�

Øtevilka

53

©olsko leto: 2010/2011, letnik: 19, πtevilka: 53

� 3

KAZALOUVODNIK 2NA©ASTROKA 3LITERARNIPRISPEVKI 11LITERARNINATE»AJI 16OB©OLSKEDEJAVNOSTI 17IZMENJAVE2010/11 19MATURANTI2011 23PREDAJAKLJU»AINZASADITEVDREVESA 24RAZMI©LJALISMO 26TEKMOVANJA 29ZGODILOSEJE 32ZGODILOSEBO 33RECEPT 34KVIZ 35KRIÆANKA 37OSMEROSMERKA 38SUDOKU 39

Mladebrazde,glasiloBCNaklo-Srednjašola,Strahinj99,4202Naklo

Uredniškiodbor:AndrejaAhËin,MajdaKolencArtiËek,MarcelaKoren,UrškaSimjanovski,MartaSkoberne,Tatjana©ubic,AjdaKunËiË,NikaBerËiËinKatja»op.

Avtorjifotografij:dijakiinuËiteljiBCNaklo

TiskanovTrajanus,500izv.Pripravazatisk:Nimbusd.o.o.,junij2011

UVODNIKDragidijaki,dragedijakinje.

LetojekarhitrominiloinæejetukajnovainstemtudizadnjaletošnjaštevilkaMladihbrazd.VprejšnjištevilkišolskegaËasopisasmopisalipredvsemopoklicih in smoMladebrazdena-menilibodoËimdijakom.V tokratni številkipasilahkopreberetenekajveËpredvsemoraznihekskurzijah,izmenjavahintekmovanjih.Cilje,kismosijihzadalinazaËetku,smosedajuresniËiliposvojihnajboljšihmoËehinkarhitrozakljuËilitudi to šolsko leto. Na naslednjih straneh sipreberite,kakonamjeletopopestrilovsakdaninkajsmodijakidosegli.

Æelim vam obilo uæitkov ob branju šolskegaËasopisa,podokonËanemletnikupadolgoddihinlepepoËitnice.IzkoristitejihËimbolje,dasevnovošolskoletovrnetepolnimoËiingremoskupajbrezteæavnovimciljemnasproti.

AjdaKunËiË

3

NAØA STROKA STROKOVNE EKSKURZIJE

Primorska, 31. 3. 2011

Gimnazijci smo se odpravili na ekskurzijo naPrimorsko. Imeli smosreËozvremenom,ki jebilo prekrasno. Najprej smo si ogledali staromestoPiran(Tartinijevtrg,BeneËanko…),tamsmo imeli tudi nekaj prostega Ëasa zamalico

ter sprehod po starem mestu. Nato smo seodpravili vMeseËev zaliv in si ogledali obalo.Sledil je šeogledToninehiše,kjersovstarihËasihpridobivalioljËnoolje.Domovsmoprišlivpopoldanskihurah.Ekskurzijajebilazeloza-nimiva.

Dijaki2.L

Ogled tovarne Ëokolade, 17. 2. 2011

Vsirazrediæivilskesmeri(1.B,2.IJ,3.Bter3.IJ)smo imeli moænost okusiti sladke, pekoËe ternenavadneokuseËokolade.Kot v pravljici smo se sprehodili po tovarniËokoladevGradcu.PriËakovalismopolnostro-jev,delavcevvbelihhaljahzmreæastimikapami

