 450/36 krat manjπa od pike, ki se namzdi πe vedno dovolj ostra na sliki. Recimo da je to 0,4 mm (karje v bistvu æe zelo neostro), torej je radij 0,2mm. V tem primerumora biti c=0.2*36/450, torej 0,016 mm.

»e s 100 mm objektivom slikamo portret Ëloveka na razdalji3000 mm in zaslonko 2.8, dobimo

Globinske ostrine imamo torej 78 mm, od tega 39 mm za

goriπËno ravnino in 39 mm pred njo. Ko je globinske ostrinemalo, sta ti dve podroËji ponavadi zelo podobni. Ko sepoveËuje, pa postane razdalja od goriπËnice do zadnje mejeveËja od razdalje do sprednje.

Hiperfokalna razdalja za tak objektiv in tako zaslonko bi bila

Tu vidimo, da je uporaba hiperfokalne razdalje omejena nakratke goriπËnice in zaprte zaslonke.

Sedaj me pa zanima, koliko mora biti oddaljeno ozadje, dabodo tamkajπnje toËke na fotografiji razmazane najmanj dvacentimetra, torej da bodo imele radi 10mm. Spet naredimraËun c=10*36/450, torej 0,8 mm.

Torej je dovolj, da je ozadje 5,5 m za portretiranko. Æal nimamtoliko prostora, ker je ograja oddaljena samo 2 m odportretiranke, zato sem pripravljen ærtvovati malo globinskeostrine na obrazu. Koliko bom moral odpreti objektiv, da bo4,5 m oddaljen predmet tako neoster?

Iz enaËbe za globinsko ostrino izrazimo neznanko a:

Æal lahko objektiv odprem samo do 2.0, pa me vseeno zanimakoliko bo zamegljena tista ograja pri najbolj odprti zaslonki.Tokrat iz enaËbe za globinsko ostrino izrazim ven c:

»e je c=0.57mm, bo ta packa na fotografiji velika 2*0.57*450/36=14mm.

Jernej FilipËiËwww.fotosfera.si

FOTO GO AJDOV©»INALAVRI»EV TRG 8

AJDOV©»INAtel.: 05/368 15 80

e-mail: [email protected]

FOTO BELVEDERE»EVLJARSKA 23

KOPERtel.: 05/627 12 45

www.fotobelvedere-sp.si



PhotoUtil verzija 1.2 je majhen in enostaven raËunalniπki pro-gram, ki pomaga pri upravljanju z digitalnimi fotografijami. Vglavnem vkljuËuje funkcije, ki niso obiËajne v drugihkomercialnih programih. Nikakor pa ni namen programaPhotoUtil nadomestiti raznih urejevalnikov in prikazovalnikovslik, kot sta recimo Photoshop in ACDSee. PhotoUtil je njihovadopolnitev. Najlepπe pri vsem tem pa je, da je povsem zastonj.Pri urejanju digitalnih fotografij sem najveËkrat naletel naproblem zaradi “Ëudnega” oπtevilËenja slik, ki ga nisem mogelpopraviti drugaËe kot roËno za vsako datoteko posebej, zelopa me je jezila tudi izguba metapodatkov, kadar sem kakπnosliko spremenil, retuπiral ali kako drugaËe obdelal. Dostikratje bil tudi Ëas fotografij napaËen, zaradi napaËno nastavljenegadatuma na fotoaparatu. V glavnem se je to dogajalo, kerfotoaparat ni πtel Ëasa, kadar sem polnil baterije v zunanjempolnilcu. Iz teh razlogov sem se odloËil izdelati pomoæniprogramËek, ki bi mi pomagal reπevati omenjene probleme.Vseeno pa sem vgradil tudi nekatere funkcije, ki pa jihvsebujejo tudi drugi programi, to pa predvsem zato, da sedoloËena opravila lahko opravijo le na enem mestu. Vgradilpa sem tudi nekaj funkcij, ki so jih æeleli uporabniki.PhotoUtil ni klasiËen pregledovalnik slik, zato tudi nima“thumbnail” prikaza, pa “cachinga” slik in nalaganja slik“vnaprej”, kot to delajo drugi pregledovalniki. PhotoUtil tudini urejevalnik slik, saj ne vsebuje obiËajnih efektov zaspreminjanje slik (kot so recimo svetlost, kontrast, nivoji, itd.),saj so le-ti dovolj dobro pokriti tako v raznih komercialnih(Photoshop), kot tudi v zastonjskih programih (Gimp). Zatopa je PhotoUtil njihovo dobro dopolnilo, saj omogoËa funkcije,ki niso zelo obiËajne, so pa lahko izjemno koristne. Takπnafunkcija je recimo prikaz kvantizacijskih tabel.Zaenkrat je PhotoUtil namenjen le manipulaciji z JPEGdatotekami, saj je to najpogostejπi format za shranjevanjedigitalnih fotografij. Ker program πe vedno razvijam indopolnjujem, ga lahko razπirim tudi na prikaz drugih vrstslikovnih datotek.Glavne funkcije, ki jih nudi PhotoUtil, so:Glavne funkcije, ki jih nudi PhotoUtil, so:Glavne funkcije, ki jih nudi PhotoUtil, so:Glavne funkcije, ki jih nudi PhotoUtil, so:Glavne funkcije, ki jih nudi PhotoUtil, so:- OπtevilËenje slikovnih datotek. Fotografije, ki so posnete zdigitalnim aparatom, so ponavadi poimenovane podobno kot“PICT2548.JPG”. Ta sistem je smiseln za fotoaparat, ni patakπno ime primerno za upravljanje z datotekami. V kolikorse nekatere slike zbriπe, v tem sistemu nekatere πtevilkemanjkajo. S PhotoUtil lahko slike preπtevilËimo in sicer odizbrane πtevilke naprej.- Upravljanje z imenom slikovnih datotek. VËasih hoËemoimenom dodati predpono ali konËnico, vËasih pa odstranitidoloËeno πtevilo zaËetnih in konËnih Ërk.- Popravljanje in spremembo datuma in Ëasa datotek. VdoloËenih primerih se zgodi, da fotoaparat zaËne prikazovatinapaËen datum. To je lahko posledica izpraznjenih baterij alipodobno. »asovna razlika med slikami je πe vedno pravilna,le datum/Ëas je napaËen. PhotoUtil zna popraviti datum/Ëasslikovnih datotek z izbrano razliko, recimo +1 dan, -3 ure, +17minut. PhotoUtil lahko tudi nastavi vsem datotekam toËnodoloËen izbran datum/Ëas.- Upravljanje z JPEG metapodatki (EXIF in XMP). PhotoUtil temetapodatke prikaæe æe takoj ob izbiri slike. Metapodatkivsebujejo dodatne informacije o fotografiji, kot recimoosvetlitev, odprtost zaslonke, goriπËna razdalja itd. V kolikordigitalne fotografije obdelujemo z razliËnimi orodji, se pogostoti metapodatki izgubijo, saj jih vsi programi ne znajo ohraniti,kadar popravljeno sliko shranimo. S pomoËjo aplikacijePhotoUtil lahko predhodno EXIF metapodatke shranimo vzaËasno datoteko (ali pa tudi v odloæiπËe), ki jo nato naloæimoza popravljeno sliko, s Ëimer se izgubljeni metapodatki nazajobnovijo. PhotoUtil zna metapodatke oznaËenih slik tudiizvoziti v tekstovno ali HTML datoteko, pa tudi SQL datotekoza podatkovne baze.- AvtomatiËno kopiranje JPEG slik ob priklopu fotoaparata,

