eFoto 11 012 - e-Fotografija · zanimive fotografije varno shranjene v foto albumih. Prav...

PhotoShop delavnica X.del

Past digitalne fotografije

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje april - maj 2004 letnik 3 πt.11IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

Kolekcijapomlad/poletje

Digitalne kamerein vreme!

Osnove in tehnikefotografiranja

ABC πportnefotografije

Malo bolj zavzetemu fotografu ni nobenproblem na vsakem druæinskem dogodkuposneti 100 in veË fotografij. Mnoæicafotografij se seli na trdi disk v raËunalniku.In v direktorijih se iz tedna v tedenshranjuje vse veË slik. Sprva πe nekakovemo kje in kaj smo fotografirali, kateridogodki so bili najbolj zanimivi. Vendar izmeseca v mesec nam spomin vse bolj peπain po letu dni, fotograf niti ne ve veË kaj jev doloËenem direktoriju. Pregled vseh sliks pregledovalniki pa traja in traja. Tako sedogodki, ki so bili zabeleæeni s fotografskokamero enostavno izgubijo. Namarsikatero zanimivo druæinsko fotografijopreprosto pozabimo. Poznamo reπitev!

Novice - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - »lanki - Forum - Foto Galerija

Je res ali ne, da imajo kamere z osem mili-jonskim tipalom teæave z visokim πumom?Je in ni! Kot prvo. S katerim tipalom? Kotdrugo. Kako dobri so vgrajeni algoritmi?In tretje. Potrebujete visoke obËutljivosti?

©um “8” miljonov

Ko ti odpove tvojenajljubπe oroæje. II.del

Pri mojem delu reporterja iz svetaformule 1 imam brezmejno prednost, daimam na dirkaliπËu vedno tudi CPS -Canon Professional Service.

Nekateri motivi, oziroma podroËjafotografije, kar kliËejo po tej tehniki, kerse v njej tudi najbolje izpovemo.

PraktiËni preizkus!

Je res, da nekatere kamere zdræijo veË kotdruge? Olympus mju 410 sem kot prvegakompakta vrgel v sneg.

Canon EOS 1D Mark II

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com


Prav izdelava fotografij najbolj peπa. Fotografiramo mnogo, mnogo veË, vendar fotografij za pokazati prijateljem ni in ni. Prepozno

se zavemo, da so nam fotografije narejene na papirju edini stik z resniËnostjo. To je pokazati pretekla dejanja v danaπnjem Ëasu.

Sicer poznam æe nekaj druæinskih fotografov, ki prikazujejo preko velikih plazma zaslonov svoje fotografije, jih poveËujejo,

zoomirajo in izrezujejo. Vendar to je in bo πe manjπina. »e le æelite fotografije in predvsem spomine za leta potem, potem le v

fotolaboratorij. Res pa je, pa ne me zopet “kamenjati” saj povem samo tisto kar sliπim, da se “topli” kemiji bliæajo slabi Ëasi.

Tiskalniki vse bolj pritiskajo. Æe sama foto podjetja napovedujejo, da bodo vse bolj zaËela prevzemati træni deleæ “topli” kemiji.

Canon je æe uradno napovedal, da se bo v roku dveh let cena tiskane fotografije na domaËem tiskalniku izenaËila z danes

najcenejπo foto laboratorijsko. Toda, kje je πe dve leti oddaljenosti! Pred dvemi leti veËina πe ni verjela, da bodo digitalne

kamere zamenjale analogne v foto trgovinah! Sicer pa, vsaj trgovci ste vse to æe sliπali na mojih predavanjih. In tudi v prodaji se

dogajajo drastiËne spremembe. Predvsem internetna prodaja moËno napreduje. In seveda razumljivo, ti trgovci delujejo z zelo

majhno maræo. ©e nekaj mesecev nazaj, so me nekateri naπi trgovci na letaliπËu v Amsterdamu imeli za norega, ko sem jim

govoril, da bodo najbolj uspeπne tiste trgovine, ki bodo delovale samo z dvemi, tremi procenti maræe. In? Danes je tako!

Res pa je, da nekatere trgovine ne znajo loËiti med internetno in klasiËno prodajo. Tu smo Slovenci zopet edinstveni in dobesedno

nori. Imaπ internetno ponudbo, z malo maræo, nato pa dovoliπ, da v tvojo normalno trgovino vstopi stranka, ki je robo naroËila

preko interneta. Kar pomeni, da je takoj izenaËena s tisto, ki pride direktno v trgovino. Pa ni res. Kajti cena ne sme biti enaka.

Stranka, ki opremo pride iskat v trgovino æeli polno podporo trgovca. To je, da se πkatla z opremo odpre, marsikaj preizkusi in

mine ura. Preko interneta pa tega ne sme biti. Je samo videno, klik, kupljeno. Pri nas pa ni tako! Stranka, ki je naroËila preko

spleta pride nato v trgovino in dobi kljub niæji ceni enako podporo, kot tista, ki je kamero kupila po viπji ceni. Kdo je tu pameten

ne vem, nisem trgovec. Vem pa, da si trgovci sami sebi kopljejo jamo. S stranko si eno polno uro, na koncu pa raËunaπ enako,

kot trgovec, ki je samo iz uvoznikovega skladiπËa preusmeril poπiljko. Bo dobro, Ëe se bomo nauËili raËunati Ëas in vrednost ure

vaπega zaposlenega za pultom. Kje je sedaj dodatna vrednost, ki prinaπa dobiËek ne vem. ©e najbolje se to izkaæe pri dodatni

opremi. Za osnovo, to je digitalno kamero, so kupci pripravljeni tudi “vrtati” koleno. Ko pa nastopi nakup dodatne opreme, se

ne spraπujejo veË o najniæji ponudbi, ampak je æe pomebno svetovanje. Pa, da mi spet nebi kdo oËital “nakladanja”. Poglejte

malo zapise na forumu e-fotografije.com. V tujini imajo bolj premetene trgovce. V Avstriji preko interneta ali v trgovini lahko

zelo ugodno kupiπ kamero in nato ugotoviπ, da ti garancija velja samo 14 dni. Odgovor trgovca, “pa saj ste ugodno kupili”. Pri

nas pa bi rad kupec kupil ugodno, zraven pa πe svetovanje in vsaj dve leti garancije. Narobe svet sem æe veËkrat zapisal! Vendar

ste za to krivi trgovci sami. Spustili ste se v cenovno medsebojno vojno in nihËe vas ne zaπËiti. Uvozniki si manejo roke, saj vi za

njih delate dobro. Na to, da je iz Avstrije bilo kupljenih v lanskem letu najmanj 10.000 kamer pa niË. In zakaj ne, pa Ëeprav bi tu

lahko bil vaπ zasluæek? Zato ker gredo uvoznikom πtevilke navzgor! Me zanima kako bo sedaj v Evropi, ko se bodo nakupovalne

smernice usmerile na Hrvaπko. Boste tudi ta odliv kupcev dopustili? Tam bodo davek πe vedno vraËali, ali ne? Pa sem bil in bom

prvi, ki æeli, da se kupuje doma. Vendar, Ëe se trgovci sami ne boste organizirali bolje in predvsem doloËili pravila igre, z

normalnim nakupom ne bo niË. Vemo æe nekaj. Komu se danes sploh πe splaËa prodajati samo digitalne foto kamere?

Bese

da u

redn

ika

Tu je Evropa! (Med in mleko)letoπnje leto πe ni niË kaj fotografsko. Sicer prodaja naraπËa, vendar kaj, ko fotografa

vreme ne sluæi. Za veËino digitalnih fotografov brez sonca ni fotografije. Vse to pa se

pozna tudi pri izdelavi fotografij. Prav izdelava fotografij v fotolaboratorijih je

tokratna rdeËa nit revije. Se pa za laborante pribliæujejo lepπi Ëasi. »e bodo prvomajski

prazniki sonËni, jih boste vsaj tisti, ki delate πe na film kmalu obiskali. Vsi digitalni

fotografi, pa se morate Ëimprej navaditi, da je treba v fotolaboratorij in si dati izdelati

nekaj fotografij, Ëe πe æelite imeti spomine. Pozabite na shranjene slike na trdem disku.

»e ste jih ta trenutek shranili, bodo najkasneje v enem letu æe pozabljene in za veËno

izgubljene. Se ne hecam, resno mislim.

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Spletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comVsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πeveË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje æe tudiforum, na katerem lahko sodelujete tako zvpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme.Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahkoogledate ali ponudite foto opremo.Vabljeni na internetne strani:

www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com

Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:Revijo se da dobiti tudi na spletnih straneh:

e-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.com

fotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.comfotostik.com

rolan.sirolan.sirolan.sirolan.sirolan.si

mixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tvmixi.tv

infoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.siinfoto.si

fotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.netfotomarket.net

infot.siinfot.siinfot.siinfot.siinfot.si

meditrade.simeditrade.simeditrade.simeditrade.simeditrade.si

fzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.sifzs-zveza.si

fotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.sifotofantasy.si

Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti pro-gram AdobeAcrobarReader. »e ga πe nimate, galahko brezplaËno dobite na straneh proizvajalcaAdobe. Datoteko e-Fotografija se da tudi iztiskati.

Naπ elektronski poπtni naslov:

[email protected]@[email protected]@[email protected]

Digitalni avtoportret z digitalno kamero, Canon EOS 1D Mark II.

e-Fotografija - april, maj 2004 3e-Fotografija - april, maj 2004 3e-Fotografija - april, maj 2004 3e-Fotografija - april, maj 2004 3e-Fotografija - april, maj 2004 3

Internetna stran e-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.come-fotografija.com je v mesecumarcu postala sedma Ëlanica mednarodneorganizacije internetnih strani DIWADIWADIWADIWADIWA, ssedeæem v Londonu, ki testirajo fotografskoopremo. V mesecu aprilu sta se pridruæili πedve novi Ëlanici. Steve’s DigiCamsSteve’s DigiCamsSteve’s DigiCamsSteve’s DigiCamsSteve’s DigiCams iz ZDA in

DigitalKamera.deDigitalKamera.deDigitalKamera.deDigitalKamera.deDigitalKamera.de iz NemËije. Vsak Ëlan preizkuπa fotoopremo po toËno doloËeni specifikaciji in objavi testtudi na skupni strani diwa-awards.comdiwa-awards.comdiwa-awards.comdiwa-awards.comdiwa-awards.com.DIWA pa je æe podelila prve nagrade najboljπim. KerveËino kamer preizkuπa veË neodvisnih preizkuπevalcev,se veliko laæe dobi konËno, objektivno oceno.


Dimage G600Dimage G600Dimage G600Dimage G600Dimage G600-Efektivno 6.0 mega toËk-Efektivno 6.0 mega toËk-Efektivno 6.0 mega toËk-Efektivno 6.0 mega toËk-Efektivno 6.0 mega toËk-3x optiËni zoom (39 do 117 mm)-3x optiËni zoom (39 do 117 mm)-3x optiËni zoom (39 do 117 mm)-3x optiËni zoom (39 do 117 mm)-3x optiËni zoom (39 do 117 mm)-Spot merjenje svetlobe-Spot merjenje svetlobe-Spot merjenje svetlobe-Spot merjenje svetlobe-Spot merjenje svetlobe-5 naËinov korektur bele barve-5 naËinov korektur bele barve-5 naËinov korektur bele barve-5 naËinov korektur bele barve-5 naËinov korektur bele barve-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-ISO razpon (50 do 400)-ISO razpon (50 do 400)-ISO razpon (50 do 400)-ISO razpon (50 do 400)-ISO razpon (50 do 400)

Past digitalne fotografije

4 e-Fotografija - april, maj 20044 e-Fotografija - april, maj 20044 e-Fotografija - april, maj 20044 e-Fotografija - april, maj 20044 e-Fotografija - april, maj 2004

DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2DiMAGE Z-2- Efektivno 4.0 mega toËk- Efektivno 4.0 mega toËk- Efektivno 4.0 mega toËk- Efektivno 4.0 mega toËk- Efektivno 4.0 mega toËk- 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe- 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe- 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe- 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe- 10 X optiËni zoom ( 38mm do 380 mm ) GT leËe- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- Avtomatska ostritev / πiroko polje in spot- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËno ostrenje- RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve- RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve- RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve- RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve- RoËna in avtomatska nastavitev naËina osvetlitve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- 7 naËinov korektur bele barve- Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)- Snemanje video zapisa (640 x 480 toËk)

V drugi πtevilki revije e-Fotografija semzapisal zgornje besede. V tistem Ëasu je πeveliko nejevernih Tomaæev trdilo, da sedigitalne kamere ne bodo tako hitro razπirilemed nami in za veËino fotografov konËaleobdobje filma. V letoπnjem letu se æe vidi,da analognih kamer nihËe veË ne kupuje into kljub res nizkim cenam le teh. PoËasi pa

v zavest digitalnih fotografov prihajaspoznanje, ki je æe bilo veËkrat zapisano vreviji. Ni fotografij!Fotografiranje z digitalno kamero prinaπaveliko prednosti. Veliko smo jih æe spoznalipreko zapisov, veËina vas pa kar v praksi ssvojimi digitalnimi kamerami. Novejπekamere nam ponujajo vse veË toËk. »eprav

Izdelajte si fotografije!Digitalnih kamer je æe zelo veliko med nami. V lanskem letu jih je bilo samo v Sloveniji prodano veË kot 30.000kosov. Velika veËina uporabnikov kamer pa se prepozno zave, da se mnoæica fotografij na raËunalniπkemdisku, kjer jih v veËini primerov hranijo kmalu izgubi. Enostavno pozabimo nanje. Zato je πe vedno zelopriporoËljivo, da si vsaj tiste najbolj æeljene osvetlite v fotolaboratoriju na fotografski papir. Tako imate vaπezanimive fotografije varno shranjene v foto albumih. Prav shranjevanje in moænosti izdelave fotografij na namdobro znani medij, foto papir, postaja vse bolj obËutljiva fotografska tema.

(September 2002) Pred nakupom(September 2002) Pred nakupom(September 2002) Pred nakupom(September 2002) Pred nakupom(September 2002) Pred nakupom digitalne kamere se dobro prepriËajte, ali ne æelite pred pritiskom na sproæilec razmiπljati fotografsko in imeti veËino posnetih

fotografij na papirju. »e ste vajeni trdega medija, foto papirja in albumov, potem priporoËam, da ostanete pri filmu. Res je, da tako fotografirate manj, saj imate

vedno v mislih, da film nekaj stane. Toda ko film konËno posnamete, vam ne preostane drugega, kot da greste v fotolabolatorij, kjer vam izdelajo fotografije.

Shranite jih v albumu, lepo razvrπËene in za vedno; v dosedaj znani vrhunski kakovosti. »e pa fotografirate z digitalno kamero, se kot fotograf najprej sreËate s

posnetim motivom na TFT zaslonu. »e ste s posnetkom zadovoljni, ga ohranite na kartici. Ko fotografirate veË, je kartica kmalu zapolnjena in manj pomembne

posnetke zbriπete. Tako ste izgubili nekaj motivov, ki bi bili za druge gledalce morda zanimivi. Nekateri si digitalni zapis ogledate na TV zaslonu. Drugi, ki imate

raËunalnik, izbiro opravite na monitorju. Ker pa ste fotografije æe videli na TFT, TV ali raËunalniπkem monitorju, je vaπa potreba po fotografijah na papirju poteπena.

Zelo teæko je seËi v æepteæko je seËi v æepteæko je seËi v æepteæko je seËi v æepteæko je seËi v æep za nekaj, kar ste æe videli in kar vam po finanËni plati govori: “Saj ni treba!”

V uvodu revije sem æe omenil izsledek raziskav, da z digitalnimi kamerami fotografirate vsaj petkrat veË. Toda fotografij izdelate petkrat manj. Pa πe od tega

polovico vzamejo nase povpreËno kakovostni tiskalniki v vaπem podjetju. Zato toplo priporoËamtoplo priporoËamtoplo priporoËamtoplo priporoËamtoplo priporoËam vsem, ki æelijo imeti fotografije v fotoalbumih, da πe ostanejo pri

filmu. Takoj ko zaËnejo polniti spominske kartice, se velika veËina fotografij nikoli ne osvetli ali iztiska. Neponovljivi trenutek ostane na trdem disku raËunalnika

ali zapisan na CD-ju. Od tam povratka na papir ni veË. VeËina tako zapisanih fotografij je izgubljena po direktorijih in CD-jih za veËno. Ne misliti, da te ugotovitve

prepisujem. Posluπam jih tako od uporabnikov kot od svoje æene. Æe nekaj let ni videla fotografij iz πe tako eksotiËnih dopustniπkih destinacij. Sam sem jih videl, tudi

prenesel na CD-je. Toda le kje so? Po domaËe povedano, me ne zanimajo veË. Sem jih æe videl. Dam denar za rundo, ampak za fotografije ga je πkoda. Naj sama fotografira

na film in si jih hrani v albumu. Jaz jih imam na CD-jih? Uporabljajte filmUporabljajte filmUporabljajte filmUporabljajte filmUporabljajte film, Ëe æelite fotografije v albumu. Ne boste verjeli, pred letom in pol zapisal Matjaæ Intihar.

»e zgornje fotografije ne bi objavil v reviji, jih tile krepki fantje in punca, ki jo nosijo nikoli ne bi videli.Fotografija na papirju ima za veËino gledalcev πe vedno tisto pravo vrednost. Zato dobro premislite, prednovaπe fotografije spravite na raËunalniπkem disku ali jih ne bi nekaj izbrali in si jih dali izdelati na fotografskipapir. Tako spomin ostajen trajen. No saj ima tudi digitalni zapis svojo dolgo obstojnost. Vendar fotografije napapirju si boste lahko ogledali tudi Ëez 20 let. Tiste na trdem disku raËunalnika pa? Jih ne bo veË po dveh letih!

vemo, da so le te dobrodoπle samo pripoveËavah, jih proizvajalci kamer ponujajovse veË. S tem dobro cveti tudi trg spo-minskih kartic. Res, da so vse cenejπe,vendar potrebujemo vse zmogljivejπe.ZaËarani krog bo na ta naËin deloval πekakπno leto. Potem se bodo proizvajalcispomnili kaj novega, da bomo hitreje

menjali opremo. In ker le redki kupijospominske enote zmogljivejπe od 128MB jeproblem izgube posnetih fotografij kmalutu.S polno spominsko kartico vas vfotolaboratorij zavije zelo malo. Vse veË seæe posluæujete internetne ponudbe izdelavefotografij. Res pa je, da zato æe potrebujemo

N OV O

Uradni zastopnik in uvoznik:

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - april, maj 2004 5e-Fotografija - april, maj 2004 5e-Fotografija - april, maj 2004 5e-Fotografija - april, maj 2004 5e-Fotografija - april, maj 2004 5

___

raËunalnik in kar hitro se zgodi, da velikaveËina slik ostane na trdem diskuraËunalnika. In tu nas Ëaka past digitalnefotografije. Vsakemu malo bolj zavzetemufotografu ni noben problem posneti 100 inveË fotografij ob vsakem druæinskemdogodku. Mnoæica fotografij se seli na trdidisk v raËunalniku. In v direktorijih se iztedna v teden shranjuje vse veË slik. Sprvaπe nekako vemo kje in kaj smo fotografirali,kateri dogodki so bili najbolj zanimivi.Vendar iz meseca v mesec nam spomin vsebolj peπa in po letu dni, fotograf niti ne veveË kaj je v doloËenem direktoriju. Pregledvseh slik s pregledovalniki pa traja in traja.Tako se dogodki, ki so bili zabeleæeni sfotografsko kamero enostavno izgubijo. Namarsikatero zanimivo druæinsko fotografijopreprosto pozabimo. In vse dlje fotografodlaπa z organiziranim shranjevanjemfotografij, toliko veË je moænosti, da jihnikoli veË niti pogledali ne bomo. Pa tudi,Ëe ste redoljubni in si naredite popolnosistematizacijo vaπih fotografij, jihselekcionirate po kakovosti in imate zapokazat samo tiste res dobre, se vam lahkozgodi, da preneha delovati trdi disk. Tudina ta naËin je bila za vedno izgubljenamnoæica fotografij. Arhiviranje na CD-je nivedno 100%. Predvsem æelja po velikihhitrostih zapisa in cenenih CD-jih hitroprivede do teæav, da CD ni berljiv. Tudi nireËeno, da bo vaπ doma zapisani CD lahkobral kolega z drugaËno enoto. Predvsemhitrost zapisa dobiva za nepouËene vseveËji pomen. Bolje je zapisati vaπ CD s niæjohitrostjo, recimo s 16X-no kot, da piπete znajviπjimi moænimi hitrostmi 48 in veËkratno. Torej, digitalno nam prinaπa velikoprednosti in seveda tudi pasti. Z izkuπnjamipa se jim lahko tudi izognemo.

Izkuπnje in enostavni napotkiVeËina, nas je πe vedno vajena brati zapise

rabimo veËjo velikost slike od 10 x 15 cm.Kamere, ki so danes namenjene druæinskifotografiji uporabljajo tipala od dveh doπtirih milijona toËk. Æe tipalo z dvemamilijonoma toËk (v veËini primerov 1600 x1200) nam omogoËa pregled slike v polnivelikosti na najveËjih raËunalniπkih zaslonihv zelo visoki loËljivosti, katere veËinadomaËih raËunalnikov niti ne dosega. Pravtako nam dva milijona toËk popolnomazadostuje za pregled slik na TV zaslonu alipreko LCD projektorjev. Vendar kot æezapisano ogled fotografij preko zaslonov nizanimiv, LCD projektorji pa imajo zaenkrat

in si ogledati fotografije preko papirja.Branje na zaslonu kot ogled fotografij prekonjega za veËino ni tisto pravo. Tudi prikazfotografij preko zaslona vaπim prijateljemenostavno ne væge, pa πe priprave so dolge.Fotograf πe vedno rad pokaæe fotografije napapirju. Razen projekcije diapozitivov drugemoænosti iz filma niti nismo imeli. Zato smofotografije na papirju enostavno vajeni. Inπe toliko laæe jih je poiskati in foto albumdati na ogled. Tudi oceno kakovosti se laæepoda. Saj je fotografija na papirjufotografov konËni izdelek in kot takegalahko ocenimo v vsej njegovi vrednosti.In ker veËina digitalnih fotografov πe neuporablja izdelave fotografije na papirju, jenajbræ veËina do sedaj posnetih fotografijshranjenih v raËunalniku in na shranjevalnihenotah, CD-jih. In Ëe pogledate malo nazaj.Koliko vaπih posnetih fotografij iz lanskegaleta imate za pokazati. VeËina si takoj poprenosu fotografij v raËunalnik niti ninaredila selekcije. Ogledovati si po nekemdaljπem obdobju sto in veË moËnopodobnih fotografij pa tudi ni nikomur vveselje. ©e posebej, Ëe morajo obiskovalcikaterim æelite pokazati vaπe fotografije vsetudi pogledati. Zato priporoËam, da si povsakem fotografiranju najboljπe shranite vposeben direktorij in si jih tudi date izdelati.Tako boste iz velike mnoæice podobnihfotografij zajeli bistvo in od samo najboljπihboste imeli narejen foto album, ki si ga bo zveseljem vsakdo ogledal. ©e boljpomembno pa je, da boste po letu dni inveË πe vedno imeli fotografije na vamznanem mestu in prijateljem ali samemusebi pokazali zanimive spomine.

Kako izdelati fotografije izdigitalnih datotekVemo æe, da nam veËje πtevilo toËk neprinaπa viπje kakovosti fotografije. Inpredvsem za druæinsko fotografijo le redko

πe povpreËno kakovost prikaza, predvsempa πe vedno visoko ceno. Tako namzaenkrat preostane samo moænost, da sifotografije iztiskamo s tiskalniki ali padatoteke v fotolaboratorijih osvetlijo nafoto papir.Prva moænost, to je tisk s tiskalniki semarsikateremu lastniku tiskalnika zdi zelodobra. Tudi loËljivost kamere dva milijonatoËk nam popolnoma zadoπËa za velikostfotografije 13 x 18 cm. Tiskalniki, predvsemkapljiËni so poceni in uporabljajo se πe vdruge namene. In ker ga imajo nekateridoma, predvsem pa v sluæbi, si hitro zaæelijo

Digimax V40/V50Digimax V40/V50Digimax V40/V50Digimax V40/V50Digimax V40/V50-Efektivno 4.0 (V40) 5.0 (V50) mega tock-Efektivno 4.0 (V40) 5.0 (V50) mega tock-Efektivno 4.0 (V40) 5.0 (V50) mega tock-Efektivno 4.0 (V40) 5.0 (V50) mega tock-Efektivno 4.0 (V40) 5.0 (V50) mega tock-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-3x optiËni zoom (38 do 113 mm)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-Snemanje video zapisa (640x480 tock)-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-5x digitalni zoom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-8x digitalni zoom med filmom-Macro od 5cm-Macro od 5cm-Macro od 5cm-Macro od 5cm-Macro od 5cm-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon-vrtljiv 2,5inËe velik zaslon

Uradni zastopnik in uvoznik:

NO

VO

Za kakovost, se splaËa poËakati!

Kaj vam pomaga fotografirati vaπ najlepπi spomladanski πopek, Ëe ga boste shranili samo v raËunalnik.PriËnite izdelovati fotografije. Le tako boste imeli spomine.


Foto

trgov

ina

d.o.o

.

fotografije na papirju. Kljub povpreËnikakovosti pisarniπkih tiskalnikov inpredvsem navadnemu papirju pa veselje dotakih fotografij hitro mine. Pogled na cenofoto tiskalnikov, predvsem pa na ceno fotopapirjev in barv pa da vedeti, da si fotografne bo iztiskal veliko fotografij. Cena konËnefotografije iz kapljiËnih tiskalnikov jezaenkrat πe predraga, da bi fotograf totehniko veËkrat uporabil za iztis fotografij.PoËasi prihajajo na trg manjπi sublimacijskitiskalniki. Moæna velikost iztisa je do 10 x20 cm. Ker so povsem zdruæljivi z veËinonovih digitalnih kamer, niti ne potrebujemoraËunalnika za iztis. Tiskalnik enostavnopriklopimo preko USB kabla na kamero, nanjej pa upravljamo pripravo fotografij zatisk. Tudi iz teh tiskalnikov je iztis fotografijeπe relativno drag, cca. 125 SIT in povpreËnekakovosti. Predvsem zaradi cene iztisa sebomo fotografi πe vedno napotili pofotografije v fotolaboratorij. Zaenkrat so teπe najkakovostnejπe, najobstojnejπe inzanimivo zaradi velike produkcije tudinajcenejπe. Da se tudi vam ne bo zgodilo,da boste ostali brez fotografij, oziroma, dajih boste imeli za pokazati domaËim inprijateljem le izkoristite najboljπo moænosthranjenja fotografije. ©e dolgo bo tofotografija na papirju. Nam æe dolgo, dobroznani analogni zapis.Vsi, ki izdelujete fotografije v fotolabo-ratorijih veste, da vam dva milijona toËkzadostuje za kakovostno poveËavo navelikost 9 x 13 cm. Za velikost 10 x 15 cm paje treba pogoljufati (interpolirati) nekajdodatnih toËk, vendar vas veËina tespremembe niti opazi ne.V fotolaboratorij lahko prinesemo kar

kamero s kartico, nam iz nje prenesejodatoteke, kartico formatirajo in kameroimate pripravljeno za zajem novih fotografij.Tisti z malo veË raËunalniπkega znanja, sifotografije preko raËunalnika izberete,mogoËe πe pripravite preko programov zaobdelavo fotografij in slike shranite na CD.V fotolaboratoriju pa vam iz te enoteprenesejo podatke in izdelajo fotografije.Ob prevzetih fotografijah pa vam podatkiπe vedno ostanejo shranjeni na CD-ju.Najlaæja in vse bolj uveljavljena moænostizdelave fotografij pa je poπiljanje datotekpreko interneta. Tu smo seveda omejeni nahitre internetne povezave. Zato se ta naËinpoπiljanja fotografij πe ni predstavil v polniluËi. Kaj lepπega, kot izbrati æelenefotografije, jih z naroËniπkim programomobrezati, dodati okvir, izbrati merofotografije, koliËino kopij, si ogledati ceno,napisati podatke kam vam slike dostavijoin naslednji dan izdelane fotografije pridejona æeleni naslov. Internetna izdelavafotografij je vse bolj v porastu tudi pri nas.Vabi tako cena, kot enostavnost naroËanja.In nenazadnje. Fotografije imate doma vfoto albumu. Te pa so pripravljene na ogledv vsakem Ëasu in najpomembneje tudi podeset in veË letih si jih bomo πe vedno lahkoogledali.Lastniki digitalnih kamer!Lastniki digitalnih kamer!Lastniki digitalnih kamer!Lastniki digitalnih kamer!Lastniki digitalnih kamer! Dobro razmislitekako hranite vaπe fotografije. Nasvet, da πevedno uporabite papir kot medij zashranjevanje in ogled je zelodobronameren. Spisan je iz dolgoletnihizkuπenj mnogih digitalnih fotografov, kismo pomen fotografije na papirju spoznaliprepozno in marsikatere fotografije izrazliËnih dogodkov nikoli veË ne bomo naπli.

