PhotoShop uËilnica - VIII.del -Fotografija · PDF fileRevija za digitalno fotografsko...

Test obËutljivostipomnilnih kartic

w w w . e - f o t o g r a f i j a . s i

e-FotografijaRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje april - maj 2007 letnik 6 πt.29IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov ISSN 1580-9935

PhotoShop uËilnica - VIII.del

- Osnovni teËaj fotografije

- Fotolov Bavarski gozd

- Pohodniπka fotografija

- Portretna fotografija

- PhotoShop v 4 urah

- Plesna fotografija z bliskavico

- veË na www.e-fotografija.si

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

®

Foto kolesarsko potepanje

Spoznajmo lastnokompaktno fotokamero!

Podatek bit na toËkobit na toËkobit na toËkobit na toËkobit na toËko (bpp - Bit Per Pixel)pove πtevilo bitov na posamezen RGBbarvni kanal. 8-bitni zajem po barvnemkanalu, skupaj daje 24-bitno globino (3x8).

Ravnine so æe navsezgodaj zamenjali karzajetni vzponi in spusti, vedno znova papogled sega proti Tihemu oceanu.

Z e-Fotografijo na foto delavnice in izlete

Pred 30 leti so hobi fotografi lahko prviËspoznali objektive s spremenljivogoriπËnico oziromatako imenovanezum objektive.V πali smo jimrekli tudi"gumasti"objektivi.

Foto teËaji / Foto izletiOsnove optike IV.del

Vemo, da ima tudi svetloba v razliËnihsnoveh razliËne hitrosti, njihovo razmerje shitrostjo v vakumu pa oznaËimo z lomnimkoliËnikom n.

Danes preizkuπati pomnilniπke karticesamo s kamero ali Ëitalnikom in zraËunalnikom ni veË v modi.

Preizkusili smo

zaËetek 24. maja

25 - 27. maj (vikend delavnica)

12. maj

6. maj

10. maj

10 in 12.maj (dvodnevna)

Spoznajte svojo lastno foto opremo inosnovne tehnike fotografiranja v praksi!Tu so Ëudoviti dnevi za fotografiranje. Bliæa se Ëas izletov, potovanj,dopustov, oziroma vseskozi je obilo moænosti za fotografiranje, vi pa kljubpazljivemu prebiranju navodil πe niste naπli kako v pravi meri upravljati skamero in zajeti prave motive. Si æelite skupaj s predavatelji e-Fotografijespoznati svojo opremo in jo preizkusiti ob praktiËnem delu? Prijavite sepreko www.e-fotografija.si/tecaji/ na praktiËno fotografsko delavnic0 15.,23., ali 29. maja s priËetkom ob 17h. (delavnice bodo organizirane tudi v juniju in v razliËnih krajih)

Pridruæite se nam!

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com


Bese

da u

rednik

a

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografija

tudi popoπti!naroËite jo lahko

preko prijavnice na

www.e-fotografija.si

(plaËa se poπtnina)

starejπih πtevilk ni na voljo!

Fotografija je hobiLetos je æe 32. leto odkar sem spoznal, da je fotografija hobi. Pred menoj je to spoznalo na milijone ljubiteljevfotografije, saj jim je æe leta 1888 George Eastman, bolj znan kot oËe Kodaka omogoËil enostavno fotografiranjein izdelavo fotografij. Leta 1976 smo prijatelji ustanovili Foto klubu DLT Papirnice VevËe. ©e kot vajenec v Delusem bil ustanovni Ëlan Foto sekcije Delo, pred 10. leti Foto kluba AT Canon, danes preimenovanega v klub zimenom, ki ima pri nas najdaljπo tradicijo, Foto klub Ljubljana in sedaj je v fazi registracije Foto klub e-Fotografija.Bralci revije, udeleæenci foto delavnic in teËajev so si tako kot pred leti jaz sam zaæeleli veË znanja, predvsempa fotografskega druæenja. In Foto klub je pravo mesto za to. V Sloveniji je v skoraj vsakem kraju Foto klub.Imajo zelo razvito klubsko delovanje, veËina jih sodeluje preko Foto zveze Slovenija. Seveda pa je digitalizacijav fotografiji tudi tu prinesla nove trende. Novim fotografom ni toliko do tega, da bi svoje fotografije poπiljalina razstave in s pomoËjo toËk pridobivali foto nazive. Novi fotografi si æelijo predvsem druæenja, ËimveË skupnihfotografskih praktiËnih druæenj in njim ter njihovim bliænjim vπeËnih fotografij.

Knjiga je namenjena vsem fotografom,ki noËejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijoseznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike priizdelavi fotografij predvsem iz praktiËnega izhodiπËa.

MISLI DIGITALNO!Matjaæ Intihar

Knjigo lahko dobite v vseh poslovalnicah

Comtron in ComshopMariborTræaπka cesta 21Trg Svobode 5

LjubljanaBTC hala 9 in BTC City Park©iπka Mercator center

CeljeMariborska 100(City Center Celje)

KoperFerrarska ulica 100

Murska SobotaObrtna ulica 28

Novo MestoLjubljanska 27 Center BTC

Slovenj GradecRankova ulica 4a(PC Mercator)

VelenjeKidriËeva cesta 2b

Nova GoricaIndustrijska 6(Mercator center Kromberk)

LesceRoæna dolina 51

e-Fotografija - april, maj 2007 3e-Fotografija - april, maj 2007 3e-Fotografija - april, maj 2007 3e-Fotografija - april, maj 2007 3e-Fotografija - april, maj 2007 3

Sam imam æe 11 letne izkuπnje s pouËevanjem fotografije, tehnike, kot foto delavnicami. Preko revijeMoj Hobi sva z mednarodnim mojstrom fotografije Oskarjem Dolencem izvedla veliko πtevilo fotodelavnic in teËajev. Vse kar se je dogajalo v prejπnjih letih pa je bila samo priprava na danaπnjo pravo“invazijo” fotografov in njihove æelje po znanju. Prav zato lahko sedaj z Oskarjem kot z ostalimi fotografi,ki si æelijo pokazati svoje znanje preko izobraæevanj s pomoËjo e-Fotografija revije in spletne straniobvestimo fotografe o njihovi moænosti udeleæiti se teËaja, foto delavnice ali samo sodelovanja v Fotoklubu. Zanimanja je zelo veliko. Zato me veseli, da lahko tudi sam preko hobija kot mojega poklicnegapraktiËnega dela danes lahko to znanje podajam naprej. Ko sem pred 31. leti prviË stopil na grafiËnoπolo in videl skener ter ga spoznaval, si niti v sanjah nisem predstavljal, da je med nami “digitalnafotografija” in da se uËim in delujem na napravah in tehniki, ki danes hobi fotografu dajejo tolikouæitkov. Obenem pa mi je prav zaËeten hobi iz osnovne πole in kasneje poklic, ki ga opravljam πe danes,πe vedno hobi. Le razπiril sem ga πe bolj na pouËevanje. Kar sem sam spoznaval 32 let, pa nekateridanes to s pomoËjo teËajev in interneta spoznajo v nekaj letih. Prav vesel sem, ko vidim na druæenjih,teËajih in delavnicah fotografe, ki zelo na hitro osvojijo nova znanja in jih prenaπajo v prakso. Digitalizacijaje prinesla neverjeten napredek v fotografijo. ©e toliko bolj me veseli, da sem v tej tehniki poklicno æe31 let in da mi je to delo πe vedno ostalo kot hobi. Naj bo fotografija hobi tudi vam. Ujemite posebnetrenutke za veËnost! Kasnejπi rodovi vam bodo hvaleæni za vaπe zajete spomine. Ujemite trenutek!

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.si

Spoznajmo lastno digitalno kompaktno kamero - II.delZbrani Ëlanki o fototehniki in osnovah

4 e-Fotografija - april, maj 20074 e-Fotografija - april, maj 20074 e-Fotografija - april, maj 20074 e-Fotografija - april, maj 20074 e-Fotografija - april, maj 2007

V prvem delu ste spoznali osnovne lastnosti,na katere morate biti pozorni pri nakupukompaktne digitalne kamere, oziroma pasti,ki vas Ëakajo ob prvem spoznavanju z lastnokamero. Pomembno je vedeti, da podrobenpregled navodil odkrije marsikatero dobrolastnost in moænost preprostegafotografiranja. RazliËna ohiπja prinesejorazliËne uporabniπke moænosti æe povelikosti, materialih in ergonomiji kamere.Poæreπnost digitalne kamere glede energijevam ob napaËni izbiri baterij lahko πe kakozagreni fotografiranje. Pomnilne kartice sovse zmogljivejπe in tudi tiste z viπjokapaciteto cenovno vse dostopnejπe.Spoznali ste, da imajo kamere razliËneosnovne gumbe, kot je npr. tisti za vklop aliizklop. V drugem delu pa so predstavljenenove lastnosti kamer, ki vam lahko glede nanaËin fotografiranja in za glavne motivepridejo πe kako prav, Ëe jih znate izbrati inizkoristiti vse moænosti. Tudi v tem delu, pravtako kot v naslednjih, poudarjam, da ponakupu kamere dobro preberite navodila.Povedo vam vse o nastavitvah kamere in tudio tem, kako laæje in bolj kakovostno zajetimotiv. Moji zapisi naj vam samo olajπajorazumeti katero od moænosti kamere ali celo,na kaj morate biti pozorni pri izbiri.

BliskavicaBrez svetlobe (elektromagnetnegavalovanja) ni fotografije. NatanËnejepovedano, brez elektromagnetnegavalovanja, ki vzpodbudi delovanje tipala (nafilmu sproæi kemiËno reakcijo), ni fotografije.V hobi fotografiji se osredinimo predvsem naËloveku vidno svetlobo (vidimo samo pribl.40 odstotkov celotnega valovanja) oziromana elektromagnetno valovanje od 400 nm do700 nm, ki ga razpozna center v naπihmoæganih. Seveda poznamo πe naËinezajema v drugih elektromagnetnih spektrih.Nekateri hobi fotografi se preizkusijo tudi vzajemanju IR (infra rdeËega)elektromagnetnega valovanja. Takrat nafotografijo vpliva πe infra rdeËi spekter. Toda,ko je vidne naravne ali umetne svetlobepremalo, hobi fotograf æe ve, da lahkoposeæe po dodatnem viru svetlobe, to jebliskavici ali v fotografskem æargonu blicu oz.fleπu.Glede uporabe bliskavice in njeneuporabnosti boste sliπali veË mnenj. Sofotografi, ki dodaten vir svetlobe na kamerinaravnost oboæujejo, in so tudi taki, zakatere je neposredna svetloba iz kamerepovsem nemogoËa za uporabo. Kljub vsemupa bliskavica na kameri omogoËi fotografirati

takrat, kadar drugaËe ne bi bilo mogoËe.Svetloba bliskavice prav zaradi njene pomoËilahko πe kako koristi tudi v povsem sonËnemvremenu. Ker govorimo o uporabikompaktne kamere, se bom osredinil samona æe vgrajene bliskavice. VeË o dodatnihbliskavicah sem æe opisal v 1010101010 πtevilki revije.Pred manj kot 30 leti so zaËeli v kompaktnekamere vgrajevati tudi dodaten izvorsvetlobe, bliskavico. Uporaba je bila prinekaterih kamerah samodejna, pri drugih jebilo treba bliskavico roËno vklopiti. VeËinafotografov je bliskavico uporabila samo medfotografiranjem v slabih svetlobnih pogojih.Da je bila uporaba bliskavice povsemrutinsko opravilo, brez razmiπljanja o tem,

kako jo sploh izkoristiti, so pokazale æefotografije, ki jih je fotograf odnesel izfotolaboratorija. VeËino vklopov bliskaviceje urejala avtomatika, o uporabi bliskavicepa se med druæinskimi fotografi ni velikogovorilo in pouËevalo, zato skoraj ni bilofotografije portreta brez uËinka rdeËih oËi(Ëlanek o uËinku rdeËih oËi je v 2626262626 πtevilkirevije), prav tako brez uËinka dvojnegaportreta, ko se je za njim na steni zarisalatemna senca. Vemo æe, da je uËenjefotografskih veπËin z uporabo digitalnekamere mnogo preprostejπe kot vËasih zanalogno. Zato vam bo nekaj nasvetov zauporabo bliskavice in njeno korigiranje lahkopriπlo prav. Ko se pojavi ena izmed napak,

Æe prve digitalne kamere, ki so konec 90-tih vstopale med hobi fotografe so nudile bliskavico.


Bliskavico uporabite predvsem takrat kadar je glavni motiv v moËni protisvetlobi.


prenastavite delovanje bliskavice, infotografija bo takoj boljπe kakovosti.Ob prihodu digitalnih kompaktnih fotokamerna trg nobena ni bila oziroma je πe zdaj brezdodane bliskavice. Na zaËetku so bile teæavenjene uporabe enake kot s filmskimikamerami. Vklopila jih je avtomatika, izraæenje bil uËinek rdeËih oËi, prav tako sence vozadju ali preosvetljenost doloËenih detajlovna sliki.Podjetja so kaj hitro spoznala, da je treba vnavodilih bolj poudariti tudi pravilnouporabo bliskavice. Nekatera so v kamerevgradila celo programsko moænost popravkauËinka rdeËih oËi. Vsi raËunalniπki programikot sodobni fotolaboratorijski stroji pa namtudi nudijo to moænost. Tako so danes s temifunkcijami tudi druæinski fotografi dobilimoænost izboljπanja kakovosti svojihfotografij.Na kameri je pod ikono "strele" gumb, skaterim upravljamo bliskavico. Lahko joizklopimo, vklopimo, dodamo funkcijo za

izogibanje uËinku rdeËih oËi (veË predbliskovali vklop luËke), korigiramo moË svetlobe.Nekatere nam celo omogoËajo vklop uËinkaekspozicije na drugo zavesico zaklopa.VeËina kamer omogoËa tudi programskonastavitev fotografiranja z bliskavico a s πevedno dobrim zapisom ambientalnesvetlobe. Tudi druæinski, popotniπki oz. hobifotografi danes vse bolj uporabljajobliskavico samo za doosvetlitev motiva.Vedeti je treba, da se bliskavica uporabljatudi pri moËni sonËni svetlobi. Tako lahko naportretu izniËimo moËne sence ali osebo oz.predmet v senci sploh prikaæemo, Ëe je vozadju moËna sonËna svetloba.©e nekaj o moËi bliskavice. MoË bliskaviceizraæamo z vodilnim πtevilom (v angleπkihprospektih oznaËeno z Gn. (Guide number)).V kompaktnih kamerah je moË bliskavice od10 do 15 pri ISO 100. To pomeni, da Ëe samiali kamera nastavi obËutljivost (ISO) na viπjovrednost, zviπamo tudi vodilno πtevilo (ISO200, 20 do 30).

Kaj pa vodilno πtevilo pove? »e ima kamerapri ISO 100 vodilno πtevilo 10, lahko prizaslonki f/4 zadovoljivo fotografiramo motiv,ki je oddaljen najveË 2,5 m.

IzraËun je preprost.

10 Gn : f/4 = 2,5 m (ISO 100)20 Gn : f/4 = 5 m (ISO 200)

Ali drugaËe, na podlagi moËi bliskavice inoddaljenosti motiva lahko izraËunamopotrebno zaslonko.

10 Gn : 5 m = f/2 (ISO 100)40 Gn : 5 m = f/8 (ISO 400)

Seveda je danes vodilno πtevilo za hobifotografa koristno samo πe za to, da vprospektu lahko oceni moË bliskavice. Vsekamere danes æe samodejno izmerijovpadno svetlobo bliskavice in same nastavijovse parametre - od Ëasa, zaslonke inobËutljivosti. Vsekakor pa ne raËunajtepreveË, da boste z vgrajenimi bliskavicamilahko fotografirali bolj oddaljene motive.Sploh pa se spomnite bliskavico izklopiti, ko

fotografske tehnike www.e-fotografija.si/clanki/

MoË svetlobe pada s kvadratom razdalje. Ostrenje je bilo na sredini in kamera je izraËunala pogoje za dobro osvetlitev.Toda prednji del je preosvetljen, roka zadaj æe pretemna. Svetloba iz bliskavica nam ni vedno dober zaveznik.

Pri fotografiranju z bliskavico pazite, da je v temnih prostorih motiv Ëimbolj enakomerno oddaljen od kamere inbliskavice. Kratek Ëas bliska in njegova moË nam omogoËata posneti ostro in z barvami zasiËeno sliko.

Brez in z bliskavico. Uporabite svojo bliskavico za do osvetlitev motiva. Slika bo vπeËnejπa.


Adobe PhotoShop “uËilnica” VIII.delKaj pomeni bit na toËko?Diapozitivni film od vseh analognih barvnih zapisovalnihmedijev premore najπirπo lestvico tonskega zapisa, celo vpoËrnitveni vrednosti filma 3,6 D. Fotografija z negativnegafilma ima æe slabπi tonski zapis, saj njena poËrnitvenavrednost ne presega 2,2 D. Toda to sta analogna zapisa. Zapisbarv je veËplasten, osnovne barve so zapisane druga zadrugo in po tonski kakovosti analogni zapis presegadigitalnega. S kemiËnimi reakcijami na filmu po osvetlitvi inz razvijanjem gradimo tako tonske kot barvne vrednosti.V digitalni tehniki zapis tonskih vrednosti in barv potekadrugaËe. Tipalo v digitalni kameri ali v skenerju jeizpostavljeno svetlobi, odbiti od motiva ali od skeniranegaizvirnika. VeËji del vidnega spektra lahko prikaæemo zmeπanjem treh temeljnih barvnih svetlob RGB (rdeËa, zelena,modra). Tem barvam reËemo “osnovne barve”, predstavljajopa naËin aditivnega barvnega meπanja. Zapis je digitalen,torej z niËlami in enkami. VeË podatkov zapiπe tipalo, veËjaje datoteka. V praksi se je pokazalo, da Ëloveπkemu oËesuzadostuje 256 tonskih vrednosti na tiskovinah, da ne opazistopniËastega zapisa in manjkajoËih barvnih tonov - sevedaËe zapisa ne primerja z motivom ali z diapozitivom.Podatek bit na toËkobit na toËkobit na toËkobit na toËkobit na toËko (bpp - Bit Per Pixel) pove πtevilo bitovna posamezen RGB barvni kanal. 8-bitni zajem po barvnemkanalu, skupaj daje 24-bitno globino (3x8). Tako tipalo

razpozna 256 tonskih vrednosti po barvi - od vrednosti 0 alinajbolj zasiËene barve do vrednosti 255 ali bele barve. VeËjotonsko loËljivost premorejo tipala, veËjo tonsko loËljivostlahko zapiπemo. Razliko razpoznamo predvsem v temnejπihdelih motiva ali skenirane slike. VeËjo tonsko loËljivost lahkozapiπejo enote za tiskanje, veË tonskih vrednosti vidimo naizpisani fotografiji. Toda razmejiti moramo barvno globinozajema fotografije in barvno globino zapisa. Do sedaj stelahko o barvni globini in o njenem zapisu brali le kot o zapisuz 8-bitno barvno globino (28 = 256 tonskih vrednosti nabarvo). Ta naËin zapisa zadostuje za vse do pred kratkimznane naprave, ki prikazujejo sliko - od zaslona do tiskalnikovin grafiËnih osvetljevalnih enot, ki tiskajo na papir, saj jenjihova zmoænost zapisa samo do 2,2 D. V tem razponupoËrnitve vidimo zvezno tonsko lestvico, Ëe ima le ta 256

tonskih vrednosti od 0 (zasiËene) do 255 (bele). Nove barvnedigitalne osvetljevalne enote kot tiskalniki pa omogoËajozapis na fotografski papir, ki zmore poËrnitev do 2,6 D. Za takontrastni razpon potrebujemo veË tonskih vrednosti, Ëeæelimo lep zvezni zapis. Zato barvne osvetljevalne enotezapisujejo z 12 biti (212) po RGB barvnem kanalu, oziroma4096 tonskimi vrednostmi. Seveda, Ëe ste jih toliko tudi zajelis tipalom.Barvna globina in poËrnitev sta pomembni za kakovostenzvezni zapis tonov. Tipalo z veË biti na toËko omogoËa lepπizvezni zapis pri viπji poËrnitvi. Prav zaradi visoke poËrnitvenezmoænosti (3,6D) imajo diapozitivni filmi tako dobrozmoænost reproduciranja barvnih tonov - od najsvetlejπih donajbolj zasiËenih.NaslednjiË pa, “Kaj je D?” Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

VeËjo tonsko loËljivost premorejo na svetlobo obËutljiva tipala, veËjotonsko loËljivost lahko zapiπemo. Bolj je toËka obËutljiva, bolj lahkoposeæe v zasiËenost barve.

Tabela prikazuje moæno πtevilo tonskih vrednosti z 8-, 10- in 12-bitnimzajemom toËke (piksla) - od 256 preko 1024 do 4096 tonskih vrednosti.

12 bitov

10 bitov

8 bitov

4 bitiDmaxDmaxDmaxDmaxDmax

DminDminDminDminDmin

Foto kamero lahko spoznate preko posebnih delavnica ali na “

s tribun fotografirate kako noËno ali dvoransko prireditev.Svetlobe je malo, kamera samodejno dvigne bliskavico,motiv pa je moËno oddaljen. Vedite, da v takih primerih samotroπite energijo iz baterije. PoslediËno boste manjfotografirali. Zato z gumbom za korigiranje delovanjabliskavice to izklopite (v veËini primerov z ikono s preËrtanobliskavico). Dvignite obËutljivost, pazite na Ëas osvetlitve,da posnetek ne bo stresen, in vaπi posnetki bodo krepkoboljπi, in πe veË jih boste imeli kot vaπ sosed, ki veselo bliskav upanju, da je svetloba iz bliskavice tako moËna, da bo dobilkakovostnejπi posnetek. Bodite pozorni na podatek ISO. Kotste opazili, 2-kratni dvig obËutljivosti tudi za toliko dvignevodilno πtevilo. Ker nekateri proizvajalci vËasih zapiπejopodatek za ISO 200, smo lahko zaradi moËi bliskavicepozneje razoËarani oziroma ugotovimo, da bo treba za boljoddaljene motive delati pri viπji obËutljivosti. Pri kompaktnihkamerah pa to povzroËi precej "πuma".GoriπËnica (zum) in njen premikPred 30 leti so hobi fotografi lahko prviË spoznali objektive sspremenljivo goriπËnico oziroma tako imenovane zumobjektive. V πali smo jim rekli tudi "gumasti" objektivi. Dotakrat so bili ti objektivi predvsem domena TV-snemalcev inredkih profesionalnih fotografov. Fujica AZ-1 je bila leta 1976

Enotnega mnenja za vse fotografe ni. Tako kot ni najboljπekamere glede uporabne vrednosti, ni najboljπega razmerjamed goriπËnicami. ©e celo veË. »e æelite kakovostni zapis vnjegovi najviπji vrednosti, morate poseËi po izjemno redkihobjektivih s samo eno goriπËnico. V analogni fotografiji smoimeli moænost uporabe kompaktnih kamer z vrhunskimiobjektivi - Leica Minilux, Contax T2, Nikon T28 in T35, MinoltaTC-1 ...Na æalost je ta trenutek od digitalnih na trgu samo Leica M8iz, lahko bi rekli, pogojno kompaktnega razreda. Kamera jeiz razreda "rangefinder". Zato za zdaj "prave"visokokakovostne digitalne kompaktne kamere πe ni. Samopri podjetju Sigma so æe napovedali digitalno kompaktnokamero s tipalom Foveon iz njihove DSLR-kamere in skakovostnim 40-milimetrskim objektivom (ekv. 35 mm).Drugi oËitno πe Ëakajo, da se bodo kakovostna tipalapocenila, da bodo fotografi sploh pripravljeni kupiti takokamero. Vendar pa te kamere niso namenjene druæinsko-popotniπki fotografiji, kot tudi æe vemo, da od danaπnjihkompaktnih kamer ne smemo priËakovati previsokekakovosti slike. Zato je pomembnejπe, kakπno kamero in zakakπen naËin fotografiranja jo æelimo, da pozneje lahkopogledamo πe po objektivih in njihovih lastnostih.

prva SLR-kamera, pri kateri so tak objektiv ponudili æe vkompletu ob nakupu kamere. Njegov razpon je bil od 43 mmdo 86 mm. Zaradi viπje cene, predvsem pa zaradi povpreËnesvetlobne moËi, prvi zum objektivi med hobi fotografi nisopovzroËili prevelikega zanimanja. Tudi kakovost zapisa je bilapodpovpreËna za takrat uporabljane objektive z enojnogoriπËnico. Zato so zum objektivi med hobi fotografipriljubljeni πele od sredine osemdesetih let, med uporabnikekompaktnih kamer pa so priπli πele proti koncu osemdesetih.VeËina danaπnjih digitalnih kompaktnih kamer je opremljenaz vsaj 3-kratno spremenljivo goriπËnico. Zaradi majhnostitipal, razliËnih optiËnih sistemov ali posebnih leË so lahkotudi zum objektivi v mini kompaktnih kamerah. Vse veËkamer niæjega cenovnega razreda æe ima πtiri- ali petkratnizum. VeËje kamere iz viπjih cenovnih razredov pa nam æeomogoËajo 12-kratno do celo 18-kratno razmerje medgoriπËnicami.VeËina objektivov ima najπirπi kot zajema pribl. 36 mm (ekv.35 mm). Le nekatere kompaktne kamere omogoËajo πirπi kot.Sony R1, Samsung 815pro, Olympus SP 550UZ, Canon IXUS850, Fujifilm 9600 so redke izjeme.Kako πiroko polje razpona med goriπËnicami izbrati oziromakako πiroko podroËje zajema potrebujemo?