na glavah, vendar je bil tokratni ogled popol-nomadrugaËen.Ko smo vstopili v poslopje, nam je zastal dih.SvetlikajoËa tla, zastekljena okna, eksotiËnerastline…vsetonamjevzbujaloobËutek,dasepribliæujemoraju.ZazaËeteksmosiogledalikratekfilmoizvoru,izdelavi indobrih lastnostih Ëokolade.Vpetihminutahsmoizvedelivse,karbimoralivedetionjej,natopasmoseodpravilivpravljiËnisvet.Na hodniku so bile postavljene Ëokoladnefontane vseh okusov, barv in dodatkov, ki sov naših trebušËkih vzbudile velik apetit. Odosnovnih mleËnih, jagodnih, lešnikovih pa doËokoladzdodatkomæafrana,okusom ingverjaterekstraktomkonoplje...poskusilismovse!TopašenibiloniË,našapotseješeledobroza-Ëela.Dolgimhodnikomkarnibilovidetikonca.KonËnosmoprišlivprostor,kateregabi lahkoimenovaliËokoladnanebesa.PozrakusosenavrvicimimonasvozileËokolade,izkaterihsmosikasnejenarediliËokoladnomleko.PoËutilismosekotvzgodbici»arli intovarnaËokolade.Vseskupajsejezdelotakonerealno.Ko smo potešili našo æejo z odliËnimi vroËimiËokoladami(zokusomËilijajebilašepravpose-bejvroËa!),smoodhitelivzgornjenadstropje.Tam so nas lepo razporejeni po mizah Ëakalibobni, podobni kot pri lotu, v katerih so senamesto æogic s številkami vrtele Ëokoladnekroglice. Tukaj pa nas je veËina æe obËutilarahloslabostzaradiprevelikekoliËinezauæitihËokoladnihdobrot.

NasreËosejenašapotzakljuËilainvtrgovinismosišeenkratogledalivseslastneizdelke.To je bil prvi del naše ekskurzije, ostaledogodivšËinepasonanasËakalevGradcu...

Sara©ifrer,3.B

�

Salzburg, 4. 3. 2011

Æezgodajzjutrajsmoseodpeljalinadolgopot,ki jevodilaËezprelazKaravankeprotiavstrij-skemumestuSalzburg.Vsopotsmospremljaliprelepo okolico tako domaËe dræave kot tudinašesosedeAvstrije.

KosmosepodokajdolgipotikonËnopripeljalidomesta,smosenajprejodpravilidoenegaiz-medveËjihgrosistovvAvstriji.Vogromnistavbismosiogledalikarnekajzanimivihstvari,katere

dandanesuporabljajotakocvetliËarjikotvrt-narji,daokrasijosvojerastlinezalaæjoprodajo.CvetliËarjitamaterialuporabljajozaaranæiran-je in dekoriranje raznoraznih daril, lonËnic …Trgovino paobiskujejotudiAvstrijci,kiæe-lijo polepšatiin okrasiti svojdom z umet-nimirastlinami,raznoraznimidodatki,vazami.Kosmosiogle-dali trgovino,kjer smo kupilidodatke, katerih

sevSlovenijinedobitakozlahka,smoseodpe-ljali na Mednarodni sejem notranje opreme.Verjamem,dabodokmaluidejeizAvstrijeprišletudivSlovenijo,sajjemnogoljudi,kijihzanimamodernourejenbivalniprostor.VprelepemsonËnempopoldnevunasjevodiË-kaodpeljalatudinaogledeneizmedogromnihsolnihjamvNemËiji.Zvlakcemsmoseodpeljalivpodzemlje.ZanimivonakakšennaËinšedanespridelujejo sol. Jame v podzemlju napolnijoz vodo, ter nekaj Ëasa poËakajo, da se sol ssten dobro raztopi, kasneje pa vodo izËrpajoinpretvorijovmajhnekristale.Predodhodomsmo za popotnico dobili šemajhno posodico,napolnjenoznjihovosoljo.NašaekskurzijasejeskorajæezakljuËevala,pavendarnamjeostalošenekajËasa,dasmosiogledali staro mestno jedro Salzburga. Skozimestosmoseodpravilipešinsiogledaligrad,ki se vzpenja tik nadmestom, cerkve, rojstnohišoMozartaternjihovezeloznanekroglice.

Zelo izËrpanismosevveËernihurahvrnilidoavtobusa,kinasjezopetpopeljalprotinašido-moviniSloveniji.Venemdnevusmoobiskalidvedræavi in izvedeli veliko zanimivih in pouËnihstvari.