spominske kartice ali katerekoli druge spominske naprave naraËunalnik. Slike se kopirajo v podmapo izbrane mape, katereime lahko predstavlja datum prve najdene slike na mediju.Format datuma si lahko uporabnik sam doloËi.- Brezizgubna (lossless) JPEG transformacija. Zrcaljenje,rotacija in invertiranje fotografij (negativ).- Prikazovanje JPEG kvantizacijskih tabel.- Prikazovanje histograma.PhotoUtil zaenkrat podpira angleπki in slovenski jezik.

2. Uporaba2. Uporaba2. Uporaba2. Uporaba2. Uporaba

Da bi bila uporaba programa PhotoUtil Ëim bolj enostavna, sovse funkcije razvrπËene po panelih, ki zdruæujejo funkcije zdoloËenimi skupnimi lastnostmi. Le funkcija “Preimenujdatoteko” je vezana na tipko F2, funkcija “Osveæi prikaz” paje vezana na tipko F5.V zgornjem levem delu je seznam map (direktorijev), vzgornjem desnem delu pa je seznam vseh JPEG datotek znotrajizbrane mape. Spodaj levo je predogled izbrane slike, v sredinije prikaz podatkov in metapodatkov izbrane slike, Ëisto desnopa so paneli s funkcijami. Na razpored elementov ne moremovplivati, lahko pa na njihovo velikost. »e z miπko kliknemo inpremikamo loËilno Ërto med elementi (recimo med seznamommap in seznamom datotek), s tem doloËamo velikostelementov.Pomembno pa je, da veËina funkcij vpliva na vse oznaËenedatoteke, pri Ëemer se tudi to, da ni oznaËena nobenadatoteka, upoπteva, kot da so oznaËene vse datoteke. To paje tako zaradi hitrejπe uporabe, je pa potrebno paziti. »e paæelimo opraviti funkcijo na le nekaterih datotekah, paoznaËimo le njih.

2.1 Panel “Ime”2.1 Panel “Ime”2.1 Panel “Ime”2.1 Panel “Ime”2.1 Panel “Ime”

V tem panelu so vkljuËene funkcije, ki spreminjajo imeslikovnih datotek- “Velike Ërke konËnice” spremeni Ërke v konËnici datotek vvelike Ërke. Tako se konËnice “jpg”, “Jpg” in “jpG” spremenijov “JPG”- “Male Ërke konËnice” spremeni Ërke v konËnici datotek v maleËrke. Tako se konËnice “JPG”, “Jpg” in “jpG” spremenijo v “jpg”- “PreπtevilËi” oπtevilËi fotografije in sicer od izbranega odmikanaprej. Tako slike postanejo “001.jpg”, “002.jpg”, “003.jpg”,itd., seveda le, Ëe smo izbrali odmik 1. Osnovni vrstni red slikje doloËen iz originalnega imena slik. »e imamo dve sliki,

imenovani “prva.jpg” in “druga.jpg”, bo “prva.jpg” postala“002.jpg”, saj je Ërka “p” v abecedi za Ërko “d”. Ponavadi pafotoaparati imenujejo slike z naraπËajoËo πtevilko, tako da jeæe osnovni vrstni red povsem pravilen.Kako dolge pa bodo πtevilke, pa je odvisno od πtevila slik.(c)tevilka vedno vsebuje vsaj tri cifre. »e imamo manj kot 1000slik, bodo imenovane od 001 do 999, Ëe jih imamo manj kot10000, od 0001 do 9999 itd.- “Dodaj predpono” in “Dodaj konËnico”. Pogosto æelimoslikam dodati doloËen tekst pred ali za ime, da jih loËimo odostalih slik. »eprav PhotoUtil omogoËa predpone in konËnicedolge do 255 znakov, vseeno nima smisla pretiravati, kajtidolga imena datotek pogosto povzroËajo probleme, πeposebej, Ëe so datoteke znotraj map z dolgimi imeni.- “Odreæi N prvih ali zadnjih znakov”. Ta funkcija je ravnonasprotna funkcijama dodajanja predpone in konËnice. »esmo se pri dodajanju zmotili, lahko sedaj doloËeno πtevilonapaËnih znakov odreæemo. Ta funkcija pa je uporabna tudiza odstranjevanje predpon, ki jih dodajo fotoaparati, recimo“PICT”, “IMG” ali “DSC”.