S pravilno uporabo bliskavice se izognemo efektu rdeËih oËi. VËasih æezadostuje vklop funkcije proti efektu rdeËih oËi.

Proizvajalci pri sistemu optike iπËejo razliËne naËine kako ohranitikamero majhnih dimenzij, a πe vedno z veËkratnim zomom.

Dva optiËno zelo podobna objektiva, razmerje med goriπËnicami je priobeh12X. Proizvajalca pa sta se odloËila drugaËe zapisati vrednosti.

Pentax


PhotoShop v 4 urah - predavanjeSpoznajte moË programa, ki slovi kot “najboljπi” program za obdelavo digitalnih fotografij. Predavatelj Matjaæ Intihar, ki programuporablja æe 18 let tako za grafiËno pripravo za tisk kot fotografijo vas bo v 4 urah popeljal skozi glavne lastnosti programa.Vsak fotograf, grafik, urednik, mora danes poznati kaj program za obdelavo fotografij zmore, pa Ëe tudi ga sam ne bo uporabljal.Le s poznavanjem moænosti programa lahko laæe æe v fazi fotografiranja, oblikovanja ali pri redakcijskemu delu razmiπljamo okakovostnem konËnem produktu. Predavanje bo 10.maja ob 17h. VeË o programu in prijave na www.e-fotografija.si

a “Osnovnem teËaju fotografije” www.e-fotografija.si/tecaji/

»e veË fotografirate v notranjih prostorih, fotografiratearhitekturo ali pokrajino, bo za vas pomembnejπi πiroki kot,kot pa mogoËe privlaËnejπe kamere z drugim namenom. Zatoso za vas kamere z zaËetnim kotom zajema z goriπËnicamiod 24 do 30 mm (ekv. 35 mm). Tudi tu je veË moænosti izbire.©irokokotno goriπËnico pod 30 mm (ekv.35 mm) imajo kamere iz mini razreda s Ëvrstimohiπjem (IXUS 850), kamera iz niæjegacenovnega razreda (Olympus FE 240), kamera skar 18-kratnim razponom med goriπËnicami(Olympus SP 550 UZ) in tri hibridne kamere, prikaterih lahko sami z obroËem na objektivuobraËamo goriπËnico (Sony R-1, Samsung815pro, Fujifilm 9600). Sony H9 s 15-kratnimoptiËnim zumom pa zaËenja πiroki kot pri 31 mm(ekv. 35 mm). Tudi Panasonic nudi πiroki kot,vendar samo v formatu 16 : 9.NajveËja skupina kamer ima objektive s tri- dopetkratnim razponom med goriπËnicami. Konkurenca mednjimi je velika, v veËini primerov pa se njihove goriπËnicezaËnejo pri 32 mm.Razlika med objektivi je lahko predvsem v njihovikonstrukciji. Najbolj znane sisteme, ki jih uporabljajo tudidrugi proizvajalci, v nekaterih kamerah nudi Pentax ssistemom "glide". Srednji sklop leË se pri izklopu kameredvigne v ohiπje in zato so lahko kamere tanjπe, objektiv vvklopljenem stanju pa πe vedno daljπi in s tem veËjomoænostjo kakovostne konstrukcije.Naslednji sistem je predstavilo podjetje Minolta. Za sprednjoleËo je pod kotom 45o postavljeno zrcalo, drugi del objektivapa je v kameri postavljen navpiËno ali vodoravno. Kamere sto konstrukcijo so lahko zelo tanke, predvsem pa dobro

zaπËitene pred pritiskom na objektiv in udarcem, ki uniËimehanizem.Canon je za kamere IXUS ponudil drugaËen sistem. Posebnabruπena leËa ima lastnosti dveh v klasiËnih objektivih.Podobno kot Pentax so s tem reπili majhne mere po globini

kamere in obdræali dobre optiËne lastnosti objektiva, kar zasistem prek zrcala ni mogoËe reËi. Druge kamere nudijopovsem klasiËne konstrukcije objektivov, nekatere le s torazliko, da tudi v precej majhnih ohiπjih lahko ponudijo odpet- do osemkratni zum.V skupino inovativnih lahko vklopimo πe Kodak. Kameri sododali dva objektiva. Eden je s fiksno goriπËnico in skrbi zakakovostno sliko v πirokem kotu zajema, drugi je zum, ki naspopelje v daljπe goriπËnice. Tako so se s klasiËno konstrukcijoobjektiva pribliæali najoæjim kameram in celo 10-kratnemuoptiËnemu razponu med goriπËnicami.Premik goriπËnic na kompaktnih kamerah se izvrπi na dvanaËina, v veËini primerov z gumbom na kameri. Lahko jepostavljen na zadnjem delu kamere ali pri proæilcu. Drugi

naËin, uporabljen predvsem pri "hibridnih" kamerah, paomogoËa premik goriπËnic z obroËem na objektivu. S takimnaËinom smo lahko hitrejπi pri kadriranju in izbiri goriπËniceoziroma mnogo natanËnejπi.Kakπen objektiv ali naËin premika goriπËnic torej izbrati? Kot

sem omenil na zaËetku, si mora vsakdo samznati odgovoriti ali pa vpraπati strokovnjaka zanasvet glede ustreznega izbora kompaktnekamere. Za vsako kamero ali optiËni sistem soznaËilne prednosti in slabosti. Pri kompaktnikameri izbirajte predvsem med njenouporabnostjo in priroËnostjo. Kakovost slike najbo v drugem planu. Ta je v kompaktnem razreduvse bolj namenjena druæinski, popotniπki terposlovni fotografiji in tem fotografom povsemzadostuje. Kdor æeli kakovostno sliko podanaπnjih merilih, ki so mnogo zahtevnejπa kotv Ëasu filma, mora poseËi po tistih, ki so

najboljπim kompaktnim cenovno æe zelo blizu. To so DSLR-kamere, ki nimajo priroËnosti kot kompaktne. Imajo pakakovost zapisa! Vendar æe vemo odgovor. Koliko druæinskih,popotniπkih in poslovnih fotografov pa viπjo kakovost vkompaktnem razredu sploh potrebuje? Oziroma, Ëe æelitevisoko kakovost je potrebno πe poseËi po raËunalniπkiobdelavi slike. Tega dejstva se proizvajalci πe kako dobrozavedajo in nas tudi za njihovo dobro preprosto prisilijo vDSLR-kamere. Kompaktne kamere pa prepuπËajo manjzahtevnim oziroma tistim, ki si samo æelijo sliko za svojfotoalbum ali arhiv in ne za resen hobi ali celo poklicno delo.PrihodnjiË pa o zaslonih, zaklopu in zaslonki ter delovanjuprogramskih nastavitev za osvetljevanje in moænostikorekture ekspozicije. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar


Leica in predvsem Kodak sta tudi prinesla veliko inovativnosti v razvoju tankih kamer z 10x-nim zomom.


Osnove fotografske tehnike www.e-fotografija.si/clanki/

Doslej smo svetlobo obravnavali kot æarke, torej kot da bibili nekaπni potujoËi delci. Sicer vemo, da je svetlobadejansko sestavljena iz delcev, ki jih imenujemo fotoni,vendar pa se ti v doloËenih pogojih obnaπajo popolnomadrugaËe, kot bi si to predstavljala zdrava kmeËka (ali pafotografska) pamet.Sicer se vsi majhni delci obËasno za naπe pojme obnaπajozelo Ëudno, pri fotonih pa je to πe toliko huje, ker jih niË nemoti, Ëe jih je veË naenkrat v istem stanju (na istem mestu zenako energijo) in potem interferirajo med seboj. Delcem, kise tako obnaπajo, reËemo bozoni. Fermioni pa so delci, ki nemorejo obstajati istoËasno na istem mestu. TipiËen fermionje recimo fotoaparat, ki ne more obstajati na istem mestukot beton. »e ne verjamite ga poskusite z vso silo zaluËatina tla (pa ne jemljite tega preveË resno, fotoaparat namreËni ravno osnovni delec).Dualizem materije in energije, ki nas uËi, da lahko vsak delecobravnavamo kot valovanje z doloËeno energijo (in obratno),je fizikalni ekvivalent nam vsem dobro znane barvnekalibracije in colour managementa: zaËnite na zabavi debatoo tem in v trenutku se bo okoli vas ustvaril prazen prostor.Ker so fotoni najhitrejπi in najlaæji delci, je pri njih to dvojnoobnaπanje najbolj oËitno in zato so znanstveniki kar dolgorazpravljali o tem, Ëe je svetloba valovanje ali pa so to delci.Newton je bil velik zagovornik druge, Maxwell pa prve teorije.Najprej je obveljala prva, πele stoletja kasneje, ko je AlbertEinstein odkril fotoefekt, se je ugotovilo, da veljata obe.Da bi razumeli, kakπno je valovno obnaπanje svetlobe, jenajbolje, da opazujemo valove v vodi. »e vzamete plutovinastzamaπek in ga zanihate, se bodo okoli njega ustvarilikoncentriËni valovi, ki bodo potovali navzven in s seboj nosilienergijo. »e priægemo æarnico, se bo svetloba obnaπalaenako: potovala bo navzven v vse smeri in s seboj nosilasvojo energijo. Vendar do tu nismo odkrili niË posebnega.Zadeva pa postane zanimiva, Ëe imamo dva taka zamaπka inoba nihata. Vsak bo ustvaril svoje koncentriËne navzvenpotujoËe valove, ki pa se bodo prej ali slej sreËali. NadoloËenih toËkah bodo v fazi: prvi val bi rad to toËko potisnilnavzdol, drugi val tudi. Ko bi jo prvi val rad potisnil navzgor,bo navzgor potiskal tudi drugi. Ta toËka bo nihala dvakratbolj, oziroma, strokovno povedano, z dvokratno amplitudoposameznega vala. Predstavljajte si mravljico na izrednomajhni barËici v tem razburkanem “morju”. Hud glavobol jizagotovo ne uide. »asovni graf gibanja take toËke lahkoopiπemo kot vsoto Ëasovnih grafov posameznih valovanj zatisto toËko:

Zraven bo pa druga toËka, ker bosta obe seriji valov v kontrafazi. Ko bo tisti iz prve serije pritiskal navzgor, bo drugipritiskal navzdol... in obratno. Tista toËka bo Ëisto pri miru.»e bi bila mravljica dovolj pametna, bi svojo barËicopremaknila tam in se mirno sonËila s kozarcem v roki. »asovnigraf bi tam zgledal tako:

Ravna Ërta seveda pomeni da se v Ëasu viπina tiste toËke nespreminja.Temu pojavu pravimo interferenca valovanjinterferenca valovanjinterferenca valovanjinterferenca valovanjinterferenca valovanj in v osnovi jeona tista, ki povzroËa uklon svelobe in zakone o odboju nazrcalu. Vendar pa je razlaga teh pojavov na ta naËinmatematiËno precej zakomplicirana in je tokrat ne bomoobravnavali.Pogledali pa bomo, kako lahko interferenco izkoristimo zazmanjπanje odbojev na leËah. Vrnimo se k vodi in poglejmo,kaj se dogaja na robu naπega umivalnika. »e je rob navpiËen,se bo val skoraj v celoti odbil. VsakiË, ko val preËka mejomed podroËji z razliËno hitrostjo valovanja, se ga doloËendel odbije. Valovanje v vodi ima razliËne hitrosti na podroËjihz razliËno globino (to je krivo tudi za lom hitrih valov, kopridejo na plitvo peπËeno obalo, saj zgornji del vala potujehitreje od spodnjega).Zamislimo si torej dve stopniËki (torej imamo tri razliËnehitrosti valovanja). Na prvi bi se doloËen del valovanja odbilnazaj, doloËen bi πel naprej. Ta, ki gre naprej, kmalu spetsreËa drugo stopniËko. Od tega bi se ga spet nekaj odbilo innekaj πlo naprej. Torej imamo sedaj dve odbiti valovanji, kipotujeta nazaj. »e doseæemo, da se med seboj uniËita(destruktivno interferirata), smo odstranili odboje. Razdaljamed maksimom in minimumom valovanja je pol periode intoliko mora drugi val zakasniti za prvim, da se med sebojuniËita. Ker bo ta dodatno potoval od prve stopnice do drugein nazaj, pomeni, da mora biti dolæina stopnice Ëetrtinoperiode.Seveda pa tu ne gledamo valovne dolæine, ki jo ima val vglobokem morju, ampak te, ki jo ima nad prvo stopnico. Kermorata oba imeti enako frekvenco, Ëe je nad stopnico val n-krat poËasnejπi, bo valovna dolæina n-krat krajπa. Kako paizberemo viπino stopnice? Tako, da bosta amplitudi obehvraËajoËih se valovanj Ëimbolj enaki. Tu natanËen raËunbistveno bolj zakompliciran in se vanj ne bomo spuπËali,vendar je dovolj intuitivno, da morajo biti razmerja medhitrostmi pri obeh prihodih pribliæno enaka. Torej Ëe je podveh prehodih n-kratna razlika v hitrosti, je pri enkratnemprehodu razlika koren iz n.Vemo, da ima tudi svetloba v razliËnih snoveh razliËne

hitrosti, njihovo razmerje s hitrostjo v vacuumu pa oznaËimoz lomnim koliËnikom n. Po analogiji z vodo, moramo medsteklo, ki ima n pribliæno 1.5 in zrakom, ki ga ima pribliæno 1,vstaviti tanek sloj materiala, da bomo imeli dva med sebojdestruktivna odboja. Lomni koliËnik tega sloja bo nekje okoli1,22. »e nanj pada zelena monokromatska svetloba (nakatero sta tako fotoaparatov senzor ko oko najbolj obËutljiva)s pribliæno 470 nm valovne dolæine, bo v njem imela valovnodolæino 470/1,2=390 nm. Torej mora biti sloj debel pribliæno100 nm oziroma desetinko mikrona.

»rn val potuje proti desni, od njega se pri obeh prehodih vsnovi z veËjim lomnim koliËnikom (rdeË val) doloËen del valaodbije. Vendar pa s pravilno izbiro debeline vmesnega slojadoseæemo, da sta oba rdeËa vala v kontra fazi in se torejuniËujeta med seboj. Ker eden sili gor in drugi istoËasnovedno enako navzdol, je konËni efekt tega, da val sploh neobstaja.

Za monokromatsko svetlobo je torej prepreËevanje odbojevdokaj preprosto. Vendar pa je vidna svetloba precejraznolika, nekje od 400 do 800 nm. Naπ model je bil sicerodliËen za 470 nm, pri 800 bi bil pa bistveno manj efikasen,saj bi razlika v potovanju obeh valov bila celo valovnodolæino, torej bi se obe valovanji seπteli (konstruktivnainterferenca).Na sreËo je amplituda teh dveh valovanj precej niæja od am-plitude, ki bi jo dobili pri direktnem prehodu, vendar imamotu vsoto dveh. Ponavadi se za enkratni nanos uporabljamagnezijev fluorid, ki daje cenejπim objektivom tipiËnovijoliËasto-rdeË odsev. Pri vseh boljπih objektivih in filtrih seuporablja multicoating, torej veË teh nanosov, razliËnihdebelin in z razliËnimi lomnimi koeficienti, ki poËasi naraπËajood najviπjega (ki je zelo blizu indeksu stekla) do najniæjega(ki je zelo podoben indeksu zraka). Z N nanosi bomo imeliN+1 vraËajoËih se valovanj, vendar bodo zaradi majhnih razlikv indeksih tudi njihove amplitude zelo majhne. Poleg tega,kar je najpomembnejπe, imamo za vsako valovno dolæino N+1teh valov z majhnimi faznimi zamiki med sabo. Torej je kotda bi cel kup ljudi poskuπal naenkrat tresti drevo. Eni bi gatresli hitreje, eni poËasneje, v doloËenem trenutku bi ga eniporivali, drugi vlekli.. Ëe jih je dovolj, je za vsakega, ki v nekemtrenutku z doloËeno moËjo vleËe, obstajal tudi drugi, ki vistem trenutku z enako moËjo pritiska. KonËni efekt vsegatega kaosa pa bi bila popolna stabilnost drevesa.Enako je z vraËajoËimi valovanji v primeru multicoatinga: vvsakem trenutku v vsaki toËki za vsak val, usmerjen gor,obstaja skoraj enako moËen val, usmerjen navzdol. VeË jeslojev, veË je teh valov in bolj so si podobni, torej manj jesvetlobe, ki se odbije nazaj.

Jernej FilipËiË / www.fotosfera.eu

Je svetloba valovanje ali pa je sestavljena iz delcev? / Osnove optike III.del



Test obËutljivosti pomnilnih karticCeloten Ëlanek z vsemi grafikoni merjenj je

Danes preizkuπati pomnilniπke kartice samo s kamero aliËitalnikom in z raËunalnikom ni veË v modi. Vsi vemo, da namveËina sodobnih pomnilniπkih kartic omogoËa normalnodelovanje v povpreËnih fotopogojih. Seveda smo æe vpreizkusu trenutno najhitrejπe kartice SanDisk Extreme IVspoznali, kako hitro lahko zapisuje ali bere podatke, oziromakje je taka hitrost fotografu sploh potrebna.Æe na Photokini 2006 so nam povedali, da je Extreme IVpomembna predvsem zaradi prihajajoËe kamere Canon.Superhitra EOS 1D Mk III je danes tu. Ta kamera pa omogoËatudi uporabo pomnilniπkih kartic SDHC. In proizvajalci tehso se odzvali s karticami novega standarda SDHC, kiomogoËajo veËjo kapaciteto, ter standardom Class 6, kizagotavlja viπje hitrosti zapisa. Prva kamera, ki je æeomogoËala izkoristiti kartice SDHC, je bila Nikon D80. Vkameri Pentax K10D sem kartico preizkusil tudi sam. Toda,kaj mi pomaga tak preizkus?Samo z daljπo uporabo in s preizkusi veË kartic na trgu lahkoopazite in spoznate njihove napake. Hitrost zapisa pa lahkospoznate samo tako, da verjamete proizvajalcu ali pa da saminaredite preizkus. Vendar ni povsem preprosto nareditirealen preizkus in kartico preizkusiti pri najveËjihdovoljenih obremenitvah.Iz podjetja ATP (æe do zdaj je bilo podjetje pri nas znano kotproizvajalec kakovostnejπih industrijskih kartic) so mi poslaliv preizkus novo kartico SD z oznako SDHC Class 6. Karticosem sam v praksi preizkusil s kamero Pentax K10D, ki sem joimel ravno na testu, in klasiËno prek originalnega ËitalnikaATP USB 2.0 v raËunalnikih Apple in IBM PC. Ti testi sopokazali, da je kartica hitra in da je ATP kot SanDisk spetmed prvimi, ki so ponudili kartico z novimi lastnostmi. Sam

pa nisem eden izmed tehniËnih preizkuπevalcev, ki gledajosamo πtevilke, malo proizvajalËevih podatkov ter opravijohitre preizkuse s kamero in z raËunalnikom. Rad imampreizkuse iz prakse. ©e toliko bolj, Ëe ti opremo poπljejo napreizkus in jim sporoËiπ, da je to lahko tudi uniËujoË preizkusza njihovo opremo, saj lahko gremo v ekstreme. Æe leta 2001sem kamero EOS 1D preprosto vrgel v sneg in jo pustil nasoncu, da so se veËje plasti snega na njej stopile. ProizvajalecnamreË zagotavlja, da je kamera delno vodotesna, predvsempa zaπËitena proti moËni vlagi in prahu. Vedno pa obstajajoneke meje, do koder πe lahko greπ s preizkusom. Malo pa jetreba inæenirjem in opremi tudi zaupati.Do zdaj so vse kartice dobro delovale v veËini posebnihfotografskih pogojev. Toda kako zaËiniti test, da bo ta

povedal nekaj veË kot samo suhoparna dejstva o hitrostizapisa prek raËunalnika v sobi v obiËajnih fotopogojih?Ideja je padla sama od sebe.Pomnilniπke kartice so potrebne v vsakem delovnemprocesu. Fotografi smo konec koncev πe najmanj zahtevniglede pogojev. Zanimajo nas samo ime kartice, kapaciteta,hitrost in ali deluje v naπih "normalnih" pogojih. V tehniËniproizvodnji ali celo v vojaπki in vesoljski tehniki pa je povsemdrugaËe. Kar deluje v naπi dnevni sobi, lahko æe pri drugaËni,ekstremnejπi temperaturi, vlagi ali tresenju nikakor ne bo.Urednik hrvaπkega dela e-Fotografije, Æeljo BoæiÊ, imamoænost kartico preizkusiti pri razliËnih temperaturah in vπe kakπnih ekstremnejπih pogojih. Dela v jedrski elektrarniKrπko, kjer na nekaj posebej zahtevnih lokacijah opravljajoposebne meritve, podatki pa se shranjujejo na spominskekartice CF/SD. In ker so pri njih glede temperature, vlage,tresljajev in seveda obstojnosti zapisa zahteve mnogo veËjekot za navadnega fotografa, sem se odloËil, da zapisanetehniËne zmoænosti kartice tudi preizkusimo vekstremnih pogojih.Da pa test ne bi bil povsem obiËajen, smo se odloËilipreizkusiti tudi, ali podatki na kartici obstanejo takrat, kojih izpostavimo pogojem, ki so zelo redki. Kartico smoizpostavili radiaciji. Vemo, da danes vse veË potujemo in danas vse bolj preverjajo. Kamere na potovanjih z letali nosimov osebni prtljagi. In kot take gredo skozi posebne naprave,ki zaradi gama æarkov lahko vplivajo tudi na naπefotopodatke. Vsaj glede filma nismo bili nikoli varni, Ëe smoz njimi potovali prek veË letaliπË. Kaj pa nam v tem elementuprinaπata digitalna tehnika in sevanje?