AnjaZavrl,3.F

5

Ogled Tehniškega muzeja München,

8. 4. 2011

KljubzgodnjemuodhodusmosevsiveseliinpolnipriËakovanjazagnalinaavtobus.Bilonasjekarveliko,zatosmohitrozapolnilipraznamestainsesevedaprerekali,kjebokdosedel.PozaËetnievforijipanasjekmalupremagalspanecinpo

šestih urah voænje in dvehmanjših postankihsmo konËno prispeli na naš cilj, v München.SestopilismozavtobusainkomajpriËakaliza-ËetekogledaNemškegamuzeja , ki jebil prvinanašemseznamu.ToËnotajeedennajboljšihtehniškihmuzejevnasvetuinjerajzaljubiteljetehnike,znanosti,fizikeinastronomije.Sevedasmo vsi priËakovali voden ogled, saj je bil nanašemseznamutudiogledastronomije,vendarsotadelravnoprenavljali insmosenaogledlahko odpravili sami. Tako smo si lahko ogle-dalidelemuzeja,ki sonaszanimali, tistebolj“dolgoËasne”pasmopreskoËili.Po nekaj urah ogleda muzeja, kosila v mu-zejskirestavraciji,novegaznanjainpolnizado-voljstvasmoseskarkrepkozamudoodpravili

še na ogled Olimpijskega stolpa zgrajenega vOlimpijskemparku.Tamsmosezdvigalompo-vzpelina190metrovvisokorazglednoplošËad.PreËudovit razgledodpirapogled tudina sve-tovnoznanoAllianzAreno,BMW-jevmuzej terfantastiËnomestoMünchen.Kmalusmoseodpraviliprotidomuinæenaav-tobusu smoobujali spominenadoæivetij polndan.

LeaKlanËnik,1.N

Dunaj - Bratislava, 7. 4. 2011

Bilo je neobiËajno Ëetrtkovo jutro, saj nas je“ranaurazlataura”zgodajpoklicalanaavto-busnopostajovKranju.VtolaæbonamjebilprostiËas,kismogameddolgovoænjozavtobusomizkoristilipredvsemza“spanje”.NamejizAvstrijonasjestreznilvodiËkinglas,naznanjajoËprvepredstavitvedijakov.Vparihso nam predstavili znamenitosti Avstrije nasplošno, znamenite avstrijske jedi, kratko vla-davinoHabsburæanov…Med voænjo skozi Gradec je te predstavitve

� �

temeljitodopolnila vodiËka.Nato smoprispelidoavstrijskeprestolnice-Dunaja.Kotdramilonamjesluæilavtobusniogledmesta,skateregaje bilo moË videti Belvedere, Karlovo cerkev,znamenito dunajsko opero, cesarski dvor

Hofburg, razliËne muzeje, parlament, mestnohišoinšebilahkonaštevali.Nato smo se ustavili v središËu mesta in sesprehodili pomestu, kjer smosiogledaliHof-burg,Albertino,videlismocelocesarskegrob-nice, kjer so pokopani vsi pomembnejši Ëlanihabsburške rodbine. Zaneslo nas je tudi docerkve sv. ©tefana, Zacherlovehiše, ki je deloJoæetaPleËnikaterdoMozartovehiše,vkaterije umetnik bival zadnjih 7 let æivljenja. Vmesso dijaki predstavljali svoje ugotovitve, vsemnajljubšipajebiloddih.Ponjemsmozopetza-sedliavtobusingausmeriliprotiBratislavi.V Bratislavi smo napolnili sobe Hotela Jurkidominseiznjihprikazališelezjutraj.Takosmonaslednjegadnepozajtrkunadaljeva-lizekskurzijoinseodpravilidosrednjeveškegamestnega jedra. ZaËeli smo pri Slovenske na-rodnedivadlo,kakorSlovakiimenujejoSlovaškonarodnogledališËe.Pošenekajpredstavitvah

smo korakali mimo srednjeveškega obzidja,Michalovegamostainstolpa,nakateregasmosetudipovzpeli,zdvigalomseveda.PoprostemËasusmokasnejeizavtobusavidelipalaËomadæarskegakraljevegadvoraterPalffypalaËo, prizorišËe koncerta 6-letnega deËka

