eFoto 19 012 print - e-fotografija.com · e-Fotografija! Velika veËina takrat najbolj glasnih...

Osnove in tehnikefotografiranja IX. del

Kompakt proti DSLR

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e-FotografijaRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje avgust-september 2005 letnik 4 πt.19IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 30.000 izvodov

Troboj kompaktnihkamer / S1 - FZ5 - H1

e-Videografija

Digitalna tehnologija zapisa prinaπa novaspoznanja. Brez dobrega poznavanja ka-mere, pravilnih nastavitev njenih lastnostiali poznavanja foto zakonitosti in na kon-cu potrebne obdelave fotografije tudi kon-Ëne æelene kakovosti ne bo. Vse veË jefotografov, ki v digitalni fotografski svetvstopajo na napaËen naËin. Ni jih malo, kimislijo, da jim bo æe kamera sama zagoto-vila kakovostno fotografijo, oziroma, dajim bodo draæje kamere, ki jih uporabljajotudi profesioni fotografi le to opravile πetoliko bolje. Tudi z analogno kamero se jebilo treba dobro spoznati in iz filma vsakofotografijo dodatno obdelati, da ste bili zvaπo sliko zadovoljni. NiË drugaËe ni vdigitalni tehniki!

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

Izdelajmo sifotografije IV.del

®

Dosedaj je bil video z oznako HD (high definition - visokaloËljivost) rezerviran le za visoko proraËunske filmske projekte.Z razvojem tehnologije, predvsem pa z zdruæitvijo nekajtehnologij pod eno streho (DV - digital video, MPEG2 -kompresija zapisa v skladu z DVD standardi) je nastal formatHDV, ki zdruæuje osnove DV-ja in HD-ja v konËni fomrat HDV.

Makro fotografija

Programi za obdelavo fotografij, kot soAdobe Photo shop, Irfan, Paint shop pro inπe mnoæica drugih, so za veËino digitalnihfotografov preobseæni. Google nam ponujaenostaven brezplaËen program Picasa2.

Preizkusili smo»isto ozraËje vpliva na fotografijo,predvsem na kontrast, ki ga v dolininismo veË vajeni.

Program Picasa2

7 . 9 . P r e d av a n j eDigitalna TEMNICA

V 4 urah skozi PhotoShopV dobi hitrega spreminjanja naËinazapisovanja digitalnih datotek, spreminja-nja pomnilnih kartic in enot za branje, si nizamiπljati, da boste iz njih πe kdaj videlifotografije izpred 80 in veË let, Ëe jih neboste izpisali na papir. Trenutno nam lepapir ohrani fotografijo 100 in veË let!

Tiskano 30.000 izvodovTiskano 30.000 izvodovTiskano 30.000 izvodovTiskano 30.000 izvodovTiskano 30.000 izvodov

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com


Bese

da u

redn

ika

Po treh letih izhajanja revije.UresniËilo in spremenilo se je!

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 30.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Spletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comSpletne strani e-Fotografija.comVsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πeveË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje tudiforum, na katerem lahko sodelujete tako zvpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme.Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahkoogledate ali ponudite foto opremo.

Naπ elektronski poπtni naslov:[email protected]@[email protected]@[email protected]

Digitalni avtoportret z “rangefinder” kamero Epson R-D1.

Vse veË vaπih telefonskih klicev in elektronske poπteprihaja s sporoËilom, da revije ni moæno dobiti v vaπemkraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaËinaslov. Na spletnem naslovu digifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.comdigifot.com si lahkozagotovite izvod fotografije po poπti (plaËa se poπtnina).

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi po poπti!

Julij 2002Julij 2002Julij 2002Julij 2002Julij 2002: Uvod v prvi πtevilki revije. “Upam, da vam bo revija sopotnik skozi te dopustniπke dni in da se bostez digitalno tehnologijo spoznali na pravi naËin. Hkrati æelim, da bi nam tudi drugo πtevilko uspelo pred vas,bralce, pripeljati brezplaËno. Zahvaljujem se vsem, ki verjamejo v projekt in ki so bili pripravljeni z oglasi ali stehniËno pomoËjo pomagati pri nastanku revije. Predvsem pa trgovinam in laboratorijem, ki so omogoËilidistribucijo revije po celi Sloveniji. Le tako je mogoËe vsem fotografom, tako ljubiteljskim kot profesionalnim,predstaviti celotno digitalno tehnologijo.Revija je zaradi te pomoËi stiskana v 10.000 izvodih, kar je za slovenske razmere veliko. Po predvidevanjufotografov, ki so se seznanili s projektom pred izidom, pa je naklada celo premajhna. Pustimo se presenetiti indigitalni izziv prepuπËamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo tako uporabniki fotografske opreme kot ponudniki.”

... Æe tretja πtevilka revije je izπla v 20.000 izvodih. Po treh letih izhajanja pa smo æe na πtevilki 30.000. ©e enkratse zahvaljujem vsem, ki ste do sedaj prispevali Ëlanke, fotografije, pohvale in dobronamerne kritike. Seveda patudi vsem oglaπevalcem, ki pripomorejo k digitalno fotografskemu izobraæebanju preko naπe revije!

Marec 2003Marec 2003Marec 2003Marec 2003Marec 2003: V tej πtevilki revije bomo πe zadnjiË primerjali film in tipalo. Povpraπali smo tudi nekaj fotografov,kaj menijo o tej primerjavi. Njihova razmiπljanja si lahko preberete ob Ëlanku “Film tipalo”. V letoπnjem letupriËakujemo veliko veËji nakup digitalcev tudi med zdajπnjimi analognimi fotografi. Predvideva se πtevilka25.000 prodanih digitalcev. S prihodom foto digitalne tehnike med mnoæice in vstopom veËine profesionalcevv digitalni svet se bo vse manj govorilo o filmu. Æe danes lahko prebirate v revijah in dnevnih Ëasopisihspremenjena mnenja fotografov. »e so mnogi πe pred pol leta nasprotovali novi tehnologiji in govorili da jeizkljuËno domena druæinske in delno reporterske fotografije, so danes njihove besede drugaËne, Ëe poveste, dabodo javno objavljene. ©e malo in bodo ti “nasprotniki” govorili, kako so oni æe pred leti delovali in razmiπljalidigitalno. Pa da ne bo zopet zamera film fotografov, ki jim viπja cena kakovostnih digitalcev πe ne dopuπËamenjati opreme. Fotografija πe vedno ostaja fotografija. To je risanje s svetlobo. Menja se samo tehnika zajemanjatrenutka. Ta pa nedvomno æe prekaπa film, Ëe sliko iz njega digitaliziramo. Pozdrav “Kemija, adijo”, ki sem galeta 2001 zapisal kot poglavje v knjigi se vse hitreje uresniËuje.

... »e sem jih takrat πe sliπal veliko na raËun “propagiranja in zavajanja glede digitalne tehnike”, pa je danes naraznih forumih prav zanimivo brati zapise in elektronsko poπto iz tistih Ëasov o zmoti digitalne tehnike in revijee-Fotografija! Velika veËina takrat najbolj glasnih nasprotnikov, danes deluje samo πe digitalno.

December 2003December 2003December 2003December 2003December 2003: Fotografija tudi pri nas nezadræno beæi v digitalno smer. Analognih kamer je bilo prodanihsamo polovico digitalnega deleæa. Pa πe to vglavnem samo kamer niæjega cenovnega razreda pod 30.000 SIT.Torej si znamo predstavljati, koliko veËji finanËni uËinek je bil na digitalni strani. Vsaka digitalna kompaktnakamera je trikrat draæja od analogne. S tem je tudi zasluæek potrojen.Za naslednje leto se predvideva πe veËja prodaja. Vedeti je treba, da je v digitalni fotografiji moËno drugaËe kotv analogni. Analogno kamero je druæinski fotograf uporabljal dolgo vrsto let. Digitalno, kupljeno letos bo marsikdozamenjal za novo. Predvsem pa, na trg πiroke potroπnje æe prihajajo digitalne zrcalno refleksne kamere, katerihso ljubitelski fotografi, ki æelijo od fotografije veË tudi vajeni. In prav te kamere bodo v naslednjem letu doæivelenajveËji prodajni skok. Letos bo prodano v Sloveniji okoli 700 - 800 DSLR kamer. V naslednjem letu æe marca bona trgu nova kamera Nikon D70, ki bo zadovoljila nemajhno πtevilo uporabnikov objektivov te priznane znamke.

V soboto 10.09. boe-Fotografija na

celjskem sejmu. Navoljo vam bomo za

vpraπanja gledetehnike kot pra-

ktiËnih fotografskihnasvetov.

Napoveduje pa se πe veË DSLR kamer drugih podjetij za prihodnje leto. Predvsem pa bodo cene padale.

... in letos bo v Sloveniji prodano preko 100.000 digitalnih foto kamer. DSLR kamere pa so doæivele praviprodajni hit. Lahko zapiπem. “Kot sem æe napovedal, vse je samo πe digitalno”! Matjaæ Intihar

e-Fotografija - avgust, september 2005 3e-Fotografija - avgust, september 2005 3e-Fotografija - avgust, september 2005 3e-Fotografija - avgust, september 2005 3e-Fotografija - avgust, september 2005 3

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com4 e-Fotografija - avgust, september 20054 e-Fotografija - avgust, september 20054 e-Fotografija - avgust, september 20054 e-Fotografija - avgust, september 20054 e-Fotografija - avgust, september 2005

Spoznajmo kamere / Kompakt proti DSLRTeæave digitalne tehnikeDigitalna tehnologija zapisa prinaπa novaDigitalna tehnologija zapisa prinaπa novaDigitalna tehnologija zapisa prinaπa novaDigitalna tehnologija zapisa prinaπa novaDigitalna tehnologija zapisa prinaπa novaspoznanja. Predvsem se je treba zavedati, daspoznanja. Predvsem se je treba zavedati, daspoznanja. Predvsem se je treba zavedati, daspoznanja. Predvsem se je treba zavedati, daspoznanja. Predvsem se je treba zavedati, dabrez dobrega poznavanja kamere, pravilnihbrez dobrega poznavanja kamere, pravilnihbrez dobrega poznavanja kamere, pravilnihbrez dobrega poznavanja kamere, pravilnihbrez dobrega poznavanja kamere, pravilnihnastavitev, njenih lastnosti ali poznavanjanastavitev, njenih lastnosti ali poznavanjanastavitev, njenih lastnosti ali poznavanjanastavitev, njenih lastnosti ali poznavanjanastavitev, njenih lastnosti ali poznavanjafoto zakonitosti in na koncu potrebnefoto zakonitosti in na koncu potrebnefoto zakonitosti in na koncu potrebnefoto zakonitosti in na koncu potrebnefoto zakonitosti in na koncu potrebneobdelave fotografije tudi konËne æeleneobdelave fotografije tudi konËne æeleneobdelave fotografije tudi konËne æeleneobdelave fotografije tudi konËne æeleneobdelave fotografije tudi konËne æelenekakovosti, vπeËnosti ne bo.kakovosti, vπeËnosti ne bo.kakovosti, vπeËnosti ne bo.kakovosti, vπeËnosti ne bo.kakovosti, vπeËnosti ne bo.Vse veË je fotografov, ki v digitalni fotografskisvet vstopajo na napaËen naËin. Ni jih malo,ki mislijo, da jim bo æe kamera samazagotovila kakovostno fotografijo, oziroma,da jim bodo draæje kamere, ki jih uporabljajotudi profesioni fotografi le to opravile πetoliko bolje.Vedite, da se je bilo treba tudi z analognokamero dobro spoznati in iz filma vsakofotografijo dodatno obdelati, da ste bili z vaπosliko zadovoljni. NiË drugaËe ni v digitalniNiË drugaËe ni v digitalniNiË drugaËe ni v digitalniNiË drugaËe ni v digitalniNiË drugaËe ni v digitalnitehnikitehnikitehnikitehnikitehniki!»lanek zaËenjam z zanimivimi pismi lastnikovdigitalnih kamer. V prvem pismu lastnikkamere zapiπe, kako je kmalu po nakupupriπel do doloËenih teæav. Zapise s podobnovsebino dobivam æe vse od zaËetka izhajanjarevije e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografija. V zadnjem Ëasu pa jenajveË vaπih vpraπanj namenjenih meni, kotprodajalcem opreme, uvoznikom inserviserjem prav na temo, “le kaj je z mojole kaj je z mojole kaj je z mojole kaj je z mojole kaj je z mojokamero narobekamero narobekamero narobekamero narobekamero narobe”?Na koncu spodnjega zapisa pa je avtor sampriπel do spoznanja in odgovora, kaj vse jepri nakupu kot fotografiranju delal narobe.Opozorilo! Imena avtorjev, podatke o opremiin πe nekatere druge sem zaradi zasebnostiizbrisal!

Pozdravljeni,Vaπo spletno stran sem izsledil in priËel rednobrati s trenutkom, ko sem dobil digitalniaparat. Zgodilo se je tako, da mi je æena zamoj rojstni dan postavila “ultimat”, kupim tidigitalni aparat izberi si ga sam ( takoj ) inpika. Nikoli nisem resno razmiπljal o digitalcu( na skrivaj mogoËe æe kdaj ). Torej v nekajdneh sem moral izvrπiti skok v mrzlo vodo inπe istoËasno takoj priËeti plavati. Prodajalecmi je svetoval ( s predhodnim opisom mojihfoto znanj in æelja po slikah ), najnovejπoverzijo kompaktnega aparata, cena 250EUR.

Utemeljitev trgovcaUtemeljitev trgovcaUtemeljitev trgovcaUtemeljitev trgovcaUtemeljitev trgovca: kvaliteta in kakovostvrhunska, kovinsko ohiπje, tipke delujejobrezhibno nataËno, najnovejπi model, optikaje najnovejπa tehnika supertankih keramiËnihleË, velik zaslon, baterija je vzdræljiva, in....æepna verzija, za hoby slikanjanajprimernejπi aparat. Trgovec mi je zagotovil,Ëe ne boste zadovoljni pa ga prinesite nazaj(kupljeno v tujini z doplaËilom za “kasko”

kamere). S slikami narejenimi s tempriporoËenim aparatom sem bil takrat zelonezadovoljen, (danes, ko sem prebral vsevaπe Ëlanke æe lahko govorim v digitalnemjeziku). Ja veliko πuma, brez kontrastov, velikozamaknjenih posnetkov. Aparat so mi po trehtednih brez besed na osnovi pregleda slikzamenjali. (Zopet prijazen namig, Ëe ne bostezadovoljni se vrnite po novega ).

»ez tri tedne»ez tri tedne»ez tri tedne»ez tri tedne»ez tri tedne se je ponovila zgodba ( stil slikje bil tudi na drugem aparatu z enako zgorajopisano napako, in z dodatno ugotovitvijo: stem aparatom se ne da slikati na moËnemsoncu - LCD zaslon je neviden, aparat pa nimaoptiËnega kukala, ) aparat so mi brez besedzamenjali za novi, tokrat drugi model.»ez tri tedne»ez tri tedne»ez tri tedne»ez tri tedne»ez tri tedne sem bil tudi s tem aparatomnazaj pri trgovcu, razlog (nejasne,nekontrastne slike, veliko πuma, posnetkinapravljeni v naravi - glavni objekti na slikahso bili pretemni).Brez besed so vzeli aparat nazaj in mi ponudilitakega iz viπje serije ali pa mali kompakt izmini razreda. OdloËil sem se na osnoviizkuπenj za tistega z optiËnim iskalom in tudispominsko kartico SD, bi jo le bilo potrebnozavreËi, Ëe bi se odloËil za drugaËnega.Kaj me danes moti pri tej kameriKaj me danes moti pri tej kameriKaj me danes moti pri tej kameriKaj me danes moti pri tej kameriKaj me danes moti pri tej kameri, “zaniË”zmogljivost baterije v primerjavai s prejπnjo,naËin polnjenja baterije je neugoden saj jo jepotrebno vzeti iz aparata in polniti v posebnienoti, ( oboje prisili lastnika v nakup πe eneaku-baterije in le to vedno imeti s seboj vneposredni bliæini aparat. Zakaj niso naaparatu naredili posebnega æepa za rezevnobaterijo). Premalo predprogramiranihscenskih motivov v primerjavi s prvim. Dostopdo konektorjev AV und USB je pri novemurejen na prav Ëudnem naËin s pokrovËkom,ki nikakor ne daje zaupanja, da se plastikapokrova ne bo po nekaj odpiranjih odtrgala.Za edini servis pri nas pa tako in tako vsivemo, da ni poceni.Kako je danes s slikami in mojim mnenjemKako je danes s slikami in mojim mnenjemKako je danes s slikami in mojim mnenjemKako je danes s slikami in mojim mnenjemKako je danes s slikami in mojim mnenjem!Kot sem napisal, posrkal sem vse vaπe Ëlankein teste. »e bi imel to znanje, ki ste mi gapredstavili Vi na vaπih straneh pred nakupom,bi drugaËe ravnal. Ugotavljam, da sem zaradimojega neznanja oz. neizkuπenosti, po kriviciobsodil nekvaliteto za aparate, ki mi jih je nazaËetku ponudil trgovec. Velik πum inzamaknitev slike, vse se je pojavljaljalo zaradi mojega naËina slikanja.»esa nisem upoπteval»esa nisem upoπteval»esa nisem upoπteval»esa nisem upoπteval»esa nisem upoπteval (razlog: nezadostnopredznanje), aparat sem uporabljal vedno naeni od avtomatik in to v veËini primerov s teledo konca in πe to v notranjih prostorih sskromno svetlobo. To pomeni najslabπisvetlobni pogoji, neupoπtevanje, da se

Kaj je bolje, kompaktna kamera ali DSLR? Enotnega odgovora na to vpraπanje ni. Lahko pa se vpraπamo,katera kamera za kateri naËin fotografiranja. Tu πe enkrat poudarjam. Kompakt za vse, ki si æelijo vπeËnefotografije v druæinskem albumu brez posebnega znanja uporabe kamere. Torej “nameri in sproæi”, kompaktnakamera poskrbi za vse ostalo. Ko pa boste od fotografije æeleli veË, bo od tu naprej potrebno predvsem mnogoveË fotografskega znanja. DSLR kamera je v naËinu uporabe in delovanja pravi “butl” naproti kompaktni.Toda DSLR nam omogoËa, da sami mislimo s svojo glavo v fazi fotografiranja in kamero upravljamo. Vemopa tako iz filmskega kot danes iz digitalnega sveta. V veliki mnoæici fotografov jih je danes le malo, ki splohpotrebujejo kamero za kaj veË, kot druæinsko fotografijo. To nam govori æe danes mnoæica “mobitel” fotografov.

Katero kompaktno ali DSLR kamero naj izberem? Predvsem morate spoznati prednosti in slabosti obehsistemov. Za druæinsko ali popotniπko fotografiranje so kompaktne kamere priroËnejπe. Prav tako je z datotekamiiz kompaktnih kamer manj dela ob takojπnjem pregledu fotografij na raËunalniπkem zaslonu, TV ali iz njihizdelati fotografije. Toda DSLR nudijo nekaj veË in naprednejπi fotografi to znajo izkoristiti. Vedno pa velja! »ese boste z vaπo kamero dobro spoznali, spoznali prednosti in slabosti digitalne tehnike in izpisa fotografije,potem boste z fotografijami iz vaπe kamere zadovoljni. V nasprotnem primeru, pa vas lahko nobena odkompaktnih kot zrcalno refleksnih digitalnih kamer ne bo zadovoljila.

Celoten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

___

Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor


svetlobna jakost objektiva v najveËjem teleobmoËju zmanjπa do konca, da je zmogljivostfleπa med 2 do max. 3 metre, avtomatika jenastavila ISO na visoko vrednost - veliko zrno,avtomatika je nastavila Ëas ekspozicije naoptimalno dolg-moænost stresa. Jaz pa semæelel oz. fokusiral jasnost slike na razdalji 4do 5 metrov ali veË. Tudi moje pritoæbe nadslikami v naravi in temnimi glavnimi objeti so neutemeljene. Upoπteval nisem, da aparatmeri svetlobo v nekaj toËkah in da je izmerilsvetlobo neba in temu primerno nastavilekspozicijo .Skratka “nihπËe” ( kdo le bi moral biti tisti“nihπËe” ) me ni pravoËasno opozoril, da sokompaktne digitalne kamere omejene v

smislu zmogljivosti. IstoËasno zahvalatrgovcu, da je imel toliko æivcev pri menjavahin istoËasno vpraπanje ali obstaja trgovec vLjubljani ali Sloveniji, ki bi teËni in maximalnonevedni stranki πtirikrat brez besed zamenjalaparat iz naslova,: Z APARATOM JE NEKAJZ APARATOM JE NEKAJZ APARATOM JE NEKAJZ APARATOM JE NEKAJZ APARATOM JE NEKAJNAROBENAROBENAROBENAROBENAROBE.Lepo pozdravljeni, moæak, ki je priËel mislitidigitalno.

Hvala lepa in lep pozdrav

Zgornji zapis nam zelo lepo pove, da je trebaπe predno za naπe teæave okrivimo kamero,trgovca, uvoznika, serviserja, itd, najprejsamega sebe vpraπati “ali znamo kameroali znamo kameroali znamo kameroali znamo kameroali znamo kamerosploh pravilno uporabljatisploh pravilno uporabljatisploh pravilno uporabljatisploh pravilno uporabljatisploh pravilno uporabljati”?

S prihodom vse veË DSLR kamer medS prihodom vse veË DSLR kamer medS prihodom vse veË DSLR kamer medS prihodom vse veË DSLR kamer medS prihodom vse veË DSLR kamer meddigitalne fotografe pa prihaja do novih teæav!digitalne fotografe pa prihaja do novih teæav!digitalne fotografe pa prihaja do novih teæav!digitalne fotografe pa prihaja do novih teæav!digitalne fotografe pa prihaja do novih teæav!Po Ëlanku “prah na tipalu” se je ta “velika”Po Ëlanku “prah na tipalu” se je ta “velika”Po Ëlanku “prah na tipalu” se je ta “velika”Po Ëlanku “prah na tipalu” se je ta “velika”Po Ëlanku “prah na tipalu” se je ta “velika”teæava tudi pri serviserjih umirila. Sedaj je nateæava tudi pri serviserjih umirila. Sedaj je nateæava tudi pri serviserjih umirila. Sedaj je nateæava tudi pri serviserjih umirila. Sedaj je nateæava tudi pri serviserjih umirila. Sedaj je navrsti “neostrina DSLR kamer”.vrsti “neostrina DSLR kamer”.vrsti “neostrina DSLR kamer”.vrsti “neostrina DSLR kamer”.vrsti “neostrina DSLR kamer”.Z mojo digitalno SLR kamero je nekaj narobe!Z mojo digitalno SLR kamero je nekaj narobe!Z mojo digitalno SLR kamero je nekaj narobe!Z mojo digitalno SLR kamero je nekaj narobe!Z mojo digitalno SLR kamero je nekaj narobe!PriporoËam, da si za enostavno fotografiranjevaπih izletov, potovanj, druæinskih dogodkovin predvsem za vaπe oko kakovosten vπeËenposnetek v druæinskem foto albumu, izberetekompaktno kamero. Tako sem zapisalzakljuËek poglavja o kamerah na 4.str. Revijee-Fotografija πt.18.

Takole pa sem zakljuËil na 7.str.: Fotograf, kipa z DSLR kamero deluje tako kot skompaktno pa zelo hitro spozna, da sofotografije iz kompaktne kamere “boljπe”.ZaËne jih motiti, da iz DSLR ni ostrine,globinske ostrine, kontrasta in vπeËnihzasiËenih barvnih tonov. Vedite, v datoteki izzrcalne kamere je vsega v izobilju, samoizkoristiti je treba nastavitve na kameri kotkakovostnejπe tipalo in zapis do te mere, dana koncu fotografija iz DSLR pokaæe viπjokakovost kot tudi vπeËnost.Gremo na nove zapise nezadovoljnih kupcev!

Neostrina DSLR kamer“Prejπnji kompakt mi naredi boljπo sliko”

Kompakt ali DSLR? Bistvo je, da se s kamero spoznate! Predvsem njene zmoænosti in naËin delovanja. Letako se reπimo vpraπanj, “le kaj je z mojo kamero narobe”?

Kdo bo na koncu bolj zadovoljen s svojimi fotografijami? Lastnik kompaktne ali lastnica DSLR kamere.



1. Pozdravljeni1. Pozdravljeni1. Pozdravljeni1. Pozdravljeni1. Pozdravljeni (pismo namenjeno uvozniku)Na spletni strani vaπega podjetja, ki je zadolæeno za uvozaparatov sem naπel vaπe ime in ker ste odgovorni za tehniËnavpraπanja se obraËam na vas za pomoË. Sem kupec digitalnega zrcalno refleksnega fotoaparata.Najprej sem natanËno in v celoti prebral vsa navodila, takopriloæena kot tudi ocene, teste in ostale materiale na internetu.Po malo veË kot enomeseËni uporabi smatram, da aparatobvladam dokaj dobro. Zadnjih 20 let se ukvarjam, siceramatersko, s fotografijo in lahko reËem, da sem daleË od laikana tem podroËju. Z digitalno fotografijo se ukvarjam zadnjetri leta. Pred tem sem imel zmogljive zrcalno-refleksne aparate,od digitalnih pa fotoaparat z 10 x zoom-om.Poleg aparata imam dva objektiva in sicer 18-125mm in 75-300mm, ki sem ju kupil poleg aparata in stativ, ki ga

uporabljam dokaj pogosto. Slednje navajam zato, da bi lahkoanalizirali vzrok teæav, o katerih prosim za pomoË. ProblemnamreË je ostrina slik. Nikakor ne morem biti zadovoljen zostrino, ali pa sem priËakoval preveË. Od takega aparata bivsekakor priËakoval veË. Glede na to da ima 8 mio-ski senzormi to ne pomaga, saj slike niso ostre tako, da bi mi resolucijaveliko pomagala. Slikal sem z vsemi moænimi resolucijami vJPEG kot tudi v RAW formatu.Prijavil sem se na teËaj da bi ugotovil, ali je posredi mojeneznanje ali pa je to limit, ki ga ta fotoaparat zmore. Vas paprosim za informacijo, ali mi glede tega vpraπanja lahko kajpomagate, ali ste imeli podobne pripombe od drugih kupcevin ali je mogoËe, da je napaka stvar izdelka kot unikata in neizdelka kot modela. V primeru, da gre za problem izdelka, kajnaj naredim? Kako bi ugotovili, ali je problem samo pri mojemaparatu, ali pa je to paË sistemska zmogljivost.

S spoπtovanjem .....

2. Pozdravljeni, ali mi lahko kdo odgovori na vpraπanje2. Pozdravljeni, ali mi lahko kdo odgovori na vpraπanje2. Pozdravljeni, ali mi lahko kdo odgovori na vpraπanje2. Pozdravljeni, ali mi lahko kdo odgovori na vpraπanje2. Pozdravljeni, ali mi lahko kdo odgovori na vpraπanje.Imam novi zrcalno refleksni aparat. Ko sem naredil veËfotografij v slabi svetlobi (v zaprtem prostoru) z uporabo fleπa- sem dobil neostre fotke. In to pri Ëasu 1/60 sek, ki ga nastaviavtomatsko. Pri tem Ëasu bi morale biti slike OK. Najbolj meËudi, da je fotka malo neostra tudi v primeru, ko je bil aparatna stojalu. Fleπ je originalen. Hvala za odgovor.

Lep pozdrav

3. Spoπtovani3. Spoπtovani3. Spoπtovani3. Spoπtovani3. SpoπtovaniPred kratkim sem kupil vaπ aparat z moænostjo menjave optike.Aparat sem po nekaj dneh odnesel na servis, ker utemeljenosumim, da je z napako. Toda na hitro so me odpravili z oceno,da je z aparatom vse v najlepπem redu. Poπiljam vam nekajfotografij posnetih z novim in mojim starim kompaktom.Ostrina slike je na slikah od kompakta oËitno boljπa. Zato semπe vedno prepriËan, da aparat ni ispraven. Ker mi servis

zagotavlja nasprotno, vas kot uvoznika prosim, da pri vaπempooblaπËenem serviserju intervenirate. V nasprotnem primerubom aparat z oceno da je neispraven vrnil v trgovino.

P.S.Priloæene so fotografije iz kompaktnega in novega aparata.

V priËakovanju ugodne reπitve...

Dobra oprema πe ni zagotovilo za kakovostne fotografije. Danes ni malonovih fotografov, ki si za vstop v fotografijo æe na zaËetku izberejo najboljπoopremo. In veËina njih je s kakovostjo fotografij nezadovoljnih. VeËkratsem æe sliπal, da je njihov prejπnji kompakt izdelal boljπe fotografije. Vednopravim, prav imate! Se bo treba z DSLR πe krepko spoznati.

NajveËja teæava fotografiranja z zrcalno refleksno kamero so dolge goriπËnice,neprimerno dræanje kamere in predolgi Ëasi osvetlitve. Stresenih posnetkov jev vaπih foto albumih veliko veË kot tistih popolnoma ostrih. Ne krivite æe takojna zaËetku slabo kakovost objektiva. Spremljajte Ëase zaklopa. S pomoËjoogleda zajete slike na zaslonu fotograf danes hitro spozna, da tista trditev,kakrπna goriπËnica, takπen je πe dovoljen najdaljπi Ëas osvetlitve ne velja.