Matjaæ intihar



objavljen na www.e-fotografija.si

Digitalna fotografija je zamenjala film s kombinacijo tipalaCCD/CMOS in pomnilniπke kartice. Film je bil hkrati tipalo inspomin. Digitalni zajem je to razdelil na dve komponenti.Tipalo izbiramo z nakupom kamere, kartico pa najpogostejekupujemo posebej. V normalnih pogojih uporabe nerazmiπljamo o tem, ali kartici lahko zaupamo, da nam bohranila slike. To je danes samo po sebi umevno.Vendar pa æe vemo, da pomnilniπka kartica lahko tudi zataji.Vpraπanja si zaËnemo postavljati, kadar æelimo fotografirativ zahtevnejπih pogojih, pri ekstremnih temperaturah, vlagi,v prahu, med vibracijami in na koncu tudi sevanjem. Vse tolahko vpliva na kakovost shranjevanja in ohranjanja fotografijna elektronskem mediju, kot je pomnilniπka kartica.V hribih pri nizkih temperaturah in na morju sredi poletja jeoprema izpostavljena temperaturam, ki so zunaj vsehobratovalnih specifikacij proizvajalca.Æe na zaËetku proizvodnje elektronskih komponent sodefinirali temperaturni razpon delovanja v tri kategorije -komercialni, industrijski in vojaπki. Naknadno so dodali πerazπirjeni industrijski razpon. Tako imamo zdaj πtiritemperaturne razpone, za katere so deklarirane elektronskekomponente.Ti razponi so naslednji:Komercialni: od 0 do +70 0CIndustrijski: od -40 do +85 0CRazπirjeni: od -40 do +125 0CVojaπki: od -55 do +125 0CTehnologija proizvodnje komponent, natanËneje delov izsilicija (elektronika v oæjem smislu besede), je enaka za vsetemperaturne razpone. V proizvodnji se opravijo preizkusi,na podlagi teh pa se izvede selekcija komponent, ki se natovgradijo v ustrezna ohiπja za doloËene temperaturnerazpone. Ker zaradi masovne proizvodnje ni mogoËepreizkuπati vsakega delËka silicija posebej, se preizkusiopravijo na doloËenih vzorcih ene serije. Posledica tega je,da je mogoËe najti nadpovpreËno dober vzorec v slabπerangirani seriji ali nasprotno, slab vzorec v viπje rangiraniseriji.Ko govorimo o pomnilniπki kartici kot komponenti, se pojaviπe en parameter, ki vpliva na trajnost zapisa in kartice. To jepodatek o πtevilu vstavljanj kartice v leæiπËe. To πtevilo jeodvisno od debeline zlatega nanosa na kontaktih.Pomnilniπka kartica ATP 4Gb SDHC Class 6Kartica ATP je po podatkih proizvajalca deklarirana zazmanjπan industrijski temperaturni delovni obseg, od -25 do+85 0C. »italnik istega proizvajalca je deklariran zakomercialni temperaturni obseg. Da bi lahko dokazali teparametre, je treba preveriti hitrosti prenosa podatkov prirazliËnih temperaturah.Za test sem uporabil temperaturno posodo Hart Scientific7103 (Fluke Company), ki ima podroËje regulacije od -30 do+125 0C z odstopanjem 0,01 0C.Merjenje hitrosti prenosa podatkov sem spremljal sprogramom Total Commander. Za preizkus sem uporabil enoveliko datoteko (1,4 GB) in v drugem primeru veË manjπih

(skupaj 1 GB). Manjπe datoteke so bile fotografije velikostiod 2 do 6 MB. Vsako datoteko sem kopiral petkrat v obesmeri in izraËunal povpreËje.Poleg kartice ATP sem imel πe starejπo kartico Kodak 256 MB,komercialnega temperaturnega obsega, ki po kapaciteti inhitrosti ni bila niti HC niti Class 6.

Rezultati merjenjaNa grafikonu so prikazani rezultati za vsako kartico posebejpri eni izmed merjenih temperatur (objavljeni na www.e-fotografija.si):Rezultati so izpolnili priËakovanja. Ker je protokol za prenospodatkov pri karticah SD kombinacija serijskega inparalelnega (4-bitnega paralelnega, za opis ene toËke v 24-bitnih barvah potrebujemo πest taktov za prenos), je odkristalnega oscilatorja odvisna hitrost prenosa. Ker imakristalni oscilator negativni temperaturni koeficient, muhitrost raste s padanjem temperature. Vendar so razlike vrazponu pribl. deset odstotkov. Razlika med kartico ATP, kije deklarirana kot industrijska, oziroma kartico Kodak, ki jedeklarirana kot komercialna, pa se vidi pri zamenjaviËitalnika. Pri negativnih temperaturah sistem ni vedno zaznalkartice Kodak. Najprej jo je bilo treba ogreti na sobnotemperaturo, da jo je sistem zaznal, in πele nato ohladiti.Kartico ATP je sistem zaznal tudi z vidnim kondenzom (kar jezunaj specifikacij). Obe kartici sta delovali tudi zunajpredvidevanih temperaturnih specifikacij. Razlika je bila lev tem, da kartica Kodak (deklarirana za komercialno uporabo)ni zdræala ekstremnih temperaturnih πokov. V takih pogojihje sistem ni zaznal, zato z nje tudi ni bilo mogoËe bratipodatkov ali pa jih nanjo zapisovati. Podatke v pomnilnikupa je zadræala pri vseh pogojih. To lahko tudi pomeni, da sepri ekstremno nizkih temperaturah komercialna kartica nebo povezala s kamero, zato nanjo ne boste mogli zapisovati.Naj zakljuËim opisovanje temperaturnega preizkusa.Fotografije bodo ostale shranjene, tudi Ëe karticoizpostavimo soncu oz. polarnim temperaturam. Kartico ATPnato lahko takoj damo v Ëitalnik, kartico Kodak (komercialno)pa moramo najprej dati na sobno temperaturo, πele nato jemogoËe z nje brati podatke.»e uporabljate eno izmed fotokamer, ki so zaπËitene protivlagi in prahu ter lahko uporabljajo kartice SDHC, vamnarejena po viπjih standardih omogoËa, da vse slike, ki stejih posneli, lahko tudi preberete.

Test odpornosti na gama æarËenje»eprav veËina uporabnikov pomnilniπkih kartic nikoli ne bopriπla v stik z gama æarËenjem in tako ne bo vedela, ali

doloËena kartica s podatki lahko preæivi v takem primeru, jeto vseeno dobro vedeti. Gama æarËenje je zelo blizurentgenskim æarkom, zato lahko trdimo, da bi podatki ostalishranjeni tudi po tem, ko bi jo uporabili v bliæini rentgenskegaæarËenja.Za ta preizkus smo uporabili Eberline Gamma calibrator1000B. Eno rentgensko slikanje ima okoli 0,5 mSv enkratnekratkotrajne doze. Kartico sem oæarËil z dvakrat petkratnodozo, tj. z 2 x 2,5 mSv, kumulativno okoli 5 mSv.NajveËja dovoljena doza za prebivalstvo je 1 mSv. Vendar paje treba vedeti, da ima ena velika doza precej drugaËneuËinke kot veË manjπih doz. Pri starejπih aparatih zarentgensko slikanje je doza pribliæno 0,5 mSv, pri novejπihpa 0,2 mSv. »eprav te doze ne povzroËajo poveËanega πtevilarakavih obolenj ali drugih merljivih izidov, se je trebazavedati, da varna doza ne obstaja. Po drugi strani pa lahkopri kemoterapiji pacienti prejmejo doze tudi do 2 Sv(dvestokrat veË, kot je dovoljena letna doza), kar povzroËioËitne simptome radiacijske bolezni, kot je izpadanje las,slabost itd.Prvi, ki so gasili v »ernobilu, so prvi dan prejeli doze do 20mSv, posledica Ëesar je bilo skupaj 47 smrtnih primerov.Trenutno je v kontaminirani okolici »ernobila letna doza med10 in 20 mSv. Glede na to, da so kartice prejele med Ëetrtinoin polovico te doze (5 mSv) v zelo kratkem obdobju, jemogoËe predpostaviti, da vam niti v primeru, da si omislitepoËitnice v »ernobilu, ni treba skrbeti za obstojnost slik nakarticah.Ker sta obe kartici zadræali podatke po razmeroma visokihdozah æarËenja, lahko zakljuËimo naslednje. Ni se nam trebabati za slike, ko nam pregledujejo opremo z letaliπkiminapravami. Prav tako bodo podatki na kartici ostali shranjeniv primeru, da smo z njimi v rentgenskih ordinacijah. Vanalogni dobi je v primerih letaliπkih preverjanj ali vrentgenskih sobah vedno obstajalo tveganje. Bojazen gledetega, ali nam bo neka rentgenska naprava uniËila negativ vdigitalnem svetu, je zdaj zgodovina. »eprav sodobne napravevzbujajo vtis varnosti z nalepko "film safe", nam danesdigitalni medij nudi veËjo varnost, da bodo naπi podatki ostalishranjeni. Prav tako se v razliËnih temperaturnih pogojihkonËni izdelek, torej slika, ne spremeni. Na filmu pa jetemperatura æe vplivala na drugaËne konËne rezultate.

avtor preizkusa je Æeljko BoæiÊ

Obstaja mnogo razlogov, zakaj bi si kupili prenosni stol.Recimo: fotografirate v naravi, Ëakate na ustreznopriloænost za posnetek, morda lovite, opazujete ptice aliribarite, morda radi hodite v hribe ali pa poËnete kar vsenaπteto? V vseh teh situacijah med Ëakanjem zagotovopogledujete okrog, kam bi se lahko usedli in si Ëakanjenaredili udobnejπe. Kaj pa Ëe bi si s seboj prinesli stol? Ne,ker je prevelik, preteæak? Æe mogoËe, vendar ne Walkstool.Walkstoll je pravo nasprotje vsega, kar ste videli do sedaj.Je prava umetnina.V nekaj sekundah ga iz lahkega, kompaktnega paketa zanoπenje razstavite v udoben in stabilen stol. Walkstool je©vedski izdelek visokega kakovostnega razreda, o ËemerpriËa tudi podatek o nosilnosti: kar 225 kg. Narejen je izaluminija, tehta le 800 gramov in omogoËa noπenje Ëezramo ali za pasom.

Teleskopsko raztegljive noge omogoËajo sedenje na dvehviπinah - na klasiËen naËin z iztegnjenimi nogami stola alisedenje na eni toËki, ki sedeËemu daje izrednofleksibilnost, saj se lahko prosto nagiba v vse smeri. V obehprimerih je zaradi trdne konstrukcije sedenje zelo stabilno.

Walkstool - stol, s katerim lahko hodite. Dobesedno.



Zadnjih 25 let dobe analogne fotografije "soimeli" fotografi zelo poenostavljen nakupkompaktne fotokamere. Preizkusov kompaktnihkamer je bilo zelo malo. Kupcu so bile tehnoloπkoznane, pomembni so bili samo πe poznavanjeproizvajalca, ocena prodajalca in na koncuseveda cena.Kompaktne kamere, ki so bile med fotografinajbolj razπirjene, so bile v cenovnem razreduokoli 50 do 100 evrov. Imenovali smo jih "trotlkamere". Prav te so pribliæale fotografijo v vsakdom.Vse, kar je bilo viπjega cenovnega razreda, tja do300 evrov, so bili æe pravi mali sofisticirani minifotostroji z mnoæico zelo malokrat uporabljenihfunkcij. Vendar, Ëe tistim nekaj dodatnimnastavitvam danes reËem mnoæica, si bo vsaknovodobni digitalni fotograf mislil, da jih je bilonajmanj dvajset. Vendar pa so te naprednejπeanalogne kamere premogle kak osvetlitveni pro-gram veË, mogoËe πe programirano bliskavico zauËinek rdeËih oËi, le zelo redke so omogoËalevpliv na Ëas osvetlitve ali zaslonko.Opis osnov kompaktne analogne kamerepomeni, da je bila veËina kamer namenjenapreprostemu zajemu motiva v pravem pomenubesede. "Point and Shot" je pisalo namarsikaterem reklamnem letaku za analognokompaktno fotokamero. To pomeni, da smomorali kamero samo vklopiti, z iskalom poiskatimotiv in sproæiti. Za vse drugo sta poskrbela

kamera in pozneje fotolaborant. VeË kot polovicadruæinskih fotografov πe danes uporablja tepreproste kamere na film. Ti fotografi zaradiuporabe filma res naredijo samo nekaj desetposnetkov na leto, vendar si πe ne upajo vdigitalni fotografski svet. Fotografske digitalnekamere si æe nekaj let ogledujejo od daleË,mogoËe pri prijatelju, trgovcu, spremljajo zapiseo digitalni tehniki in kamerah, vendar je πe nekupijo. Te "svetleËe πkatlice" imajo za πtevilnepriloænostne fotografe preprosto preveË gumbov,nastavitev in moænosti. Zavedati se je treba, daje vsaj polovica danaπnje populacije, ki rada alibi rada fotografirala, starejπa od 40 let, vsi paniso otroci raËunalniπke revolucije. Kaj vsi,veËina.In prav za te fotografe, ki bi sicer æe radi v svetdigitalne fototehnike, saj so jo na podlagi zapisovo njenih prednostih æe dobro spoznali, paindustrija πe ni znala poskrbeti. PoËasi, zelopoËasi se konËuje prava "vojna" za vse veËtehniËnih pridobitev v digitalni kompaktnikameri. Postopno se vraËamo v normalenfototrend proizvodnje, nakupa in prodaje kamer.In tako vsake toliko Ëasa pride na trg kamera, kije izrazito nasprotje moderne tehnike "svetleËihπkatlic" s tisoË eno nastavitvijo. In veËkrat semæe zapisal, da v veËini primerov rabimo samo eno.Vse druge so za veËino preprostih druæinskihfotografov velik balast nastavitev in funkcij, kijih znajo izkoristiti samo redki. Mnoæica

nastavitev je predvsem trgovski faktor, a Ëedaljebolj cokla za resnejπe koliËinske prodajnerezultate.Kadar na vseh sejmih ali pogovorih s proizvajalcikamer vedno spraπujem, kdaj bodo za"drugaËno" generacijo fotografov izdelali

kamere, kakrπne poznamo iz analognega

sveta, se Ëudijo, zakaj bi take kamere sploh mo-rale obstajati. Po eni strani razumem inæenirje vrazvojnih oddelkih. VeËina tehnologije digitalnihkamer je domena Japoncev. In deæelavzhajajoËega sonca je glede digitalne tehnike zaπiroke mnoæice tako napredna in uporabniπko æerazgledana, da so dve v nekaterih tehnikah (kotje mobilna telefonija) tri leta pred preostalimdelom sveta. A vseeno mislim, da jih bo potrebapo veËji prodaji kupcem, ki πe niso vstopili vdigitalni svet, pripeljala do trenda preprostihkamer.In prav preseneËen sem bil, ko sem na trgovskipolici zagledal kamero, ki lahko veËini novihuporabnikov pomeni veË od πe tako z elektronikonapolnjene fotokamere. Za kamero FujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFinePix A700FinePix A700FinePix A700FinePix A700FinePix A700 æe lahko reËem, da je prvi znakdigitalne prijaznosti in preprostosti.MogoËe o kameri niti ni treba povedati veË,vendar jo bom kljub njeni preprostosti boljepredstavil. Konec koncev mislim, da je boljepredstaviti tako kot pa πe tako zahtevnokompaktno kamero. Danes namreË veliko kupcevËaka na preprosto kamero in ne na πe takoizpopolnjeno.Marsikdo izmed novodobnih digitalnihfotografov, ki so si z digitalno tehniko æe na ti,zdaj dvomi o zapisanem. Toda samo v Slovenijiπe cca. 350.000 gospodinjstev nima digitalnefotokamere. In zakaj ne? Verjamem, da ne zaraditega, ker imajo kamere premalo funkcij ali kerso πe predrage. VeËina prihodnjih kupcev kamereπe vedno povezuje z zapleteno raËunalniπkoobdelavo slik. Ko pa vidijo πe mnoæico gumbovna kameri, jim trgovec po vstopu v meni pokaæeπe dodatne nastavitve in sta stikalo za vklop aliizklop ter proæilec skoraj najmanj razpoznavna,pa si spet reËejo, poËakajmo πe malo. In ko takostojim kot opazovalec za trgovskimi pulti inspremljam kupce oziroma samo tiste, ki jih æeæene v svet tehnike, a se je πe bojijo, dobro vem,da rabijo prav to, kar sem omenil na zaËetku -preprosto kamero, ki omogoËa zajem fotografijena preprost, vsem druæinskim fotografom, ki πeuporabljajo film, razumljiv naËin, imenovannameri in sproæi.

Fujifilm FinePix A700Pri nas poznamo ime Fujifilm æe vsaj 30 let,predvsem po filmih za fotokamere. Podjetje jetudi drugod po svetu vseskozi bolj znano pofilmih kot po fotokamerah. Marsikdo ne ve, da jebil Fujifilm ponudnik lastnih analognih zrcalno-refleksnih kamer in objektivov ter kamer

srednjega formata. Za Hasselblad soizdelovali kamero πirokega dvojnegaLeica formata xPan. Vseskozi so medvodilnimi pri izdelavi objektivov zaprofesionalne video kamere terzadnjih nekaj let vodilni pri pro-izvodnji filmov, fotolaboratorijskihnaprav za izdelavo fotografij inreprofotomateriala. »eprav je vdanaπnjem digitalnem svetu videti

Ëudno, da so v imenu obdræali besedofilm, pa je treba vedeti, da πe vedno proizvajajona desetine kilometrov 35-milimetrskega filmaza filmsko industrijo. Torej je ime Fujifilm v svetuznano in priznano æe vrsto let.Omenjeni proizvajalec pa je vseskozi vodilni tudiv digitalni tehnologiji, predvsem z lastnimi tipali"super" CCD in HR. Izkuπnje pri izdelovanjulastnih kompaktnih fotokamer pa mu omogoËajo,da tudi v novi tehnologiji nudi nekaj lastnihreπitev.Ohiπje kamere Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700 je videtipreprosto: zaobljene linije, zelo malo gumbov inravno pravπnja velikost ter debelina kamere, dajo dobro primemo v roke.Na sprednji strani ima kamera objektiv strikratnim zumom, bliskavico, mikrofon indodatno diodo za doosvetlitev motiva oziromaza prikaz delovanja samosproæilca.Na levi strani so prikljuËki za USB-izhod, avdio-ali videoizhod in priklop kabla za energijo.Kontakti niso skriti za nobenimi vratci, zatokamero ne shranjujte v torbicah, kjer imate polnodrobnih delcev.V primerjavi s konkurenËnimi kamerami jeuporabniπko πe preprostejπi zadnji del kamere.Na njem je vsega skupaj πest gumbov, dioda, kinas opozarja, da kamera πe zapisuje podatke, in2,4 palca velik TFT-zaslon. Prav tam, kjer s palcemdræimo kamero, so postavljeni gumbi za premikgoriπËnic, makro nastavitev in vklop bliskavice.Desno ob TFT-zaslonu pa so gumbi za prikazposnetih fotografij, vstop v meni in vklop aliizklop zaslona. Lahko reËem kar po domaËe,"simpl kot pasulj"!Kamera v praksiKomur koli izmed znancev, ki se z digitalnokamero πe niso spoznali, sem dal v roke kameroFujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700, je takoj naπel glavnelastnosti, ki jih nezahteven druæinski fotografpotrebuje. Vklop, pogled na motiv, premikgoriπËnic in proæilec. Kamera je zaradipreprostosti tako podobna tistim kompaktnim nafilm, da samo TFT-zaslon da vedeti, da smo z njopreskoËili v digitalni svet. In zato je z njo πe tolikopreprosteje vstopiti iz sveta "dragega" filma meduporabnike digitalnih fotokamer.

Fujifilm FinePix A700 oz. vse kar potrebujete za posnetek


Celoten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.si

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com e-Fotografija - februar, marec 2007 41e-Fotografija - februar, marec 2007 41e-Fotografija - februar, marec 2007 41e-Fotografija - februar, marec 2007 41e-Fotografija - februar, marec 2007 41

»udoviti pomladanski dnevi so v Brdih æe povsemozeleneli pokrajino. Naπ znani fotograf mode ininterierjev Dean DubokoviË nas bo popeljal pomalih vasicah Goriπkih Brd, med domaËine,njihove vinograde in vinske kleti. Kaj je lepπegakot spoznati skrivnosti fotografskega mojstra vokolju kjer velikokrat fotografira, obenem pa

spoznati ne samo pokrajino in arhitekturo starihhiπ temveË tudi notranjost vinskih kleti naπihnajboljπih vinarjev, preizkusiti njihove domaËedobrote tako kot tudi njihova vrhunska vina.Foto nasveti mojstra, Ëudovita pokrajina, naseljapolna domaËnosti, neverjetno prijazni prebivalciin avtohtona arhitektura nas bodo spremljaliskozi cel dan.Dne 12.5. se ob 8.30h zberemo na Ëudovitemmestu v jutranji svetlobi v vasi Medana naturistiËni kmetiji Belica. Ob odliËnem

gurmanskem zajtrku s samimi domaËimi izdelki,nam bo Dean razloæil naËin njegovega dela inpodal kopico fotografskih nasvetov. Prvefotografije bomo posneli æe na samem posestvu.Nadaljevali pa bomo s fotografiranjem medvinogradi in se podali v smeri vasi Pleπivo, kjerse bomo ustavili v enoloπkem raju, vinski kletiMovia, enega najbolj priznaneh vinarjev AleπaKristanËiËa. Imeli bomo izredno redkopriloænost fotografirati na samem posestvu,neverjetnih terasah s Ëudovitim razgledom naokolico, kot vrhunec pa fotografiranje vKristanËiËevi vinski kleti, kjer nam bo Deanrazloæil tehniko fotografiranja v slabih svetlobnihpogojih. Seveda brez poizkuπine najboljπih vin vtej kleti ne bo πlo.

Nadaljevali bomo v smeri vasi Kozana in seustavili v vinski kleti priznanega kletarjaJakonËiË. Na novo pridobljene fotografskeizkuπnje bomo preizkusili tudi tu in se poËasinapotili proti pozno popoldanskemu kosilu v vas©lovrenc in turistiËno kmetijo Kabaj. Kdor boæelel bo lahko posnel πe zadnje posnetke, po kosilupa si bomo skupaj z Deanom ogledali projekcijonaπih preko dneva posnetih fotografij katere bopokomentiral in zakljuËili fotografsko delavnicoob prijetnem druæenju.PriËetek delavnice: 12.maj ob 8.30 v vasiMedana, turistiËna kmetija Belica, Medana 32.Cena z vkljuËenim DDV: 168 EURO (v ceno jevkljuËeno vodenje in predavanje enega najboljpoznanih fotografov v Sloveniji g. DubokoviËa,gurmanski zajtrk na turistiËni kmetiji Belica,degustacija vrhunskih vin v vinski kleti Movia inJakonËiË ter posebej za nas pripravljeno kosilo naturistiËni kmetiji Kabaj).