Wolfganga AmadeusaMozarta, Martinovo ka-tedralo,natopajesledilogledDevinskegagraduz deviškim stolpom.Slediloješenekajpred-stavitev, nato pa obiskbratislavskega gradu zizjemnim razgledom namesto.VrnitevvmestnojedronamjeprineslašenekajbesedvodiËke inprostegaËasa.Utrujeniinæeljnihotel-skihsob,vkaterihbisespoËili,smoseodpravi-

linaveËerjoinseodplazilivsobe.Novo jutro nam je obetalo nove oglede. Pozajtrku smo zapustili prostore Jurkega doma,seusedlivavtobus inseskolesipodnogamiodpravili nazaj do Dunaja. Tu nas je priËakalSchönbrunnski æivalski vrt, katerega smo siogledovalisamostojno.Sledil je ogled Schönbrunnskega dvorca -

�

kljub svoji ogromni površini jeHabsburæanompredstavljalle“hišozaoddihobkoncutedna”.ObvodnjakunavrtuSchönbrunnskegadvorcasmo si vzeli krajši oddih, natopa seodpravilina dolgo pot do doma. V veËernih urah smodosegli cilj in se izkrcali na glavni avtobusnipostajivKranju.

NikaBerËiË,1.M

KULTURNI DNEVI

Vipava, AjdovšËina, 13. 4. 2011

Vsi dijaki prvih letnikov BC Naklo smo seodpravilinaogledVipaveinAjdovšËine.Z avtobusom smo se najprej odpeljali do Vi-pave, do koder je bila dobra ura voænje. Tamsmosiogledalienegaod izvirovrekeVipave.Voda obËasno naraste in poplavi okoliško ob-moËje, vendar ne naredi hujše škode, ker nideroËa. Ogledali smo si Lanthierijev dvorec zedinstvenimparkomnapoboËjuvasi,gradTa-borinPleËnikovspomenikNOBobparku.Pravtakosmosi

ogledali tudi najstarejši kulturni spomenik, insicer dva egipËanska sarkofaga, stara preko4500let,kistabilaprepeljanaizStaregaEgipta.MedNapoleonovimvojaškimpohodomnajbipo

nakljuËju odkopali kamniti blok s trojeziËnimnapisom, ki so ga veliko kasneje prepeljali vVipavo.Nato smo se odpeljali v AjdovšËino, kjer smosesprehodiliokoliobzidjaCastra insi za temogledališeMuzejAjdovšËina.Vnjemjezbirkafosilov ter arheološka zbirka s poudarkomnarimskodobniAjdovšËini.Pokratkempremorusmosiogledalimesto,natopa se odpravili na avtobuse, kjer smo od-dalidelovneliste,kismojihmedpotjoreševali.

GašperStanonik,1.BF

Antonín Dvorak: Rusalka

V prvem dejanju spoznamo Rusalko, hËerkopovodnegamoæa,kise jezaljubilavËloveka-smrtnika,zatoæelipostatiæenska.OËetaprosiza pomoË in ker vztraja, ji pove, da ji lahkopomaga le Jeæibaba. Rusalka s pomoËjo Jeæi-babinega Ëarobnega napoja postane æenska.Ko je princ na lovu, ob jezeru zagleda speËolepoticoinsevanjozaljubi.V drugem dejanju se princ in Rusalka pripra-vljata na poroko, vendar Rusalka spozna, danikolineboobËutilastrasti,paËpaleboleËino.ZopetseobrnepopomoËkoËetu,kiprekolnekneza,kerjekrivzaRusalkinoæalost.VtretjemdejanjuRusalkaprosiJeæibabo,najjipomagaumreti.Tajipostavipogoj-ubitimoraprinca,ËesarpaRusalkanezmore,zatoostanezavednonadnujezera,vkateregassvetlikan-jemvabiljudi,kisetamutopijo.PrincpoišËe jezero,kliËeprelepodeklico in joprosiodpušËanja.ÆelisijošezadnjiËpoljubiti.Rusalkaseprošnjinemoreupreti inpoljubitasesstrastjo,pokateristaobahrepenela.PrincizdihnevnjenemnaroËju.