6 e-Fotografija - avgust, september 20056 e-Fotografija - avgust, september 20056 e-Fotografija - avgust, september 20056 e-Fotografija - avgust, september 20056 e-Fotografija - avgust, september 2005


___

Kompakt proti DSLR v sliki!V mnogih mojih zapisih ste æe lahko ugotovili,da ima vsaka kamera in razred kamer svojtoËno doloËeni namen.V primerjavi kompaktnih in DSLR kamer æelimπe enkrat poudariti, da se ne zaletite v nakupDSLR kamere, z mislijo, da bo πe boljπafotografija priπla kar sama od sebe. Verjemite,da je na zaËetku uporabe DSLR kamere,oziroma preskok v DSLR svet bil in je πe tudidanes lahko moËno boleË.O razlikah med kompaktnimi in DSLRO razlikah med kompaktnimi in DSLRO razlikah med kompaktnimi in DSLRO razlikah med kompaktnimi in DSLRO razlikah med kompaktnimi in DSLRkamerami piπem predvsem iz dejstva, da jekamerami piπem predvsem iz dejstva, da jekamerami piπem predvsem iz dejstva, da jekamerami piπem predvsem iz dejstva, da jekamerami piπem predvsem iz dejstva, da je

mnoæiËni pohod v DSLR svet s prihodommnoæiËni pohod v DSLR svet s prihodommnoæiËni pohod v DSLR svet s prihodommnoæiËni pohod v DSLR svet s prihodommnoæiËni pohod v DSLR svet s prihodomCanon EOS 350D in sedaj πe z Nikon D50 inCanon EOS 350D in sedaj πe z Nikon D50 inCanon EOS 350D in sedaj πe z Nikon D50 inCanon EOS 350D in sedaj πe z Nikon D50 inCanon EOS 350D in sedaj πe z Nikon D50 inPentax *istD L, æe marsikaterega fotografaPentax *istD L, æe marsikaterega fotografaPentax *istD L, æe marsikaterega fotografaPentax *istD L, æe marsikaterega fotografaPentax *istD L, æe marsikaterega fotografastreznil.streznil.streznil.streznil.streznil.Ob prvi in nadaljnji uporabi DSLR kamere semnogi fotografi ne morejo sprijazniti, da jenjihov kompakt naredil “za njih” videno,“boljπo” fotografijo. Ne zavedajo se, da jetreba veËino datotek iz DSLR kamer za viπjokakovost dodatno obdelati. Da je treba skamero tudi delovati, torej nastavitimarsikatero nastavitev za viπjo kakovost inpredvsem kakovosten zajem motiva. Niti ne

vedo, da so osnovni objektivi moËnopovpreËne kakovosti in na sliki poudarijomnoæico napak. Kar naenkrat se odkrivavinjetiranje (temni robovi na sliki), slabπaostrina, popaËenje slike in misleË, da jepokvarjen objektiv, ga odnesejo na servis.Zaradi mnoæice novih fotografov v DSLR svetu

bo zopet treba spoznavati osnove sametehnike, t.j. foto kamer, objektivov, predvsempa uporabo Ëasa osvetlitve, zaslonke,obËutljivosti, goriπËnih razdalj in na koncukakovost vseh naprav.Tudi v DSLR velja pravilo, “malo denarja maloTudi v DSLR velja pravilo, “malo denarja maloTudi v DSLR velja pravilo, “malo denarja maloTudi v DSLR velja pravilo, “malo denarja maloTudi v DSLR velja pravilo, “malo denarja maloglasbe”!glasbe”!glasbe”!glasbe”!glasbe”!

HP R817. Si za popotniπko fotografijo æelite πe veË? Velika veËina fotografov uporablja kompaktne kamere.Verjemite, da jim odliËno sluæijo. »e tudi vam, dobro razmislite ali je pot med uporabnike DSLR kamer, prava.

Canon EOS 20D. PovpreËen objektiv in rezultat je nevπeËna fotografija z napakami. Ni vse v tem, da nakameri piπe DSLR. Za kakovost, vπeËnost je treba znati tudi izbrati pravi motiv, objektiv, zaslonko in Ëaseosvetlitve. Zmotno je miπljenje, da bo za vse poskrbela avtomatika.

»lanek je tekstovno v celoti povzet iz internetne strani www.e-

fotografija.com. Preostale primerjalne fotografije z veË primeri in opisi

glede razlik o katerih govori Ëlanek, pa si lahko ogledate na njej.




Danes je najbolj zanimivo dejstvo, da se naopremo in kakovost gleda kot na vloæendenar. Kako to, da DSLR kamere in velikiobjektivi, ki so skupaj mnogo draæji odkompaktnih kamer, ne morejo zagotovitivrhunske kakovosti.Vsem æelim povedati, da se nam, koprestopimo DSLR vrata odpre popolnoma novsvet. Lep, prijazen, kakovosten, toda samo vprimeru, da se bomo trdo uËili, fotografiraliin spoznavali lastne napake. UËimo pa selahko na dva naËina. Daljπi samostojno, alihitrejπi na strokovno vodenih foto delavnicah.Predvsem pa sami kmalu spoznamo, da jedelovanje v DSLR svetu zelo drago, tako kotvsak drug hobi.Pred leti sem æe zapisal. Vstop v SLR svet jeVstop v SLR svet jeVstop v SLR svet jeVstop v SLR svet jeVstop v SLR svet jepravi “preskok”pravi “preskok”pravi “preskok”pravi “preskok”pravi “preskok”. Tako miselni kot delovni. Zleti prakse pa vsak spozna, da brez teh kamerne gre veË! Pa ne zaradi kamer, ampak zaradilastnega znanja in spoznaja, da nam SLRkamera nudi “kontroliranje” posnetka.Predvsem pa spoznamo, da za dobrofotografijo ni pogoj najboljπa kamera, ampakv veËini primerov samo fotograf, ki za kamerostoji in z njo upravlja!©e æelite v DSLR svet?©e æelite v DSLR svet?©e æelite v DSLR svet?©e æelite v DSLR svet?©e æelite v DSLR svet? Dobro razmislite predenvstopite v njega. To ni samo enostavenprestop med “boljπe” kamere. Kot prvovedite, da sploh ni reËeno, da so boljπe. Tuditu se je treba vpraπati, “zakaj kameropotrebujem”!»e za druæinsko, popotniπko in hobifotografijo za vaπ domaËi foto album, potembo DSLR kamera æe na zaËetku pokazala svojezobe in brez dodatne obdelave v programihza obdelavo fotografij ne bo πlo. Na primerih,ki so v nadaljevanju, (veËina na www.e-fotografija.com) lahko vidite samo prveteæave, ki kaæejo, da je lahko kompaktnakamera za veËino fotografov mnogoprimernejπa kot DSLR. Zato se ni Ëuditi, damnogi novi lastniki DSLR kamer razoËaranogledajo svoje posnetke in se pritoæujejo, kakoje njihov “kompakt” delal boljπe fotografije. Vedite, da je DSLR kamera v prvi vrstiVedite, da je DSLR kamera v prvi vrstiVedite, da je DSLR kamera v prvi vrstiVedite, da je DSLR kamera v prvi vrstiVedite, da je DSLR kamera v prvi vrstinaprednejπa samo zaradi celotnega sistema,naprednejπa samo zaradi celotnega sistema,naprednejπa samo zaradi celotnega sistema,naprednejπa samo zaradi celotnega sistema,naprednejπa samo zaradi celotnega sistema,ki ga nudi, t.j. mnoæice dodatne opreme in vki ga nudi, t.j. mnoæice dodatne opreme in vki ga nudi, t.j. mnoæice dodatne opreme in vki ga nudi, t.j. mnoæice dodatne opreme in vki ga nudi, t.j. mnoæice dodatne opreme in vnajveËji meri zaradi kontroliranja sameganajveËji meri zaradi kontroliranja sameganajveËji meri zaradi kontroliranja sameganajveËji meri zaradi kontroliranja sameganajveËji meri zaradi kontroliranja samegaposnetka, globinske ostrine s pomoËjoposnetka, globinske ostrine s pomoËjoposnetka, globinske ostrine s pomoËjoposnetka, globinske ostrine s pomoËjoposnetka, globinske ostrine s pomoËjozaslonke ter na koncu zaradi moæne hitrostizaslonke ter na koncu zaradi moæne hitrostizaslonke ter na koncu zaradi moæne hitrostizaslonke ter na koncu zaradi moæne hitrostizaslonke ter na koncu zaradi moæne hitrostidelovanjadelovanjadelovanjadelovanjadelovanja. Æe od prvih πtevilk revije in vËlankih na portalu www.e-fotografija.comvemo, da nam DSLR kamera nudi moËnoboljπe procesiranje podatkov in da je zatofotografija v vseh detajlih lahko mnogokakovostnejπa od tiste iz kompaktne kamere.Toda kako, Ëe pa nam naπe fotografijepotrjujejo, da nam kompakt naredi vπeËnejπofotografijo. Bistvo je v pravih nastavitvah nakameri v fazi fotografiranja in nato v nadaljnjiobdelavi slike. ©ele takrat slika iz DSLR oæivi,oziroma pridobi krepko boljπo kakovost invπeËnost zaradi mnoæice podatkov, ki so izkompaktnih kamer in preraËunavanjapodatkov v njih æe izgubljeni. Primerjave paso prikazane na naslednjih straneh.Sedaj veste. Brez “glave” ne hodite v DSLRSedaj veste. Brez “glave” ne hodite v DSLRSedaj veste. Brez “glave” ne hodite v DSLRSedaj veste. Brez “glave” ne hodite v DSLRSedaj veste. Brez “glave” ne hodite v DSLRsvet! Ne misliti, da æe samo zaradi uporabesvet! Ne misliti, da æe samo zaradi uporabesvet! Ne misliti, da æe samo zaradi uporabesvet! Ne misliti, da æe samo zaradi uporabesvet! Ne misliti, da æe samo zaradi uporabeDSLR kamere pride do “boljπih” fotografij.DSLR kamere pride do “boljπih” fotografij.DSLR kamere pride do “boljπih” fotografij.DSLR kamere pride do “boljπih” fotografij.DSLR kamere pride do “boljπih” fotografij.Tu so prvi medsebojni rezultati, Kompakt protiKompakt protiKompakt protiKompakt protiKompakt protiDSLRDSLRDSLRDSLRDSLR. Kmalu lahko opazimo, da se v datotekiiz DSLR kamere skriva nekaj veË. Je pa tudimed samimi DSLR kamerami æe opaæena

razlika. Nekatere cenejπe nam æe razmiπljajobolj po kompaktno.Njihov proces obdelave nam æe poskrbi zaviπjo vπeËnost, vendar s tem kar nekajizgubimo na moænosti dodatne obdelaveposnetka. Vendar se ve! DSLR kamera niæjega

razreda mora biti predvsem prijaznauporabniku. VeËina njih si æeli “kakovostnih”posnetkov takoj! Le zakaj potreba po nadaljniobdelavi?Za preizkus sem izbral tri kamere. Dvekompaktni, kateri preizkuπam tudi za

medsebojni preizkus, to sta Canon S2 ISCanon S2 ISCanon S2 ISCanon S2 ISCanon S2 IS inSony DSC-H1Sony DSC-H1Sony DSC-H1Sony DSC-H1Sony DSC-H1 in trenutno najbolje prodajanoDSLR (in s tem tudi najveËkrat grajano izpogleda kompakt/DSLR), Canon EOS 350DCanon EOS 350DCanon EOS 350DCanon EOS 350DCanon EOS 350D zobjektivoma EF 28 - 135mm f/3,5-5,6 ISEF 28 - 135mm f/3,5-5,6 ISEF 28 - 135mm f/3,5-5,6 ISEF 28 - 135mm f/3,5-5,6 ISEF 28 - 135mm f/3,5-5,6 IS in EFEFEFEFEF75 - 300mm f/4 - 5,6 IS75 - 300mm f/4 - 5,6 IS75 - 300mm f/4 - 5,6 IS75 - 300mm f/4 - 5,6 IS75 - 300mm f/4 - 5,6 IS.

»e æelite v pogledu tonskih vrednosti, kontrasta, ostrine, zasiËenosti barv itd. doseËi najveË, s kamero delujte v RAW zapisu. Programi za obdelavo RAW datotek v namiznemraËunalniku vam dajejo πe dodatne moænosti obdelave. Vendar le v primeru, da znate te moænosti obdelav tudi izkoristiti. Obdelava je v levem zgornjem diagonalnem delu.

Datoteko iz kompaktne kamere, ki je v osnovi zadovoljivo kakovostna (spodnja diagonala slike) je æe programsko obdelana v fazi procesiranja slike, bomo v nadaljniobdelavi lahko le malo dodatno obdelali. (obdelava je v levem zgornjem diagonalnem delu)




___

Moj kompakt posname vπeËnejπo fotografijo!Razlike na prikazanih primerih nam æe kaæejo, da z naπo DSLRkamero ni niË narobe. Le datoteko iz nje je treba πe dodatnoobdelati. S tem pa æe lahko opazimo prve razlike v zapisu slikemed kompaktnimi in DSLR kamerami. Zdaj veste, zakaj je za

druæinske fotografije v veËini primerov bolje in predvsemudobneje vzeti kompaktno kamero. Njeni procesi za obdelavoslike poskrbijo, da nam bo slika æe ob prvem pogledu na njovπeËna. Po drugi strani pa vidimo, koliko kakovosti je πe vzapisu iz DSLR kamere. Kar na prvi pogled izgleda slabπe, ni

reËeno, da bo tudi na zadnjem! Vendar pa je potrebno poseËiv “digitalno temnico” naπ program za obdelavo fotografij.Velika veËina fotografov pa si tega niti ne æeli. Zato vedite, dani reËeno, da vas bo DSLR zadovoljiv kljub miselnosti, da topa je le boljπa kamera.

Zgoraj Canon EOS 350D, spodaj Sony H1, oba brez obdelave (slika izkamere). Fotografija iz DSLR kamere je mehkejπa. Pri datoteki iz 350Denostavno manjka kontrast in ostrina. Kot da bi gledali fotografije izdobrega in slabega objektiva. Ni Ëudno, da mnogi niso zadovoljni zDSLR kamero.

Zgoraj Canon EOS 350D, spodaj Sony H1. Po korekturi slike vraËunalniπkem programu pa se je ostrina iz DSLR kamere le naπla.Klub korekturi so πe vedno ostale tonske vrednosti in ohranile kakovostenzapis. Pri zapisu iz kompaktne kamere pa lahko πe malo popravimoostrino. A æe na raËun tonskih vrednosti.

Zgoraj Canon EOS 350D, spodaj Sony H1, v poveËavi za pregled zapisa.Kakovost zapisa je krepko na strani DSLR kamere. »eprav na zaËetkuizgleda drugaËe pa nam razlike æe kaæejo, da z naπo DSLR kamero niniË narobe. Le datoteko je treba πe dodatno obdelati. Pa je tudi medDSLR kamerami razlika. Tiste iz niæjega razreda v fazi procesiranjadelujejo podobno kot kompaktne in æe bolj poseæejo v sliko.




VeË o razliki kompakt / DSLR na www.e-fotografija.com

Sony DSC-H1. Zaradi pomanjkanja podatkov so napake v zapisu lepovidne. Tudi kontrast zapisa je zelo moËan. V procesu slike takoj pa zajemumotiva, se mnoæica podatkov, katere rabimo pri nadaljni obdelavi izgubi.A seveda le v primeru, Ëe æelimo od fotografije πe veË.

Canon S2 IS. Ohranilo se je veË podatkov, vendar je zrnatost slike moËnoizraæena. ©e enkrat veË se opazi, da nam kompaktna kamera æe v faziprocesiranja poskrbi za veËjo vπeËnost fotografije. VeËja je ostrina, boljizraæen je kontrast kot zasiËenost barv. Slika je enostavno vπeËnejπa.

Slika iz 350D je zaradi kakovostnega zapisa slike kjub korekturi obdræalastabilen tonski zapis. Vrednost kakovostnejπega zapisa DSLR kamersmo æe spoznali. Torej da se dobiti ostrino kot vπeËne tonske vrednosti,samo datoteko je treba πe obdelati.

Canon EOS 350D. Posnetek kot ga naredi kamera. Kje sta ostrina inkontrast? Je s kamero ali objektivom kaj narobe?

Canon S2 IS. Æe med kompaktnimi kamerami je razlika v zapisu.Sony DSC-H1. Ostro barvito! A izgubljeno kar nekaj tonskihvrednosti. A v druæinski fotografiji velja samo vπeËnost slike!

Sony DSC-H1. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjegaoriginala. ©e veË ostrine, πe veËja zasiËenost barv a izgubljajo se tonskevrednosti. Slika ima vse manj vmesnih tonov, s tem pa se izgublja vernostoriginala. A v druæinski fotografiji iπËemo samo vπeËnost slike.

Canon S2 IS. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjegaoriginala. Pri obeh kompaktnih kamerah se iz originala πe da nekajpridobiti na kakovosti. Toda to je iz pogleda πe zadovoljivo kakovostnegazapisa najveË kar lahko v korekturi dodamo.

Canon EOS 350D. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjegaoriginala. Poglejte vse tri slike v vrsti. Sedaj se dobro vidi, da s kameroEOS 350D ni niË narobe. Le datoteko iz DSLR kamere je treba πedodatno obdelati, da slika pridobi na nam æeljeni kakovosti, vπeËnosti.



DSLR kamera pa bi lahko dala πeviπjo kakovost, Ëe...... bi primerjavo opravil s kakovostnejπim objektivom vloËljivosti kot kontrastu. Na internetni stani je primerjava medobjektivoma EF 70-200mm f/2,8 LEF 70-200mm f/2,8 LEF 70-200mm f/2,8 LEF 70-200mm f/2,8 LEF 70-200mm f/2,8 L in EF 75 - 300mm f/3,5 -EF 75 - 300mm f/3,5 -EF 75 - 300mm f/3,5 -EF 75 - 300mm f/3,5 -EF 75 - 300mm f/3,5 -5,6 IS5,6 IS5,6 IS5,6 IS5,6 IS. Opazna je velika razlika v kakovosti zapisa.Torej verjemite, da z vaπo DSLR kamero ni niË narobe, Ëeostrine æe ne opazite ob prvem pregledu slike. Le izkoristitimorate njen kakovosten zapis, ki je v datoteki. Obenem palahko opazite, da nam tudi kompaktne kamere lahko dobrosluæijo. Zato je pomembno, da se ob nakupu kamere vpraπamozakaj jo bomo uporabljali in koliko si æelimo kasneje πe poseËiv datoteko. In ne hodite brez “glave” v DSLR svet, kajti svetkompaktnih kamer zna biti enostavnejπi, prijaznejπi in z dobrokakovostjo æe takoj po pritisku na proæilec. Ko pa spoznatekamere, vas fotografija zasvoji in æelite izkoristiti kakovost vvsej njeni meri, pa le posezite po DSLR kameri. Visokakakovost, seveda Ëe jo potrebujete, je samo tu!Tako smo spoznali kakπna je osnovna razlika medkompaktnimi in DSLR kamerami v kakovosti zapisa. PredvsemPredvsemPredvsemPredvsemPredvsemsem æelel pokazati iz praktiËnega pogleda, da ni res, da vaπasem æelel pokazati iz praktiËnega pogleda, da ni res, da vaπasem æelel pokazati iz praktiËnega pogleda, da ni res, da vaπasem æelel pokazati iz praktiËnega pogleda, da ni res, da vaπasem æelel pokazati iz praktiËnega pogleda, da ni res, da vaπanova DSLR kamera nima ostrinenova DSLR kamera nima ostrinenova DSLR kamera nima ostrinenova DSLR kamera nima ostrinenova DSLR kamera nima ostrine. Imajo jo in to zelokakovostno. Le poiskati jo morate!Vstop v DSLR svet ni enostaven in je poln pasti ter za mnoge

πe nejasnih teæav. ©e veË jih bo, saj boste kmalu zaËelispoznavati teæave objektivov. Æe berem in sliπim, da senekateri pritoæujejo, da ima njihov kit objektiv slabπo ostrino,temne robove in da ne morejo fotografirati pri taki svetlobikot njihov kolega. Kasneje pa spoznamo, da ima le ta na svojikameri objektiv iz mnogo viπje kakovostne stopnice. Na æalostje danes fotografija “modni trend” in marsikdo kupuje kameropo ceni in miπljenju, da je DSLR tisto najboljπe. Ja, mogoËe je,vendar le Ëe znamo tako kamero uporabiti in Ëe poznamokakπne so njihove zmoænosti. In v veËini primerov zaradinepoznavanja tehnike in zmoænosti kamer ter digitalnetemnice prihaja do napaËnih razlag glede uporabnosti inkakovosti ene ali druge tehnike. V zadnjem Ëasu ni bilo malozavedenih kupcev foto kamer, ki so si æeleli kompaktnokamero, pa so mislili, da bo z DSLR vse kakovostnejπe, oziromaobratno, da bi æeleli DSLR pa so jih prepriËevali, da je kompaktle boljπi. In to najveËkrat iz pogleda, da kompakt le naredi“boljπo” fotografijo. Eni in drugi imajo prav, Ëe so kupcaprepriËevali z argumenti po vpraπanju, zakaj in kako bouporabljal svojo kamero?O ostalih teæavah z naπo foto tehniko pa v naslednjih Ëlankih.Opaæam, da se je fotografija z menjavo tehnike vrnila nazaËetek. Spoznavanju njenih osnov!Spoznavanju njenih osnov!Spoznavanju njenih osnov!Spoznavanju njenih osnov!Spoznavanju njenih osnov!

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Od prvih zrcalno refleksnih fotoaparatov s tipalom, ki jemanjπe kot povrπina Leica filma (1,5x - 1,7x faktor, APSvelikost) so teæave s πirokim kotom. Stariultraπirokokotniki, 14mm in 15mm so postalizaradi podaljπanja goriπËnice primerljiviz 21 do 24mm, kar marsikomu ni bilodovolj. Med prvimi je novim potrebamzadovoljila ravno Sigma zultraπirokokotnikom 12 -24 mm, ki jeuporaben tudi na klasiËnih fotoaparatihoziroma tistih z normalno velikim tipalom.Kmalu so se pojavili πe drugi, namenjenile DSLR fotoaparatom s tipalom manjπegaformata. Sigma ni Ëakala dolgo in je letospomladi predstavila πe en ultraπirokokotnik, 10- 20 mm f4 - 5,6. Je v isti v kategoriji kot Tokina 12 -24mm f4, Tamron 11 - 18 mm f4,5 -5,6 in Canon 10 - 22 mm f3,5 -4,5. Od vseh πtirih poceni odstopa leCanon, ostalistanejo okoli140 tisoËa-kov. Z 10 mili-metri je medn a j π i r π i m i ,podobno kotæe omenjeniCanonov objektiv.Glede svetlosti je slabπi leπe Tamronov, ki ima zaËetno vrednost 4,5. A po drugi plati

Sigma 30mm f/1.4 inSigma 10-20mm f/4-5,6

je zopet poleg Canona edini, ki imamotorËek za hitro ostrenje, ostali

imajo navadne in s tempoËasnejπe ostrenje. Izbira je

s tem objektivom postala æezelo πiroka in tudi

d o s e g l j i v amarsikateremuamaterskemufotografu.

Sigma je pred-stavila πe en

zanimiv objektiv zatipala velikosti APS,

30mm f1,4. Po kotu je zelopodoben klasiËnemu 50mm

objektivu, zaslonka pa omogoËazelo malo globinsko ostrino. Primerno za razliËne namene,tudi portretno fotografijo. Za ostrenje skrbi ultrazvoËnimotor, ki svoje delo opravi zelo hitro.

Oba objektiva sta namenjena predvsem tistim, kivedo, kako ju izkoristiti. Zelo πiroki

kot je zanimiv predvsem zaradidrugaËne perspektive, a zahteva

bolj natanËno kadriranje.Podrugi strani pa je 30mm objektivzanimiv tudi za zaËetnike, saj je

svetlobno moËan, poleg tega pa jez danaπnjimi “crop” kamerami

primerljiv klasiËnim 50mm objektivom.Aleπ Borlak

»lanek je tekstovno v celoti povzet iz internetne strani www.e-

fotografija.com. Preostale primerjalne fotografije z veË primeri in opisi

glede razlik o katerih govori Ëlanek, pa si lahko ogledate na njej.



Izdelajmo si fotografije IV. delJulij, avgust je Ëas, ko veËina druæinskih fotografovposname najveË fotografij. Po pogovorih z njimi,izdelovalci fotografij in trgovci s tiskalniki pa jevidno, da je πe vedno velika mnoæica digitalnihfotografov prepriËanih, da bodo njihovi posnetkiza vedno varno shranjeni na pomnilni kartici,raËunalniπkem disku ali CD/DVD enoti.V prvih treh delih zapisa z naslovom „Izdelajmosi fotografije“ smo æe ugotovili, da je digitalnizapis neobstojen in da fotografij hranjenih vdigitalni obliki æe Ëez nekaj let ne bomo videli veË.S tem pa se bodo izgubili tudi naπi spomini.S prihodom cenejπih digitalnih kamer, se je vletoπnjem letu digitalna fotografija v velikemπtevilu zasidrala tudi med druæinskimi fotografi.Njih ne zanima tehnika in nastavitve na kamerah,niti visoka kakovost zapisa. Æelijo biti samo v stikus Ëasom, novimi trendi in si na druæinskihdogodkih posneti nekaj 10 fotografij ter si jih nakoncu tudi ogledati. Po pogovoru s temi novimiuporabniki digitalne tehnike pa se opazi, da ssamim digitalnim zapisom in njegovimi zmoænostiniso seznanjeni. Enostavno mislijo, da so zajeteslike na njihovi pomnilni kartici veËne. Ni jih malo,ki so z digitalnim zapisom zelo zadovoljni misleË,da so sedaj prihranili glavni stroπek. Ni veË filma,niti fotografij ni treba veË izdelati na papir, saj sovse fotografije na pomnilni kartici in vednopripravljene za ogled preko kamere. Vendar tefotografe nihËe ni opozoril, da bodo z digitalnokamero fotografirali mnogo veË in da nakup novihin novih kartic nikakor ni ekonomiËen. ©e manjpa vedo, da si teh fotografij Ëez Ëas ne bodo mogliveË ogledati. Prav po letoπnjih dopustih in

πtevilnih vpraπanjih kako ohraniti fotografije izkartic sem opazil, koliko je novih uporabnikovdigitalnih kamer, ki so povsem nevedni glededigitalnega zapisa in njegovih moænih teæav.Tisti, ki so kupili kamero pri foto trgovcu so bilipri nakupu seznanjeni o moæni izdelavi fotografij.Ni malo teh novih digitalnih fotografov, ki pridejonazaj v fotolaboratorij in æelijo izdelati fotografijesamo “od - do” doloËene πtevilke posnetka. Naisti kartici pa πe vedno hranijo starejπe zajetefotografije. In seveda, posneli bodo tudi πe nove.Na vpraπanje kaj pa po tem, ko bo kartica polna,nimajo odgovora. Do tega “problema” πe nisopriπli, oziroma pri nakupu so jim pojasnili samotisto, kar je tudi trgovcu v prid. In seveda, le zakaj bi morali uporabniki kamere vedeti veË? Koso prej fotografirali na film, je za vse ostalo pofotografiranju poskrbel nekdo drug(fotolaboratorij). Ta enostavna analogna pot,kako do izdelanih fotografij, da se bodo ohranilinaπi spomini je za mnoge æe pozabljena.Zato je bilo iz filma res enostavno. Fotograf jeposnel film in Ëe si je æelel ogledati fotografije jemoral obiskati fotolaboratorij in si na ta naËinzagotovil moæen ogled posnetih fotografij. Fotoalbum je bil tako pripravljen na ogled in s tem sose naπi zajeti spomini preko foto kamere πe zadolgo ohranili. Poznana pa je druga plat, ki jemoËno vplivala na koliËino posnetih fotografij. Toje stroπek filma in razvijanja fotografij.Danes pa je miselnost druæinskih fotografovdrugaËna. Digitalna tehnika nam omogoËafotografiranje brez stroπkov (po nakupu kamerein pomnilne kartice), s tem pa si fotograf prihrani

vedno nove stroπke (film) in pot (razvijanje). Resje! Toda tudi tu poznamo pasti. Ker se digitalnofotografira veË, nam velika mnoæica posnetihfotografij hitro prinese nepreglednost in zamudnoiskanje æelenih slik. Odvisno od naËina hranjenjadigitalna zapisa se le ti v nekaj letih uniËijo aliizgubijo v mnoæici datotek. Zaradi miselnostifotografa, da so vse druæinske fotografijeshranjene na digitalnih medijih vedno moæne zaogled preko kamere ali raËunalnika le tam tudiostanejo. In tako je vse veË druæinskih ËlanovrazoËaranih, saj do videnih fotografij iz πe takozanimivih druæinskih dogodkov pridejo zeloredko. Fotografije shranjene na pomnilnih enotahje tudi teæko pokazati prijateljem ali znancem. Sajso fotografije “tam nekje” v latentnem digitalnemzapisu.V letoπnjem letu je bilo æe v treh Ëlankih moËnopoudarjen pomen izpisa fotografij na papir. Poletoπnjih poletnih dopustih, ko je æe veËinadruæinskih fotografov fotografirala digitalno pase jih vse veË obraËa nazaj v fotolaboratorij. Tepoti je veËina vajena πe iz filma, oziromafotografije v foto albumu si πe vedno æelijo. Tu paza njih nastopijo povsem nove teæave. In v temËlanku æelim ponoviti vse tisto, kar vas je æe karnekaj spoznalo pred letom ali dvema. Tehspoznanj pa mora πe velika veËina novihuporabnikov spoznati. Samo letos je vsaj 40.000

novih uporabnikov digitalnih kamer, ki morajo Ëezprve teæave πele prestopiti. In sedaj je pravi Ëas,da so opozorjeni na izpis fotografij.

1. Zakaj fotografija na papirjuKje so fotografije?Kje so fotografije?Kje so fotografije?Kje so fotografije?Kje so fotografije?Velika mnoæica fotografij na pomnilni kartici naszmede v tolikπni meri, da niti ne vemo katerafotografija ima svoj pomen in katere nepotrebujemo. In se v veËini primerov zgodi, dafotografije ostanejo shranjene kar na pomnilnikartici ali na trdem disku raËunalnika. SËasomase nam kljub brisanju tistih slik za katere mislimo,da v tistem trenutku niso zanimive, pomnilnakartica zapolni. Fotografije shranjene vraËunalniku pa sËasoma izgubijo svoj pomen inna njih kmalu pozabimo. Zasedejo pa nam karnekaj prostora na trdem disku. In po enem letuugotovite, da ste sicer fotografirali veliko veË kotvËasih na film, toda fotografij v albumih nimateniË veË, oziroma jih imate lahko πe mnogo manj.Kar pa se dogaja najpogosteje, fotografij se nazaËetku druæenja z digitalno kamero sploh veË neizdeluje. In tu so glavne teæave, ko fotografi vajenifilma ali pa misleË, da je raËunalnik vsemogoËenpreidejo v digitalni svet. Fotograf fotografira, todafotografij za pokazati prijateljem ni in ni. Le redko

Ni malo tistih, ki razmiπljajo, da so fotografije na CD/DVD enotah shranjene za veËno. So tudi taki, ki mislijo,da jim bo pomnilna kartica zadovoljevala potrebe po hranjenju fotografij. Toda oboji se motijo. Vrnimo se kanalognemu razmiπljanju, filmu in sliki na papirju. Izkoristite to moænost za hranjenje vaπih spominov tudi vdigitalni tehniki. Le na tak naËin si boste Ëez 10 in veË let πe ogledali vaπe fotografirane spomine.