2.2 Panel “Slika”2.2 Panel “Slika”2.2 Panel “Slika”2.2 Panel “Slika”2.2 Panel “Slika”

- “Prikaæi kvantizacijsko tabelo” prikaæe tabele znotraj JPEGdatotek, ki predstavljajo stopnjo kompresije. Tabele so vednovelike 8 x 8 πtevilk, viπje πtevilke pa predstavljajo veËjokompresijo in s tem manjπo datoteko, a manj kvalitetno sliko.Ponavadi so πtevilke (koeficienti) v zgornjem desnem delumanjπe od ostalih, saj predstavljajo bolj opazno informacijo oslikah. Koeficienti levo spodaj pa predstavljajo manj opazneinformacije (viπjefrekvenËne detajle), ki se lahko zato boljkomprimirajo. ObiËajne so tabele s koeficienti med 1in 255.©tevilke nekje do 10 pomenijo nizko stopnjo kompresijo,

πtevilka 255 pa najveËjo moæno kompresijo, kjer praktiËnoizgubimo vso informacijo. Obstajajo pa tudi tabele, kjer sokoeficienti v rangu od 1..65535. Takπno tabelo ponavadiprepoznamo, Ëe so v tabeli visoke πtevilke, viπje od 256.©tevilka pred gumbom predstavlja vrsto tabelo. Vsaka JPEGslika lahko vsebuje do 4 tabele, a sta ponavadi uporabljeni ledve tabeli, ena za kanal svetlosti (Y), ena pa za kanal barve(Cr, Cb), saj so JPEG slike zapisane v glavnem v posebnembarvnem formatu YCbCr oz. YUV in ne v obiËajnem RGB. Kateratabela je Ëemu namenjena, ni natanËno doloËeno, ponavadipa je prva tabela (z indeksom 0) uporabljena za svetlost, druga(indeks 1) pa za barvo. Seveda pa so moæni tudi drugi formati

PhotoUtil 1.2 / Upravljanje z datotekami



JPEG datotek, ki pa uporabijo tudi vse πtiri tabele.Drugi gumbi imajo funkcijo brezigubnih transformacij JPEG slik.JPEG slike so komprimirane (stisnjene) zato, da se njihovavelikost zmanjπa in na istem spominskem mediju imamo takolahko veË slik. Nekaj informacije pa s kompresijo vednozgubimo, saj lahko le z izgubno kompresijo slike zelozmanjπamo. Brezizgubne vrste kompresije slike zmanjπajoponavadi najveË na polovico, JPEG slike pa so lahko celo 20xmanjπe od nekomprimiranih, pa so πe kolikor toliko kvalitetne.Ker pa postopek kompresije vsebuje veË faz, tako izgubnihkot neizgubnih, pa nam za doloËene operacije ni potrebnopovsem dekomprimirati datotek, ker primerno koliËinopodatkov dobimo æe s samo brezigubno dekompresijo, poobdelavi (transformaciji) teh podatkov pa spet uporabimo lebrezizgubno kompresijo. Na ta naËin lahko slike predvsemobraËamo, zrcalimo in invertiramo, ne moremo pa opravititeæjih postopkov kot so ostrenje in zamegljevanje, saj bi zanjih morali opraviti postopek kompresije do konca, pri tem pabi ponovno izgubili del informacije.Za PhotoUtil je znaËilno tudi to, da ohrani popolnoma vsedodatne informacije, tudi neznane tipe metapodatkov. (Zapoznavalce: PhotoUtil poskuπa ohraniti tudi Huffmanovetabele, Ëe jih seveda lahko, saj se predvsem ob rotaciji lahkopojavijo nove kode, ki jih v originalnih tabelah ni. »e ni novihkod, se uporabi originalna tabela, sicer pa se ustvari nova)

2.3 Panel “»as”2.3 Panel “»as”2.3 Panel “»as”2.3 Panel “»as”2.3 Panel “»as”

Pomembno: na æalost spremembe Ëasa slik ne vplivajo nametapodatke (recimo Ëas fotografiranja), paË pa le na Ëasspremembe datotek. A tudi to je pomembno, saj ta Ëas vidimov razliËnih programih za prikaz slik.- “Nastavi trenutni Ëas” nastavi Ëas datotek, kakrπen je trenutniËas ob kliku na gumb.- “Nastavi Ëas” nastavi Ëas datotek na poljuben izbran Ëas- “Popravi Ëas” spremeni Ëas datotek glede na izbrano razliko.Ponavadi je Ëasovna razlika med slikami pravilna, Ëetudi jesam Ëas slik napaËen (recimo zaradi izpraznjene baterije).Najprej moramo ugotoviti ali oceniti, za koliko je Ëas napaËenin nato te vrednosti doloËimo. »e je Ëas datoteke 1. 8. 200410:45:00, pravilen pa je 3. 8. 2004 08:15:00, moramo takonastaviti Ëasovno razliko +2 dni, -2 uri, -30 minut.

2.4 Panel “Metapodatki”2.4 Panel “Metapodatki”2.4 Panel “Metapodatki”2.4 Panel “Metapodatki”2.4 Panel “Metapodatki”

Veliko slik, predvsem tistih, ki so napravljene z digitalnimifotoaparati, vsebuje metapodatke. To so podatki, kipredstavljajo dodatno informacijo o slikah (recimo odprtostzaslonke), vËasih lahko predstavljajo doloËene namige zaprikaz slike (barvna korekcija), ali pa tudi bolj pomembneinformacije, recimo orientacijo slike, napotke za tiskanje, itd.Trenutno obstaja veliko razliËnih standardov za zapismetapodatkov. Pri digitalnih fotoaparatih so najbolj pogostimetapodatki tipa EXIF, Photoshop pa uporablja format XMP.PhotoUtil trenutno razume le ta dva formata. Zaenkrat pa neomogoËa urejanja teh podatkov, paË pa jih le prikazuje. Bo paurejanje metapodatkov omogoËala kakπna bodoËa novaverzija programa.Ker je veliko razliËnih standardov, je nemogoËe priËakovati,da bodo vsi programi znali brati vse formate. Zato metapodatki