Najteæje pa je, ker veπ, da nekje πe vednoobstajajo.Za konec pa πe nekaj o tehnikah iztisov, kiso nam æe na voljo in njihovi uporabi vprihodnje. Do sedaj so digitalne kamerekupovali predvsem mladi raËunalniπkoizobraæeni uporabniki. Ti na film nitifotografirali niso. Zato veËino njihfotografija na papirju ne zanima. Enostavnoje niso vajeni, pa tudi fotografirajo bolj zazabavo kot neki trajnejπi spomin. Æe lanskoleto, letoπnje pa sploh, se vse veËfotografov, ki so do sedaj uporabljali filmodloËa za prestop v digitalni zapis. VSloveniji bodo nekatera podjetja preje kotv pol leta æe dosegla lansko celoletnoprodajo digitalnih kamer. Zato me Ëudi slabinteres fotolaboratorijev, da bi prav temnovim uporabnikom digitalnih kamerpredstavili moænosti izdelave fotografij izdigitalnih datotek. Nekaj fotolaboratorijevsicer ponuja internetno ponudbo, vendar jeto bolj vloæek za jutri kot za danes. Zakajtako sem æe zapisal. »e so raËunalniki podomovih æe kar razπirjeni, pa hitrejπih ISDNali ADSL povezav πe ni veliko. Predvidevam,da ima manj kot 20% fotografov zdigitalnimi kamerami ISDN ali ADSLpovezavo. Torej rezerve je πe veliko. Velikopa je takih uporabnikov, ki bi si dali izdelatifotografije, samo Ëe bi jih nekdo boljepoduËil, zakaj si jih naj sploh izdelajo.Enega izmed razlogov, trajnejπi zapis in

ogled slike na papirju sem æe omenil. ©e veËpozitivnih razlogov pa morajo najtifotolaboratoriji sami. Tisti, ki pa danes æenaËrtno vlagajo v internetno ponudbo, pabodo imeli veliko prednost predvsem vpridobljenih izkuπnjah kot æe zvestimistrankami.In da je treba pokazati prednosti fotografijeiz fotolaboratorija nakazujejo æepredvidevanja podjetij, ki tudi izdelujejotiskalnike. »e se osredotoËim samo naCanon. Æe v letoπnjem letu æelijo, da sekupec ob nakupu kamere spozna tudi zmalim sublimacijskim tiskalnikom. Karpomeni, da æe vedo, da si fotografi æelijoslike na papirju, samo moænost jim je trebapokazati. Za naslednje leto imajo velikenaËrte. Vsakemu desetu kupcu digitalnekamere æelijo prodati tiskalnik. V roku dvehlet predvidevajo, da se bo cena izpisa prekokapljiËnega tiskalnika popolnoma izenaËilas tisto v klasiËnem fotolaboratoriju.Torej, ne samo, da ima fotograf danesmoænost slike enostavno hraniti na diskuin jih sploh ne izdela. Prihajajo πe nove innove moænosti, kako do fotografije napapirju. Ker pa je uporabnikov digitalnihkamer vse veË, se tudi fotografira vse veË.Tako ima vsakdo moænost fotografuponuditi svoje prednosti. Le te so πe vednov foto laboratorijski izdelavi fotografije.Samo pokazati jih je treba!

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

»ez dvajset let vse prav pride! Shranite si spomine na foto papir. Le tako jih imate varno shranjene in vedno priroki za pogledati ali pokazati prijateljem.

Spoznajte “novodobne” fotografe z moænostjo izdelave fotografij iz digitalnih medijev!


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

Ko danes govorimo o fotografiji vse bolj mislimo na digitalnizapis slike in vedno manj na analogni naËin fotografiranja.To nam omogoËa vse hitrejπi razvoj digitalne fotografije inseveda predvsem digitalnih kamer. Stari mojstri fotografijebodo πe dolgo prisegali na klasiËno-analogno fotografijo, πeposebno v Ërno-beli tehniki, ki je “kraljica” fotografije nasploh. Nekateri motivi, oziroma podroËja fotografije, karkliËejo po tej tehniki, ker se v njej tudi najbolje izpovemo.Seveda pa ima barvna fotografija svoje prednosti pri veËinipodroËij fotografije. Zato tudi govorimo, ravno pri barvnitehniki, o globini barv pri digitalnem zapisu. Pri analognifotografiji se o tem sploh nismo pogovarjali, paË pa smougotavljali, kako kakπna znamka filma podaja barve. Gledena osebni okus smo potem slikali ali na kodakov, agfin alifuji film. Seveda je bilo in je πe kar nekaj znanih proizvajalcevbarvnih negativnih ali dia-filmov, vendar sem omenil triglavne proizvajalce, pa πe tu prevladujeta fuji in kodak.No danes govorimo vse bolj o velikosti kartic in njihovi hitrostizapisovanja slik. Pri filmih je bila zelo pomembna obËutljivostfilma in s tem povezana zrnatost slike. V zadnjem obdobjuanalogne fotografije so se vse bolj pojavljali filmi s πirπimrazponom obËutljivosti, in to najprej pri Ërnobeli fotografiji,kasneje pa πe pri barvnih filmih. Pri digitalni tehniki

obËutljivost enostavno prepustimo avtomatiki ali pa jo saminastavimo. Vendar so tudi tu omejitve. Ob previsokinastavitvi obËutljivosti na kameri se pri zapisu pojavi πum,podoben zrnatosti pri klasiËnih filmih. Zato pri novejπihdigitalnih kamerah,kompaktnega ali hibridnega tipa, æeomejujejo nastavitve do 400 ISO. Pri boljπih modelih inzrcalnorefleksnih digitalkah pa s programsko opremo vkameri zmanjπujejo ta πum s posebnimi nastavitvami. Vseto pa nas vodi do konËne odloËitve, kaj kupiti in ne nazadnjeza katero podroËje fotografije se bomo odloËili. Tu nimam vmislih samo amatersko ali profesionalno, temveË tudiposamezna podroËja profesionalne fotografije-reporterska,modna, industrijska, itd.Vsako od teh podroËij zahteva svojo kvaliteto, ki je pogojenaz πtevilom toËk, programsko podporo v kameri in moænododatno opremo-objektivi, bliskavice, studijske luËi, pa raznifiltri, svetlomeri, itd…Da bomo to primerno obvladali si bomo v nekaj nadaljevanjihpogledali bistvene lastnosti in uporabnost te dodatneopreme, kot seveda tudi in najprej samo kamero v osnovi.Kako jih delimo v klasiËnem smislu, ki je do neke mere enaktudi za digitalke, le da nas tu ne omejuje format filma, ste æeveliko prebrali tudi v tej reviji, zato se bomo lotili kar samegaopisa na sploπno.Torej to ne bodo navodila za uporabo posamezne kamere.Razlike so tako velike, da se moramo ravnati po posebnihnavodilih posameznih proizvajalcev. Zato ponovnoopozarjam, da pazljivo preberete navodila, ki so priloæenakameri. Sodobnejπa je kamera, veË funkcij ali programovomogoËa, veË navodil potrebuje. Tudi profesinalci ne morejobrez njih. Ko sem sam ob nakupu novega modela digitalnekamere hotel kar malo poËez spoznati kamero in njenefunlcije, se mi je ob πtevilnih poizkusih-seveda brez navodil-kar poπteno segrela in porabil sem skoraj vso enegrijo enegapolnjenja baterije. No potem sem le spoznal, da je najcenejein najhitreje delati korak za korakom po priloæenih navodilih.

OBJEKTIVObjektiv ima najveËji vpliv na fotografsko podajanje. Vsakobjektiv, tudi najbolj zapleten, je v bistvu zbiralna leËa, takoimenovana bralna lupa. Zbiralna leËa zbere vse æarke, kiprihajajo iz neskonËno oddaljenega svetila, v eno toËko. Kerv naπem primeru govorimo o soncu, imenujemo to toËkogoriπËe. Razdaljo med sredino leËe in to toËko imenujemogoriπËno razdaljo (f). Ker pa ima navadna zbiralna leËa celokopico napak, so te napake odpravili z dodajanjem razliËnihleË. Dobili smo sodoben veËleËni objektiv.V sklop sodobnega objektiva sodi tudi zaslonka. Rekli smo

æe, da zaslonka spreminja koliËino svetlobe, ki pada na film,s svojo odprtino. In od najveËje odprtine zaslonke nekegaobjektiva je odvisna njegova svetlobna jakost (slika ).Preprosto povedano: razmerje med najveËjo odprtinozaslonke in goriπËno razdaljo je svetlobna jakost. Ali v naπemprimeru povedano πe drugaËe: premer odprtine zaslonke 32mm gre 4-krat v goriπËno razdaljo 128 mm. Torej je svetlobnajakost naπega objektiva 1 : 4.Pri objektivu pa ni pomembna samo svetlobnost, temveË tudiloËljivost. Le-ta se meri v linijah na milimeter, ki jih πe lahkoostro odËitamo. Ravno zaradi ostrine so potrebne korektureleË. VËasih so objektive raËunali tudi po nekaj let. Zdaj v dobiraËunalnikov strokovnjaki preraËunajo doloËene sisteme vnekaj dneh ali celo urah. Razumljivo pa je pot do novegaspecialnega objektiva, ki bo kvaliteten, Ëim laæji in manjπi, zuporabo novih materialov πe vedno finomehaniËno-optiËnoprecizno delo.GoriπËna razdalja objektiva doloËa velikost predmeta na sliki.VeËja je, veËji je predmet na sliki pri enaki razdalji medsnemalcem in predmetom - predmetni razdalji. Objektiv imav tem primeru manjπi slikovni kot, torej dobimo oæji izrezmotiva na sliki. ©irokokotni objektiv, kar æe ime samo pove,zajame πirπe obmoËje v naravi pri isti predmetni razdalji, zatoso predmeti na sliki manjπi. Ta dejstva in pa uporaba ustreznezaslonke nam omogoËajo doloËanje globinske ostrine inustrezne kompozicije slike. Na ta naËin lahko doloËimo, kajbo na sliki pomembno in kaj ne. Globinska ostrina je obmoËjev naravi, ki se na sliki riπe πe ostro.Da ponovimo:πirokokotni objektiv (kratka goriπËna razdalja) ima velikoglobinsko ostrino;teleobjektiv, dolga goriπËna razdalja (ozki kot snemanja), imamajhno globinsko ostrino.Rekli smo æe, da zaslonka vpliva na osvetlitev s svojoodprtino. Hkrati pa vpliva tudi na globinsko ostrino:

OSNOVE IN TEHNIKE FOTOGRAFIRANJA I. del

RdeËe zelje,canon powershot G5, bliæinski posnetek z uporabo displejakot iskalo.

Cerkniπko jezero -detajl, canon EOS 10D, teleobjektiv je omogoËil pribliæatizanimiv detajl, ki je bil z brega teæko dostopen zaradi obilice vode.



veËja je odprtina zaslonke (manjπa πtevilka) pri isti goriπËni razdalji pomeni manjπo globinskoostrino manjπa je odprtina zaslonke (veËja πtevilka) pri isti goriπËni razdalji pomeni veËjoglobinsko ostrino. Na zgoraj omenjenih dejstvih stoji tudi vsa programska avtomatika kamere.Za program POKRAJINA aparat izbira bolj zaprto zaslonko in uporabimo πe πirokokotniobjektiv. Za program PORTRET je primernejπa bolj odprta zaslonka in daljπa goriπËna razdalja,da portret loËimo od ozadja.Danaπnja vrsta zaslonk je izraËunana tako, da vsaka naslednja πtevilka zaslonke zmanjπajakost svetlobe, ki pade na tipalo, za polovico. Mednarodna vrsta zaslonk se glasi:1 1,4 2 2,8 4 5,6 8 11 16 22 32 451 1,4 2 2,8 4 5,6 8 11 16 22 32 451 1,4 2 2,8 4 5,6 8 11 16 22 32 451 1,4 2 2,8 4 5,6 8 11 16 22 32 451 1,4 2 2,8 4 5,6 8 11 16 22 32 45Vaæno je, da vsaki odprtini zaslonke pri istih svetlobnih pogojih izberemo ustrezen Ëasosvetlitve. Slika na tipalu mora biti vedno pravilno osvetljena. Vsak Ëas zaklopa (πtevilka125 pomeni 1/ 125 sek) je enkrat daljπi od prejπnjega. Vrsta Ëasov si sledi takole:1000 500 250 125 60 30 15 8 4 2 1 B*1000 500 250 125 60 30 15 8 4 2 1 B*1000 500 250 125 60 30 15 8 4 2 1 B*1000 500 250 125 60 30 15 8 4 2 1 B*1000 500 250 125 60 30 15 8 4 2 1 B**B pomeni, da je zaklop toliko Ëasa odprt, dokler dræimo prst na sproæilcu. To so standardnevrste zaslonk in Ëasov. Zdaj v dobi avtomatike, ko imamo elektronske zaklope, se eni alidrugi (Ëas,zaslonka) zvezno prilagajajo drug drugemu.Vendar πe vedno velja, da bolj ko jeodprta zaslonka, krajπi mora biti osvetlitveni Ëas, in obratno. Na pomik te vrste v levo alidesno vpliva poleg svetlobe πe obËutljivost kot smo jo nastavili na kameri.Za laæje razumevanje si oglejte fotografije, kjer je na kompozicijo vplivano predvsem z goriπËnorazdaljo ali goriπËnico.To je bilo za pokuπino nekaj primerov izkoristka razliËnih kamer in razliËnih goriπËnic, skaterimi vplivamo na vsebino slike. PrihodnjiË pa kaj veË o svetlobni jakosti, globinski ostrini,razliËnih tipih objektivov in kamer z vgrajenimi veËjimi ali manjπimi zoomi in njihovi uporabi.

Oskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel Dolenc

Ljubljansko barje-zajec posnet s teleobjektivom 500mm, kamera canon EOS 10D,mala globinska ostrina, kiodvaja zajca od ozadja, vendar πe vedno dovolj nakazuje pokrajino.

Rjava Ëaplja na ljubljanskem barju-canon EOS 10D, objektiv sigma 50-500 mm in telekonverter 1,4x

Cerkvica Sv. Jakoba z uporabo πirokega kota in poudarjena panorama z izrezom. Kompaktna kamera, goriπËnica35mm.

Sv.Jakob-ista kamera vendar nastavljena na 105 mm.

Cerkniπko jezero-Canon EOS 10D, objektiv canon EF 17-40,f 1:4. ©iroki kot omogoËa pravo predstavitevprostranosti jezera.

Sopot nad Ljubnim v Savinsjki dolini. Olympus C 5060 nastavljen na πiroki kot, ki ga da goriπËnica 27mm(v primerjavi z analogno za leica-format.



Sejem CeBitZaËnemo pri KodakuKodakuKodakuKodakuKodaku? Prav, o DCS SLR Pro/cDCS SLR Pro/cDCS SLR Pro/cDCS SLR Pro/cDCS SLR Pro/cste æe brali prve vtise in po vsem prikazanem,je to πe en studijski fotoaparat. Cena bo cca5000 Eurov, kar pomeni pri nas okoli 1.5milijona tolarjev (Ëe bo s 1.majem kaj bolje,bomo videli).

Bolj zanimive so novosti pri SigmaSigmaSigmaSigmaSigma, namreËdva objektiva za 4/3 sistem in nov 24-60mmf2.8. Slednji bo v prodaji zelo kmalu (v nekajtednih), Ëeprav je Sigmin zastopnik govorilo neki dokaj visoki ceni, okoli 800 Eurov.Objektiva za 4/3 sistem smo lahko videli naOlympusu E-1, kar pomeni, da je tudi ta

objektiv zelo blizu prodaje. Od Olympusovihzastopnikov smo uspeli izvleËi πemarsikatero zanimivo noviËko, a do njihoveuresniËitve bo potrebno poËakati doPhotokine. Sem prvenstveno spada novfotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki botekmec v spodnjem cenovnem razredu, topomeni Canonu 300D in Nikonu D70.Prihajajo tudi novi objektivi, med njimi tudiultra πirokokotnik in πe kaj se bo naπlo.Photokina bo letoπnje leto zelo zanimiva.

Gremo naprej, k EpsonEpsonEpsonEpsonEpson. Tu se je RD-1RD-1RD-1RD-1RD-1 πevedno kazal le v vitrini in kaj veË se ni daloizvedeti. Æal so sejemski del namenili lesvojim partnerjem in ne toliko obiskovalcem.

Tudi MinoltaMinoltaMinoltaMinoltaMinolta je Dynax 7 DigitalDynax 7 DigitalDynax 7 DigitalDynax 7 DigitalDynax 7 Digital kazala le izzavitrine, a dalo se je videti zelo velik LCDzaslon, na kaj veË bo potrebno poËakati.Fantje iz LetsgodigitalLetsgodigitalLetsgodigitalLetsgodigitalLetsgodigital so uspeli prepriËatizastopnike FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm in so lahko S3 ProS3 ProS3 ProS3 ProS3 Pro vzeli vroke, meni se to ni dalo. Sem si pa zatopogledal S20 ProS20 ProS20 ProS20 ProS20 Pro, πe eden iz serije S602,tokrat s 3 milijonskim SR tipalom. NiËposebnega, razen viπje ISO loËljivosti (ISO800 in 1600, slednje pri 1280 x 960 pik) terUSB in Firewire vmesnika.KonËajmo z vitrinami, tam nam je ostal le πePentax Optio MXPentax Optio MXPentax Optio MXPentax Optio MXPentax Optio MX. Ta kriæanec med digitalnimfotoaparatom in video kamero bo priπelenkrat aprila na træne police, tako so vsajzatrjevali zastopniki.

Sedaj pa se raje vrnimo k tistemu, kar smolahko preizkusili. ZaËnimo z NikonomNikonomNikonomNikonomNikonomCoolpix 8700Coolpix 8700Coolpix 8700Coolpix 8700Coolpix 8700. Prvi obËutki so bili meπani, ako sem pregledal slike, se je iz mene izvilglasen ‘Vau’. To je æe tretji fotoaparat izkluba 8 milijonov toËk in tistih nekajposnetkov, ki sem jih naredil so bili karnavduπujoËi. PoËakajmo na pravi preizkus,ki bo verjetno kar kmalu. No, imamoga æe vtej πtevilki revije!

Pri MinoltiMinoltiMinoltiMinoltiMinolti so bili zelo prijazni in mi za enouro posodili Dimage A2Dimage A2Dimage A2Dimage A2Dimage A2. Tako mimogrede,to lahko naredite tudi na Photokini, le osebnidokument pustite in se spravite preizkuπat.»e me je Nikon navduπil, me je Minoltapustila dokaj hladnega. Tudi za tega veljaenako, poËakat na pravi preizkus.OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus je predstavil kar nekaj novosti, odmalËka C145C145C145C145C145, C725 C725 C725 C725 C725 ter C60C60C60C60C60. Videli smo tudivso ostalo paleto, do E-1.

KyoceraKyoceraKyoceraKyoceraKyocera je predstavila zelo zanimiv modelM410RM410RM410RM410RM410R, ki se ponaπa z 10x spremenljivogoriπËnico, zelo hitrim avtomatskimostrenjem in odliËnim elektronskim iskalom.Brez teæav se da loËiti, ali je slika ostra aline, celo brez poveËave.Izkazal se je tudi ConcordConcordConcordConcordConcord, ki je kazal novinca

z 8x spremenljivo goriπËnico in 4 milijonskimtipalom.Sedaj pa k telefonom. NokiaNokiaNokiaNokiaNokia, Sony EricssonSony EricssonSony EricssonSony EricssonSony Ericsson,SamsungSamsungSamsungSamsungSamsung in ostali so kazali modele z 1milijonskim tipalom, Nokia je kazala celodemo slike. Pri tem velja pripomba, naJaponskem so æe v prodaji modeli z 2milijonoma toËk in pri tem smo EvropejcidaleË zadaj, kakπno leto ali dve. To pomeni,da bodo telefoni poËasi zapolnili spodnjitræni segment in da bodo mobilni operaterjipostali najveËji fotolabi.Tako, CeBitCeBitCeBitCeBitCeBit novosti sem obdelal. Saj semmarsikaj izpustil, ampak ta sejem sipredstavljajte nekako tako, ena hala je velikakot celotni ljubljanski sejem, pomnoæite z 25in dobite pribliæno predstavo.

Aleπ Borlak



V samo dveh mesecih kolikor je minilo od izzida 10. πtevilke e-Fotografije smo preizkusili kar nekaj digitalnih kamer. V mesecu APRILU pa je veËina podjetij

ponudila na trg novo paleto kamer. Lahko bi dejal, tu je kolekcija pomlad/poletje. Nekaj izmed novo predstavljenih kamer bom predstavil v tokratnem zapisu.


Æe preizkuπeno / veË na www: e-fotografija.com

Na koncu πe KonicaMinolta kamero v osemmilijonskem razredu na trg postavi! »e je nazaËetku, ko je Sony najavil kamero z osemmilijoni toËkami kar vrπalo od povpraπevanja,pa se je trg kmalu postavil na realna tla. Vsi,ki so mislili, da je osem milijonov toËkzagotovilo za dobro kamero so hitro spoznali,da ima vsaka prednost tudi svojo slabost. InËe sprva slabosti niti ne æeliπ videti, si zatotoliko bolj razoËaran nad njimi.Ni kaj! Vse hibridne kamere osemmilijonskega razreda ponujajo veliko v smislukamere. O vseh lastnostih ste æe lahko brali vprejπnji πtevilki revije. Sedaj po praktiËnihpreizkusih vseh kamer tega razreda pa æelahko zapiπem, da so kamere vrhunec tehnikes 1000 in 1 moænostjo, dobrimi objektivi,hitrim delovanjem in moænostjo velikepoveËave slike. Toda na æalost samo to in niËveË. Ta veË, pa je kakovost slike predvsem priviπjih ISO. »e lahko reËem, danam te kamere iz pogledad r u æ i n s k e g ap o p o t n i π k e g af o t o g r a f anudijo vse kar

si lahko æelimo, pa prav slabost tipala vsakegakupca navdaja z dilemo. Pri Dimage A2 jesledeËa. Kupiti A1 s samo pet milijona toËkamiali dati toliko veË denarja za A2. Sama kamerapreko elektronike ne ponuja veliko veË, da bisamo osem milijonov toËk opraviËevalo njenoceno. Tako se πe enkrat bolj vidi, da je osemmilijonski razred priπel na trg samo zaradimajhnega πtevila kupcev, ki si izrecno æelijoπtevilo toËk. Kajti v funkcijah kamere inkakovosti konËnega produkta slike prednostine bodo naπli. Ima pa Dimage A2 kar nekajsvojih lastnih reπitev, ki marsikateremu kupcudajo vedeti, da je ta kamera dobra izbira. Teprednosti so:7X-ni optiËni zoom 28 - 200mm s svetlobnomoËjo 2,8 - 3,5 in sistem AntiShake (korektortresljajev je preko CCD-ja). Novost je sistemavtomatskega ostrenja (3D Auto Focus Sys-tem), ki je 1.5x hitrejπi kot avtomatskoostrenje pri DiMAGE A1.Kamera nam ponuja veË naËinov ostrenja.Avtomatsko ostrenje Video AF, 3-toËkovnoπirokopodroËno ostrenje, podroËno ostrenje(spot focus), nastavitev toËk ostrenja (flex-ible). Uporabimo pa lahko πe sledeËelastnosti. Single (ostrenje ob pritisku nasproæilec), Continuous (nenehno ostrenje obspremembi pozicije fotoaparata), Full-time AF(nenehno ostrenje), Subject tracking AF(sledenje predmetu), roËno ostrenje (3.3xpoveËava med roËnim ostrenjem) - roËnoostrenje je realizirano s premikanjem obroËana zadnjem delu objektiva.Novo je tudi visoko resolucijsko elektronskoiskalo (EVF) s kar 922.000 toËkami. Nakakovosti videne slike sicer ta izredno visokaloËljivost nima veliko vpliva. Je pa iskalo veËje,s tem pa tudi vidimo veËjo sliko.Formati zapisov, RAW (12 bitov na toËko),RAW+JPEG, TIFF, JPEG (EXIF 2.21) - 3 moænostikvalitete (Extra-Fine, Fine, Standard).Korekturo bele barve opravimo zavtomatskimi nastavitvami ali lastnim

merjenjem. Lahko shranimo trilastne nastavitve. NaËinovekspozicije je veË. Program AE,Aperture Priority, Shutter Pri-

ority, roËna izbira (manual), Scene modes(Portrait, Sports, Sunset, Night portrait).

Lahko uporabimo tudi korekturo osvetlitve.ObËutljivost lahko nastavljamo od 64 do 800ISO. KonicaMinolta se je odloËila tako kotSony, da so pustili moænost uporabe 800ISO.Res, da je slika z moËno izraæenim πumom.Toda moænost izbire so prepustili uporabniku.»asi delovanja zaklopa so 30 - 1/4000sekunde.A2 je kamera, ki fotografu vajenemu DSLRkamere nudi hitro in popolno kontrolo prekogumbov na samem ohiπju. Ni potrebe povstopu v meni in iskanje raznih nastavitev.Tako veliko laæe najdemo in predvsem hitrejespreminjamo razliËne nastavitve. Se pa

seveda pojavi dilema ob nakupu. Kaj splohpridobimo z A2 naproti A1. Kajti tudi A1 je æeimela mnogo dobrih lastnosti, ki so jih sedajdodali v A2. Vpraπanje je πe toliko bolj namestu, ker veËina uporabnikov osemmilijonskih kamer fotografira na loËljivostpetih ali samo treh milijonov. ©parajo nakartici! Zato tudi pri kameri A2, kot pri ostalihv osem milijonskem razredu z gotovostjolahko zapiπem. Dobro premislite, ali bosteizkoristili te kamere in potrebujete velikepoveËave. »e ne vzemite model niæe. Tudi A1je πe vedno odliËna izbira. Matjaæ Intihar

28mm 200mm

100ISO 800ISO

A2 nam poleg Sony 828 edina ponuja moænost nastavitve obËutljivosti 800ISO. »e je pri 100ISO rezultat vrhunski in v polni velikosti 8MP naredi odliËno fotografijo v velikosti 50x70cm, pa je pri 800ISO neuporabna.

A2 in 100ISO. Slika je vrhunska.Naproti DSLR kameri imajokamere z manjπimi tipali celoprednost. Zaradi krajπih goriπËnicpridobimo na globinski ostrini. Zastudijsko “table top” fotografijo biA2 z veseljem uporabil. A2 imazelo kakovostno sliko. Seveda, vprimeru, da uporabljamo 100ISO.



Nikon Coolpix 8700

Nikon je bil za Sonyem drugi, ki je predstavilfotoaparat z 8 milijoni pik. A za razliko odslednjega so ubrali drugaËno strategijo in nisoπli preko mej tipala.Coolpix 8700 spada v kategorijo hibridnihfotoaparatov, v kateri so tudi Canon Pro 1,Olympus C8080, Minolta A2, Fujifilm S7000,Sony DSC828 in πe kakπen se najde, Ëenaπtejemo le nekaj znanih imen. Po zunanjihmerah je blizu Canona, kar mu omogoËa tudimajhna baterija. Z njim ima πe eno skupnolastnost, vrtljiv zaslon. Kljub temu, da jefotoaparat majhen, lepo leæi v roki in se ga dabrez teæav upravljat z eno roko. Kdor æeli πeboljπi oprijem, si lahko omisli dodatno dræaloza baterije. Iskalo je seveda elektronsko inspada med boljπe. VeËina pomembnih

moænosti je dosegljiva preko gumbov, nekateriimajo dvojni pomen. Tako postane gumb zanastavitev bliskavice v kombinaciji z vrtljivimkoleπËkom nastavitev obËutljivosti tipala.Izmed pomembnejπih moænosti dosegljivih

preko gumbov manjka le nastavitev beletoËke, do katere pridemo preko menija, paπe tu je na prvem mestu. Tako kot ostalihibridi ima tudi ta priklop za izmenljivobliskavico. NajveËje razoËaranje na

fotoaparatu je roËno ostrenje, ki je πe slabπeizvedeno kot pri Fujifilmu S7000. Na ekranunamreË vidimo le Ërtico, ki se premika odroËice, ki predstavlja makro naËin do gore, kjernaj bi bila neskonËnost. Nobene pomoËi vmetrih ali dvakratni poveËavi slike. »e semslednjo moænost kje spregledal, seopraviËujem. »e si pogledamo πe malouporabo, lahko reËem, da je Coolpix 8700tipiËen Nikon. Enostaven, hitro dostopnemoænosti, edino, kar ga izda je ostrenje vslabπih svetlobnih pogojih in to kljub dodatnipomoËi luËke, ki jo ima poleg bliskavice. Tudimakro ga vËasih izda in se raje ostri na veËjopovrπino za æeljenim objektom fotografiranja.Za kvaliteto slike lahko brez teæav zapiπem, daje na nivoju ostalih iz kluba osmih milijonov, ase vidi, da ima drugaËne algoritme za obdelavo

slike. Nekaterim bodo bolj vπeË, drugim manj.Nikon Coolpix 8700 je zelo zanimiv popotniπkifotoaparat, a ima kar ostro konkurenco priostalih proizvajalcih, ki ponujajo modele z 10xspremenljivo goriπËnico. LoËljivost je sicer resdvakrat viπja, a to æal velja tudi za ceno. »epotegnemo Ërto, je glavna ovira pravzapravcena. Spodoben, majhen in zmogljivfotoaparat, ki je s ceno zelo blizu modelu D70,ki premore izmenljive objektive in edino, karga reπuje je velikost. A po drugi strani se lahkovpraπamo, kako sploh izkoristiti 8 milijonovpik. Zelo malo ljudi namreË redno dela

Fujifilm se je odloËil narediti πe en fotoaparatna æe znani osnovi modela S602, ki podobnokot S7000 veËino novosti skriva vnotranjosti.

Fujifilm Finepix S20 ProS20 Pro tako zaËne pri ISO 200 in konËa priISO 1600, slednji v loËljivosti 1 M pik. Zaradiboljπega dinamiËnega obsega pri zajemu indrugaËnih algoritmov je konËni izdelekdrugaËen, Ëeprav je πum viden v sliki. PriFujifilmu stavijo tudi na æivahne barve, ki sov primerjavi s konkurenco intenzivnejπe. Navoljo je tudi poseben naËin, ki naredi barveπe dodatno æive. Novinec se ponaπa πe z enozanimivostjo, od modela S7000 je“podedoval” vmesni pomnilnik, ki sedajzadostuje za 10 posnetkov. Slednje in hitrost5 posnetkov na sekundo ga postavita daleËpred konkurenco ter ga pribliæata digitalnimzrcalno refleksnim fotoaparatom.Ker je Finepix S20 Pro nov fotoaparat, je tudicenovno postavljen nad S7000. Æal to ni

poveËave 30 x 20 cm, kaj πele 45 x 30 cm aliveËje. Ker je fotoaparat namenjen predvsemdomaËi rabi, uporabnik tako pridobi predvsemdodatne moænosti pri izrezih. VËasih pa jepomembnen tudi prestiæ.