V dobi hitrega spreminjanja naËina zapisovanja digitalnih datotek, spreminjanja pomnilnih kartic in enot zabranje, si ni zamiπljati, da boste iz njih πe kdaj videli fotografije izpred 80 in veË let, Ëe jih ne boste izpisali napapir. Trenutno nam le papir ohrani fotografijo 100 in veË let!



kdo od prej film fotografov zna uporabiti lastnost,da bi fotografije pokazal preko TV zaslona aliraËunalnika. Pozablja se, da bi izkoristili moænostizbrati samo najboljπe, jih odnesli izdelati vfotolaboratorij oziroma izkoristili najnovejπo zelouporabno moænost, prenesli digitalne datotekepreko spleta v fotolaboratorij.Kje so vaπe fotografije?Kje so vaπe fotografije?Kje so vaπe fotografije?Kje so vaπe fotografije?Kje so vaπe fotografije?Digitalne prednosti so uporabnikom æe poznane.Tudi novi lastnik digitalne kamere se z njimi hitrospozna. Vse veË je zagovornikov fotografiranja,vse veË je fotografov in vse veË je fotografij.Vendar, Ëe vsi vemo, da se o fotografiji vse veËgovori in da je vse veË fotografov, kje so potemvse te ogromne koliËine fotografij? Predvsem naspominskih karticah, trdih diskih v raËunalnikihin CD/DVD-jih. In prav do tu smo æe vsi, kiuporabljamo digitalne kamere spoznali njihovevelike prednosti. Na stotine ali celo tisoËefotografij je shranjenih v digitalni obliki in stroπkarazen nakupa opreme πe ni bilo. In pride Ëas, kospoznamo eno izmed najveËjih slabosti digitalnetehnike. “Ni veË posnetih fotografijNi veË posnetih fotografijNi veË posnetih fotografijNi veË posnetih fotografijNi veË posnetih fotografij”. Tega dejstvapa se zavemo πele Ëez Ëas, ko je mnogokrat æeprepozno. Marsikdo se je celo vpraπal ob stavku“ni veË posnetih fotografijni veË posnetih fotografijni veË posnetih fotografijni veË posnetih fotografijni veË posnetih fotografij”, kako ni, kaj s temavtor misli! Zaradi laæje razumljivosti pojdimo odzaËetka.Enostavno do fotografijeEnostavno do fotografijeEnostavno do fotografijeEnostavno do fotografijeEnostavno do fotografijeV filmski fotografiji kupimo foto kamero inobvezno tudi film. Brez njegove pomoËiposnetega motiva ne moremo shraniti. Torej namje film kot medij tisti element, ki nam sluæi zashranjevanje slike. Vendar, ko smo film posneli,fotografij πe nimamo v nam vidni obliki. ©ele porazvijanju se nam iz latentne (nevidne) slikeustvari vidna in, Ëe smo fotografirali nadiapozitivni film so fotografije pripravljene zaogled. V primeru, da smo fotografirali na negativni

film pa moramo narediti πe pozitivni prenos slikena foto papir in slika je vidna v pravih tonskihvrednostih in nam poznani obliki. Enostavno ne?Da iz pogleda film fotografa. Za digitalnega panekaj zelo zamudnega in za veËino fotografija napapirju nekaj nerazumljivega. Vendar vsi fotografikateri smo ali πe fotografirate analogno, vemonekaj kar digitalni fotografi v veËini primerov πene poznajo. Naj bo diapozitiv ali fotografija na fotopapirju, “imamo joimamo joimamo joimamo joimamo jo”. Prav to dejstvo, “imamo joimamo joimamo joimamo joimamo jo”je nekaj, kar mora veËina digitalnih fotografov πelespoznati.DvomDvomDvomDvomDvomZdajle vas kar nekaj bralcev dvomi in ne razumekaj æelim povedati. “Imamo fotografijoImamo fotografijoImamo fotografijoImamo fotografijoImamo fotografijo” je lahkozelo raztegljiv pojem. Predvsem pa ali nefotografiramo z digitalno kamero veË, ali nimamovse fotografije lepo shranjene v digitalni obliki?Ja, res je. Vendar taka fotografija je samo latentnaoblika fotografije, katero moramo πe razviti, dajo vidimo. Zato poskrbijo razni programi, da namjo prikaæejo na zaslonu. Torej, kaj zdaj? “SlikoSlikoSlikoSlikoSlikoimamoimamoimamoimamoimamo”! Ja imate jo. Vendar se takoj postavivpraπanje “za koliko Ëasaza koliko Ëasaza koliko Ëasaza koliko Ëasaza koliko Ëasa”? Gremo naprej, donovih spoznanj.Prva pastPrva pastPrva pastPrva pastPrva pastFotografiramo z digitalno kamero in posneti motivse nam pokaæe takoj na TFT zaslonu kamere. Karje πe bolj zanimivo, posneto fotografijo lahko takojpokaæemo tudi drugim, πe celo tistim katere smofotografirali. In ta velika prednost digitalnefotografije je tista tiha past katero spoznamo πelemnogo kasneje. Kasneje ko jo spoznamo, manjfotografij katere smo posneli pred leti ali meseciimamo. In zakaj?S prvim ogledom slike na malem TFT zaslonuzadovoljimo svojo notranjo potrebo po videnem,kaj smo posneli. Sliko smo videli in naπa osnovnazahteva, kot jo poznamo pri filmu, da je treba v

fotolaboratorij in izdelatifotografijo ni veË potrebna. In kersmo slike æe videli na malemzaslonu in jih preko njega pokazalitudi drugim, veËina uporabnikovdigitalnih kamer datoteke izspominske kartice samo πeprenese na raËunalnik. Tam si jihfotograf πe enkrat ogleda, mogoËeπe kdaj pokaæe prijateljemin znancem in Ëez tedenali dva na “lepo urejene”datoteke po direktorijih iztedna v teden in meseca v mesec poËasi pozablja.In ker se raËunalnik in trdi disk kjer so fotografijeshranjene uporablja πe za kaj drugega, kot zashranjevanje in pregled fotografij, poËasizmanjkuje prostora na trdem disku. Po letu alidveh se lahko æe zamenja raËunalnik, mogoËe celopreneha delovati trdi disk, ali vsaj na novonaloæimo vse programe. Razni virusi, Ërvi in ostaladigitalna nadloga, ter nove in nove vgrajenekomponente ter naloæeni vsi mogoËi programinaredijo svoje. Treba je formatirati disk. In tu soprikazane prve moænosti, da se Ëez Ëas zgodi, da“ni veË fotografijni veË fotografijni veË fotografijni veË fotografijni veË fotografij”. Mesece in mesece ali celo letanaπega fotografiranja t.j. datotek (fotografij), niveË. To se analognemu fotografu skoraj ne morezgoditi. Lahko da fotografije nekam zaloæi, jihposodi v pregled drugemu in na njih pozabi. TodaËez Ëas se bodo naπle. »e ne drugaËe, πe vednoima film. Tudi za njega vemo, da se nam ohranivsaj 30 let.Torej, analogni fotograf fotografijo“vedno imavedno imavedno imavedno imavedno ima”.Druga pastDruga pastDruga pastDruga pastDruga pastKer pa se izkuπeni raËunalnikar spozna na moæneteæave s trdimi diski, virusi in na koncunenadejanemu formatiranju diska, si datoteke sfotografijami lepo prepiπe na CD/DVD-je.

Redoljubnih fotografov, ki bi to redno in predvsemnaËrtno poËeli pa je zelo, zelo malo. Zato sedatoteke zapisujejo vsevprek, na veË enot in takose sled za njimi poËasi izgublja. ©e teæe je imetiurejen arhiv, Ëe fotografiramo veliko. Nenazadnjepa po nekaj letih hranjenja datotek na CD/DVD-jih niË kaj veselo ugotovimo, da naπ novi Ëitalecne bere starejπih æe zapisanih. Osebno imam sCD-ji precej izkuπenj, saj æe 12 let zapisujem vseraËunalniπko pripravljene revije z vsemifotografijami na CD-je in zadnjih nekaj let na DVD-je. Pred 12 leti zapisane CD-je z 2X-no hitrostjobere samo moj najstarejπi Ëitalec kupljen predπestimi leti. Noben novi raËunalnik z novimsistemom Mac ali Windows in hitrimi Ëitalci mi neomogoËa branja datotek iz starejπi CD-jev. NekajCD-jev celo obuditi veË ne morem. MogoËe je krivslab izdelek, saj pri nakupu ne moremo vedetikako dolgo naj bi nam CD omogoËal trajnostzapisa. Lahko se vpraπamo πe drugaËe. ©e veste,kje so datoteke, ki ste jih shranjevali na diskete.Æe te so med seboj pomeπane, kaj πele, da bi nanjih naπli vse podatke. Vpraπanje je, Ëe disketesploh πe hranite, oziroma ima πe vaπ noviraËunalnik sploh πe disketni pogon. AppleraËunalniki jih æe nekaj let nimajo veË. Tudi CD ___



©e danes lahko na papirju vidimo slike tistih sorodnikov, katerih niti videli nismo v svojem æivljenju. Vedite, dase niti samega sebe Ëez nekaj let ne boste videli, Ëe slike iz danaπnjih digitalnih datotek ne spravite na papir.

pogoni se vse bolj umikajo DVD pogonom. Res,da berejo tudi CD-je, vendar so s starejπimi æeveliki problemi.Torej, poËasi spoznavate, da je digitalni zapismoËno vpraπljiv iz pogleda trajnosti. Vnasprotnem primeru pa imamo lahko πe vednodoma kje na steni ali v foto albumih fotografijenaπih prababic ali pradedkov izpred 80 let in veË.Si sploh lahko zamiπljate, da boste v Ëasu hitreganapredka in vse hitrejπega menjavanja tehnologijËez 10 let πe uporabljali trdi disk, CD ali DVD?Kje so moji spomini?Kje so moji spomini?Kje so moji spomini?Kje so moji spomini?Kje so moji spomini?Zato je naslov Ëlanka “izdelajmo si fotografijeizdelajmo si fotografijeizdelajmo si fotografijeizdelajmo si fotografijeizdelajmo si fotografije”povsem na mestu. Fotografija na papirju boobstala mnogo dlje, kot na digitalnem mediju. Intu je sedaj naslednje vpraπanje. Kako dofotografije na papirju? Vsi iz analogne fotografijezelo dobro poznamo fotolaboratorije.RaËunalniπki digitalni fotografi pa tiskalnike. Inreπitev za ohranitev vaπih fotografij in predvsemspominov je tu.Zakaj spominov? Verjamem, da se marsikaterimlajπi fotograf te besede “spominovspominovspominovspominovspominov” πe niti nezaveda. Veselo fotografira vse dogodke, æivljenjeokoli njega se vrti “100 na uro” okoli njega in nitine pomisli ne, oziroma niti ne ve, da Ëez toliko intoliko let za njim pridejo spomini. In spomini zanekdaj doæivetim so πe toliko slajπi, Ëe jih lahkotudi vizualno pokaæemo.Vendar kar nismo spravili na papir, ne bo nikoliπe kaj veË kot samo spomini. Ne bo veË videno,nikomur pokazano, bo samo nekaj Ëesar sespominjamo. Je to dovolj?Za mlajπe fotografe ali tiste, ki so πele vstopili vfoto digitalni svet mogoËe da. Toda zamislite si,da nimate fotografij iz vaπe mature, poroke, prvihdni vaπih otrok in πe in πe spominov tako izotroπtva kot kasneje. Vsaj do danes za tiste, kiso fotografirali na film kaj takega ni mogoËe. Prekoslik na papirju se nam ohranjajo spomini tudivizualno in predvsem “imamo jih”. Za fotografijeshranjene v digitalni obliki pa se ne zanaπati, dabodo dolgoroËno varno shranjene. Morali bosteimeti veliko sreËo, oziroma stalno prepisovati vsevaπe datoteke na nove medije, da bodo “zanamci”πe videli kako je nekdaj bilo. In Ëe πe danes lahkona papirju vidimo slike tistih sorodnikov, katerihniti videli nismo v svojem æivljenju, vedite, da seniti samega sebe Ëez nekaj let ne boste videli, Ëeslike iz danaπnjih dni ne spravite na papir.Moj zelo enostaven predlog je. Iz vaπih zabav,rojstnih dni, praznovanj, piknikov, druæenj sprijatelji, izletov, potovanj, seveda vaπe porokein prihodnjih let, od rojstva otrok in njihovegaodraπËanja, si IZDELAJTE FOTOGRAFIJEIZDELAJTE FOTOGRAFIJEIZDELAJTE FOTOGRAFIJEIZDELAJTE FOTOGRAFIJEIZDELAJTE FOTOGRAFIJE.Seveda ni potrebno izdelati vseh. Preglejte vseposnete, izberite najboljπe, dajte jih izdelati na

foto papir v fotolaboratoriju ali jih izdelajte nadomaËem tiskalniku. Tako bodo vaπi spominiostali obstojni in v vsakem trenutku videni. SrËnoupam, da si boste ta nasvet ohranili, zapomniliin ga zaËeli uporabljati æe danes. V nasprotnemprimeru se zavedajte, da Ëez 10, 20 let vaπihspominov, razen shranjenih v vas samih, ne boveË.

2. LoËljivost digitalnega zapisaPotrebno πtevilo toËkPotrebno πtevilo toËkPotrebno πtevilo toËkPotrebno πtevilo toËkPotrebno πtevilo toËkPovpreËno Ëloveπko oko razloËi zapis 10 linij/toËkna mm. Ker nam digitalne kamere prikazujejoπtevilo toËk na enoto palec/inË, je potrebnopovzeti to mersko enoto. En palec je 2,54cm. Torejpotrebujemo vsaj 254 toËk na en palec oziroma2,54cm, da ob pogledu na sliko ne bomo opazilitoËk ampak lep zvezni zapis. V veËini primerovse uporabi 300 toËk za πe malo rezerve. Tudifotolaboratorijske osvetljevalne enote v veËiniprimerov zapisujejo toËke preko svetlobe vloËljivosti 300 toËk na enoto palec. S starejπodigitalno kamero, ki ima samo dva milijonskotipalo (1600 x 1200 toËk) lahko naredimopoveËavo za tehniËno brezhibno zapisanofotografijo v velikosti 5,3 x 4 palca (13,5 x 10,3cm).Zahtevni gledalci slik najbræ z digitalno kamero ssamo dvema milijonoma toËk ne boste poveËevalislike na velikost 13 x 18cm. Manj zahtevnim, pabodo tudi starejπe kamere s tako skromnimtipalom najbræ povsem zadoπËale. O tem semorate v foto laboratoriju prepriËati sami. V veËininjih vam bodo z veseljem opravili preizkus.»e pa imate kamero s tremi milijoni toËk (2048 x1536 toËk) nam datoteka æe zadostuje zapoveËavo v zapisu 300ppi (toËk na palec) dovelikosti 17,3 x 13cm.Torej nam digitalna kamera s tremi milijoni toËkæe zadostuje za æeleno poveËavo veËjega formata.V nekaterih foto laboratorijih vam lahko izdelajotudi poln format 17,3 x 13cm, skoraj brez vsakeporezave posnetka (papir je πirine 12,7cm, zatovam naredijo fotografijo velikosti 12,7x17cm). Stemi izraËuni smo priπli do zakljuËka, da namkamera s samo tremi milijoni toËk popolnomazadostuje za “novi” format 12,7x17cm. »e paimamo kamero s πtirimi, petimi in veË milijoni toËk,pa lahko naredimo πe dodatni izrez slike, brezizgube na kakovosti zapisa.Vsi, ki ste brali Ëlanke od prve revije naprej,oziroma, ki ste æe spoznali digitalno tehniko veste,da so toËke pomembne samo za velikost zapisa.O tonski kakovosti slike govorijo druge lastnosti,katere smo kar nekaj revij vztrajno ponavljali (patudi v tej si razlike lahko pogledate v Ëlanku“Kompakt proti DSLR”). Teorija v fotografiji,oziroma bolje reËeno pri pogledu na fotografijo

in njeni vπeËnosti na gledalca pa nima velikozraven. ©tevilke nam povedo vse o tehniËnikakovosti. VπeËnost slike za posameznegagledalca pa je povsem drug pojem.VeËji format fotografijeVeËji format fotografijeVeËji format fotografijeVeËji format fotografijeVeËji format fotografijePrav veËji format fotografije je æe eden izmedelementov, ki nam govori, da je slika “boljπa”, boljvπeËna. Na njej vidimo veË detajlov in osebe nasliki so veËje. S tem pa nam znane objekte nafotografiji laæe in hitreje dojemamo. Pozitivno jeæe to, Ëe si fotografije izpiπete! »e pa to nareditev veËjem formatu pa bo zadovoljstvo πe tolikoboljπe.VeËina danaπnjih uporabnikov in kupcevdigitalnih kamer je klasiËnih fotografij vajeno.Oziroma raËunalnika za pregled slik niti neuporabljajo. In ker vam æe veËina fotolaboratorijev ponuja moænost dobre cene za veËjiformat, vam toplo priporoËam, da si nekajfotografij daste izdelati v veËjem formatu. Æe v fotolaboratoriju boste ob pogledu na vaπe veËjefotografije opazili zadovoljstvo. Tudi vaπi prijateljikaterim boste pokazali fotografije jih bodo zveËjim zanimanjem ogledovali.»as, da se odloËite za boljπo, veËjo fotografijo jeæe tu. Laboratoriji pa imajo to ponudbo æe nekajlet v ponudbi, le da je bila zaradi krepko viπje ceneneopaæena. A danes je tudi s cenami krepkodrugaËe.

3. Formati digitalnih kamerKo si fotograf zaæeli fotografije iz digitalne kamerenastopijo prve teæave. Ker je vsako leto veË novihuporabnikov digitalnih kamer je treba πe ponoviti,da je digitalno lahko tudi drugaËe kot analogno.Oziroma, film nam je nudil svoj standard. Format

posnetka je bil πirina 36mm x viπina 24mm. S temsmo tudi dobili stranice v razmerju 3:2 in klasiËniformat fotografije 10,2 x 15cm.Digitalna fotografija pa nam zaradi povezanostiz raËunalniπko tehnologijo in zasloni prinaπa πeeno razmerje. To je 4:3.In kar je za velikost stranic zaslona dobro, ni veËdobro za fotografa vajenega klasiËnih formatov.Iz razmerja 4:3 nikakor ne moremo dobiti v celotifotografije 10,2x15cm, Ëe ne æelimo, da je delposnetega motiva odrezan.Digitalne SLR kamere nam nudijo tipala razmerja3:2 (razen Olympus E-1, E-300, 4:3). Digitalnekompaktne kamere pa imajo vse razmerje stranictipala 4:3 (pri nekaterih lahko v nastavitvahloËljivosti nastavimo razmerje 3:2). In kerdruæinski fotografi, kateri v veËini izdelujejofotografije æelijo klasiËni format, nastanejonerazumljive teæave in s tem povezana vpraπanja.Prvo je, “Zakaj ste mi odrezali fotografijoZakaj ste mi odrezali fotografijoZakaj ste mi odrezali fotografijoZakaj ste mi odrezali fotografijoZakaj ste mi odrezali fotografijo”?Treba pa je vedeti, da so ta problem zakuhaliproizvajalci tipal. In ker je teh teæav vse veË,predvsem pa pritoæb fotografov samih, “zakaj jimle v fotolaboratoriju reæejo fotografije” ali pa samona dveh koncih izdelajo bel rob, je najbolje, dase æe v fazi fotografiranja zavedate za te teæave.©e najbolje pa je, da æe takoj veste, da Ëe æelite izdigitalne kompaktne kamere polno sliko, bostedobili samo velikost 10,2 x 13,6cm. To pa je danesza veËino æe premajhen format.V zadnjem Ëasu se vse bolj uveljavlja format , kivam ga v fotolaboratoriju lahko naredijo iz rolepapirja πirine 12,7cm. Æe v 12. πtevilki revije smospoznali, da je lahko format slike iz kamer (4:3)12,7 x 17cm, oziroma njegov digitalni pribliæek(3:2) 12,7 x 19cm, vπeËnejπi.

©e veste, kje so datoteke, ki ste jih shranjevali na diskete, CD/DVD-je. Æe te so med seboj pomeπane, kaj πele,da bi na njih naπli vse podatke. Zaradi mnoæice podatkov v digitalni obliki se dogodkov in fotografij izpred letniti ne spomnite veË. Pravilno arhiviranje dogitalnih datotek bo tema naslednjih πtevilk.

Ta fotografija mladih kuharskih pripravnikov iz Kanarskih otokov, bo v reviji na papirju obstala mnogo dlje,kot na digitalnem mediju. Ob poπiljanju fotografije preko elektronske poπte sem jim svetoval, naj si fotografijoizdelajo na papir. V digitalnem zapisu je Ëez 10 let, ko jim bo πe bolj zanimiva, ne bo veË moË najti.



Tako si lahko tudi iz kompaktne kamere (4:3)damo izdelati veËje fotografije v velikosti 12,7 x17cm, ki nas bodo po velikosti zadovoljile. In karje najpomembneje vse kar bomo fotografirali botudi na fotografiji.

4. Formati fotografijV fotolaboratorijuV fotolaboratorijuV fotolaboratorijuV fotolaboratorijuV fotolaboratorijuÆelite fotografije iz vaπe spomiske kartice? Ja!Vam izdelamo vse? Ja!Kakπen format æelite? Ja klasiËnega!10 X 15? Ja!In smo tam, kjer ni muh! Smo dejali vËasih. Izgledavse lepo, niË nas ne more presenetiti, vendar vdigitalni fotografiji past in slaba volja pridetanaslednji dan.Tukaj so vaπe fotografije. Æelite πe kaj? Ja πe al-bum bi prosil! Zadovoljna stranka plaËa in gre. Inpride ta veseli dan, ko stranka ugotovi da tu nekajne πtima. In ogenj, ki se je zanetil doma je zaradinaglice prihoda v labolatorij samo πe boljvzplamtel. Vi ste mi pa slike porezali!Vi ste mi pa slike porezali!Vi ste mi pa slike porezali!Vi ste mi pa slike porezali!Vi ste mi pa slike porezali!FilmFilmFilmFilmFilm (pa vse je bilo tako lepo enostavno)Da se vrnemo malo na film. Redka, zelo redkastranka si je ogledala film in ugotovila, da so jizaradi maske na stroju odrezali nekaj mm slike,ki je na filmu sicer zajeta. In se ni nobena strankapritoæevala. ©e celo naprednejπi amaterji zrefleksnimi kamerami, se niso zavedali, zakajimajo samo profesionalne kamere 100% pogledskozi iskalo. Ja æe takoj v iskalu so vam odrezali4 do 7 odstotkov motiva, ki je na filmu sicer bil.Ker ga niste videli skozi iskalo se nisteobremenjevali, da je izdelana slika manjπa od tistena filmu. V analogni dobi so si proizvajalci znalipodati roke.DigitalnoDigitalnoDigitalnoDigitalnoDigitalno (nikdar veË ne bo tako, lahko)V kompaktnih digitalnih kamerah pa so spremenilirazmerje med πirino in viπino slike. »e ima filmrazmerje stranic 3 : 2 in smo iz njega skoraj domm natanËno dobili sliko velikosti 10,2 X 15cm,pa je iz razmerja tipala 4 : 3 drugaËe. Ker imajoraËunalniπki zasloni tako razmerje in so “digitalci”sprva bili najbolj uporabljani prav za predstavitevslik na njih, je πe nekako razumljivo zakaj tako.Toda vse veË je razliËnih moænosti, kako videtifotografijo in s tem tudi razliËnih formatov prikaza.Na veËjih plazma televizijah z razmerjem 16 : 9,imamo pri digitalni sliki na obeh straneh velik belrob.IIIIIn kako je to pri sedaj nam vsem dobro poznanin kako je to pri sedaj nam vsem dobro poznanin kako je to pri sedaj nam vsem dobro poznanin kako je to pri sedaj nam vsem dobro poznanin kako je to pri sedaj nam vsem dobro poznanifotografiji na papirju?fotografiji na papirju?fotografiji na papirju?fotografiji na papirju?fotografiji na papirju?Na zaslonu digitalne kamere ali raËunalniπkemzaslonu vidimo sliko v vsej njeni velikosti. Ko pasliko æelimo izdelati v fotolaboratoriju nastanejoteæave.»e æelimo ohraniti viπino, kot nam jo ponujajoalbumi, je sedaj slika lahko velika samo 10,2 X

13,6cm. Oziroma, Ëe nam naredijo nam znanovelikost, 10,2 X 15cm, so nam na sliki zgornji inspodnji rob odrezali, kar pa lahko pripelje jeznostranko nazaj. Saj ona na zaslonu vidi πe nekajveË.In kaj sedaj?In kaj sedaj?In kaj sedaj?In kaj sedaj?In kaj sedaj?VeËina fotolaborantov na ta problem æe opozoristranko ob naroËilu. Toda naπe glave so zadnjih10 let delovale na velikost slike 10,2 X 15cm. Inzelo teæko je stranki na enostaven in hiter naËinrazumeti zakaj sedaj drugaËe. VeËina jih πe vednoæeli 10,2 X 15cm in niË porezano. Seveda, na tovelikost so πe vedno prirejeni tako albumi kotokvirji. Zato lahko stranke izbirajo med 10,2 X 15porezano ali 10,2 X 15 z belim robom. Vendarteæava ostaja. Nekdo ne æeli belega robu in tudine porezane fotografije. Zato vam ponujajo tudidrugaËne velikosti slik, ki pa so za vajenega 10,2X 15cm neprimerne.Velikost slike 11 X 15, kot nam jo lahko ponudijonekateri laboratoriji je odliËna reπitev. Vendar11cm viπine ne gre v klasiËne manjπe foto albume.Moænost je tudi v velikosti 10,2 X 14, ki je πenajboljπi kompromis, vendar so tudi tu strankelahko precej negativno nastrojene. ©e slabπe je,Ëe stranka dobi πe dodatnih 4mm manj. Torejpopoln 4 : 3 format in velikost slike 10,2 X 13,6cm.

Olajπanje. NiË ni odrezano. Pa se mnogi motite.Sam sem doæivel zanimivo izkuπnjo med obiskomfotolaboratorija. Jezna stranka, ki je prejizdelovala slike iz filma in bila vajena fotografij10,2 x 15cm je priπla nazaj v laboratorij. Prejπnjidan, je po besedah prodajalke stranka pregledalavse slike in vesela odπla s preko 200 fotografijami.Velikost slike 10,2 X 13,6cm, ni bila ob prvem stikumoteËa. Tudi na velikem plakatu v poslovalnicije lepo objavljeno, zakaj ta nova velikost slike izdigitalnega zapisa. Toda kot vedno ima vsakastranka svoje razmiπljanje in tudi svoj prav. Injezno pride nazaj.Fotografije, ki ste mi jih naredili vËeraj so velikostisamo 10,2 X 13,6cm. Cel centimeter in pol somanjπe od tistih, ki ste mi jih izdelovali do sedaj.Vi pa æe ne boste na meni sluæili! HoËem fotografijeVi pa æe ne boste na meni sluæili! HoËem fotografijeVi pa æe ne boste na meni sluæili! HoËem fotografijeVi pa æe ne boste na meni sluæili! HoËem fotografijeVi pa æe ne boste na meni sluæili! HoËem fotografijevelikosti 10 X 15cm. velikosti 10 X 15cm. velikosti 10 X 15cm. velikosti 10 X 15cm. velikosti 10 X 15cm. Stranka je enostavno mislila,da je manjπi format zato, da laborant prihrani namaterialu! Sto ljudi, sto Ëudi.Zato si æelim, da bi izbrane formate za digitalnedatoteke na pravi naËin tudi razumeli. Mislim, dasi tako stranke kot izdelovalci æelite Ëistega vina.

5. Fotolaboratoriji“Ta prava” fotografija“Ta prava” fotografija“Ta prava” fotografija“Ta prava” fotografija“Ta prava” fotografijaKupec digitalne kamere kmalu postane tudi

ujetnik nove tehnologije. Nove in nove moænostinam prinesejo tudi teæave, ki si jih na zaËetku nitine predstavljamo. Moænost brezplaËnega filmaprinese neverjetno πtevilo posnetkov. »e smo nafilm posneli ob zanimivem dogodku samo pet,deset fotografij, jih na “digitalca” posnamemo vsedo zapolnitve kartice. Ker pa æe vemo, da je trebapri danaπnjih kamerah, ki ponujajo minimalno 5MtoËk dokupiti vsaj 256 MB kartico, je posnetkovzares veliko. Veselje ob pregledu le-teh na TFTzaslonu je veliko. Toda kaj sedaj. »e imateraËunalnik, je situacija enostavna. Podatkeprenesete na disk in sledi naslednje veselje obpregledu fotografij. Od tu naprej pa veselje poËasiizgine. Ne morete z vsakim ob vsakem Ëasu delitisvoje dobre fotografije, Ëe so na trdem diskuraËunalnika. Tudi Ëe imate tiskalnik, vas veseljehitro mine. Foto tiskalniπki papir in predvsembarve so πe vedno pregreπno drage, da se veseljepo tiskanju hitro umiri. »e ne prej pa ob nakupunovih kartuπ. In tako naπe kakovostne fotografije,katerih πtevilo kmalu doseæe moænostceloveËernega predvajanja, ostanejo v “bitkih inbajtkih” na trdem disku in se poËasi izgubijo vvseh mogoËih datotekah. Ni malo fotografov, kitako nikoli veË ne vidijo svojih fotografij s πe takozanimivih dogodkov. Iz lastnih izkuπenj lahko

Polna fotografija je velikosti 10,2 x15cm. Torej format kot smo ga poznali iz filma, oziroma danes iz veËine DSLR kamer. Razmerje stranic je 3:2. V rdeËem okvirju paje slika v velikosti 10,2 x 13,6cm. Ta format slike vam danes naredijo iz digitalnih kompaktnih kamer, da vam ne poreæejo zgoraj in spodaj po pol cm slike. Slika je vrazmerju 4:3. Na naslednji strani pa je ista fotografija poveËana na format 12,7 x 19cm. VeËji format nam da obËutek πe vπeËnejπe fotografije. Izkoristite ga!