naj ne bi vsebovali zelo pomembnih informacij, ki se ne smejoizgubiti. Kajti kadar z doloËenim programom sliko urejamo,ne moremo priËakovati, da bo znal obdræati vse dodatnepodatke. »e recimo s Photoshopom obdelujemo sliko, boizgubil vse obstojeËe EXIF metapodatke, lahko pa bo dodalnekatere svoje.Zato PhotoUtil s funkcijami znotraj sklopa “EXIF” omogoËa,da zaËasno shranimo obstojeËe EXIF podatke v izbranodatoteko, ali pa tudi v odloæiπËe (clipboard, pri Ëemer pamoramo paziti, da si ga ne povozimo, ko v drugih programihuporabimo fukcijo kopiranja). Po obdelavi slik lahko sPhotoUtilom te podatke nazaj uvozimo in jih zamenjamo s“pokvarjenimi”, ki so se pojavili po obdelavi.Lahko pa tudi izdelamo celoten seznam vseh metapodatkovza vse izbrane datoteke, ki ga nato “izvozimo” (export) vtekstovno datoteko, HTML datoteko (ki jo nato lahkoprikaæemo s spletnim brskalnikom), ali pa celo v SQL datoteko,ki nam omogoËi, da seznam datotek uvozimo v katero izmedstandardnih podatkovnih baz (Oracle, PostgreSQL, mySQL,MS-SQL, ...).

2.5 Panel “Nastavitve”2.5 Panel “Nastavitve”2.5 Panel “Nastavitve”2.5 Panel “Nastavitve”2.5 Panel “Nastavitve”

Tukaj opravimo osnovne nastavitve programa PhotoUtil. Vsenastavitve se ohranijo tudi, ko zapustimo program.- “Jezik” uporabniπkega vmesnika. Trenutno sta na izbiro leangleπËina in slovenπËina.- “Predogled slike” nam prikaæe vsebino izbrane slike vseznamu. Ker je za prikaz potrebno nekaj Ëasa, lahko to tudiizklopimo.- “Prikaæi podatke o sliki” nam omogoËi prikaz osnovnihpodatkov o sliki kot so viπina, πirina, πtevilo bitov na piko itd.- “Prikaæi EXIF metapodatke” nam prikazuje EXIF metapodatkeizbrane slike- “Prikaæi XMP metapodatke” nam prikazuje XMPmetapodatke izbrane slike

- “Prikaæi histogram” nam prikazuje histogram izbrane slike(odpre se novo okno). Histogram je prikaz gostote nivojevposameznih barvnih komponent v sliki. Zelo svetla slika imauporabljenih veË “viπjih” nivojev, in ima izrazit del v desnemdelu histograma, temne slike pa imajo uporabljenih veË“niæjih” nivojev, in je zato histogram gost v levem delu. »e paimamo sicer temno sliko z manjπim svetlim delom (recimosonce s temno pokrajino), pa bo histogram gost v levem delu,bo pa vseboval tudi “vrh” nekje v desnem delu.- “Avtomatski prenos slik ob povezavi” omogoËi, da se slike sprenosnega medija prenesejo na raËunalnik takoj, ko medijpoveæemo z raËunalnikov. Medij je lahko fotoaparat, USBspominski kljuË, navsezadnje pa tudi CD-ROM s slikami. Pro-gram najprej izdela seznam popolnoma vseh slik na mediju(tudi v podmapah), izbere datum in Ëas prve in nato vsedatoteke skopira v podmapo v izbrani mapi, z imenom,sestavljenim iz datuma in Ëasa prve datoteke. Format imenamape si lahko sami izberemo. Princip je sledeË: na primer“%4y” pomeni leto s πtirimi ciframi. Podobno Ërka “m” pomenimesec, “d” pa dan. ©tevilka za znakom “%” pomeni minimalnoπtevilo cifer v πtevilki. »e to πtevilko izpustimo, recimo danapiπemo le “%y”, pomeni, da bo najmanjπe πtevilo ciferenako 1. »e je datum recimo 8. 2., pa napiπemo “%2m-%2d”,bo v imenu mape 02-08, Ëe pa napiπemo “%m-%d”, pa bo 2-8. Vrstni red πtevil za dan, mesec in leto lahko poljubnodoloËimo. Poleg definicij za datum za znakom “%” lahkouporabimo skoraj vse znake, ki so dovoljeni v imenih datotek.Tako lahko recimo nastavimo zanimiv format za mapo: “Slike,ustvarjene %d. dne v mesecu %m, leta %4y”. Za dan 14. 7.2005 bi se tako ustvarila mapa “Slike, ustvarjene 14. dne vmesecu 7, leta 2005”.

3. Sistemske zahteve3. Sistemske zahteve3. Sistemske zahteve3. Sistemske zahteve3. Sistemske zahtevePhotoUtil je obiËajna Windows(c) aplikacija. Delovna povrπinaaplikacije PhotoUtil bo takoj domaËa vsakomur, ki je kdajuporabljal druge Windows(c) programe kot so razpredelnicein urejevalniki besedil.Zahteve:* MatiËna ploπËa z Intel Pentium kompatibilnim procesorjemz 400MHz ali veË* 16MB sistemskega spomina (RAM)* Najmanj 10MB prostega prostora na trdem disku* Monitor z resolucijo 800x600 in 16 bitno barvno globino(65536 barv) ali boljπi* Tipkovnica in miπka* Operacijski sistem Microsoft Windows 98 / NT 4.0 / 2000 / XP4. Namestitev aplikacije PhotoUtil4. Namestitev aplikacije PhotoUtil4. Namestitev aplikacije PhotoUtil4. Namestitev aplikacije PhotoUtil4. Namestitev aplikacije PhotoUtilNamestitev je precej enostavna in razdeljena na korake. »este dobili namestitveni program na CD ploπËi, se le-ta ponavadiavtomatsko zaæene, takoj ko vstavite namestitveni CD v pogon.»e se to ne zgodi, poæenite “setup.exe” datoteko na CD-ju.Program pa lahko prenesete tudi s spleta, naslov: http://www.marsnjak.com/sergej?menu=photoutil.Po zagonu namestitvenega programa se pojavi okno zdobrodoπlico. Uporabite gumba “Naprej” in “Nazaj” za premikmed namestitvenimi koraki. Za prekinitev namestitve pritisnitegumb “Izhod”. Izberite mapo, kamor naj se namestijodatoteke. Na koncu namestitve pritisnite gumb “KonËaj”.Za odstranitev aplikacije PhotoUtil pojdite v mapo, kjer jeaplikacija nameπËena in zaæenite datoteko “uninst.exe”.Odstranitev je mogoËa tudi v “Start” meniju, Ëe ste prinamestitvi izbrali moænost “Dodaj bliænjice v Start meni”.5. ZakljuËek5. ZakljuËek5. ZakljuËek5. ZakljuËek5. ZakljuËekUpam, da se bo program zdel uporaben veliko ljudem. »e imakdo kakπne æelje oziroma predloge za izboljπave, naj meprosim kontaktira. Prav tako pa pozivam prostovoljce, ki bibili pripravljeni prevesti program πe v druge jezike.