Aleπ Borlak

Pri zunanjosti se ne bom preveË zadræeval,saj je æe dobro znana pri obeh predhodnikih.Glavno novost predstavlja poleg USBprikljuËka, ki je sedaj v razliËici 2.0 tudi IEEE

1394 oziroma Firewire vmesnik. Tipalo jetipa SR, kar pomeni da ima poleg glavnepike πe dodatno manjπo, s pomoËjokatere pridobi na dinamiËnem obsegu

zajete svetlobe. Obojih je pribliæno 6milijonov, od tega pol glavnih in pol

manjπih. Zaradi drugaËe postavljenih pik priFujifilmu po svoje izraËunajo izhodnoloËljivost, ki je dvakratna πtevilu glavnih pik.Pri SR tipalu ta raËun znese veliko bolje, kotpri navadnem, a rezultat πe vedno zaostajaza tipali s 6 milijoni pik. Prednost se pokaæedrugje, pri vi viπjih ISO obËutljivostih. Finepix

ravno voda na njegov mlin, a kljub temu greza zanimiv fotoaparat, ki predvsemnapoveduje, kaj vse bo prinesel teækopriËakovani S3 Pro.

Aleπ Borlak

35mm 280mm


Vemo, da je predvsem pri draæjih izmenljivihobjektivih pametno na objektiv priviti zaπËitnifilter. Le ta nam zapre pot umazaniji in prahuna prvo leËo. Ob eventuelnem ËiπËenju smolahko tudi manj pozorni in steklo lahkooËistimo tudi z bolj grobo tkanino. Zamenjavafiltra ni tak stroπek kot zamenjava objektiva.Kako pa na kompaktnih kamerah? Na tekamere velika veËina nikoli ne privijezaπËitnega filtra. Tudi pri film kompaktnihkamerah so bili zares zelo redki fotografi, kiso zaπËitili prvo leËo. ©e ti so imeli draæjevrhunske kompaktne kamere. Tudi nobenfotograf se ni pretirano pritoæeval nadnekakovostnim posnetkom zaradi prahu naleËi, ali drugaËne umazanije. Prstnih odtisovpa je tako ali tako povsod zadosti. Tako tudina leËi objektiva. ©e ko sem uporabljal film meprstni odtisi na zasËitnem filtru niso motili.Res, da zanalaπË leË tudi pacal nisem. Vendarkakπne posebne pozornosti nikoli nisemposveËal temu problemu. Enostavno je slikaiz filma kljub mali umazaniji πe vedno bilazadovoljivo kakovostna.In digitalna tehnika?Zaenkrat kakπnih posebnih problemov πe

nisem imel. V veliki veËini primerovfotografiram z DSLR, tu pa vedno predzahtevnejπim fotografiranjem oËistim filter naobjektivu. Pred dnevi pa sem s kompaktnokamero, katero uporabljam za fotografiranjeartiklov doæivel novo spoznanje. Kompaktnokamero uporabljam zato, ker mi majhnegoriπËnice prinesejo veliko globinske ostrine.S tem je laæje tudi samo fotografiranje artiklov.Saj se mi ni treba ukvarjati s specialnimimoËnimi luËmi, da bi recimo z DSLR na makroobjektivu zaslonko lahko zapiral do vrednosti22 in πe vedno lahko fotografiral s spodobnokratkimi Ëasi na stojalu. Niti kakovosti DSLRposnetka ne potrebujem. Tako mi za to zvrstfotografije

kompakt dobro sluæi.Fotografiram preizkuπane kamere in na TFTzaslonu se mi vseskozi dozdeva, da slika nadesnem delu slike ni ostra. Kot da bi mi vobjektiv uhajala direktna svetloba iz æarnice.Seveda, TFT zaslon ni kakπen kakovosten

Pazi! Umazan objektiv.

pokazatelj realne slike. Pa senËim z rokosvetlobo, da ne bi padala direktno iz æarnice v

objektiv, odmikam kamero in πe vednosem imel tisti Ëuden obËutek, da

nekaj ni v redu. Pogledamtudi objektiv. Na njemu je bil

en prstni odtis, ampak vprvem trenutku na njeganisem polagal pozornosti. Kopa sem kasneje obdelovalfotografije, so bile vse naistem delu neostre. Pravopaæena je bila razprπenostsvetlobe in s tem moËneneostrine posnetka. In takojsem se spomnil prstnega

odtisa in spoznal krivca. Ko semoËistil leËo, tudi neostrine ni bilo veË.In zaradi opisanih teæav, sem moral ponovitifotografiranje. Sem pa zato spoznal nekajnovega. OËisti objektiv vse neËistoËe!OËisti objektiv vse neËistoËe!OËisti objektiv vse neËistoËe!OËisti objektiv vse neËistoËe!OËisti objektiv vse neËistoËe!Digitalni tehniki se ne da izogniti, zato je trebabiti pozoren na nove teæave, ki prihajajo. Ena

izmed njih je tudi razprπenost svetlobe na leËiobjektiva zaradi prahu in drugih faktorjev. Inker tipalo drugaËe sprejema svetlobo kot filmin ker se nato podatki πe obdelujejo v faziprocesiranja, se vsaka napaka samo πepotencira v nadaljnem postopku. Ne samoenergija, bolj obËutljive kamere, problemi skarticami za shranjevanje in vse moæne teæavev nadaljni obdelavi na raËunalniku. Tudinavaden prstni odtis na filtru ali leËi objektivavam lahko zagreni pogled na konËni produkt,fotografijo.V veËih Ëlankih bom opisal πe drugaËne teæavein nova spoznanja. Marsikaj je drugaËe kotsmo poznali iz film fotografije. Eno izmedzanimivih spoznanj je tudi to, da vam lahkosamo pol zaslonke napaËna ekspozicijadrastiËno pokvari posnetek. In neverjetno, πena ostrini se pozna! O tem pa kdaj drugiË.Objektiv sem moral fotografirati prav podpravim kotom, da se opazi mali flek odbliænjega sreËanja leËe in prsta.Kjer je rdeË krog je lepo opazna neostrina,zaradi razprπene svetlobe, ki jo je povzroËilprstni odtis na prvi leËi. Manjπa je goriπËnica,veËje in hitreje pride do teæav. Velika globinskaostrina nam prinaπa nove teæave. ©e sploh soopaæene, ker z danaπnjimi kompaktnimikamerami lahko fotografiramo samo nekaj cmoddaljeni od motiva, globinske ostrine paimamo za pojem film fotografa nerazumljivoveliko. Toda goriπËnice 7mm nam takemoænosti omogoËajo.Zahteva pa se velika Ëistost objektiva, saj tuditipalo na drugaËen naËin sprejema podatke omotivu kot pa film.




Fotografija mimo raËunalnika...

Digital IXUS IIs

Avtera d.o.o., ©martinska 130, 1000 Ljubljana

...z novimi

produkti!

Digital IXUS 500

PowerShot s1 IS

Digital IXUS 430

PowerShot A80

Tiskalnik CP-200

PowerShot PRO1


Nikon D70Po nekajmeseËnem Ëakanju, kaj nam bo Nikonresnega ponudil v cenovno niæjem DSLRrazredu, je D70 konËno na prodajnih policah.O tej kameri je bilo kar nekaj mesecev velikogovora in ugibanja. Prava vroËa roba. Kajkamera v resnici zmore, pa nam pove πele takratko jo res ponudijo na trg in kot tako tudi napreizkus. Sedaj je tu. Z znano ceno cca. 335.000SIT, kit kompleta z objektivom 18 - 70 mm noveserije AF-S in po prvem preizkusu z znanokakovostjo in uporabnostjo. Po uradnipredstavitvi na koncu lanskega leta je bilo veËugibanj. Predvsem napovedana cena za ohiπjecca, 1000 EURO je æe ponujala razliËnavpraπanja in odgovore. Na kateri uporabniπkiin kakovostni stopnici je kamera, se je æe videlopo prvih fotografijah ohiπja in tehniËnihpodatkih. Da bo kamera nad modelom EOS300D je kazalo æe Ërno zelo dobro oblikovanoohiπje. Prve napovedane lastnosti kamere soobljubljale veliko. Predvsem zaradi moËnokonkurenËne cene se je na kamero tudi gledalokot odgovor na EOS 300D. Po predstavitvi inprvih opisih kamere pa se æe vidi, da je Nikonkrepko pospeπil v razvoju digitalne tehnologijein kameri z zanimivo ceno dodal mnogouporabnih in zanimivih lastnosti.Ko kamerovzameπ v roke veπ, da je D70 tam kjer je potehniËnih lastnostih v analogni SLR tehniki F80.Torej v sredini ponudbe in ne nekje na zaËetku.»vrsto ohiπje s polno tehniËne kakovosti æe poprvem prijemu v roke zadovoljuje tudizahtevnejπe hobi fotografe. Lahko reËem, da jeD70 podobno kot pred pol leta EOS 300Dnakazal, kaj je æe danes zmoæna ponuditiindustrija za to tehnoloπko obdobje zelosprejemljivo ceno.In kaj v resnici kamera ponuja?In kaj v resnici kamera ponuja?In kaj v resnici kamera ponuja?In kaj v resnici kamera ponuja?In kaj v resnici kamera ponuja?Æe poznate Nikon? Imate æe njegovo analognoopremo? Vam trenutno πe vedno edina cenejπakamera EOS 300D ne ponuja tistega kar stevajeni iz analogne SLR tehnike boljπih kamer?Za EOS 10D, D100, S2 pro, Pentax *istD,Olympus E-1, ali πe boljπe kamere pa nistepripravljeni odπteti denarja!Po tem je odgovor æe kar tu na zaËetku. »e æelitev digitalni SLR svet, kupite si D70. Kamera vamv tem Ëasu za ta denar nudi res veliko. In Nikonvam do Photokine sigurno ne bo predstavil kajkonkurenËnega za to ceno.OhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπjeVeËkrat poudarjam, da se æe po samemmaterialu, obliki in konËni obdelavi ohiπja lahkohitro ugotovi, komu je kamera namenjena, vkateri razred sodi in predvsem kako dobra jetehnologija v njej. Filozofija podjetij jeenostavna. Ne ponujaj preveË za malo denarja,ker potem ti draæjih “boljπih” kamer nihËe nebo kupoval. EOS 300D je æe prvi tak primer.

Lahko bi naredili podobno Ërno in matiranoohiπje kot ga ima D70 in kamera bi takojdelovala bolj “profesionalno”. Opazili smo æerazne programske reπitve za 300D, kako obitinezmoænost delovanja doloËenih lastnosti.Torej tudi podjetje samo bi lahko to naredilo.Vendar, koliko pa bi nas nato kupilo draæjokamero, ki nudi veË. Torej filozofija jeenostavna. In Ëe iz tega pogleda pogledam naD70, je toËno tam kjer je njegova cena. PaËeprav bi lahko bil z nekaj prijemi, boljπaplastika, moænost uporabe 50 in 100 ISO πekrepko viπje. Æe popolna zamenjava za D100 inprimerljiv s EOS 10D. Toda kdo bi pa potempotreboval novo Nikon kamero, ki bo najbrækmalu priπla in bo v enem razredu viπje? Æe vteh pogledih lahko vidimo, da ima vsakaslabost, kot prednost svoj “zato”. Kupec pa napodlagi tistega kar potrebuje, tudi izbere.Nikon pa je prav pri ohiπju uspel narediti velikpreskok v tem cenovnem razredu. Ko kameroprimeπ v roke poznavalec SLR kamer takojzaËuti, da je kamera nekaj veË. »eprav je ohiπjeizdelano iz Ëvrste plastike, pa le to ni gladko inhladno na otip. Je matirano, z odtisom strukturena plastiki, ob dræalu pa je material podobnegaobËutka kot bi bila mehka guma. Tako namkamera ne drsi iz rok. Predvsem uporabnikomNikon kamer je veËina gumbov na kameri dobroin jasno postavljenih in tudi dosegljivih.Na prednji strani imamo gumbe za sprostitevmoænosti odvzema objektiva iz kamere,prestavitev lastnosti AF ali M ostrenja, dvigbliskavice in z istim gumbom moænost vklopanastavitve korekture bliskavice. Spodaj desnopri objektivu je gumb za kontrolo globinskeostrine, luËko za pomoË pri ostrenju v slabπesvetlobnih pogojih ter redukcije efekta rdeËihoËi. Na vrhu dobro oblikovanega dræala, vrtljivigumb s katerim premikamo vrednosti zaslonke,spremembe + - nastavitve za korekturoekspozicije ter bracketing lastnosti. Tudi te v +- razliËnih nastavitvah. Z njim lahko tudinastavljamo nastavitev + - WB lastnosti in 3razliËna stiskanja zapisa.Na zgornjem delu kamere ob proæilcu jenastavitev za vklop in izklop kamere, proæilec,gumba za korekturo ekspozicije in nastavitevvklopa nastavitve bracketing moænosti. Gumbza vklop osvetlitve LCD zaslona z informacijami.Ta gumb v kombinaciji s pritiskom na gumb zanaËin zajema posnetka omogoËa πe hitroformatiranje brez potrebe za vstop v meni. Nalevi zgornji strani kamere je πe kolo za izbiroprogramov. Vseh skupaj je 10 programskihnastavitev in roËno M.Na zadnjem delu kamere imamo kar 13gumbov. Pod programskim kolesom sta gumbaza vklop nastavitve bracketing lastnosti in

hitrosti snemanja. Poleg iskala je nastavitev zaizravnavo dioptrije, sledigumb za vklopzaklepanja nastavitveekspozicije in AF, tervrtljivi gumb zanastavitev Ëasaekspozicije, vklopa/izklopa bracketingfunkcije, ISO, WB,razliËnih formatovzapisa RAW, RAW inJPEG, JPEG in razliËnihloËljivosti. Na levistrani ob zaslonu soπe gumb za pregledposnetih fotografij,vklop menija, vklop nastavitveISO in razliËnega ogleda veËih ali samoene slike v pregledni funkciji. Sledi gumb zavklop nastavitve WB in zaklepanje moænostibrisanja slik. Tu je tudi gumb za vklopnastavitve razliËnih formatov zapisa, loËljivostiin stiskanja datotek, z njim pa πe v preglednilastnosti vklopimo poveËavo in potrjujemonekatere funkcije v meniju. Desno od zaslonaje okrogli gumb s πtirimi izbirnimi moænostmi.Uporablja se za premikanje v meniju,premikanja slike pri pregledu fotografij,premikanjem med histogramom in zapisom skakπnimi nastavitvami smo fotografirali ter zapremikanje med toËkami ostrenja v iskalu. Podnjim je gumb za vklop izklop moænostidelovanja tega gumba in Ëisto spodaj na desnistrani zaslona πe gumb za izbris posnetihfotografij.Toliko o vseh nastavitvenih gumbih. Moæno paje da sem v tem prvem pregledu kamere katerolastnost delovanja in uporabnosti tudi izpustil.Na æalost poleg dveh preizkusnih kamer nisemdobil angleπkih niti slovenskih navodil, da bilahko videl, Ëe kamera nudi πe kaj veË.In kaj sem ugotovil med prvim preizkusom vsehIn kaj sem ugotovil med prvim preizkusom vsehIn kaj sem ugotovil med prvim preizkusom vsehIn kaj sem ugotovil med prvim preizkusom vsehIn kaj sem ugotovil med prvim preizkusom vsehteh moænih nastavitev?teh moænih nastavitev?teh moænih nastavitev?teh moænih nastavitev?teh moænih nastavitev?Kamera mi zelo lepo sedi v rokah. Zauporabnika vajenega draæjih kamer pa se takojËuti neæna plastika ohiπja. Vendar se ve, zakatere uporabnike je kamera namenjena. Le ti,pa v veËini primerov kamero lepo Ëuvajo in nitine potrebujejo ohiπja iz draæjih moËnejπihmaterialov.Nastavitveni gumbi so prijazni. Ko se jih enkratprivadiπ tudi dovolj logiËno postavljeni in zarazliËne nastavitve ne potrebujemo veliko Ëasa.Seveda, slednje velja, Ëe se s kamero dodobraspoznate in veËkrat z njo tudi fotografirate.Predvsem praksa in poznavanje tehnike je tista,ki nam omogoËa spoznati vse nastavitve in namjih pribliæati do te mere, da smo z logiËnostjonastavitev tudi zadovoljni.V kameri je Li-Ion baterija visoke kapaciteta1400mAh, napetosti 7,4 V. Po zagotovilihproizvajalca naj bi nam v normalnih pogojihfotografiranja zagotavljala kar 2000 posnetkov.

Sam sem jih ob prvem preizkusu z eno kameronaredil preko 400. Veliko sem uporabljal TFTzaslon za spoznavanje z nastavitvami inpregledom menija in se na indikatorju baterijeπe ni niË spremenilo. Polnilec in baterija sta vkompletu priloæena, za prvo popolno polnjenjepa je bilo treba cca. 3h. Edina zamera v tem delupregleda kamere gre na raËun odpiranja vratza baterijo. Odpiranje plastiËnega malegazatiËa z nohtom, je zaradi notranjega utoralahko boleËe, sploh pa nemogoËe za vse πesploh pa æenske z daljπimi nohti. PriporoËamzelo pazljivo odpiranje.Kameri je v kompletu priloæen novi objektiv izserije AF-S, ki je prirejen za tipalo velikosti 23,7x 15,6mm, kot ga uporablja Nikon. GoriπËnicaod 18 do 70 mm ( 27 do 105mm ekv. 35mm)nam omogoËa zadovoljiv πiroki kot in æe rahelteleobjektiv. Svetlobna moË 3,5-4,5 pa je πevedno zadovoljiva tudi za zahtevnejπoamatersko delo. Objektiv je lahek, ohiπje je iztrdne plastike kot ohiπje kamere, nastavitvenaobroËa za ostrino in zoom sta iz trde gume. Naprvi pogled mi deluje, kot bi ga naredili v Sigmi.Svoje v pozitivno smer, doda πe skala zmoænostjo odËitka oddaljenosti od motiva teroblikovno in statusno zlati napis Nikon, DX, ED.Viπjo oceno pa si zasluæi æe zaradi kovinskegabajoneta. Saj je ta kamera æe namenjena tudifotografom, ki bodo veËkrat menjali objektiv.Prvo mnenjePrvo mnenjePrvo mnenjePrvo mnenjePrvo mnenjeV tem prvem delu spoznavanja s kamero, se æelahko poda prvo mnenje. Nikon je v temcenovnem razredu z obliko, materiali,moænostmi nastavitev in uporabnosti kamere,ter solidnim objektivom in zmogljivo baterijonaredil odliËno kamero. Seveda to ocenopodajam iz momenta tega trenutka. Kajtidigitalne DSLR kamere se bodo πe cenile, vsibodo pokazali πe boljπe kamere v temcenovnem razredu, predvsem pa, konkurencebo vse veË. Vendar to nikakor ne zmanjπujedanaπnje vrednosti kamere D70.Po prvem vklopuPo prvem vklopuPo prvem vklopuPo prvem vklopuPo prvem vklopuZ osnovnimi nastavitvami na kameri se da hitro

Vsak detalj na kameri nam pove zgodbo. To je Nikon. Ime, ki æe od leta 1959 kroji tehnologijo profesionalne fotogafije. Vem samo eno. Nikon je vedno dajal prednost kakovosti naproti dobiËku. Je ta pot pravilna ali ne?


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

spoznati. Æe na zaËetku naj povem, da je njennamen uporabnosti mnogo veËji kot samoljubiteljskemu nedeljskemu fotografu. Ssvojimi zmoænostmi in nastavitvami, terlastnostmi nudi zelo veliko. Predvsem pa jenastavitev toliko, da se je treba z njimi dobrospoznati, Ëe jih vsaj del æelimo tudi uporabljati.Osnovne nastavitvene gumbe, ki so na kamerisem æe opisal. Sledi meni, ki ga vidimo z velikiËrkami (vsaj 4mm) na 1,8 inËa velikem zaslonus 130.000 toËkami. Toda preko menija je moænotoliko nastavitev, da v tem prvem opisu inpreizkusu kamere vseh ne mislim opisovati. ©esploh pa iz pogleda fotografa, ki vseh tehnastavitev tudi ne potrebuje. Toda moænosti sotu, njihova uporabnost ima za vsakega

uporabnika doloËeno vrednost in vsak si lahkoizbere svoje, njemu lastne favoriziranenastavitve.Nekaj nastavitev, ki so v meniju lahkonastavljamo æe z gumbi na kameri. Najboljzanimive in uporabne, ki pa so dosegljive samopreko menija so. Barvno optimiziranje slike (op-timize image), ki nam omogoËa nastavitverazliËnih barvnih, ostritvenih in prilagoditvenih(direct print) moænosti. NR (noise reduction) fil-ter, ki nam pomaga delno izniËevati efekt πumapri daljπih ekspozicijah. Menu Reset, ki nampovrne podatke v meniju v prvotno obliko, karje predvsem dobrodoπlo, ko damo kamero vroke prijatelju, ki rad raziskuje in prenastavljanaπe nastavitve. Vklop in izklop zvoËnega

signala. Vklop izklop pomoæne bele luËke zapomoË pri ostrenju v slabπe svetlobnih pogojih.Moænost zaklenitve brisanja spominske kartice.Vklop izklop pomoænih Ërt (grid), mreæe v iskalu.EV nastavitev popravljanja v stopnjah 0,3 ali0,5. Moænost nastavljanja kompenzacijeosvetlitve brez uporabe gumba za vklop ki jena zgornjem delu kamere. Tako lahko zelo hitronastavljamo kompenzacijo za vsak posnetekposebej. Moænost nastavljanja velikostimerjenja svetlobe v naËinu center weight,6,8,10 ali 12mm. Kdaj kamera lahko uporabljabracketing lastnost. NaËin snemanja v brack-eting funkciji. Nastavitve AF/AE lock.Posamezna nastavitev AE lock lastnosti.ObmoËje ostrenja, samo v toËki ali tudi v njeni

bliæini. RazliËne nastavitve bliskavice. S katerohitrostjo naj bliskavica deluje (1/60 max. zvgrajeno). »as delovanja TFT monitorja in Ëasprikaza izmerjenih nastavitev v iskalu. »asdelovanja samosproæilca in Ëasvzpostavljenega delovanja z daljinskimproæilcem.Æe po tem beænem pogledu je nastavitev toliko,kot jih do sedaj v tem cenovnem razredu nismobili vajeni.©e enkrat veË lahko potrdim, da je trenutnoNikon z kamero D70 prav tam kjer je njegovacena. In za ta denar boste dobili veliko.FotografiranjeFotografiranjeFotografiranjeFotografiranjeFotografiranjePri filmu kakovost slike ni odvisna od kameresame. »e vstavimo v F65 ali F5 enak film in

18mm in sonËno vreme. tudi v kontrastnih razmerah se kamere znajde.

70mm. Ni kaj. S to kamero lahko zajamemo mnogo zanimivih motivov.Tudi v studijskih pogojih se kamera odliËno znajde. ©est milijonov toËk! nikakor jih ne glejte iz pogleda hibridnihkompaktnih kamer. ToËke iz D70 nudijo mnogo, mnogo veË.



fotografiramo z enakim objektivom razlike vkakovosti zapisa ni. Poznamo pa razliËnouporabnost kamere. Profesionalni fotograf, kifotografira veliko ne posega po F65, F80.Kamere so preneæne in tudi nekaterihnastavitev ne premorejo. Hobi fotograf pa æezaradi cene in tudi veËje teæe kamere, neposega po F100 in F5. Kameri mu za njegovnaËin uporabe ne nudita niË kaj veË.V digitalni tehniki je drugaËe. Poleguporabnosti ohiπja imamo sedaj πe nov faktor,ki ga je treba upoπtevati. To je sama tehnologijazajema svetlobe preko CCD/CMOS tipal, A/Dpretvornika in vseh programskih reπitev, ki namelektronske signale spremenijo v bitni zapis.Vendar vseeno nam tudi med digitalnimi DSLRkamerami πe vedno tudi ohiπje kroji uporabnostkamere. Seveda ne kakovosti slike same. Vemoæe, da konËni produkt fotografija ni odvisen odohiπja kamere, πtevila toËk na tipalu in vsehmoænih nastavitev. Za dobro fotografijo je πevedno najpomembnejπi fotograf, ki za kamerostoji. »e pa nam kamera omogoËa mnoæiconastavitev in Ëe jih fotograf pozna, potem silahko olajπa samo delo pri zajemu dobrefotografije. In z D70 to ni teæko. Sam sempreizkusil dve kameri D70 s tremi objektivi. AF-S 18 - 70 mm, f/3,5-4,5, ki je priloæen vkompletu, makro 105mm f/2,8 D in starejπimAF Nikkor 80 - 200 mm f/2,8 D. VeË fotografijprvega preizkusa je na e-fotografija.com.Preizkus je narejen predvsem iz pogledauporabnika, ki tako kamero æeli v bodoËe kupiti.Zato sem k preizkusu preko foruma povabil tudivse zainteresirane kupce, da se s kamerospoznajo in podajo tudi svoje mnenje.

In zaljuËna ocena iz povsem uporabniπkegaIn zaljuËna ocena iz povsem uporabniπkegaIn zaljuËna ocena iz povsem uporabniπkegaIn zaljuËna ocena iz povsem uporabniπkegaIn zaljuËna ocena iz povsem uporabniπkegavidika.vidika.vidika.vidika.vidika.Kamera je namenjena hobi fotografom, ki sokljub πe vedno visoki ceni kamer æe pripravljenivstopiti v DSLR svet. D70 nudi zares veliko.Mnogo veË kot kamera EOS 300D s katero joboste najbræ tudi najveË primerjali. Todaprimerjava je brezpredmetna. »e stepripravljeni odπteti veË denarja, boste tudidobili veË. Saj je 300D πe vedno cenejπakamera. In ne boste z D70 dobili veË v kakovostikonËnega produkta slike, ampak predvsem vuporabnosti kamere. Kakovost fotografije, sene razlikuje skoraj v niËemer od ostalih DSLRkamer. Uporabniki kamer tega cenovnegarazreda le redko poveËujejo fotografije vvelikost 30 x 45 cm, uporabljajo fotografije zakakovostni grafiËni tisk itd. Danes se v veËiniprimerov fotografije iz teh kamer uporabljajoza pregled in oceno na raËunalniπkem zaslonu.In se iπËejo napake v velikih poveËavah, kar paje velikokrat povsem brezpredmetno. Samvedno poudarjam, da se da tudi znajenostavnejπim kompaktom posneti dobrofotografijo. Seveda ne v vseh pogojih, toda vnormalnih svetlobnih pogojih se da dobro zajetimarsikateri motiv. Zato v tem prvem preizkusune mislim opisovati vseh zmoænosti pri razliËnihnastavitvah, predvsem v viπjih ISO. To bomopravil pri detaljnem preizkusu po DIWAmerilih. Opozarjam pa na eno æe od EOS 300Dznano dejstvo, katerega sem zapisal (e-fotografija.com) v rubriki “Matjaæeva ocena”.Kamera je dobra, kolikor od nje uporabnikpriËakuje in potrebuje. Æe za EOS 300D semopozarjal, da vsi, ki jo æelite kupiti in ste vajeni

SLR kamer viπjega razreda, dobro razmislitepred nakupom. Na zaËetku vlada evforija nadæe dosegljivo ceno in mnoæico nastavitevdigitalne kamere. Toda fotograf kmalu ugotovi,da je to le DSLR kamera ki mu za njegov naËinfotografiranja nudi premalo. In kot sem æezapisal na zaËetku. Filozofija podjetij delujeprav na tem principu, da πele Ëez Ëas ugotovite,da od kamere mogoËe æelite veË. Prav tako jetudi pri D70. »e ste vajeni delovati s filmkamerama F100 in F5 ali digitalnima D100 inD1x, D1h, premislite, ali vas bo D70 v celotizadovoljila. Lahko pa jo sedaj uporabite zavstop v DSLR svet, kasneje zamenjate aliuporabljate kot drugo kamero. Vendar takonËni zapis vzemite samo kot moje osebnomnenje oziroma moj nasvet. Kajti Ëe stezahtevnejπi fotograf in πe ni sila za vstop vDSLR, dobro razmislite. Nekateri lastniki EOS300D, æe Ëakajo novosti, oziroma pogledujejovsaj po 10D.Je pa res nekaj drugega. Z æe kupljeno digitalnokamero so lahko kupci vsaj æe delovali, kajtiboljπe kamere so πe obËutno draæje. In prav tunastopa v tem trenutku D70. Nudi toliko veËmoænih nastavitev za to ceno, da jo samoplastiËno ohiπje loËi od πe veËje uporabnosti.No πe ena meni nerazumljiva lastnost v mnoæicidobrot, ki jih D70 ponuja. Pa je tudi ta najbræpojav filozofije, ki sem jo æe omenjal. Kameranam omogoËa najniæjo nastavitev obËutljivostisamo 200 ISO. Æe to nakazuje, komu je takamera namenjena. Preizkusne fotografije semfotografiral nad 1/1000 sekunde in zaslonkocca. 8. Res je, kar si nekateri mislite. Zasvetlobno slabπe objektive in normalno

uporabo kamere je to celo prednost, Ëe imamotudi pri viπji obËutljivosti ISO dobro konËnosliko. Vendar kaj pa, Ëe æelimo motiv zajeti zdolgimi Ëasi in odprto zaslonko? Odgovor jezopet na dlani. Fotograf, ki pozna tehnikofotografiranja in uporabno vrednostpripomoËkov, bo posegel po sivem filtru.Zadeva je reπena! Ja. Vendar, bi nam jo æe lahkoreπili tudi programerji. No, pa saj jo bodo. Kotobstajajo za EOS 300D doma spisani programiza delovanje sedaj zaklenjenih funkcij, bodo tonajbræ naredili tudi za D70. Oziroma, se æe lahkoveselimo. Nova Nikon kamera bo Ëez Ëasprinesla πe veË. Med drugim tudi moænost niæjihnastavitev obËutljivosti. Seveda za tistega, kito lastnost sploh potrebuje. Vendar, Ëe vasmoænost delovanja s samo 200 ISO ne moti,oziroma se znate ogniti temu problemu, neËakajte novih kamer, kajti za novo, bo priπla πenovejπa itd, itd.Toliko o prvem praktiËnem preizkusu s kameroNikon D70. VeË o tehniËni vrednosti kamere,njenih zmoænostih nastavitev, kakovostifotografije pod razliËnimi nastavitvami, pa vobseænejπih preizkusih pod pogoji, kot jihdoloËa DIWA. Za veliko veËino hobi fotografov,za katere je D70 namenjena je zapisanega inpokazanega povsem dovolj. Zahtevnejπimuporabnikom pa lahko uporabnost kamerepomeni povsem nekaj drugega!Za konecZa konecZa konecZa konecZa konecVem, da se bodo poËasi zaËeli zbirati tabori enihin drugih. DSLR kamer je æe kar nekaj na trgu,πe veË jih bo.D70 ni zamenjava za D100. Res, da ima enakotipalo, izboljπan LSI procesor, tak kot je v D2h

Baterija v kameri D70 je na zunaj podobna veËini kot jih æe poznamo. Vendar zdræi mnogo veË! Naj bo 200ISO ali 1000ISO, pomembna je fotografija. Spoznajte kamero in dobro vam bo sluæila.



in veliko novih funkcij v meniju. Toda samo telokamere πe ni tisto, ki bi zahtevnejπega fotografares zadovoljilo. Ne primerjajte kamere D70 s300D. 300D je na trgu æe sedem mesecev insami veste, kaj pol leta v digitalni tehnikipomeni. Predvsem pa, kakovost slike je priobeh dobra. In kakovost slike je vedno odvisnaod pogleda na njo z oËmi vsakega fotografa

Nikon D70 in AF-S 18 - 70mm. Fotografirano pri ISO 1600. Zaradi visoko nastavljene obËutljivosti se pridobljeni πum ne opazi, Ëe se uporabi program Neat Image.