___



povem, da je mnogo slikovnega gradivazaloæenega nekje na disku ali na CD-jih. Niti zdruæino, niti s prijatelji si jih πe nismo ogledali.Kaj nam je torej prinesla digitalna kamera?Ogromno posnetkov, ki pa jih skoraj nikoli veË nevidimo, Ëe ne stopimo do svojega fotolaboratorija.Nove moænostiNove moænostiNove moænostiNove moænostiNove moænostiVse veË je kupcev digitalnih kamer, ki vedo, dane potrebujejo niti raËunalnika niti tiskalnika zafotografijo na papirju, kakrπno so poznali dosedaj. Pri foto trgovcu kupijo digitalno kamero inta jim na pravi naËin razloæi, da bodo lahko πevedno pri njem izdelali fotografije. Seveda ne vseh500, kolikor so jih z digitalno kamero posneli nadopustu. Ampak samo najboljπe, ki jih bodo domaizbrali. Fotograf se bo lahko v fotolaboratorijuodloËil πe za izrez, poveËavo, tonsko korekturoin druge moænosti, ki jih omogoËa digitalnaobdelava slike.In teh ni malo. V mnogih digitalnihfotolaboratorijih æe dobro obvladajo tehnikogoljufanja s programi za obdelavo slike. Zato tudikakπna montaæa, dodajanje okvirov, slik v slikoitd. ni noben problem. Predvsem pa nam æe vnekaterih laboratorijih ponujajo posebne naprave“Image Box”, v katero prenesemo naπe datoteke,izberemo æelene fotografije, opravimo izrez,korekture, okvirje, format in samo izbranefotografije poπljemo v razvijanje.Fotografija na foto papirjuFotografija na foto papirjuFotografija na foto papirjuFotografija na foto papirjuFotografija na foto papirjuNe obremenjujte se z mislijo, kako boste dobilisliko iz digitalne kamere. Svoje misli usmerite napravo izbiro foto digitalne kamere za svoj namen,dobro preberite navodila in kamero dobropreizkusite. Za izdelavo fotografij vam bodoposkrbeli v fotolaboratorijih. Predvsem kupci, kiso do sedaj uporabljali film, bodo dobre strankeπe naprej. Ponudba je velika, kakovostno opremoimajo skoraj povsod, znanje in izkuπnje imajo æe

tudi v digitalni tehniki, tako da do dobre fotografijeni teæko priti.Izbira fotolaboratorijaIzbira fotolaboratorijaIzbira fotolaboratorijaIzbira fotolaboratorijaIzbira fotolaboratorija»e ste s svojim laboratorijem, kjer vam izdelajofotografije s filma, zadovoljni, boste zadovoljnitudi pri izdelavi slik iz digitalnih datotek. VeËinalaboratorijev æe ima moænost osvetljevanjadigitalnih zapisov in vam tudi na teh strojihizdelajo fotografije. Torej vam æe sedaj vaπ filmsprva digitalizirajo in πele nato naredijo sliko, kipa je æe pretvorjena v toËke (piksle). Torej vambodo lahko tudi z vaπih digitalnih datotek enakokakovostno izdelali za vas dobre fotografije. “Zavas”. In to je zelo pomembno; seveda ne v smislu,da vam iz slabe ali premajhne datoteke naredijovrhunsko sliko. Poudarek dajem na tonskokorekturo. MogoËe so vam vπeË bolj kontrastneslike, spet drugim slike bolj zasiËenih barv, tretjisi æeli mehko risbo. Spoznali smo æe, da je videnjekakovosti povsem subjektivno mnenje vsakegagledalca posebej. In Ëe s sliko niste zadovoljni,se ne pustite prepriËati, da je dobra. Za vas ni inpika. Ponovijo naj vam jo tako, kot vi æelite. Sevedamorate biti tudi vi objektivni. Teækih strank se znatrgovec hitro znebiti. »e pa imata oba kanËeksmisla do kakovosti, vam bo doloËene fotografijez veseljem ponovil po vaπih zahtevah in æeljah.In vedno velja, da dober glas seæe v deveto vas.Prav v primeru laboratorijev in osvetljevanjadigitalnih datotek je to preverjena izkuπnja.V skoraj vseh laboratorijih je tehnologija izpisaslike enako kakovostna. Laboratorijski stroji sotako dobri, da Ëe laborant zna ravnati z njimi,veËjih razlik v kakovosti slike med njimi ni. Teæavenastanejo vedno pri ljudeh. »e niso pri stvari in zmislijo, da vas morajo zadovoljiti z dobro izdelanofotografijo, jim πe taka tehnika niË ne pomaga.Ker pa je ponudnikov veliko, imate tudi vi veËmoænosti izbrati si fotolaboratorij s ponudbo in

kakovostjo, ki vam ustrezata. Tudi laborant samlahko kmalu spozna vaπe zahteve inobojestransko zadovoljstvo je tu.Nikoli pa ne preizkuπajte fotolaboratorijev nanaËin, kakrπnega uporabljajo nekateripreizkuπevalci v revijah. Z istimi datotekamiobiπËejo veË laboratorijev in jim dajo fotografijev izdelavo. Se je æe zgodilo, da ravno tisti danserviser πe ni odpravil napake, da je manj izkuπenoperater, ki se πele uËi, za kosilo zamenjalizkuπenega ali pa da preizkuπevalec enostavnoprisili laboranta v Ëim hitrejπo izdelavo. Na ta naËinnajboljπega nikoli ne boste naπli. Zavajanjabralcev in uporabnikov laboratorijev na tak naËinje veliko. Piπejo o prahu, tonskih nepravilnostih,neprijaznosti usluæbenca, slabih fotografijah. ÆeËez uro so lahko rezultati drugaËni. Dajte izdelatifotografijo iz iste datoteke v nekaj urnempresledku. »etudi boste opozorili, da æelite enakosliko, je ne boste dobili. Deset voltov manjπanapetost na stroju, temperatura kemikalij, drugarola papirja in enakega rezultata ni veË. Preizkuslahko poteka na veliko bolj prijazen, enostavnejπiin predvsem pravi naËin. Vstopite v svojfotolaboratorij, pokaæite zanimanje za digitalnokamero in Ëe vam jo na pravi naËin predstavijo injo tudi æelite kupiti, jih enostavno prosite zapreizkus kakovosti tako kamere kot izdelane slike.Dve muhi na en mah. Spoznali boste kakovostkamere in πe trgovec se bo zelo potrudil, da bodoposnete fotografije Ëim boljπe. Saj vam v prvi vrstiæeli prodati kamero. Pogovorite se πe o cenidigitalnih fotografij, Ëe jih boste nosili k njim vlaboratorij. Pozanimajte se, ali vam brezplaËnoponovijo fotografije, s katerimi niste zadovoljni,in ali vam lahko fotografije popravljajo inobdelujejo z raËunalniπkimi programi ter kako inkam vam shranijo vaπe datoteke. Moænost zapisavaπih datotek iz pomnilniπkih kartic na CD je zelo

dobrodoπla. Na tak naËin boste veliko laæjespoznali kakovost in æeljo laboranta, da ostanetenjegova stranka. Verjemite mi, da takih pogledovna izbiro laboratorija ni malo. Fotografi so se zakakovost in prijaznost pripravljeni peljati tudi stokilometrov, Ëe imajo za izdelavo veËjo koliËinofotografij ali poveËav. V to sem se æe veËkratprepriËal sam in tudi po pripovedovanju takofotografov kot nekaterih “dobrih” laborantov.Nekaj jih je, ki jim ni mar, kaj stranka misli onjihovem delu. V danaπnjem Ëasu velikekonkurence in boju za stranke se nekateri tegadejstva æe moËno zavedajo.»e ste samo malo zaslutili, da vas prodajalecodganja od misli po nakupu digitalnega ali vampriporoËa, da πe vedno raje uporabljajte film, vampovem, da se tudi pri izdelavi poskusnih fotografijne bo potrudil. Takega ponudnika opreme inizdelovalca fotografij zamenjajte. V tem primerupa lahko naredimo tudi napako. Morda vamtrgovec æeli na pravi naËin razloæiti, da za vaπ naËinfotografiranja digitalna kamera πe ni primerna,vi pa silite v njen nakup. Tudi to je moæno. Ni vseza vse. Se najdejo primeri, ko z digitalnimifotografijami stranka ni zadovoljna. Je paË vajenafilma in bo pri njem πe nekaj Ëasa tudi ostala. InËe v tem primeru kupite digitalno kamero vnaslednji foto trgovini, boste πe nekaj ËasarazoËarani nad slabim nakupom.Najboljπi fotolaboratorijiNajboljπi fotolaboratorijiNajboljπi fotolaboratorijiNajboljπi fotolaboratorijiNajboljπi fotolaboratorijiTo so? Vsi! Kot sem æe omenil, tehnologijo imajo,najpomembnejπi je odnos do stranke, kakovostizdelanih fotografij in za nekatere tudi cena. Ljudjesmo razliËni. Za nekoga je najboljπi tistifotolaborant, ki je najcenejπi. Tudi to je moæno.Kakovost je lahko vrhunska, le fotografij v veËiniprimerov ne dobimo v eni uri, ampak naslednjidan. Pa to za mnoge fotografe ni pomembno.»e ima nekdo visoko ceno, πe ni nujno, da sta tudi

Polna slika je velikosti 12,7 x 19cm, kot nam jo naredijo iz kamer formata tipala 3:2. »rna obroba kaæe velikost slike 12,7 x 17cm, kot nam jo naredijo iz kompaktnih kamer 4:3 formata. Oranæno in rdeËe pa jeprikazan format, kot je na prejπnji strani. Danaπnja ponudba formatov fotografij v fotolaboratorijih je zelo πiroka. VeËji format je vπeËnejπi in laæe si ogledamo fotografijo. Tudi albumi obstajajo za ta æe dolgo klasiËniformat, ki se je zaËel v zadnjem Ëasu med naroËniki fotografij preko spleta moËno πiriti. Za kakovostno izdelavo veËjega formata 12,7 x 17cm vam zadostuje æe 3M toËk.



kakovost in usluga vrhunski. Ima pa najbræ velikodela in najbræ je veliko strank zadovoljnih z njim.So zopet fotolaboratoriji, ki za stranko naredijoskoraj vse. Ni reËeno, da je kakovost vrhunska,toda stranka od njih vedno odide zadovoljna into vedno πteje. PriporoËam, da preizkusitefotolaboratorij in zahtevate kakovost, kakrπnoæelite. O prijaznosti usluæbencev pa ne gregovoriti. »e je ni, imajo lahko πe tako tehniko inkakovost, tja ne boste stopili. Mnenj in æelja jemnogo. Od kakovosti, cene, hitrosti izdelave,prijaznosti itd. Zato najboljπega nikoli ne moremoizbrati, lahko pa izberete labolatorij, ki je vamnajprijaznejπi in s tem tudi “najboljπi”.

6. Fotografija preko internetaPoπiljanje fotografij v izdelavo - preko spleta!Prihraniti si Ëas in stroπke je moænost, ki nam joponuja svetovni splet “internet”. Slovenija (zaradiprograma, ki ga je naredil posameznik in ne zaradiinternetne povezave) je bila med prvimi dræavami,kjer smo imeli moænost uporabiti to ponudbo.Njena prednost je v tem, da po izbiri in obdelavifotografij ni treba v fotolaboratorij in nato πeenkrat po fotografije, ampak vse to opravite karpreko domaËega raËunalnika in interneta. Sevedapa nam zaenkrat ta moænost ponuja πe omejitve.Kot prvo, potrebujemo raËunalnik in internetnopovezavo. In prav to zadnje, internetna povezava,je zaenkrat πe tista cokla, ki veËini πe ne omogoËaizkoristiti tega prijaznega naËina naroËanjafotografij. Teæava je predvsem v tem, da zapoπiljanje slikovnih datotek, kjer imamo hitronekaj MB (megabajtov) podatkov, potrebujemohitro linijo in predvsem poceni prenos. To pa namzaenkrat ponuja samo ADSL povezava. Danes sepremika v smeri, da se hitrejπe povezave cenijo.Sam naËin ponudbe poπiljanja slik preko internetapa je zelo enostaven. Skoraj ni veË

fotolaboratorija, ki nam ne bi omogoËal teponudbe. Ob obisku fotolaboratorija povpraπajteza njihov program, ki omogoËa poπiljanje slik nanjihov streænik. »e ima fotolaboratorij æe svojospletno stran, vam program ponujajo kar prekonje. Programov poznamo veË vrst. Nekateri solastne izdelave in prirejeni samo za doloËenfotolaboratorij, drugi so bolj sploπni in enak pro-gram lahko vidite pri veË ponudnikih. Vendar jevsak program namenjen izkljuËno enemufotolaboratoriju. Ne morete preko enegaprograma vaπe fotografije poπiljati v veË razliËnihfotolaboratorijev, oziroma to lahko storite samov primeru, Ëe imajo veË poslovalnic. Samo kliknetena ikono, kjer ponujajo program in le-ta se vambo prenesel na trdi disk v vaπem raËunalniku. Poprenosu poiπËete datoteko, samo dvakratkliknete na ikono programa in program se bo samnaloæil v operativno osnovo. Nato pa program æelahko uporabljamo z mnogimi dodatnimimoænostmi. Ko program odprete, imate æe

moænost nalaganja fotografij. Izberete direktorijz vaπimi fotografijami, oznaËite æelene, in Ëe vamprogram omogoËa, lahko opravite πe razliËnepopravke, izrez, mogoËe dodate okvir, oznaËiteæeleni format, πtevilo kopij, si na koncu ogledateizraËun, koliko vas bo izdelava stala, napiπetenaslov, kamor æelite dobiti fotografije, izberetenaËin plaËila in poπljete fotografije.Seveda, Ëe æelite, greste lahko v bliænjifotolaboratorij tudi sami iskat fotografije inprihranite pri poπtnini. Vendar veliko internetnihuporabnikov naroËi fotografije kar po poπti.Ponudniki nam ponujajo izdelavo in dostavo æenaslednji dan. Kar pomeni, da je hitrost inenostavna uporaba te moænosti glede izdelavefotografij vse uporabnejπa. Tudi fotolaborantisami se radi pohvalijo, da je naroËil preko spletavse veË.

Za konecDigitalno je prineslo veliko novosti v fotografijo.

Nove foto kamere, naËin zapisovanja zajetihmotivov in seveda naËine pregleda fotografij.Tako o nakupu kamer kot naËinih zapisovanja jebilo iz pogleda nasvetov æe veliko napisanega.Prav tako o pregledu fotografij, potrebi po zapisudatotek na zunanje pomnilne enote CD/DVD innenazadnje po izpisu fotografij. Prav to zadnje paje ob prihodu digitalne tehnike najbolj v ozadju.A fotografi, ki digitalne foto kamere æe nekaj letuporabljajo æe vedo, da so veliko fotografij izprednekaj let enostavno izgubili.Ne ponavljajte teh napak in si vaπe najboljπefotografije izpiπite na papir. Le tako boste zanaslednjih 10, 20 in veË let ohranili vaπe spomine.Predvsem pa spoznajte nove formate fotografij,da ne bodo vaπi posnetki odrezani.»e pa vas fotografija bolj zasvoji in si æelite πenovih moænosti, potem bo treba spoznati πemoænosti, ki nam jih ponuja digitalna temnica. Otem pa v naslednjih revijah.

Matjaæ Intihar

Vse veË je hobi fotografov, ki si sami doma obdelujejo fotografije. Ti pa æe spoznavajo, da so tudi tiskalniki zelo priroËni za izdelavo fotografij. Poznamo jih veË vrst inmoæne velikosti izpisa formatov. Od 10 x 15cm do A3 (29,7 x 42cm). Kakovost izpisa je vrhunska. O tiskalnikih bo v reviji vse veË zapisov kot preizkusov.




Troboj / Canon S2 IS - Panasonic FZ5 - Sony H1Kot æe napovedano so hibridne kamere iz 8MtoËkovnega razreda izgubile svoj pomen. Tezmogljive a drage kompaktne kamere, sezaradi cenovnega pritiska DSLR kamer vsebolj umikajo iz trgovskih polic. Prihajajo sicernove, πe zmogljivejπe iz 9M toËkovnegarazreda. A takega trænega deleæa in predvsempovpraπevanja ne bodo dosegle. Primatπiroko uporabnih a πe vedno enostavnihkamer pa æe prevzemajo kamere razreda 12X-nega goriπËnega razmerja. Dolgo Ëasa je bilovodilno podjetje v razredu 10-12X-nega zoom-a podjetje KonicaMinolta, s kamerami razredaZ. V letoπnjem letu pa je kameraKonicaMinolta Z5KonicaMinolta Z5KonicaMinolta Z5KonicaMinolta Z5KonicaMinolta Z5 dobila resne konkurentke.Canon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 ISCanon PowerShot S2 IS, Panasonic DMC-FZ5Panasonic DMC-FZ5Panasonic DMC-FZ5Panasonic DMC-FZ5Panasonic DMC-FZ5in Sony DSC-H1Sony DSC-H1Sony DSC-H1Sony DSC-H1Sony DSC-H1.V dolgoletni praksi preizkuπanja fotografskeopreme sem spoznal, da se kompaktne in vzadnjem Ëasu tudi DSLR kamere najniæjegarazreda kupujejo predvsem po sledeËemvrstnem redu. Imenu in razpoznavnostikamere, kako je kupcu vπeË prvi obËutek vroki, branje preizkusov, mnenja izkuπenejπihkolegov in delno tudi vpliv trgovca naneodloËenost kupca. VeËkrat je æe bilo bratirazliËna mnenja uporabnikov preizkuπenihkamer o njihovi uporabnosti in kakovosti.Predvsem iz pogleda, katera kamera namnaproti konkurenËnim v enakem razredu nudinajveË za svoj denar. V veËini primerov pa jetako, da uporabnik preveË hvali tisto karuporablja. Ne razmiπlja, da bi mogoËe na

njemu odliËni kameri drug uporabnik ali novikupec potreboval drugaËne lastnosti. In na tanaËin teæko pridemo do pravega mnenja. Into ne more biti, katera kamera je v doloËenemrazredu najboljπa. Ampak samo, katerakamera nam za doloËen namen nudi najveË.Vedno zapiπem! “Najboljπe kamere ni in jenikoli ne bo”. Prav tako tudi med temi tremine moremo najti najboljπe.

OhiπjeZanimivo, æe tu se kreπejo prva mnenja. OdzivveËine katerim sem pokazal kamere je bilpodoben. Z roko so med vsemi tremi najprejposegli po Sony H1. Zakaj? Canon S2 IS karnekako poznajo preko S1 IS, sliπali so æe zato kamero in pogled prenesejo na ostalepredstavljene. Panasonic FZ5 je najmanjπamed njimi, s tem kar malo neopazna in veËininepoznana. Sony H1 pa hitro pritegne zaradiimena in oblike ohiπja. Æe takoj jim lepo sedev roke, nato vidijo πe velik zaslon (televizorpravijo), nekaj malega so o kameri æe brali,sliπali in pozitivno mnenje je hitro tu. Vendarso si po daljπem ogledu kamere mnenja kmaludeljena. »e si nekdo æeli veliko kamero kot jeH1, ima drugi raje manjπo FZ5. Eden izmedrazlogov je, da je v nahrbtniku vedno premaloprostora. Tretji pa si raje vzamejo v roke malobolj zaobljeno in teæjo S2 IS. Tako kmalupridemo do spoznanja, da enakega mnenja oobliki, velikosti in teæi kamere ni in ga tudinikoli ne bo.

Med preizkuπenimi kamerami so v merah inteæi veËje in manjπe razlike. Vsako podjetje jekameri dodalo svojo filozofijo delovanja inrazliËne uporabniπke vrednosti. Razliko v meriin teæi hitro doprinesejo baterije. S2 ISuporablja πtiri AA bareije, H1 dve, FZ5 pa imaLi-Ion baterijo.»e bi sam kupoval kamero in bi nakup opravilsamo na podlagi ohiπja in dræanja kamere vroki, bi me najteæje prepriËala FZ5. Njenalahkost in enostavna oblika, mi naproti S2 ISin H1, ne vlivata zaupanja v njeno Ëvrstost indobro delovanje. Toda takoj, ko izraziπ takozelo posploπeno mnenje, na podlagidrugaËnih odgovorov in argumentov spoznaπ,da si nekdo drug to kamero zaæeli prav zaraditebi neprimernih lastnosti. Zato je treba prednakupom spoznati πe kaj veË, da bomo skamero zadovoljni tudi v praksi.Ob pogledu na nastavitvene gumbe medkamerami zopet opazimo le delnoprimerljivost. S2 IS se mi zdi najboljnapolnjena z njimi, najmanj pa FZ5. Vendarvidez vara, saj imata tako FZ5 kot H1 dvojne

Vsaka kamera ima na svoj naËin dobroergonomijo, mere, teæo, oziroma pravilnopostavljene gumbe za nastavitve.Æe sam naËin vklopa, kot izklopa kamere jepri vseh treh drugaËen. V tem zaËetnem delusem opazil, da se v fazi delovanja s kamerokljub velikemu ohiπju in dræalu, H1 teæe dræi vroki. Medtem ko goriπËnice pri S2 IS in FZ5premikamo pri proæilcu s kazalcem, pa pri H1to opravlja palec desne roke na zadnjem delukamere. Zato kamero v roki ne stisnemo dote mere, da jo Ëvrsto dræimo med samimupravljanjem. Vseskozi sem imel obËutek, dami bo kamera padla iz rok, Ëe sem z njo hoteldelovati s samo eno roko. »e samo ob dræanjukamere (recimo pri nakupu) dobiπ obËutekodliËne ergonomije in moænosti rokovanja skamero, pa lahko med delovanju spoznaπ, dani tako. Pa ima tudi ta »slabost« lahko zadrugega prednost. S2 IS in FZ5 namomogoËata premik goriπËnic z gumbom obproæilcu. Kar pomeni, da nam kazalec sluæi zadve funkciji. Nastavitev goriπËnice in proæenje.Pri H1 pa s palcem premikamo goriπËnico,

funkcije na πtirifunkcijskem gumbu, medtemko ima S2 IS nekaj teh loËenih.Ko pa kamere primemo v roke, vstavimobaterije in pomnilno kartico ter poiπËemogumb za vklop pa hitro spoznamo, da jepisanje o primernosti ohiπja zelo subjektivno.

kazalec je lahko vseskozi na proæilcu in takosmo pri proæenju s H1 lahko za delËek sekundehitrejπi. Prav zanimivo je, kako imajo nekateris πe tako nepomembnimi lastnostmi nakameri, takojπen argument za svojo pravoodloËitev glede nakupa prav “tiste” kamere.

Te kamere so odliËne za popotniπko fotografijo.

Kaj kmalu fotograf spozna, kako velike prednosti imajo kamere tega razreda.



Fotografija mimo raËunalnika...

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

...z novimi

produkti!

PowerShot s2 IS

Tiskalnik SELPHY 500

S tiskalniki serije SELPHY

si lahko doma izdelujemo

najcenejπe fotografije

v velikosti 10 x 15cm.

Do odliËne fotografije...

PowerShot A400

PowerShot S70PowerShot A95

IXUS i 5

IXUS 40/50


NastavitvePri vsaki kameri se vklop izvrπi na drugaËennaËin. Tudi hitrost odziva in priprava kamereza posnetek je razliËen. S2 IS je zelo hitra inje na prvi posnetek pripravljena v samo enisekundi. H1 potrebuje vsaj pol sekunde veË,FZ5 pa πe dodatne pol. Po vklopu ravnonasprotno. FZ5 je najhitrejπa v izostritvi.Razlike se tu sicer ne merijo v pol sekunde,ampak za samo delËek. Vendar je razlike vnekaterih primerih le toliko, da je S2 IS priostrenju opazno poËasnejπa.Nastavitev osvetlitve, tako programske,scenske kot roËno nam ponujajo vse trikamere na vrtljivem gumbu na zgornji stranikamere. V scenskih nastavitvah nam edinoFZ5 nudi tudi pisano informacijo na kakπennaËin izbrana programska nastavitev deluje.V naËinu Ëasovne avtomatike in avtomatikezaslonke ter “M” roËnem naËinu izbire, jesamo pri FZ5 potrebno, da za premik medËasom osvetlitve in zaslonko vednopritisnemo poseben gumb (EXPOSURE). PriS2 IS izkoristimo za premik πtirifunkcijskigumb na zadnji strani kamere, pri H1 pa vrtljivigumb na vrhnjem prednjem delu dræala, podproæilcem. Za delovanje v M, A, S, je zaradistalnega pritiskanja na gumb, FZ5 karnerodna.Za druæinsko ali popotniπko fotografiranjenam vse kamere nudijo moænost nastavljativeËino glavnim funkcij preko gumbov nakameri, ali pa takoj na zaËetku v meniju(MENU) (FZ5, H1) ali FUNC. (S2 IS). Vse trikamere pa imajo lastno filozofijo kaj in kakoponuditi v nastavitvah. S2 IS nam nudi v tempogledu najveË. H1 in FZ5 sta v dodatnihnastavitvah zelo skromni. Toda vpraπati semoramo, ali vse te funkcije pri samemfotografiranju tudi potrebujemo. VËasih jedobro da katero od funkcij imamo.Zahtevnejπi ali bolj raËunalniπko usmerjenifotografi se z njimi radi poigrajo. V veËiniprimerov pa jih za resno delo ne potrebujemoin se uporabljajo samo osnovne nastavitve.Izbira, æelje in uporabniπka vrednost vseh

12X-nega zoom-a in le nekaj veË kot 10%kupcev iπËe visoko kakovost fotografije. Vseto se lepo odraæa tudi po prodajnih πtevilkahdoloËenih modelov.Kakorkoli obraËamo tehniËne podatke,pregledujemo funkcijske tipke in moænosti, kijih ponuja meni ter na koncu pogledamo πekakovost slike opazimo, da doloËene razlikeobstajajo. Tako imajo posamezni kupci lahkolaæjo izbiro. Saj poiπËejo kamero, ki jim najboljustreza. Vedite pa, da je med temi kot ostalimikamerami nemogoËe izbrati v celoti najboljπo.Katerokoli od preizkuπenih se odloËite izbrati,ne boste naredili slabega nakupa. Seveda, Ëeupoπtevate doloËene prednosti in slabostikamer. Moja izbira pa bi potekala po sledeËihmerilih.

Zakaj bi izbral Canon S2 ISPri nakupu foto kamere mimo moËnofotografskega imena Canon ne moremo iti. S2IS pa je æe zaradi priljubljenega modela,predhodnice S1 IS poznana kot dobra kamerav tem razredu. Oblika mi je vπeËna in izstopaiz trgovËevih polic. Ko kamero primem v rokeje za mojo roko povsem ergonomiËna in imammoænost delovanja s samo eno roko. Vkamero gredo 4AA baterije, kar kameri poveËateæo in mirnost fotografiranja. 4AA baterije sotudi garancija, da bomo s kamero narediliprimerno πtevilo posnetkov. Redno mi jih je

moænih nastavitev, pa je vedno na uporabnikukamere.

Moje mnenjeVsaka od treh kamer ima svoje prednosti inslabosti ter povsem samosvoje kupce. Ti paponavadi razlagajo svoj dober nakup inhvalijo kamero predvsem iz pogleda njihoveuporabe kamere. In seveda, upraviËevanjasvoje investicije. Æe na zaËetku preizkusa semomenil, kako pri nas v veËini primerov kupecmed temi tremi izbira kamero. Najprej CanonS2 IS, saj je pri nas najbolj poznana inrazπirjena. »e je na oËeh πe Sony H1, potemzaradi znanega imena, velikega zaslona indobrega oprijema ter s tem moËnim vtisomhitro pride do vpraπanja katera je boljπa invrednejπa za nakup. Tisti, ki pa æelijo bitidrugaËni in jim najbolj reklamirane znamkene sedejo takoj pod koæo, pa poiπËejotrgovske police s Panasonic FZ5 kamero. ©etoliko bolj, Ëe iπËejo kamero z visokokakovostjo zapisa.V veËini primerov S2 IS kupujejo tisti, ki so seæe v analognem foto svetu uporabljali fotokamero ali se z njo sreËevali. Po H1povpraπujejo tisti, ki jim je bila do sedajfotografija bolj tuja tudi v druæinskem smislu,povsod pa so bili obdani z domaËoelektroniko. Tam pa se ve, kdo je najboljpoznana znamka. Panasonic FZ5 pa zaradidrugaËnosti moËno seæe v srce mlajπimfotografom, ki niso obremenjeni ne s fototehniko niti z zabavno elektroniko. VveËini primerov se za Panasonic odloËijona podlagi dobrih mnenj vzapisih na internetu. Najbolj pajih privabi konËna kakovost slike.In tako pridemo do najveËjih razlikmed kamerami.

Katero kamero izbratiTu pa se postavi dilema. Po kupcihsodeË jih veËina, najmanj 80% poseæe pokamerah tega razreda samo iz pogledaizgleda (kamere so veËje, delujejo resno),

uspelo posneti med 350 do 420 (2500mAh).Oblika, velikost kot teæa dajo kameri nekododatno vrednost in miselnost, da je v resniciveË kot samo kompaktna kamera.»e se pri nakupu zavedaπ, da je to kompaktnakamera, potem te hitrost in odzivnost povklopu presenetita. Predvsem zaradi USMmotorËka je premik med goriπËnicami izrednohiter . Ta hitrost pri kamerah z 12X-nimrazponom med goriπËnicami pride velikokratprav. Saj si veËkrat zaæelim med samimiskanjem motiva spreminjati goriπËnico. ©etoliko bolj pri objektih, ki se gibljejo. In S2 ISima najviπjo hitrost in natanËnost medpremikanjem leË za drugaËen kot zajemamotiva. Kamera nudi vse potrebneprogramske avtomatike, za manj izkuπeneobilo scenskih nastavitev in za izkuπene tudiroËni naËin izbire Ëasa ter zaslonke. RoËninaËin nam pride zelo prav v problematiËnihsvetlobnih pogojih in pri uporabi bliskavice.Æe bliskavico na kameri lahko v M naËinukontroliramo glede njene moËi in s temvplivamo na moË zapisa svetlobe ambienta.S2 IS pa ima πe eno zanimivost. Nudi nam celododatno zunanjo bliskavico, kar πe bolj dvigneuporabnost M naËina delovanja. Seveda, Ëete parametre znamo uporabljati oziromasploh fotografiramo motive, ki potrebujejolastne nastavitve. Vendar nas v dobi digitalnefotografije fotografiranje hitro popelje v


Levo 36mm, desno 432mm in 4X-ni digitalni zoom. Ne samo, da vi niste veË varni pred fotografom. Te kamere nam omogoËajo od zelo daleË razbrati, katere πtevilke tipkate ali so na zaslonu vaπega mobilnega telefona.



pogoje, kjer lahko samo z doloËenimi lastniminastavitvami naredimo kakovostne posnetke.Preko nastavitve C (Custum), pa si lahko samiizberemo lastni naËin delovanja kamere. Pravtako imam moænost na gumbu S, hitre izbirepremika med pred nastavljenimi funkcijami.Sam si najveËkrat izberem moænost premikamed ISO nastavitvami. Lahko pa izkoristimtudi moænost izbire delovanja IS funkcije.Naslednja prednost S2 IS je vrtljiv zaslon. Zdigitalnimi kamerami fotografiramo velikonenavadnih motivov iz razliËnih pozicij invrtljiv zaslon mi πe kako pride prav. ©e tolikobolj, Ëe se preizkusim v makro zajemu. S2 ISnam nudi makro od oddaljenosti 0cm. Napredstavitvi kamere je bil to za veËino zeloËuden podatek. Toda po preizkusu vemo, daje tudi ostrenje na 0cm (leËi objektiva) moæno(slika objavljena æe v prejπnji reviji).Ostale dodatne moænosti, katere nudi kameraniso velikokrat uporabne. Toda marsikaterabo prav zaradi tega ker jo kamera ima,primerna za doloËenega fotografa. Kdorveliko fotografira pri moËni svetlobi mumoænost 50 ISO in 1/3200 sek. pride zelo prav.Kdor si æeli fotografiranja istega motiva pofazah, lahko izbira razliËne nastavitve vfunkciji intervalometer. V razmiku med 1 do60 minut lahko povsem avtomatskoposnamemo do zapolnitve pomnilne karticeodvisno πtevilo zaporednih posnetkov. Vfunkciji hitrega fotografiranja lahko delujemos 2,4 posnetka v sekundi in najviπji loËljivostineomejeno πtevilo posnetkov do zapolnitvepomnilne kartice. Funkcija stabilizacije slikeomogoËa tudi stabilizacijo, ko se premikamovodoravno z motivom (panning). »e nismoprepriËani na kaj bi izostrili doloËen motiv,lahko izberemo “Focus bracketing”.Ostritvene toËke lahko izbiram po skorajcelotni povrπini slike. Preklop med treminaËini merjenja svetlobe je preko gumba nakameri. Samo s premikom gumba za vklopkamere v desno pridemo do pregleda vsehfotografij. Video zapis v AVI formatu je odliËnekakovosti, porabi pa veliko prostora napomnilni kartici. Med snemanjem je moænasprememba goriπËnic in celo zapis stereozvoka. Za eksperimentiranje in vËasih tudi zares, lahko izkoristim moænost fotografiranjas bliskavico na drugo zavesico. Prav tako paje zelo uporabna moænost direktnega gumbaza izpis slik na tiskalnikih s PictBridgelastnostjo.Glede na to, da je to kompaktna kamera, pa

me tudi kakovost slike povsem zadovolji. »esi zaæelim bolj zasiËenih barv, veËje ostrineali kontrasta æe takoj po zapisu na pomnilnoenoto, to lahko na kameri tudi nastavim.