Druæinskemu fotografu priporoËam, da nikoli ne daje iz rok svojekamere, ne da bi nadzoroval, kaj si na njej nekdo ogleduje.PriporoËam, da je sploh nikoli ne dajete iz rok. No, v primeru, ko siæelite, da vas kdo drug posname, jo gotovo boste. Ne pustite pa,da vam drugi kar koli premikajo v oknu MENU, saj se nastavitvelahko spremenijo in nadaljnje fotografiranje bo onemogoËeno alipa boste fotografirali s povsem napaËnimi nastavitvami.Programske nastavitveProgramske nastavitveProgramske nastavitveProgramske nastavitveProgramske nastavitve pomagajo laæje in bolje zajeti motiv,sprememba loËljivosti pa predvsem na kartico shraniti veËfotografij.V osnovnih nastavitvah je æe izbrana moænost AUTO (zaprogramsko nastavitev za osvetljevanje). V veliki veËini primerovbo nastavitev AUTO veË kot dobro opravila svoje delo. Kdor pa siupa izbrati πe dodatne nastavitve, si jih po pritisku gumba MENU/OK lahko izbere v prvem oknu (oranæne barve). Ker pa so tenastavitve namenjene tistim, ki imajo æe veË izkuπenj z digitalnimikamerami, jih niti ne bom dodatno opisoval. Kamera FujifilmFinepix A700 me je navduπila predvsem zaradi preprostostiuporabe, in ne zaradi iskanja dodatnih nastavitev, ki lahko manjizkuπenemu naredijo veË πkode kot koristi.Naj omenim πe moænost spremembe loËljivostispremembe loËljivostispremembe loËljivostispremembe loËljivostispremembe loËljivosti. Kamera v osnovnihnastavitvah deluje v polni loËljivosti tipala 7,3 mio. toËk in pri nizkikompresiji podatkov (F). Ta loËljivost druæinskemu fotografuomogoËa poveËati sliko do πe tako æelenih velikih poveËav. Vendarpa imamo pri tej loËljivosti in kompresiji moænost posneti "samo"150 fotografij na 512 MB kartico. Zato si lahko izberete nekolikoveËjo kompresijo, ki πe ne bo opazno vplivala na kakovost fotografijza druæinski fotoalbum. Pritisnite gumb MENU/OK, pomaknite sev drugo okno (zeleno obarvano) in spremenite nastavitev na 7 mio.toËk (N). Zdaj lahko na kartico posnamete dvakrat veË fotografij(pribl. 300) kot pri nastavitvi 7 mio. toËk (F).Za veËino druæinskih fotografij pa zadostuje loËljivost 4 mio. toËk.Pri tej loËljivosti, ki popolnoma zadostuje za fotografije velikosti13 x 18 cm ali za pregled slik na televizijskem ali raËunalniπkemzaslonu, na kartico lahko posnamete skoraj πtirikrat veË fotografij(pribl. 400) kot v najviπji loËljivosti.Vsi, ki fotografije izpisujete na klasiËni fotolaboratorijski format10 x 15 cm, pa si lahko nastavite moænost zajema v stranicah 3 : 2,ki omogoËa, da vam v fotolaboratoriju ne bodo porezali slike, ki bijo zajeli s kamero, ki ima tipalo in standardni zajem v razmerju4 : 3.Tako! Malo sem πe dodal o dodatnih nastavitvah, da ne bo videti,da je kamera popolnoma brez njih. Vendar, kot sem æe omenil, Ëene æelite, vam ni treba izbirati dodatnih nastavitev.Za konecSploh nimam kaj dodati. »e ste druæinski fotograf, ki zaradi tisoËin enega gumba in nastavitev na dozdajπnjih digitalnih kamerahπe ni hoteli vstopiti v novo tehnologijo, je Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700prava kamera za vas. Ni vam treba spoznati niËesar drugega kotgumb za vklop, pogled na zaslon in proæilec. Na zaslonu lahkospremljate samo πe, koliko slik lahko posnamete nakartico. Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700Fujifilm FinePix A700 je kamera, ki me je prijetnopresenetila. Tokrat ne zaradi superiorne tehnike, ampak zaradipreproste uporabe.

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Eksk

luzi

vna f

oto

del

avn

ica - Z

Dea

nom

Dubok

oviË

em v

Gor

iπka B

rda

Prijave na www.e-fotografija.si/tecaji/

Ekskluzivna foto delavnicaEkskluzivna foto delavnicaEkskluzivna foto delavnicaEkskluzivna foto delavnicaEkskluzivna foto delavnica

Tako preproste digitalne kompaktne kamere do sedaj πe nisem sreËal.


Prijave na foto delavnice www.e-fotografija.si/tecaji/

OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus je pred letoπnjim sejmom PMA(februarja) moËno pozitivno presenetil znapovedjo kamere, ki bo imela kar 18-kratnizum. Ta podatek je fascinanten, vendar je bilza poznavalce πe pomembnejπi podatek, da bonajπirπi kot zajema 4,7 mm (28 mm, ekv. 35mm).Kamera Olympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZ je velika 116 mm x78,5 mm x 78 mm in teæka 460 g (365 g brezbaterij). Oblika je vedno stvar okusa vsakegaposameznika, vendar je bila meni vπeË æe naprvi pogled. Temno siva in srebrna barva ji lepopristojita. Æe po prvem pregledu je opazno, dakameri niso dodali preveË nastavitvenihgumbov. Vseh skupaj je 15, vkljuËno z gumbomza blokado vratc, za katerimi so πtiri baterijeAA. Predvidevam torej, da bom v nadaljevanjupreizkusa rokovanja s kamero in poznejefotografiranja zelo preprosto upravljal z njo.Inæenirji in oblikovalci pri OlympusuOlympusuOlympusuOlympusuOlympusu so odliËnoizvedli razmerje med velikostjo, teæo, oblikosprednjega dræala in zadnjega izboËenega dela,kjer kamero dræimo s palcem. Kamera resodliËno leæi v roki. ©e toliko boljπi je obËutekdræanja kamere, ker sta celotno sprednje dræaloin zadnji del kamere, kjer je mesto za palec,odeta v mehko nedrseËo gumo.Uporabniπka vrednost kamereUporabniπka vrednost kamereUporabniπka vrednost kamereUporabniπka vrednost kamereUporabniπka vrednost kamereKot sem æe zapisal, kamera ni samo oblikovnozanimiva, ampak je πe boljπa glede ergonomije.Zaradi dobrega sprednjega dræala in opore zapalec na zadnjem delu kamere v kombinaciji znedrseËo gumo so pri OlympusuOlympusuOlympusuOlympusuOlympusu poskrbeli zaodliËno dræanje kamere v desni roki. »e semstrog glede ergonomije, bi jim priporoËal πe polcentimetra veË oprijema za levo roko in kamerabi bila za moje pojmovanje dræanja kompaktnekamere zgled za vse inæenirje in oblikovalcekompaktnih fotokamer.Gumbi so veliki, dobro pregledni in izkakovostnih materialov. Po velikosti, dobriuporabniπki vrednosti in kakovosti najboljizstopa gumb za premik osvetlitvenihprogramov. Na marsikateri DSLR-kameri bi siæelel tako kakovostnega.Zanimivo je, da se pri OlympusuOlympusuOlympusuOlympusuOlympusu glede energijeniso odloËili za baterijo Li-Ion. Olympus SP-Olympus SP-Olympus SP-Olympus SP-Olympus SP-550UZ 550UZ 550UZ 550UZ 550UZ tako uporablja πtiri baterije AA. Ena

izmed razlag je lahko tudi ta, da je kameranamenjena tudi za popotniπke fotografe. Ti paso vËasih odvisni od razliËnih moænostipolnjenja svojih baterij. In baterije AA so v takihprimerih skoraj povsod na voljo, prav takopolnilci za njih, pa tudi Ëe smo v dræavah, kjerimajo razliËno napetost v voltih.OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus vztraja pri svojihkarticah xD, ki so jih razviliv sodelovanju s Fujifilmom.Toda zanimivo, Fujifilm je prisvojih novejπih kamerah æeponudil dodatno moænostuporabe najbolj razπirjenihkartic SD. »e greste na daljπapotovanja v nerazvite delesveta, se s karticami xDoboroæite æe doma. Niso moËnorazπirjene, predvsem pa vsak bralnikkartic niti ne omogoËa njihovega branja.Po vklopu kamere spoznamo, da je Olympus SP-Olympus SP-Olympus SP-Olympus SP-Olympus SP-550UZ 550UZ 550UZ 550UZ 550UZ prava kompaktna kamera. Potrebujepribl. dve sekundi, da je pripravljena na prvoproæenje. Medtem ko smo naπli zadovoljivkontrast na motivu, je ostrenje zadovoljivohitro. Tudi zamik proæenja ni prevelik. Nemorete pa od kamere Olympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZ, takokot od veËine drugih kompaktnih kamer,priËakovati vedno odliËno ujetih hitropremikajoËih se motivov. Premik goriπËnic niravno pojem hitrosti, a je glede na izjemen 18-kratni razpon zadovoljiv. Premik iz πirokegakota 28 mm do 504 mm traja kar tri sekunde(pri izklopu iz 504 mm traja kar pet sekund, dase kamera res izklopi). Je pa premik goriπËnicezadovoljivo natanËen. Pri 18-kratnem razponulahko goriπËnico premaknemo kar 37-krat. Takodoseæemo natanËne izreze æe v fazi zumiranja.Fotograf hitro spozna glavne nastavitve, ki jihomogoËajo gumbi na kameri - preklop med EVF-iskalom in TFT-zaslonom, izklop zaslonaoziroma priklic linij za laæje kadriranje in pogledna histogram.Izbir programov, s katerimi lahko zajamemomotiv, je veË. Najbolj klasiËni za spoznavanjefotografiranja je naËin AUTO. ZaËetniπki fotografsi lahko z njim pomaga spoznavati osnovefotografije in z njegovo pomoËjo kakovostnozajeti veËino motivov za lasten druæinskifotoalbum. Tudi 23 slikovnih nastavitev lahkoolajπa pot do kakovostne fotografije. Obenempa ob pritisku gumba DISP v slovenskem jezikudobimo nasvet, Ëemu je funkcija namenjena.

Izkuπeni pa bodo posegli ponastavitvah P, A, S, M in MyMode, s

katerimi lahko sami nastavljamoveËino nastavitev v meniju.

Glede na moænosti naËinov zajemaje kamera primerna tako za

zaËetniπkega kot æe izkuπenegafotografa.Zelo priroËno je postavljena tipka zavklop ali izklop stabilizacije slike

oziroma ji lahko doloËimo tudi drugouporabniπko vrednost. PriporoËam, da v menijunastavite stalno delovanje stabilizacije, gumbu,ki se imenuje tudi "prosta tipka", pa dodatekako drugo funkcijo. Stalna uporabastabilizacije slike ni primerna samo v primeru,da æelite hraniti energijo v baterijah.OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus æe v vseh svojih kamerah ponujaodliËno uporabniπko vrednost. To so prevedeni

ukazi menija v slovenski jezik. Tako so vsifotografi priπli do moænosti, da lahko napreprost naËin spoznajo njegove funkcije. No,spoznavanje funkcij v meniju ni za vsepreprosto. Za marsikaterega fotografa, ki seπele spoznava z digitalnimi fotokamerami,lahko pomenijo pravo noËno moro, Ëe kdoprenastavi nekaj funkcij. Vendar je OlympusOlympusOlympusOlympusOlympustudi za take fotografe naπel reπitev.OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus me je s kamero Olympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZprijetno presenetil. KonËno je na trgu spetkamera, ki je lahko konkurenci trn v peti.Seveda, za dober odziv kupcev bo velikoodvisno od cenovne politike podjetja OlympusOlympusOlympusOlympusOlympusin konkurentov. Odgovori na ceno kamereOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZ, ki so jo od prvenapovedane celo dvignili, lahko kmalu sledijo.Vendar pa je OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus s katerega koli vidikanaredil za uporabnika zelo prijazno kamero,predvsem pa uporabniπko namenjeno zeloπirokemu krogu delovanja. ©iroki kot 28 mm(ekv. 35 mm) je tisti adut, ki trgovcu daje moËanargument, da stranki ponudi kamero, kupec padobi moænost zajema tudi v manjπih notranjihprostorih ali za zajem panorame v πirokem kotu.Prav πiroki kot postavlja kamero v povsem druguporabniπki razred glede na zdajπnje kamere izrazreda 12-kratnega zuma. Seveda je zelopozitivno dejstvo, da je ozki kot tudi nekajposebnega. Kar 504 mm goriπËnice (prevedenov 35-milimetrski razred) da vedeti, da imafotograf kar naenkrat moænost zajematioddaljene motive povsem v detajle.Seveda kamera omogoËa πe marsikatero, zaveËino fotografov manj uporabno nastavitev, kipa je za vas lahko zanimiva. Zato je dobro vceloti prebrati navodila in spoznati vse funkcije.Spoznali boste, da vam lahko sluæi tudi kotbudilka, da omogoËa izpis datuma na sliko alipanoramsko fotografiranje z moænostjozdruæevanja slik.KonËno je tudi OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus ponudil stabilizacijoslike. Ta je πe toliko pomembnejπa zaradiizjemno ozkega kota zajema. Pri daljπih

goriπËnicah pa bodite pozorni na Ëase pod 1/40 sek., saj je posnetek lahko hitro stresen, πetoliko bolj, Ëe boste fotografirali prek zaslonaTFT, in ne EVF, ki omogoËa, da kame-ro pritisnete k obrazu.Bodite pa pozorni na to, kar piπe v navodilih,da namreË v kombinaciji s stojalom stabilizacijeslike ne smete uporabljati. Torej je pametnostabilizacijo izklopiti tudi, Ëe jo postavite na kaktrden predmet. OËitno njegov naËin IS πe nitehnoloπko povsem enak konkurenci.Kamero Olympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZ priporoËam vsemljubiteljem fotografije, ki bi radi imeli v majhnemkompaktnem ohiπju spravljene vse pomembnelastnosti, ki so pri tej kameri zaradi izjemnoπirokega kota lahko πe uporabnejπe. ©iroki kot,visoka obËutljivost, meni v slovenskem jeziku,preprostost rokovanja in izbire funkcij so tistelastnosti, ki jih konkurenca πe ne nudi. Zatorazpravljati o tem, kaj je bolje, Canon S3 IS,Sony H5, Panasonic FZ-7 ali katera drugakamera, ki jih æe poznamo, niti nima moænostiprimerjave. Kamera Olympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZ ima zazdaj (aprila 2007) tako izrazito prednost vuporabniπkem smislu, da vas lahko samo nekajdeset evrov viπja cena v primerjavi s "pribliæno"konkurenËnimi kamerami ne zapelje v nakup.A vedite, da vam bo zaradi neizbire OlympusaOlympusaOlympusaOlympusaOlympusaSP-550UZSP-550UZSP-550UZSP-550UZSP-550UZ πe æal! Seveda, Ëe ste druæinski alipopotniπki fotograf, ki ve, da mu teæje, veËje inuporabniπko zahtevnejπe DSLR-kamere nesluæijo za naËin fotografiranja. »e pa æe, imaOlympusOlympusOlympusOlympusOlympus zanimivo izbiro!Edino, kar vam priporoËam, je, da pred konËnoizbiro te kamere preverite, ali ne bo za vaπ naËinfotografiranja prepoËasna. Vem, da za veËinodruæinskih oz. popotniπkih fotografov njen Ëasod vklopa in zaËetek fotografiranja ter hitrostostrenja in proæenja niso nobena veËja ovira.Toda vseeno je bolje, da prej preverite, kot pada ste pozneje nezadovoljni, ker si niste ogledaliπe kakπne konkurenËne ali celo DSLR-kamere.Vedite pa tudi to, da DSLR-kamera odnepoznavalca zahteva veliko veË dela, znanjain dodatne opreme, da boste s kamero zajeliprimerljive in pozneje bolj kakovostneposnetke. Vemo, da je v Ëasu filma 90 odstotkovfotografov uporabljalo kompaktne fotokamere,prav tako danes v Ëasu digitalne tehnike.©e ena lastnost je vredna vaπe pozornosti. »este poleg fotografiranja tudi moËan ljubiteljvideozapisa s fotokamero, naj povem, da je vtem elementu SP-550 UZ SP-550 UZ SP-550 UZ SP-550 UZ SP-550 UZ zelo povpreËna. Tudiv navodilih skoraj ne najdete zapisa VIDEO.Naj zakljuËim. »e kupujete danes (marca 2007)kompaktno kamero za druæinsko oz. popotniπkofotografijo (celo za nezahtevno arhitekturnofotografijo), cena za vas ni glavna ovira in niste"pipetkar", ki v velikih poveËavah na zaslonuiπËe najmanjπe napake med zapisanimi piksli,si morate Olympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZOlympus SP-550UZ vsekakorogledati.Tudi Ëe vam na zaËetku kot nepoznavalcu njenodræanje v roki ne pove veliko, vedite, da vam jotrenutno zelo toplo priporoËam. In πe to! Le zamalo kamer si upam zapisati kaj takega!


Olympus SP-550 UZ



Z digitalizacijo se je meja med foto in videokamerami zabrisala. Kompaktne digitalne fotokamere nam namreË omogoËajo snemanjevidea, digitalne video kamere pa zajemfotografij. S pojavom videa visoke loËljivosti jeta meja dokonËno padla, saj so tudi vvideokamerah vgrajena zelo zmogljiva tipala zazajem slike. Tokrat predstavljamo Sonijevonovost v HDV razredu in sicer SONY HC 7. Ta imatudi manjπo sestro HC 5, ki se razlikuje v tem,da so ji dodali nekaj manj uporabnih lastnosti.Elegantno Ërno - srebrno ohiπje je iz kombinacijekovine in plastiËne mase ter zelo kvalitetnoizdelano. Ergonomija je dobra in kamera leposede v roko. K veËji mirnosti posnetkovpripomore tudi precejπnja teæa, saj kamera skaseto in priloæenim akumulatorjem tehta 650gramov. Na sprednji strani izstopa objektiv.Kamera se ponaπa z odliËnim objektivom CarlZeiss Vario Sonnar T z desetkratnim razponomgoriπËnic. V fotografom razumljivem jeziku tarazpon znaπa od pribliæno 40 milimetrov vπirokem, do 400 milimetrov v tele obmoËju.Kamera se ponaπa tudi z vgrajenim optiËnimstabilizatorjem slike. Pod objektivom je vgrajenistereo mikrofon, na levi strani pa se podpokrovËkom skriva priklop za zunanji mikrofon.To je zelo uporabna lastnost, saj nam omogoËatudi zahtevnejπe delo. Nad njim je πe infrardeËaluËka za noËno snemanje, poleg pa je πe luËkaki opozarja na to, da kamera snema.Na levi strani je na sprednjem delu vrtljivokolesce, kateremu lahko sami doloËimodelovanje, izbiramo pa lahko med roËnokontrolo ostrenja, osvetlitve, beline in hitrostizaklopa. Pod kolescem je preklopnik, s katerimvklopimo noËni naËin. Na spodnjem delu senahaja πe gumb, s katerim vklopimo snemanjev proti svetlobi. VeËji del leve strani zaseda vrtljivin na dotik obËutljiv tft zaslon z diagonalo skorajsedem centimetrov in dobre loËljivosti 210.000toËk ter razmerjem stranic 16:9. Za laæjeupravljanje so na zunanjem robu zaslona dodaligumbe za vklop snemanja in spreminjanjegoriπËnic. Za zaslonom skrita sta gumba zaprikaz informacij na zaslonu in izklop le tega tergumb za vklop enostavnega naËina delovanja.V tem naËinu se poveËajo vsi napisi na zaslonu,nastavitve kamere pa spreminjamo s pomoËjovodnika, ostalo pa je prepuπËeno avtomatiki.Nad gumboma je πe USB priklop in vloæiπËe za

memory stick pro duo kartico, na katero kamerashranjuje fotografije. Nad vloæiπËem kartice jeπe vgrajeni zvoËnik. Pod zaslonom se pod vratciskriva pravo obilje priklopov. Tu najdemo lancpriklop ( ta sluæi za kontroliranje kamere - npr.pri analogni montaæi ) pa DV priklop ( vhod/izhod ) in komponentni ( za povezavo natelevizorje s progresive scan priklopom ) terobiËajni video izhod, pa πe prikljuËek zasluπalke. Na desni strani kamere najdemo nasprednji strani vgrajeno bliskavico, zadaj pagumb, s katerim jo vklopimo ter nastavljamodelovanje le te. Na zgornjem sredinskem deluje pod pokrovËkom skrito prikljuËno mesto zadodatno opremo. Nanj lahko namestimododatno luË, bliskavico ali mikrofon. Na desnemzgornjem delu sta πe sproæilec za zajemfotografij in preklopnik za spreminjanjegoriπËnic, pa πe zatiË, s katerim odpremovloæiπËe za mini dv kaseto. Kamera namreË slikov visoki loËljivosti snema na obiËajne mini DVkasete, zaradi veliko veËje koliËine podatkov paje zapis na traku v naprednem mpeg 2 zapisu.Zaradi moËnejπe kompresije se snemalni Ëaskaset ne spreminja.Na zadnji strani so poleg okularja, ki ga lahkoizvleËemo in mu tudi lahko spremenimodioptrijo, πe preklopnik, s katerim kamerovklopimo ter spreminjamo naËin delovanjakamere - preklapljamo lahko med snemanjem,zajemom fotografij ter pregledovanjemposnetkov. V katerem naËinu delujemo nampovedo na desnem robu nameπËene luËke. Tunajdemo πe tipko, s katero vklopimo snemanje,poleg pa sta pod vratci skrita HDMI priklop terpriklop na zunanje napajanje.Na spodnji strani je poleg kovinskega navoja zastativ πe zatiË, s katerim sprostimo baterijo.Priloæen je zmogljiv litij ionski akumulator, skaterim lahko posnamemo pribliæno uro videa,seveda pa lahko dokupimo tudi zmogljivejπega.Kot pomanjkljivost bi omenil to, da polnilec nipriloæen, zato moramo akumulatorje polniti vkameri, seveda pa tudi polnilec lahko dokupimo.Za zajem slike kamera uporablja zelo zmogljivoin precej veliko CMOS tipalo, ki omogoËa zajemz vertikalno loËljivostjo 1080 vrstic vprepletenem, oziroma interlaced naËinu. Skamero lahko posnamemo tudi fotografije insicer v loËljivosti πestih milijonov pik, ki je predleti bila zgolj domena zmogljivih zrcalno

refleksnih kamer.Fotografije lahkozajamemo celomed snemanjemvidea, a le triposnetke, ki se shranijov medpomnilnik in se na karticozapiπejo po konËanem snemanju. TudiloËljivost v tem primeru ni najviπja, a znaπa πevedno visokih 4,5 milijone toËk. Kamera seponaπa tudi z zajemom slike v X.V. barvnemprostoru, ki ponuja πirπi obseg barv. Uporabatega bo priπla do izraza le ob ogledu posnetkovna najnovejπih ploskih televizorjih, ki ta novistandard podpirajo. Upravljanje kamere jeenostavno in poteka preko na dotik obËutljivegazaslona. Za veËjo prijaznost do uporabnika soposkrbeli z v kamero vgrajenimi navodili, ki nasenostavno vodijo do æelene nastavitve.Zahtevnejπim je namenjen meni, v kateremnajdemo bliænjice do najpogosteje uporabljanihfunkcij, bliænjice pa si lahko tudi prilagodimo. Vtem meniju najdemo tudi podrobnejπenastavitve kamere in te so kar obπirne. Kameraponuja tudi πtevilne zanimive in uporabnefunkcije , kot na primer tele makro funkcijo, skatero tudi majhen motiv zelo pribliæamo in galahko posnamemo iz veËje razdalje. Ta funkcijaje zelo uporabna za snemanje raznih insektovin manjπih æivalic, saj se nam ni treba preveËpribliæati in tvegati, da jih s tem preplaπimo.Omenim naj πe zelo zabavno in uporabnofunkcijo smooth slow record, s katero lahkoposnamemo gladko tekoËe poËasne posnetke.Kamera v tem naËinu v medpomnilnik zajametri sekunde videa s pribliæno stotimi sliËicami nasekundo ter te prenese na kaseto kot dvanajstsekundni poËasni posnetek. Zaradi velikegaπtevila sliËic je le ta gladko tekoË in brezzatikanja.Res presenetljiva pa je moænost, da v poËasni

Video kamera Sony HC 7e

posnetek zajamemo trenutek, kije æe minil, saj kamera v tem naËinu stalno

shranjuje video v medpomnilnik. Æal pa je pritem naËinu delovanja zaradi omejene koliËinemedpomnilnika kakovost slabπa. Mednaprednejπimi lastnostmi naj omenim πe takoimenovano zebro, ta nam prikaæe, kje je slikapresvetla, oziroma preægana, do pravilneosvetlitve pa nam pomaga tudi moænost prikazahistograma.Kvaliteta slike je v dobrih svetlobnih pogojihvrhunska, v slabπih sicer kvaliteta malce pade,pa πe to v primerjavi s profesionalnimikamerami. Avtomatsko ostrenje je hitro, moænoje tudi enostavno roËno ostrenje, na voljo imamopa tudi roËni izbor toËke ostrenja. Kamera namponuja tudi veË osvetlitvenih avtomatik, pa veËnaËinov merjenja svetlobe, med njimi tuditoËkovno z roËno izbiro toËke merjenja.Kameri je priloæen tudi uporaben daljinskiupravljalnik, dobro pa so jo zaloæili tudi sprikljuËnimi kabli, saj poleg kamere dobimoskoraj vse potrebne prikljuËke. »e pa bomoæeleli svoje video posnetke tudi urejati inmontirati bomo pa potrebovali πe zelo zmogljivraËunalnik, saj je video visoke loËljivosti moËnokompresiran.Za zakljuËek - ta kamera je idealna sopotnica zapopotnike, ki bi radi spomine in vtise ujeli navideo, obenem pa bi radi posneli tudikakovostne fotografije. S to kamero dobimopriroËno in majhno napravo, ki nam vse to tudiomogoËa. Malce visoka je le cena - visokaloËljivost paË πe ni poceni...