Sergej Marπnjak



Slika 3-a V vlaænem meglenem jutru sem presenetil tegale srnjaËka skozi okno avtomobila.Slika 4-a Tudi sredi poletja vas lahko v visokogorju preseneti sneg. Vendar z ustrezno zaπËito kamere, jeposnetek uspel brez πkode za kamero. In teh posnetkov je bilo kar nekaj. Dolomiti-Brenta.


Osnove in tehnike fotografiranja XI.delPosebni problemi v fotografiji in teh ni malo,redkokdaj prestraπijo resne fotografe; ravnoobratno, nemalokrat so dodatna vzpodbudaza dobro fotografijo. To je izziv, ki æene væene væene væene væene vpreskuπanje meja lastnih sposobnosti inpreskuπanje meja lastnih sposobnosti inpreskuπanje meja lastnih sposobnosti inpreskuπanje meja lastnih sposobnosti inpreskuπanje meja lastnih sposobnosti inmeja vzdræljivosti fotografske oprememeja vzdræljivosti fotografske oprememeja vzdræljivosti fotografske oprememeja vzdræljivosti fotografske oprememeja vzdræljivosti fotografske opreme.Posnetek, ki je za poklicnega fotografa æerutina, lahko postane za amaterja pravapustolovπËina. DoloËeni problemi papovzroËajo glavobole vsem fotografom povrsti, amaterjem in profesionalcem. Edentakih so izjemni vremenski pogoji v naravi. VbiËajoËem deæju ali pod ægoËim soncem je πeposebno teæko zaπËititi fotografsko opremo;objektiv, kamero, vse kontakte, da o karticine govorimo. Dobri posnetki v takih pogojihpa so poglavje za sebe. K eksotiËnimizkuπnjam πtejejo πe prah, ogenj, izbruhivulkanov ali zahrbtne glivice, ki v tropihnapadejo vso opremo.Poleg tehniËnih teæav, ki pa jih lahkopredvidimo v razliËnih situacijah in jihodpravimo z raznimi æe znanimi pripomoËki,so to najbolj nevπeËni problemi. Reπimo jihlahko samo z opiranjem na izkuπnje in znanjesvetovno znanih fotografov, ki se stalno alivsaj zelo pogosto spopadajo z njimi. Da navaπih poËitniπkih potovanjih v razne koncesveta z razliËnimi klimatskimi pogoji ne biimeli tovrstnih teæav, sem zbral nekaj takihizkuπenj, ter dodal πe nekaj svojih.Narava je pogosto kriva, da fotografije nakoncu niso takπne, kot si jih je fotografzaæelel. NajveËkrat nastopijo svetlobniproblemi, problemi velikih kontrastov inrazliËnega okolja. O tem smo æe precejgovorili. Tudi o popravkih v takih razmerahsem æe pisal. Ne nazadnje sodobniraËunalniπki programi reπijo marsikaterozadrego in na koncu dobimo vsaj nek

reportaæni zapis, velikokrat pa tudi to nepomaga, ker na kartici zapisa enostavno ni.Najteæje pa se je spopasti z naravo.VroËina, vlaga, deæ, sneg in mraz; vse toogroæa fotografski material in opremo. Tudiprah, pesek in slan zrak prinaπajo skrbi.DoloËene izjemne vplive opazimo takoj, kerzaklop ne dela, spraznila se je baterija, ali pani kontakta; πe huje pa je, Ëe je priπlo dokratkega stika. Pri dokumentiranju gradnjepredora Karavanke, sem kljub skrbnimpripravam in ustrezni zaπËiti, “skuril” dveprofesionalni bliskavici. ©e huje je Ëe na delihkamere in objektivov opazimo korozijo, kerse ta lahko pojavi tudi v notranjosti in trajnopoπkoduje doloËene dele, ali pa je popravilozelo drago. Zato se moramo pred potovanjemv doloËene kraje pozanimati, kakπni soklimatski pogoji, ter se nanje primernopripraviti.VroËina je najpogostejπi vzrok fotografskihtegob. Na obali ali v puπËavi in praktiËnopovsod, kjer so moËni sonËni æarki, pridelahko do poπkodb objektiva, Ëe ni ustreznozaπËiten. Pri temperaturi zraka 30 stopinj Clahko neposredni sonËni æarki segrejejotemno ohiπje sodobne kamere do 50 stopinjC ali πe veË. Kamera, shranjena v predaluavtomobila, lahko doseæe celo temperaturodo 65 stopinj C. Vedno, kadar kamera doseæenad 40 stopinj C, lahko dobi zelo resnepoπkodbe. Mazivo v kameri postane takotekoËe, da steËe in zamasti tanke lamele izkaterih sta sestavljena zaklop in zaslonka.Lepilo, s katerim so zlepljene leËe v objektivu,se zmehËa in leËe ne dræijo veË trdno skupaj.Pri temperaturi nad 50 stopinj C pa v lepilunastajajo mehurËki. Sledi drago popravilo, alicelo menjava objektiva.Da bi se izognili takim poπkodbam, moramo