Zakaj bi izbral Panasonic FZ5Panasonic digitalne foto kamere poznam æeod leta 2001. Ob prvem sreËanju s kameramiserije FZ, sem se kar malo nevoπËljivonasmejal. Le kako bo ta mala, lahka plastiËnaπkatlica konkurirala znanim, veËjim, teæjim, zgumbi polnim kameram. Pri nas so maloznane, predvsem pa je premalo znanakakovost fotografij iz njih. Oziroma pojemkakovost fotografij je zelo relativen.Bolj kot kakovost fotografij je pri teh kamerahkakovost na strani odliËnih objektivov, nakaterih je ime LEICA in odliËno procesiranjepodatkov. In kakovost objektiva, tipala inprocesiranje pustijo peËat na tehniËnikakovosti slike. In oËitno je, dana kameri ni samonapis LEICA tisti, ki najbi zagotavljal dobroloËljivost zapisa natipalo. Izgleda da LEICAsodeluje tu πe kakodrugaËe, izraËunomobjektiva, leËami...Enostavno se zelo hitroopazi, da imajo slike izFZ5 odliËno ostrino inminimalne napakeobjektiva, kromatskeaberacije, barreldistorzije, vinjetiranja... Kkakovosti konËne slike veliko prispeva tudilastno tipalo iz koncerna Matsushita vkaterem je Panasonic. S tem imajo najbræe priPanasonic dodatno prednost, da iz podatkovlahko v fazi obdelave le teh iztisnejo najveËkar je moæno in znajo. To se vidi tudi na odliËniredukciji πuma pri viπji obËutljivosti. Inkakovost konËne slike veliko pove o tem, daje tu nekaj na skladnosti dobre optike, tipalain procesiranja. Seveda pa ne gre pozabiti, dase njihov MEGA O.I.S. sistem stabilizacije slikelahko povsem kosa s konkurenËnimi.Oblika kamere je povsem klasiËna. Todakamera je najmanjπa in zelo lahka. Zapopotniπkega fotografa sta ti dve lastnostipoleg odliËne kakovosti slike æe lahkoodloËilne prednosti in tista prava vrednostnakupa. FZ5 pa mi πe zelo lepo leæi v roki. Naprednjem delu je πe dovolj izrazito dræalo, na

zadnjem delu pa je ob strani odliËna opora zapalec. Tako imam omogoËeno, da kamerolahko dræim in z njo fotografiram z eno roko.©koda, da so na dræalo dali preveË zdrsljivogumo. Kamera bi tako πe bolje leæala v roki.Gumbov na kameri ni veliko, so logiËnopostavljeni, kakovostni in uporabni. Najboljpotrebne nastavitve so moæne preko njih.Edino kar sampogreπam jet a k o j π e nd o s t o p

preko gumba na kameri do ISO nastavitev.Meni osebno je ta funkcija med najboljuporabnimi. Pa se ob daljπi uporabi kamerein njenih drugih prednosti æe navadiπ, da jetreba v meni in pritisniti nekajkratπtirifunkcijski gumb za premik obËutljivosti.Po vklopu kamera ni najhitrejπa, je pa mednajboljπimi kar se tiËe hitrosti in kakovostiostrenja. Tudi naËinov nastavitev toËk in πirinezajema pri ostrenju je veË (MENU). Vsekakorje treba pohvaliti zaslon. Ni velik, ni vrtljiv imapa kar 130.000 toËk in s tem izjemno loËljivost.Tako vidimo æe na zaslonu veËino detajlov namotivu in predvsem zelo kakovosten izpisposnete fotografije. Vendar le posnetke iz nje.Slika na zaslonu iz drugih kamer je moËnopovpreËne loËljivosti. Moænost TIFF zapisa paje za vsakega fotografa πe dodaten argument,ki si æeli najviπje kakovosti zapisa. To lastnost

nam ponuja samo FZ5.Po opravljenih posnetkih in ob pregledufotografij, pa le tem lahko opravim izrez inspremnim loËljivost. Ta lastnost nam napotovanjih πe kako prav pride. Prostora napomnilnih karticah je vedno premalo. Takolahko manj pomembne fotografije shranim vniæjo loËljivost, manj uspeπne po izrezu papopravim in so æe takoj pripravljene na izpis,brez potrebe obdelave slike v raËunalniku.In na koncu pridem do zakljuËka, da Ëe iπËemmajhno, lahko kamero z odliËno kakovostjoslike in mi oblika ter πtevilo funkcij ni na prvemmestu, potem je Panasonic FZ5 vsekakor

vredna zaupanja in prava izbira.Opozoriti pa moram, da ima

Panasonic v tem razredu πe enokamero, ki je v nekaterih

elementih (tudi v ceni, zatoje tu opisana FZ5) viπe odFZ5. To je kamera FZ20,oglejte si jo.

Zakaj bi izbralSony H1

»e nek izdelek naredi Sony inga postavi v potroπniπkirazred, potem je prah

okoli tega izdelka hitrodvignjen. Zato ni sluËaj da je tudi pri nas okolikamere H1 veliko govora. Vpraπanj, kakodobra je in ali se lahko kosa s tekmicami jeveliko. ©e veË pa je tistih, ki so si Sony kameroenostavno zaæeleli in æe kupili.Osebno me je na zaËetku presenetilaergonomija kamere in kar 2.5 palca velikzaslon. Velikost kamere ima za mnoge tudisvojo prednost. Tako je H1 lahko hitropostavljena ob bok kameram viπjih razredovin ne deluje niË kaj v sorodu z ostalimikompaktnimi. Dræalo nam nudi odliËenoprijem, na drugi strani pa je slabost, da sepalec ne more trdno prilegati na kamero. Natem mestu je gumb za premik goriπËnic inkamero je zaradi na zadnjem delu slabegaoprijema teæko vodljiva z eno roko. Toda tone moti, ko se navadiπ rokovati s kamero.Tako ali tako je treba zaradi dolgih goriπËnic


___




uporabljati EVF iskalo in obe roki. Le to jeenako kakovostno kot pri konkurentkah le, daje πe nekaj mm bolj ven iz kamere in zaraditega je ni treba moËneje pritiskati k obrazu.Okoli EVF iskala je Ërna guma, ki poskrbi, dase stranska svetloba ne odbija v oko in motipoglev v iskalo. Gumbov na kameri je malo,so veliki in lepo pregledni. Po vklopu jekamera v cca.1,5 sekunde pripravljena nadelovanje. Ostrenje je hitro in kakovostno tudiv slabπih svetlobnih pogojih. Zaslon seodliËno prilagaja tem pogojem in ker je velikse da tudi pod slabimi svetlobnimi pogojikontrolirati motiv. Kakovost slike je odliËna zæe zasiËenimi barvami, poudarjeno ostrino inizniËenim πumom. Procesor “Real Image”poskrbi za vπeËno fotografijo æe takoj poprocesu obdelave podatkov. Digitalni zoomje samo 2X-ni toda slika je πe vedno zelokakovostna in se ga splaËa uporabiti, kadaræelimo πe bolj pribliæati motiv. Sistem SuperSteady Shot pa odliËno umiri sliko.Lahko reËem, da se je Sony s kamero H1povsem pribliæal kupcu v πiroko potroπniπkemrazredu. Tako po uporabniπki vrednostikamere in dobri kakovosti slike. Nenazadnje

pa so naredili zelo enostavno kamero zafotografiranje. In Ëe pogledamo πe dejstvo, danam kamera tega razreda nudi πirokouporabniπko vrednost je res nekje v njihovemnovem motu. “Like No Other”!Ni se Ëuditi zakaj si je Sony s kamero H1pridobil toliko novih uporabnikov.

Za konecGlede na dolgoletne izkuπnje preizkuπanjakamer æe vem, da je celo na koncu potemeljitem pregledu in primerjavi, teækopodati povsem objektivno mnenje o pravivrednosti kamere. Lahko pa podaπ samosvoje osebno mnenje, preko katerega æelimzajeti Ëim πirπo uporabniπko vrednost kamer!»e je bilo med analognimi kameramienostavno opraviti preizkus veËih kamer, paje danes to med digitalnimi zelo teæko.Kamere imajo toliko dodatnih funkcij, da jepotrebno veliko Ëasa, da jih spoznaπ in znaπopaziti njihovo pravo uporabniπko vrednost.»e smo vËasih samo pogledali po obliki,nastavitvah in kakovosti slike, pa so digitalnekamere polne pasti. In Ëe kakπno ne opaziπ,ne opiπeπ pravilno njene funkcije ali jo gledaπ

iz drugaËnega uporabniπkega vidika, si lahkoæe za marsikaterega uporabnika ali bodoËegakupca naredil napako. Zato me vednozanimajo tudi druga mnenja. Sam nikakor nemoreπ odkriti vsega. Lahko ti je kakπnafunkcija bolj pri srcu, doloËeni motivivπeËnejπi, ali pa nekaterih nastavitev aliuporabniπke vrednosti kamere splohne spoznaπ.

Kot sami uporabniki tudi preizkuπevalciiπËemo nove poti kako na pravi naËinpredstaviti novo digitalno opremo. Zgolj opistehniËnih podatkov in prikaz kamere nezadoπËa veË. Kakovostnih kamer je vse veË,vse manj je obiËajnih razlik med njimi, vse veËpa posebnih lastnosti doloËenihproizvajalcev.

»e bi tokrat preizkuπene kamere gledal iz oËiveËine potroπnikov in fotografov, ne bitemeljiteje preizkusil Panasonic FZ5. In takonikoli ne bi ugotovil, da so v kompaktnemrazredu z 12X-nim zoom-om kakovost slike

pripeljali do najviπjega nivoja. Da je Sony H1uporabniku zelo prijazna kamera in daobjektiv brez napisa Carl Zeiss prav takodobro deluje kot z njim. Pri kameri S2 IS pasem æe poleg klasiËnih Canon “dobrot” πe boljtemeljito spoznal marsikatero lastnost, ki imapovsem specifiËno uporabniπko vrednost.


36mm 432mm

2X digitalni zoom 4X digitalni zoom

Pri vseh kamerah je uporabljena funkcija stabilizacije slike. S pomoËjo digitalnega zoom-a je slika vidno (ne v pomanjπavi, kot je na teh moËno pomanjπanih slikah iz 5M toËk podatkov) slabπe kakovosti. A imamo jo!

www.fotodigital.biz


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com e-Fotografija - junij, julij 2005 25e-Fotografija - junij, julij 2005 25e-Fotografija - junij, julij 2005 25e-Fotografija - junij, julij 2005 25e-Fotografija - junij, julij 2005 25



Fotografija postaja zabava, vse bolj je vpletenav raËunalniπki svet. Le tega pa veliko bolj poznajopri podjetju HPHPHPHPHP, kot klasiËna fotografska podjetja.Marsikateri uporabnik raËunalnika do sedaj πe niimel v roki klasiËne tradicionalne foto kamere. Tupride na svoj raËun HPHPHPHPHP. Zna ponuditi nove reπitve,ki so marsikateremu novemu uporabniku hitroznane in uporabne. Predvsem pa. Tudi novakamera HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817 nam ponuja glavnolastnost foto kamer. Preko objektiva nam na tipalozariπe in nato shrani sliko. Kar za marsikateregadvomljivca pomeni, da je tudi to “foto kamerafoto kamerafoto kamerafoto kamerafoto kamera”.Sicer pa! Danes je v digitalnih foto kamerah veËelektronike kot klasiËnih foto delov. Zato nibojazni, da “raËunalnikarji” in nasploh podjetjeHPHPHPHPHP ne bi znali narediti dobre foto kamere.Predvsem pa nam je HP æe s kamerama 945, 707in 717 to tudi dokazal. Kako dobra pa je nova R817R817R817R817R817?

Osnovne lastnosti Photosmart R817Photosmart R817Photosmart R817Photosmart R817Photosmart R817 je dimenzij π91 x v57 x g30 mmin teæka 190 gramov, skupaj z baterijo in SDpomnilno kartico. Kar pomeni, da so naredilimanjπo in laæjo kamero naproti predhodnici R717.CCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipalo v kameri HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817 je veliko1/2,5 palca (R707/R717 1/1,8 palca), efektivneloËljivosti 5.1 milijona toËk. Maksimalna efektivnaloËljivost zapisa je 2592x1935 toËk, filma pa 640x 480 toËk pri 30 slikah v sekundi. Tipalu lahkonastavljamo obËutljivost ISO 50, 100, 200, 400ali pa to nastavitev prepustimo avtomatiki.ObjektivObjektivObjektivObjektivObjektiv v kameri HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817 je od dobroznanega proizvajalca Pentax in ima 5x-ni optiËnizoom. Razpon goriπËnic je med 5,8 - 29.0 mm (ekv.35mm je 36-180mm). Svetlobna moË objektiva jezaradi potrebe po majhnosti ohiπja solidna.Ta znaπa 2,8 v πirokem kotu inodliËnih 4,7 v tele obmoËju pri kar180mm (ekv.35mm). Ima pa veËinamajhnih kamer enako skromnosvetlobno moË. Prva leËa je pri ugasnjeni kamerizaπËitena samo s plastiËno zaklopko. Ker je nasredini deljiva, je tudi moæno, da jo med noπnjo vtorbi z drugimi predmeti lahko z ostrimpredmetom odprete in poπkodujete leËo. Objektivje dobro integriran v kamero in tudi po vklopu negre veliko izven kamere. Na objektiv ni moænododati nobenih dodatni leË ali UV filtrov, kerkamera nima nobenega nastavka oz. navoja zadodatne leËe.TFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslon je med boljπimi. Velik je 2.0 palca indobre loËljivosti 153.600 toËk. Zaslonu lahkopreko nastavitev v meniju prilagodimo svetlost,drugih naËinov pa nam ne omogoËa. Medfotografiranjem se na zaslonu izpiπejo vsipomembni podatki, vendar na æalost brezhistograma. Tudi v naËinu iskanja motiva inpregledu æe posnete slike ga ni. Vendar je trebapoudariti, da le redki fotografi uporabljajo tomoænost preverjanja pravilne osvetlitve motiva,oziroma πe veliko manj jih zna histogram splohpravilno uporabljati. Posebne zaπËite zaslona, kotpri veliki veËini digitalnih kamer ni. Zato boditepozorni, da ga ne opraskate z ostrimi trdimipredmeti.

Funkcije in moænostiHP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817 uporablja SD spominskeSD spominskeSD spominskeSD spominskeSD spominskekarticekarticekarticekarticekartice. Ob nakupu (odvisno od prodajnegakompleta) je v kompletu poleg notranjega 32MBspomina priloæena πe 32MB SD kartica. Karpomeni, da nam pri nakupu kamere dodajo celih64MB64MB64MB64MB64MB spomina. Ker pa ima kamera moænost

fotografiranja s kar pet milijona toËk, je tudi vseh64MB hitro premalo. Velikost datoteke pri polniloËljivosti se giblje med 1,5 do 2,5MB. »e æelitevsaj nekaj ur fotografirati brezskrbno v polniloËljivosti, je treba æe kar ob nakupu dokupitidodatno vsaj 256MB pomnilno kartico. Na njobomo v maksimalni loËljivosti zapisa kamereshranili cca. 140 fotografij, πe cca. 16 v notranjispomin in tudi cca. 16 na priloæeno 32MB SDspominsko kartico.Kamera nam nudi kar nekaj roËnih nastavitev. NaHP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817 je æe pred nastavljenih 1111111111programskih nastavitevprogramskih nastavitevprogramskih nastavitevprogramskih nastavitevprogramskih nastavitev. Auto, πport, pokrajina,portret, gledaliπËe, sonËni zahod, panorama,obala, sneg, sonËni zahod, preslikavadokumentov. Poleg pa imamo πe naprednejπenastavitve Av (prioriteta zaslonke), Tv (prioritetaËasa), M (roËna nastavitev Ëasa in zaslonke) inlastna nastavitev (My mode). Zelo zanimivaprogramska nastavitev je “My modeMy modeMy modeMy modeMy mode”, v kateripreko menija nastavimo lastnosti za zajem polastni izbiri. Od WB in EV korekture, preko naËinadelovanja AF, ISO nastavitev do dodatnih efektovkontrasta, ostrine, tonskih vrednosti. Do vseh

zgoraj zapisanih zmoænosti pridemo na zelo hiterin enostaven naËin. S pritiskom na gumb, ki senahaja na zgornji levi strani ohiπja in preko videnihikon na zaslonu.Kamera kontrolira osvetlitev z elektronskovodenim zaklopom v objektivu in za krajπe Ëaseπe s pomoËjo CCD elektronskega zaklopa.Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 16 sekund16 sekund16 sekund16 sekund16 sekund, najkrajπi1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde1/2000 sekunde. Osvetlitev lahko korigiramo vrazponu +-3 +-3 +-3 +-3 +-3 v kateri koli programski nastavitvi.Kamera nam razen MyMode nastavitve neomogoËa, da si naredimo kakπno svojo bliænjicona katerem koli od gumbov. Ima pa æe svojebliænjice preko gumbov pod zaslonom zabliskavico, makro, samosproæilec, veË zaporedniposnetkov, naËin ostrenja itd. Merjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobeMerjenje svetlobepoteka preko TTL merjenja z moænostjo merjenjapo celotni povrπini s poudarkov na srednjem delu,v veËih segmentih po celotni povrπini, in spotnaËinu. Merjenje avtomatskega ostrenja inosvetlitve zaklenemo s poloviËnim pritiskom nasproæilec. Kamera nam ponuja tudi moænostklasiËnega +- bracketing naËina osvetlitve in novoAdaptiv LightingAdaptiv LightingAdaptiv LightingAdaptiv LightingAdaptiv Lighting bracketing, nastavitevprogramskega dodajanja ali odvzemanja ostrine,kontrasta in zasiËenosti barv. Preko menija lahkonastavljamo πtiri razliËne loËljivosti slike in pravtako πtiri razliËne moËi kompresije JPEGJPEGJPEGJPEGJPEG datoteke.TIFF ali RAW moænosti zapisa nam kamera neomogoËaZa korekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barvekorekturo bele barve (WB) imamo vse glavnenastavitve, plus moænost lastne nastavitve. Pripolni loËljivosti je kamera sposobna posneti dva

posnetka v sekundi in πtiri zaporedoma.Samosproæilec je nastavljen na deset sekund inga ni moæno spremeniti. Med temi desetimisekundami, se na zaslonu izpisujejo πtevilke (seodπtevajo), na sprednji strani pa nas na prihajajoËposnetek opozarja tista rdeËa luËka, ki nampomaga ostriti v slabih svetlobnih pogojih.Digitalni zoom je 8-kratni. V obmoËju 8-kratnegadigitalnega zooma se lahko premikamo zelo

natanËno s kar 49 pritiski na zoomgumb. Digitalni zoom pa je drugaËenod veËine drugih ponudnikov. Obpremiku na zaslonu vidimo, da sevelikost datoteke spreminja. Nakoncu dobimo zelo majhnodatoteko (320x240 toËk), vendar zzelo kakovostnim zapisom. Je paslika primerna samo za ogled nazaslonu in ne za poveËave na papir.Kamera sama po doloËenem Ëasu(ena minuta) neaktivnosti sama

ugasne zaslon, potem pa πeobjektiv pospravi v ohiπje. Kfotografiji lahko dodamo πe

avdio zapis. Zapis dodamo tako, da kopritisnemo sproæilec in se podatki zapiπejo nakartico, πe vedno dræimo sproæilec in nam kamerasama zaËne snemati avdio zapis k fotografiji. Kopa sproæilec spustimo, kamera preneha ssnemanjem avdio zapisa. Seveda lahko avdiozapis dodamo tudi k æe prej posneti fotografiji.Sprehodimo se v meni in tam pritisnemo “recordaudio”. Seveda pri HPHPHPHPHP-ju niso pozabili na videovideovideovideovideozapiszapiszapiszapiszapis, kateri se snema z dobro loËljivostjo 640 x640 x640 x640 x640 x480 toËk in s 30 slikami v sekundi480 toËk in s 30 slikami v sekundi480 toËk in s 30 slikami v sekundi480 toËk in s 30 slikami v sekundi480 toËk in s 30 slikami v sekundi. Za zaËeteksnemanja filma imamo na vrhnji strani posebengumb, s katerim zaËnemo in konËamo snemanje.

Kamera pa ponuja pri pregledu video zapisa πeeno zanimivost. Pri æelenem kadru pritisnemo OKgumb in slika se bo zapisala v JPEG zapisu nakartico. In to πe ni vse. Program iz veËih sliËicpovzame podatke in slika se zapiπe v velikosti1MB.Meniji na zaslonu kamere so izjemno pregledniin preprosti. NajveËja zanimivost v menijih sonasveti in navodila ki so æe kar v kameri in jihberemo na zaslonu. Tako, da skorajda ne rabitepapirnatih navodil. Pri Ëisto vsaki funkciji imaterazloæeno, kaj je vloga te funkcije.Pri æe posneti fotografiji imate v meniju moænost“Image AdviceImage AdviceImage AdviceImage AdviceImage Advice”. PoiπËete fotografijo, pritisnetefunkcijo in na zaslonu kamere se pokaæe tekst znavodilom, kaj bi bilo treba na sliki za njeno boljπotehniËno kakovost storiti. NajveËkrat vam kameranima kaj svetovati, saj ste dober fotograf. »e paste fotografirali z dolgimi Ëasi, ali pod slabimisvetlobnimi pogoji vam bo kamera znalasvetovati, kako poizkusite fotografirati, da motivne bo stresen. Eden izmed nasvetov je tudi“uporabi stojalo”.Zelo uporabna funkcija je tudi funkcija “RemoveRemoveRemoveRemoveRemoveRed EyesRed EyesRed EyesRed EyesRed Eyes”. »e nam predblisk ni pomagal in imamona fotografiji πe vedno rdeËe oËi, se sprehodimov meni in tam kliknemo funkcijo “Remove RedRemove RedRemove RedRemove RedRemove RedEyesEyesEyesEyesEyes”. Kamera sama zazna kje so oËi z rdeËimapikicama in jih tudi popravi, desaturira, toda leskv oËeh πe vedno ostane. Se pa tudi zgodi, da pro-gram ne najde vedno dveh rdeËih pikic, ali da jihmalo preveË opazno pobarva. Vendar sem v veËiniprimerov imel pozitivne izkuπnje s to funkcijo.Kamera ima vgrajeno πe eno zelo zanimivo inmoËno uporabno funkcijo. To je “HP AdaptiveHP AdaptiveHP AdaptiveHP AdaptiveHP AdaptiveLighting TechnologyLighting TechnologyLighting TechnologyLighting TechnologyLighting Technology”. Ko moramo posnetifotografijo v kontrastnih svetlobnih pogojih z

HP Photosmart R-817

Daljπe goriπËnice nam omogoËajo, da imamo manjπo globinsko ostrino. Ta lastnost nam pride zelo prav prifotografiranju portreta.

Zaradi majhnosti, 5X-nega zoom-a in kopico uporabniπkih prednosti je kamera kot nalaπË za popotniπkofotografijo. Meni se je v tem elementu odliËno izkazala.



Izdelke Transcend lahko kupite v trgovinahComshop in Comtron.www.com-shop.com


4.022,784.022,784.022,784.022,784.022,78 5.750.785.750.785.750.785.750.785.750.78 9.398,029.398,029.398,029.398,029.398,02 19.190,0219.190,0219.190,0219.190,0219.190,02

3.830,403.830,403.830,403.830,403.830,40 6.134,406.134,406.134,406.134,406.134,40 10.838,0210.838,0210.838,0210.838,0210.838,02 20.150,7820.150,7820.150,7820.150,7820.150,78 34.550,7834.550,7834.550,7834.550,7834.550,78 62.390,4062.390,4062.390,4062.390,4062.390,40

3.990,003.990,003.990,003.990,003.990,00 6.134,406.134,406.134,406.134,406.134,40 9.590,409.590,409.590,409.590,409.590,40 17.184,3817.184,3817.184,3817.184,3817.184,38

nekaj temnih delov, ta funkcija sama zazna tetemne dele in jih avtomatiËno posvetli. Ta lastnostje zelo uporabna kadar fotografiramo proti moËnisvetlobi brez uporabe bliskavice za doosvetlitev.Program “HP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting TechnologyHP Adaptive Lighting Technology”poskrbi, da bo bil v sencah in temnejπih delih slikeπe vedno lep tonski zapis. V veliko primerih seizkaæe πe bolj uporaben kot doosvetlitev zbliskavico. Predvsem pa so programsko reπitevAdaptive Lighting Adaptive Lighting Adaptive Lighting Adaptive Lighting Adaptive Lighting πe temeljiteje dodelali in je tanaËin kakovostnejπega zajema v kompaktnihkamerah vse bolj æelen. Posnemajo ga æe tudidrugi proizvajalci. Preizkusne fotografije pakaæejo kako je ta programska reπitev uporabna.Prav v teh programih se kaæe moË podjetij, ki somoËno prisotna v raËunalniπki tehnologiji.Programi sami, nam æe moËno pomagajo priizboljπanju fotografije.Z modrim gumbom na zadnji strani ohiπja, sepomaknemo v meni za ogled æe shranjenih slik.Na zaslonu se prikaæe ena fotografija brezpodatkov. »e gremo v meni in kliknemo ukaz “Im-Im-Im-Im-Im-age Infoage Infoage Infoage Infoage Info” se pokaæejo vsi podatki o tej sliki, his-togram, Ëas, zaslonka ISO, je bil vkljuËen AdaptivLighting, velikost slike v KB. Kamera imanaravnost fantastiËno 140-kratno poveËavo. Dotako velike poveËave pridemo z dve sekundnimpritiskom na zoom gumb. Na sliki vidimodobesedno vsako toËko posebej.Na zaslonu lahko pregledujemo tudi do 9 slikhkrati. Sliko lahko zavrtimo po 90 stopinjskemkoraku, ne moremo pa je rezati, ji spreminjativelikosti ali kompresije. Sliko nam kamera samazavrti v pravilni poloæaj æe takoj po posnetifotografiji, Ëe smo to funkcijo vklopili v meniju.Dobro je, da ima kamera tudi notranji spomin, sajtako lahko nekaj fotografij iz spominske karticeprenesemo v notranji spomin in imamo πe vednonekaj prostora na kartici, ali pa fotografiramonaprej direktno v notranji spomin.

Menim, da so s to kamero zadeli bistvo.Zahtevnejπemu uporabniku ponuditi kamero zodliËnim zoom-om, ki z malo raËunalniπkegaznanja zaide tudi v nastavitve menija, jih izkoristiin dobi odliËno fotografijo. Temu pa je ta kameratudi namenjena in v celoti gledano, kot vedno jeizbira, vπeËnost in uporabnost stvarposameznega uporabnika oziroma kupca. Nekjepa pri tej kameri sploh ni vpraπaja. »e ste malouporabnika raËunalnika in znate zaiti v podnastavitve (MENU), potem boste s to kameronaredili odliËne fotografije tudi za poveËave.

Kakovost slikeFotografija iz R817R817R817R817R817 je tudi za zahtevnejπegadruæinskega ali poslovnega fotografa dobra. »epa je v vas malo raËunalniπke æilice, oziromaraËunalnik vsaj v osnovi obvladate, si boste zzmoænostmi kamere, predvsem njenihprogramov lahko πe dodatno izboljπalifotografijo.Objektiv PENTAX ima svojo vrednost predvsemv kar 5X-nem optiËnem zoom-u in πe vedno solidnisvetlobni moËi. O kakovosti fotografije pa povedole te same. Zato je veË o kakovosti zapisano invideno na/ob njih (www.e-fotografija.com).Naj bo kamera R817R817R817R817R817 kupljena za druæinsko,popotniπko ali poslovno fotografijo, iz nje bostedobili kakovostne datoteke in slike. V velikiprednosti ste vsi tisti, ki vam brskanje inpremikanje nastavitev v menijih ni tuje. Zakaj?Zato ker z dvema, tremi pritiski na gumbe tekamere krepko izboljπate fotografijo.Ja, tudi fotografija se spreminja. Ni veË vse vdomeni klasiËnih foto podjetij. Marsikaj postorijotudi raËunalniπka podjetja, da imamo v konËni fazidobro fotografijo. Saj za njo ni treba veliko.Zanimiv motiv, prave nastavitve in pravi Ëaspritisniti na sproæilec. HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817HP Photosmart R817 namto omogoËa. Vse ostalo je na fotografu!