Boπtjan BoπkinBoπtjan BoπkinBoπtjan BoπkinBoπtjan BoπkinBoπtjan Boπkin


(v juniju bomo izvedli tudi video delavnico)

Osnovni teËaj fotografije24.maja priËenjamo s 4 x 4 urnim osnovnim teËajemfotografije. Predavatelja Oskar Karel Dolenc in Matjaæ Intiharvas bosta popeljala skozi osnove foto tehnike, kompozicije,praktiËnega dela (fotografiranja) in priprave fotografij.TeËaj bo v mesecu maju razpisan na www.e-fotografija.si


Canon je edino podjetje, ki nam v vsakemfotografskem razredu nudi kamero katero jevredno uvrstiti med tiste, ki jih lahkopostavimo v oæji izbor najboljπih. Predvsemnam njihove kamere nudijo nekaj tehniËnonajnaprednejπih lastnosti, malo posebnostiin nazadnje tudi nekaj æe starejπih reπitev, kiπe vedno dobro sluæijo a lahko kameri malozniæajo ceno ali pa podjetju poveËajodobiËek. NiË drugaËe ni tudi pri kameriPowerShot A570IS, ki je kot A560 (enaka lebrez IS) in A550 (enaka a brez IS in manjπizaslon) iz njihovega vstopnega razreda.Kamera PowerShot A570IS je kompaktnihmer 90x64x43 in za dræanje v roki terrokovanje ravno prav teæka 215g, z dvemaAA baterijama. IzboËeno dræalo namomogoËa solidno dræanje kamere, tisti zveËjimi rokami bo sredinec tiπËal v zunanjiobroË objektiva, vendar za delovanje skamero ni moteËe. Na vrhu dræala je proæilecin za A serijo klasiËen gumb za premikgoriπËnic objektiva.Objektiv je v izklopljenem stanju dobrozaπËiten v kameri. Nudi nam 4X-no optiËnorazmerje med goriπËnicami (35 - 140mm).Kameri so dodali πe stabilizacijo slike, zatotudi oznaka IS (PowerShot A570IS). V slabihsvetlobnih pogojih nam stabilizacija slikelahko πe kako pomaga, da posnetek nistresen kljub nekaj niæji obËutljivosti (ISO),

Canon PowerShot A570ISCeloten Ëlanek bo objavljen na www.e-fotografija.si

s tem pa pridobimo na viπji tehniËnikakovosti posnetka.Za vstopni kompaktni razred je kameraPowerShot A570IS prijazna gledeprogramskih moænosti izbire naËinaosvetlitve motiva. Nudi nam enostavno“zeleno” avtomatiko, slikovne programe kotnastavitve za bolj izkuπene Tv, Av, M.Obenem imamo πe program za zdruæevanjemfotografij in moænost video zapisa.Poleg dodane vrednosti stabilizacije slikeima kamera πe optiËno iskalo. Obe lastnostiimata svoje zagovornike in marsikoga pravte prepriËajo v nakup. Prav zaradi optiËnegaiskala kamera ostaja za mnoge uporabnikekamer na film, tista “klasiËna”. Ob moËnisonËni svetlobi je tudi pogled na motiv zelooteæen. V takih primerih nam prav optiËnoiskalo πe kako koristi. Ker kamero pritisnemok oËesu in jo ne dræimo z iztegnjenimi rokamiomogoËa πe veËjo umiritev kamere in s temposlediËno manj stresen posnetek.In najbræ prav zaradi optiËnega iskala so priCanon malo “πparali” pri zaslonu. Le ta jesicer danes standardne velikosti 2,5 palca apovpreËne loËljivosti 115.000 toËk (A550 2,0palca). Vsi zapisi menija so odliËno vidni, tumanjπa loËljivost sploh ni moteËa. Edinoprikaz detajlov na æe posnetih fotografijahni tako kakovosten kot pri nekaterih sicerredkih kamerah tega cenovnega razreda, ki

imajo 230.000 toËk loËljivosti.»e vam je pregled in prikazfotografij preko kamere πekako pomemben boste moralipri Canon poseËi po IXUS serijiali pa pogledati k konkurenci.Gumbov na kameri ni veliko.Vseeno pa nudijo tudizahtevnejπemu fotografuobilo nastavitev. Korekturaekspozicije, nastavitev delo-vanja bliskavice in makro foto-grafije je æe kar preko gumbov.Za ostale je potrebno v “Func.” ali “Menu”nastavitve preko zaslona. Vsi ki ste vajeniCanon digitalnih kompaktnih kamer, vambodo glavne nastavitve preko “Func.” gumbahitro razpoznavne. Tudi tisti, ki πe nimatedovolj izkuπenj z digitalnimi kamerami pa sejih lahko hitro priuËite.Kakovost slike je povsem primerljiva zdrugimi kompaktnimi kamerami danaπnjegeneracije. Æe veË kot leto dni opaæam, dapri kompaktnih kamerah zaradi poveËevanjaloËljivosti tipala pada konËna kakovost slike.Vendar naj takoj opozorim, da se slabostizapisa opazijo samo pri velikih poveËavahna zaslonih. Pri normalnem ogledu fotografijna zaslonu ali poveËavah na papir v formatu13x18cm pa nikakor.PowerShot A570IS je kamera, ki je vsekakorvredna ogleda v tem vstopnem razredu.Njena cena 285EURO je prav na meji, kolikorje pripravljena veËina tistih, ki danes menja

analogno kamero za digitalno πe dati za njo.Vedite pa, da Ëe sta malo zahtevnejπi gledenastavitev programov za osvetlitev, stevajeni klasiËnega optiËnega iskala alifotografirate veË v pogojih kjer imate dolgeËase osvetlitve, da druge izbire na trgu skorajni. Na koncu pa za tako kamero πe niti cenani pretirana.Kdor pa bi rad prihranil nekaj evrov, toËneje50EURO pa lahko poseæe po enaki kamerikot je A570IS, le da nima sistemastabilizacije slike. »e ne fotografirate velikov slabih svetlobnih pogojih se lahko ISsistemu brez strahu odreËete. ©e dodatnih50EURO pa lahko prihranite Ëe se odloËiteza A550, ki se razlikuje od A560 samo v temda ima manjπi zaslon. In smo spet v dilemikaj izbrati! Oziroma niti ne. Kupimo tistokamero izmed treh, za katero smo πepripravljeni odπteti naπ denar.


H7 in H9 sta kot ustvarjena za vse, ki æelijodoseËi kar najveË s svojimi posnetki. V obeh jevgrajen CARL ZEISS objektiv s 15-kratno optiËnopoveËavo in oba zajemata posnetke z 8.1milijoni slikovnih toËk. H-serija vkljuËuje dvojnotehnologijo protizamegljenosti slike, sËimer se zmanjπamoænost zamegljenostislike zaradi tresenjaroke, πe posebej v teækih svetlobnih razmerahbrez bliskavice. Z zdruæitvijo stabilizacije slikein visoke obËutljivosti ISO 3200 (REI*) bostedosegali jasnejπe rezultate brez zamegljenostislike.S Face Detection tehnologijo lahko H7 in H9brez teæav zaznata in sledita do osmimËloveπkim obrazom pri katerikoli postavitvi inpri tem samodejno izbereta najboljπonastavitev ostrine, osvetlitve in bliskavice.BIONZ slikovni procesor omogoËa izjemnokakovost slike in zagotavlja odzivno innajhitrejπe delovanje. KoËni rezultat so Ëudovitiportreti in skupinske slike pri katerihkolipogojih - tudi pri slabi svetlobi ali pripremikajoËih se motivih.H9 prav tako vkljuËuje velik nagibni 7,5 cm LCD

SONY PREDSTAVLJA H7 IN H9CYBER-SHOT DIGITALNI KAMERI

zaslon na zadnji strani kamere s katerim siolajπate uporabo pri snemanju slik iz razliËnihkotov. H9 digitalna kamera ponoËi nanovo

zaæivi z uporabo infrardeËetehnologije za jasnost slike tudi

v popolni temi. Prav takovam bo v pri snemanjukoristila akumulatorskabaterija STAMINA, s katero

boste lahko posneli veË kot250 posnetkov z modelom

H7 in veË kot 260 posnetkov s H9**.S polnim HD 1080 lahko kamero poveæete stelevizorjem s podporo za visoko loËljivost in stem v celoti obËutite prednosti HD tehnologije(potrebujete dodaten povezovalni kabel).TehniËni podatki:- 8,1 milijona uËinkovitih slikovnih toËk (H7 in H9)- MoËan 15-kratni optiËni zoom, 25,5-kratni HDSmartZoom, 30-kratni digitalni zoom, do 76-kratniSmartZoom (H7 in H9)- Velik 6,2cm LCD zaslon in elektronsko iskalo (H7)- Izjemno velik nagibni 7,5cm LCD zaslon inelektronsko iskalo (H9)- Visoka loËljivost, poln HD1080 izhod za prikazslik na televizorju s podporo za visoko loËljivost- NightShot za snemanje v popolni temi z uporaboinfrardeËe tehnologije (H9)



Celoten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.si

e-Fotografija - februar, marec 2007 21e-Fotografija - februar, marec 2007 21e-Fotografija - februar, marec 2007 21e-Fotografija - februar, marec 2007 21e-Fotografija - februar, marec 2007 21

Nikon D40 in Nikon D40xPo standardni kameri vstopnega razreda Nikon D50 (april2005) so se z novim modelom Nikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40 (november 2006)NikonoviNikonoviNikonoviNikonoviNikonovi inæenirji æeleli πe bolj pribliæati amaterskimfotografom. Tako so na trg poslali oblikovno in ergonomskozelo dobro kamero, dodali pa so ji πe prijazen vmesnik. PriNikonuNikonuNikonuNikonuNikonu pa so se v letu 2007 odloËili πe zanov korak. V enako ohiπje, kot jo imakamera D40D40D40D40D40, so dodali novo,zmogljivejπe tipalo(D40D40D40D40D40 - 6 mio. toËk,D40xD40xD40xD40xD40x - 10 mio. toËk) innekaj dodatnih (boljlepotnih) funkcij terkamero poimenovaliD40xD40xD40xD40xD40x. S to potezo imaNikonNikonNikonNikonNikon trenutno v ognjukar dve æelezi vvstopnem razredu DSLR.OhiπjeObe kameri imata enako obliko, merita 124 x 94 x 64 mm insta teæki 522 g (skupaj z baterijo Li-Ion EN-EL9). Ker sta sikameri enaki v skoraj vsem razen v tipalu, bom nadaljevalsamo z zapisom D40xD40xD40xD40xD40x. Ohiπje ima dobro ergonomijo. DræaloomogoËa dobro dræanje, predvsem pa so gumbi na zgornjemdelu kamere zelo dobro razporejeni in dosegljivi za kazalec.Tudi zadnji del kamere je dobro ergonomsko oblikovan inomogoËa oporo za palec. Glede na majhne dimenzije jedræanje kamere v roki πe vedno dobro. Seveda pa za odliËnodræanje in veËjo umiritev kamere v roki potrebujemo πedodatno oporo za spodnji del dlani. To pa bi si lahkoomogoËili z dodatnim dræalom, Ëe ga bo NikonNikonNikonNikonNikon za ti dvekameri ponudil.Sprednji del kamere ima nastavek za objektive (bajonet). KotNikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40 tudi model D40xD40xD40xD40xD40x omogoËa delovanje v naËinu AFsamo z novejπimi objektivi serije AF-S/AF-I, ki imajo motorËekza ostritev v objektivu. Z vsemi starejπimi objektivi lahkodelujemo samo v naËinu roËnega ostrenja (MF).Nikon D40/D40x v praksiOmenil sem æe, da je ergonomija za kamero vstopnegarazreda zelo dobra. Za πe bolj umirjeno dræanje kamere sicermanjka opora za spodnji del dlani, vendar je to cena zamanjπe dimenzije, ki si jih æeli veËina hobi fotografov.Gumbov na kameri ni veliko, so pa veliki in preprostodosegljivi. Zaslon je velik in z odliËno loËljivostjo. Gledeosnovnih nastavitev ste si lahko s kamero zelo hitro na ti.Seveda, Ëe preberete navodila, v katerih je razloæeno, kajdoloËene nastavitve omogoËajo. Manj izkuπeni lahko nazaËetku uporabljajo nastavitev AUTO ali enega izmedscenskih programov. Æe ti nam dobro zagotavljajo uspeπenposnetek. Tako pri AUTO kot pri scenskih nastavitvah imamomoænost premika glavnih funkcij.Vse potrebne informacije so dobro vidne tako v iskalu kotna zaslonu. »e æelite informacije o naËinih zajema in njihovispremembi samo pogledati na zaslonu, pritisnite gumb

"info" ob proæilcu. »e pa jih æelite tudi spreminjati, pritisnitespodnji gumb "i" ob levem delu zaslona. Funkcija, ki jo lahkospreminjate, se obarva rumeno (s πtirismernim gumbom semed funkcijami lahko tudi premikate), pritisnite gumb OK inizberite eno izmed æelenih moænosti. »e za kako funkcijo niste

prepriËani, kaj omogoËa, si lahko za razlago (samo vangleπËini oziroma v nastavljenem jeziku, med katerimi pani slovenπËine) pomagate z gumbom "?".Prav nasveti, ki nam jih kamera ponudi, so lahko odliËenpripomoËek za hitrejπe uËenje in spoznavanje kamere termoËi njenih nastavitev.Na obeh kamerah sem uporabil veË objektivov. Osnovni kitobjektiv ima plastiËni bajonet in je za hobi fotografa optiËnopovsem korekten. V πirokem kotu je zelo soliden, pri daljπihgoriπËnicah pa "mehak". Objektiv, 55-200 mm VR, je kotnalaπË za drugi objektiv. Ima zadovoljive "tele" goriπËnicein πe potrebno stabilizacijo slike (VR).Zanimiva konkurenca glede cene je okoli obeh kamer. NikonNikonNikonNikonNikonD40D40D40D40D40 ima konkurenco v EOS 350D in Pentax K100D, NikonNikonNikonNikonNikonD40xD40xD40xD40xD40x pa v EOS 400D, E-400, GX-10 in Alpha 100.Konkurenca je moËna, predvsem med kamerami, ki so æemalo starejπega datuma in celo iz malo viπjega vstopnegarazreda, πe vedno pa v prodaji in zato z niæjo ceno. NemogoËeje reËi, kaj je najboljπa izbira, oziroma da sta kameri NikonNikonNikonNikonNikonD40D40D40D40D40 in D40xin D40xin D40xin D40xin D40x najboljπi v svojem razredu. Imata pa to dobrolastnost, da sta zelo preprosti za rokovanje in upravljanje.Vendar pa ima vsaka kamera za vsakega fotografa posebejprednosti ali slabosti. Tako æe lahko reËem, da se poËasivraËamo v obiËajne zrcalno-refleksne tokove. Zato postajaæe pomembno, da vemo, kaj pomeni ime NikonNikonNikonNikonNikon kot jamstvoza kakovost, oziroma da kamere tega proizvajalca kupipredvsem fotograf, ki æe zdaj ve, da Ëe bo πel v viπje razredeDSLR-kamer, mu NikonNikonNikonNikonNikon omogoËa popolno izbiro. Predvsempa so za obe kameri znaËilni odliËna ergonomija, preprostostuporabe (malo gumbov in nastavitev, preprost meni) inangleπko govoreËim (oziroma vsem, ki imajo moænost izbiresvojega jezika) hitro spoznavanje s kamero ter poslediËnolaæji zajem kakovostnejπe fotografije. Iz teh treh pogledovpa kameri v svojih cenovnih razredih trenutno nimatatekmecev. Matjaæ Intihar

Olympus novosti v DSLR razredu kamerOlympus poËasi a vztrajno vstopa med veËje ponudnike DSLR foto kamer. S povsem svojim odprtim sistemom πtirih tretjin (4/3 sistem), so nam æe pokazali dve novi kameri tretje generacije. Kamera E-410 ohranja kompaktnost, torej izredno majhnost inmajhno teæo, E-510IS pa so z veËjim dræalom in sistemom stabilizacije slikepreko tipala dodali πe viπjo uporabniπko vrednost. Ne gre tudi pozabiti, danam obe kameri nudita Live Preview, sistem pogleda na motiv preko zaslonain nastavitve menija v slovenskem jeziku. Tokrat sem kameri dobil samo vpregled, saj sta bili πe povsem predprodukcij brez moænosti zapisa posnetkana pomnilno kartico. Zato o obeh kamerah veË v naslednji πtevilki revije.



PhotoShop v 4 urah - 10.maj / veË na www.e-fotografija.si

Leta 1998 sem v preizkusu enakega objektiva,vendar brez stabilizacije (IS) slike, uporabilbesedno zvezo “objektiv za bogove”. Danes,po devetih letih, lahko πe vedno zapiπemenako. Razlika je le v tem, da je teh objektivovtudi pri nas æe nekaj veË in da si jih po devetihletih laæje privoπËimo.Objektiv Canon EF 400 mm f/2,8 L IS ni veË vkovËku iz aluminija. Zdaj so ga zaπËitili voblikovno bolj dovrπenem ohiπju iz plastiËnihmas. Notranji del ohiπja pa je dodatnoobdelan in prirejen dimenzijam objektiva,tako da se ta v njem ne more premikati.Velikost objektiva je 349 mm, teæa pa 5370 g.Dodatnih 150 mm doprinese sonËna zaslonka,ki je tudi delna zaπËita sprednje leËe. SprednjaleËa ima premer kar 140 mm, in za hobifotografa deluje prav zastraπujoËe, da nanjone more dodati filtra. ZaπËitni filter je æe samosprednje steklo, prva leËa pa je πele za njim.Objektiv z velikostjo, predvsem pa s teæo,hitro da vedeti, komu je namenjen. To niobjektiv za hobi fotografiranje, ampakpredvsem profesionalno delo, kjer tako velik,teæak in poslediËno okorni objektiv pokaæevse svoje prednosti. Ko ga æelimo nastaviti nakamero, ni to prav niË preprosto opravilo. Teæaobjektiva je element, ki prispeva k temu, dase nam zaradi tresenja roke le steæka hitroposreËi priklopiti kamero nanj. Laæje gre, Ëeje objektiv na stativu.Ko je objektiv enkrat na kameri, pa je odfotografa, njegovih æelja in naËina delovanjaodvisno, kako dolgo bo z njim zadovoljen.Hobi fotograf si tak objektiv vsekakor æeli vzetiv roke, pogledati z iskalom skozenj, nareditinekaj posnetkov, vendar pa potem hitrougotovi, da fotografiranje iz roke s tako teækimobjektivom kljub stabilizaciji slike v objektivuni mogoËe. S kamero vred ima objektiv veË

kakovosti) sem bil zadovoljen, po drugi(zaradi teæe) pa nikakor ne. Bavarski gozd serazprostira na kar 24.000 hektarih. Daprehodite vse poti, do vseh æivali,

naredite dobrih deset kilometrov. Kaj hitrosem spoznal, da je bila moja æelja objektiv 500mm f/4 prava odloËitev in noπenje 400 mm f/2,8 prava muka. Vendar pa pozneje objektivzaradi zmoænosti hitrega ostrenja v slabihsvetlobnih pogojih (svetlobna moË) terpredvsem kakovosti zapisa povrnefotografovo vztrajnost.V praksi sem spoznal πe enkrat veË, da jeobjektiv EF 400 mm f/2,8 L IS primerenpredvsem za teren brez klancev ali vsajutrjene poti, da lahko opremo vozim z

Canon EF 400mm f/2,8 L IS USMkot 6 kg. Prav zaradi teæe z njim ne naredijoveË kot enega posnetka, nato pa objektiv æemorajo spustiti, da si odpoËijejo roke. Kaj hitrospoznamo, da brez monopoda (enonoænegastojala) oziroma πe bolje stativa nebo πlo. V veËiniprimerov ho-bi fotografu p o r a b l j alaæje stativein hitro spo-zna, kako ne-uporabni sopri taki teæiobjektiva. ©e to-liko bolj, Ëe je tudiglava stativa izniæjega kakovostnegarazreda.Objektiva Canon EF 400 mm f/2,8 L IS si priuvozniku nisem sposodil samo zaradipreizkusa, ampak predvsem zaradi povsempraktiËnega razloga. Delavnica fotografiranjeæivali v Bavarskem gozdu zahteva tudipovsem specifiËno opremo. V takih situacijahnikakor ne velja pravilo hobi fotografov(izraznih fotografov), da ni pomembnakamera, ampak fotograf, ki za njo stoji. Prifotografiranju divjih æivali, pa Ëeprav v oborah,brez prave opreme ne gre. Sicer sem si za tozvrst fotografiranja zaæelel objektiv EF 500mm f/4 L IS, ki ima πe daljπo goriπËnico in jelaæji, zaslonka πtiri pa glede uporabe stativani prevelik minus. ©e toliko bolj, Ëe vemo, danam pri dolgih goriπËnicah zaslonka f/2,8prinese tako malo globinske ostrine, da jeæival ostro zarisana samo nekaj centimetrovpo globini. Seveda pa se izposojenemu konjune gleda v zobe, in prevzel sem EF 400 mm f/2,8 L IS. Po eni strani (zaradi viπje optiËne

voziËkom ali statiËno delo opravim vsaj zmonopodom. Zato se ve, da je zelo priljubljenpredvsem pri πportnih fotoreporterjih, saj kopridejo na æeleni teren, tam tudi ostanejo.Fotograf Veljko JukiË (in njegovi kolegi), ki jev svetu formule 1 æe veË kot 25 let, pa brez

tega objektiva nemore. Hitri πportizahtevajo izjem-no kratke Ëaseosvetlitve, pred-

vsem pa ostrenje vvseh pogojih, Ëeprav na

raËun zelo majhne globinskeostrine. Pomembno je motiv zajeti,

o njegovi kakovosti pa se razpravljapozneje. Ti fotografi so na objektiv s tako teæoæe povsem navajeni, lahko reËem celotrenirani. Zato ni Ëudno, Ëe vidite pro-fesionalnega fotografa s takim objektivom, kofotografira iz roke na teæko dostopnih mestih.Zaradi teæe in specifiËne uporabniπkevrednosti pa ga pri hobi fotografu, ne bomovidevali pogosto.V vsakem primeru pa si objektiv EF 400 mmf/2,8 L IS πe vedno zasluæi oznako optiËnonajboljπega Canonovega objektiva. Tudi sklopdodatnih leË za stabilizacijo slike mu ni preveËpokvaril kakovosti zapisa.