vedno skrbeti, da je kamera in drugaobËutljiva oprema, Ëe je le mogoËe, v senci.Zato so primerne fotografske torbe zmoËnejπimi stenami, ki so ponavadi polnjenes plastiËno peno in πËitijo pred vroËino inudarci.Profesionalni fotografi prevaæajo svojoopremo najraje v aluminijastih kovËkih, ki soponavadi πe vodotesni. Tudi vodotesninahrbtniki æe obstajajo. KovËek naj bo svetel,da odbija Ëim veË sonËnih æarkov in s tem tuditoploto. Po tej logiki bi za severne kraje insploh nizke temperature priporoËil ËrnorazliËico.Proti vroËini, ki je najhujπa pri prevaæanjuopreme v avtomobilu ali avtobusu, imamo navoljo tudi cenejπe-pa πe manj opazno-oroæje;na primer navadne hladilne torbe iz plastikez razliËnimi polnili(stiropor, pena). Te torbes hladilnimi vloæki zdræijo normalnotemperaturo tudi do 12 ur in veË, Ëe jih medpotjo ne odpiramo preveË. So dovolj odpornein tudi lahke. Seveda ima tudi dobra izolacijasvoje meje, πe posebej Ëe torba stoji nasoncu. Torba zadræi nizko temperaturo veËËasa Ëe jo ovijemo πe z mokro krpo.Zdaj, ko imajo tudi avtomobili klimatskonapravo, je seveda prevoz precej boljenostaven. Vendar nastopijo druge teæave.Veliko ljudi se v preveË ohlajenem avtomobiluprehladi. Tudi naπa fotografska oprema jemoËno ohlajena in Ëe takπno vzamemo izavtomobila, se v hipu orosi. To lahko povzroËilepljenje gibljivih delov objektiva, karonemogoËi nastavljanje ostrine in drugihelementov. Zato moramo kamero in opremo,kar velja tudi za spominske kartice, postopnoogreti v fotografski torbi in jo πele podoloËenem Ëasu vzeti iz nje. Ta Ëas je odvisenod zunanje temperatura in vlage v zraku.»e je v vroËem zraku tudi precej vlage,postanejo teæave πe veËje. Te doseæejovrhunec v tropskih moËvirjih, vendar tudivlaæen poletni dan v zelo topli klimi lahko

povzroËi velike preglavice. V Ëasu filmov sobile teæave πe hujπe zaradi emulzije inæelatine v njeni sestavi. Vendar tudi prispominskih karticah ne smemo zanemaritivpliva vlage in temperaturnih sprememb. ©eposebno so obËutljive Microdrive kartice, kerse disk v njej vrti. Zato pri menjavi kartic,oziroma njihovem vstavljanjem v kameropazimo, da so kontakti suhi, da ne pride dopoπkodbe æe shranjenih posnetkov. To πeposebej velja, kadar smo v vlaænem vremenuveË dni na prostem(taborjenje na prostem,naravoslovna fotografija)»e smo le nekaj dni v toplo-vlaæni klimi, jeprimerno uporabiti zdaj vsesploπno znanisilikagel v poroznih vreËkah. VreËko ssilikagelom vstavimo v dobro zaprtofotografsko torbo ali kovËek, skupaj sfotografsko opremo. Za daljπe shranjevanjekartic pa je najbolje uporabiti originalnoplastiËno embalaæo, ki je priloæena kartici æeob samem nakupu. Dobi pa se tudi posebnavodotesna embalaæa za veËje πtevilo kartic

Fotografske tegobe

Slika 1-a Poseben deænik s pritrditvijo na stojalo πËitikamero in fotografa.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - december, januar 2005/06 45e-Fotografija - december, januar 2005/06 45e-Fotografija - december, januar 2005/06 45e-Fotografija - december, januar 2005/06 45e-Fotografija - december, januar 2005/06 45

razliËnih formatov. Od vlaæne klime preidimona deæ. Zdaj πe daleË ni veË Ëist in æe vdomaËem okolju vsebuje polno soli in kislin.Ob morju pa se πe poveËa koliËina soli vdeæju. Daljπe izpostavljanje kamere inopreme vodi do korozije in ne nazadnje dooksidacije kontaktov pri danes vsesploπnouporabljeni elektronski opremi, saj klasiËnihmehanskih kamer skoraj ne poznamo veË.Zato moramo kamero in vso opremoprimerno zaπËititi. Najboljπe in najboljenostavno sredstvo je klasiËen, dovolj velikdeænik. »eprav dobimo v trgovinah zanaravoslovne fotografe, ki se veË gibljejo vizjemnih pogojih v naravi, posebne deænikes pritrditvijo na stativ(slika1), si takπnoopremo lahko pripravimo tudi sami. Dafotograf ne izstopa preveË od okolja in jehkrati zaπËiten πe pred pogledi ptic iz zraka,naj bo deænik zelene barve. »e v deæevnemgozdu æe tako primanjkuje svetlobe ali papotrebujemo mehko svetlobo, uporabimo belprosojen deænik za deæ (ne zamenjati zodbojnimi deæniki za atelje).Druga zaπËita za deæ so veËji deæni plaπËi, skaterimi pokrijemo kamero in sebe. DaomogoËimo snemanje, spredaj izreæemoodprtino za objektiv. To izvedemo v oblikikrajπega rokava, podobno kot pri maskirnemπotoru za snemanje æivali. Protisvetlobnazaslonka pomaga, da objektiv z elastikopritrdimo v odprtino, pri tem pa πe vednolahko delamo z njim. »e kljub temu zmoËimokamero ali objektiv, ju najprej na groboosuπimo s krpo, ter kasneje dosuπimo πe za

Slika 2-a PripomoËki za zaπËito kamere v razliËnih izvedbah, lahko tudi vkamuflaæni barvi.