S predstavitvijo najnovejπih digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov niæjega cenovnegarazreda prav gotovo tudi marsikaterega hobifotografa zasrbi, da bi si omislil novo igraËko.PoveËini so bili prej cenovno dostopnimnoæicam le kompaktni (oz., s fiksnimobjektivom) digitalni modeli. Mene je ta æeljamalce bolj zasrbela, in tako sem naredil novostopniËko na fotografski lestvici (in πe poveËalluknjo v denarnici), zamenjal sem Canon G3za Nikon D70. In torej, kakπno je fotografiranjev praksi v primerjavi s kompakti? Predvsemje tu obËutek zanesljivosti, ki ga z G3 ali Ëimpodobnim nimaπ. Odzivnost sploh niprimerljiva. Slika v iskalu je toËno tisto, kar boπimel na senzorju, avtomatsko fokusiranjedeluje in ne prosiπ nekoga nad oblaki, da bimu uspelo. Je paË nekoliko nerodno, Ëe hoËeπslikati skupino dvajsetih ljudi, ti pa milostnodrziπ sproæilec in Ëakaπ na zeleno luËko zafokus in bliskavico. Kreativne in tehniËnezmoænosti se le πe poveËajo z veliko izbironamenskih objektivov - ribja oËesa, telefoto,objektivi z zelo odprto zaslonko. »e ste bili prejnekoliko omejeni, vas sedaj omejujeta

posebej. Vsaka kamera ima svoje reπitve, takov pozitivno kot negativno smer. In zaenkrat sekakovost slike med cenejπimi kamerami intistimi najdraæjimi ne razlikuje veliko. ©e splohËe kakovost gledamo v poveËavah 30 x 45 cmna foto papirju. So malenkosti, toda zopet odfotografa do fotografa drugaËe opaæene.Odgovori v prid enih ali drugih pa vedno

obstajajo. Vendar kamero kupujte spremislekom. Za kaj jo potrebujeteZa kaj jo potrebujeteZa kaj jo potrebujeteZa kaj jo potrebujeteZa kaj jo potrebujete. In Ëe bostepravilno izbrali, bo to vaπa najboljπa kamera znajkakovostnejπo sliko. Sam nikoli nisemuporabljal Velvie. Enostavno je nikoli nisem zasvoje delo in oko, oziroma za moj pogled namotiv in fotografiranje potreboval. In zavedajtese, najboljπa kamera ne obstaja. »e, kamere

denarnica in velikost potovalne torbe. Paslabosti? Zadeva je vsaj trikrat teæja in precej,precej veËja. Zelo dobro za dejanskofotografiranje, a ni ravno prijazno kakπnimhitrim izletom ali potovanjem. Nekateri bodomorda pogreπali pregled fotografiranja na LCDzaslonu, a ti πe verjetno niso videli skozi oËkeDSLRja. Konkretno, Nikonov D70 komplet z“kit” objektivom je Ëvrst in velik stroj gledena prejπnje foto izkuπnje. Ima manjπe tehniËnespodrsljaje, kot npr. pojava moire vzorca podnekaterimi pogoji, pojav barvnih pasov priviπjih hitrostih zaklopa, prelivanje barv prislikanju sonca, nekoliko konzervativnonaravnano merjenje svetlobe. Fotograf morate posebnosti razumeti in se nauËiti ravnati zaparatom tako, da ga le-te ne presenetijo.Zrcalno refleksni fotoaparati so orodje, zakaterega moramo skrbeti. »iπËenje senzorjabo ena izmed malce bolj teËnih opravil, ki jihpri kompaktih ni. Skratka, kolikor denarja,toliko plastike, leË in Ëipkov. Pravo orodje zapravi namen, potrebe in æelje. Premislite samikaj potrebujete za svoj namen, ko se odloËateza nakup. Rudi BenkoviË

primerjate med seboj poglejte na celotnotehnologijo v njej in njene resniËne uporabniπkezmoænosti. Ker Ëe gledate samo svojeuporabniπke æelje, nikoli ne morete biti dovoljobjektivni. V naslednjem preizkusu kamereNikon D70, ki ga bom opravil po merilihorganizacije DIWA bom o tem zapisal veË.


Nikon D70 v primerjavis kompaktom (mnenje uporabnika)

Ob velikem dogodku so se drenjali sami fotografi z belimi objektivi. Pa se da tudi z D70 prav dobro posneti πetako zahtevni motiv. Najprej pa se moram D70 πe dodobra navaditi.

Tudi v studijskih pogojih se je D70 zelo dobro izkazala. Veliko pa je odvisno od kakovosi objektiva. »e najdemo pravi motiv, bomo z dobro kamro le tega tudi pravilno zajeli. Z D70 vam bo to tudi uspelo.



EOS 1D MarkII

TradicijaTradicijaTradicijaTradicijaTradicijaCanon ima æe dolgoletno tradicijo izdelave fotokamer. Prvo pod imenom Kwanon so izdelali æedaljnega leta 1937. Vseskozi so bili v inovacijahmed vodilnimi. Dolgo, dolgo vrsto let, pa nisomogli prepriËati veËine profesionalnih fotoreporterjev, da bi bile odliËne kamere tistegaËasa F1, F1new, T90 in na zaËetku EOS 1 njihovaprva kamera. Nikon je imel predvsem v πirokemdelu dodatne opreme veliko prednost.Vendar so pri Canonu naËrtno delovali za prebojv PRO razred ob pravem Ëasu. V letu 1985 je skamero Minolta 7000 priπla avtomatska ostritevtudi med zrcalno refleksne kamere in samo enavelika inovacija, prenos ostrenja prekomotorËkov v objektivu je Canonu leta 1986omogoËila poËasi a zelo uspeπno prepriËevatizahtevne fotografe, da so prestopali v njihovevrste. »e je imel Nikon v Ëasu MF (roËnegaostrenja) 90% deleæ med foto reporterji, je danes

razmerje obrnjeno. Na Canon so PRO fotografizelo moËno vrgli oko leta 1989 ob predstavitvikamere EOS 1. Leta 1994 pa je kamera EOS 1n inpredvsem πirok spekter L objektivov sstabilizacijo slike veËino prepriËal v zamenjavoopreme. Sledili sta πe kameri EOS 1RS snegibajoËim pol prozornim zrcalom in EOS 1V,ki je dokonËno dokazal, da Canon zna nareditiPRO kamero tudi za najzahtevnejπe.In tudi v digitalni dobi Canon ni dræal kriæem rok.Razvoj digitalnih kamer sicer ni bil tako hiter kotpri nekaterih drugih podjetjih toda dobro sovedeli, kdaj bo tisti pravi trenutek za menjavotehnologije tudi med reporterji. Sodelovanje sKodakom je rodilo dve odliËni DSLR kameriD2000 in D6000. ©e danes lahko katero izmednjih vidite v rokah katerega izmed reporterjev.V decembru leta 2001 pa “boom”. Kamera EOS1D je pomenila tako velik preskok v digitalnemreporterskem svetu, da o kakπni resnikonkurenci sploh ni bilo govoriti. Æe takrat semv preizkusu kamere zapisal, da je prvi dobitnikzlate olimpijske medalje v Salt Lake City æe znanπe predno so se le te priËele. To je bila kameraEOS 1D. Dve leti in πe danes je kamera æeljamnogih foto reporterjev, ki si je zaradi premalodela πe niso mogli privoπËiti. Oziroma dve letije ta kamera odliËno sluæila vsem fotoreporterjem.

EOS 1D Mark IIEOS 1D Mark IIEOS 1D Mark IIEOS 1D Mark IIEOS 1D Mark IIV letoπnjem letu pa reporterje Ëakata dva velikadogodka. To je Evropsko nogometno prvenstvoin Olimpijske igre. In ker je Nikon fotografomponudil D2h, t.j. primerljivo kamero kot je EOS1D, je Canon v zaËetku leta predstavil novost.EOS 1D Mark II, je kamera, ki nam æe nakazujekje je danes in kam gre foto digitalna tehnika. Vskoraj enako ohiπje so dodali novo osemmilijonsko tipalo in novo elektroniko. Kamera jeπe hitrejπa, zmore 40 posnetkov v seriji,predvsem pa je kakovost slike moËno izboljπana.Sedaj so fotografije iz te kamere æe odliËnekakovosti tudi za poveËave v velikosti dvehrevialnih strani. Predvsem pa so moËno izboljπalidelovanje kamere pri slabπih svetlobnih pogojih.S to kamero uporabiti 1000ISO in v uredniπtvoprinesti tehniËno dober posnetek ni noben prob-lem. Tako nam prav Mark II æe nakazuje, da sebomo kmalu tudi v drugih kamerah igrali z viπjiminastavitvami ISO, pa bo fotografija πe vednokakovostna.Verjamem pa, da bi kamera zmogla πe veË, Ëene bi malo privili “pipico”. Tako kot se daodkleniti nekatere omejitve na 300D, tako binajbræe lahko marsikaj spremenili tudi na tejkameri. Mislim, da je kakovost slike naËrtno πemalo slabπa od tiste v 1Ds. Kajti, Ëe ne bi naredilitako, kdo bi πe enkrat draæjo kamero 1Ds sploh

πe kupoval. Se pa æe veselim! Canon je pokazalosem milijonsko tipalo in proces obdelave slike,ki moËno navduπuje. In samo πe vpraπanje dvehtreh mesecev je, kdaj nam bodo to tipalopredstavili v manjπi pol profesionalni kameri.Letoπnje leto bo predvsem po zaslugi PhotokinemoËno tehniËno obarvano prav v DSLR razredu.Med kompakti je æe vse znano. Predvsem pa pravv primerjavi osem milijonskih tipal med hibridiin EOS 1D Mk II lepo kaæe koliko kakovostnejπatehnologija je prisotna v DSLR kameri. Razlikaje oËitna. »e nam hibridi 8MP razreda prinaπajoæe mnoæico πuma pri 200ISO, nam ga Mark II ssvojo tehnologijo v veliko manjπi meri pokaæeπele pri 1000 ISO. Upam, da bo konkurencakmalu veËja, saj se bodo le na ta naËin zaËelevisoke cene drastiËno zmanjπevati.EOS 1D Mark II æe podrobneje preizkuπam in vmaju bo na spletni strani e-fotografija.comobjavljen preizkus po zahtevnih DIWA merilih.

Matjaæ intihar

Canon EOS 1D Mark II. Vsi posnetki so posneti pri 1000ISO obËutljivosti. Tonsko so fotografije malo sprane, saj je bilo v dvorani svetlobe le za vzorec. Vendar se fotografije naknadno obdela v programu za obdelavo fotografijin barve se zasiËi ter doda se veË kontrasta. S pomoËjo zadostne koliËine toËk, pa nam ta kamera æe omogoËa oddati datoteko tudi za veËje poveËave ali tiskanje plakata. Foto: Primoæ JeronËiË

Canon EOS 1D Mark II, EF 300mm f/2,8, 1/1000 sek, f/2,8, 1600ISO. Foto: Primoæ JeronËiË Fotografirano s 1000ISO. ©e vedno je ohranjena vrhunska risba in odliËna ostrina. Foto: Matjaæ Intihar



Mnenje (bodoËega) uporabnikaMnenje (bodoËega) uporabnikaMnenje (bodoËega) uporabnikaMnenje (bodoËega) uporabnikaMnenje (bodoËega) uporabnika(Ta kamera je namenjena πportnim foto-reporterjem. In je kar prav, da jo za preizkus damtudi pravemu reporterju, ki svoje delo obvlada.Tako dobiπ informacije iz prve roke! M.I.)Ko prviË zagledaπ nov Canonov 1D Mark II si sampri sebi malo razoËarano reËeπ “No saj ni niË takonovega”. V naslednjem trenutku se hitropopraviπ in ugotoviπ, da pri samem izgledu inergonomiji fotoaparata tako ali tako ni bilopotrebnih nobenih sprememb. Tako se tudi noviMark II usede v roko, kot da bi bil ulit iz enegasamega kosa. »eprav sem æe pribliæno vedel kajlahko od novega fotoaparata priËakujem, sembil vseeno kar malo razburjen, ko sem ga konËnoprijel v roke. Toda tudi prvi pogled ne prinesekakπnih veËjih odkritij. Fotoaparat razendiskretnega napisa Mark II ni niË drugaËen odprejπnjega. Prve razlike se pokaæejo, ko sefotoaparat priæge. Dodanih je nekaj boljpodrobnih nastavitev za samo kvaliteto zapisa,ter nekaj dodatnih nastavitev, vendar pa jeosnovno delo s fotoaparatom πe vedno enako,zato tudi ni kakπnih teæav pri njegovi uporabi.Prva stvar, ki zares pade v oËi je moænostuporabe SD kartice, ki ponuja kar nekaj razliËnihugodnosti. Tako lahko uporabimo dodatno SDkartico kot reπevalni pas, ko v najpo-membnejπem trenutku ostanemo brez prostorana CF kartici, ali pa jo uporabimo kot dodatnokartico in tako hkrati zapisujemo slike na obekartici skupaj in s tem moËno zmanjπamomoænost izgube pomembnih slik. Druga pravtako pomembna sprememba pa je moænostpoveËave slike pri pregledu na LCD zaslonu, kije nekoliko svetlejπi kot je bil pri 1D. Tako lahkoæe na terenu veliko bolj natanËno vidimo ali je

posneta slika ostra ali ne. K temu pripomore tudihistogram za vsako od treh barv posebej (rdeËa,zelena, modra). Poleg tega ima novi Mark II πenekaj dodatnih priboljπkov kot so 8MP senzor,ki pripomore k nekoliko bolj umirjenemu delu,saj nam da nekaj veË rezerve pri rezanju alipoveËevanju slik, katere pri 1D (4MP senzor) dosedaj ni bilo. Prav tako ima moænost slikanja do40 posnetkov v sekvenci, ki pa je po mojemmnenju bolj prodajni trik, kot pa zelo uporabnanovost. Velikost pomnilnika, ki omogoËa slikanje40 posnetkov v sekvenci da fotografu obËutek,

da lahko vËasih dræi sproæilec pritisnjen dalj Ëasa,vendar pa se tudi pri daljπih sekvencah ponavadistvar ustavi æe po kakπnih 10 do 15 posnetkih,ker za veË paË ni potrebe, pa Ëeprav fotoaparatto omogoËa. NajveËji korak je bil narejen prikvaliteti posnetkov z visokimi ISO nastavitvami(ISO 1000-1600, medtem ko moænosti testa priniæjih ISO nastavitvah zaradi specifiËnih okoliπËin(slaba svetloba v prostorih, kjer sem fotoaparatuporabljal) ni bilo). Slike so tako veliko boljπekvalitete z manj moteËega πuma. Fotoaparat imaπe kar nekaj dodatnih novosti, katere pa zaradi

kraja testiranja (πportno tekmovanje v dvorani)ni bilo moË preizkusiti. Fotoaparat nirevolucionarna novost, ampak po moji ocenizgolj nova boljπa razliËica dosedanjega 1D, kiponuja nekaj novosti. Te fotografom, katerim jebil obstojeËi 1D dovolj (predvsem omejitev 4MPsenzorja in nekoliko slabπa kvaliteta posnetkapri viπjih ISO nastavitvah), ne bodo prinesleveliko novega, medtem ko vsem ostalimuporabnikom (fotoreporterji in πportni fotografi)Mark II ponuja izpolnitev tistih æelja, katerih jim1D do sedaj ni mogel izpolniti. Primoæ JeronËiËPrimoæ JeronËiËPrimoæ JeronËiËPrimoæ JeronËiËPrimoæ JeronËiË

Od odskoka do doskoka. Izmeriπ svetlobo, oddaljenost in sproæiπ. S pravo kamero dobimo tudi prave rezultate. Foto in obdelava: Primoæ JeronËiË.



KonicaMinolta Dimage Z2KonicaMinolta Dimage Z2KonicaMinolta Dimage Z2KonicaMinolta Dimage Z2KonicaMinolta Dimage Z2 je naslednicaprodajno zelo uspeπne Dimage Z1. Oblika innastavitve niso bistveno drugaËne. ©e vednonam ponujajo kamero, ki je enostavna zauporabo. Z Dimage Z2 stavijo na æe znaneprednosti modela Z1. Dodali so samozmogljivejπe tipalo, sedaj premore πtirimilijone toËk, moænost uporabe dodatnebliskavice in snemanje video zapisa vloËljivosti 800x600 toËk. Objektiv ima 10X-no razmerje goriπËne razdalje. Ta je od 38mmdo 380mm. Zraven pa nam kamera ponujaπe 4X-ni digitalni zoom. Kar pomeni daimamo razmerje od 38mm pa vse do1520mm. Z dodatnim πirokokotnimkonverterjem (0,75x) pa pridobimo πe πirokikot 28mm. Oblika kamere je zelo zanimiva.Æe za Z1 sem zapisal vesoljska. Vendar smose je do sedaj æe navadili in ni veË moËno

vpadljiva. RoËaj za dræanje z desno roko jevelik in kamero se zelo lahko dræi. Lahko birekel, da je oblika zelo podobna DSLRkameri. Tako gumb proæilec na zaËetkudræala kot gumb za prenastavitev goriπËnicena zadnjem delu sta zelo ergonomskopostavljena. Na vrhu pa sta πe dva gumba skaterima vkljuËimo makro lastnost,

nastavimo delovanje bliskavice in pa okrogligumb z nastavitvami osvetlitvenih moænosti.Od popolne avtomatike, do scenskihprogramov, polavtomatskih nastavitev Ëasain zaslonke, ter popolne roËne moænosti.Kamera uporablja πtiri navadne AA baterijein SD/MMC spominske kartice. Dimage Z2je vsekakor napredek glede na Z1. Od

konkurent pa jo loËi veËja loËljivost, moænostuporabe dodatne bliskavice in SVGA videozapis v izredni loËljivosti 800x600 toËk in 15slik v sekundi. Kakovost slike je dobra, zaradiveËje loËljivosti pa se æe da narediti veËjepoveËave. Z2 pa je tudi cenovne vmes medprvo predstavljeno C-760 UZ in naslednjo S1IS. M.I.

OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus je s svojo serijo 700, med prvimizaËel ponujati kamere z 10X-nim razponomgoriπËne razdalje. C-760 pa je posebneæ. Jetrenutno najmanjπa kamera z 10X-nimoptiËnim zoom objektivom. GoriπËnica pa jenekaj posebnega. Objektiv nam ponujagoriπËnico od 6.3 - 63mm (35mm, 42mm do420mm). Torej je kamera namenjena vsem, kisi æelijo fotografirati bolj oddaljene objekte,ali si bliænje moËno pribliæati. Na voljo paimamo πe 3X-ni digitalni zoom. Svetlobna moËobjektiva je f2,8-f3,7. Tipalo je velikosti 1I2,7inËe in ima 3,2 milijona toËk. S kamero lahkodelujemo tudi v makro obmoËju vse do 3 cm.LoËljivosti zapisov so od 3200 x 2400

Trije muπketirjiOlympus Camedia C-760 UZ, KonicaMinolta Dimage Z2 in Canon PS s1 ISOlympus Camedia C-760 UZ, KonicaMinolta Dimage Z2 in Canon PS s1 ISOlympus Camedia C-760 UZ, KonicaMinolta Dimage Z2 in Canon PS s1 ISOlympus Camedia C-760 UZ, KonicaMinolta Dimage Z2 in Canon PS s1 ISOlympus Camedia C-760 UZ, KonicaMinolta Dimage Z2 in Canon PS s1 IS. Kamere si

med seboj niso tako prijateljske, kot bi muπketirji morali biti. Vendar pa so si

toliko razliËne v svoji podobnosti in razredu 10X-nega zooma, da je kar prav da

jih opisujem skupaj. Zaradi razlik v svoji podobnosti si na koncu lahko izberemo

zase najboljπo. Najboljπe kamere pa tako ali tako ni. Vsak kupec ima svoje zahteve.

In poglejmo si, koga lahko doloËena kamere zadovolji.

(interpolacija), 2048 x 1536, 2048 x 1360, 1600x 1200, 1280 x 960, 1024 x 768, 640 x 480 toËk.Kamera nam omogoËa stisnjeni zapis JPEG, kotnestisnjeni TIFF. Film lahko zapisujemo vloËljivosti 320 x 240 toËk, 15 slik na sekundo,z zvokom. Dolæina zapisa je omejena samo skapaciteto pomnilniπke kartice.Ostrenje je TTL avtomatsko z zaznavokontrasta (iESP autofocus, spot autofocus,izbira podroËja avtomatskega ostrenja, roËnoostrenje preko smernih tipk na ohiπju). Kameranam ponuja πe veË naËinov korekture belebarve in veË moænosti nastavitve osvetlitve.Od programske avtomatike, raznih scenskihavtomatik, polavtomatskih nastavitev

zaslonke in Ëasa, do popolne roËne nastavitveobeh funkcij. Moæna je tudi kompenzacijaosvetlitve, nastavitev obËutljivosti od 50 do400 ISO, ter Ëasov od 16 sek. Do 1/1000sekunde.Na kamerah z daljπimi goriπËnimi razdaljamije iskalo zelo uporabno. Preko LCD zaslona le

teæko poiπËemo motiv. Iskalo je elektronkso(EVF) s loËljivostjo 240.000 toËk. Zunanji LCDzaslon pa premore loËljivost 110.000 toËk.Olympus Camedia C-760 UZ je pravapopotniπka kamera. Je majhna 104.5 x 60 x68.5 mm, lahka 280g, uporablja Li-Ion baterijo,ki je priloæena v kompletu. Prav tako polnilecin 16MB xD kartica. Dodatno baterijo inzmogljivejπo kartico si kar takoj dokupite obnakupu kamere. C-760 UZ pa bo zadovoljilavse tiste, ki si æelijo kamero z dolgo goriπËnorazdaljo, malo fotografirajo skupine vprostorih, hoËejo kamero za zmerno ceno, pod100.000 SIT in seveda æelijo kompaktnost inmajhno teæo. V teh zadnjih lastnostih pa je tudinjena glavna prednost pred konkurentkama. M.I.

Z digitalnimi kamerami je enostavno rokovati. Fotografa z digitalko pa tudi hitro spoznate!

Prednost Minolte Z2 je v njeni veliki lahkotnosti uporabe. Je ni kamere v tem razredu, ki ne bi imela tako malo gumbov in samo tiste res potrebne nastavitve.

42mm 420mm

38mm 150mm 380mm 4X digitalni zoom



Canon PowerShot s1 ISCanon PowerShot s1 ISCanon PowerShot s1 ISCanon PowerShot s1 ISCanon PowerShot s1 ISCanon v tem razredu dolgo ni imel svojepredstavnice. Sedaj pa se æe opaæa, da je sto kamero v razredu 10X-nih zoom objektivovnaredil pravi korak. OdliËno ohiπje, ki je tudizelo Ëvrsto grajeno, vrtljiv zaslon, optiËnistabilizator slike in zelo hitri USM motornipogon premikanja leË so tiste odliËnelastnosti, ki kamero dvigujejo nadkonkurente. Ker sem kamero v prejπnjiπtevilke æe opisoval, tokrat prikazujem samoprimerjavo, kaj nam prinese optiËnistabilizator slike. Naproti prej opisanimakamerama pa ima za nekatereuporabnike doloËene slabosti.Naprimer. Ni tako majhna in nimaoptiËnih 420mm goriπËnice kot C-

760 UZ ali pa nima πtirih milijonov toËk,moænosti dodatne bliskavice in video zapisav SVGA kakovosti, kot Z2.Kot lahko vidimo, so si lahko tri konkurenËnekamere enakega razreda povsemenakovredne. Vsaka ponuja nekaj svojega.Vsaka ima nekaj pozitivnih lastnosti, kidoloËenim kupcem pomenijo najveË, ko seodloËajo za nakup. Tako, da najboljπe kamerene moremo doloËiti. Vsak posamezni kupec,si lahko najde za njega najboljπo in se za tistotudi odloËi.Æe razlika v ceni 30.000 SIT med C-760 UZ in

s1 IS pove veliko. ©e posebno, Ëe vemo,da nam pri C-760 UZ ni treba dokupitibaterije za normalno uporabo. Li-Ionbaterija z moænostjo polnjenje kot

polnilec sta æe priloæena. Takopri Z2 kot s1 IS moramo

stroπek polnivih baterijin polnilca πe dodati.

KonicaMinolta Z2 je na sredini cenovnelestvice. In po mojem mnenju tja tudi sodi.»eprav ima malo veËje πtevilo toËk in moænostuporabe dodatne bliskavice pa je malo manj

Ëvrsto ohiπje tisti prvi argument, da marsikdoraje poseæe po s1 IS. Seveda pa je le ta draæji.Argumentov za in proti doloËeni kameri je karnekaj. Razmislite in izberite si pravo! M.I.

Kamere sem preizkusil v razliËnih pogojih.Za svoj namen, druæinsko popotniπkofotografijo nam nudijo veliko. Æe moËan 10X-ni zoom pritegne. Ko pa enkrat s tako kamerozaËnemo fotografirati in odkrivamo nove innove moænosti nam fotografija vse boljpostaja uæitek. Seveda, Ëe ste upoπtevalivedno zapisani nasvet, da ob nakupu kamerekupite πe dovolj zmogljivo spominsko enoto.

»e ste jo, se pritisku na sproæilec ne bostemogli upreti. Naj bo samo potep po mestu,trænici, izlet, potovanje, dopust ali druæinskidogodek, te kamere vam res nudijo veliko.Niso majhne, niti zmogljive po kakovostifotografije. So pa moËno uporabne. In vednogovorimo, objektiv je srce kamere.Te kamere ga imajo. Ko enkrat spoznamouporabnost pogleda skozi te kamere,

predvsem pa zmoænosti objektivov kotdodatnega digitalnega pribliæevanje, se namodpre popolnoma nov svet. Pribliæati detaljna drugi strani ulice ni noben problem. Tudza kakπno uporabno vrednost lahkoizkoristimo te kamere. Pogledamo skoziiskalo in preberemo napis 200m oddaljen odnas.Kakovost fotografije iz teh kamere pa je tudi

odliËna. Seveda odliËna za svoj namen. Semna Minolti Z2 nastavil dodatno ostrino,kontrast in tonske vrednosti in je nastalËudovit barvni πopek spomladanskih roæ. Zs1IS pa sem se podal v studijo. In te kamerezmorejo v makro naËinu izredno dobrodelovati. Ostrina in kontrast brez pripomb.Torej tile trije muπketirji niso od muh. »erabite 10x-zoom jih le preizkusite. M.I.

Prednost s1 IS je v uporabi IS sistema za stabilizacijo slike in USM motorja za premikanje leË. Tako namkamera omogoËa fotografirati s daljπimi Ëasi in premik zooma je izredno hiter. Spodaj pa prikaz goriπËnice od38mm do 380mm in fotografiji brez in s bliskavico. Tudi veË kot 10m se da dobro osvetliti.