Matjaæ intihar

Kompaktne digitalne fotokamere somarsikaterega fotografa, ki je vstopil meduporabnike DSLR sistema tako “okuæile” spogledom na motiv preko zaslona, da se jehitro morala najti reπitev tudi za njih.Podjetje Seculine se je odzvalo med prvimiin pred leti poslalo na trg model zaslona zapogled na zaslon preko iskala SLR kamereZIGView R.Napravo preko adapterja (so priloæeni zaveËino sodobnih kamer) prikljuËite na iskalo,slika iz iskala se prenese na tipalo v napraviin slika se pokaæe na zaslonu. ZIGView R ima2 palca veliko tipalo, je vrtljivo za 360, nimapa moænosti vertikalnega premika. ZIGViewpa ni primeren samo za pregled motiva prekozaslona. Sluæi nam lahko tudi kot intervalnizajemalec slik.

Novi model ZIGView S2 je πe naprednejπi.Nudi loËljivost 2,5 palËnega zaslona 230.000toËk, predvsem pa nam ne omogoËa samoklasiËnega pogleda na zaslon, ampak le tegalahko tudi odmaknemo od nosilca. Odkamere smo lahko oddaljeni kar 20m.

ZIGView / digitalno okoFotografiranje otrok, portretov je tako sedajmnogo laæje saj smo lahko odmaknjeni odkamere, gledamo na zaslon in proæimo karpreko gumba na samem zaslonu.Naprava ima tudi funkcijo zaznavanjapremikanja. Kamero z vklopljenim ZIGViewS2 lahko pustimo in ko se nam bo v vidnempolju kamere nekaj premaknilo, bo kamerazaËela zajemati motiv.ZIGView S2 ima tudi video izhod. Tako lahkopoπljemo sliko tudi na TV ali direktno v video

kamero. e-Fotografija bo ZIGView S2izkoriπËala za video predstavitve foto invideo kamer. Tako bomo lahko tudi v videopredstavitvi fotokamere predstavili pogledskozi iskalo na motiv in funkcije ternastavitve vidne preko njega.ZIGView je vsekakor zanimiva naprava, ki znamarsikateremu fotografu, ki potrebujedrugaËen pogled na motiv kot samo skamero pri oËesu.

Matjaæ Intihar


V tej primerjavi si laæje predstavljate velikost objektiva EF 400mm f/2,8 L IS USM.

ZIGView nam nudi drugaËen pogled na motiv tudi preko DSLR kamere. Predvsem pa smo z njim lahko mnogo bolj kreativni.


Olympus nadgrajuje svoje uspeπne modele (mju 720SW inmju 725SW) vodo tesnih in na udarce odpornih kamer.Kamere so bile razvite vojaπki MIL standard, kar æe kaæe dase z njimi ne ravna niË kaj neæno.Æe ko kamero primemo v roke takoj dobimo obËutekrobustnosti. Ohiπje je narejeno iz medicinskega jekla. Vratcaza katerimi je baterija oziroma USB kontakt so zaπËitena sposebno gumo. Æe na prvi strani je kamera opremljena zdobro vidnimi oznakami na nalepki. Prva slika nam pove, daje kamera zaπËitena proti vdoru vode do 10m globine. Druga,da kamera zdræi padec na tla iz viπine 1,5m, ter tretja, da jekamera grajena tako trdno, da jo lahko obremenimo s 100kg.In po vseh teh dokaj ekstremnih naËinih niË kaj neænegarokovanja s kamero naj bi æe vedno delovala. Sam sem æe spredhodnicama 720SW in 725SW preizkusil vodo tesnost terpadec iz veË kot enega metra, zato vem da kamera zdræi tenapore.Objektiv s trikratnim optiËnim zomom je zaπËiten za kovinskozaporo, ki se ob vklopu umakne. Prednja leËa ne gre izkamere pred njo pa je πe dodatna zaπËita. Gumbi so iz zelokakovostnih materialov, a zaradi zaπËite majhni. Zato se jetreba za rokovanje s kamero πe privaditi.Ima pa kamera πe dodatno dobro lastnost. No to imajo karvse Olympus kamere. Meniji so v slovenskem jeziku zato jetudi 770SW naπemu uporabniku prijazna in nastavitve prekomenija lahko razloæljive.Fotografi, ki potrebujete majhno kamero za v æep, zaπËitenoza vodo, prah, pritisk, udarce, si Olympus mju 770SW oglejtekot prvo moæno izbiro. Zdræi toliko, da jo povpreËenuporabnik le s teæavo uniËi. Konec koncev pa naredi πepovsem dobre fotografije za naπ druæinski foto album.

M.I.

K o d a kEasyShare V1003

Info

cona

d.o

.o.,

Prev

ale 9

, Trz

in, 0

1-580

-999

5, 0

41-7

37-3

37

ww

w.s

igm

a-si

.com SIGMA FILTRI

Za zaπËito objektiva: UV filtri profesionalne serije EX DG zveËplastnim antirefleksnim nanosom.

S tanjπani (wide) cirkularni polarizacijski filtri profesionalne serije EXDG z veËplastnim antirefleksnim nanosom. Za izboljπanje kontrasta,bolj nasiËene barve in odpravljanje nezaæelenih odbojev.

Na voljo v bolje zaloæenih fototrgovinah.Na voljo v bolje zaloæenih fototrgovinah.Na voljo v bolje zaloæenih fototrgovinah.Na voljo v bolje zaloæenih fototrgovinah.Na voljo v bolje zaloæenih fototrgovinah.

Kodak ne popuπËa in trgu nudi nove in nove modele kamer.Kot veËina drugih proizvajalcev je tudi Kodak ponudil kameroz 10M toËkovnim tipalom. Trend narekuje tehniko in ta nakup.VeË toËk je, bolje je je πe danes miπljenje novih kupcevdigitalnih kamer.Kodak je nove kompaktne kamere oblikovno osveæil. So zelozaobljene, dobro se jih dræi v roki, gumbi so veliki inpregledni. Objektiv ima trikratno optiËno razmerje 36-108mm(ekv.35mm). Zaslon na zadnjem delu kamere je kot je priKodak æe poznano na sredini. Je 2,5 palËen in s povpreËnoloËljivostjo 150.000 toËk.Kamera je povsem primerna za druæinsko fotografijo. Jeenostavna za uporabo. Kakovost slike povsem solidna tudiËe jo gledamo v veËjih poveËavah kljub dejstvu, da kakovostslike pri vseh kompaktnih kamerah pada. Prednost kamereje v Kodak v njenem æe preizkuπenem barvnem sistemu inPerfect Touch funkciji, ki nam pomaga æe posneti posnetekdodatno popraviti in odpraviti napake pri zajemu.V kameri je æe vgrajeno 32MB notranjega spomina. Prekofunkcije “copy” lahko slike prenesemo na pomnilno kartico.Poleg avtomatskega programa nam kamera nudi πe 23slikovnih programov, ki nam lahko pomagajo kakovostnejezajeti sliko. Video zapis je v loËljivosti 640x480 toËk s 30slikami v sekundi. Kamera pa zapisuje sliko v MPEG4 naËinu.Torej je zapis komprimiran (stisnjen), veË lahko posnamemona kartico in si ga lahko hitro ogledamo preko veËinepredvajalnikov.Kodak kamero ponuja v veËih barvah. Tako je πe boljdostopna tistim, ki kamero kupujejo po barvi. Ne bosteverjeli. A ni tako malo primerov, ko je glavni razlog za izbiroravno “te” kamere njena “prava” barva. In Kodak oËitno znaprisluhniti tudi takim kupcem. M.I.

O l y m p u smju 770SW

Canon je s predstavitvijo novih tiskalnikov PIXMA iP1800 iniP2500 omogoËil ustvarjalno tiskanje fotografij πirπemukrogu uporabnikov. Nova tiskalnika vstopnega razredanavduπujeta uporabnike z ohiπjem v svetleËi Ërni barvi inprivlaËno ceno. Zdruæujeta visoko hitrost tiskanja inlaboratorijsko kakovost izpisa.Lastnosti tiskalnikov PIXMA iP1800 in iP2500:- Nova, privlaËna oblika- Hitro in cenovno dostopno tiskanje fotografij, katerihobstojnost je 100 let s sistemom Ërnil ChromaLife100- Napredna tehnologija tiskalnih glav FINE, z loËenim Ërnimpigmentnim Ërnilom- Priloæena CD z ustvarjalnimi tiskalniπkimi projekti inpredlogami ter mat foto papir (iP2500)Fotografija laboratorijske kakovosti je natisnjena v nekajsekundah. Z uporabo mikro πob so kapljice Ërnila velike samo2 pikolitra, najviπja loËljivost tiskalne glave FINE 4800x1200dpi pa slikam zagotavlja neverjetno jasnost. iP2500 znatanËnostjo natisne fotografijo velikosti 10x15 cm brezrobov v 55 sekundah, iP1800 pa v 70 sekundah.Hitrost tiskanja je pri modelu iP2500 22 strani/minuto v Ërno-beli tehniki in 17 strani/minuto v barvni, ter 20 Ërno-belihstrani/minuto in 16 barvnih pri iP1800. Kartuπa FINEuporablja loËeno Ërno pigmentno Ërnilo za izrazitejπi uËinekËrne barve pri tiskanju besedil. Ker so kartuπe zdaj cenejπe,je laboratorijska kakovost izpisov postala πe dostopnejπa.Novi tiskalnik PIXMA iP2500 je prvi, ki poleg programskeopreme Canon Easy-PhotoPrint in Easy-LayoutPrint prinaπaCD z vrsto ustvarjalnih tiskalniπkih projektov in predlog,namenjenih raziskovanju uporabnikov. S 30 priloæenimi listimat foto papirja je iP2500 celovita reπitev za izpolnitevuporabnikovih ustvarjalnih ambicij.

Canon PIXMAiP1800 in iP2500


Novosti iz foto sveta www.e-fotografija.si/novice/


Novosti iz foto sveta www.e-fotografija.si/novice

O uporabnosti dodatnih bliskavic, ki jih lahkododamo na naπe kamere sem v reviji æe pisal.Vendar pa se marsikateri fotograf, kiuporablja kompaktno kamero z moænostjonastavitve dodatne bliskavice na kamero zanjo ne odloËi. Tako se velikokrat pojavi efektrdeËih oËi, ker je vgrajena bliskavica preblizuoptiËne osi objektiva, oziroma je glavni motivpremalo osvetljen ker je glavni objekt motivapreveË oddaljen, bliskavica pa preslabotna.NajveËja teæava zakaj si ne izbrati za dodatnoopremo zunanjo bliskavico je v veËiniprimerov cena originalnih bliskavic. Tokratpa sem malo pogledal po policah naπihtrgovcev in naπel bliskavice neodvisnihproizvajalcev, ki jih lahko dobite pod100EURO pa tja do 350EURO.

Bliskavica Cullmann 20AF DIGITALCullmann 20AF DIGITALCullmann 20AF DIGITALCullmann 20AF DIGITALCullmann 20AF DIGITAL, jeprimerna za vse tiste fotografe, ki samoobËasno potrebujejo pomoË dodatnebliskavice. Je zelo kompaktna zato jo imamolahko vedno s seboj. Vodilno πtevilo je 20,kar pomeni da je cca. 2X moËnejπa odvgrajenih bliskavic. Pri 400ISO lahko z njo

fotografiratemotive v od da-ljenosti 15m.Ker je krepkoviπe od vgra-jene bliskavicepride do efektardeËih oËi v re-dkih primerih.Prav tako lahko nastavljamo naklonbliskavice navzgor, kar nam omogoËa motivposneti z indirektno svetlobo. Cullmanizdeluje bliskavico za kamere proizvajalcev,Canon, Nikon, Olympus, Sony. Odvisno odproizvajalca nam nudi moænost delovati vnjihovem x-TTL naËinu in s tem korektniosvetlitvi motiva. Zelo primerna je za vse, kipotrebujejo dodatno bliskavico zakompaktno kamero ali pa za tiste, ki samoobËasno potrebujejo malo moËnejπo a πevedno zelo kompaktno bliskavico za DSLRkamero.Kdor si æeli moËnejπo bliskavico in jo nepotrebuje velikokrat lahko poseæe po πevedno cenovno zelo ugodni bliskavici

Marumi D35AFMarumi D35AFMarumi D35AFMarumi D35AFMarumi D35AF.Vodilno πtevilo je34, omogoËa namroËno spreminjatikot osvetlitve (28-85mm ekv.35mm)s tem da premi-kamo prednji delbliskavice. Glavobliskavice lahko premikamo navzgor kotvrtimo levo in desno. Tudi ta bliskavica namomogoËa x-TTL merjenje s kamerami Canonin Nikon.Z njo je res nekaj veË roËnega dela, ko æelimoslediti goriπËnicam naπega objektiva, vendarza obËasno delo se je treba malo potruditi,Ëe æelimo moËnejπo bliskavico z TTLmerjenjem za nizko ceno.

Zahtevnejπi fotograf, ki pa bi rad kakovostnobliskavico z obilo funkcijami pa lahko poseæepo zelo napredni bliskavici priznanegadolgoletnega proizvajalca bliskavic Metz.Vodilno πtevilo bliskavice z oznako MetzMetzMetzMetzMetzMecablitz 58 AF-1 digitalMecablitz 58 AF-1 digitalMecablitz 58 AF-1 digitalMecablitz 58 AF-1 digitalMecablitz 58 AF-1 digital je 58, kar pomeni,

Bliskavice za hobi fotografa

V prejπnji reviji sem vam predstavil predleËeRaynox, ki nam omogoËajo zoæati kotzajema. S tem dobimo obËutek kot da smosi pribliæali motiv. Tako nam kompaktnekamere, ki nam nudijo izredno dolgegoriπËnice omogoËajo πe veËji vpogled vdetajle oddaljenih motivov.Tokrat pa vam predstavljam nasprotje teh

Fotografski dodatki / predleËe RaynoxleË. VeËina danaπnjih kompaktnih kamernam ne nudi πirokega kota zajema. Oziromabolje povedano, ne nudijo nam pri doloËenihmotivih katere bi radi zajeli zadovoljiv πirokikot zajema.Tudi za te teæave nam Raynox nudi reπitev(opisujem predleËe tega podjetja, ker so prinaπih trgovcih najbolj razπirjene). PredleËo

Matjaæ Intihar vam predstavi najnovejπo foto opremo in trende

da je bliskavica med najmoËnejπimi.OmogoËa nam delovati pri goriπËnicah od 24- 105mm (ekv.35mm). Nudi nam avtomatskipremik reflektorjaglede na goriπËni-co, kot LCD zaslonz obilo funkcijami.Bliskavica ima πemanjπo dodatnobliskavico, ki namsluæi za predbliskoziroma Ëe imamoglavni reflektor dvignjen za indirektnoosvetljevanje, lahko z manjπo bliskavicodirektno osvetlimo motiv. MoË obehbliskavic lahko tudi kontroliramo. Bliskavicanam omogoËa πe stroboskopsko osvetlje-vanje kot moænost delovati s Ëasi hitrejπimiod sinhronizacijskega. Tako lahkouporabljamo tudi 1/1000sek. Ali πe krajπeËase. Iznad reflektorja imamo moænostpotegniti dodatni razprπilnih svetlobe, kinam jo tudi mehËa, ali pa beli odbojnik.Bliskavica je izredno tehnoloπko podprta inza svojo ceno 350EURO nudi izredno veliko.Na æalost pa nam povsem vse funkcijevkljuËno z E-TTL, i-TTL merjenjem nudi samos kamerami Canon in Nikon. M.I.M.I.M.I.M.I.M.I.

lahko na kamero dodamo preko adapterja.Ta je enak kot za uporabo predleËe, ki namoæa kot zajema, zato ni potrebno dokupovatinovega, saj je adapter RB52S2 (primeren zakamere Canon S1, S2, S3IS) primeren tudiza leËo ki nam πiri kot zajema.PredleËa Raynox DCR-730 nam πiri kotzajema za 0.7X. Tako iz klasiËnega kota nakameri S3IS, 36mm (ekv.35mm) dobimo kotzajema kot bi fotografirali s 25mmobjektivom (ekv.35mm).Torej z predleËami lahko pridobimo na telepodroËju kot v πirokem kotu. Le pravo leËoje treba izbrati. Res da od predleËe nepriËakujte superiornih optiËnih rezultatov.Vendar druæinskemu/popotniπkemufotografu veliko veË pomeni sliko splohposneti, kot da te moænosti nima. PredleËeimajo πe eno dodatno prednost. Ne vplivajona svetlobno moË objektiva.Raynox nam ne nudi samo predleËe zafotokamere. Z zelo enostavno pritrditvijolahko predleËo nastavimo pred objektivvideo kamere in si s tem razπirimo kotzajema.


Raynox nudi predleËe in obroËe za priklop na kamero za veËino danaπnjih kamer, ki nam nudijo moænost priklopadodatnih nastavkov. Canon ima bajonetni nastavek. Tako lahko zelo enostavno dodate ali umaknete nastavek zpredleËo, ki jo imate lahko stalno navito na njemu. V trenutku pridobite πirokokotnik 28mm (ekv.35mm).

Canon S3IS in najπirπi kot zajema 36mm(ekv.35mm), ki ga omogoËa objektiv...

... s πirokokotno predleËo pridobimo nekaj dodatnihstopinj πirokega zajema (28mm ekv.35mm).

PredleËe za video kamere imajo zelo enostaven naËindodajanja leËe pred objektiv.

veË na www.e-fotografija.si9.maj foto trgovina Mixi (BTC Diamant), 16.maj Foto BeseniËar Dunajska 57, 2.junij 3A servis Zaloπka 161 Fuæine (ob 17h)



VETER - ZVEST SPREMLJEVALECÆe od Magellanovega odkritja v 16. stoletju Ognjena zemljaprivlaËi πtevilne raziskovalce in popotnike. Kurjenje kresovprvotnih prebivalcev, Indijancev plemena Yahgan, jeEvropejcem dalo navdih, da so ta kos zemlje poimenovaliOgnjena zemlja. V skoraj treh mesecih sva iz Ushuaie do LaPaza prekolesarila 5600 kilometrov po prostranstvih Argen-tine, Bolivije in »ila. Doæivela sva patagonski veter, kolesarilaskoraj tisoË kilometrov po najlepπih predelih »ila na CarreteriAustral, spoznala Ëudovite naravne parke Argentine, praπnebolivijske ceste in razseænosti najveËjega slanega jezera nasvetu.Ura je tri popoldne. 3. 3. 2006. V treh urah in pol, kolikorkaæe najin kolesarski πtevec, sva naredila 33 kilometrov -povpreËje 9,33 kilometrov na uro. Na asfaltu, na ravnini incelo nekaj spustov je bilo vmes. Tretji dan najinegapotovanja. Æe sinoËi sva ob redkih vodnih virih komaj naπlazatoËiπËe, kjer sva lahko kolikor toliko varno postavila πotor.Tu, na stiËiπËu Atlantskega in Tihega oceana, je moæno venem dnevu doæiveti vse πtiri letne Ëase - ali pa πe kakπnegaveË. In pokukati na Antarktiko; potovanje z ladjo traja dan inpol. Marca je dan na juænem polu dolg 20 ur, temperaturepa se gibljejo med petimi stopinjami pod in nad niËlo.Slovo od Ognjene zemlje med HrvatiZadnji dan na Ognjeni zemlji. Seveda se je moral najin veËnipopotnik tudi v zadnjem dnevu potruditi in nama oteæitinapredovanje. Ravnine so æe navsezgodaj zamenjali karzajetni vzponi in spusti, vedno znova pa pogled sega protiTihemu oceanu. Ob opoldanski malici si vsaj za silo namoËivaπe noge; temperature Ëesa konkretnejπega ne dopuπËajo.Potem naju pot nekaj Ëasa vodi le nekaj metrov stran odmorja in galebi nama nad glavo ves Ëas vreπËijo svojo pesem.

Midva pa se hudujeva nad Ëilskim naËinom gradnje cest, kije slednje enostavno "zapiËil" v nebo. Porvenir je zadnjemesto na Ognjeni zemlji in tudi najveËje na Ëilski strani. Leta1879, ko je bila tod zlata mrzlica, se je v ta kraj naseliloogromno Hrvatov in kakor ugotavljava naslednji dan vmuzeju, je bilo le-teh pred tremi generacijami kar okoli 90odstotkov. Popoldne se ob dve urni voænji proti celini JuæniAmeriki ustaviva πe na Isla Magdelena, otoku, "posutem" s15.000 pingvini.Preseneti naju sneg na 1400 metrihNaslednjo avanturo je predstavljalo ilegalno preËkanje mejomed »ilom in Argentino Ëez Passo Verlika. Tako sva siskrajπala pot med nacionalnima parkoma Torres del Painein Perito Moreno. Prvi dan sva se ustavila pri Victorju,preprostem pastirju, ki naju je gostil v majhni kuhinji, sredikatere je stal πtedilnik s pomenljivo letnico 1867. Voda vËajniku je kar nekajkrat zavrela, preden je Victor napolnil

bombillo mate Ëaja. Posuπeno rastlino, ki sluæi Argentincemin »ilencem za njihov najpogostejπi obred, je Victor namreËhranil v nekakπnem πkornju, obdanem z maËjo koæo. »epravnaju je prepriËeval, da naj odpiπeva idejo, si kljub njegovimbesedam nisva niti pribliæno predstavljala, da bo tako teæko!Kot bi se to zgodilo samo zaradi naju, so se oblaki na vrhu,ki smo ga dosegli po πtirih urah potiskanja koles, vsaj zanekaj trenutkov umaknili in odprl se je veliËasten razgled nadolino proti argentinski strani. ObËutek sva imela, kot dastojiva nekje sredi Julijskih Alp. S kolesi. Vrhovi so bili zavitiv sveæ sneg, dolina pred nama pa je z zeleno barvo dajalanekaj upanja po toplejπih krajih. Spust v dolino bi bilprimeren za kakπno kolo s polnim vzmetenjem ali pa vsajbrez prtljage. Do poznega popoldneva sva se spuπËala obpotoku, zveËer pa je Ëudovito naravno okolje dodatnorazsvetlila æe marËevska polna luna. Romantika je bilapopolna, le misel na to, kje naju ponovno Ëaka civilizacija,

Kolesarsko potepanje iz Ushuaie (Argentina) do bolivijske prestolnice La Paz

Ushuaia, mesto na koncu sveta, je popularna zaradi vsakodnevnihodhodov na najhladnejπe mesto na Zemlji, Antarktiko, peto najveËjocelino, ki je skoraj popolnoma pokrita z ledom.

Isla Magdelena, dom 15 tisoË pingvinom. Prepreden z luknjami, vkaterih so si slednji ustvarili domovanje in svobodno racajo sem in tja.

Pogled na Torres del Paine je res veliËasten in teæko je verjeti, da tukaj oosvojenih vrhovih odloËajo skoraj minute med lepim in slabim vremenom.V druæbi niti najmanj plaπnih gvanakov in lisic preæiviva Ëudovit dan.

Victor bombillo napolni vsaj za osem normalnih Ëajev, zato ni Ëudno,da se nama obraz kar skremæi, ko poskusiva pripravljeno pijaËo. Menije dovolj le en poskus, z Markom si jo izmenjujeta kar celo uro.