kratek Ëas na soncu ali celo v rahlo ogretipeËici. Pri hujπi katastrofi je seveda nujnopoklicati na pomoË dobrega finomehanika.Pri zelo moËnem deæevju(deæevni gozd,monsum) pomaga kar ohiπje za podvodnosnemanje, katera je danes dosti laæje dobiti,kot v Ëasu analognih kamer. Proizvajalci kartekmujejo, kdo bo svoji-tudi kompaktnikameri - nudil veË dodatne opreme. Imamopa tudi kamere, tu prednjaËijo ravnokompakti, ki so æe v osnovi zaπËitene protivremenskim neprilikam(deæ,sneg). Za manjzahtevne pogoje pa prodajajo neke vrstepelerino za kamero s posebno pritrditvijo naobjektiv in z zaπËitnim steklom (slika2desno). Ta pelerinca pa ne πËiti fotografa.Take kamere in zaπËite nam bodo priπle pravtudi povsod tam, kjer lahko raËunamo nadaljπe deæevje, ali pri snemanju slapov.Zapomnite si, da veËkrat nastanejo najlepπiposnetki v neobiËajnih razmerah v deæju,nevihti, megli (sliki 3 in 4 levo). Posebnopoglavje je morje, obala ali potovanje na ladji.Pred leti, ko je brat potoval 14 dni z ladjo vAmeriko, in seveda pridno fotografiral, pritem pa ni pomislil na zaπËito kamere inobjektiva, so mu lamele zaslonke incentralnega zaklopa popolnoma oksidiralezaradi velike koliËine soli v zraku. Vsakonadaljnje fotografiranje je odpadlo, in tudikasnejπi servis ni kaj dosti pomagal.Zamenjati bi bilo treba preveË delov, kar sene bi splaËalo. Dovolj bi bilo, Ëe bi imel v Ëasu,ko ni snemal, kamero shranjeno v obiËajnipolivinilasti vreËki v kabini. Enako preprosta

zaπËita velja za prenaπanjekamere po puπËavi, kjer jenamesto deæja in soli v zra-ku polno prahu in peska.Ta drobni pesek se zaære vvsako πpranjico in grizemoga tudi pri jedi. Zato nikarne nosite kamere brez zaπ-Ëite dalj Ëasa okoli vratu,kaj hitro vam bodo vse me-hanske funkcije´zaribale´.Prijatelj finomehanik mi jepovedal o primeru takegaobjektiva, kateri se je sku-pno z lastnikom potepal paSahari na obiËajnem turis-tiËnem potovanju. Ko ga jerazstavil, se je iz njega karvsulo drobnega puπËav-skega peska. Poleg zaπËite kamere in objek-tiva na sploπno je za zaπËito prednje leËe zeloprimeren æe veËkrat omenjeni skylight filter,ki poleg optiËne zaπËite tudi mehansko πËiti.Filter je paË neprimerno cenejπi od objektiva.»istimo z izpihavanjem in z lasnim ËopiËem,kjer moramo paziti, da ne bi prah πe globjeprodrl v objektiv. Vsaka krpa bi skupaj zostrimi drobci peska povzroËila nepopravljivoπkodo. Za teæave s prahom ni treba ravno vpuπËavo, prilika se najde tudi pri snemanjuindustrijske fotografije: ceste, betonarne.VËasih zadostuje, da smo v Ëasu cvetenja vbliæini gozdov ali v gorskem ruπevju. Takratlahko opazimo v zraku cele oblake peloda, kije πe toliko bolj nevπeËen, ker je lepljiv.

Verjetno ste opazili rumene obloge naavtomobilu in Ëevljih. Torej tudi fotografskaoprema ni imuna, Ëe ni primerno zaπËitena.POZOR pri menjavi objektivov pri DSLRkamerah, tu je prah in pelod πe posebnonevaren tipalu! Zato je po vsakokratnemsnemanju v takih predelih potrebno takojπnjein temeljito ËiπËenje celotne opreme, ker sesicer pelod zalepi med pomiËne deleobjektiva in ostrenje je onemogoËeno. »esmo povrπni, nam na koncu lahko pomaga leπe drag finomehanik. V naslednji πtevilki pabomo kaj veË zapisali o zaπËiti proti mrazu insnegu, torej o podroËjih in obdobjih, ko sotemperature krepko pod 0 stopinj C.

Oskar Karel Dolenc


GSM telefoni byFotofoniFotofoniFotofoniFotofoniFotofoni, kot lahko tudi reËemo mobilnim telefonom z vgrajeno fotokamero, so postali sestavni del fotografije. Ker se trije predstavnikifotofonov æe pribliæujejo kakovosti za druæinski foto album, bomood sedaj naprej v e-Fotografiji priËeli tudi s predstavljanjem tetehnike. Samo mobilno telefonijo vam bodo predstavljalistrokovnjaki iz spletne strani www.mobile.siwww.mobile.siwww.mobile.siwww.mobile.siwww.mobile.si. e-Fotografija pa bofotofone preizkuπala iz podroËja foto tehnike in kakovosti samefotografije. M.I