Pentax Optio 30Ko kamero primemo v roke vemo, da jenamenjena manj zahtevnim uporabnikom, kiod kamere priËakujejo popolno avtomatikoin zadovoljive fotografije za ogled naraËunalniπkem zaslonu ali v velikosti 10 x 15cm na foto papirju. Seveda s povdarkom na“za malo denarja”.Kljub svoji majhnosti se kamero dobro dræi vroki. Ohiπje je plastiËno, vendar se vam nitreba bati, da ne bi zdræal tudi kakπnegamorebitnega moËnejπega udarca v trdipredmet. »isto vsi gumbi so zelo dostopniin dovolj veliki, da ne pritisnemo veË gumbovhkrati. Na celotni povrπini kamere se nahajavsega devet gumbov, s katerimi preprostoupravljamo kamero.Premikanje po menijih, spreminjanjenastavitev, vse je zelo preprosto in brezkakrπnih koli teæav pobrskamo po menijihËetudi smo novinci v digitalni fotografiji.©tirismerna tipka, katera nam omogoËapremikanje v vse smeri je ravno prav velikain se odliËno prilega prstu. Ne bo se takoenostavno zgodilo, da bi se zmotili pripritisku nanjo. »eprav je kamera namenjenamanj zahtevnim uporabnikom, pa namomogoËa kar nekaj roËnih nastavitev, kot jenastavitev WB bele barve, ostritvene toËke,merjenja svetlobe, obËutljivosti ISO, velikost

zapisa videa in pa tudi digital filter, ki namomogoËa spremeniti barvni spekter.V te roËne nastavitve pa æal ni vkljuËenanastavitev Ëasa osvetlitve, nastavitevzaslonke.Kamera ima 3-kratni optiËni zoom ekvivalentod 38mm do 114mm, Ëe pa vam πe to nidovolj pa lahko uporabite πe 4-kratnidigitalni zoom. Od 38mm pa do 114mm lahkopridemo z najveË trinajstimi pritiski na zoomgumb.Ostrenje in tudi proæenje poteka hitro. Tudiv popolni temi in z vkljuËeno bliskavicoposnamemo dobro osvetljene fotografije.Bliskavica je zelo moËna in tudi oddaljenipredmeti so dobro osvetljeni. Makro funkcijaomogoËa ostrenje predmetov æe od dvehcentimetrov naprej. Tudi v slabih svetlobnihpogojih makro funkcija zadovoljivo izostri.CCD tipalo v kameri ima 3.2 milijona pik, karje veË kot dovolj za druæinsko fotografijo inza izdelavo fotografij velikosti 10 x 15 cm.Fotografije se shranjujejo na SD ali MMCkartice, Ëe pa v kameri ni SD/MMC kartic, sefotografije shranjujejo v integriranih 16MBprostora v kameri. Optio 30 nam ponujamoænost prenosa podatkov iz integriranegapomnilnika na SD ali MMC kartico aliobratno. »e æelimo zajeti πe kakπno

fotografijo in ne æelimo izbrisati nobene odpredhodno posnetih, lahko fotografijamnaredimo »resize« to pomeni, da jim lahkospremenimo loËljivost na manjπo od posnetein tako naredimo nekaj prostora za novefotografije, ki jih æelimo zajeti. Optio 30 paponuja πe drugo moænost, ki pa nam nezmanjπa fotografije, temveË bolj “stisne”datoteko. Izgubi se veË podatkov. OdloËitevza katero moænost se boste odloËili, Ëe joboste potrebovali pa prepuπËam vam.Omeniti je potrebno πe moænost snemanjafilma pri loËljivosti 320 x 240 ali 160 x 120pik, pri obeh dveh loËljivostih se snema s 15slikami na sekundo, snemanje pa je moænodokler se nam ne zapolne pomnilni medij.Snemanje poteka brez zvoka.Vse fotografije lahko natisnemo prekofunkcije PictBridge, kar pomeni, da za natisfotografije ne potrebujemo raËunalnika.Kamera vsebuje dve AA bateriji, kateri stanameπËeni zraven SD/MMC reæe. S kamerosem v enemu dopoldnevu naredil veË kot 200posnetkov, LCD zaslon je bil vedno priægan

in na koncu dneva, se na LCD zaslonu πevedno svetijo tri Ërtice (od treh), ki namprikazujejo stanje baterije. Edina zamera greoËesnemu iskalu, kateri nima moænostinastavitve dioptrije in lahko povzroËa veliketeæave, Ëe hoËemo slikati brez LCD zaslona,saj je slika zelo meglena (jaz nimamdioptrije) in le s teæavo vidim skozi iskalo.Kvaliteto slike je dobra. Vedite, da je tokamera, ki je v prvi vrsti namenjenanajpreprostejπi uporabi in za tiste, ki nerabijo niË veË kot samo avtomatskonastavitev in prst na sproæilcu. Predvsem pa,za digitalno kompaktno kamero bi radi daliËimmanj denarja. M.I.

Ja, Minolta je preπla pod okrilje podjetjaKonica. Ker pa je bila zdruæitev prijateljska,se je ime Minolta πe obdræalo. In kar pametnaodloËitev, saj Konica ni bilo ravno ime, ki bifotografa pritegnilo v nakup kamere. DimageXg je πe ena kamera iz serije X. Minolta se jev tej seriji odloËila za povsem svoj oblikovni

KonicaMinolta Dimage Xg

in tehniËni pristop. S posebnim naËinompostavitve objektiva v kameri, jim je uspelonarediti najbolj kompaktno digitalnokamero. Samega objektiva niti ne vidimoveË. Je skrit v ohiπju. In to ni samo klasiËniobjektiv z eno goriπËnico. Je kar pravi 3X-nizoom objektiv. In Ëe se v to obliko pred

Pentax Optio 30 je cenovno med najugodnejπimi kamerami. Roko na srce, res nam ne ponuja veliko. Vendar za druæinsko fotografijo veË kot dovolj. Naj bo druæinski dogodek kjer potrebujemo obvezno uporabo bliskavice, alisamo navadna druæinska fotografija kjer zajamemo portret ali pa dogajanje na trgovski polici. S to kamero lahko zajmemo vse. In Ëe veË ne potrebujete, niti ne æelite za kamero odπteti veË denarja vas zna Optio 30 dobrozadovoljiti. ©e ena prednost. uporablja samo dve bateriji. Torej boste ob nakupu le teh πe nekaj prihranili!

Mala kamera je lahko vedno v vaπem æepu. Je tako majhna in trdna, da jo lahko hranite tudi v æepu hlaË.



nakupom zaljubite, potem bo Dimage Xgnajbræ vaπa izbira. Kajti Dimage Xg je medmini kompaktnimi kamerami s Ëvrstimohiπjem med najcenejπimi. Ne nudi pa niËmanj od konkurentk.Gumb za vklop je na zgornjem delu kamere.Dobro je zaπËiten, da kamere ne moremo kartako po nesreËi izklopiti. Po vklopu ima πedoloËeno prednost tudi pred mnogo draæjimikonkurentkami. Je izredno hitra. V samo 0,8sekunde po vklopu je pripravljena naostrenje in po πe 0,6 sekunde izostri motivin proæi zaklop. Proæilec je na pravem mestu.Nasploh z desno roko kamero zelo lepodræimo. Moti edino malo manjπi gumb zanastavitev zooma. ©tirifunkcijski gumb zanastavitev programskih osvetlitev, pregledaslik in vklop na moænost snemanja filma jezelo pregleden in lahko preklopljiv. Spodajpa so πe πtirje gumbi, za nastavitevbliskavice, izklopa LCD zaslona, hitregaogleda fotografij in brisanja, ter gumb zavstop v meni. »e æelite kaj prenastavljati, jenastavitev ravno dovolj. Pa mislim, da tudi

ta kamera ni namenjena fotografom, ki sirazliËnih nastavitev sploh æelijo. Kajti DimageXg je v prvi vrsti namenjena vsem tistimfotografom, ki si æelijo kompaktnost.Kamero, ki gre dobesedno v srajËni æep neda bi ga preveË obteæila. Tipalo ima 3,2milijona toËk, sam objektiv in procesiranjeslike pa je na nivoju cenovnega razreda. ©epovsem zadovoljivo fotografijo velikosti 10

x 15 cm nam bo kamera zajela. Pri prvihfotografiranjih s kamero pa bodite pozornina levo roko. Prst na zaËetku vse prerado

zakriva odprtino v katero pada svetloba naleËe objektiva. No, pa vas na to æe opozorimedla slika na LCD zaslonu. M.I.

»etudi Dimage Xg ne izgleda kot prava foto kamera pa se bo dobro obnesla ob naπem potepanju skozi mesto. Tudi kaj veË kot samo spominsko fotografijo se da zajeti.

Predstavnika za foto kamere KonicaMinoltaKonicaMinoltaKonicaMinoltaKonicaMinoltaKonicaMinolta vSloveniji, podjetje EuroFotoEuroFotoEuroFotoEuroFotoEuroFoto iz Kranja je obiskalglavni prodajni manager za Evropo g. TetsuyaTetsuyaTetsuyaTetsuyaTetsuyaNumataNumataNumataNumataNumata. Gospod Numata je izreden poznavalecfoto tehnike kot tehnoloπkih reπitev. Vpogovoru sem mu predstavil tudi naπe videnjedigitalne tehnike in fotografije nasploh.Lahko reËem, da je pozorno prisluhnil mojemuvedenju o tehnologiji podjetja Minolta, digitalnitehnologiji in træiπËu nasploπno.Vsem lastnikom Minolta kamer pa prenaπampomembno sporoËilo. Po Photokini 2004 bodoDSLR kamere Minolta æe na voljo. No poËasi sebo treba navaditi, KonicaMinoltaKonicaMinoltaKonicaMinoltaKonicaMinoltaKonicaMinolta. M.I.



Nekako pred pol leta sem si kupil svoj prviDSLR - Canon EOS 300D. Po zaËetnemËakanju, da se napolni baterija, sem sevedatakoj hitel svojo novo pridobitev tudiizprobati. Kakih 300 fotk kasneje in dvehpolnih CF karticah je sledilo velikorazoËaranje - ko sem si slike ogledal naraËunalniπkem zaslonu, je bilo 90 odstotkovstresenih, le 10 odstotkov pa jih je bilopogojno uporabnih. Seveda, navajenpoint’n’shoot kompakta, sem samo stiskalsproæilec in se sploh nisem oziral na tisteËudne, nerazumljive zelene πtevilke viskalu...Sledilo je obdobje intenzivnega uËenjaosnov fotografije in spoznavanja lastnostifotoaparata. PoËasi je veËina mojih fotkpostala vsaj po tehniËni plati sprejemljivih,oznake Tv, Av, P in M mi niso veË bileneznanka, vse nastavitve sem lahko opravilhitro in skoraj brez razmiπljanja. KonËno semse lahko posvetil tudi kompoziciji.Po tem zaËetnem obdobju uËenja sem opazilprvo veliko napako 300D - pri uporabibliskavice so bili razultati skrajnonepredvidljivi, veËkrat je bila kakπna slikaËisto podosvetljena, naslednja pa æepreosvetljena, saj ETTL vedno prilagaja moËbliskavice, kot da je objekt, ki ga slikamo,

vedno 18% siv, kar pa seveda ni res. To seda enostavno reπiti z kompenzacijo moËibliskavice (FEC), kar pa pri 300D ni mogoËe,Ëeprav to omogoËa kar nekaj kompaktov.Druga reπitev pa je nakup zunanje bliskavice,katera omogoËa vse te nastavitve, to pa je vveËini primerov predrago za nekoga, ki jeravnokar odπtel lepo vsoto denarja za novfotoaparat. Torej zamera πt. 1.Naslednja stvar, ki me moti, je (ne)odpornostplastike na praske in udarce. MoËnodvomim, da bi 300D preæivel “beton test” ,zdi se mi, da ima Nikon D70 kvalitetnejπoplastiko. Nekatere moti tudi to, da ni Ërnebarve, kar pa pri meni ne igra vloge.Med napake πtejem tudi to, da nimamoænosti preklapljanja med naËini ostrenja,ter da ni moænosti toËkovnega merjenjasvetlobe, saj tudi te lastnosti premoremarsikateri cenejπi in manj zmogljivfotoaparat.Pri zahtevnejπi uporabi se pojavi potrebatudi po manjkajoËih funkcijah, kot so “mir-ror lockup”, hitrejπe sekvenËno zajemanjeslik ipd. Tega pa pri 300D ne morem πteti kotnapako, saj je namenjen Ëisto drugemurazredu kupcev, kot fotoaparati, ki tefunkcije imajo.Seveda pa ne smem pozabiti na vse dobre

Prve izkuπnje s EOS 300D

lastnosti, ki veË kot odtehtajo slabosti inzaradi katerih sem se sploh odloËil za nakup:

- Kvaliteta slike, primerljiva z veliko draæjimi modeli- Takrat najboljπe razmerje cena/kakovost- Nizek πum pri viπjih ISO vrednostih- Enostavnost rokovanja- Hitro ostrenje*- RAW zapis- Ogromno dodatne opreme, objektivov, bliskavic...- MoËna baterija* razen pri slabi svetlobi, saj nima vgrajeneluËke za pomoË pri ostrenju (pri uporabizunanje bliskavice ni tega problema)

Za zakljuËek naj povem, da sem na sploπnozelo zadovoljen z aparatom.Zaradi moænosti takojπnjega ogledarezultatov na zaslonu sem se v pol leta ofotografiji nauËil toliko, da bi pri filmu zaenako znanje porabil nekaj let. Priπel semcelo tako daleË, da sem v nekaterih pogledihæe omejen z funkcijami aparata, kar samopotrjuje prednost digitalnega pred filmom.To je obenem tudi pomanjkljivost, saj grerazvoj tako hitro naprej, da bo aparat v dvehletih zastarel, kar pa ne pomeni, da ne botudi takrat sposoben narediti kvalitetnefotografije.

Igor VoËanec

S refleksno kamero zaËneπ avtomatiËno iskati zanimive motive. Vsakdanji sprehod po Tivoliju ti ne odkrije niËnovega. Z DSLR kamero v rokah pa vidiπ mnogo veË. Pogled iz Tivolija v center mesta.

Tudi makro fotografija te v parku hitro zamika. »e obvladaπ osnovne zakonitosti, ti marsikaj lahko uspe.

Kamera mi nudi veliko moænosti. NoËni posnetek Ljubljane. ©tudija vode.



Redke so digitalne kamere, ki po veË kot letudni po predstavitvi ne menjajo oblike. »esmo lani v februarju lahko gledalipredstavitev mju 300/400, so nam letospostregli z modifikacijo mju 410. Kakπnebistvene razlike ni naproti mju 400.©tiri milijone toËk, nastavitve in naËinfotografiranja, vse ostaja enako. In roko nasrce, pri obliki niti nimajo kaj spreminjati. ©evedno ima poteze, ki pritegnejo. O samikakovosti kamere, kot konËnega produktaslike, pa tudi ne gre izgubljati besed. Kameraje odliËna za druæinsko uporabo.Kamera nam ponuja Ëvrsto aluminijastoohiπje. Dobro zaπËito objektiva, kot zaπËitovseh delov pred visoko vlago, deænimikapljami, prahom in drobnim peskom. Tonam omogoËa, da se s kamero lahko

Olympus mju 410potepamo tudi v bolj odroËnih in elektronskiopremi neprijaznih predelihnaπega planeta. ToËk zazajem slike je veËkot dovolj tudi zap o v e Ë a v e .Objektiv imadobro ostrino.Edino svetlobnomoË objektiva,3,1 - 5,2 je

povpreËna. Procesiranje slike je na viπjemnivoju. LCD zaslon je zadosti velik in z

moænostjo nastavitve svetlosti. Tako, dalahko v katerikoli svetlobnih pogojihzadovoljivo gledamo sliko na zaslonu. Vklopkamere se izvrπi z potegom zaπËite objektiva,Proæilec je velik in na pravem mestu, prav

tako gumb za nastavitev goriπËniceobjektiva. S πtirimi gumbi nastavljamo

osvetlitvene programske nastavitve,bliskavico, moænost makro

fotografiranja in samosproæilec.Spodaj pa sta πe dva gumba zahitri pregled fotografij in vstop vmeni. Pa moænosti nastavitev v

meniju sploh ne bom opisoval vtem Ëlanku. To

kamero se

uporablja v njenem popolnoma “trotel”naËinu. Kamero priægeπ, izbereπ motiv in

pritisneπ na sproæilec. Na koncu samo πeodidete izdelati fotografije in zadovoljstvo jepopolno. Kot prvo. Imate lepo oblikovanokamero. Kot drugo. Naredi vam dobrefotografije. Rabite πe veË?Mislim, da ne. Vse preveË je govora in pisanjao sto in eni moænosti, ki nam jo ponujajodigitalne kompaktne kamere. Pa boste videli,da bo sËasoma teh funkcij vse manj in manj.Koliko uporabnikov pa sploh kaj nastavlja.Foto kamera za druæinsko fotografijo morabiti Ëimbolj preprosta, da lahko vsakdo z njoposname zanimiv dogodek. Manj jenastavitev, veË je fotografiranja. In obratno.VeË jih je bolj smo poglobljeni v njih in ne vfotografiranje. Sicer tale mju πe vednoohranja marsikatero za druæinsko uporabonepomembno nastavitev. Vendar mju 410 jetako preprosta kamera, predvsem pa lepa napogled, da se splaËa ozreti po njej, ko seboste odloËali za nakup digitalne kompaktnekamere. M.I.M.I.M.I.M.I.M.I.

»eprav je olympus mju 410 majhna kompaktna kamera pa nam πe vedno ponuja zadovoljive optiËne lastnosti.Objektiv na omogoËa optiËni zoom od 35mm do 105mm. Digitalni zoom pa nam omogoËa πe trikratnopribliæanje motiva. Tudi v tem naËinu slika ni slaba!

»eprav je mju 410 bolj “fancy” kamera pa nam omogoËa zadovoljivo posneti marsikateri zahtevnejπi motiv. Naj bo makro ali iskanje dobrega motiva. Tudi z mju 410 se da!



Prvi balon je poletel leta 1783 v Parizu.Poznamo tako imenovane plinske balone, kiso polnjeni s plini: vodik, helij, metan, kateripa se redkeje uporablja in kasneje amoniak,ki se ni obnesel. Ti baloni so lahkoleteli viπjein dalj Ëasa kot toplozraËni, pri katerih je bilaveËja teæava gorivo, saj so kurili na balonu intako segrevali zrak v kupoli.Danes prevladujejo v glavnem toplozraËnibaloni, saj so ekonomsko gledano cenejπi odplinskih. Plin je sila drag, po konËanem poletupa se ga ne da uskladiπËiti in se ga moraspustiti v zrak. ToplozraËni baloni so se poletu 1960, ko so se razvili kvalitetnejπipropanski gorilci razπirili tudi zaradi niæjihstroπkov, Ëeprav so slabπe vodljivi in nedosegajo takπnih viπin kot plinski baloni.Za uravnavanje viπine leta oziroma za dvigpotrebuje balon 10 do 15 stopinj Celzija razlikev toploti zraka v kupoli glede na temperaturozunanjega zraka. Danaπnji baloni premorejotemperature zraka v kupoli od 120 do 150stopinj Celzija, odvisno od materiala ( najlon,poliester ) in seveda viπine poleta. Viπine pane spreminjajo le zaradi razgleda ali rekordovampak predvsem zato, ker vetrovi v razliËnihviπinah pihajo v razliËnih smereh in takospremenijo smer letenja balona.Taki baloni spadajo v komercialni razred ( veËkot 4 potniki in pilot ), ostali pa so πportnibaloni ( do 4 potniki in pilot ).Vsi pa so opremljeni z navigacijskimiinπtrumenti in radijsko postajo za povezavopilota s kontrolo letenja in zemeljsko ekipo,ki spremlja balon v vozilih za prevoz potnikov

Polet z balonom Polet z balonom Polet z balonom Polet z balonom Polet z balonom in snemanje iz zrakasnemanje iz zrakasnemanje iz zrakasnemanje iz zrakasnemanje iz zraka

in samega balona. Æe od malih nog sem imelæeljo po fotografiranju iz zraka. Razmiπljal semcelo o izdelavi malega balona na plin, skaterim bi dvignil fotoaparat in z viπjeperspektive posnel nekaj zanimivih fotografij,saj sem sanjaril o Ëudovitih posnetkihsonËnega vzhoda in zahoda.Veliko let kasneje se mi je uresniËila æelja, dasem posnel nekaj zanimiv fotografij iz zrakana mojem prvem poletu z balonom. Takratsem imel s seboj le “trotlzihr” kamero, kateropa sem s pridom uporabili in posnel zanimiveposnetke Ljubljanskega gradu z okolico,vendar ne preveË pozorno saj sem predvsemizredno uæival v samem poletu tik nadkroπnjami dreves na Ljubljanskem gradu.Ne glede na prav posebne in svojstvene vtisepri nadaljnih dveh poletih pa prav gotovonikoli ne bom pozabil prvega poleta, ker jebil paË prvi z nepozabnim krstom in vpisomsveËane listine ob podelitvi stanovskaganaziva, kar daje πe poseben peËat ne gledena vso ostalo romantiko.

Pred Ëasom sem ponovno letel sem z balonomBalonarskega druπtva Barje in sicer æe drugiËz njihovim, trenutno najveËjim balonom BTC,ki sprejme do 9 potnikov in pilota. Od dna

Posneto z maksimalnim ozkim kotom inkonverterjem.

Srednja πola za oblikovanje in fotografijoRevija e-Fotografija je namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. In prav je, da bodoËim profesionalnim fotografom omogoËimo, da predstavijo svoje delo, oziroma, da se πe boljRevija e-Fotografija je namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. In prav je, da bodoËim profesionalnim fotografom omogoËimo, da predstavijo svoje delo, oziroma, da se πe boljRevija e-Fotografija je namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. In prav je, da bodoËim profesionalnim fotografom omogoËimo, da predstavijo svoje delo, oziroma, da se πe boljRevija e-Fotografija je namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. In prav je, da bodoËim profesionalnim fotografom omogoËimo, da predstavijo svoje delo, oziroma, da se πe boljRevija e-Fotografija je namenjena digitalnemu fotografskemu izobraæevanju. In prav je, da bodoËim profesionalnim fotografom omogoËimo, da predstavijo svoje delo, oziroma, da se πe boljpotrudijo pri izvedbi konËnega izdelka. Upam, da nam bodo v naslednjih πt. revije preko predstavitev del tako uËenci, predvsem pa njihovi mentorji odkrili marsikatero fotografsko skrivnost.potrudijo pri izvedbi konËnega izdelka. Upam, da nam bodo v naslednjih πt. revije preko predstavitev del tako uËenci, predvsem pa njihovi mentorji odkrili marsikatero fotografsko skrivnost.potrudijo pri izvedbi konËnega izdelka. Upam, da nam bodo v naslednjih πt. revije preko predstavitev del tako uËenci, predvsem pa njihovi mentorji odkrili marsikatero fotografsko skrivnost.potrudijo pri izvedbi konËnega izdelka. Upam, da nam bodo v naslednjih πt. revije preko predstavitev del tako uËenci, predvsem pa njihovi mentorji odkrili marsikatero fotografsko skrivnost.potrudijo pri izvedbi konËnega izdelka. Upam, da nam bodo v naslednjih πt. revije preko predstavitev del tako uËenci, predvsem pa njihovi mentorji odkrili marsikatero fotografsko skrivnost.

koπare meri v viπino pribliæno 26 metrov,kupola pa premore 5100 kubiËnih metrovprostornine. Kupolo napolnijo s pomoËjoventilatorja z zrakom, nato pa zaËnejo ta zrak

Pogled iz balona je fascinanten. Prav posebno doæivetje. ©e dobro, da sem imel s seboj kamero.

Cirkus v ljubljani je ravno zavzel svoje poloæaje. S pomoËjo digitalne kamere sem lahko posnel celotno dogajanje.PtiËja perspektiva nam ponuja povsem nov pogled na zanimiv motiv.



Posnetek iz balona v protisvetlobo. Posneto z ozkim kotom in od daleË.

Posneto s πirokim kotom in konverterjem, proti robovom oz. vogalom jezamaknjen oz. neoster, kar se pogosto zgodi zaradi naglega premikanjakamere.

Posneto z maksimalnim digitalnim zoom-om ter πirokokotnimkonverterjem. Vse fotografije posnete z Olympus Camedia C-5050.Nekatere (zapisano) s πirokokotnim konverterjem.

Posneto z maksimalnim πirokim kotom in konverterjem.

segrevati, da se preje napihnjena in leæeËa kupola dvigne vzrak.Posnel sem nekaj zanimivih fotografij Ljubljane (Trnovo, StaraLjubljana, okolica Kriæank z gradom ter v smeri proti ViËu preko

Ljubljanskega barja do Vnanjih Goric).Ob tem mojem drugempoletu z balonom sem uporabljal digitalno kamero OLYMPUSC-5050. Nastavil sem optimalno resolucijo HQ 3200 x 2400glede na spominsko kartico.

Pri ostalih nastavitvah sem dodal sharpnes 1+, kontrast semodvzel -1, ostril sem preteæno z avtofokusom in meril toËkovnonekaj dotografij, sicer pa veËino z ESP meritvijo. Skoraj privseh posnetkih sem uporabljal tudi πirokokotni konverter.Moj tretji sicer nekoliko krajπi polet nad trgovskim centromE.Leclerc in cirkusom Moire Orfei pa mi je omogoËil veliko veËzbranosti in natanËnosti pri snemanju, saj sem letel s takoimenovanim πportnim balonom za tri osebe sam s pilotomGregorjem TrËkom. Ta dan sem snemal s kamero CANNON 10Dv maksimalni velikosti zapisa JPEG. Ostril sem roËno, svetlobopa najveËkrat meril na celi povrπini ESP. Pri obeh snemanjihsem uporabil avto whitebalans predvsem zaradispremenljivega poloæaja balona in sebe na njem. Seveda jenajlaæje snemati s svetlobo v hrbet, kar pa æal ni vednomogoËe; odvisno od velikosti balona oziroma koπare in πtevilapotnikovv njej. PrepriËan sem, da vse nevπeËnosti nadomestiali pa opraviËi sorazmerno poËasno letenje, saj ni treba prositipilota za πe en krog za boljπo fotografijo kot na primer priletenju z letalom ali helikopterjem.Fotografije so naknadno minimalno obdelane v ostrini, gostotiin barvnem kontrastu ter redko v izrezu.

prof. Marko Gorenc



Preizkus sublimacijskih tiskalnikovÆe v prvi πtevilki revije e-Fotografija predletom in pol, sem opozoril na enega odvelikih problemov digitalne fotografije.Fotografiramo mnogo veË, fotografij panimamo za pokazati prijateljem. SprvakoliËini fotografij πe nekako sledimo. Potempa? Sto in sto novih fotografij iz razliËnihdruæinskih dogodkov, izletov, potovanj,postane kljub πe tako dobrim programom zaarhiviranje izgubljeno za hiter pregled alicelo za vedno. Kje je potem moænost hitregapredvajanja najbolj zanimivihfotografij. Le redki fotografi sivzamejo Ëas in najboljπefotografije posebej pri-pravijo, arhivirajo,shranijo na po-samezne CDali druge eno-te za shranje-vanje in imajosvoje najboljπefotografije vvsakem trenutku pripra-vljene za predstavitev. Pa πe tepredstavitve v veËini primerovpotekajo preko raËunalniπkihzaslonov. Kar pa je neudobno, Ëefotografije prikazujemo veËimgledalcem naenkrat. VeËina nas imadigitalno posnete fotografije πe vedno vceloti shranjene na trdem disku raËunalnika.Zaradi moænosti fotografiranja vse vprek, kernam z digitalno kamero odpade stroπek filmain razvijanje, pa vseh fotografij niti nizanimivo pokazati. Sedaj je edina omejitevpri pritiskanju na sproæilec koliËina spominana kartici in energija iz baterij. Gledalec sepri preveË prikazanih fotografijah vsegaskupaj enostavno zasiti in fotografije iz πetako zanimivega potovanja prikazane naraËunalniπkih ali TV zaslonih postanejonezanimive.Zato vedno priporoËam, da si najboljπe

fotografije πe vedno osvetlite v fotolaboratorijih in vaπ foto album bo vednopripravljen za prikaz vaπih najboljπihfotografij. Iz povsem enostavnega razloga,ker je πe vedno veËina ljudi foto albumavajena. Papir ima πe vedno, tisto najveËjovrednost nosilca slike.Danaπnja digitalna tehnologija pa nam zaizpis fotografij, ponuja veË poti. »eprav je πevedno fotografu znana klasiËna izdelava vfotolaboratoriju najcenejπa, najobstojnejπain med najkakovostnejπimi, pa digitalnemu

fotografu podjetja ponujajonove reπitve, kako

do fotografije za v fotoalbum. Marsikomu, sama cena in kakovostizpisa nista najpomembnejπa. Nekdo si æelisam takoj izpisati fotografije, spet drugi enoali dve natisniti v veËjih formatih. Reπitevkako do fotografije na papirju pa je veË! Enoizmed njih predstavljam v tem preizkusu.

Canon CP-200 / 300S tem tiskalnikom je fotograf dobil moænost,da si fotografije lahko iztiska praktiËnokjerkoli brez potrebe po raËunalniku. Vaπadigitalna foto kamera mora imeti samofunkcijo DirectPrint. S tiskalnikom CP-300,ki ima moænost delovanja preko baterije smo

πe posebej mobilni. Tudi velikost tiskalnikaCP-300, 170 X 55 X 123mm in teæa cca. 1kg zkompletom barve in papirja nam dajemoænost, da ga vzamemo s seboj na izlet vodroËnejπe kraje kjer ni moænosti priklopa naelektriËno napetost.NaËin tiskanja je preko termosublimacijskega postopka (opisan je v knjigie-Fotografija). Moæna najveËja velikost iztisaje 100 X 148mm. Torej velikost slike, ki je prinas najbolj razπirjena. Lahko tiskamo πedrugaËne velikosti, nastavimo obrobo ali patiskamo na manjπi papir velikosti vizitke 54X 86mm. Hitrost izpisa ene slike je pribliæno85 sekund. Nekaj Ëasa gre πe za prenos inprocesiranje podatkov iz kamere in

raËunalnika. Od pritiska tipke startpridemo do konËne izdelane fotografije vpribliæno dveh minutah.

Pred tiskanjem je treba v tiskalnikvstaviti kartuπo. V njej

je navita folija nakateri so v

zaporedju rumena,cian in magenta

barvila in poseben slojza stabilizacijo slike.

Kartuπa je prirejena za izpis36 fotografij. Ob nakupu v

paketu dobimo 36 listov nosilnega papirjain kartuπo.»e ima naπa foto digitalna kamera moænosttiskanja DirectPrint, za iztis ne potrebujemoraËunalnika. Danes ima æe veËinasodobnejπih digitalnih kamer to lastnost.Tako da z kompatibilnostjo med razliËnimiproizvajalci kamer in tiskalnikom Canon niteæav. Tiskalnik lahko preko USB prikljuËkapriklopimo na raËunalnik in si iztiskamofotografije, katere smo dodatno obdelali.