©e dobro, da sva na osamljeni kmetije, nekaj deset kilometrov oddaljeniod Viktorja, spoznala Luisa, ki nama je teæke torbe naloæil natradicionalen "tovornjak" teh krajev - konja.

Fotografi/popotniki! Vabljeni k predstavitvi vaπega



sva morala vsaj za tisti hip odmisliti. Trajalo je namreË πeves dan, preden sva zagledala Lago Argentina in potem zvetrom v hrbet odpeljala πe tistih zadnjih petnajst kilometrovdo El Calafate.Na Juæni Cesti z BertomCarretera Austral je bila vseh πtirinajst dni, kolikor svapotrebovala za devetsto kilometrov makadama, ves Ëas ensam odklop. Æivljenje je bilo povsem preprosto. Malo predsedmo zveËer, ko se je zaËelo mraËiti, sva se ustavila ob enemizmed πtevilnih izvirov, postavila πotor, nemalokrat le nekajmetrov stran od ceste, in drugo jutro nadaljevala. CarreteraAustral v severni Patagoniji med seboj povezuje 37 krajev invelja za najveËjo avanturo Juæne Amerike. Za nameËek namaje tri dni delal druæbo prijazen labradorec Bert. ZveËer je zanagrado in uspeπno preteËen dan dobil porcijo testenin, kisva jih prelila s tuninim oljem, za posladek pa je lahko polizallonËek karamelne kreme. Æulj na zadnji desni taci je izdajalnjegov avanturistiËni duh, saj so o njem ljudje govorili πedolgo po tistem, ko naju je zapustil.Na celotnem obmoËju 1200 kilometrov dolge ceste æivi 90.000

prebivalcev, od tega polovica v glavnem mestu Coyhaique.Juæna cesta je naravnost usekana v najlepπe in teæko dostopnepredele »ila, idejo zanjo pa je pred πestnajstimi leti dal Ëilskisamodræec Augusto Pinochet. Deset let gradnje je zahtevalo

Carretera Austral s πtevilnimi jezeri, rekami in visokimi hribi spominja na Slovenijo. Tako divja pa najbræ ne bo ostala veË dolgo, saj jo na πtevilnih delih æe πirijo in ponekod tudi asfaltirajo.

enajst æivljenj in ko se pod vrπaci voziπ Ëez nepreglednegozdove ti je jasno, zakaj. Vsaj z vodo nisva imela tem nobenihteæav. PotoËki so namreË curljali vsakih nekaj kilometrov.(konec I.dela) Tekst in foto: Urπka AndrejcTekst in foto: Urπka AndrejcTekst in foto: Urπka AndrejcTekst in foto: Urπka AndrejcTekst in foto: Urπka Andrejc

zapisa in fotografij. [email protected]

Fujifilm s5pro - kamera s posebnim namenomFujifilmFujifilmFujifilmFujifilmFujifilm je po prvi predstavitvi kamere s5pros5pros5pros5pros5pro na Photokini 2006, le to dal na trgovskepolice. Kamera ima ohiπje Nikona D200. O njegovi kakovosti in odliËnih objektivihni dvomiti. ©e viπjo vrednost kamere za doloËen namen fotografiranja pa predstavljanjegovo tipalo Super CCD SRproSuper CCD SRproSuper CCD SRproSuper CCD SRproSuper CCD SRpro in nekaj posebnih programskih reπitev. Tako tipalokot programske reπitve pa kamero postavljata v nek poseben razred kamer. Kot æepredhodnica s3pro je tudi s5pros5pros5pros5pros5pro narejena s poudarkom za portretno/modno/poroËno fotografijo. Tipalo je zaradi posebne razporeditve toËk razdeljeno na 2x6miliona toËk. Manjπe toËke so namenjene predvsem sprejemanju svetlejπih delov slike. Nato kamera preko obdelave podatkezdruæi in predvsem v naËinu direktne obdelave slike in shranjevanja v datoteki JPEG dosega zapis visokega dinamiËnega razpona.Te moænosti so πe posebej veseli poroËni fotografi (veliki kontrasti zaradi belih oblek nevest). S posebnimi programi pa kameradosega tonsko korektne koæne tone in direktno razpoznavanje obrazov v fazi pregleda slik. Tako lahko fotograf v trenutkuoceni kakovost zapisa portreta, predvem pa æe kameri prepuπËa obdelavo, katero je pri drugih kamerah treba opraviti prekoRAW programov. VeË o kameri pa na www.e-fotografija.si in v naslednji reviji, saj je kamera na obseænem DIWA preizkusu.



Novosti iz foto sveta, baterije brez samopraznjenja

Spomnim se prve oËetove kamere Smena 8, nato svoje prvekamere Beirette, pa prve srednjeformatne kamere 6 x 9 cmMamiya Profesional. Vse so imele nekaj skupnega. Delovaleso brez energije, za delo z njimi in posnetek nisem potrebovalbaterij. Vse je bilo mehansko.Prve baterije so priπle v kamere predvsem zaradi prehoda sselenskih svetlomerov, ki so z leti izgubljali toËnost, nakadmijeve celice. Medtem ko je selenska celica samaproizvedla dovolj energije za odklon kazalca, pa je kadmijevain pozneje silicijeva potrebovala dodatno energijo. In v naπekamere so priπle prve baterije, a se z njimi nismo preveËobremenjevali. Marsikdo jih je imel v kameri nekaj let, pa splohni vedel, da jih kamera ima. Preprosto ni poslikal toliko filmov,da bi za dodatno energijo sploh moral vedeti. Fotograf je dokonca 70. kupoval baterije samo v primeru, Ëe je uporabljalbliskavico. Takrat te v kamere πe niso vgrajevali.Prvo obËutnejπo potrebo po baterijah za kamero sem spoznal

leta 1976, po nakupu kamere Canon AE-1. Kamera je imela vsebi poleg energijsko "poæreπnega" svetlomera πe elektronskekomponente, ki so æe krmilile πtevilne funkcije. Tako smo æeob nakupu kamere dobili poseben manjπi plastiËni nastavekza tanjπi nosilni pas, vanj pa spravili rezervno 6 V baterijo. Vnormalnih delovnih pogojih je bilo treba baterijo zamenjatipo posnetih pribl. 20 filmih (720 posnetkih). Vedite, da to nitini malo za takratne Ëase fotografiranja na film. VeËina jih nitoliko posnela v enem letu. Toda vseeno. Fotografi smo zaËelivse bolj postajati odvisni od energije. Med fotoamaterje sopriπli tudi "vinderji", motorni transport filma in potreba poenergiji pa sta se zelo poveËala. Prav tako smo spoznali prvekompaktne kamere z vgrajenimi bliskavicami, ki so nam æe ponekaj desetih posnetkih lahko izpraznile baterijo.Ko pa je leta 1986 Minolta predstavila AF (samodejni fokus),fotografiranje s SLR-kamero ni bilo veË tako poceni. Posebne"ledviËka" baterije so bile drage in z uporabo dodatnihmotorËkov za AF se je njihova dolæina uporabe precej

zmanjπala.Digitalna doba pa je sredi 90.prinesla nove zahteve. PrvaCCD-tipala so bila zelo poæreπnaz energijo, prav tako preostalaelektronika. In v mojih prvihtestih sem navadne kadmijeve

baterije AA izpraznilæe pon e k a jposnetkih.©e prednekaj leti

nas tudi akumulatorske baterijeAA niso preveË zadovoljevale.VeËina uporabljenih je imelaspominski uËinek in niË kajprijetno se je bilo spoznati znjimi.Zato so proizvajalci kmaluspoznali, da brez uporabe novihbaterij Li-Ion ne bo πlo. Predvsemprve digitalne SLR-kamere so bilepravi energijski poæeruhi, saj jebilo treba po 100-200 posnetkihvzeti rezervno.Danaπnje baterijeDanaπnje baterijeDanaπnje baterijeDanaπnje baterijeDanaπnje baterijeNisem poznavalec baterijske tehnike, ampak sem samo njihovuporabnik in redni kupec. Samo za EOS D60 jih imam πest.Morda veste, koliko so stale pred leti? Toda Ëe sem hotel nakakrπno koli resno fotografiranje, sem s seboj vzel vsaj tri. SËasom so prve zaËele izgubljati na moËi in sem z njimi naredilsamo πe po 50 posnetkov. Takrat sem prviË spoznal in sepozanimal, kako je z obstojnostjo baterij. Baterije Li-Ion naj bizdræale pribl. 500 polnjenj. Seveda pa po vsakih 100 polnjenjihizgubijo nekaj moËi. Tako sem moral stalno dokupovati nove.Prednost baterij Li-Ion je predvsem v tem, da nimajospominskega uËinka. Vendar sem z njihovo uporabo kmaluspoznal πe dodatno teæavo akumulatorskih baterij, to jesamopraznjenje. Nemalokrat se mi je zgodilo, da sem imelbaterije shranjene v delu, kjer sem vedno hranil napolnjenebaterije. A, glej ga, zlodja. Napolnjena baterija mi je omogoËilaposneti samo nekaj deset posnetkov. Tako sem se znovapozanimal, kaj je narobe s skoraj novo in pravilno polnjenobaterijo. Samopraznjenje, so me pouËili. Baterija zaËne kljubneuporabi sama od sebe izgubljati energijo in po dveh ali trehtednih je æe skoraj brez nje. Tako sem spoznal novo "slabost"digitalne tehnike in njeno potrebo po energiji.©e bolj pa so me jezile in me πe jezijo akumulatorske baterijeAA. Pred leti smo uporabljali samo Ni-Cd, ki pa so ob napaËnempolnjenju pokazale, kaj pomeni spominski uËinek. »e smozaËeli polniti πe ne povsem izpraznjeno baterijo, ta ni veËsprejela polne kapacitete, zato smo lahko naredili obËutnomanjπe πtevilo posnetkov. Zato smo se razveselili baterij Ni-Mh. Niso imele spominskega uËinka, a prve so bile zelo slabekapacitivnosti - pod 1000 mAh. Za bliskavice smo πe vednoraje uporabljali klasiËne neakumulatorske baterije AA, ki sobliskavico hitreje napolnile in so dlje zdræale. Toda vseeno,preprosto so predrage za hobi.Marsikatero podjetje je raje izdelalo kamero na baterije AAkot pa na posebne baterije Li-Ion, saj je bil zato zaËetni stroπekza kupca niæji, nakup pa na prvi pogled ugodnejπi. Vse dodanes pa sem raje uporabljal kamere na baterije Li-Ion.Preprosto sem imel z baterijami manj dela. Pri uporabi πtirihbaterij AA je treba vedno paziti, da so vse enake kapacitete,da so vse enako napolnjene, torej, da se ne meπajo med seboj.»e sem πel na daljπe fotografiranje, sem moral zelo dobropaziti, da baterij nisem zameπal med seboj in da semfotografiral s tistimi iz iste serije polnjenja. ©e najbolje je bilo,Ëe sem imel baterije razliËnih proizvajalcev in barv ali pa celoposebej oznaËene.S Ëasom so postajale baterije vse zmogljivejπe. Imele so 2000,2200, danes æe 2700 mAh. Tudi sam sem ob novem nakupuposegal po baterijah z viπjo kapaciteto, in spet spoznal to, karvemo æe glede tipal v kamerah. VeË ne pomeni bolje ali veËjouporabniπko vrednost. V praksi sem spoznal tisto, kar zna

povedati strokovnjak. Za baterije z viπjo kapaciteto je znaËilnohitrejπe samopraznjenje. Pred tremi tedni povsem napolnjenebaterije mi niso niti enkrat napolnile zunanjo bliskavico.Prav zaradi samopraznjenja akumulatorske baterije Ni-Mh nisopreveË uporabne v daljinskih upravljalnikih, urah ipd. No, zdajvsaj vem, kje je problem in kako ga reπiti. Od zdaj naprej sempozoren na to, kdaj napolnim baterije, po navadi dan ali dvapred uporabo. Dokupil sem si tudi hitri polnilnik, da ne Ëakampredolgo na konec polnjenja.Inæenirji pa ne poËivajo. Pri najveËjem proizvajalcu baterijskihcelic Sanyo so pred meseci najavili baterije eneloopeneloopeneloopeneloopeneloop. (Zdaj æetudi proizvajalci Ansmann, Hahnel idr. ponujajo baterije spodobno tehnologijo.) Sprva niti nisem videl, kakπna je njihovaprava funkcija. Toda ko sem ugotovil, da imajo druge baterijeæe po nekaj dneh opazno zmanjπano energijo, sem spoznalnjihove prednosti.Baterije eneloopeneloopeneloopeneloopeneloop so prav tako akumulatorske in jih lahkopolnimo na klasiËen naËin. Njihova prednost je predvsem vtem, da napolnjene obdræijo 85 % kapacitete πe celo po enemletu. Dobra lastnost je tudi ta, da so æe tovarniπko polnjene inzaradi zadræanja energije takoj pripravljene za uporabo.Prav tako bi lahko koristile vsem tistim fotografom, ki veËkratpo malem fotografirajo in jih zato po nekaj dneh zelo na hitropreseneti samopraznjenje baterije.Bistvo je, da vsi nepoznavalci tehnologije vemo in da smospoznali, zakaj nam jih vËasih baterije zagodejo in ostanemoprehitro brez energije.Baterije Sanyo eneloopSanyo eneloopSanyo eneloopSanyo eneloopSanyo eneloop in druge konkurenËne (ANSMANNANSMANNANSMANNANSMANNANSMANNMaxeMaxeMaxeMaxeMaxe, HAHNEL Synergy, itd.HAHNEL Synergy, itd.HAHNEL Synergy, itd.HAHNEL Synergy, itd.HAHNEL Synergy, itd.), s podobno tehnologijo bomdobro preizkusil in kmalu predstavil kak primerjalni preizkus,da bomo videli, ali so res vredne svojega denarja tudi zadruæinske, popotniπke in profesionalne fotografe. No, slednjibi jih æe morali imeti v kamerah, bliskavicah oziromafototorbah. Predvsem pa sem ob krajπem preizkusu æe naπelnjihovo prednost. Lahko jih uporabljam v urah, radiu,predvajalniku glasbe brez bojazni, da Ëez dva tedna napravane bo veË delala, ker bodo baterije izpraznjene. Prav tako panam pridejo tudi prav v popotniπki fotografiji in prifotografiranju s bliskavicami. Kmalu spoznamo, da je veËvredno Ëe nam baterije dræijo energijo, kot pa Ëe imajo nekaj100mAh veËja kapaciteto.

Matjaæ Intihar

Baterije - naπa energijska odvisnost



ANSMANN Maxe - Nova tehnologija napolnljivih celic Maxe, vednopolne akumulatorske baterije in pripravljene na uporabo.Novi ANSMANN Maxe NiMH akumulatorji so rezultatnajnovejπih raziskav in zdruæujejo prednosti polnilnih inalkalnih celic. V polnilni tehniki lahko govorimo o majhnirevoluciji, ki prihaja na trg v uporabni obliki in bo omogoËilaπe bolj smotrno uporabo napolnljivih baterij v vsakdanjihnapravah in ne zgolj v visokozmogljivih, digitalnih proizvodih.Dosedanji problem NiMH akumulatorskih baterij je bilpredvsem v dokaj visokem samopraznjenju, ki je bilo moËnoodvisno od temperature okolice in Ëasa. KlasiËne NiMHakumulatorske baterije so izvrstne za naprave, ki za svojedelovanje potrebujejo veliko energije v kratkem Ëasu (MP3predvajalniki ali digitalni fotoaparati), ter za uporabnike, kinaprave uporabljajo pogosteje. Nova, Maxe tehnologija paomogoËa uporabo akumulatorskih celic tudi za uporabnike,ki naprav ne uporabljajo dnevno, ter za naprave, ki rabijomanj energije za svoje delovanje, kot so igraËe, ure, radijskisprejemniki, svetilke ipd. Kot odraz najnovejπe tehnologije,Maxe skoraj ne poznajo samopraznjenja za razliko odklasiËnih polnilnih baterij. Idealne so za uporabo v vsehnapravah od ur, daljinskih upravljalcev, do digitalnihfotoaparatov in MP3 predvajalnikov. Maxe so pakirani æenapolnjeni in so pripravljeni za takojπnjo uporabo. Za

polnjenje ni posebnih zahtev, polnjenje je enako kot priklasiËni NiMH tehnologiji. Z novimi Maxe Ansmann baterijamine boste nikoli brez energije.PREDNOSTI Maxe TEHNOLOGIJE:+ + + + + PAKIRANE NAPOLNJENJE, PRIPRAVLJENE NA TAKOJ©NJO UPORABO+ + + + + ZELO MAJHNO SAMOPRAZNJENJE+ + + + + NAPOLNLJIVE DO 1000x+ + + + + ZAMENLJIVE Z VSEMI ALKALNIMI BATERIJAMI+ + + + + UPORABNE V TEMPERATURNEM OBMO»JU OD -20OC - +50OC+ + + + + HITRO POVRNJENA INVESTICIJA NAKUPA

Vse veË je fotografov, ki si æelijo samiiztiskati fotografije. Kako dobri pa so æetiskalniki, ki jih lahko uporabljamo zaizpis tekstov, niso preveË obremenjujoËiza domaËi proraËun in nenazadnjeomogoËijo izpisati kakovostnofotografijo?Po preizkusu tiskalnika HP PhotosmartD5160 lahko zatrdim, da imamo danes zakakovosten izpis naπih fotografij zadruæinski foto album in πe kaj veË na voljotiskalnike, ki so cenovnega razreda pod100EURO.Ne samo to. Tiskalnik nam omogoËapovsem sodobno uporabo za celotnodomaËo ali pisarniπko uporabo, saj z njilahko tiskamo tudi CD-je, kuverte itd. Seveda gledano izfotografskega staliπËa je pomembnejπa sama kakovost slike.S tiskalnikom HP Photosmart D5160 lahko tiskamo tudidirektno na manjπe formate 10x15cm. Da je v veliki veËininamenjen foto iztisu nam æe da vedeti prednja stran. Tiskalniknam nudi branje vseh danes uporabljenih kartic, kot USBvhod in preko njega moænost prenosa podatkov prekoBlueTooth protokola. Obenem ima tiskalnik tudi nastavitvenegumbe za izbiro razliËnih naËinov zapisa oziroma vstop vmeni in nastavitev razliËnih funkcij. »e gledamo iz pogledahobi fotografa, za iztis niti ne potrebujemo raËunalnika, daizpiπemo fotografije. PictBridge funkcija nam omogoËadirekten izpis iz kamere preko katere vodimo doloËenenastavitve, direkten izpis preko pomnilne kartice je drugamoænost enostavnega delovanja, BlueTooth pa omogoËapredvsem direkten izpis iz mobilnih telefonov.Da je tiskalnik veËnamenski kaæe æe moænost izbire kartuπ.»e tiskalnik uporabljamo v pisarniπke namene izpisa tekstain grafikonov potem lahko uporabljamo barvno kartuπo CMYin Ërno. »e pa tiskamo fotografije namesto Ërne kartuπeizberemo tisto, ki nam nudi πe light C in light M ter Ërno barvo.S svetlejπima cian in magenta barvama doseæemo lepπitonski zapis z manj kontrastnimi prehodi.

Na æalost kartuπe niso loËene. V eni so tri barve, vendartiskalnik ni namenjen mnoæiËnejπemu izpisovanju fotografijampak delu in izpisu z vsemi datotekami iz razliËnihprogramov. Vsekakor pa nam tiskalnik HP Photosmart D5160,æe da vedeti, da si lahko zelo enostavno ter kakovostno inpredvsem z zelo poceni napravo lahko iztiskamo vse. Od Ërnobelega teksta do kakovostne fotografije. Kakovost fotografijeje moËno odvisna od naπega pogleda na njo kot na papir nakaterega tiskamo. HP nam tu nudi izredno πiroko paletopapirjev. Na æalost nisem imel dodatne koliËine kartuπ kotpapirjev, da bi verodostojno lahko preizkusil razmerje πteviloizpisov in s tem razbral ceno samega odtisa. No pri temtiskalniku to niti ni tako pomembno, saj je uporabniπko hibridza vsa dela a ima velik poudarek na izpis fotografij. Zato bi siæelel preizkusiti tudi to moænost. Kmalu bom pripravilpreizkus tiskalnik razreda do 100EURO in takrat bom tudi zata zelo zanimiv tiskalnik pridobil papir kot kartuπe za ocenocene izpisa.Vendar kot æe zapisano. HP Photosmart D5160 ima velikovrednost v tem, da je πiroko uporaben za izpis iz veËine danesuporabljenih kamer brez potrebe po uporabi raËunalnika terz moænostjo izbire razliËnih formatov papirja kot direktneizbire mutacij ene slike. M.I.

Tiskalnik HP Photosmart D5160

www.e-fotografija.si/novice/



Skokovita Canonova evolucijaSkokovita Canonova evolucijaSkokovita Canonova evolucijaSkokovita Canonova evolucijaSkokovita Canonova evolucijaMedtem, ko evolucije v æivalskem, a tudiËloveπkem svetu potekajo postopno in vmalih korakih, je Canon znova naredil velikevolucijski skok naprej - kar za “40%” - prirazvoju svojega ta hip najprestiænejπegaakcijskega in πportnega fotoaparata CanonEOS 1D Mark 3. Ob vrsti izboljπav indopolnitev vsekakor velja na prvo mestopostaviti njegovo neverjetno hitro moËzaporednega snemanja posnetkov - kar 10na sekundo! PoveËanje loËljivosti z 8 MP na10 MP ni tako posebno velik korak, saj imajopo 10 MP sedaj æe skoraj vse kameresrednjega razreda, ki pa praviloma zmorejonajveË 3 ali 4 posnetke na sekundo.Z vzponom frekvence zaporednih posnetkovna 10 je Canon dal πportnim fotografom vroke idealno akcijsko orodje, ki imaneverjetno velik medpomnilnik (100 jpgfotografij!). Takπno hitrost snemanja je imelnekoË le posebni F1N HS (High Speed, ki pa

Foto-πportno druæenjeforuma e-Fotografija14.4. je bil za “forumaπe” e-Fotografija pravposeben dan. Ideja o kolesarskemkronometru, ki smo jo predstavili v zaËetkuleta je bila hitro sprejeta in na ta dan smo jotudi izvedli.Zbrali smo se na Krasu v vasi Pliskovica. SpomoËjo sponzorjev 3A servis, Canon, FotoBeseniËar/FotoMarket.net, FujiFilm, Nikon,Olympus, SanDisk nam je uspelo za vseudeleæence, ki se niso ustraπili zaËrtaneproge izdelati kolesarske drese.Sama proga od Pliskovice do vasi Brje priKomnu in nazaj ima samo 12,5km. Vendar paje zelo razgibana in v zakljuËku zaËinjena skrajπim vzponom, vseeno pa so jo z malotruda zmogli vsi. Ker je kronometer disciplinasamostojne voænje na Ëas so kar vsi vozili vtekmovalnem duhu. »lan foruma cyclop_sije 12,5km razgibane proge prepeljal v samo21 minutah in nam s tem dal mejo, ki jo bomopoizkuπali v naslednjem letu πe zniæati.Med nami je bila tudi Tjaπa, ki je bila drugain s tem dokazala, da lahko tudi æenskeopravijo s πe tako moËno moπko konkurenco.