Za konecPo druæenju s kamero vem, da je HPHPHPHPHP naredilodliËno ohiπje in poslediËno dræo kamere v roki.Z nastavitvenimi gumbi sem si bil hitro na ti. ©etoliko laæe in hitreje, ker jih je zelo malo. Zmoænostikamere pa so velike, Ëe jih ne gledamo samo izfoto sveta. Veliko toËk (pet milijonov), nam

zagotavlja velike poveËave in izreze. 5X-ni optiËniin 8X-ni digitalni zoom, nam omogoËa odliËenpribliæek motiva, predvsem pa sicer majhno aodliËno fotografijo iz digitalnega zoom-a. Zaradidaljπih goriπËnic je ta kamera zelo primerna tudiza popotniπkega fotografa. Notranji spomin 32MBje odliËna reπitev za rezervo. Objektiv je razredmajhnih kompaktnih kamer dober. Res da nipovsem pravega πirokega kota (ekv. 35mm je 36-180mm), ima pa dobro tele goriπËnico in πe vednosolidno svetlobno moË, 4,7. Kamera pa namponuja πe enostavnost fotografiranja s programi.Predvsem pa neverjetno enostaven pregledmenija na zaslonu in njegovih ponujenihmoænosti. Tu se opazijo raËunalniπke izkuπnje HPHPHPHPHP-ja. Pokazati uporabniku zmoænosti v enostavniin pregledni obliki. Predvsem pa, te nastavitvemorajo tudi nekaj ponuditi.

PoudarekPoudarekPoudarekPoudarekPoudarek! Prav opisane programsko reπljivenastavitve in nasveti so pika na i, pri tej kameri.Kamera, kot njeni nasveti ali programskapomagala nam reπijo marsikateri svetlobnozahteven motiv. Vedeti morate samo eno. Skamero je treba tudi sodelovati. In pri HPHPHPHPHP-ju tovedo. Uporabnik raËunalnika mora v njegovih

programih postoriti marsikaj tudi sam vnastavitvah, da dobi πe boljπi konËnirezultat. V tej kameri pa ni treba storitidrugega kot v domaËem raËunalniku vklopitienega izmed programov. In ko ste gavklopili, je pisanje, v naπem primeru risanjes svetlobo zelo enostavno, hitro inuËinkovito. Kar pomeni, HP R817HP R817HP R817HP R817HP R817 nam nudiraËunalniπki program za obdelavo slik æe vsebi. Predvsem pa nasvete in informacijekako fotografirati in izkoristiti nastavitve v

kameri.Vem, da je fotografu vajenega

klasiËnih kamer teæko preklopitiv glavi, da so lahko dobre tudi kamere

z imeni iz raËunalniπkega sveta. Toda svet se vrtinaprej. Verjamem, da bo za to kamero medraËunalnikarji precej kupcev. Prav programskereπitve in prenos preko “dock” enote so za njihæe moËno cenjene reπitve. Na koncu je πefotografija kot konËni izdelek iz HPHPHPHPHP PhotosmartPhotosmartPhotosmartPhotosmartPhotosmartR817R817R817R817R817 dobra. OdliËna, Ëe uporabite njene lastnostiin navodila k boljπi fotografiji. Se ve, v domenikompaktnih kamer srednjega razreda!In Ëisto za konec. Tudi za primerno ceno soposkrbeli. Za cca. 73.000 brez “dock” enote (cca.90.000 z “dock” enoto), dobite dobro kamero, 5X-ni optiËni zoom, 32MB notranjega pomnilnika, Li-Ion baterijo, polnilec, navodila in dodatneprogramske moænosti v kameri in obseæna tiskananavodila (ne v slovenπËini, so na CD-ju) vkompletu. Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?


Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor


Najprej je treba povedati, da je kamera v mnogih lastnostih podobnakot *istD s*istD s*istD s*istD s*istD s. Nekaj razlik gre predvsem na raËun manj razπirjenihfunkcij, ki pa ne zmanjπujejo preveË uporabniπke vrednosti kamere.Pentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L je πe vedno ohranila majhnost. Ostala je enakihdimenzij naproti *ist D s*ist D s*ist D s*ist D s*ist D s 125x92,5x66mm. Zmanjπali so tudi teæoiz 505g na samo 475g brez πtirih AA baterij katere uporablja (565gz baterijami). Niæja teæa gre predvsem na raËun stekel namestoprizme v glavi kamere. Torej Pentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L πe vedno ostaja mednajmanjπimi kamerami v DSLR razredu. Kljub majhnosti pa namËrno (ali v kombinaciji s srebnim zgornjim delom) ohiπje iz trdneplastike odliËno leæi v roki. Predvsem pa, na ohiπju je malo zelopreglednih nastavitvenih gumbov. VeËjemu πtevilu gumbov so seizognili z gumbom FnFnFnFnFn (Function). Ko ga vklopimo se nam na zaslonupokaæejo πtiri nastavitve, 1. korekturo bele barve, 2. hitrost zajema,delovanje samosproæilca, daljinskega proæilca in avtomatski brack-eting, 3. ISO, 4. nastavitev delovanja bliskavice. Sami pa nimamomoænosti preko menija izbirati katere funkcije naj bodo omogoËenepreko gumba Fn. *istD s*istD s*istD s*istD s*istD s to omogoËa. S tem kamera πe bolj pridobina enostavnosti rokovanja in uporabnosti.Glavne lastnosti ostajajo podobne kot smo jihæe poznamo pri *istD s*istD s*istD s*istD s*istD s. *istD L*istD L*istD L*istD L*istD L tudiuporablja SDSDSDSDSD (SecureDigital) pomnilnekartice. Tipalo je enako, CCD s 6.1Mefektivnimi toËkami, zaklop zosvetlitvenimi Ëasi B, 30sek. do 1/4000sek., 1/180 je sinhronizacijski Ëas,ISO od 200 do 3200, vgrajena bliskavica,trije naËini merjenja svetlobe, vkljuËno sSPOT merjenjem. Ob uporabisamosproæilca pri 2sek. lahko uporabimolastnost predproæenja zrcala (veËjaumiritev kamere med zajemom),zaporedno fotografiranje z 2,8 posnetkav sekundi in 5 v seriji pri polni loËljivosti,sRGB in AdobeRGB barvni prostor, tonskekorekture, korekturo osvetlitve -+, brack-eting in πe veliko nastavitev, ki jih poznamona DSLR kamerah. Zaradi mnoæice lastnosti, ki jihponuja *istD L*istD L*istD L*istD L*istD L preko SetUp nastavitev pa lahko zatrdim, da namkamera ponuja zelo veliko za svojo ceno. Tudi RAW zapis, s tem patisti, ki znajo RAW zapis v programu za obdelavo fotografij izkoristiti,lahko πe pridobijo na kakovosti slike.Kamera pa ima zelo visoko vrednost za vse uporabnike PentaxPentaxPentaxPentaxPentaxanalognih SLR kamer. Tudi Pentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L nam kot Pentax *istDPentax *istDPentax *istDPentax *istDPentax *istD in*istD s*istD s*istD s*istD s*istD s, omogoËa uporabo vseh starejπih KA in K objektivov, vkljuËnoz nastavki za objektive z navojem M42 ter objektivov iz srednjeformatnih PentaxPentaxPentaxPentaxPentax kamer. Pri vseh starejπih objektivih lahkouporabljamo avtomatiko zaslonke. ©e veËja zanimivost in πirokauporabnost PentaxPentaxPentaxPentaxPentax opreme je PentaxPentaxPentaxPentaxPentax AF adapterAF adapterAF adapterAF adapterAF adapter, ki nam omogoËa,da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi PentaxPentaxPentaxPentaxPentax objektivi, skaterimi smo ostrili samo roËno.Prav zaradi πiroke uporabnosti kamere z nastavitvami (opisane vnadaljevanju), katere konkurenca ponuja πele v viπjem cenovnemrazredu, moænosti uporabe starejπih objektivov, katere lahkodobimo iz druge roke po zelo ugodnih cenah in nenazadnje zeloprijazna cena same kamere, zna Pentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L najti veË uporabnikovkot prejπnja, danes precenjena Pentax *istD sPentax *istD sPentax *istD sPentax *istD sPentax *istD s.Æe na zaËetku lahko zapiπem, da je Pentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L zelo primernakamera za vse uporabnike Pentax 35mm SLR in srednjeformatnihkamer. Prav tako za vse tiste, ki πele vstopajo v DSLR razred in biradi za najniæjo ceno dobili kamero z veËino lastnosti, katere tudizahtevnejπi æelijo pri samem fotografiranju. Predvsem pa, *istD L*istD L*istD L*istD L*istD Lje zame osebno najenostavnejπa DSLR kamera za rokovanje inuporabo.

OhiπjePentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L ima klasiËno obliko SLR kamer. Njena majhnost paima svoje prednosti in slabosti. Prednost majhnih mer125πx92,5vx66g je s tem povezano zavzemanje malo prostora vfoto torbi. Slabost pa je lahko za marsikaterega fotografa slabπioprijem kamere. Samo dræalo je moËno izboËeno in prsti dobrooprimejo ohiπje, vendar pa za spodnji del dlani zmanjka nekaj opore.Fotograf pa majhno kamero brez opore ob proæenju hitrejepremakne. S tem je lahko posnetek premaknjen in izgleda neosterali pa smo premaknili horizont in slika visi. Pa je *istD L *istD L *istD L *istD L *istD L klub temuprijetna kamera matiranega ohiπja z gumo na dræalu, za boljπioprijem prstov.TFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonZaslon je sedaj velikosti kar 2.5 palca in izredne loËljivosti 210.000toËk. Nastavitvene moænosti preko funkcije MENU so dobro vidne,zelo Ëisto in ostro pa si lahko ogledamo posnete fotografije. Zaradiπ i r o k e g a razpona osvetlitve ali

zatemnitve zaslona jekakovosten pogled na

funkcije kot sliko moæenv skoraj vseh zunanjih svetlobnih pogojih. Z moænosti, ki jih imamopri predogledu slike niso skoparili. Na zaslonu lahko poleg manjπeslike vidimo kar 21 informacij o naËinu zajema posnetka. Dodatnopa πe histogram in moænost opozorila preosvetljenosti posnetka.Sliko si lahko poveËamo do 12X v kar 14 korakih. TFT zaslon, sampogled na fotografijo in informacije ob sliki bodo zadovoljile tudizahtevnejπe. V tem elementu je *istD L*istD L*istD L*istD L*istD L krepko odskoËila odkonkurence.CCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloCCD tipaloPo veËini tehniËnih karakteristik se da sklepati, da ostaja tipaloenako kot je bilo v *istD*istD*istD*istD*istD in *istD s*istD s*istD s*istD s*istD s. Proizvajalec Sony, 6,1M efektivnihtoËk 3008 x 2008 toËk v RAW zapisu (3008 x 2000 v JPEG), velikosti23,7 x 15,5mm, najniæja obËutljivost 200ISO. Podatki dajo vedeti,da je tipalo podobno, Ëe ne kar enako kot v Nikon D100, D70s, D50in Konica Minolta 7D, 5D. Torej na kakovost fotografije pri tehrazliËnih kamerah πe najveË vpliva kakovost izdelanega tipala,algoritmi in sam naËin procesiranja podatkov.IskaloIskaloIskaloIskaloIskalo»e sta nam predhodnici nudili prizmo v iskalu so pri *istD L*istD L*istD L*istD L*istD L prihranilinekaj stroπkov in uporabili zrcala. Vendar razen manjπe poveËave0,85x (0,95x pri *istD, *istD L) razlike v pogledu skozi obe iskaliiskali ne bomo opazili. Vidimo pa skozi iskalo *istD L*istD L*istD L*istD L*istD L πe za 1% (96%)veË motiva. Na vrhnjem delu iskala je tudi drseËi gumb s katerimnastavljamo dioptrijo.V iskalu imamo mnoæico zelo lepo vidnih informacij od Ëasa,zaslonke, izostritve, programa s katerim fotografiramo, -+ korekturo,

AE-L, bliskavici, uporabi lastnoizmerjenega WB in opozoriluglede previsoke nastavitveobËutljivosti ISO.V iskalu ni vidnih toËk ostrenja.Ob izostritvi se toËka v kateriostrimo ne osvetli z rdeËosvetlobo tako kot pri *istDs*istDs*istDs*istDs*istDs.Preko menija imamo samo

moænost izbire med eno in πirokim kotom zajema (3 toËkami, brezmoænosti premika med njimi). Vendar kot æe iz prakse veËkratugotovljeno, se le malo uporabnikov premika med veËimi toËkami.Pri *istD L*istD L*istD L*istD L*istD L tudi ni omogoËena menjava medlic.

Delovanje in funkcijePo vklopu je kamera v cca. eni sekundi pripravljena na ostrenje,meritev svetlobe in nato proæenje. OstrenjeOstrenjeOstrenjeOstrenjeOstrenje deluje po TTL naËinuizbire kontrasta in sistem je ostal enak (SAFOX VIII) kot pripredhodnici. Za kamero niæjega cenovnega razreda je natanËno,hitro (Pentax objektivi imajo samo ostrenje preko motorËka vkameri) tako da v vsem Ëasu druæenja s kamero glede pravilnegadelovanja AF nisem imel teæav. S starejπimi objektivi kjer imamona razpolago samo roËno ostrenje, ali pa ob roËnem ostrenju z

novejπimi AF objektivi namzelo pomaga matiranamedlica in pa opozorilosredinske toËke obizostritvi. TTL sistem zarazpoznavo najboljπegakontrasta tudi v roËnemnaËinu ostrenja deluje in

oceni kdaj smo v fokusu.Takrat posveti zelenaluËka v iskalu, oglasi sezvoËno opozorilo inkamera nas na ta naËinopozori, da je motivizostren.Pentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L namponuja tri naËinemerjenja svetlobemerjenja svetlobemerjenja svetlobemerjenja svetlobemerjenja svetlobe.Merjenje v 16 poljih, spoudarkom na sredini inspot merjenje. Pravilnostmerjenja svetlobe se je na

preizkusu pokazala kotzelo zadovoljiva. Vendar pa

mora fotograf za najboljπomoænost nastavitve osvetlitve

marsikdaj poseËi po korekturi osvetlitve. Na vrhnjem delu kamereimamo gumb za moænost popravka osvetlitve v +-2 EV. Manjizkuπenim pri laæjem zajemu razliËnih motivov pomaga sedemslikovnih programov. Na razpolago pa so πe osnovni P (program),Tv (izbira Ëasa), Av (izbira zaslonke), M (roËne nastavitve), B(osvetljujemo dokler dræimo proæilec) in zeleni (AUTO PICT)avtomatski izbor naËina osvetlitve. Ta naËin sam razpozna motiv,je to panorama, portret, makro... V naËinu osvetlitve M zaslonkospreminjamo tako, da dræimo πe gumb +- na vrhnjem delu kamere.BliskavicaBliskavicaBliskavicaBliskavicaBliskavica na kameri se ne dvigne visoko nad objektiv. Ponuja panam vodilno πtevilo 15,6 pri ISO200, pokritost kota zajema z 20mmobjektivom in napredno P-TTL merjenje svetlobe. V tem naËinu lahkodelujemo od ISO200 do 3200. S kamero lahko upravljamo veËbliskavic naenkrat. Najkrajπi Ëas sinhronizacije Ëasa osvetlitve zbliskavico je 1/180 sekunde. Dodatna bliskavica AF360FGZAF360FGZAF360FGZAF360FGZAF360FGZ pa namomogoËa tudi krajπe Ëase osvetlitve.Gumbov na zadnjem delu kamere ni veliko. Preko MENU nastavitevlahko nastavljamo mnoæico funkcij. Najbolj uporabne so v prvemod πtirih REC.Mode REC.Mode REC.Mode REC.Mode REC.Mode oknu. Kar prva je moænost zajema z nevtralnimzapisom ali bolj zasiËenimi barvami, ter veËjo ostrino in kontrastom.

Pentax *istD LCeloten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com

Na kamero lahko s pomoËjo obroËka nastavimo starejπe objektive znavojem M42, kot K in KA serijo. Pentax AF adapter pa nam omogoËa,da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi, s katerimismo ostrili samo roËno.



Sledi nastavitev loËljivosti (6, 4, 1,5MtoËk), nato kakovostkompresije in izbiro RAW zapisa. ©e vedno v prvi vrsti so izbira innastavitev zasiËenosti, kontrasta in ostrine fotografije. Niæe vpodaljπani izbiri pa so nastavitve dolæine Ëasa prikaza zajetefotografije, nastavitev fotografiranja v “Bracketing” funkciji, izbiranaËina merjenja svetlobe (16 polj, centralno, spot), izbira naËinaostrenja treh toËk ali samo centralna toËka. Na koncu pa imamoπe moænost nastavitve korekture osvetlitve z bliskavico v +1 do -2.Naslednje okno PlaybackPlaybackPlaybackPlaybackPlayback nam nudi nastavitve, ki jih uporabljamoob pregledu æe posnetih fotografij. Tu izbiramo moænost ogledafotografije z ali brez informacij, vklop ali izklop moænosti prikazapreosvetljenih delov na sliki, izbiro med πtirimi digitalnimi filtri (»B,Sepia, Soft in oæanje ali πiritev slike). Zadnja funkcija v tem oknupa nam omogoËa nastavljanje Ëasovnega zaporedja pri prikazu vsehposnetih fotografij.Sledi okno SetUpSetUpSetUpSetUpSetUp preko katerega lahko formatiramo pomnilnokartico, vkljuËimo ali izkljuËimo delovanje zvoËnega signala,nastavljamo datum, Ëas, jezik, svetlost zaslona, prenos slike naPC ali direktno v tiskalnik (PictBridge), samostojni izklop kamerepo doloËenem Ëasu, funkcija zaklenitve zrcala v gornji poloæaj zamoænost ËiπËenje tipala in Reset moænost za vrnitev vseh nastavitevv prvotne nastavitve.Zadnje okno Custom SettingsCustom SettingsCustom SettingsCustom SettingsCustom Settings nam ponuja kar 18 nastavitev, in dvedodatni za njihov vklop/izklop in povrnitev (reset) v osnovnenastavitve. Glavne izmed 18 moænih nastavitev so, on/off funkcijeredukcije πuma, izbira naËina korekture osvetlitve 1/3, 1/2 EV,moænost izbire najviπje ISO obËutljivosti pri programskih zajemihslike, opozorilo prekoraËitve prednastavljene obËutljivosti ISO,izbira toËke ostrenja in merjenja svetlobe, Ëas merjenja svetlobe,zaklenitev izmerjene svetlobe po poloviËnem pritisku proæilca, naËinprikaza πtevila posnetkov, naËin delovanja (πtiri) preko OK gumba(1. OFF, brez funkcije, 2. spot AF tudi v πirokem naËinu, 3. AF prekoOK gumba in ne preko proæilca, 4. izklop AF in moæno roËno ostrenje),naËin delovanja AE-L gumba (3 moænosti) pri naËinu M (kameradeluje po pritisku gumba kot v P, Tv, ali Av nastavitvi), vklop/izklopdelovanja AF pri uporabi samosproæilca, prikaz fokusa pri uporabiobjektivov serije S, nastavitve za delovanje s starejπimi serijamiobjektivov, moænost proæenja pri πe ne napoljneni bliskavici, naËinprikaza slike z informacijami in histogramom pri pregledu fotografij,izbira velikosti poveËave slike pri pregledu, merjenje WB vsamostojnem naËinu (po celotni povrπini ali v toËki, spot), moænostizbire barvnega prostora sRGB/AdobeRGB in zadnja funkcija, izbrisvseh funkcij na osnovno nastavljene.Nastavitev je mnogo. Nekatere so za izkuπenega fotografa zelouporabne. Prav Ëudi, da so v tako poceni kamero dodali tolikπno

mnoæico zanimivih in uporabnih nastavitev.Kljub malemu πtevilugumbov na kameri pa imamo vseeno hitro izbiro πtirih nastavitevpreko gumba FnFnFnFnFn. S πtirifunkcijskim gumbom izbiramo medkorekturo bele barve WB, bliskavice, ISO in naËina zajema gledehitrosti, bracketing in uporabe samosproæilca ter daljinskegaproæilca. V funkciji pregleda æe posnetih fotografij pa nam FnFnFnFnFn gumbomogoËa takojπen prehod med moænosti filtrov, DPOF lastnosti invkljuËitve pregleda vseh slik v pred nastavljenem Ëasovnemzaporedju.Prav zaradi funkcijskega gumba FnFnFnFnFn je kamera πe vedno zelo prijaznaza delo z nastavitvami razliËnih moænosti zajema. Dodatna uporabnost kamere *istD LPentax nam nudi πe kar nekaj dodatnih nastavkov za objektive. Nakamero lahko s pomoËjo obroËka nastavimo starejπe objektive znavojem M42, kot K in KA serijo. Pentax AF adapter pa nam omogoËa,da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi, skaterimi smo ostrili samo roËno. Obenem pa nam sluæi tudi kot 1,7X-ni telekonverter. Torej Ëe boste v digitalni svet skoËili direktno izvaπe 30 let stare Praktike so vaπi objektivi na *istD L*istD L*istD L*istD L*istD L πe vednouporabni.

Za konecPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L je zopet presenetil iz veËih pogledov. Prvo po ceni,kompaktnosti, mnoæici uporabnih funkcij, spot merjenju svetlobe,3200 ISO, iskalom polno informacij in odliËnim pogledom pri roËnemostrenju, moænost uporabe razliËnih objektivov s pomoËjonastavkov, velikim ter ostrim TFT zaslonom in na koncu zenostavnostjo uporabe kamere. Vse to so lastnosti, ki so se πe predkratkim zaman iskale v zelo iskani kameri. Pentax *istD L Pentax *istD L Pentax *istD L Pentax *istD L Pentax *istD L nam vseto nudi. Tudi glede kakovosti fotografije se je popravila. Nobenakamera drugega proizvajalca v najniæjem cenovnem DSLR razredu,ne nudi fotografu toliko potrebnih moænosti.Povsem za konec lahko πe enkrat ponovim. Pentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD LPentax *istD L je zeloprimerna kamera za vse uporabnike Pentax 35mm SLR insrednjeformatnih kamer. Prav tako za vse tiste, ki πele vstopajo vDSLR razred in bi radi za najniæjo ceno dobili kamero z veËinolastnosti, katere tudi zahtevnejπi æelijo pri samem fotografiranju. In nenazadnje. PentaxPentaxPentaxPentaxPentax ima æe dolgoletno tradicijo (od leta 1919)izdelave foto kamer. So tudi prvi japonski izdelovalec foto kamer,ki je naredilo SLR kamero (1952). To je treba poudariti. Ime PentaxPentaxPentaxPentaxPentaxkljub zmotnemu miπljenju mlajπih fotografov nikakor ni nek neznaniproizvajalec kamer.


Olympus Zuiko 35-100mm f/2.0Olympus ZUIKO DIGITAL ED 35-100mm (35mmOlympus ZUIKO DIGITAL ED 35-100mm (35mmOlympus ZUIKO DIGITAL ED 35-100mm (35mmOlympus ZUIKO DIGITAL ED 35-100mm (35mmOlympus ZUIKO DIGITAL ED 35-100mm (35mmekvivalent: 70-200mm) f/1:2.0ekvivalent: 70-200mm) f/1:2.0ekvivalent: 70-200mm) f/1:2.0ekvivalent: 70-200mm) f/1:2.0ekvivalent: 70-200mm) f/1:2.0

V Sloveniji smo æe lahko videli in testirali najnovejπiOlympus zoom objektiv 35-100mm. Objektiv jezaradi svoje izjemne svetlobne jakosti (f/1:2.0)nekoliko veËji in teæji od konkurence. Vsebuje takoSuper ED, kot ED leËe, tako, da je moænostkromatske aberacije zmanjπana na minimalno.Objektiv ima standardno zoomiranje z vrtenjemobroËa. Zoom in ostrenje sta notranja, tako, da ninikakrπnih premikajoËih se elementov na samemobjektivu. Ostrenje poteka hitro in skoraj nesliπno.Objektiv je tudi protipraπno in vodno zaπËiten.Ker ima Olympus 4/3 sistem manjπe tipalo kot jeLeica format, so krajπe tudi goriπËnice, a kotzajema je enak kot ga imajo objektivi 35mmformata pri 2x daljπi goriπËnici. Zato s temobjektivom brez teæav fotografiramo pri Ëasih, kots konkurenËnimi 70x200mm objektivi s pomoËjostabilizacije slike.VeË o objektivu in preizkusu pa v mesecuseptembru na www.e-fotografija.com. M.I.



Olympus Camedia mju800

Epson R-D1

V poplavi kompaktnih kamer Olympus ohranjatradicijo. Æe leta 1991 so trgu ponudili kompaktnokamero mju1. Seveda v tistem Ëasu analogno!Toda mju kamere so zaslovele po svoji kakovostiizdelave, zaπËiti proti prahu in vlagi in odliËnioptiki v primerljivem razredu.NiË drugaËe ni v kompaktnem digitalnem razredu.Æe od januarja 2003nudijo kamerepod oznako mju.Prva kamera jebila mju 300.Pokazala je pravto kar so kameremju vedno nudi-le. To pa je pre-dvsem robu-stnost in do-bro kakovost slike.Ker pa se v digitalni dobi vse spreminja velikohitreje, imamo æe po dveh letih (vmes mju400,410, mju mini, 500) na trgovskih policah kameroOlympus mju800.Ob pogledu na kamero jih veËina πe vedno najprejpogleda na πtevilo toËk. To merilo se pri novihkupcih in trgovcih ne da in ne da izkoreniniti koteno najpomembnejπih, ki pove kako kakovostnaje kamera.Toda mju800 nam nudi kar nekaj novih lastnosti,katere so mnogo bolj pomembne od visokegaπtevila toËk na tipalo.Kot prva nova odliËna lastnost je LCD zaslonvelikosti 2,5 palca (6,4cm) s kar 215 toËkami

loËljivosti. Nova HyperCrystal tehnologija namomogoËa odliËen pogled na sliko tudi pri moËnisonËni svetlobi in pod πirokim kotom gledanja nazaslon (do 1600). V slabih svetlobnih pogojih panam pomaga zajeti motiv brez bliskavice prav takonova tehnologija Bright Capture. Z njeno pomoËjose nam slika na zaslonu moËno posvetli in dobro

vidimo motiv tudi v zeloslabih svetlobnih pogojih.Tehnologija Bright Picturepa je tista druga dobralastnost te kamere. Velikoπtevilo toËk bolj kot kako-vosti slike pri loËljivosti

8M toËk, pripomore kkakovosti slike prislabih svetlobnihpogojih. S pomoËjo

tehnologije Bright Picture kameravzame informacij iz veËih toËk in tako je slikasvetlejπa, predvsem pa z manj πuma. Tako lahkos kamero delujemo tudi pri 1600ISo obËutljivostiz malo πuma. Ker pa nam kamera povzameinformacije iz veËih toËk, imamo pri viπjiobËutljivosti 800 - 1600ISO sliko loËljivosti samo3M toËk. Toda πe vedno je to dovolj za fotografijevelikosti 13x18cm.Tehnologijo zapisa motiva Bright Picture pa lahkokombinirao tudi z uporabo bliskavice in takoosvetlimo πe tiste dele motiva, ki so v popolnitemi.V kamero je vgrajeno kar 19MB notranjegaspomina. Mju800 uporablja xD pomnilne enote.

Sedaj so æe na voljo do pomnilne koliËine 1GB.Za hitrejπe iskanje æe posnetih fotografij odliËnosluæi funkcija iskanja “koledar”. Slike se razvrstijopo datumih fotografiranja, lahko pa iπËemo tudipo meseËnem koledarju.Za kakovosten zajem skrbi kar 19 programskihmoænosti. V veËini primerov vam sploh ni trebaodpreti priroËnika z navodili za uporabo - vgrajenafunkcija Vodnika fotografu na zaslonu LCDpredstavi namen in priporoËeno uporabo zarazliËne funkcije. V Super Makro funkciji lahkofotografiramo od 3cm oddaljenosti od motiva.Na koncu pa ne gre pozabiti πe enkrat poudariti,da nam mju kamere nudijo odliËno zaπËito ohiπjapred deænimi kapljami, prahom, in visoko vlago.


Marsikdo se bo zamislil ob pogledu na to zanimivokamero. Enim se bo povrnila nostalgija po starihËasih. Drugi bodo pogledali za Leica objektivomna kameri. Tretji bodo zaËudeni nad obliko inmnogi nad napisoma na kameri. Pa pojdimo odzaËetka.Nostalgija je tu predvsem zaradi oblike kamere.Je povsem kopija starih kamer z menljivimi

objektivi a posebnim naËinom ostrenja, ki nedeluje preko TTL naËina. Te kamere so v razredu“rangefinder” kamer, katere pa so bile dolga letazelo cenjene in uporabne. A TTL tehnologija jimje odvzela primet. Ostali pa so nekateri ljubitelji,predvsem pa mnoæica odliËnih objektivov za tekamere.In ni se Leica podala v kopijo kamere in ji dodaladigitalni del. To so storili pri podjetju EPSON, kije danes znano predvsem po tiskalnikih. Zato jetu tisto tretje zaËudenje predvsem fotografskousmerjenih kupcev. Le kaj je to Epson. Toda topodjetje v fotografiji ni tako neznano. V njihovodruæino spada tudi priznano urarsko podjetje

Seiko, ki pa je æe dolga leta povezano s fotokamerami. Imajo namreË najnatanËnejπe zaklope.Sam Epson pa nam kompaktne digitalne kamerenudi æe od leta 1997, model PhotoPC 500.Torej Epson ni tako neznan v foto tehnologiji.Danes πe toliko manj, saj so foto tiskalniki vse boljprisotni v naπih digitalnih temnicah.Samo ohiπje pa ni produkt Epsona. Le to je

naredilo podjetje Voigtlander, prav takomnogim ljubiteljem fotografije dobroznano ime.Kamera Epson R-D1 pa je povsemsamosvoja in v mnogih lastnostih niËkaj primerljiva z drugimi digitalnimikamerami.Æe ob prvem pogledu na njo, vas moranostalgija po “stari” tehniki zamikati.»e vas, potem je kamera nekajposebnega. Mnogo gumbov je

povsem klasiËnih in Ëe kamera nimaodprtega vrtljivega zaslona niti vedeli ne

bomo, da je to “digitalka”. Predvsem pa kljubdigitalni tehniki je treba kamero pred vsakimnovim posnetkom napeti. Tudi ostale nastavitveso samosvoje. Vse je bolj mehansko.MENU ima povsem nov videz a se ga hitronavadimo in nastavitve so logiËne.Tipalo je velikosti kar 23,7x15,5mm in ima 6MtoËk. Format zapisa je 3:2. »asi osvetlitve so od1sek. do 1/2000sek. ObËutljivost lahkonastavljamo od 200 do 1600ISO.Da lahko s kamero delujemo, moramo na zaËetkudruæenja z njo imeti kar nekaj izkuπenj s starejπimianalognimi foto kamerami. Toda po prvemprivajanju na kamero, se le ta oddolæi s prijetnofotografsko izkuπnjo, predvsem pa marsikomu s

pozitivno nostalgijo po starih fotografskih Ëasih.S kamero Epson R-D1 ne moremo fotografiratitako, po novem, na hitro. Za vsak posnetek si jetreba vzeti Ëas, ker ni zoom objektiva in zatonarediti kakπen korak naprej ali nazaj, roËnoizostriti motiv in mirno sproæiti klasiËni proæilec.Marsikateri posnetek pa v trenutku pritiska naproæilec ni zajet, saj se hitro pozabi, da je trebato kamero napeti.Fotografije iz kamere pa so odliËne. Na zaËetkumehke, a polne zapisa in tako imamo moænostkakovostne dodatne obdelave slike. Velik delkakovosti slike gre na raËun odliËne kakovostiLEICA optike, ki se je danes v dobi zoom objektivovæe pogreπa. Toda kakovost in tradicija ima svojoceno. Kamera je namenjena predvsem ljubiteljem

“rangefinder”, predvsem Leica kamer, ki æe imajonjihove objektive. »e vemo, da je najcenejπi Leicaobjektiv draæji od boljπih kompaktnih kamer,potem vemo, komu je kamera namenjena inpredvsem zakaj taka filozofija kamere. Tudi cenakamere veliko pove. Le ta se giblje okoli 3000EURO. Toda tradicija, nostalgija in na koncu tudikakovost nikoli nista bila poceni.Ta kamera pa cilja tudi v prihodnost. S tem siEpson dviguje renome tudi pri klasiËnihfotografih. Ti pa spoznavajo ime Epson iz novegapogleda. To so tiskalniki, kjer nam Epson nudivrhunsko kakovost. In malo drugaËne reklamenikoli ne πkodi! Kamera Epson R-D1 jo je vsekakornaredila. In to pri pravih ljudeh.