Kakovost fotografijeKakovost fotografije, je moËno odvisna odkakovostnega zajema motiva. Tiskalnik ima

funkcijo DPOF (digital print order format), kinam delno tudi pripravi datoteko za vrstotiskalnika. Vendar Ëe ste æe v fazifotografiranja zgreπili korekturo bele barve,kontrast, ostrino itd. bo fotografija tiskanadirektno preko kamere kaj povpreËnekakovosti. Kakovostno osvetljen motiv pa botudi na tiskani fotografiji zaæarel vkakovostnem barvnem zapisu, ki znazadovoljiti tudi zahtevnega fotografa. ©esploh, Ëe fotografijo takoj tudi potrebuje. Kerpa je pogled na kakovost fotografije povsemsubjektivna ocena vsakega gledalcaposebej, je kakovost slike teæko oceniti. ZakritiËno oko se v primerjavi s fotografijamiizpisanimi preko kapljiËne ali tehnologijeosvetljevanja v foto laboratorijih ne moreprimerjati. Vendar sta lahko zamarsikaterega fotografa pojma, namen inuporabnost opreme pred kakovostjo. Torej,moænost izpisa fotografije na drugaËen naËinimamo.

Namen in uporabnostZa pravilnost nakupa foto digitalne naprave,od kamere, skenerja, tiskalnika, pa prekoraËunalnika in programov za obdelavofotografij, vedno poudarjam “namenuporabe”. Prav tako je tudi pri tem termosublimacijskem tiskalniku. Ni raËunati, daboste z njim izpisali vse fotografije, ki ste jihposneli na izletu ali potovanju. Æe sama cenaizpisa, cca. 125 SIT za fotografijo, veËini toonemogoËa. Prav tako, z njim ne bosteizpisovali slik, Ëe potrebujete vrhunskokakovost. Vendar, tiskalnik svojouporabnost vseeno ima. Z njim lahko kardoma zelo hitro in v zadovoljivi kakovosti



slike natisnemo 10 - 20 naπih najboljπihfotografij. »e tiskalnik vzamemo s seboj naizlet, si lahko sami naredimo razglednice injih poπljemo prijateljem. Na skupnempotovanju, jih lahko takoj iztiskamoudeleæencem. Pri ogledu objektov, lahkostranki takoj natisnemo fotografije,iztiskamo nekaj fotografij æe med samoprireditvijo, ki smo jo fotografirali itd. itd.Torej tiskalnik svoj namen in uporabnostima. Koliko pa je zanimiv za vas, je odvisnood veË faktorjev. Vendar prvi, ki sem gaomenil na zaËetku, “danes fotograf nimafotografij za pokazati prijateljem” je æe edenizmed zelo pozitivnih.

Canon CP 330Pravkar pa je na trg priπel πe eden izmedsublimacijskih tiskalnikov. Model CP 330.Ima kar nekaj dodatnih moænosti. Meddrugim moænost tiskanja fotografij zadokumente in tiskanje veËjih formatov 10 x20cm. Prirejen pa je æe za tiskanje fotografijiz mobilnih telefonov direktno prekobrezæiËne IR povezave. M.I.

Digitalni video printer Sony DPP-M55Namen in uporabnostImate æe Sony digitalno foto ali video kameroz moænostjo zajema fotografije? Nepotrebujete visokokakovostnih fotografij izfoto laboratorija? Vas bel rob na sliki nemoti? Imate raËunalnik in se radi poigrate vprogramih s fotografijo in jo æelite imeti takojna obstojnem papirju?»e je vaπ odgovor da, potem ima Sony za vaszanimivo reπitev. To je sublimacijski tiskalnikDPP-M55, ki nam ga v trgovinah ponujajo zasamo 17.700SIT. Poleg dobimo πe kartuπo in100 listov papirja. In ta liËni tiskalnik je veËuporabniπki.Lahko tiskamo direktno preko Sony kamer.

S tistimi, ki imajo IR (infra rdeËi) prenos (DSC-F1...) niti ne potrebujemo kablov. Sliko vtiskalnik prenesemo preko te brezæiËnepovezave. Tiskalnik lahko priklopimo naraËunalnik (PC, Mac) in lahko direktno izprograma za obdelavo fotografij natiskamofotografije.Velikost papirja je 10 x 14 cm, vendar namtiskalnik tiska skoraj en centimeter manj navsaki strani. Natisnemo pa lahko tudirazliËne æe pripravljene kombinacijefotografij. Od slike s koledarskim delom,razliËnimi æe izdelanimi okvirji, napisi inmultiplikacijo do 16 sliËiË na papirju.Kakovost slike ni vrhunska. Je pa

vsestransko uporabna. Nasploh je tiskalnikuporaben za vse, ki æelijo hitro, kar doma aliv pisarni do konËnega izdelka, to jefotografije. Lahko tudi v veËih kopijah.Printer tiska v treh prehodih, ssubtraktivnimi barvami cian, magenta inrumeno. Slika pa je natisnjena v 70sekundah.Sony-jev tiskalnik DPP-M55 je zanimivapoceni reπitev za vse tiste uporabnike, kiæelijo vsaj nekaj svojih fotografij spraviti napapir. Ali pa da v svojem proizvodnemprocesu æelite delati arhiv, pa so vam bilidosedanji procesi izdelave fotografijeprezamudni. Prav tako ste reπeni tiskanja na

veËje formate papirja in potem rezanja sliËiË.Vse fotografije imate na enakem formatupapirja, predvsem pa zaradi sublimacijskeganaËina tiskanja so fotografije zelo obstojne.Ne smemo pa pozabiti, da je ta tiskalnikidealen za natis fotografij zajetih z videokamero. Tudi Sony se zelo zaveda, da morafotograf na koncu svoje slike nekje natisniti.V sublimacijskem naËinu tiskanja manjπihfotografij so med vodilnimi, kar so tudipokazali na Photokini pred letom in pol. DPP-M55 sicer ni tiskalnik novih tehnoloπkihreπitev. Zna pa nam reπiti marsikateri prob-lem, kako do konËnega izdelka, to je naπefotografije na papirju. M.I.

V 70 sekundah je fotografija iztiskana. Tiskalnik vam tudi liËno zapolni vaπ prazni prostor ob raËunalniku. Sony ve kaj je design.



V naπi reviji smo æe veËkrat pisali o odloËitviza nakup digitalnega fotoaparata. Kaj vasprepriËa in kaj je pomembno pri odloËitvi, jeodvisno od namena in pogostosti uporabe.Ena stvar pa dræi v vsakem primeru.OdloËitev za nakup novega digitalnegafotoaparata ali kamere je neizogibnopovezana z veËjim izdatkom. »e smo v dobi

analognih aparatov lahko kupili solidenkompaktni fotoaparat za pribliæno tridesettisoËakov, je digitalni fotoaparatprimerljivega razreda vsaj 3-4 krat draæji.Proizvajalci pa nas neprestano preseneËajoz novimi modeli bodisi zgolj novejπe oblikeali pa veËje resolucije in z veËimi funkcijami,ki nas premamijo, a jih, roko na srce neuporabljamo prav pogosto. Navadili smo seæe, da je z digitalnimi aparati podobno kot zosebnimi raËunalniki. Ko ga kupimo, seponavadi na policah pojavi nov in boljπi, naπpa naenkrat postane zastarel. Zato mora bitiodloËitev tehtna in dolgoroËna. Glede na to,da smo se æe trdno odloËili, da bomo kupiliæeleni fotoaparat ali kamero, je potrebnovedeti πe nekaj pomembnih dejstev, ki jihenostavno moramo sprejeti. Sam nakupfotoaparata ni edini izdatek, ki nas Ëaka. K

aparatom v osnovnem paketu je ponavadipriloæena spominska kartica in baterija.Takoj, ko aparat zaËnemo uporabljatiugotovimo, da je spominska karticapremajhna za fotografije in kratke filmËke,ki jih snemamo in da potrebujemo vsaj256Mb, Ëe ne celo 512Mb spomina. Drug,πibek Ëlen digitalne opreme pa je napajanje.Dalje vas bomo na kratko pouËili oakumulatorjih in vam mogoËe olajπaliodloËitev in dolgoroËno prihranili kar zajetenkupËek tolarjev, Ëe boste dodatneakumulatorje in polnilnike kupilipremiπljeno. Verjetno si ne æelite, da bi bilinekje na sanjskem izletu z digitalnimfotoaparatom ali kamero v roki in naenkratvam zmanjka baterije. Zamenjave nimate, zapolnjenje pa morate v hotel in priklopitiaparat na omreæje, saj veliko aparatov, πeposebej digitalnih video kamer,akumulatorje polni neposredno v napravi.Torej niti aparata ne morete uporabljati,dokler se akumulatorji polnijo, kar paponavadi traja kar nekaj ur. Reπitev jeenostavna. Potrebujete dodaten akumulatorin polnilnik zanj. Lahko bi rekel iz lastnihizkuπenj, da je dodaten kvalitetenakumulator ali dva in kvaliteten polnilniknujno potreben in da je izdatek zanj na dolgirok upraviËen.VeËina enostavnih fotoaparatov je napajanas 4 akumulatorji velikosti AA. MoËakumulatorjev je izraæena v mAh (mili amperurah). Najbolj zmogljivi NiMH (Nikelj metalhidrid) akumulatorji AA dosegajo 2400mAh,kar je dovolj za veË kot 300 posnetkov.©tevilo posnetkov se drastiËno zmanjπa, Ëe

snemamo filmËke in Ëe pregledujemoposnetke. Ponavadi se te vrste akumulatorjipolnijo v polnilnikih, ki so razliËnih cenovnihrazredov.Spet se nam poraja vpraπanje, kakπnegakupiti? Profesionalni fotograf potrebujehitrega, ki mu prazne baterije napolni v eniuri, za vsakdanjo uporabo pa je optimum od6-8 urni polnilnik. Pazite, da ne boste kupilipoceni polnilnika z nizkimi polnilnimi tokoviin akumulatorjev z visoko kapaciteto. V takihprimerih polnjenje lahko traja tudi po veËdni!! Koliko Ëasa traja polnjenje lahkookvirno izraËunate tudi sami na naslednjinaËin ( kapaciteto posamezne celice izraæenav mAh pomnoæite z 1.2 in delite s polnilnimtokom.) Smotrno je kupiti polnilnik zapolnjenje razliËnih dimenzij akumulatorskihbaterij, saj boste prej ali slej kupili tudiakumulatorje za igraËe, roËne svetilke, ure,daljinske upravljalce in ostale naprave. Sprehodom iz baterij za enkratno uporabo naakumulatorske baterije se vam bo vaπ nakuple-teh povrnil po le 4-5 polnjenjih, kakrπnaje razlika v ceni danes med alkalno baterijoza enkratno uporabo in NiMH akumulatorskobaterijo, katero boste z dobrim polnilnikomlahko napolnili tudi 1000 krat. Hkrati paboste pripomogli delËek k Ëistejπemu okolju,saj so odvræene baterije za enkratno uporabozelo nevaren odpadek za okolje in se jih neda 100% reciklirati. Na drugi strani pavsebujejo NiMH akumulatorji okoljunenevarne sestavine in se lahko popolnomareciklirajo.V kolikor naËrtujete nakup draæjegadigitalnega aparata, ali pa ga æe imate, le-tauporablja za vir energije novejπo, Litij-Ionskoakumulatorsko baterijo. Li-ION akumulatorjiso laæji in shranijo veË energije v isti prostorkot npr. NiMH. Imajo tudi boljπe zmogljivosti,πe posebej za porabnike kot so digitalni

MOBILNA ENERGIJAaparati in boljπe tehniËne karakteristike.Po drugi strani pa imajo kar nekajpomankljivosti. Ponavadi se lahkouporabljajo zgolj v doloËeni napravi, sajoblike niso standardizirane, so relativnodrage in je teæko dobiti polnilnike za njih.Ravno zaradi redkosti so nujen del dodatneopreme. Na slovenskem trgu je mogoËedobiti kvalitetne polnilnike za Li-IONakumulatorje in sicer za priklop na 220VizmeniËne napetosti in 12V enosmernenapetosti, ki omogoËajo polnjenje vavtomobilu, v odroËnih krajih, kjer ni

elektrike (kampi, potovanja z avtodomi inavtomobili in podobno). Ti polnilniki pa vamomogoËajo, da tudi med polnjenjem enebaterije, digitalno kamero ali fotoaparat πevedno lahko nemoteno uporabljate z drugo- rezervno baterijo in jih po potrebienostavno menjavate.Prodaja akumulatorskih baterij v zahodniEvropi je v zadnjih treh letih drastiËnoposkoËila, v primerjavi z baterijami zaenkratno uporabo. Slovenija v tem pogleduπe zaostaja, a se priËakuje podoben preobratv letu ali dveh.Ob uporabi vaπe digitalne opreme vamæelimo obilo zadovoljstva, ki bo zagotovo πeveËje, Ëe boste imeli vedno pri roki dodatnebaterije in kvaliteten polnilnik.

Peter Krese

V-MP3HV-MP3HV-MP3HV-MP3HV-MP3H je multifunkcijska naprava, ki jenamenjena tudi fotografu. Spominskekartice v kameri so hitro polne in Ëe smo napotovanju nam ta naprava sluæi tudi kot diskza shranjevanje. V liËnem, sicer malo velikemplastiËnem ohiπju je zaprt trdi disk 2,5”(kapaciteto izberemo sami). Naprava delujena æe vgrajene baterije, katere pa lahko tudipolnimo. Torej nismo vseskozi odvisni odelektriËnih vtiËnic. Na napravi si lahko preko2,5” zaslona ogledamo fotografije in filme,ki so posneti v MPEG1 zapisu.

V-MP3H nam lahko tudi sluæi kotpredvajalnik glsbenih datotek MP3.V enoto lahko pre-naπamo podatke prekoCF in SD/MMC spo-minskih kartic. Zaostale spominske kar-tice pa se lahko dokupidodatni Ëitalec. Napra-vo lahko preko USBkabla prikljuËimo naraËunalnik in jo eno-

stavno uporabljamo kot dodatni disk. Ker senam pribliæuje Ëas izletov in potovanj, bom

V-MP3H preizkusil in na e-fotografija.compreizkus tudi objavil. M.I.



Olympus Slovenija vse svoje cenjene stranke obveπËa da z 30.4.2004zakljuËujemo z akcijo Olympus E-1 staro za novo. Obenem sporoËamo, da bonova cena za Olympus E-1 body znaπala 299.000 SIT (brez DDV), za E-1 Kit(vkljuËuje Zuiko 14-54mm F2.8-3.5 objektiv) pa 399.000 (brez DDV).

Olympus E-1 PRO ponudba

Stabilizacija slike? Ja ali ne?Kompaktni kameri Canon s1 IS in Minolta Dimage A2 nam æeomogoËata stabilizacijo slike. Canon preko (IS) sistema voptiki, Minolta preko stabilizacije CCD-ja (AS). Oba sistemapa prinaπata doloËene prednosti.Kot prvo, veliko kasneje lahko poseæemo po daljπih Ëasih, stem pa bolj stresenemu posnetku. Oziroma kasnejeposeæemo po veËji nastavitvi obËutljivosti tipala ISO in s temposredno veËjemu πumu. In tu so glavne prednosti kamer s1IS in A2 naproti konkurenci.Na spodnjih posnetkih lahko vidimo razliko med canon s1 ISin Minolto Z2. Pri 1/30 sekunde in goriπËnici 380 mm bomoimeli z Minolto Z2 æe streseni posnetek. Medtem ko nam bo

Canon s1 IS πe omogoËal ostro sliko. Po drugi strani, pa jeres, da nam Minolta omogoËa 4 MP in ob normalnihsvetlobnih pogojih veËjo poveËavo. Torej kompromisi za inproti obstajajo. Moænost stabilizacije slike nam velikopripomore h kakovosti slike. Zanimivo pa je, da Canon tefunkcije ni dodal v 8 MP razred kamer PRO1. Minolta pa vtem razredu, Dimage A2 ima to lastnost.Torej s pomoËjo stabilizacije slike si lahko moËno pomagamotako s fotografiranjem pri krajπih Ëasih kot z moænostjoredukcije πuma. Saj veliko kasneje poseæemo po veËjih ISOobËutljivostih. Tako pa se ognemu veËjemu πumu.

Matjaæ Intihar

Digitalne kamere in vreme!Da nekatere kamere zdræijo veË sem se æe prepriËal, ko sempred leti Canon EOS 1v dobesedno potopil v sneg in pustil, dase na kameri sneg tudi stopi. Od takrat naprej Canonuverjamem, da ima zadovoljivo zaπËito proti deænim kapljamdrobnemu pesku in vlagi. Ko je Olympus podobno zaπËitonapovedal za njegovo profesionalno DSLR kamero E-1, sem leto moral tudi preizkusiti. Test tako Canonov EOS 1D, 1Ds, kotOlympusa E-1 je bil æe objavljen v naπih revijah. Kamere dræijo,tisto kar obljubljajo. No in tako vodotesnost obljublja tudiOlympus pri kompaktih (mju). Æe pred enim letom so nampokazali, kamero mju 300. V reviji sem æe zapisal kako se jeizkazala v moËnem sneæenju, padcu v sneg in moËni vlaænosti.Ko pa so pri kameri mju 410 zopet obljubili zaπËitenost pred

moËno vlago, deænimi kapljami in prahom ter drobnim peskom,mi ni dala æilica preizkuπevalca ali njihove trditve dræijo.Letoπnja zima je bila zelo bogata s snegom. ©e sedaj marsikjev zelo debeli koliËini pokriva naravo.Sam sem se moral kar dobro zaπËititi pred mokrim snegom inpredvsem pred “nalivom” vode topljenega snega.Sicer ne z lahkim srcem, saj za kamero odgovarjam, vendar zzaupanjem sem kamero vrgel v sneg, πel z njo na nekajdnevnipohod po celem snegu in ugotovil, da kljub slabim predvsemzelo vlaænim pogojem kamera πe vedno deluje. Kar jenajpomebneje, mju 410 kljub izredno teækim razmeram πevedno dobro deluje. Oziroma, z njo v πe tako teæavnih razmerahposnamemo fotografijo. Matjaæ Intihar



©portna fotografija je zelo zanimivo podroËjefotografije, saj so rezultat slike, ki prikaæejodogajanje in Ëustva tekmovalcev inudeleæencev tekmovanj, ki se odvijajo natekmovaliπËih po vsem svetu. Vendar pa jeta zvrst fotografije ena od teæjih, saj se veËina

dogajanja odvija zelo hitro. Tako nimamoËasa za premiπljevanje o pravilni izbirizaslonke in Ëasa osvetlitve, izbiri nastavitevfotoaparata, objektiva ali bliskavice inpodobno. Ravno to pomanjkanje Ëasa pazahteva veliko izkuπenj, poznavanja opreme,

katero imamo na razpolago, ter tudipoznavanja πporta, katerega slikamo. Priπportni fotografiji je potrebno v naprejpremisliti kaj æelimo slikati, ter kako æelimoto narediti, saj je kasneje zaradi hitregapoteka dogodkov skoraj nemogoËepremiπljevati, iz kakπnega zornega kota bi πelahko slikali doloËeno akcijo. Tako je zauspeπno izvedbo takπne naloge potrebno æev naprej izdelati doloËen naËrt potekaslikanja, katerega nato skozi tekmo sledimo.To pomeni, da se æe pred samim dogodkompozanimamo o poteku tekmovanja, nakaterih lokacijah je slikanje dovoljeno (npr.slikanje pred reklamnimi panoji ali TVkamerami ni dovoljeno), do katerih delovproge oziroma tekmovaliπËa je dovoljendostop z doloËeno vrsto akreditacije inpodobno. Predvsem pa je za dobro slikopotrebno poznati sam πport, kateregaslikamo, in njegove specifiËnosti. Le takolahko izberemo pravo pozicijo iz katerebomo nato z malo sreËe in znanja naredilinajboljπo moæno fotografijo.V nadaljevanju bom opisal nekaj osnovnihpriporoËil za slikanje πportnih dogodkov, kivam bodo, vsaj tako upam, pomagali priustvarjanju boljπih πportnih slik.1. Izbira πporta in tekmovanjaKot sem omenil æe na zaËetku, je πportnafotografija eno od teæjih podroËij fotografije.Zaradi tega je bolje narediti prve korake natem podroËju na prireditvah niæjega ranga,kjer so pogoji za delo laæji (manj omejitevgibanja, manj gledalcev in manj ostalihfotografov, itd.), hitrost odvijanja dogodkovje manjπa, hkrati pa je manjπe tudi πtevilonastopajoËih, tako da je manj skrbi ozgreπenih tekmovalcih, katere morate navsak naËin imeti na slikah. Na takπnemtekmovanju ali prireditvi, lahko narediteenako dobre posnetke, kot pa na Svetovnempokalu, le da bodo na slikah namestoHermanna Maierja, 10 let stari bodoËiHerminatorji. Za zaËetek je bolje izbratiπport, ki se ne odvija pri velikih hitrostih (prismuËarskih skokih leti skakalec po zraku shitrostjo okoli 100km/h). Sledenjetekmovalcev pri velikih hitrostih je namreËteæka naloga celo za nekoga, ki se s takπnozvrstjo fotografije ukvarja æe dalj Ëasa, zanekoga, ki πele poskuπa vstopiti v svetπportne fotografije, pa skoraj misijanemogoËe.

2. Izbira opremeZaradi same specifiËnosti πportnefotografije, je pri malo bolj resnemspogledovanju s to zvrstjo fotografijepotrebno kar globoko seËi v æep. S samohitrostjo tekmovalcev oziroma dogodkovnaraπËa tudi cena opreme, ki to hitrost lahkoπe sledi in nudi kvaliteten konËni izdelek.Avtomatsko ostrenje tekmovalcev pri 80km/h in veË zmorejo samo πe visoko zmogljiviprofesionalni fotoaparati in objektivi, ki paso za veliko veËino ljubiteljskih fotografovveliko predragi. Vendar pa lastniπtvoopreme, vrednosti avtomobila srednjegarazreda, ni pogoj za kvalitetno πportnofotografijo. Res ne moremo slikati vsakrπnihπportnih dogodkov, πe vedno pa z maloznanja in iznajdljivosti lahko uspeπnoslikamo veËino πportnih prireditev.Pri πportni fotografiji je pomembno, daprikaæemo tekmovalca, vse ostalo panaredimo Ëim manj moteËe. Nekaj veË o tembom napisal kasneje pod poglavjema o izbirilokacije in osvetlitvi, v tem poglavju pa sebom osredotoËil na opremo, ki namomogoËa izolacijo tekmovalca, kateregaslikamo, od ozadja. »e æelimo to narediti æeob pritisku na sproæilec in ne kasneje vkakπnem od programov za obdelavofotografij, bomo potrebovali objektiv zmajhno zaslonko (npr. f/2.8), ki nam damoænost majhne globinske ostrine. Polegtakih objektivov, pa je priporoËljivfotoaparat, ki zmore Ëim veËje πteviloposnetkov v sekvenci (profesionalnifotoaparati dosegajo hitrosti med 8 in 10posnetki na sekundo), saj pri πportnifotografiji odloËa malenkost med odliËnimposnetkom in posnetkom, ki je na najboljπipoti v najbliæji koπ za smeti. Pri tem pa namne pomaga samo oprema, paË pa predvsempoznavanje πporta katerega slikamo, saj sele tako lahko odloËimo, kdaj bo primerentrenutek za fotografijo.Prav tako je pri izbiri opreme potrebna tudipredhodna odloËitev kaj bomo zares slikali.Tako lahko slikamo πporte pri katerihpridemo dovolj blizu tudi s krajπimi objektivi(npr. 28-70mm), medtem ko za doloËeneπporte paË potrebujemo daljπe in draæjeobjektive.3. Izbira lokacije ob tekmovaliπËuIzbira lokacije ob tekmovaliπËu namomogoËa Ëim boljπo kompozicijo same slike,

ABC πportne fotografije



kar je poleg pravilne izostritve in osvetlitvenajpomembnejπa stvar pri πportni fotografiji.Zaradi hitrosti s katero se odvijajo dogodki,je kompozicija in njeno preverjanje priπportni fotografiji moËno oteæeno in ni vniËemer podobno kompoziciji pri npr.pokrajinski fotografiji. Kljub temu jekompozicija izredno pomembna, saj je

Pri sami izbiri lokacije moramo upoπtevatitudi opremo, ki jo imamo na razpolago, sajle tako lahko dobimo dobro sliko tudi scenejπo opremo. Tako na primer nabiatlonski tekmi ne stojimo ob streliπËu, Ëeimamo objektiv nekje do 200mm (ravnobiatlonsko streliπËe je ena izmed lokacij, kjerje hiter (vsaj) 400mm objektiv pogoj za dobre

priporoËljivo nastaviti fotoaparat na roËnenastavitve Ëasa in zaslonke, saj le tako lahkozagotovimo pravilno osvetlitev, ne glede natrenutno meritev svetlobe.Kako nastavimo pravilen Ëas in zaslonko?Najbolj pravilna nastavitev Ëasa in zaslonkese doseæe s pomoËjo svetlomera, ker paveËina ljudi tega pripomoËka, odkar ga imaveËina fotoaparat æe vgrajenega, nima veË,obstaja tudi druga, sicer malo manjnatanËna, pa vseeno πe vedno dovoljzanesljiva moænost. S fotoaparatompomerimo v neko toËko, ki je barvno Ëimbliæje 18% sivi barvi, na katero so umerjenisvetlomeri sodobnih fotoaparatov. Tako sinastavimo æeleno zaslonko in odËitamoizraËunan Ëas pri izbrani zaslonki. Za tomeritev je najbolje uporabljati toËkovnomerjenje, Ëe ga fotoaparat ima, saj se takoizognemo raznim izraËunom osvetlitve,katere opravljajo algoritmi v drugih naËinihmerjenja. V doloËenih pogojih tej meritvidodamo πe kompenzacijo osvetlitve, vendarpa bo za pravilno nastavitev te komenzacijepotrebno nekaj izkuπenj ali pa testnih slik pridigitalnih fotoaparatih. Ko imamo konËnemeritve, samo nastavimo iste nastavitve vroËnem naËinu (ang. Manual). V primeru, dase svetlobni pogoji med tekmovanjemspreminjamo, obËasno ponovimo postopek.Ostrenje je pri πportni fotografiji eden izmedteæjih dejavnikov na poti do dobrefotografije. »e æelimo uporabljatiavtomatsko ostrenje (ang. auto focus) prihitrih πportih, nam pomaga izkljuËnoprofesionalna oprema, saj fotoaparati,katere uporabljajo ljubiteljski fotografi nisonamenjeni slikanju objektov, ki se premikajos hitrostjo 80 in veË kilometrov na uro. »etakega fotoaparata, ki bi zmogel takozahtevne naloge, nimamo, si πe vedno lahkopomagamo na drugaËen naËin. V temprimeru preklopimo na roËno ostrenje, terprednastavimo objektiv na doloËeno toËko,mimo katere bo priπel tekmovalec. Ko jetekmovalec, katerega æelimo slikati, na tejtoËki samo sproæimo, in Ëe smo bili dovoljhitri in natanËni bomo imeli enako kvalitetnosliko, kot bi bila pri uporabi avtomatskegaostrenja.Kompozicija se pri πportni fotografiji nanaπana veË stvari, glavna stvar pri pravilnikompoziciji pa je poudarek tekmovalca. To

lahko naredimo z majhno zaslonko, lahko patemu pomagamo πe s pravilno kompozicijo.Pri tem se je potrebno izogibati ozadja, ki selahko preveË zlije s tekmovalcem. V veËiniprimerov so to razni æivobarvni reklamniplakati ali pa veËja skupina gledalcev. Zaraditega je priporoËljivo poiskati kakπnodrugaËno perspektivo kot na primer slikanjeiz kleËeËega poloæaja, ki za ozadje naredinebo ali pa poiπËemo viπje leæeËi prostor, kida za ozadje zemljo oziroma pri zimskihπportih sneg. Poleg tega je potrebno zaprivlaËno πportno fotografijo kar moËnoporezati prazen prostor okoli tekmovalca insliko Ëimbolj zapolniti s tekmovalcem samim,saj se v prevelikem prostoru tekmovalecizgubi, tako da se ne Ëuti veË akcije, ki jeprisotna na πportnem terenu.5. Izbira konËnih slik Ko smo vse prej omenjene tehnike æeizpopolnili, nam je na koncu πportneprireditve ostalo veliko filmov ali CF karticpolnih slik. Sedaj nam preostane iz tega kupaslik samo πe izbrati slike, s katerimi bomooËarali prijatelje ali mogoËe celo zasluæilikakπen tolar. Sam izbor slik je zelopomemben faktor v celotnem procesuslikanja, saj se z izborom slik zarespredstavimo kot fotograf. NihËe namreË neæeli gledati neskonËnih serij enakih ali skorajenakih posnetkov, paË pa si æeli videti nekajnajbolj uspelih. Izbor slik nekega tekmovanjanaj obsega najveË 10 do 15 skrbno izbranihslik. »e mislite, da imate veË kot toliko dobrihslik z enega tekmovanja, poËakajte in natoπe enkrat izberite najboljπe iz predhodnjegaizbora. Pri samem izboru je potrebno paziti,da imamo pokrit uvod (πtart ali priprave naπtart), jedro dogajanja (tekmovanje samo) inzakljuËek (prihod v cilj, podelitev nagrad,itd.). Ko imamo te osnovne skloperazvrπËene, lahko nadaljujemo z izbiranjemnajboljπih fotografij v posameznem sklopu.Tako je dobro izbrati fotografije, kiprikazujejo Ëustva, zanimive dogodke medtekmovanjem in podobno. Zato je potrebnotudi poznavanje πporta, saj le tako lahkoizberete sliko, ki najbolje predstavlja izbraniπport.Sedaj pa Ëimprej ven na najbliæjo πportnoprireditev. Hkrati pa vam æelim velikouspehov pri slikanju πporta.