V danaπnjem Ëasu mobilnik ni veË to, kar je bil na zaËetku, temveËmnogo veË. Kje so Ëasi, ko smo lahko preko telefona le telefonirali.Sedaj lahko poleg kratkega sporoËila poπljemo prijatelju tudi sliko,zvoËno beleæko ali elektronsko sporoËilo. Seveda se nabor funkcijtu ne ustavi, saj ima vsak mobilnik obilico moænosti lastnihnastavitev in s tem kar se da veliko mero personalizacije. In ravnotu prihajamo do, poleg fotoaparata, dokaj pomembne funkcije,predvajanje mp3 datotek. To nam omogoËa imeti svoj prenosni“jukebox” vedno s seboj. »e pogledamo malenkost v zgodovinoso prvi glasbeni mobilniki imeli precej skopo odmerjen pomnilnik,tako da razen naloæene melodije ali dve niti nismo mogli imeti. Vsese je spremenilo z odloËitvijo proizvajalcev, da poleg notranjegapomnilnika v mobilnik namestijo πe dodatno reæo za spominskekartice. OdloËitev za tip kartice je seveda prepuπËena proizvajalcu,zaradi Ëim veËjega izkoristka pa se uporablja Ëedalje manjπe kartice.Trenutno najbolj uporabljena je reæa za SD in MMC kartice v vsehizvedbah (miniSD, SD, MMC, RS-MMC,...), potihoma ji na vrat dihaTransFlash s Samsungom na Ëelu. Vse to dejansko vodi k enemusamemu cilju, to je uporabnikom ponuditi prenosni predvajalnikmp3 datotek. Prvi na tem podroËju je Sony Ericsson, ki je v navezis Sonyem javnostu predstavil prvi Walkman med mobilniki, modelW800i. Ime walkman je dobro znano vsem, saj je samo ime sinonimza prenosno glasbeno napravo. Saj verjetno πe pomnite, ko jesosedov mulc imel walkman, o katerem smo nekateri samo sanjali.Poleg tega, da ima W800i vgrajen πe odliËen fotoaparat, je celotenizdelek primeren za velik krog uporabnikov. Ker smo W800ipodrobneje predstavili æe v prejπnji reviji, pa sedaj povejmo nekajo drugem walkmanu Sony Ericssona, to je W550i. Za razliko odW800i le-ta nima dodatne reæe za kartice, ima pa vgrajenega kar256MB notranjega pomnilnika. Za nekatere premalo, za druge vrhglave dovolj. Vgrajena kamera je malenkost slabπa kot pri W800i,saj zmore posneti sliko v loËljivosti 1,3 MP, pa tudi samodejnegaostrenja ne premore. Tudi oblika je samosvoja, povzeta izprestiænega modela S700, odpira pa se nekako drsno s strani. Stem so tipkovnico dokaj dobro zaπËitili pred poπkodbami. Da pana glasbenem podroËju ni vse Ërno in belo so poskrbeli tudi ostaliproizvajalci, med katerim predjaËita Finska Nokia in KorejskiSamsung. Nokia je æe predstavila model N91, ki ima vgrajenegakar 4 GB pomnilnika za melodije, za ostalimi fotofoni pa ravno takone zaostaja, saj ima vgrajeno kar 2MP kamero. Edina pomankljivosttega mobilnika je ta, da trenutno πe ni na voljo konËnimuporabnikom. So pa na voljo ostali njihovi mobilniki, kot so recimopametna N70 ter N90, katero smo tudi æe opisali v prejπnji reviji.N70 pa je nekako naslednica modela 6680, od katerega se razlikujepredvsem v drugaËnem ohiπju in vgrajeni kameri, ki zmore posnetislike z loËljivostjio 2 MP. Æal kamera ne omogoËa samodejnegaostrenja in tako vsaj na tem podroËju zaostaja za pravimi fotofoni.Je pa glasbeno moËna, saj njen operacijski sistem symbian omogoËanalaganje razliËnih predvajalnikov glasbe. Korejski Samsung jezanimiv, saj na naπem trgu ni tako dobro zastopan kot ostali dve

znamki, ima pa v svojem programu kar nekaj glasbenih telefonov.Æe spomladi so na CeBitu predstavili model i300, ki ima vgrajenega3GB spomina, poleg tega pa tudi kamero loËljivosti 1,3 MP. Æal ganikoli nismo dobili na test, saj se na naπem trgu ni prodajal. Je patrenutno aktualen model Z500, ki je æe mobilnik nove, 3G generacije.Ima vgrajene dve kameri, najveËja loËljivost slikanja znaπa 1MP.Vgrajenega ima 55MB notranjega pomnilnika, kar pa ga naredi zaglasbeno skrinjico je reæa za kartice tipa TransFlash. Tako imamolahko v æepu vse, kar potrebujemo pri recimo pohajkovanju pomestu ali gozdu. Samsung je tudi pionir pri vgradnji fotoaparata vmobilnik, saj so ravno tako na CeBitu predstavili mobilnik SCH-V770,ki ima vgrajeno kamero loËljivosti 7MP ter tri kratno optiËno

poveËavo. Naslednik je bil predstavljen ne dolgo nazaj in zmore posneti slikez za mobilnik æe kar neverjetnih 8MP. Dejansko pa se sedaj poraja vpraπanje,kaj si kupiti. Ali mobilni, fotoaparat in mp3 predvajalnik kot samostojno enoto,ali dejansko eno napravo, ki zmore vse.Vsaj za fotofone bo potrebno πe malenkost poËakati, Ëeprav nezahtevnimuporabnikom æe sedaj predstavljeni mobilniki povsem ustrezajo. Vse veËpa je uporabnikov, ki se za predvajanje mp3 datotek odloËajo za nakupkaterega izmed predstavljenih modelov. Po kvaliteti predvajanja niË nezaostajajo za samostojnimi enotami, je pa dobro, da si le omislitekvalitetnejπe sluπalke, saj so ponavadi prodajnemu kompletu priloæene leosnovne. »e æelite izvedeti veË detajlov o predstavljenih modelih pa le obiπËitenaπo spletno stran. Dare Gliha (www.mobile.si)

Novejπi fotofoni nam æe nudijo moænost doosvetlitve motiva.

Slika v izredno slabih svetlobnih pogojih posneta s Sony Ericsson K750i. PoveËava je narejena v polnem formatu dveh milijonov toËk (10x13cm). ©e zaodtenek viπjo kakovost bi dobili pri izpisu s tiskalniki ali v fotolaboratoriju. Fotofoni æe vse bolj posegajo v domeno “snap shot” fotografije. Foto: Æiga Intihar

Kljub izredno majhnim leËam in tipalu, pa je kakovost fotografije za marsikoga æe zadovoljiva. Z novimi fotofoni pa se bo kakovost slike samo πe izboljπevala.Posneto s fotofonom Nokia N-90 in poveËava v polni loËljivosti za tisk ali foto osvetljevanje (300ppi) na velikost 10x13cm. Foto: Æiga Intihar

V letu 2006 bo mnoæica “foto” preizkusov novih fotofonov



EOS 5D je Canonov prvi digitalni zrcalno-refleksnifotoaparat v kompaktnem in lahkem magnezije-

vem ohiπju z 12,8-megatoËkovnim tipalom CMOS,enakovrednim polnemu 35-milimetrskemu formatu.S katerim koli Canonovim objektivom EF* ujemitenajneænejπe prehode svetlobe in barv. Dajte svojiustvarjalnosti prosto pot.www.canon.si*Objektivi EF-S niso podprti

Vaπ pogled je oster,

njegov tudi.

Prihajajo ÒfotofoniÓ! -FotografijaNovice, Łlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: Beseda...

Documents

Transcript of Prihajajo ÒfotofoniÓ! -FotografijaNovice, Łlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: Beseda...