Matjaæ Intihar

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com

S to kamero se zopet vrnemo v stare Ëase na novi naËin. RoËno ostrenje, roËno napenjanje zaklopa in digitalnizapis. Starejπi ljubitelji fotografije in zbiralci bodo z veseljem spoznali to kamero.

Kamera nam nudi dobro ergonomijo, zato jo lahkotrdno dræimo v rokah v veËih pozicijah. Pri mju 800so se odrekli klasiËnemu iskalu. Le to je zaradi moËneparalakse vse bolj v ozadju. Povsem ga menjajo 2,5placa veliki TFT zasloni.

Kamera je πe zadovoljivo majhna, da je lahko vedno z nami. Predvsem pa je ohiπje zaπËiteno proti moËni vlagi,deænim kapljam, prahu. Te lastnosti ji samo dajejo dodatne prednosti v domeni popotniπke fotografije.



Napovedoval sem æe, da bodo digitalnekompaktne kamere kmalu ponujale tisto, karnam kopaktne analogne. To je, enostavnostfotografiranja.Vklopi in sproæi! To je bil vedno moto

enostavnih kompaktnih kamer, predvsem pafotografov, ki predstavljajo kar 90% trga.Danes v digitalni dobi, je Olympus malopredrugaËil slogan. Vklopi in igra naj sezaËenja! Toda πe vedno naj kamera nudienostavnost zajema fotografije. In kameraOlympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500 nam med prvimiponuja prav to.Elektronika v kamerah nam s pomoËjoprogramerjev nudi mnoæico nastavitev. Tereπitve so poceni in pri nakupu kamere imalahko zaradi njih trgovec obilo argumentov,zakaj naj kupec kupi ravno predstavljanokamero. Tem programskim reπitvam, kotsamim πtevilkam sem vedno dejal “trgovskifaktor”. Laæe se prodaja, Ëe lahko naπtevaπmnoæico nastavitev, katere naprednejπifotografi naπtevajo in jih tudi uporabljajo.Vendar, ve se.Te nastavitve v kompaktnih kamerah so gledezanesljivosti samo senca tistim pravimnastavitvam v DSLR kamerah, oziroma πe boljnatanËno povedano, veliko veËino nastavitevv kompaktnih kamerah fotograf niti ne

Olympus Camedia FE-5500preizkusi in nenazadnje niti ne potrebuje.Dobro nam je æe znano, da so mnogiuporabniki najboljπih kompaktnih kamer æenekaj Ëasa med uporabniki DSLR kamer.Oziroma, v vstop med njih æe resnorazmiπljajo. Druæinski fotograf pa potrebujesamo kamero za zajem fotografije. To jekamero, ki mu je vπeËna po obliki, mu dobrosedi v roki, jo vklopi, poiπËe motiv in sproæi.To je pojem “kompaktna kamera” oziromamnogim æe dolgo znano ime “trotl kamera”.Le ta nam je vedno nudila odliËne slike zadruæinsko fotografijo. Predvsem iz pogleda

enostavnosti rokovanja s kamero.Lahko reËem, da mi tokrat prviË nitreba pisati na tisoËe Ërkovnih

znakov, da neko kamero opiπem injo predstavim. Tudi same kompaktne kamerebom opisoval vse manj. Njihov namen jedobra druæinska fotografija. In verjemite, tozmorejo skoraj vse. Ostajajo samo finese.Tudi tu pa velja, veË denarja veË glasbe.Kamera Olympus Camedia FE-5500 Olympus Camedia FE-5500 Olympus Camedia FE-5500 Olympus Camedia FE-5500 Olympus Camedia FE-5500 nudi vse,kar povpreËni druæinski fotograf potrebuje.Trdno aluminijasto ohiπje, objektiv s 3X-nimzoom-om, moænost zajema trenutka spomoËjo CCD tipala in elektronike zaprocesiranje signalov ter pomnilne kartice zashranjevanje in seveda proæilec. Za zajemfotografije potrebujemo le πe motiv in popotrebi iskalo oziroma v digitalni dobi TFTzaslon.

In kaj nam kamera nudi?In kaj nam kamera nudi?In kaj nam kamera nudi?In kaj nam kamera nudi?In kaj nam kamera nudi?Kot prvo, æe iz zgornjega zapisa povedano,enostavnost. Fotograf potrebuje samo vedetikje je gumb za vklop in proæilec. To je to. Zavse ostalo bo poskrbela kamera sama, Ëe lene boste preveË znanja æeljni in poπkilili vnekaj dodatnih nastavitev. Toda Ëe ste vajeniraËunalniπke tehnike, le poπkilite, premikajtenastavitve. Toda kaj boljπe fotografije zaradi

tega ne boste dobili. To je kompaktna kamera!Predvsem pa, v tej kamere je veliko tehnastavitev prepuπËeno zgolj avtomatiki.Camedia FE-5500Camedia FE-5500Camedia FE-5500Camedia FE-5500Camedia FE-5500 ima zanimivo obliko. Ohiπjeje prevleËeno z aluminijem, srebrno inmatirano. Kamera je kompaktnih dimenzij94x61x24mm in teæe samo 175g z Li-Ionbaterijo in xD kartico. V roki deluje vπeËno,predvsem pa imamo vse gumbe za razliËnenastavitve blizu. Samih nastavitev pa je kotse za pravo kompaktno kamero spodobi zelomalo.Gumb za vklop je na vrhnjem delu kamere inmalo skrit. Je niæje od dva cm oddaljenegaproæilca. Desni del kamere je tanjπi oddesnega. Pa nam prav manjπa debelinakamere doprinese do boljπega oprijema.Kamera preseneËa v dveh stvareh. Po vklopuse prednji del objektiva obraËa innastavitvenih gumbov je zelo malo. Prav tozadnje, malo nastavitvenih gumbov, dafotografu zelo veliko. Dobro fotografijo obnepotrebnem obraËanju mnoæice nastavitev.Po vklopu je kamera v dveh sekundahpripravljena na proæenje. 2.0 palca velikzaslon, s 115.000 toËkami loËljivosti nam


odliËno podaja pogled na motiv in nastavitve.Res pa je, da sama slika na zaslonu obpremikanju kamere in sledenju motiva kasni,kar je na zaËetku moteËe.Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500 nam sliko zajemapreko CCD tiapala s 5M toËk. Objektiv imarazpon goriπËnic med 35 - 105mm (ekv.35mm)in svetlobno moË 2,8 - 4,8. Pri zajemu slikenam kamera nudi samo scenske nastavitve.Vendar nam za namen kamere povsemzadovoljujejo. »asi osvetlitve so od 2 sekund,do 1/2000 sekunde.Nastavitev preko funkcije MENU je samo 16.S tem kamera πe bolje dokazuje, da jenamenjena tistim uporabnikom, ki si æelijoenostavnost kamero in πe vedno zadovoljivofotografijo za druæinski album. ©e vedno panam kamera nudi tako makro nastavitev, kotuporabo vgrajene bliskavice z veËimi naËiniproæenja.Kot je za kompaktne kamere proizvajalcaOlympusOlympusOlympusOlympusOlympus normalno, uporablja lastne xDpomnilne enote. Li-Ion baterija in polnilec pasta æe v kompletu. Prav tako 14MB notranjegaspomina.Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500 je tudi med samimfotografiranjem pokazala svoje pravoposlanstvo. To je kamera za druæinskegafotografa, ki æeli s Ëim bolj enostavno kamerokakovostno posneti vse druæinske dogodkeod praznovanj do potovanj. Seveda pa mu jev konËni fazi izdelave slike, πe malo v podpororaËunalnik s programom za obdelavofotografij ali pa v fotolaboratoriju, laborant.S kamero Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500, sem seπe enkrat veË prepriËal, da prihajajo Ëasi“trotl” kamer. To ni pomanjπevalnica. To jeoznaka kamere, ki nam nudi enostavnostfotografiranja in dobro fotografijo za naπdruæinski album, za sprejemljivo ceno.Marsikateri fotograf, najprej pogleda pomnoæici funkcij na sami kameri. Lahko mu jihcelo priporoËa prodajalec. Toda veËinadruæinskih fotografov, uporablja samoosnovno funkcijo za zajem slike. In verjemite,za druæinski album bodo vaπi spomini z njimiodliËno zapisani. To velja tudi za kameroOlympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500Olympus Camedia FE-5500. Samo boljzahtevni, opisi o kakovosti so ob fotografijahpa potrebujejo veË. No, tudi odπteli bodo veË.Skoraj vedno velja! »e odπtejete veË, tudidobite veË! Vendar, ali res tisti veË tudipotrebujete?

Matjaæ Intihar

Programska avtomatika je v tej kameri æe tako zmogljiva, da nam zadovoljivo kakovostno zajame vsak motiv.Camedia FE-5500 je prava druæinska kamera, saj nam omogoËa odliËno fotografiranje z malo nastavitvami.



Po zanimivi delavnici Digitalne Akademije, stematskim naslovom “Z Oskarjem po stariLjubljani”, ki je bila v sredini junija, sem seodloËil, da se udeleæim tudi tokratne delavnice“Z Oskarjem po dolini reke Krke”. Zborudeleæencev je bil pred v soboto, 20. avgustaæe ob 6 uri. Za nekatere je bilo to skoraj sredinoËi, a Oskar pravi, da je to zaradi boljπegaizkoristka svetlobe. In bilo je vredno takozgodaj vstati, ker smo æe v zgodnjih urah priËeliz delom - ustavili smo æe malo pred prvimplaniranim krajem - gradu v Soteski in poslikaliËudovit jutranji prizor, kjer nas je v jutranjimeglici priËakal Ëudovit pogled na cerkev. PoËetrturnem postanku smo se odpravili naprejdo prve “kofepavze”, da smo se skupaj dokonca zbudili ter nato naprej do naseljaSoteska, kjer smo po nekaj uvodnih napotkihOskarja - Karla Dolenca zaËeli “delat”.Lep pogled na jez, z majËkenim otokom indrevesi ter grmiËevjem na sredini nam je sluæilkot motiv za slikanje. Kasneje smo se podali πeËez cesto v ostanke gradu, zadaj za njim πe enzanimiv potujoËi Ëebelnjak ter v bliæini πekapelico. Kmalu nas je Oskar zaËel zbirati, dasmo se odpravili nazaj do avtobusa in seodpeljali do naslednjega postanka - naseljaDvor - kjer smo se malce potepali po ribogojniciin slikali deroËi potoËek. V Dvoru je tudi ostanekplavæa, ki je dajal tudi zanimiv motiv za slikanje.

Canon je predstavil foto kamero EOS 5D zloËljivostjo 12,8 milijona toËk, na tipaluvelikosti polnega Leica formata. Predstavili sotudi novo profesionalno fotoreporterskokamero EOS-1D Mark II N, posodobitevnagrajenega modela EOS-1D Mark II. EOS-1DMark II N πe vedno odlikuje loËljivost 8,2milijona toËk in hitrost zaporednega slikanja8,5 slike na sekundo, prinaπa pa πtevilneizboljπave na temelju nasvetov profesionalnihfotografov. Ostale novosti vkljuËujejobliskavico Speedlite 430EX, ki bo zamenjala

priljubljeni model 420EX, serija profesionalnihobjektivov L je bogatejπa za zelo kompaktniobjektiv EF 24-105mm f/4L IS USM. Canon jeprav tako predstavil novi zoom objektiv EF 70-300mm f/4-5.6 IS USM in orodje Picture Style,ki fotografom nudi veËji ustvarjalni nadzor naddelovanjem foto kamere.

EOS 5DEOS 5DEOS 5DEOS 5DEOS 5DEOS 5D z zdruæitvijo tipala CMOS v polnivelikosti formata Leica in izjemno lahkega,kompaktnega ohiπja iz magnezijeve zlitineustvarja nov razred digitalnih zrcalno-refleksnih foto kamer. Tehta zgolj 810 gramov,odlikuje pa jo loËljivost 12,8 milijona toËk,druga generacija tipala CMOS velikosti35,8x23,9 mm, zaporedno slikanje s hitrostjo3 posnetkov na sekundo v seriji do 60posnetkov formata JPEG in zagonski Ëas 0,2sekunde. Novo tipalo CMOS polne velikostisodi med Canonove kljuËne tehnoloπkeplatforme, ki jih je sedaj mogoËe najti v vseh

Canon novostiPreizkusi novosti bodo objavljeni na www.e-fotografija.com

Canonovih digitalnih zrcalno-refleksnih fotokamerah.“EOS 5D je fotoaparat, ki so ga æeleli mnogifotoreporterji in agencije,” je dejal MogensJensen, vodja enote Canon Consumer ImagingEurope. “Gre za nepogreπljiv del oprememnogih profesionalcev - od fotografov zaporoke do reportaænih fotografov.”

EOS-1D Mark II NEOS-1D Mark II NEOS-1D Mark II NEOS-1D Mark II NEOS-1D Mark II NPredstavljena je tudi nova profesionalnadigitalna kamera EOS-1D Mark II N,posodobitev nagrajenega modela EOS-1DMark II. EOS-1D Mark II N πe vedno odlikujeloËljivost 8,2 milijona toËk in hitrostzaporednega slikanja 8,5 slike na sekundo,posodobljen model pa ima zmogljivejπimedpomnilnik, ki v seriji zagotavlja 48posnetkov formata JPEG in 22 posnetkovformata RAW. VeËji je tudi zaslon TFT, ki sedajmeri 2,5 palca (prej 2,0 palca), dvojna vrata zapomnilniπke kartice CF in SD pa omogoËajoloËeno snemanje v formatu RAW in JPEG.Barvna matrika in nastavitve parametrov sobile zamenjane z novimi pripravljeniminastavitvami Picture Style, ki poenostavijonadzor foto kamere pri optimizaciji fotografije

in obdelave.Za izjemno kakovost slike skrbi tipalo CMOSvelikosti APS-H (28,7x19,1 mm), 45-toËkovnosamodejno ostrenje in zagonski Ëas 0,2sekunde. ObËutljivost znaπa od 100 do 1600ISO, poveËati pa jo je mogoËe na L:50 inH:3200.Tako EOS 5D kot tudi EOS 1D Mark II Nuporabljata Canonov preizkuπeni procesorDIGIC II, ki nudi odliËno kakovost fotografij,odzivno delovanje foto kamere, hitrozaporedno slikanje in podaljπano delovanjebaterij.

Vtisi z delavnice “Z mojstrom Oskarjem po dolini reke Krke”Nato smo nadaljevali pot do gradu Æuæemberkin se pod gradom najprej ustavili na kratkempoËitku, kjer pa smo naleteli na druæinico rac,ki so bile pripravljene za kakπno drobtinicokruha tudi pozirati mnoæici fotografov. Po kratkipavzi smo se odpravili pod æuæemberπki gradlovit nove motive ter seveda Oskarja zasuvali zraznimi vpraπanji glede kompozicije, svetlobe,pravih nastavitev,…Kazalci na uri so se premaknili æe Ëez dvanajstoin poËasi smo se odpravili proti zadnji planiranipostaji - bliæini izvira reke Krke. Vmes smo seustavili πe ob reki Krki, kjer naj bi bil en starejπimlin a je bil æal prenovljen v preveË modernemslogu, tako da ni bil preveË zanimiv objekt zafotografiranje, je bilo pa v bliæini nekaj ribiËevin obilo drugih reËnih motivov, tako da nismovarËevali s prostorom na spominskih karticahnaπih digitalnih kamer. Na zadnji postaji smospet naπli en manjπi jez z zanimivim mlinom.Æe dokaj utrujeni od potepanja, tovorjenjaopreme in iskanja motivov smo se zbrali vgostiπËu, katerega ime se ne spomnim. Pokosilu pa smo preko projekcije na platnupogledali nekaj slik, ki smo jih posneli ta dan.Oskar jih je pokomentiral, kako bi on zajel mo-tive, kakne nastavitve bi uporabil, kakπen izrezbi naredil. Okoli pete ure popoldan smo seodpravili proti Ljubljani. Vreme nam je bilo celdan naklonjeno, πele proti veËeru, ko smo bili

verjetno vsi æe doma, je priËelo deæevati inponekod je bilo prav hudo, tudi v bliæini, kjersmo se sami ta dan potepali. Krka tisto noË nibila tako mirna kot dan poprej. VeËina nas

udeleæencev pa kljub zgodnji jutranji uri πedolgo ni πla spat. Urejanje posnetih fotografijje po takem dogodku prav sproπËujoË uæitek.

Thomas Bergant / www.mobile.si

Gasilska fotka vseh udeleæencev tokratne foto delavnice.

Po kosilu pa pregled in ocena πe sveæih fotografij in naπih vtisov.



Preizkusi novosti bodo objavljeni na www.e-fotografija.com

Fujifilm je predstavil novi digitalni fotoaparat FinePix S 9000 naslednikapopularne kamere FinePix S7000 . Finepix S9000 je namenjen za boljzahtevne foto ituzijaste. Vsebuje super CCD HR ( high resolution ) tipalo z9.24 milijoni efektivnih pikslov. Je prva foto kamera v razredu s tako velikoresolucijo. Z resolucijo se je poveËala tudi velikost tipala ( CCD senzor ).Od predhodnika se razlikuje tudi po novem 10.7X-nem optiËnem zumu (28-300 ekvivalentno 35mm formatu ). V preteklosti so uporabniki

amaterskih digitalnih kamer spoznali , da pomeni viπja resolucija z viπjo obËutljivostjo veË πuma. ZS9000 uporabniki lahko zajamejo posnetke z zelo malo πuma pri viπjih ISO nastavitvah. KameraomogoËa fotografiranje do 1600 ISO pri maksimalni resoluciji 9.24 MP.Ima 1.8 inËni LCD zaslon z moænostjo tilting nastavitve. Kamera je pripravljena za fotografiranje v 0.8sekunde. »asi zaklopa so od 30 s pa do 1/4000 sekunde. Video nastavitev omogoËa snemanje filmav resoluciji 640X480 ali 320X240 z 30 posnetki v sekundi. »e uporabljamo spominsko karticokapacitete 1GB lahko v viπji resoluciji posnamemo 16 minut filma. Poleg πe vseh dobrih lastnostihpredhodnika S9000 poseduje πe bolj uporabniku prijazen meni za nastavitve in Real Photo Tehnologyki omogoËa zajem vaπih dragocenih trenutkov take kot jih vidite. To doseæe z kombinacijo super CCDtipala 5 generacije, novim RP procesorjem, izrednim Fujinon objektivom in moænostjo visokeobËutljivosti z malo πuma.Naπteta nova tehnologija je vgrajena tudi pri ostalih dveh novih fotoaparatih FinePix S5600 in FinePixE900.Novo pri Fujifilmu je tudi sublimacijski printer, naslednik Prinpix NC400D. Kompatibilen je z order-itenotami. NaËin izpisa je Dye Sublimation, prenos podatkov preko Interface USB 2.0 . Hitrost izpisa jeza 10x15 format slike je 10sek. Kvaliteta izpisa je primerljiva z izpisom na Fujifilm Frontier strojih. Zaizpis se uporablja termalni foto papir v setu z ribbon folijami. Z enim setom lahko naredimo 1000fotografij velikosti 10x15cm. Printer je primeren za foto kioske, kot dodatek v foto laboratorijih inpodjetjih z potrebo po cenovno ugodni, kvalitetni, enostavni in hitri izdelavi fotografij.

Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o.Image&Information d.o.o. Leskoπkova 6,1000 Ljubljana, tel : 01 5864660

[email protected], www.fujifilm-slovenia.com

Nagradna igra “Sprintaj na FloridoSprintaj na FloridoSprintaj na FloridoSprintaj na FloridoSprintaj na Florido” v organizaciji podjetjaCanon Adria d.o.o.Canon Adria d.o.o.Canon Adria d.o.o.Canon Adria d.o.o.Canon Adria d.o.o. je potekala od 25.4.2005 do vkljuËno15.8. 2005. Vsak posameznik je lahko sodeloval samo z enoprispelo razglednico (fotografijo posneto in natisnejno na

prodajnih mestih). 18.8. je bilo v prostorih organizatorjaCanon Adria d.o.o. ærebanje vseh prispelih razglednic. Naærebanju so bili prisotni predstavniki organizatorja,predstavniki distributerja, predstavniki prodajalcev in

medijev. Izmed skoraj 2000 prispelih razglednic je biloizærebanih kar 86 nagrad. Med njimi dve najbolj odmevni,potovanje na Floridopotovanje na Floridopotovanje na Floridopotovanje na Floridopotovanje na Florido, (Miha KnezarMiha KnezarMiha KnezarMiha KnezarMiha Knezar iz Zgornje Kungote inNataπa ©efNataπa ©efNataπa ©efNataπa ©efNataπa ©ef iz Zgornja Velka). Tomaæ ©kafarTomaæ ©kafarTomaæ ©kafarTomaæ ©kafarTomaæ ©kafar pa je prejel EOSEOSEOSEOSEOS350D350D350D350D350D. Ostale nagrajence za video kamero MV830video kamero MV830video kamero MV830video kamero MV830video kamero MV830, digitalnokamero PS A510PS A510PS A510PS A510PS A510, potovanje v Beogradpotovanje v Beogradpotovanje v Beogradpotovanje v Beogradpotovanje v Beograd, tiskalnik SELPHYSELPHYSELPHYSELPHYSELPHY infoto kamero PRIMA 130PRIMA 130PRIMA 130PRIMA 130PRIMA 130, pa si lahko pogledate na spletnistrani www.canon.siwww.canon.siwww.canon.siwww.canon.siwww.canon.si

Canon nagradna igra / Sprintaj na Florido

Fujifilm novosti



Video tematika na forumu: www.e-fotografija.com/forum/

Dosedaj je bil video z oznako HD (high defini-tion - visoka loËljivost) rezerviran le za visokoproraËunske filmske projekte. Z razvojemtehnologije, predvsem pa z zdruæitvijo nekajtehnologij pod eno streho (DV - digital video,MPEG2 - kompresija zapisa v skladu z DVDstandardi) je nastal format HDV, ki zdruæujeosnove DV-ja in HD-ja v konËni fomrat HDV.Le-ta je prisoten æe veË kot leto dni, a so biliprvi koraki narejeni πele s prihodom SonyjeveHFX1, ki je pomenila pravi vstop v svet HDsveta. Prvi JVC-jev model πe ni bil doraselzahtevam formata, Ëeprav sta tako Sony kot

Sony HDR-HC1 je na prvi pogled obiËajnakamera, resda odliËno izbdelana in perfektnoobdelana. Svoj πarm doda πe okrov Ërne matbarve in nekaj kromiranih dodatkov, toda HC1je veliko veË kot to. Narejena v celoti z novimitehnologijami tako v zunanjosti moËnospominja na modele HC-90, PC-1000, DVD-403 in podobne, s katerimi tudi deli naËinuporabe, a se v notranjosti skriva neprimernoveË. HC1 ima moænost zapisa na mini DVkasete tako v formatu DV ali v novem formatuHDV. Za DV je znaËilna loËljivost 720x576toËk, v nastavitvi na HDV snemanje pazapisuje z 1920 x 1080 toËk, kar 4,7 - kratbogatejπi zapis! Pri tem je standardni zapisformata 16:9, kar je vidno tudi iz 2,7-palËnegamonitorja s 123.000 toËkami. Za zapis skrbinamesto CCD tipala CMOS Ëip, ki ima kar2,97M toËk. Vse te toËke izkoristi le zafotografiranje, sicer pa uprablja za HDV zapisokroglih 2M toËk - za vsako sliko posebej. Vsoto silovito veliko koliËino podatkov je trebatudi pretvoriti v ustrezno obliko in shraniti, priHDV-ju je to MPEG-2 zapis, ki omogoËa da naklasiËno 60 minutno mini DV kaseto spravimona obiËajnih 13,6 GB obsega vse HDVpodatke, ki so zapisani s kompresijo 1:25!ObiËajna kompresija pri DV-ju namreË znaπa1:4,4, tokrat pa so prviË dosegli dovolj visokostopnjo kompresije tudi pri takπnem zapisu.

Demokratizacija videa z visoko loËljivostjoJVC hitro za HFX1 predstavila tudi dva svojaprofi modela: Sony HDR-Z1, JVC pa GY-100-HD-pro. Toda medtem ko stane HFX1 okrogelmilijon tolarjev, sta oba profi modela πe vsajza 200-300 tisoËakov draæja. Svet HDV videaje bil tako æe na zaËetku omejen na izbranikrog visoko zahtevnih ljubiteljev tehnologijein filma. Prvim korakom v svet tkim.potroπniπkega videa ali videa za domaËouporabo - pa seveda tudi za vse zahtevneuporabnike, ljubitelje, snemalce in filmarje paje sledil novi πok. S predstavitvijo model HDR-HC1, ki bo stal manj kot petsto tolarskih

tisoËakov, pa Sony kaæe, da je HDV formatnamenjen tudi neprimerno πirπemu kroguuporabnikov. Priπel je trenutek, da se resnozamislimo in zaËnemo razmiπljati tako onovem “HD ready” TV sprejemniku alimonitorju s HDV loËljivostjo 1920 x 1080I (anemara tudi o novem, dosti moËnejπemraËunalniku, ki bo zmogel tudi HDVobdelavo). Kljub temu, da je na tem podroËjuπe vedno velika luknja, pa bodo proizvajalciæe v pol leta to izpopolnili. Pomanjkljivostitrenutne HDV ponudbe so πe vedno naËinipredvajanja in obdelave, pa tudi skladiπËenja

zapisa. Toda: v kamero je vgrajen konverter,ki MPEG2 HDV zapis po potrebi pretvori vklasiËen DV zapis kakrπen brez teæavobdelamo na obiËajnem raËunalniku inpredvajamo v vsakem DVD predvajalniku alina TV. Najpomembnejπe pri uvajanju HDVformata na træiπËe je dejstvo, da lahko æesedaj zapisujemo dragocen video zapis vvisoki 2M loËljivosti, pri uporabi le-tega pasmo lahko na sreËo precej fleksibilni. Sevedaima to πe toliko veËji pomen za snemalcedokumentarnega gradiva, a tudi za vse ostaleresne uporabnike. (VJ)

TEST video kamera SONY HDR-HC1Kakrπne koli so æe skrivnosti A/D konverterjevin formatov Sony HC1 jih brez teæav zmore inËetudi jo prikljuËimo in gledamo na visokokvalitetni TV sprejemnik ali visokoloËljivostnimonitor ugotovimo, da je vidna kvaliteta inloËljivost presunljiva! Vsega tega kameri, kimeri 71x94x188 mm in tehta 0,68 kg, nikoline bi pripisali. Seveda jetreba povdariti, da ne gre zatriËipno kamero, kjer se zapisbeleæi za vsako barvoposebej, paË pa za eno samotipalo in πe to narejno v noviCMOS tehnologiji. Sony jeveliko stavil na CCDtehnologijo, zato je prirazvoju CMOS-a nekolikozaostal, je ta zaostanek nadoknadiltako pri dobavljanju Ëipov za mobilne foto-telefone πirom sveta (od leta 2003 dalje) sedajpa tudi na podroËju videa. CMOS Ëipe ssonyjevo znamko smo najprej videli vljubiteljski kameri PC-1000, nesporno pa sosedaj æe toliko dozoreli, da en sam CMOS Ëipzmore neprimerno veËji barvni in svetlobnirazpon kot sorodno CCD tipalo. Celotnopovrπino lahko izkoristimo pri foto funkciji,kjer si lahko nastavimo nekaj razliËnihformatov in kakovosti zapisa.HC1 ima vgrajen Zeissov objektiv Vario SonatT* z razponom 5,1-51 mm kar znaπa 41-410mm v leica formatu ali izraæanju s svetlobno

moËjo 1,8-2,1, seveda pa sta na voljo πe dvestopnji digitalnega zuma, vse tja do 120x, Ëeje to sploh πe komu pomembno inpremer filtra 37mm . Kameraima tudi stabilizatorslike, roËno

nastavitevbeline, zelosoliden avtofokus zroËno nastavitvijo, meniji so zelo raznovrstniin se opravljajo preko moniorja obËutljivegana dotik. Pri snemnaju si lahko vklopimo tudi70 ali 100 % “zebro”, n a ekran pa si lahkoprikliËemo tudi histogram (krivuljoporazdelitve svetlobnosti posnetka), z obemaelektronskima pripomoËkoma pa lahko dopodrobnosti nadzorujemo snamenje, sevedapa imamo kot dopolnitev tudi roËnenastavitve od º sec do 1/10.000 sec. Za zapis

videa na kamero nam sluæi firewire 1394vhod, za prenos podatkov iz kamere palahko uporabimo isti 1394 kot izhod, atudi kompozitni izhod in S-Video. Tonskizapis je stereo z globino 16 ali 12 bitov,

na kameri pa sta tudi dodatna avdiovtiËa: za zunanji mikrofon in za sluπale.