Primoæ JeronËiË ([email protected])Primoæ JeronËiË ([email protected])Primoæ JeronËiË ([email protected])Primoæ JeronËiË ([email protected])Primoæ JeronËiË ([email protected])

kvaliteta slike odvisna tudi od kompozicije.Za olajπanje izbire kompozicije je potrebnonajti pravo mesto slikanja. Izbira mesta zaslikanje je najlaæja pred samimtekmovanjem, zaradi Ëesar je priporoËljivopriti na samo tekmovaliπËe pred zaËetkomtekmovanja. To velja πe posebej v primerih,da tekmovaliπËa πe ne poznamo. V primeru,da tudi πporta katerega bomo slikali nepoznamo zelo dobro, je priporoËljivpredhodni prihod tudi zaradi tega, ker se priveËini πportov pred samim tekmovanjemdogaja nekaj manjπih πportnih aktivnosti vpodobnih πportih, na manjπih prireditvah, pase na samem tekmovaliπËu za svoj nastopogrevajo tekmovalci. To nam da kar nekajmoænosti za vadbo fotografiranjadoloËenega πporta, kar nam kasneje medsamim tekmovanjem lahko pomaga, dapridemo do boljπih slik.

slike), ampak se postavimo nekje ob progi,kjer so tekmovalci bliæje in kjer lahko pravtako dobimo zelo zanimive slike z velikokrajπimi objektivi.4. Osvetlitev, izostritev inkompozicijaHitrost s katero se odvijajo dogodki namonemogoËa dolgotrajno merjenje inspreminjanje osvetlitve, zaradi Ëesar jepotrebno uporabiti kar nekaj izkuπenj (zatiste redke, ki πe vedno vËasih uporabljamofilm), ali pa kar nekaj testnih slik za tiste, kiuporabljajo digitalne fotoaparate. Zaradisame hitrosti tekmovalcev je teæko ustreznonastaviti fotoaparat tako, da sam izbereustrezen Ëas ali zaslonko. V primerutoËkovnega merjenja lahko kaj hitro ponesreËi odËitamo osvetlitev s temnega delaoblaËila ali svetlega ozadja in naπa slika bopresvetla ali pretemna. Zaradi tega je



Ko gledamo na realne zmogljivosti sodobnih vrhunskihdigitalnih fotoaparatov smo lahko vedno znova navduπeni,kajti oËitno Ëloveπka kretivnost in konstruktorska genialnostnima meja! ©e pred 3-4 leti si sploh nismo mogli predstavljatizmogljivosti sodobnih digitalnih kamer v katerem kolirazredu, saj so le-te v rekordno kratkem Ëasu tako narastle,da se dostikrat lahko le vpraπamo kje se bo vse to ustavilo.Na eni strani imamo amaterski razred, ki mu tujci pravijo“consumer” - potroπniπki, ali razred namenjen πirokem krogupotroπnikov. Tu je konkurenca najveËja, hkrati pa so tudikoliËine tako velike, da postajajo cene neverjetnokonkurenËne, privlaËne in Ëedalje bolj dostopne. Zgornjirazred pa je praviloma namenjen profesionalcem, zato soserije manjπe, cene pa neproprocionalno viπje. Seveda sotudi standardi zasnove, izdelave in kvaliteta materialov tolikoviπji, da lahko profi aparati zdræijo zelo pogosto ali celovsakodnevno uporabo pod pogoji trdih preizkuπenj celo vteæjih vremenskih pogojih. Vse te zahteve pa naredijo profirazred neprimerno draæji, kljub temu, da morda nima takopreseneltljivo visokega πtevila pikslov, kot bi po ceni nemarapriËakovali: najboljπi primer za to sta nemara stari CanonEOS-1D ali Nikon D-2H.Toda vse ostale kvalitete so neprimerno pomembnjeπe odlova na visoke stopnje loËljivosti digitalnih tipal, saj nesmemo pozabiti, da je pogosto pri potroπniπkih-amaterskihaparatih ena od najπibkejih toËk objektiv. Tipala v tehaparatih imajo morda celo 5-6 milijonov toËk, toda optikane sledi zmogljivostim elektronike ali pa je na skrajni mejisprejemljivosti. Nekateri digitalci iz zgornjegaprofesionalnega razreda imajo ravno na tem podroËjineverjetno prednost - prvoklasne klasiËne objektive, ki sozasnovani pa izredno strogih kriterijih optiËnega dizajna inimajo ne le visoko ceno, paË pa tudi neprimerno viπjo optiËnokvaliteto, loËljivost in kontrasten zapis. Zaradi vsega tegaimajo digitalni zrcalno refleksni aparati, ki so z upadom ceniz nekoË ekskluzivno profesionalnega razreda postopnopostali dostopni celo srednjem fotografskem razredu:naprednim amaterijem in zahtevnim ljubiteljem.Ko upoπtevamo vse te dejavnike in dejstvo, da je pred petimi

leti najboljπi profesionalni digitalni fotoaparat na trgu EOS-1DCS-6000, ki je zmogel 6M pikslov bogate zapise, stal πeokroglih 60.000 DEM in da je zapisoval podatke izkljuËno vformatu TIFF, da je lahko naredil dva posnetka zapored, natopa je rabil kakih 10 sekund, da je preselil zapis izmedpomnilnika na spominsko kartico, ob tem pa da je imelteæek in velik akumulator in omejen rok delovanja, si komajlahko predstavljamo kakπen izreden tehnoloπki skok jenaredila digitalna industrija v svojem razvoju. Æe Ëeprimerjamo denimo EOS D60 ali celo D10 (ki je ob predstavitvina slovenskem træiπËu stal 500 tisoËakov) saj gre za model,ki je star komaj leto dni (ali celo mlajπega canona EOS-300D,ki je naprodaj za polovice tega denarja) - sta hkrati oba sicermanj robustna, a zato digitalno neprimerno boljπa inzmogljiva od pet let starega EOS-1 D-6000, ki je bil vsaj 15-krat, Ëe ne celo 30-krat draæji!Prag 5 milijonov pikslov pa so kamere dosegle in presegleæe pred Ëasom. Za bolj zahtevno fotografijo je ta meja - obkvalitetni optiki, nepirmerno boljπi interni elektroniki v vezjihter konstrukcijsko in mehansko dosti bolje zasnovanihohiπjih - æe dovolj velika garancija za vrhunsko kvalitetofotografije v 70-80 % primerov fotografske uporabe. Viπjokvaliteto potrebujejo le izredno zahtevni ljubitelji inpredvsem najbolj zahtevni profesionalci, ki se tako ali takovedno ravnajo po zahtevah svojega trga, ali enostavno popravilu da je le najboljπe komaj dovolj dobro.V razvoju digitalne tehnologije pa so razvojni inæinerji æe trËilina zgornje meje zmogljivosti obstojeËih formatov. Predvsemto velja za super-digitalce iz najviπjega razreda kot so EOS-1Ds z 11 milijoni toËk ali Kodakov DCS-14 s 14 milijoni. Pri tehaparatih je loËljivost digitalnega tipala æe tako dobra in takonatanËna, da se sedaj podobno kot pri kompaktnihamaterskih modelih Ëedalje bolj postavlja v ospredjevpraπanje absolutne optiËne kvalitete objektivov. Nazahodnih trgih tako æe nekaj Ëasa testirajo vse objektive pododatnih kriterijih - njihovi kvaliteti in loËljivosti ob digitalniuporabi. Izkazalo se je, da so vrhunske meje optiËnetehnologije, doseæene med razvojem snemanja na film inposebej na najbolj obËutljive in zahtevne dia filme z nizko

Iz sveta fotografske formule 1

obËutljivostjo æe na skrajni meji. To pomeni, da se boindustrija v bodoËe morala posvetiti najprej razvoju noveoptike, ki bo sploh zmogla odslikavati zmogljivosti ostregaizrisa novih generacijh super zmogljivih tipal. Korak v to smerso æe pred Ëasom naredili nekateri proizvajalci kot so Nikon,ki je prvi predstavil objektive (npr.zum 12-24 mm) namenjenele digitalni uporabi, sledila pa je Sigma s serijo DG, kasnejepa tudi Canon z objektivom EF-S, vendar je vse to bil lekratkoroËen odmik oziroma prilagoditev za 1,5-1,6-kratzmanjπanem formatu tipala. Prej ali slej bo sledil nov razvojnikorak, ko bodo vodilne fotografske firme zaËele razvijati,proizvajati in prodajati objektive za novo hiper-digitalnoserijo fotoaparatov, ki bodo na svetovnem vrhu naslediliEOS1-Ds ali DCS-14, le ti pa bodo zlahka presegli mejo 20milijonov pikslov loËljivosti - takπne loËljivosti pa trenutnone zmorejo niti najboljπi klasiËni objektivi za zrcalno refleksnekamere.

Veljko JukiË

Pri mojem πportnem reporterskem delu brez digitalne fotografske kamerene gre veË. Od zaËetka do konca dirke je tehnika vseskozi v pogonu.

S pomoËjo kamere Canon EOS 1Ds imam na razpolago tudi πiroki kot.S pomoËjo 15mm lahko zelo od blizu zajamem celoten bolid F1.

MoËan teleobjektiv je pri mojem delu nujen. NajveËkrat uporabim400mm objektiv in 1,4X-ni konverter.

Tudi brez bliskavice ne gre. Za fotografiranje takih motivov najveËkratuporabim zoom objektiv 70-200mm, f/2,8 in bliskavico.



Moj kolega Mato (Matjaæ) zna biti vËasihmorda malo zbadljiv - celo do svojihsodelavcev, pa najsi gre za naπe navduπenjenad obstojeËo tehniko, ali za moænosti ki jihle ta ponuja æe sedaj. Eden od takπnihprimerov je bilo moje veliko navduπenje nadzmogljivostmi EOS-10D, za kateregaenostavno nisem imel dovolj pohval.Seveda se pri tem spominjam predsvemzgodovine izpred 5 let, ko je predstavljalainvesticija v stari EOS-1 DCS-6000 15-kratveËji zalogaj, kot je bil stroπek v nakup 10D,pri boljπih zmogljivostih in le nekolikomanjπi robustnosti. Zaradi vsega tega,zaradi svoje kvalitete in zmogljivosti mi jebil 10D pri mojem delu celo ljubπi od EOS -1D, saj je kljub poËasnosti premogel viπjoloËljivost ob le nekoliko manjπi robustnostiizdelave. V enoletnem lastniπtvu in zelopogostem delu s tem aparatom me je le-tapustil na cedilu le dvakrat: enkrat sempreveË samozavesto precenil njegove sicerzelo dobre zmogljivosti (zgodbo o tem sempopisal v eni od prejπnjih πtevilk e-fotografije), zadnji zaplet pa se mi je zgodilna prvi letoπnji dirki formule 1 v Melbournu

v Avstraliji letos. Moje naljubπe fotografskooroæje - 10D je tik pred sobotnimi treninginemo obstal: natanËeje - naredil je po enposnetek, nato pa zamrznil! Ko sem ga“resetiral” (vzel sem ven akumulator in ganato znova vklopil) pa je naredil en posnetekin znova zamrznil. Na kazalu je bil napis“napaka 99”…Pri mojem delu reporterja iz sveta formule 1imam brezmejno prednost, da imamo zapodobne primere na dirkaliπËu vedno tudiCPS - Canon Professional Service. Le-ta jevedno pripravljen za manjπe popravke,predvsem pa nam vedno nudijo narazpolago na test paleto najbolj dragocenihobjektivov, pa tudi novosti iz njihoveponudbe, pa najsi gre za najnovejπeobjektive ali kamere.Seveda sem takoj izkoristil njihovo storitev(ta del je brezplaËen, sicer pa pri njih popredhodnem naroËilu lahko za daljπe alikrajπe obdobje tudi najamete nekaj razliËnihkompletov opreme, a je ta storitev zanekratna voljo le na azijskih trgih) in na servisu soobljubili, da bodo napako poiskali inodpravili, v tem Ëasu pa so mi dali na

razpolago nadomestni aparat. Ko sempopoldne priπel nazaj so se mi opraviËili, dase napake ne da odpravit ker s sabo nimajoustreznega dela. Seveda so mi ponudili, data Ëas zadræim njihovega nadomestnega10D, za snemanje nedeljske dirke pa so miponudili EOS-1 Ds. Hip zatem nisem bil veËæalosten zaradi te okvare, vendar sem kljubtemu ostal v Avstraliji πe zaradi nekaterihdrugih fotografskih naËrtov - npr. lova nakenguruje in znamenitosti Melbourna inSydneya - tako da bi potreboval tudi 10D.Seveda sem imel kopico rezervne opreme -nepogreπljivi dodatni EOS-1N in za povrh πekompaktni Olympus C-5060, tako da semimel rezervo na digitalnem in na zrcalnorefleksnem podroËju, vendar je bilo moje“prvo oko” - slepo. Na Canonovem servisuso mi ponudli, da mi lahko odpravijo napako- potrebno je bilo zamenjati eno od vezij vnotranjosti, vendar πele po povratku vCanonov avstralski sedeæ v Sydney. Ker jeπlo za okvaro na aparatu, ki je πe sodila v

Kot ti odpove tvoje najljubπe oroæje - II. del

Tudi dirkaËi niso imuni na fotografsko tehniko. Jarno Trulli voznik Renaulta si je zaæelel pogledati skozi iskaloEOS 1Ds. »udi ga velika teæa kamere in izredno πiroki kot 15mm objektiva katerega uporabljam zafotografiranje v boksih.

Za zajem takih posnetkov ne potrebujemo najboljπih DSLR kamer. Zadovoljujejo æe tiste najniæje stopnice.Pomemben je samo zadovoljiv ozkokotni objektiv. Krop faktor tipal nam v teh primerih samo pomaga.


___


garancijski enoletni rok, so mi to ponudlinarediti brezplaËno, moral bi pokriti lestroπke poπiljanja aparata iz Sydneya vMelbourne. Ker sem naËrtoval nadaljevanjepoti iz Avstralije v Malezijo - na drugo dirkoformule 1 - a pred tem tudi pot iz Melbournav Sydney, sem se raje dogovoril, da pridemponj kar osebno. Tako so mi na drugemkoncu sveta brezhibno in hitro popraviliokvaro (saj vendarle velja Canonovasvetovna garancija) in ne glede na dejstvo,da bi takπno popravilo v kakπnih drugihokoliπËinah moral tudi plaËati, pa sem jopoceni odnesel. Aparat sem namreË nujnopotreboval, ob tem pa sem imel tudiprvovrstni foto-servis, Ëeprav sem bil veË kot10 tisoË milj oddaljen od naπih slovenskihserviserjev. Seveda je nepotrebno povedati,da je moj ljubljeni 10D v Maleziji znova delalbrezhibno kot se za japonskega digitalca izte ugledne fotografske firme spodobi, zanameËek pa so mi za najpomembnejπofotografsko nalogo zagotovili tudi najboljπidigitalni zrcalno refleksni aparat ta hip.Podobnega primera namreË v svoji 25 letnikarieri in sodelovanju s to japonsko firmo,ki nosi ime po japonski boginji dobrote,namreË πe nisem imel, vendar sem CPS zelopogosto izkoristil za preizkuπanjenajraznovrstnejπe opreme od objektivov doohiπij in bliskavic, res pa si mi dostikratpriskoËili na pomoË pri popravljanju kakπnihmehanskih poπkodb, ki si na æalost pri

profesionalnem delu bolj pogoste. Zagotvopa se je hkrati s poveËanim deleæemelektronike v sodobnih foto-aparatihpopolnoma spremenila tudi vloga servisov,ki so nekoË sodili med finomehaniËnedelavnice, sedaj pa so to vse bolj delavniceza mikroelektroniko.Kljub dvema napakama v enoletni karierimojega ljubega 10D se nad tem nepritoæujem, saj sem tako imel najboljπopriloænost preizkusa v pravem testu vvsakodnevni uporabi, hkrati pa sem imel natestu tudi Canonove reklamacijske ingarancijske storitve ter dejavnost CPS natem podroËju. Ob vsem tem pa se lahko mojkolega Mato πe naprej brije norca nadmojimi simpatijami na 10D, vendar ko realnopomislim, da mi sredi dela lahko ta aparatpade po tleh in se res hudo razbije - alinemara celo pade v morje ali reko - denimomed poroËanjem z dirk jet-skijev ali off-shore Ëolnov, pa je seveda razlika ali uniËiπodliËen aparat za 400 ali 500 tisoËakov alipa takπnega, ki stane krepko Ëez dvamilijona. V tujini imajo podjetja, pa tudi“freelancerji” le-ta zavarovane, pri nas pato zaenkrat πe ni mogoËe, ali pa jeenostavno predrago. ©e vedno se namreËbolj splaËa vsako drugo leto obnovitiopremo, kot pa le-to v obliki moËnopredragih premij podariti zavarovalnici. Vseto pa je lahko æe iztoËnica za kakπno drugoali novo zgodbo. Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË

Veljko JukiË

Mehaniki v F1 so kot naπi gradbeniki. Eden dela, trije opazujejo. Pa mislimo, kaj posebnega so v F1!

Vseskozi moraπ biti pripravljen na posnetek. Prisilno hlajenje zavor opravijo kar z gasilnimi aparati s CO2.

Z moËno πirokokotnimi objektivi zajamemo zanimive fotografije.

Medtem ko se dirkaËi pripravljajo na zaËetek dirke, fotografi pridemo na svoj raËun. Tudi ti dve dekleti iz Avstralijesi æelita biti opaæeni in se radi postavita pred objektiv. V sredini Veljko (da se ve, kdo obvlada F1 sceno).



Zimske razmereZimske razmereZimske razmereZimske razmereZimske razmereZima je v hribih zanimivo doæivetje. ©e dodaten uæitek jefotonËke zimske svetlobe ujeti skozi objektiv fotoaparata. Azima ima svoje muhe. Kaj lahko priËakujmo v zimskem Ëasu?Najprej so tu nizke zunanje temperature, katerim sledi vlagav notranjosti planinskih izb. Nadalje so svetlobni pogojipopolnoma drugaËni, kot v brezsneænih letnih Ëasih. Zaavtomatiko cenejπih fotoaparatov so zimske svetlobnerazmere huda preizkuπnja. Seveda ne smem pozabiti tegobelastnikov SLR πkatel! Pri -15°C menjava objektiva ni poËetje,katerega bi vzljubili. Verjemite mi!A prinaπa zima v hribih tudi doloËene prednosti. OzraËje jeËistejπe, kot v najtoplejπem letnem Ëasu, vsled Ëesar dolgegoriπËnice pridejo silno prav. Sama zimska idila je s svojimikontrasti silno prijetna za oko.A za veselo zajemanje zimskih gora je potrebno obvladatizimsko svetlobo. Pomembno je, kaj slikate, kakπni so trenutnisvetlobni pogoji in kako daleË je vaπ objekt slikanja. PlaninskakoËa v ozadju je drugaËen motiv, kot gasilski posnetek nakakπni zasneæeni planjavi.

Z i m a v h r i b i hIzkuπnjeIzkuπnjeIzkuπnjeIzkuπnjeIzkuπnjeObilica snega v ozadju zmede svetlomer aparata, saj misli, daje veË svetlobe, kot jo je v resnici. To pride boleËe do izraza,ako je temeljni motiv gruËa ljudekov. Fotografiranje brezustreznih korekcij osvetlitve ne da dobrih rezultatov. Izizkuπenj (in nasvetov izkuπenejπih) vem, da je pri fotografiranjuljudi v snegu veËkrat potrebno uporabiti nadosvetlitev.ObiËajno uporabim 2/3 zaslonke. Seveda to ni pravilo, saj jevse odvisno πe od poloæaja in intenzivnosti sonËne svetlobe.VËasih si pomagam tudi z bliskavico. Pri fotografiranju ljudiod blizu si v sonËnem vremenu skoraj vedno pomagam zbliskavico (ne samo v snegu).Na planinska potepanja, kjer so poleg planinskih uæitkov vnaËrtu πe fotografski, gre poleg fotoaparata z mano πe dodatniobjektiv (160 - 480 mm ekv. 35 mm), stojalo, æiËno proæilo inpolarizacijski filter. Ako pa nimam namena (ali volje) tovoritipreveË fotografske krame, pa vedno vzamem vsajpolarizacijski filter. V sonËnem vremenu je na snegu ogromnoodbojev in polarizacijski filter je naËin, kako to nenadzorovanosvetlobo nadzorovati.

Slika je nastala na juænem poboËju DobrËe. Motiv si delita podroËjimoËnega sonca, ki se odbija od snega in sence, katerega dela drevjeiglastega gozda. Tukaj so πe ljudje, ki morajo biti pravilno osvetljeni. Kerje pol ljudi v senci, pol na soncu, sem pred objektiv zadegal polarizacijskifilter, s katerim sem odstranil moteËe odboje in slikal brez korekcijeosvetlitve. Dobljen posnetek je kompromis, saj v takπnih pogojih ni moËcelotni motiv brezhibno osvetliti.

Tokrat sem imel opraviti s planincem in planinko na moËno osvetljenemsnegu, a del motiva tvorijo sence gozda. Center motiva predstavljataomenjeni osebi, zato sem moral nastaviti na 2/3 zaslonke dodatneosvetlitve. Samo tako sta osebi pravilno osvetljeni in tudi deli motiva vsenci so dovolj osvetljeni.

Triglav z DobrËe je fotografiran s 300 mm (480 mm klasike). Na poboËjihskalnatih vrπacev si prostor pod soncem delijo bel sneg in malo manjbele skale. Seveda sem pred objektiv dal polarizacijski filter. Zaradilastnostim objektiva in filtra sem za 1/3 zaslonke presvetlil. Tako so lepovidne podrobnosti. Seveda sem slikal s stojalom, saj bi pri tako dolgigoriπËnici gotovo stresel in adijo nestresen posnetek.

Gasilski posnetek na vrhu. Sonce je sijalo pod kotom. Zaradi snega semdodal 1/3 zaslonke. Ljudje so bili predaleË za koristno uporabo bliskavice.Ponovno sem imel pred objektivom polarizacijski filter.

Pokrajina, fotografirana skoraj proti soncu. Zaradi narave motiva inæelenih podrobnosti sem ta posnetek podosvetlil za 2/3 zaslonke. S temsem dobil ravno pravo ravnoteæje med svetlimi in temnimi deli slike.

Planinska koËa, ljudje in sneg okoli. Osrednji motiv je planinska koËa,zato sem moral presvetliti za 2/3 zaslonke. Ker je osrednji motiv s tempravilno osvetljen, se niti ne opazi presvetljen sneg in ljudje.

Panoramski posnetek Martuljkove skupine izpred KoËe na DobrËi. Fotografirano je bilo s precej dolgo goriπËnico, saj so Martuljki kar precej daleË od planinske koËe. Takπnih posnetkov v dobi analogne fotografije nismo dobilitako zlahka (in predvsem poceni).

A ne bom vas muËil s tehnikalijami, saj je pomemben predvsemfotograf in njegovo oko. Tehnika samo pomaga.Najbolj bo stvari spoznati ob slikah! Samo izdelek naj bo merilotehnike in nje uporabe.ZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekZakljuËekV hribe, ko jih prekriva sneæna odeja, se ne hodi fotografiratibrez polarizacijskega filtra. Nadalje je pri skoraj vsakemposnetku potrebna korekcija osvetlitve.Pri prehodu iz mrzlega ozunja v tolpo Ëumnato planinske koËepa pazite, da vam vlaga ne prodre v vse pore tehnike. Najboljeje aparat predhodno πe pred vhodom shraniti. Dokler se neogreje na temperaturo okolja. Pazite tudi na vlago! Notranjiposnetek je nastal πele po aklimatizaciji tehnike na vlaænotoploto planinske koËe (slika 12).Skratka, pri fotografiji zimske idile (ne samo planinskihaktivnosti, podobno velja tudi za smuËarijo ipd.) se neobremenjevati s tehniko. Tudi najenostavnejπi digitalnifotoaparati omogoËajo uporabo polarizacijskega filtra (dobijose nastavki, ki se privijaËijo na navoj stojala) in korekcijoosvetlitve. Bojan Ekselenski



Z arhitekturo se sreËujemo vsak dan navsakem koraku. ©e posebaj, kadar sesprehajamo skozi kakπno prelepo mesto.Ljudje v domaËem kraju niti ne opazijo lepotarhitekturnih detajlov. Tega jim ne moremozameriti, saj jih preganjajo vsakdanji opravki.Ko pa se odpravijo na dopust v drug kraj alitujo deæelo pa z navduπenjem spremljajo vsakmalenkostni arhitekturni detajl. Potem padoma z navduπenjem kaæejo slike in govorijoda je njihovo mesto mnogo lepπe od naπega.Tukaj tem ljudem zamerim. Koliko od vas sije vzelo pol dneva za sprehod skozi vaπemesto, in sicer za ogled arhitekturnihdetajlov? »e boste to storili boste skorajzagotovo preseneËeni. Ni lepπega mesta oddomaËega. Pa ne pozabite na fotoaparat.Seveda so tudi tuja in sosednja mesta zelolepa. To je tudi eden poglavitnih razlogov dapotujemo.Pri fotografiranju stavb in hiπ je pomembenËas v katerem slikate. RazliËni letni Ëasi inrazliËni deli dneva nam dajejo skoraj tisoË ineno moænost razliËnih posnetkov. Ne slikajtesamo celih stavb. Vsaka stavba skriva mnogodetajlov, ki po svoje kaæe razliËne kultureskozi Ëas. To so razni okraski na fasadah,oknih, kljuke, obcestne svetilke, zakljuËkistebrov, vhodna vrata...Ti detajli nam razkrijejo veliko o razmiπljnjuarhitekta. Pri slikanju zunanjih delov stavbveËinoma drzimo fotoaparat pokonËno, ker letako lahko dobimo celotno stavbo naposnetek. Tukaj pa naletimo na oviro. To sostekajoËe se linije stavbe. Stavba na posnetkupostane z viπino oæja. To so posledice

ARHITEKTURA

perspektive. Oddaljene toËke so videti manjπekot tiste, ki so nam bliæje. To se da delonopopraviti tako, da fotoaparat malce nagnemonaprej. Obstajajo pa tudi posebni objektivi(objektivi za nadzor perspektive). Ta opremaje zelo draga in dvomimi, da se bo kakπenamaterski fotograf odloËil za nakup takeopreme.Zadevo pa lahko odpravimo tudi tako, da seenostavno oddaljimo od objekta inuporabimo objektiv z daljπo goriπËno razdaljo(tele obektiv). Zadeve seveda ne bomopopolnoma odpravili ampak jo bomozmanjπali. Pomembni pa so tudi notranjidetajli posameznih stavb. Tukaj moramopredvsem oceniti svetlobo. Stojalo nam boprav priπlo. Tudi tukaj bomo naleteli nateæeave z perspektivo. Ampak pustite to. Rajese osredotoËite na iskanje zanimivih detajlovkot so razni kipci, vitraæna stekla, padanje

svetlobe na razliËne kote... Pri uporabiπirokokotnih objektivov pazite na popaËenjekjer lahko izgugite kakπen detajl. Opazitimorate tudi razliko med svetlim in temnimprosotrom, da dosvetlite z bliskavico. »asifotografiranja bodo daljπi, Ëe ne bosteuporabili bliskavice. Naj vas ne bo strahuporabiti stojalo. Notranje zanimivosti stavbso predvsem cerkve. Tukaj najdete velikozanimivih detajlov. Zanimivo fotografiranje paje lahko tudi na razstavah. V en posneteklahko ujamete razstavljeni izdelek in ljudi, kidajejo zanimive izraze na obrazu pri gledanjuteh izdelkov.Kako se bosete lotili fotografiranjaarhitekturnih detajlov je predvsem vaπa stvar.Predvsem pa, preden se odpravite slikatpomislite ob kateri uri se boste odpravili.RazliËni Ëasi v dnevu nam dajejo razliËnepoglede.

Æelim vam ostro oko in obilo dobrihposnetkov.

Peter MiloπeviË



©UM osmih miljonov

Vse veËje revije kot internetne strani po svetuse ubadajo s kakovostjo kamer v 8MP razredu.©e vedno ne razumejo, da so te (8MP hibridnekamere kot “grdi raËek” poloæene med nasfotografe). NihËe se ne zaveda, da ima vsaka

kamera tako svoje prednosti kot slabosti. Zanekoga je prednost lahko slabost, spet zadrugega ravno obratno. In te kamere imajosvoje pozitivne lastnosti. Samo najti jihmorate.