Najmlajπi udeleæenec je imel samo 10 let.Vendar pa na kronometru e-Fotografija nibilo potrebno tekmovati. Nekateri so si danvzeli za lep druæinski izlet in nikomur ni biloæal, da je priπel z druæino. Bistveno je bilosamo druæenje, ki je bilo kasneje nakmeËkem turizmu v Pliskavici ob prπutu interanu πe toliko bolj zanimivo, saj smoskupno ugotovili, da je bila proga ravno pravteæka in dolga, da rahlo utrujeni v prijetnidruæbi pozabimo na vse skrbi.e-Fotografija je poskrbela za praktiËnenagrade. Ker smo bili zmagovalci vsiudeleæenci kronometra smo tudi vsi dobili zanagrado pravkar izdani “fotografski priroËnikMatjaæa Intiharja”.©e enkrat zahvala vsem udeleæencem, takotistim, ki ste kolesarili, kot ostali, ki stepomagali meriti Ëas, fotografirati, snemati zvideo kamero, usmerjati kolesarje na obratuitd. Vsi skupaj se tudi javno zahvaljujemo æeomenjenim sponzorjem, da so namomogoËili voziti v enotnih barvah. Kot æekaæejo prvi odzivi se v naslednjem letuvidimo v krepko veËjem πtevilu. ©e preje pana jesenskem vzponu na Mangrt. M.I.

V soboto dne 14.4. smo organizirali delavnicomodno-portretne fotografije v Kopru.Udeleæilo se jo je 14. fotografov iz celeSlovenije. (V pripravi je nova delavnica, kiV pripravi je nova delavnica, kiV pripravi je nova delavnica, kiV pripravi je nova delavnica, kiV pripravi je nova delavnica, kibo izvedena 6.maja prav tako v Koprubo izvedena 6.maja prav tako v Koprubo izvedena 6.maja prav tako v Koprubo izvedena 6.maja prav tako v Koprubo izvedena 6.maja prav tako v Kopru).Dopoldan smo imeli predavanje teorije vuËilnici. ZaËeli smo z osnovami modnefotografije in nadaljevali s samim pristopomfotografiranja v studiu in na terenu. Spoznalismo se z odnosom med fotografom,naroËnikom in modeli. Sledila je projekcija sfotografijami, kjer je poklicni fotograf ZdenkoZdenkoZdenkoZdenkoZdenkoBombekBombekBombekBombekBombek namerno prinesel modne fotografijez napakami, katere smo skupaj poiskali inocenili. Na koncu je sledil prikaz osnovnepostavitve fleπev v studiu. Sledil je premikna teren, kjer je maskerka æe pripravljalamodela za fotografiranje.Za prikaz smo izbrali lokacijo ob morju v Izolipod Belvederjem, kjer je popoldne velikomeπane svetlobe, da smo lahko prikazaliskoraj vse naËine fotografiranja na odprtemz uporabo odbojnikov, prosojnikov in fleπev.Fotografi so najprej fotografirali moπkimodel, nakar smo nadaljevali fotografiranje

Portretno/modna foto delavnica

para. Po prikazu fotografiranja v senci s fleπismo se razdelili v dve skupini, kjer je vsakposameznik tudi samostojno fotografiral.Fotografi so na terenu spoznali, da je zadobro modno fotografijo potrebno tudiveliko ostalega dela poleg fotografiranja, odkvalitetnega make-upa, dodatne opreme inkvalitetne predpriprave na fotografiranje æedoma. Dan se je uspeπno zakljuËil in smo sevsi skupaj utrujeni od sonca odpravili nazadnji pogovor ob pijaËi.Za uporabo fotografskih pripomoËkov naterenu se zahvaljujemo podjetju Profotd.o.o. Iz Ljubljane.Ekipa na delavniciEkipa na delavniciEkipa na delavniciEkipa na delavniciEkipa na delavnici:predavatelj: Zdenko Bombek; asistent:Matej Herbst; modeli: Robert Pirc in SuzanaSrdiË; maskerka: Tanja Kofol

je bil omejen na 36 slik) ali kasneje EOS-1NRS (s prav tako 10 posnetki/sek).Seveda pa ni vse samo v hitrejπi frekvencisnemanja, tudi avtofokus je hitrejπi inagresivnejπi, od muh pa ni niti nova funkcijaopazovanja slike na monitorju medsnemanjem, ki bo πe posebej priroËna prisnemanju v drenu - denimo s πirokotnimobjektivom nad glavo. Dosedaj je Canon tofunkcijo dosedaj zavraËal - namenjena je bilale amaterjem - sedaj pa je na voljo tudiprofijem v ta hip najboljπem in najhitrejπimDSLR aparatu s pravi silovito procesno moËjoin univerzalno akcijsko uporabnosjonajviπjega razreda. Mark 3 je absolutnogledano za 40% boljπa kamera od Mark 2,saj ima 20% boljπo loËljivost in 20% veËjohitrost snemanja, torej mora procesorobdelati za 40% veË podatkov kot Mark 2!Medtem, ko v svetu PC-jev doæivljamo valdvoprocesorskih raËunalnikov, pa je Mark 3prvi fotoaparat v zgodovini z dvema

vzporednima procesorjema in neverjetnovelikim medpomnilnikom.Gre za neverjetno in hiper agresivnozmogljivo kamero za vrhunske πportne inakcijske fotografe! Po drugi strani pa je kljubπtevilnim drobnim izboljπavam in veËjemmonitorju je πe vedno vse na istem mestukot pri predhodnih modelih, le da se novimotor Mark 3 ‘zaganja’ z doslej nevidenosilovitostjo, pa tudi avtofokus je sedaj πenatanËnejπi. Preko posebnega adapterja jobomo lahko sedaj prikljuËili neposredno naæiËno ali breæziËno omreæje in takoj poslalislike naprej. Sicer je Canonova strategija vesËas zelo jasna - v vsakem segmentufotografije ponuditi uporabnikom ustrezenaparat, skladen njihovim potrebam, æeljamin kupni moËi. V ljubiteljskih razredih jeponudba dovolj razslojena, v polpro-fesionalnem in ‘full-profi’ razredu tudi,seveda pa se bodo najbolj zahtevni πe vednoodloËali med najviπjo moæno kakovostjomodela EOS-1Ds Mark2 ali neverjetnohitrostjo najnovejπega EOS-1D Mark3.

Najnovejπi CANON EOS-1D Mark 3 je ledokaz, da je digitalna foto tehnologija vrekordnem Ëasu dosegla zrelo fazo, ko sebo razvoj odvijal le πe v drobnih evolucijskihkorakih.

Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË

Canon EOS 1D MkIII

Veljko JukiË je za e-Fotografijo æe preizkusil kameroEOS 1D MkIII v Melburnu, Avstralija.

e-Fofotografija foto delavnice / aktivnosti

izvedba 6.maj


Predavatelja, modela in teËajniki so si po napornem fotografskem uËnem dnevu privoπËili πe eno gasilsko. e-Fotografija Forum kolesarska ekipa. Pridno nabiramo kilometre, saj se konec jeseni povzpnemo na Mangrt.


Fotografija mimo raËunalnika.

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

...s produkti!

Tisk

aln

ik S

ELP

HY

S tiskalniki serije SELPHY

si lahko doma izdelujemo

najcenejπe fotografije

v velikosti 10 x 15cm.

Do odliËne fotografije...

...in videa...

IXUS 70 in 75

MD150

DC210

“novona trgu”

PowerShot A570 ISPowerShot A560


Reportaæe in najave foto delavnic e-FotografijaFotografiranje iz balona

Æe po hitrosti prijav se je izkazalo da bodelavnica ena izmed najzanimivejπih. Kersmo bili omejeni na πtevilo mest v koπarahbalonov je bilo 12 prostih mest absolutnopremalo. Kar nekaj leta æeljnih se je zatoæelelo prijaviti za ponovitev delavnice.Ker pa je ta delavnica v celoti odvisna odvremena je teæko zagotoviti termin, kaj πeleomogoËiti prijave za sledeËo.»eprav je bila v zaËetku tedna vremenskanapoved za nedeljo obetajoËa, pa so vËetrtek za nedeljo æe napovedovaliposlabπanje. Organizator e-Fotografija jemoral na hitro poizkusiti organizirati poletdan prej od napovedanega. Pilot Avi ©orn jeimel Ëas. Tudi Oskar je bil za. Na sreËo pa sotudi prijavljeni bili za prestavitev delavnicein v soboto 7.4. ob 7.00 smo æe bili zbrani navzletni toËki.Delavnico sem vzel kot preizkus kamereNikon D40x in CoolPix 5000. Preizkusil semtudi Nikon 10,5mm fish eye objektiv.Da je polet z balonom povsem odvisen odvremenskih okoliπËin sem dobil πe dodatnopotrditev. »eprav je bilo jutro kot nalaπË zapolet, pa nam vetrovi niso sluæili zanapovedano pot. Napovedan polet Ëezmesto ni bil moæen. A slabe volje ni bilo sajnam viπina in sama pokrajina ljubljanskegabarja dajo Ëudovit pogled in motivov zafotografiranje. Avi se je odloËil, da poletimos tremi baloni, ne samo z dvema. Tako smo

pridobili nekaj veË prostora v koπarah. Samonapihovanje balonov je potekalo izjemnohitro, v tem Ëasu pa je Oskar dajal nasvete.Kratki Ëasi so pogoj, saj se v balonupremikamo in sama stabilizacija ne pomaga.Treba je delovati z viπjim ISO, itd.Potrebno se je bilo samo πe vzpeti v koπaroin polet se je lahko priËel. Napovedana urain pol leta je minila absolutno prehitro.Vreme je bilo ugodno za πe dalji polet, akoliËina plina je prehitro pohajala. Pristankivseh treh pilotov so bili kot bi sestopili izpruËke. Pilot, ki je vozil naju z Davorjem jepristal kar na nastavljeni prikoliciavtomobila. ©e nekaj pomoËi pripospravljanju kupole in æe smo bili polnivtisov in æelja, da so nam fotografije uspelena obveznem krstu. Trije "baroni" smo æeleteli z baloni, tako da je pilot Avi ©orn krstildevet novih baronov. Zemlja na lasehnikomur ni bila vπeË, zato pa πampanjectoliko bolj.22.4. je bila ponovitev delavnice. Kam nas

je tokrat veter ponesel, pa je bilo za vsevkljuËno s pilotom do tistega jutra skrivnost.Prav v tem je tudi Ëar poleta z balonom.Seveda pa za fotografa pot vetra ni ovira, dane bi uæival preËudovite motive, ki se musami od sebe odpirajo na katero koli stranneba nas veter nese. Vendar pa je imeladruga skupina vremenske teæave spopoldanskim poletom in so ti udeleæenciostali na tleh. Zato 5.5. ponavljamoZato 5.5. ponavljamoZato 5.5. ponavljamoZato 5.5. ponavljamoZato 5.5. ponavljamodelavnico in je nekaj mest πe prostih.delavnico in je nekaj mest πe prostih.delavnico in je nekaj mest πe prostih.delavnico in je nekaj mest πe prostih.delavnico in je nekaj mest πe prostih.

Konec meseca marca je v organizaciji e-Fotografije na Bavarsko odπlo skoraj 30 foto-lova æeljnih fotografov. Cel konec tedna so vpreËudovitem Nacionalnem parku Bavarskigozd v objektive lovili veËino evropske visokedivjadi, zveri ter ptic. Tokratni obisk parka,ki sta ga vodila Matjaæ Intihar ter Jure Frelih,je bil za vse udeleæence fotografsko gledanoizredno uspeπen, saj so nam æivali poziralekot πe nikoli. Zavedati se je namreË potrebno,da je park zelo velik in prav tako ograde zakaterimi so æivali. Velikokrat se zgodi, dafotograf dolge ure Ëaka na doloËeno æival, dabi jo le videl, kaj πele posnel dobrofotografijo. Vendar kot reËeno, tokrat je bilfotografski bog na naπi strani. Vse tri dni namje odliËno sluæilo tudi vreme, tako da je bilovzduπje med udeleæenci zelo dobro.Ker pa je za foto-lovsko delavnico vse veËzanimanja, bomo konec meseca maja (25.-27.05) ponovno obiskali pension druæineWeinberger od koder je le nekaj minut doparka, ki bo v tem obdobju æe ves vpreËudovitih pomladanskih barvah.VeË informacij na www.e-fotografija.si/VeË informacij na www.e-fotografija.si/VeË informacij na www.e-fotografija.si/VeË informacij na www.e-fotografija.si/VeË informacij na www.e-fotografija.si/tecaji/ po 7.5.tecaji/ po 7.5.tecaji/ po 7.5.tecaji/ po 7.5.tecaji/ po 7.5.

Bavarski gozd najavljena nova delavnica Maj 2007

izvedba25 - 27 maj


izvedba 5.majPrve fotografske izkuπnje iz ptiËje perspektive sta si æe pridobili dve skupini teËajnikov. Bavarski gozd ponuja neverjetne motive in spoznavanje divjih æivali v povsem naravnem okolju.


Prijave: www.e-fotografija.si/tecaji/

V soboto 12. 05.2007, ob 9.30 uri (odvisnood vremenske napovedi in razmer vvisokogorju)Udeleæencev do 15. Cena delavnice 50EUROLokacija in predvidena pot: Zborno mesto Kr.Gora, parkiriπËe pri jezeru Jasna ob 8.30h,jutranja kavica, pogovor o opremi, naËinu

Plesna fotografija z bliskavico(dvodnevna delavnica)Ples, na pogled eleganten, a zahteven.Enako velja za fotografiranje plesa, kizahteva od fotografa pokazati vso lepotogibanja v enem samem trenutku. K temudodajmo πe slabo osvetlitev, ki pravilomaspremlja take dogodke in fotograf se znajdev dokaj nezavidljivem poloæaju. Kako seznajti v takem poloæaju in kako narediti Ëimboljπe posnetke se bomo spoznali nadelavnici plesne fotografije. V uvodnemteoretiËnem delu se bomo spoznali stehniko in kako jo najbolje izkoristiti, napraktiËnem delu bomo to udejanili. 10. maja10. maja10. maja10. maja10. majase ob 18h dobimo pri Preπernovemse ob 18h dobimo pri Preπernovemse ob 18h dobimo pri Preπernovemse ob 18h dobimo pri Preπernovemse ob 18h dobimo pri Preπernovemspomeniku v Ljubljanispomeniku v Ljubljanispomeniku v Ljubljanispomeniku v Ljubljanispomeniku v Ljubljani. Predavatelj vas bospoznal z osnovnim delovanjem in uporabobliskavice, nato pa se bomo podali v staridel Ljubljane in fotografirali plesne pare terskupine ob mestnih znamenitostih. PlesalciPlesalciPlesalciPlesalciPlesalcinam bodo pozirali saj bodo tam le za nasnam bodo pozirali saj bodo tam le za nasnam bodo pozirali saj bodo tam le za nasnam bodo pozirali saj bodo tam le za nasnam bodo pozirali saj bodo tam le za nas!12. maja pa bomo izvedli drugi del delavnice12. maja pa bomo izvedli drugi del delavnice12. maja pa bomo izvedli drugi del delavnice12. maja pa bomo izvedli drugi del delavnice12. maja pa bomo izvedli drugi del delavnice.Z osvojenim znanjem iz delavnice kjer nambodo plesni pari pozirali, bomo imeli

moænost fotografiranja na pravem plesnemparketu. V ljubljanski Festivalni dvorani seV ljubljanski Festivalni dvorani seV ljubljanski Festivalni dvorani seV ljubljanski Festivalni dvorani seV ljubljanski Festivalni dvorani sebo odvijal Salsa Power festival, kateregabo odvijal Salsa Power festival, kateregabo odvijal Salsa Power festival, kateregabo odvijal Salsa Power festival, kateregabo odvijal Salsa Power festival, kateregabomo kot uradni fotografi lahkobomo kot uradni fotografi lahkobomo kot uradni fotografi lahkobomo kot uradni fotografi lahkobomo kot uradni fotografi lahkofotografiralifotografiralifotografiralifotografiralifotografirali.»as trajanja celotne delavnice: 2 X 3 πolskeure.Cena z DDV: 80EUROPotek: 10.5. ob 18.00 teoretiËni del ob 18.45

priprava na praktiËni del in fotografiranjeplesnih parov/skupin na ulicah stareLjubljane12.5. ob 18.00 kratka analiza prvega dela inosnovna pravila na fotografiranje vFestivalni dvorani fotografiranje SalsaPower festivala v Festivalni dvorani (veËerninastopi)Delavnico vodi Alan OrliË Belπak

PrijavePrijavePrijavePrijavePrijave: www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/Po delavnici bomo v Galeriji e-fotografija zateËajnike naredili foto nateËaj. Æirija bonagradila naj fotografa iz delavnice splesnim teËajem.Delavnica se izvede ob minimalno 10udeleæencih. V primeru slabega vremena -deæja 10.05.2007 se teoretiËni del prenesena 12.05.2007.

Sam pohod je primeren za vsakogar, saj jenezahteven in varen. Potrebna je le dobrapohodniπka obutev in primerna obleka, terjasno rezervna oblaËila v nahrbtniku. Samaizvedba pohoda je v veliko odvisnosti odvremena in takratnih sneænih razmer vvisokogorju, zato bomo vse morebitneudeleæence o samem poteku pravoËasnoobvestili. Delavnice se lahko udeleæijofotografi ne glede na opremo in fotografskoznanje.Delavnice se boste udeleæili na lastnoodgovornost, za samo varnost pa bo polegpredavatelja poskrbel tudi spremljevalecgorski vodnik/reπevalec.Cena vsebuje: jutranjo kavico, strokovnofotografsko vodenje, skupno kosilo,klobuËek e-fotografija ter ddv.

Jure Frelih

fotografiranja, z avtomobili do VrπiËa in peπdo Slemenove πpice. Na foto delavnici"Pohodniπka fotografija", ki jo bo vodil FrelihJure, se bomo najprej seznanili z nekaj

fotografske teorije, potrebno foto opremo,osnovami gibanja v naravi,naravovarstvenimi zakoni, predvsem pa sebomo posvetili praktiËnemu delu, to jefotografiranju. Prelepa okolica Kranjske gorenam bo omogoËila fotografiranje gorskihpanoram, detajlov v naravi, ob Piπnici sebomo poigrali z vodo, ter se za konecodpravili peπ s prelaza VrπiË do dobro urooddaljenega Slemena, enega najlepπihrazglednikov v vseh Alpah, saj se z njegaodpre Ëudovita panorama na Jalovec in goreokoli doline Tamar. Med samim sprehodombo veliko moænosti za makro fotografijo,morda nas preseneti tudi kak æivalskiprebivalec visokogorja, predvsem pa bo zafotografske uæitke poskrbel prelep razgledna Ajdovsko deklico v Prisanku, ostenjaMojstrovk, ter na dolino Piπnice pod nami.

Delavnica "Pohodniπka fotografija"

izvedba 10 in 12 maj

izvedba12 maj

V 4urah skozi RAW programeBliskavica je eden od najbolj uporabljenihpripomoËkov, ki po eni strani lahko velikododa k dobremu posnetku, po drugi pa tudivzame. Kako deluje, osnovne moænosti,spoznavanje z razliËnimi funkcijami, ki soznaËilne za vsakega proizvajalce, vse tobomo spoznali na tej delavnici. Tudi tisti, kibi radi πe veË bodo priπli na svoj raËun, sajbomo spoznali razliËne dodatke ter naËinedela z veËimi bliskavicami, na koncu bomovso teorijo tudi preizkusili.Ker ima vsak proizvajalec svoje posebnosti,bo ob zadostnem πtevilu prijavljenihdelavnica potekala loËeno za uporabnikeCanonovih, Nikonovih, Olympusovih,Pextax in Sony fotokamer.

RAW je zakon! Je res? Kaj namprinese, kaj odnese in kakopotegniti iz posnetka naj-boljπe. RAW je digitalni ne-gativ in fotografu omogoËaveliko moænosti pri obdelaviposnetka. Zaradi πe neobde-lane datoteke v kameri silahko pri obdelavi privoπËimoveliko veË, kot s posnetkishranjenimi v JPEG formatu.Tudi orodij je cela vrsta, odenostavnejπih, ki omogoËajo le pretvorbo doprogramov, ki omogoËajo tudi nadzor nadshrambo posnetkov in katalogiziranje. NateËaju se bomo spoznali z razliËnimi orodji,

med njimi Capture One, Lightroom, DXO Pro inostalimi, spoznali razlike med njimi in kakoizbrati pravega. TeËaj je najavljen na www.e-TeËaj je najavljen na www.e-TeËaj je najavljen na www.e-TeËaj je najavljen na www.e-TeËaj je najavljen na www.e-fotografija.si/tecaji/fotografija.si/tecaji/fotografija.si/tecaji/fotografija.si/tecaji/fotografija.si/tecaji/

Delavnica spoznajmo se z bliskavicoTeoretiËni del:- spoznavanje z bliskavico- osnovne moænosti- posebnosti proizvajalca- uporaba dodatkov (mehËalci svetlobe - softboxi, odbojniki)- uporaba veË bliskavic- makro bliskavicePraktiËni del - preizkus razliËnih moænosti

e-Fotografija - april, maj 2007 29e-Fotografija - april, maj 2007 29e-Fotografija - april, maj 2007 29e-Fotografija - april, maj 2007 29e-Fotografija - april, maj 2007 29 Vsi ,

ki æ

eli t

e hi

trej

e sp

ozna

te f

otog

rafi

j i jo

/ Os

novn

i te

Ëaj

foto

graf

i je,

zaËe

tek

24.m

aj


e-Fotografija nagradna kriæanka IV.III. nagradna kriæanka je pokazala, da je med nami veliko ljubiteljev kriæank. Poslali ste preko 300 pravilno reπenih in z vsemi podatki izpolnjenihkriæank. Nagrajenci, ki bodo prejeli na naslovu Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ nagrade, so:1. Silva PraviËenSilva PraviËenSilva PraviËenSilva PraviËenSilva PraviËen, 2. KorsiË SteljoKorsiË SteljoKorsiË SteljoKorsiË SteljoKorsiË Steljo, 3. Vido FlipVido FlipVido FlipVido FlipVido Flip, 4. Marko MazejMarko MazejMarko MazejMarko MazejMarko Mazej, 5. Ljubo KozincLjubo KozincLjubo KozincLjubo KozincLjubo Kozinc, 6. Aleπ OgriËAleπ OgriËAleπ OgriËAleπ OgriËAleπ OgriË, 7. Mojca RahotinaMojca RahotinaMojca RahotinaMojca RahotinaMojca Rahotina, 8. Starc ZupanStarc ZupanStarc ZupanStarc ZupanStarc Zupan, 9. Franc LekπeFranc LekπeFranc LekπeFranc LekπeFranc Lekπe, 10.Marija SerneMarija SerneMarija SerneMarija SerneMarija Serne. (Nagrajenci bodo o prejemu nagrad obveπËeni po poπti) »estitamo!

Reπitve zgornje IV.nagradne kriæanke poπljite s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) do 6. junija 2007 do 6. junija 2007 do 6. junija 2007 do 6. junija 2007 do 6. junija 2007 na naslov: CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER (s pripisom: nagradna kriæanka). Izærebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji πtevilki revije. SreËni izærebanci bodo zapravilno reπitev prejeli sledeËe nagrade, ki jih podeljuje Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ (http://www.citypark-foto.com): 1. nagrada1. nagrada1. nagrada1. nagrada1. nagrada 300 fotografij 10x15 + polnilec GP 2. nagrada2. nagrada2. nagrada2. nagrada2. nagrada 200 fotografij 10x15 3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada 100 fotografij 10x15 6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada majica Fuji.Kriæanko lahko tudi fotokopirate (poπljete fotokopijo) in s tem ohranite revijo nepoπkodovano.


IXUS 65: Oblikovan da privlaËi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski

gumbi obËutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliËno Canon tehnologijo v

kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja.

www.

cano

n.si

www.

cano

n.si

PhotoShop uËilnica - VIII.del -Fotografija · PDF fileRevija za digitalno fotografsko...

Documents

Transcript of PhotoShop uËilnica - VIII.del -Fotografija · PDF fileRevija za digitalno fotografsko...