Fotografija se zapisuje na sonyjev memorystick pro duo 16 MB, za fotografijo pa lahko

vklopimo tudi vgrajeni mini fleπ. ©ibkatoËka kamere je dostop do kasete naspodnji strani (Ëe snemamo s stojala

jo je treba vedno sneti), polnilecbaterije, ki ga priklopimo neposredno na

kamero (le kako lahko polnimo drugobaterijo?) in nadzor avdio funkcij le prekomenijev. Na sreËo je kamera izrednoenergijsko varËna, tako da osnovni NP770 Li-Ion aku zdræi tudi do 45 min intenzivnega

snemanja. Kamera ima tudi vrsto odliËnihdrobnih dopolnitev in funkcij, ki sevedapresegajo amaterski razred, a hkrati omogoËaodliËen HDV zapis, kompatibilnost navzdol(HDV zapis lahko vedno konveritramo v DVzapis pri prenosu v raËunalnik) in πe mnogodobrot, ki presegajo prostor naπega zapisa -zato si Ëez teden dni poglejte na naπi spletnistrani (www.e-fotografija.com) tudi ostalevtise po enotedenskem snemanju, nato pakmalu sledi tudi temo o obdelavi HDV zapisa,ki seveda pomeni izkuπnjo zase. Predvidenaprodajna cena sony HDR-HC1 znaπa okroglih480.000 sit, kar je - upoπtevaje kaj vse ponuja- sprejemljiva cena zu vstop v svet HDV videa.Pa πe to: Sony je na osnovi HC1 izdelal tudiprofesionalni model A1, ki ima nekaj dodatnihavdio funkcij in drobnih dodatnih obogatitevnamenjenih zelo zahtevnim in muhastimuporabnikom imenovanim - profesionalci.Sicer pa je zasnova, tipalo in izvedba obehenaka, le da bo A1 za okroglega tisoËakadraæja. TisoËaka v evrih, lepo prosim! Ampakza tistega ki ve kaj hoËe to menda ne bo prob-lem, ostalim ljubiteljem HDV tehnologije pasvetujem HC1. Za zakljuËek - Ëemu le bizahtevni ljuibitelje ali skromni profi sploh πerabil vse funkcije dvakrat draæje HFX1 alitrikrat draæje Z1? Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË



Canon je predstavil dve zanimivo oblikovane DVD videokameri, DC10 z 1,33 milijona toËk in DC20 z 2,2 milijona toËkin digitalno video kamero MVX4i, ki jo odlikuje tipalo CCDloËljivosti kar 4,29 milijona toËk.Kameri DVD odlikujeta tanko aluminijasto ohiπje debeline47 mm in snemanje video posnetkov ter fotografijneposredno na DVD-je, ki omogoËajo hitro in enostavnopredvajanje na domaËih digitalnih video napravah. Odlikujeju 10-kratna optiËna poveËava, elektronskistabilizator slike, 2,5-palËni zaslon LCD inpodpora pomnilniπkim karticam miniSD.S snemanjem na DVD-je se je moËizogniti nezaæelenemu brisanjuposnete vsebine. Seznam posne-tkov, ki se ga v kameri sprotidopolnjuje, omogoËa takojπnjoizbiro video izsekov, ki jih æe-limo predvajati ali obdelati.Po konËanem snemanju jemoË DVD zakljuËiti vkameri in takoj predvajatina kateremkoli predvajalniku DVD,

Nove Canon video digitalne kamerebrez kaset, presnemavanja, kablov in drugih neprijetnosti.Obe video kameri odlikujejo napredne moænostifotografiranja, kot so posebni fotografski naËini, samodejnoostrenje AiAF v devetih toËkah in tipka Print/Share zaneposredno tiskanje na tiskalnikih, zdruæljivih s tehnologijoPictBridge. Kameri premoreta naËin snemanja z visokoloËljivostjo v πirokozaslonskem naËinu 16 : 9, 10-kratnooptiËno poveËavo, objektiv z vgrajenim pokrovËkom in

elektriËni stabilizator slike za mirne posnetke.DC20 ima vgrajeno luËko za snemanje videav popolni temi in bliskavico za pomoË prifotografiranju. Priloæena programskaoprema za obdelavo videa je namenjenatistim, ki æelijo izraæati svojoustvarjalnost. Vmesnik USB 2.0 omogoËa

hitro prenaπanje filmov infotografij na osebniraËunalnik.V predvajalnem naËinuje dostop do posnetkovpoenostavljen z indeksi-ranjem. Sestavljati in spreminjati je

V letu 2005 se bo v Sloveniji prodalo med 100.000 in 120.000foto kamer, kar pomeni zelo veliko novih uporabnikov, samov letoπnjem letu. Veliko kupcev se bo prviË sreËalo z digitalnimmedijem in to ravno v Ëasu, ko bodo nastopile πolske poËitniceter letni dopusti in bo priloænosti za fotografiranje dovolj navsakem koraku. Velika veËina njih, ki je do sedaj uporabljalafoto kamero na film, je v povpreËju posnela v enem letu dvado pet negativ filmov, razvite fotografije pa shranila v en al-bum. Danes v dobi digitalnih fotoaparatov, pa se je produkcijafotografij enormno poveËala in za lastnika kamere, ki jenevajen dela z raËunalnikom, programi za obdelovanjefotografij in njih shranjevanje, nastopi teæava, kam in kakopregledno arhivirati in do neke mere obdelati fotografije.Programi, kot so Adobe Photo shop, Irfan, Paint shop pro inπe mnoæica drugih, so za veËino njih preobseæni, zahtevajoveliko znanja, ki pa se ga æal pridobi le na dva naËina; kotsamouk, kar pomeni ogromno dela in Ëasa ali pa udeleæba na

Enostaven program za obdelavo fotografij - PICASA 2teËajih, ki pa veËini zaËetnikom predstavljajo æal le stroπek.Naprednejπi foto amaterji, profesionalci, oblikovalci, pa si brezteh orodij kakovostnega dela niti ne zamiπljajo.Aprila 2003 je Google predstavil drugo verzijo programa zaorganizacijo slikovnih datotek in digitalnih fotografij naraËunalniku, Picasa. Program je Google dobil pod svoje okriljes prevzemom istoimenskega podjetja. NekoË plaËljiv programje Google ponudil uporabnikom povsem zastonj in s to potezoje Ëez noË pridobil veliko uporabnikov. Programerji sopoenostavili uporabniπki vmesnik, ki je sedaj povsemprilagojen zaËetnikom. Picasa 2 je takπen program, ki vas bonavduπil takoj, ko ga boste zaËeli uporabljati. Program vambo vaπe fotografije uredil najprej po datumu posnetka natopa jih porazdeli po mapah in vse tudi prikazal v grafiËnoodliËnem vmesniku. Program omogoËa osnovne poprave nafotografijah kot so izrez, korekcija rdeËih oËi, izravnavahorizonta, dodatno ostrenje, pretvorbo barvnih fotografij vËrno-bele, kakor tudi izredno poenostavljeno poπiljanje slikpo e-poπti, ustvarjanje prezentacij in πe veliko drugih funkcij.Glavna znaËilnost, pa je æe tolikokrat omenjena enostavnostuporabe in za amaterske uporabnike veË kot odliËni rezultatipo obdelavi fotografij. Jure Frelih

TeËaj programa PICASA 2 / www.digitalna-akademija.com

mogoËe sezname priljubljenih filmov in fotografij, posamez-ne posnetke pa je mogoËe razdeliti, skrajπati ali zbrisatineposredno v kameri. PloπËo DVD je moË hitro in enostavnozakljuËiti s pritiskom na ustrezno tipko.MVX4i (4MP digitalna video kamera) se lahko pohvali zmoænostjo snemanja videa v πirokozaslonskem formatu 16: 9, vgrajeno bliskavico in pomoæno luËko Mini Video Light,izredno svetlim 2,5-palËnim zaslonom LCD, elektronskim

stabilizatorjem slike (EIS) inreæo za pomnilnike karti-ce SD, na katere shranju-je posnetke v formatih

Motion JPEG inJPEG. MVX4ipodpira funk-

cijo PictBridge,ki s pritiskom na

tipko omogoËa tis-kanje fotografij

neposredno na ustre-znem foto tiskalniku in pre-

nos slik v osebni raËunalnik.

Program Picasa2 nam lahko sluæi kot foto album.

VeËino naπih originalov je treba πe dodatno obdelati...

...Picasa2 nam nudi moænost enostavne korekture.

Mnoæica posnetih fotografij mora biti nekje shranjenih in pripravljenihza pripravo na iztis fotografij. Picasa2 je odliËen program za pripravo inobdelavo fotografij za naπ druæinski album.

Izrez

Æelite vaπe fotografije tonsko πe dodatno popraviti. Sliko lahko spremenitev »B zapis in dodate digitalni filter, kot bi na »B film fotografirali zrdeËim filtrom.

Korektura z zelenim filtrom.



Znanec mi je namignil, da imajo v Kranju komplet RaynoxpredleË. Po tel. pogovoru so mi jih odstopili za en vikend insem naredil par primerjav poveËav, ki jih leËe dosegajo vkombinaciji z DSLR in dodatki, ali v kombinaciji s kompaktnokamero Fujifilm S5000.Poslali so mi dva kompleta in sicer cm-2000 in cm-3500 (lahkosi ju ogledate na linku:http://www.raynox.co.jp/english/35mmacc/egcm2000.htm)

Makro fotografija / PredleËe Raynox

Prvi vtis, ko sem odprl paketa, je bil zelo dober! Za obakompleta je proizvajalec namenil liËen etui in pokrovËke zavsako leËo.Tako bodo leËe tudi po daljπi uporabi brez praskin ostalih poπkodb, ki nastanejo zaradi drgnjenja ob ostaloopremo!Oba sistema imata adapter, v katerega se leËa z æeljenopoveËavo privije, potem se adapter v trenutku namesti naobjektiv. In Ëe mimo prileti ptica, se lahko v sekundispremenimo iz makro lovca v ptiËjega fotografa - in ta lastnostje velikokrat zelo dobrodoπla.Dioptrije in teh. podatke lahko najdete na zgoraj omenjenemlinku - o sami ostrini lahko povem samo, da je odliËna!

Globinska ostrina se s poveËavo manjπa, vendar je ostrinamotiva, ki je v podroËju dof-a, zelo dobra. Ko sem primerjalfotografije, narejene z obrnjenim objektivom, so bile porobovih vse ukrivljene in popaËene, pri teh predleËah pa jeravno in ostro od roba do roba.LeËe poberejo kar nekaj svetlobe in je uporaba bliskavicezaæeljena. Par posnetkov, ki sem jih posnel s Fujijem s5000,je sicer brez umetne doosvetlitve, vendar so bili pogoji resdobri.Vse fotografije so samo pomanjπane in brez izrezov - zaobËutek, kake poveËave se lahko z leËami doseæejo.

Robert Krajnc

Fotografija, posneta z Nikon D70 in Sigmo 105: Dodana predlea Raynox 12

Dodana predleËa 24 in πe fotografija, posneta z Kenko makro obroËki in predleËo +12:

fuji s5000, 1/180 sek, f8, iso 200

Fujifilm s5000 , 1/850 sek, f5.6, iso 200



Predavanje 7.9. / www.digitalna-akademija.com

Matjaæ Intihar / V 4 urah skozi PhotoShop

T»R reklama dodano

Æe od nekdaj velja, da se fotografija ne konËa popritisku na proæilec, ampak se takrat πele zaËenja.V analognem svetu πe danes mnoæica fotografovmisli, da kar so posneli na film bo tudi kot konËnafotografija ali tiskovina. To miπljenje je vedno bilozmotno, saj je takrat nastala samo “latentna”nevidna slika. Pot do nam vidne in predvsemkakovostne fotografije pa je bila πe dolga. Le dajim tega poklicni “pripravljalci” fotografij za konËenpogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismo nitirazlagali. »e se je za fotolaboratorij vedelo, da setam “nekaj” obdela v smislu barvne korekture, pase za grafiËno tehniko, predvsem za obdelavodiapozitivov preko izdelave barvnih izvleËkov, natoskeniranja nikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavneosebe, ki dokonËajo in doloËajo kakπen bofotografov konËni izdelek. In v tej fazi obdelavefotografije se je lahko v zelo veliki meri vplivalo nakonËn izdelek, to je fotografijo. Lahko celo v takoveliki meri, da smo se æe spraπevali, kdo je splohavtor fotografije.Tudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografi samiizdelovali »B kot barvne fotografije. Le tako si lahkosvojo osebno zaËetno misel kako po pritisku naproæilec dokonËati fotografijo tudi izpeljal. Raznetehnike obdelave fotografij v klasiËni temnici sodanes æe povsem pozabljene. Le redki si πe samipreko poveËevalnika osvetlijo na svetlobo obËutljivpapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëasosvetlitve, senËijo doloËene dele na sliki, pripravijokemikalije, razmiπljajo o temperaturi in hitrostirazvijanja itd. Ja res je, æe s to tehniko smopredelovali original do veËje vπeËnosti! Ne misliti,da se v analogni tehniki pa ni niË spreminjalo odmotiva, pritiska na proæilec do konËne fotografije.

Zelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografije izpapirja ali filma æe pred 20 leti digitalizirali in jihlahko dodatno obdelovali. Takrat se o digitalniobdelavi slike πe ni govorilo. ©e 10 let nazaj so leredki opazili, da je veËina naslovnic na revijah,plakatih, prospektih povsem drugaËnih od tistegakar kaæe realni svet in je fotograf posnel ter oddaluredniku. Danes se za vsako “Ëudno” fotografijorazmiπlja, “ta je pa digitalno obdelana”! Novidigitalni fotografi niti ne vedo, da se solarizacijo,mehko risbo, kontrast slike, razne efekte inpredvsem efekt zoomiranja, da doseËi tudi drugaËekot preko digitalne obdelave.In tako pridemo do spoznanja, da je “digitalnatemnica” to je obdelava fotografij po digitalnempostopku med nami æe veË kot 30 let, vendar leredki to vedo. Sam sem v digitalizaciji slike æe 28let. KlasiËna temnica, kjer se slika obdeluje vpopolni temi ali pri zeleni, rdeËi ali rumeni luËipovsem izgublja veljavo. Danes fotografi iz “teme”prihajajo na “svetlo”. MoË digitalne temnice jeizredna in ko enkrat spoznamo njene moænostispoznamo, da fotografija lahko povsem na novozaæivi.

Namen delavnicePredavanje PhotoShop v 4 urahPhotoShop v 4 urahPhotoShop v 4 urahPhotoShop v 4 urahPhotoShop v 4 urah je namenjempredvsem vsem tistim, ki obvladajo “klasiËnotemnico” ali pa programe za obdelavo fotografijπele spoznavajo. Prvi morajo predvsem izgubitistrah pred novostjo in miselnostjo, da je πe vednoprimerneje uporabljati kemikalije. Oziromaspoznati morajo, da ni niË drugaËe kot je bilo.Fotografija πe vedno ostaja fotografija. Le pot dokonËnega izdelka je modernejπa.

Drugi pa, da spoznajo kaj vse nam program zaobdelavo fotografij nudi. Na ta naËin pa tudispoznamo, ali nas bo “digitalna temnica” zasvojilaali bomo svoje fotografije raje prepuπËali vobdelavo drugim. Tudi v tem primeru pa bodo vsajspoznali vse prednosti in zmoænosti programa inna ta naËin znali razloæiti drugim kaj si pri obdelavifotografije æelijo.©e pomembneje pa je, da spoznamo, kaj nam“digitalna temnica” sploh omogoËa. In nudi namzelo, zelo veliko. Celo tako veliko, da je pogled nafotografijo iz “klasiËnega” pogleda æe povsemnapaËen.Program PhotoShop poznamo æe 18 let. Posebneprograme, ki so se uporabljali ob boben skenerjihin so nudili πe marsikaj kar danes niti najnovejπiPhotoShop CS2 ne nudi, æe dosti let prej (Hell -DaVinci). Lahko pa zatrdim, da program PhotoShopπele sedaj pridobiva povsem fotografska orodja.Do sedaj je bil namenjen v prvi vrsti grafiËni tehniki.Spoznali pa bomo πe, da vse kar nam je nudilaklasiËna temnica nam preko drugaËne tehnikeobdelave nudi PhotoShop. Le, da se sedaj tonskekorekture, gradacija in razni efekti opravijo nadrugaËen naËin. Res, da so program programiraliprogramerji. Toda tudi poveËevalnik in ostaloopremo niso naredili fotografi. Vedite pa, da je priprogramiranju poleg programerja sedelstrokovnjak, ki obvlada obdelavo fotografije, tudiklasiËne. In tako bomo zelo kmalu spoznali, da je“digitalna temnica” zelo podobna klasiËni, le daje sedaj naπa temnica namesto posebna soba,kopalnica ali garaæa v kateri je poveËevalnik,kemikalije in banjice za razvijanje, kar delovniprostor za naπo raËunalniπko mizo. Poleg

raËunalnika in programa PhotoShop, potrebujemosamo πe zaslon kjer vidimo vsa orodja in pa “miπko”s katero vsa orodja tudi opravljamo.

Vsebina delavniceSpoznali bomo program PhotoShop CS2 ododpiranja in arhiviranja fotografij, preko osnovnihkorektur, izrez, rotiranje, enostavnih tonskihkorektur, kako poseËi v zahtevnejπe korekture,katere uporabiti ob doloËenih zahtevah,selektiranju doloËenih delov in moænost le njihoveobdelave, odstranjevanje moteËih elementov,dodajanje slike v sliko ali samo del motiva iz drugeslike, kako interpolirati fotografije, jih dodatnoostriti, pripraviti za osvetljevanje v fotolaboratorijuali tiskanje s tiskalniki in mnoæico efektov, ki namomogoËajo dodatno spreminjati fotografijo tudiglede izrazne vrednosti.V zadnjem delu predavanja pa si bomo obpredelanih fotografijah ogledali do kam lahko πeseæe digitalna obdelava fotografije.Spoznajte “digitalno temnico”, spoznajte kaj namnudi program PhotoShop CS2 in πe korak bliæeboste “novi” fotografski revoluciji. Le na tak naËinboste izgubili strah pred novo tehnologijo in popritisku proæilca samim posegom v fotografijo.

Predavanje bo Predavanje bo Predavanje bo Predavanje bo Predavanje bo v Ëetrtek 7. Septembra 2005 obv Ëetrtek 7. Septembra 2005 obv Ëetrtek 7. Septembra 2005 obv Ëetrtek 7. Septembra 2005 obv Ëetrtek 7. Septembra 2005 ob17.00, v prostorih Digitalne Akademije.17.00, v prostorih Digitalne Akademije.17.00, v prostorih Digitalne Akademije.17.00, v prostorih Digitalne Akademije.17.00, v prostorih Digitalne Akademije.

Informacije in prijaveTel.: 01/524 60 33 ali po elektronski poπti:[email protected]Ë na www.digitalna-akademija.com

Matjaæ intihar



Osnove in tehnike fotografiranja IX.delFotografirajmo v planinah in gorahSmo na koncu poletja pa vendar se najlepπiizleti v planine πele zaËenjajo. Po izjavinaËelnika slovenske gorske reπevalne sluæbeje pozno poletje in jesenski Ëas najlepπi innajvarnejπi za obisk visokih gora in planin. VseveË je planincev med nami, ker mestni Ëlovekbeæi v gore, v Ëisto naravo, da se nauæijesveæega zraka in nabere novih moËi. S takihizletov æelimo prinesti posnetke, ki nas bodospominjali na lepa doæivetja in nas vzpodbujalik novim podvigom.Osvojiti vrhove, na primer Triglav, Jalovec indruge, ki jih je pri nas kar precej, so podvigi, kiterjajo nekaj pripravljenosti in kondicije. Zatoje prav, da si zabeleæimo in prinesemo v dolinospomine in dokaze o naπih uspehih. Hkrati namgorska narava ponuja neπteta preseneËenja inmotive, ki so neponovljivi, zato naj kamera vnahrbtniku ne manjka. Danaπnja tehnikadigitalne fotografije nam z skoraj neπtetimimodeli digitalnih kamer omogoËa, da si vsaklahko prinese v dolino zapis o svojih podvigih.Fotografije pa morajo biti dobro posnete, ker

so izleti neponovljivi, posebej πe, Ëe smo turoopravili v ekipi kakπne odprave v tuja gorstva.V tem primeru so posnetki πe posebnodragoceni.V dosedanjih sestavkih smo æe veliko sliπali oraznih vrstah motivov. Tudi planine sem æeomenjal, a le mimogrede. Tokrat bi vas πeposebej opozoril na nekatere zelo vaænepodrobnosti pri snemanju v gorah. Ne smemopozabiti, da so razmere v gorah drugaËne kotv dolini. Saj zato tudi tako radi zahajamo tjagor. »isto ozraËje vpliva na fotografijo,predvsem na kontrast, ki ga v dolini nismo veËvajeni. Za barvne posnetke preteænouporabljamo korekcijski filter sky-light 1A ali1B, ki zadræuje UV æarke in zmanjπa uËinekmodrih æarkov. Rekli boste, da imamo pridigitalni fotografiji izravnavo beline, vendar toni isto. »e hoËemo pravo vzduπje v gorah, jeboljπa korektura s sky-light filtrom, pri tem paimamo πe zaπËito prve leËe pred mehanskimipoπkodbami in vremenskimi neprilikami. »e papoletna vroËina tudi v gore zanese mrË in zastre

pogled, je uporaben πe polarizacijski filter. Pritem pa pozor na merjenje skozi objektiv!Zahteva namreË uporabo cirkularnegapolarizacijskega filtra, ker bo v nasprotnemprimeru osvetlitev napaËna.Svetlobe ponavadi ne primanjkuje, zatosnemamo z niæjimi vrednostmi ISO. Posebnopri kompaktnih kamerah vam bo pri viπjihnastavitvah (400 ISO) hitro zmanjkalo zaslonkin Ëasov, in rezultat bodo preosvetljeniposnetki. Teh se pa tudi v PS obiËajno ne dareπiti.Æal pa onesnaæen zrak prodira vse viπje v gore,kar vpliva na jasnost slike, to je πe posebejopazno pri digitalnem zapisu slik v sredogorju,ki obiËajno zahteva πe naknadno obdelavo vPS. Zato ni odveË napotek, da so najlepπiposnetki v zgodnjem jutru in po deæju, ko jeozraËje πe Ëisto. V visokih gorah z veËjimisneæiπËi pa imamo problem visokih kontrastov,kar reπujemo s prehodnimi nevtralno sivimifiltri. Te z malo vaje odliËno uporabljamo prizrcalno-refleksnih kamerah medtem, ko

moramo za kompaktne in hibridne kamereuporabiti posebne nosilce ali adapterje zapritrditev filtrov. Zaradi uporabe raznih filtrovin naknadne obdelave slik v PS ni odveËomeniti, da uporabljajte najviπjo loËljivost,katero vam omogoËa vaπa kamera - ni nujnoda je to RAW. Za dokumentarne posnetkezadostuje JPG zapis; temu primerno pa sevedatudi kartico veËje zmogljivosti, vsaj 512 MB.Seveda ne smemo pozabiti na polne baterije,ker bo bolj æalostno, Ëe vam bo kamera nehaladelovat sredi zanimive ture.Danes praktiËno ni veË fotoaparata brezvgrajenega svetlomera. To nam zelo olajπadelo, vendar moramo za dobre posnetkeveËkrat upoπtevati lastne izkuπnje in uporabitikorekture osvetlitve. Izkuπnje nam sËasomapovedo, kdaj moramo posnetek podosvetliti alinadosvetliti. To πe posebej velja in moramoupoπtevati pri velikih svetlih povrπinah,kakrπne so zaplate snega, skale ali celo obojeskupaj. Velike teæave nastopijo prifotografiranju v stenah, ki so veËinoma v senci,

V planinah v veËini primerov puπËamo malo neba nad horizontom, ker je gorska pokrajina glavni motiv. Tupogled na megleno morje s poboËja Blegoπa.

Tu se nad meglenim morjem ostro odraæajo gore v protisvetlobi.

©ele protisvetloba pokaæe ostre strukture spihanega snega na Sneæniku.V poznem poletju po daljπem lepem vremenu nastopi mrË, zato bi moral uporabiti pola-filter, ali pa prehodninevtralno sivi filter, da bi zatemnil nebo.



vrhovi pa v soncu. V takih primeri je kontrasttako velik, da celo uporaba bliskavice zadoosvetlitev plezalca ni odveË; seveda Ëe jedovolj blizu. Sami se moramo odloËiti, ali jepomemben plezalec ali celoten motiv.Vsekakor pri teh svetlobnih nasprotjih in protinezaæelenim odbojem pri snemanju vprotisvetlobi zelo pomaga sonËna zaslonka.©e nekaj o kameri. VËasih so hodili snematplaninsko fotografijo z velikimi kamerami, kiso nujno potrebovale dober stativ. ©e zdaj nemoremo mimo kakovosti velikoformatnih insrednjeformatnih kamer pri panoramskih

posnetkih. No danes to reπujemo s funkcijopanoramskega snemanja æe pri malo boljπihkompaktnih kamerah, kjer naredimo zaporedjeveË posnetkov, potem pa to v PS zdruæimo veno panoramo. Tako je veËino fotografov vgorah opremljeno z maloformatnimikamerami, kar nemalokrat narekuje æezahtevnost ture in teæa ostale opreme. Zadokumentarno in manj zahtevno fotografijo jedobra æe skoraj vsaka kompaktna kamera,Ëeprav imajo prednost kamere s πirokim kotomsnemanja, ker je na bolj ozkih planinskih potehobiËajno malo prostora. Gore so vedno bolj

zanimive v svoji πirini in viπini, detajli pa sosamo za poæivitev ture. Zato ne bo odveË, dahribovci izberejo tak razpon zooma, da ima vsvojem obmoËju πiroki kot pa tudi mali tele zasnemanje detajlov,n.pr. roæic, kar pa omogoËa

tudi skoraj pri vseh kamerah prisotna makrofunkcija.Za resnejπe fotografe, ki bi radi gore in planinepodali tudi malo bolj doæiveto, pa jezrcalnorefleksna kamera skoraj zakon.

Kljub mrËu pa lahko brez pola-filtra posnetek izboljπamo s snemanjem pri stranski svetlobi in s planinkama v prednjem planu. Tudi tu nam za boljπe podajanje globine sluæita planinca v prednjem planu, kjer tudi barvno popestrita sliko.

Na sliki v gorah nam vedno motiv poæivijo ljudje in pa soËni oblaki. PtiËja perspektiva vedno ne daje pravega vtisa strmine, v tem primeru za to poskrbita planinki v perspektivnem pomanjπanju.

©iroki kot objektiva omogoËa tudi v steni veË informacijin ustrezno dinamiko.

Tudi v gorah poskrbimo za primerno kompozicijo indinamiko. Soplezalka v Hanzovi smeri Prisojnika.

Za poudarjanje globine slike lahko uporabimo tudi kakviharnik, v naπem primeru pa novi kriæ na Potoπkem stolu.

Na vrhu Prisojnika so pogled proti Pelcem popestrileplaninske kavke. Tudi tu bi priπel prav pola-filter.



FOTO GO AJDOV©»INALAVRI»EV TRG 8

AJDOV©»INAtel.: 05/368 15 80

e-mail: [email protected]

Foto ateljePavπiË Zavadlav

Metod Zavadlav s.p.Ob parku 1, 5250 Solkan

tel.:05/300 56 52e-mail: [email protected]

Pri spominskih posnetkih postavimo planince tako, da gledajo v sliko in ne v kamero, da na ta naËin zakljuËijo zgodbo. V beli zimski pokrajini motiv poæivimo z barvito opravljenimi planinci.

Kadar pa hoËemo biti na posnetku tudi sami, pride prav funkcija samosproæilca in mali stativ. Vendar tudi tukomponiramo tako, da imamo v ozadju gorsko panoramo.

V gorah nas vedno Ëakajo kakπna preseneËenja, zato pride prav tudi vgrajena bliskavica. Ledena jama naDurmitorju.

Gorsko cvetje je hvaleæen motiv in lepa popestritev dokumentacije izleta. To nam omogoËajo tudi kompaktnekamere, kjer motiv lovimo na zaslon, da se izognemo paralaksi.

Cvetje moramo obiËajno malo podosvetliti, ker trava ne da pravih informacij svetlomeru in bi bile planikepreosvetljene.

Ta nam omogoËa menjavo objektivov inuporabo raznih pripomoËkov, kar nam prideprav pri vseh vrstah naravoslovne fotografije.

Tu mislim na floro in favno v gorah, kar semopisal æe v temi “Fotolov”. Ne nazadnje tifotografi æelijo svoje posnetke tudi kje

razstaviti ali objaviti, in ker je taka opremadraga, seveda tudi træiti. Torej Ëe na kratkoponovimo. Za dokumentacijo naπih izletov

zadostujejo æe obiËajne kompaktne kamere. Zatiste pa, ki bi radi nekaj veË, je vaæno v kakπnenamene vse bodo svoje posnetke uporabili inza katero zvrst fotografije se bodo odloËili. Tonaj bo tudi vodilo pri nakupu tipa kamere.O zaπËiti fotografske opreme v gorah in drugihokoljih bom pisal v posebnem poglavjuprihodnjiË.Nekaj primerov planinske fotografije in njenekompozicije si lahko ogledate na objavljenihposnetkih. Oskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencVsi posnetki so bili narejeni s kompaktnimi digitalnimi kamerami.

FOTO BELVEDERE»EVLJARSKA 23

KOPERtel.: 05/627 12 45

www.fotobelvedere-sp.si



Z nakupom katerega koli Canon kamkorderja se lahko udeleæite brezplaËnega izobraæevanja na Canonakademiji - smer domaËi video.Za kvaliteten domaËi video pa poleg znanja potrebujete tudi dodatno raËunalniπko opremo, zato vambomo ob obisku teËaja podarili πe programsko opremo za obdelavo videa Pinnacle Studio 9 SE in komplet“Firmwire” za povezavo kamkorderja z raËunalnikom.

eFoto 19 012 print - e-fotografija.com · e-Fotografija! Velika veËina takrat najbolj glasnih...

Documents

Transcript of eFoto 19 012 print - e-fotografija.com · e-Fotografija! Velika veËina takrat najbolj glasnih...