Minolta ima edina AS (AntiShake) sistem. Sesploh zavedate kako velika prednost je to?Spet drugi, Canon PRO 1 ima kompaktnost. Jemajhen. Komu mar, bi rekel nekdo. Toda za vnahrbtnik je odliËen. Je majhen, trden in maloprostora zavzame.Sony premore odliËno svetlobno moË f/2.0. paπe 800ISO nam nudi. Nikon nam daje optiËnogoriπno razdaljo 280mm. Olympus pazagotovilo, da je njihov objektiv prilagojentipalu. In na zunaj res njihov objektiv delujekljub samo 140mm najdaljπe goriπËnice najboljimpozantno.Torej katera kamera je boljπa? Je ni! Vednopoudarjam, najboljπe kamere ni in je ne bo.Vsak uporabnik kakovost gleda iz svojegapogleda. In Ëe se te kamere najveË ocenjuje izpogleda πuma, jih jaz gledam drugaËe.Vse te hibridne kamere nam nudijo zelo veliko.1000 in eno lastnost. Toda takoj ko prestavimona viπjo obËutljivost 200ISO se kakovost slikemoËno poslabπa. Vemo æe, majhnost toËke natipalu nam prinaπa doloËene slabosti. V toËkozaradi njene majhnosti pade premalo svetlobein kakovosten potek procesiranja podatkov jeonemogoËen.Vendar zakaj bi te kamere gledali samo iz tegapogleda. Kamera je dobra, samo najti je trebana njej pozitivne lastnosti. Eden redkihproblemov teh kamer se pokaæe, ko æelimovelike poveËave pod slabimi svetlobnimi

pogoji. Verjemite pa, da bi tak zahtevneæ æedavno uporabil DSLR kamero. S hibridnimi8MP kamerami pa bomo dobili odliËneposnetke, Ëe bomo izkoristili njihovo pravomoË pri nastavljeni obËutljivosti 100ISO. Inprihajajo sonËni dnevi polni svetlobe. ©e 100ISO bo vËasih preveË zaradi prevelike zaprtostizaslonke in s tem globinsko ostrino. Prav takoza delo v studiju pod dobrimi svetlobnimipogoji ne potrebujemo veË kot 100ISO. Torej,ne iskati dlake v jajcu. »e potrebujetepoveËave in znate izkoristiti svetlobo, potemso te kamere lahko tudi dobra izbira.In se πe vedno iπËejo med kompaktnimikamerami tiste, ki naj bi nudile vse mogoËe,znano in æeljeno. Kar se tiËe zmoænostinastavitev, nam bodo te hibridne kamere tudinudile. VeË pa na æalost ne. Poglejmo sispodnji primer z novo DSLR kamero, kateranam nudi izredno fotografijo tudi pri visokihnastavitvah obËutljivosti. Seveda, pa æe cenakamere sama govori o njeni kakovosti tipalakot procesiranja slike. Ne bodimo naivni in neiπËimo preveË tam kjer vrhunske kakovosti lene moremo dobiti!In vpraπajte se, kolikokrat potrebujete zaresno delo viπjo obËutljivost. In hitro bostespoznali, da vas πum pri 400ISO ne moti. »evas, potem je treba brez razpravljanj,filozofiranja in iskanja boljπe kamere medhibridi prestopiti v DSLR svet. M.I.

C-8080 PRO 1

8700 A2

Z vsemi πtirimi kamerami sem fotografiral pri 400ISO. Bistvenih razlik, da bi lahko rekel, ta kamera je boljπaod drugih, ni. Vse je samo stvar algoritmov v postopku procesiranja. »e preveË zgladiπ (odstraniπ) πum, se æepojavi neostrina. ©e najbolje je uporabiti specialne programe, kot Neat Image ali Ninja Noise.

Olympus C-8080 in 100ISO. Pri tej kakovosti zajema bi lahko brez problema naredil tudi plakat. Canon PRO1 in 100ISO. Ob dobri svetlobi se pod temi pogoji izriπe tehniËno vrhunska slika.

Canon EOS1D Mk II. in 3200ISO. Razlika je oËitna. Tej kameri zaradi odliËnega tipala in vrhunskihalgoritmov πum ne pride do æivega. Poudarjam πe enkrat, 3200ISO. Tudi ta kamera ima tipalo v loËljivosti8MP toËk. Vendar je sama toËko veË kot 2X veËja od tiste na Sony CCD tipalu, ki je v vseh 8MP hibridih.

Da DSLR kamere ponujajo povsem drugo tehnologijo redukcije πuma pokaæe tudi ta testni motiv, kateregauporabljam za vsa testiranja. EOS 1D Mk II pri 8MP in 1600ISO. Sploh ni primerjave s hibridnimi kamerami,ki prav tako uporabljajo 8MP tipalo. Vendar se ve, Mark II je prav namenjen delu pri viπjih ISO nastavitvah.



Izsek iz zgornje fotografije, dokaæe da se jo da popolnoma zadovoljivoprebrati. Slika razen malce dodanega kontrasta ni digitalno obdelana.©e enkrat povdarjam, da ne stremimo za estetsko ali tehniËnodovrπenostjo, ampak samo za prikaz vsebine, zato mirno ignoriramonapake kot so: nepravilna nastavitev beline, kriv tekst, perspektiva, ....

Alternativna uporaba digitalne fotografijeV letih, ko je digitalna fotografija “osvajala” svet, so se razlogiza in proti prehodu na digitalno tehnologijo kot jara kaËa vlekliskozi mnoge razprave in polemike tako med strokovnjaki, kottudi med laiki. Zvesti bralci E-fotografije ste lahko spremljaliargumentiranja in dogajanja, ki so se seveda odraæala navsebini. Ne glede na vse mogoËe razprave in dokazovanjaprednosti in slabosti obeh tehnologij, so prodajne πtevilkedigitalnih fotoaparatov najzaneslivejπi pokazatelj, da jeanalogna fotografija stvar preteklosti. To pomeni, da je vsakod vas bralcev sedanji ali bodoËi lastnik digitalnega aparata!(Pustimo izjeme, ki bodo le potrjevale pravilo)Skoraj vsak lastnik digitalnega aparata bo le-tega najprejuporabljal na naËin, kot je bil prej navajen upravljati z analognimaparatom. Velika veËina ljubiteljskih fotografov aparata niti nepotrebuje za kaj veË kot za druæinsko, dokumentarno,popotniπko in mogoËe πe umetniπko fotografijo. O tem je bilo vE-fotografiji æe veliko napisanega in πe veË bo, zato to pot nebom naËenjal te tematike. Ostaja dejstvo, da se aparatiuporabljajo na enak naËin kot analogni, le za pogled na motivse namesto iskala uporablja displej. V tej πtevilki bi vas radivzpodbudil k bolj “digitalnemu” razmiπljanju. Spregovorimo oalternativni uporabi digitalne fotografije! Kot æe beseda samapove, gre za drugaËno uporabo digitalne tehnologije kot smoje bili vajeni doslej, za neke vrste odkrivanje za kaj vse lahkosvoje digitalne fotoaparate uporabimo.Seznanil in pokazal bomna neketere moænosti, ki jih nudi digitalna fotografija in jih v“analogni” eri niste mogli uporabljati, zagotovo pa se boste tudisami Ëesa uporabnega domislili.Digitalni arhiv dokumentovIzdelajte fotografije vaπih najpomembnejπih dokumentov! Stese kdaj vpraπali, kaj ostane, Ëe se naπemu premoæenju zgoditisto najhujπe? Ogenj, potres poplava..? Dovolj hudo je æe, Ëeostanemo brez strehe nad glavo, v takem primeru pa ostanemodobesedno brez vsega. Saj nimamo veË niti zavarovalne police,s katero bi dokazovali upraviËenost do zavarovalne odπkodnine!UniËeni so vsi naπi pomembni dokumenti, kot so: pogodbe,diplome, zavarovalne police... VeËino jih sicer z muËnimskakanjem po uradih lahko na novo pridobimo (rojstni list, di-ploma, pogodba o zaposlitvi... ) nekatere pa zaradi naravedokumenta ne moremo obnoviti. Pred nekaj leti sem prebral

zanimivo novico o Ëloveku, ki se je odloËil izdelati svoj “digitalnispomin”in je prav vse, kar je poËel, tudi digitaliziral. Preskeniralje vse svoje dokumente, pisma, πolske zvezke.... Svoje poËetjeje utemeljeval z mislijo, da je vsakodnevna dokumentacija, kijo moramo obvladovati, prav tako del Ëlovekove identitete! Nevem, Ëe moæak to πe dandanes poËne, a njegova ideja niti nitako napak! Zakaj nebi tudi sami zase izdelali digitalni arhivnaπih najpomembnejπih dokumentov? S pomoËjo digitalnegaaparata ni treba drugega, kot da dokument postavimo na svetloin ga pod Ëimbolj pravim kotom fotografiramo! Taka fotografijaje sicer manj kvalitetna, kot Ëe bi dokument poskenirali, vendargre za vsebino in ne izgled! Pri sodobnih digitalnih aparatih jetipalo æe dovolj kvalitetno, da bomo lahko brez teæav prebraliπe tako droben tisk! Z malo vaje in poskuπanja se boste nauËilikako je treba fotografirati, da na dokumentu ni nadleænegableπËanja ali odbojev svetlobe. Za ves postopek se ne zamudimopraktiËno niË. Predno dokument shranimo v kak fascikel,vzamemo fotoaparat in dokument slikamo. To je vse karpotrebujemo.Pomembne dokumente v raËunalniku shranite na kako posebnomesto na disku ali v direktorij kamor je omogoËen dostop samoz geslom. »e je na raËunalniku veË uporabnikov vam svetujem,da si tak arhiv zbriπete z diska in ga preselite na CD ali DVD. Sajne æelite da bi vaπe dokumente prebiral vsak heker, ki se usedeza raËunalnik? Programi za urejanje fotoalbumov (opisani vprejπnjih πtevilkah revije) omogoËajo hitro iskanje inpregledovanje dokumentov. Meni se æe dogaja, da iskanipodatek prej najdem in ga pregledam na raËunalniku, kot bitrajalo Ëe grem iskat fascikel kjer je spravljen original. Polegtega ne pozabite na izdelavo fiziËno loËenega arhiva! NiË nekoristi digitalni arhiv, Ëe se vam ob nesreËi uniËi tudi raËunalnik.Zato kopijo CDjev ali drugih medijev s podatki varno shranitena drugi lokaciji: pri sorodnikih, na delovnem mestu... nenazadnje - v banËnem sefu.Digitalna spominska knjigaPoleg pomembnih dokumentov je v æivljenju vsakegaposameznika πe vrsta stvari, ki sicer kakπne uporabne vrednostinimajo, Ëloveku osebno pa veliko pomenijo. Vsi vemo, kakohitro Ëas beæi, kako hitro otroci zrastejo, kako hitro spomini nadoloËene dogodke zbledijo. Zakaj ne bi uporabili fotoaparata

in vrtincu Ëasa in pozabe iztrgali nekatere delËke pisanegamozaika æivljenja? Ker smo æe v prejπnjem poglavju fotoaparatuporabili za fotografiranje dokumentov, dajmo razπiriti touporabnost πe na ostalo. Nekateri piπejo dnevnik, drugi doonemoglosti shranjujejo predmete, ki jim veliko pomenijo. Mipa bomo, ker smo ljubiteljski fotografi, iskali in fotografirali tistedrobne motive in stvari, ki se nam ta trenutek zdijonepomembne, a ob gledanju fotografij nas bodo πe tudi Ëez letagreli lepi spomini. Katere so te stvari ki jih bomo fotografirali?Æal ima prav vsak svojo lestvico vrednot in kar je nekomu skorajsveto, je za drugega nepomembno, zato jih mora odkriti vsaksam. Lahko so povezane s hobiji, z druæino, sluæbo... Moj namenv tem Ëlanku je vzpoduditi vas, da bi v vsakdanjem æivljenjuiskali teh drobnih stvari in jih slikali. »ez leta boste imeli lepo“spominsko knjigo”

Ali veste kje poteka pri vas vodovodna in elektriËna napeljava? S pomoËjo takih fotografij se lahko izognemo neprijetnim preseneËenjem, ko bomovrtali v zid za pritrditev pohiπtva, obeπalnikov ipd.

Izsek iz kopije katasterskega naËrta. Vsi podatki so na monitorjuraËunalnika bolje vidni kot na originalu! Dokumenti, ki jih zelo poredkopotrebujemo imajo to neprijetno lastnost, da jih takrat obiËajno ne najdeπ.S pravilnim poimenovanjem datotek je iskanje na disku stvar sekund.



Naj vam zaradi laæje predstave “izdam” nekaj fotografij, ki so vmoji zbirki. Otrokovo pismo Miklavæu, Ëestitka za 8 marec, prvapetka v zvezku, prve domaËe naloge, koncertni list z nastopaglasbene πole kjer je sin prviË igral pred publiko, umetnine nasteni, kamor se je mladi umetnik spravil risat potem ko mu jezmanjkalo papirja, otroπki stenski koledar pomembnihdogodkov ..... Kot vidite je velika veËina povezanih z druæino,ampak jaz na delu enostavno ne vidim takih stvali ki bi si jihæelel ovekoveËiti. Kdo drug razmiπlja drugaËe, kar je pravilno.Velikokrat se nam neka star zdi tako sama po sebi umevna, daje niti ni vredno fotografirati in resniËno je umetnost odkriti take,ki nam bodo Ëez Ëas spregovorile o preteklosti. Ravno zadnjiËsem med pospravljanjem nesel kup papirjev v koπ. Med njimisem opazil pesmico, ki jo je napisala hËi (7 let) Ker mi je zaradinaËina pisanja, otroπke naivnosti in mnogih pisarskih napakpriklicala nasmeh na obraz, sem se ustavil, vzel fotoaparat intisti list s pesmico fotografiral. Saj sem potem ravno tako vse

To pa je primer “spominske fotografije”. Zakaj bi morale biti za spominsamo slike tort in rojstnih dnevov, slik s poËitnic in potovanj? Vsakodnevnose dogaja toliko zanimivega in manj kot minuta je potrebna, da predmetin dogodek “ulovite” skozi objektiv. Za vse, ki to berete, je na sliki samoeden izmed tisoËev papirjev, ki jih vsakodnevno pomeËljemo v koπ. Tudilistek na fotografiji je romal v koπ. Ima pa zanimivo ozadje: Napisala gaje moja πestletna hËi. Ko sem jo nekega dne zaradi nepospravljenih igraËpoπteno okregal, se je odloËila, da pri tako krutih starπih res ne more veËæiveti in se mora odseliti! Ker je bil ravno Ëas pisanja pisem Miklavæu,se je spomnila zanimive reπitve: Pisala je Bogu in ta naj bi æe uredil, dase z bratom odselita na lepπe! No, k sreËi je bi takrat Bog preveË zaposlenz drugimi zadevami....

KeramiËne ploπËice. »eprav je fotografija tehniËno gledano taka, kot da bi jo posnel prvoπolËek, je odliËno sluæila namenu. Skupaj s serijo podobnihposnetkov je bila posneta v razliËnih trgovinah s keramiko. Ko hodiπ po trgovinah in imaπ kmalu polno glavo razliËnih podatkov takrat takefotografije pomagajo k boljπi odloËitvi ko jih ponovno pregledujemo za raËunalnikom. ©e posebej, Ëe so na njej imena artiklov in napisane cene.

Izsek iz fotografije zemljevida autokampa. Kadar smo prviË na neki lokacijinam utegne priti taka fotografija πe kako prav, saj jo lahko pogledamoin poiπËemo lokacije kar na dispeju digitalnega aparata.

Denimo da med prebiranmjem zanimive revije naletimo na stran, kinas πe posebej zanima, bodisi zaradi podatkov. »e imamo pri sebifotoaparat, si zanimive strani slikamo in jih doma v miru preberemo naraËunalniku, ali pa kar na displeju fotoaparata, kar zna biti malce boljnerodno. Zgornja slika je nastala tako, da sem revijo postavil pred oknoin jo slikal z avtomatskimi (“trotl”) nastavitvami na aparatu. Za enkratprebrat, je æe dobra!

Izsek iz fotografirane zavarovalne police. Tudi drobni tisk je lepo berljivna raËunalniπkem monitorju. Na podoben naËin lahko shranite vsepomembnejπe dokumente. Ni vaæna metoda zajema slike, da se le vsipodatki lepo vidijo. »e imate dobro organizirane podatke na disku aliCDju, jih boste naπli hitreje kot Ëe bi πli ponje v omaro ali fascikel.

papirje vrgel v koπ. Tista pesem res ni ne vem kako pomembnastvar, je pa eden izmed drobcev naπega druæinskega æivljenja,ki ga bomo æe jutri pozabili. Ob takih fotografijah pa se bomoimeli Ëesa spominjati in se - upam - skupaj smejati.Slikanje zaËasnih podatkovV prejπnjih poglavjih sem opisal uporabnost digitalnegafotoaparata za digitalizacijo in arhiviranje bolj ali manjpomembnih dokumentov. Sedaj pa poglejmo, πe njihovouporabnost za zajem zaËasnih podatkov in informacij. Ideja jetako preprosta, da je veËino od vas bralcev æe obπla enaka miselin to kar bom sedaj napisal æe s pridom uporabljate.Za kaj gre?VËasih kadar smo kje na poti se znajdemo v situaciji, ko si jepotrebno zapisati ali zapomniti doloËene podatke. Denimo:avtobusni (æelezniπki letalski) vozni red, cenik storitev, legendo(avtokampa), seznam nastopajoËih, karta ( zemljevid), ipd. »etake podatke enostavno fotografiramo, lahko kasnejeizkoristmo moænost prikaza fotografij na displeju fotoaparatain si jih kadarkoli in kjerkoli ogledamo na displeju. Tako bomovedno vedeli kje smo (legenda, zemljevid...), kdaj odpelje vlak(slika voznega reda), poznali bomo urnike in cene (muzeji,restavracije...)Za konecVse o Ëemer sem v tej πtevilki pisal, se nanaπa na alternativnouoprabo fotaparata, na fotografiranje dokumentov. S tem smoposegli na podroËje, ki je bilo domena drugih tehnologij(skeniranje, mikrofilmanje...). Te tehnologije so draæje,zamudnejπe in zahtevajo dodatno opremo in Ëas priprave zadelo. Uporaba digitalnih fotoaparatov v ta namen sicer ne morenadomestiti omenjenih tehnologij, vendar za naπe potrebezadoπËa. Predvsem pa je pomembno to, da ne zahtevajopraktiËno niË Ëasa. Da imamo le fotoaparat v bliæini! S praksose boste nauËili odpravljati napake pri fotografiranju(popaËenje, perspektiva, svetlobni odsevi). MogoËe bosteizdelali print dokumenta, ki po kvaliteti ne bo dosti zaostajal zafotokopiranjem!

Tadej RupnikTadej RupnikTadej RupnikTadej RupnikTadej Rupnik



FotomontaæaNa forumu spletnega naslova www.e-fotografija.com se vsak teden odvija PhotoShop CONTEST, z namenom spoznavanja programov za obdelavo

fotografij. Vsak teden zmagovalec prejπnjega Contesta predloæi fotografijo, katero udeleæenci predvsem s pomoËjo ideje spremenijo v vπeËnejπo.

Eden izmed boljπih primerov, kaj se da iz povpreËne fotografije narediti, je prikazana fotomontaæa katere avtor je Franci Levc - Kurty. S

pomoËjo njegove razlage poteka dela, si bomo laæe priËarali, kako je konËna fotomontaæa nastala. seveda vedno se zaËne z idejo!

Photoshop je veË kot le orodje za korekturo fotografij. PraktiËno nam nudi neomejene moænosti manipulacije. To pomeni, da poleg montaæ razliËnih fotografij lahko umetno skreiramo posameznedele fotografije. Takπen primer kombinacij fotografije in skreiranih delov vam predstavljamo v sledeËem prispevku. Ker je bila na orginalni sliki raketa smo se odloËili ustvariti astronavta.

Originalna slika Dodatne fotografije Izdelek

Najprej smo ustvarili sceno - za ozadje smo postavili galaksijo.Iz orginalne slike smo izrezali raketo in jo postavili na desno stran slike.

Fotografijo astronavta smo uporabili kot predlogo preko katere riπemo posamezne elemente.

Za astronavta smo izbrali najbolj aktivnega na forumu...Sliko obreæemo in pozicioniramo. Da bi stekleni del skafandra dobil nariπemo odsev



Nariπemo πe dodatni odsev, ki poudari obliko stekla. Nad steklo postavimo novo plast v katerega skopiramosliko galaksije in jo meπamo s podlago. Dobili smo zvezde na steku (odsev neba)

Steklen del je konËan in Ëas je za izdelavo ostalega dela. Najprej si zriπemo posamezne elemente. Vsak elementriπemo v svoji plasti!

Plasti, ki smo jo narisali doloËimo lastnost - sence, barvni prehod, izboËenost.

Po tem postopku izriπemo vse elemente skafandra. Na koncu dodamo logotipe, napise, okvir in izdelek je konËan.

izreæemo in oblikujemo dodatke.

Seveda pa na forumu e-fotografija.com lahko vpraπate vse, kar vas muËi glede programov za obdelavo fotografij. “Mojstri” smo izvedli æe prvi teËaj osnov programa PhotoShop. Sledijonadaljevanja. »e æelite na laæji naËin osvojiti program, se nam pridruæite na spletu. Franci Levc



BrezplaËni izvodrevije e-Fotografijadobite pri vseh oglaπevalcih vreviji in tudi pri naslednjihponudnikih digitalne opreme inizdelave fotografij:

FOTO GO AJDOV©»INALAVRI»EV TRG 8

AJDOV©»INAtel.: 05/368 03 53

e-mail: [email protected]

FOTO GRAD, klasiËni in digitalnifotostudio in trgovina

- prodajno mesto NikonMIKLO©I»EVA 36 in TRG OF 13, Ljubljanatel.: 01/439 29 00, 10/439 29 10, 041/624 533

e-mail: [email protected]

FOTO BRBRE d.o.o.OZKA ULICA 7

SLOVENSKA BISTRICAtel.: 02/81 81 766www.fotobrbre.si

Foto ateljePavπiË Zavadlav

Metod Zavadlav s.p.Ob parku 1, 5250 Solkan

tel.:05/300 56 52e-mail: [email protected]

Opis dodatnih moænosti pri “odprtem firmware-u” za Canon EOS 300D“Odprti firmware” se instalira tako kot originalniCanonov. Sam sem imel nekaj dvomov ali naj gainstaliram ali ne. Vendar ko sem primerjal vsebinioriginalnega programa, verzije 1.1.1 in “odrtega”sem ugotovil, da sta obe datoteki praktiËnopopolnoma enaki, razlikujeta se le v 2(dveh) bytih,kar je oËitno potrebno, da se software odpre. Takoje bil obËutek pri nalaganju dosti boljπi. Kot semæe omenil se software naloæi enako kot originalni.To pomeni, da datoteko “E3kr111.FIRE3kr111.FIRE3kr111.FIRE3kr111.FIRE3kr111.FIR” prepiπemona prazno CF kartico in kartico vstavimo vfotoaparat, ki naj ima napolnjeno baterijo. Procesnalaganja je avtomatski in traja pribliæno 3 minute,nato je fotoaparat potrebno resetirati, kar pro-gram sam tudi ponudi. Ko ga ponovno priægemoopazimo edino to da se na koncu menu-ja pojavinova vrstica: “Custom Functions(C.Fn)”, znotrajkatere je 17 na novo nastavljivih parametrov, odkaterih sicer vsi ne delujejo, vendar pa je nekajzelo uporabnih. Ko spremenimo kateregakoliizmed 17-tih parametrov, na zgornjem delu ekranazaËne utripati ikona za RedEye funkcijo. Tegapojava se ne da izklopiti. Vendar pa moramomeniti, da v vsakem trenutku obstaja moænostnalaganja originalnega(prejπnje razliËice) firm-ware-a, kar seveda aparat popolnoma povrne vprvotno stanje, tako da resniËno ni nobene bojazniza naloæitev “odprtega firmware-a”. Vnadaljevanju bom opisal na novo pridobljenefunkcije:

1.parameter1.parameter1.parameter1.parameter1.parameter: Gumbu SET, lahko nastavimodoloËeno dodatno funkcijo, ki deluje medfotografiranjem. Sicer je gumb SET medfotografiranjem “mrtev” - nima funkcije. (deluje)

- 0: - SET nima funkcije- 1: spreminjanje kvalitete zapisa(RAW,JPEG-fine/large,...*- 2: spreminjanje “processing parametrov”

(AdobeRGB,sRGB,P1,P2,SET1,2,3)*- 3: SET = MENU gumb- 4: SET = Replay gumb

* - Uporabi se s SET + main dial, kar medslikanjem. Ni potrebno v menu.

2.parameter2.parameter2.parameter2.parameter2.parameter: Slikanje brez vloæene CF-kartice.(deluje)

- 0: da- 1: ne

Sam sem ga takoj uporabil, ker sem dostikratpozabil CF kartico v Ëitalcu in slikal vprazno, ne da bi to opazil. Sedaj v okularju javi“NO CF card”, kadar ni vloæene oz.“FULL CF”, kadar je kartica polna.

3.parameter3.parameter3.parameter3.parameter3.parameter: Sinhronizacija hitrosti flasha vnaËinu AV. (deluje)

- 0: auto- 1: 1/200 fiksno

uporabno pri slikanju v AV naËinu, sicer je mogoËezunanji flash v naËinu Tv oz. Mtako ali tako sinhronizirati na 60 oz. 200.

4.parameter4.parameter4.parameter4.parameter4.parameter: Shutter button / AE lock button. (nevem, Ëe deluje)

- 0: AF / AE lock- 1: AE lock / AF- 2.: AF / AF lock, no AE lock- 3: AE / AF, no AE lock

5.parameter5.parameter5.parameter5.parameter5.parameter: NaËin delovanja bliskavice. (deluje)- 0: emits / fires- 1: No emit / fires- 2: Ext flash emits / fires- 3: emits / No fire

6.parameter6.parameter6.parameter6.parameter6.parameter: Exposure increment. (deluje) - 0: 1/2 stop - 1: 1/3 stop

7.parameter7.parameter7.parameter7.parameter7.parameter: AF point registration. (deluje)Nastavimo toËko fokusiranja izmed 7 moænih oz.vseh 7 hkrati.Vendar se da AF toËko(ali vseh 7 hkrati) tako alitako spreminjati med slikanjem sgumbom AF point + main dial, zato se mi ne zdipotreben.

8.parameter8.parameter8.parameter8.parameter8.parameter: NaËin zapisa posnete fotografije.(deluje)Zelo uporabno za tiste, ki delamo z RAW posnetki.MogoËe je izbrati RAW zapis v kombinaciji z vseminaËini JPEG zapisa(skupaj 6naËinov RAW zapisa). V naËinu RAW+small so takoposnetki veliki samo dobrih5MB namesto 8MB v default naËinu. PoslediËnoto pomeni krajπi Ëas zapisovanja inna 1GB kartico gre okoli 185 posnetkov (ISO100).Fotoaparat jih sicer pokaæe samo159 pri prazni kartici, prej 119) v resnici jih gre okoli185 na 1GB kartico. Moramdodati πe to, da so posnetki brez problema Ëitljivis C1 in ACDSee6.

9.parameter9.parameter9.parameter9.parameter9.parameter: Bracketing sequence/Auto cancel.(deluje za AE in WB)

- 0: 0,-,+ / prekine naËin bracketing- 1: 0,-,+ / ostane v naËinu bracketing- 2: -,0,+ / prekine- 3: -,0,+ / ostane

10. parameter10. parameter10. parameter10. parameter10. parameter: Superimposed display (da/ne). (nevem, kaj naj bi to pomenilo oz. nisemzaznal nobenih sprememb)

11.parameter11.parameter11.parameter11.parameter11.parameter: Menu button display position. (nedeluje) Pomeni pa na katero mesto naj se vrnemo v menu,po izhodu iz njega

- 0: previous (Top if powered off) (deluje samo ta moænost)- 1: previous (tudi potem ko vmes ugasnemo fotoaparat)- 2: top

12.parameter12.parameter12.parameter12.parameter12.parameter: Mirror lockup. (ne deluje)Bi bil zelo uporaben, vendar mislim, da ne delujeoz. nisem znal poiskati kakobi deloval. Poizkusil sem na naËin, kot se sproæiv D10, vendar ne deluje. Mislim, daje problem v izvedbi zaklopa - zrcalo/prizma.©koda !!!

13.parameter13.parameter13.parameter13.parameter13.parameter: Assist button function (mislim, dane deluje, ker EOS300D nima tega gumba)

- 0: normal- 1: select Home position- 2: select HP while pressing- 3: Av +/- (AF poin by QCD)- 4: FE lock

14.parameter14.parameter14.parameter14.parameter14.parameter: Auto reduction of fill flash (poobËutku se mi zdi, da ne deluje)Na EOS 300D z nameπËenim zunanjim flashomje mogoËe sproæiti fill flash zgumbom “depth of field”. Ta funkcija sicer delujebrez problema, vendar pa naj bi taparameter imel moænost, da se jakost bliskov, kitrajajo cca 1.sek ne bi avtomatskozmanjπala v odvisnosti od izmerjene svetlobe.Osebno imam obËutek, da je jakostbliskov v obeh primerih enaka. (testirano s 550EX)vendar dovolj moËna za ocenitevsenc in sploπnega vtisa flasha.

15.parameter15.parameter15.parameter15.parameter15.parameter: Shutter surtain sync (ne deluje,vendar se da nastaviti s 550EX)

- 0: 1st curtain sync- 1: 2nd curtain sync.

16. parameter16. parameter16. parameter16. parameter16. parameter: Safety shift in Av or Tv. (ne vemkaj bi naj to pomenilo, oz. nisem zaznal nobenihsprememb)

17. parameter17. parameter17. parameter17. parameter17. parameter: Lens AF stop button function(nisem testiral, ker ne vem kako)

- 0: AF stop- 1: AE stop- 2: AE lock while metering- 3: AF point M ‡ Auto / Auto ‡ ctr.- 4: ONE SHOT fl ‡ AI Servo

- 5: IS start

Marjan Zavodnik

7.parameter7.parameter7.parameter7.parameter7.parameter: AF point registration. (deluje)Nastavimo toËko fokusiranja izmed 7 moænih oz.vseh 7 hkrati.Vendar se da AF toËko(ali vseh 7 hkrati) tako alitako spreminjati med slikanjem sgumbom AF point + main dial, zato se mi ne zdipotreben.



Prepustite se neposrednemu tiskanju. Digital

IXUS500 odlikujeta veliko tipalo CCD z loËljivostjo

5,0 milijona toËk in zelo zmogljiv procesor DIGIC.

Dopolnjuje ga popolnoma prenosni kompaktni fototiskalnik CP-

330. Z njima lahko naredite popolne fotografije, kjer koli æe ste.

Za veË informacij obiπËite spletno stran: www.canon.si

NEPOSREDNO TISKANJE. VA© PRENOSNI FOTOGRAFSKI STUDIO.

eFoto 11 012 - e-Fotografija · zanimive fotografije varno shranjene v foto albumih. Prav...

Documents

Transcript of eFoto 11 012 - e-Fotografija · zanimive fotografije varno shranjene v foto albumih. Prav...