� �

Mnenja dijakov 3. BF razreda:

Predstavasemije,gledenato,dasembilprviËvoperi,zdelazelozanimiva,zdobroorganiza-cijo inprogramom.TakšenveËerbimoralior-ganizirativeËkrat.*OperaminibilavšeËzaradineudobnihsedeæev,trajanja predstave, pa še ljubitelj opernegapetja nisem.DrugaËepa je bila to zamenovaizkušnja,ki jenenameravamravnovelikokratponoviti.*OperamijebilavšeË,sajjebilatoprvaopera,ki sem si jo ogledala. Operni pevci so bili za-resodliËni.OdliËenjebiltudiorkester,patudisama zgodba je bila zelo dobra. Predstava bilahkobilamalo krajša, saj semi je konec karmalovlekel.*Opera mi je bila všeË, Ëeprav je bila peta vËešËini.*Samapredstava jebilazvidikagledališËado-broizvedena,orkesterinvokalpevcevstabilaodliËna.Slaba lastnost jebila leneprimernostprostora, stranski sedeæi in ograja je na Ëaseizjemno pokvarila vzdušje, saj je bilo teækosleditipredstavi.©kodajebila,dasopodnapisinaËasezaostajali,alipasobiliceloizklopljeni.*RusalkamijebilavšeË,kertakevrstepredstavešenisemnikoli gledala. Samauprizoritev igrejebilasuper,vendarsejezadnjidelpredstavepreveËrazvlekel,ËepravmogoËetonitinibilopotrebno.*Rusalka je bila vokalno dobro izvedena, tudiscenainkostumisobilidobri.Zmotilisomelenadnapisi, ki so se slabo videli. Celotna pred-stavasemijezdelalenekolikopredolga.

Mnenja dijakov 2. L razreda:

Predstavami jebilavšeË, leoblekedvorjanovsosemizdelesmešne,ampaknaneknaËinza-nimive.*Najlepše od vseh je po mojem mnenju pelaRusalka.ZelosomibilevšeËtudioblekedvor-janov,ki sobilenekajposebnega.Nekolikosemije“vlekel”lekonec.*Kljubtemudajebilaoperapravljica,jevseiz-gledalozelorealno.Lemalcepredolgojebilo.*Bila je najboljša opera, kar sem jih kdajkoligledala. Najbolj mi je bila všeË vodna vila, kijenajboljmigalaz repom.Konecse jepreveËvlekel.*Izjemniglasovi pevk.VšeËmi jebil tudi Ëeškijezik. Zelo me je motilo, da na koncu ni bilopodnapisov,pravtakojebilkonecpreveËraz-vleËen.Izjemnolepascena.*CelapredstavamijebilazelovšeË.Srnajebilapomojemmnenjunepotrebna. Tudipodnapisinisibilinajboljši. Zelodobreobleke, zelo lepoodpeta opera in zaigrana glasba (orkester).Predstavajebilazelodobra.*Meni je bila opera zelo všeË, ne samo zaradiodliËnegapetja,temveËtudizaradifenomenal-negaigranjaorkestra.*NastopajoËi so odliËno opravili svoje vloge.Opera je imela v redu zgodbo, vendar je bilaobËasnodolgoËasna.*Tojebilmojprviogledopere.GlasbamijebilavšeË. ©e bolje bi bilo, Ëe bi bila predstava vslovenšËini.*

�

To je bilamojaprvaopera, zato je nemoremdobrooceniti.*VšeËsomibilevodnevile.Zelosemsenasme-jalalevivili.ZelovšeËmijebilorkester,dobroobleko je imel vodnimoæ. Najboljši pa so biliplesalci,imelapasemzeloslabopozicijo-drogpredoËmi.

Ocena Molièrove komedije Skopuh

Predstavajebilazelozabavnainsmešna.Zgod-ba govori o skopuhu, ki se je æelel poroËiti zmladimdekletom,vkaterojebilzaljubljentudinjegovsin.NjegovahËipajebilazaljubljenavskopuhovegasluæabnika,skaterimsenismelaporoËiti. Ta skopuh je imeldomana stranišËuv skrinjici skritih 10.000 zlatnikov. Denarja jeimel veliko, vendar ga ni æelel porabiti v do-brenamene.Pristvareh,kijihjebilopotrebnoplaËati,jebilzeloskromen.NakoncusobilivsisreËni:skopuhovaotrokaseporoËita,skopuhpaostanesamssvojimdenar-jem,vesel,damunibilotrebaplaËatiporoke.Predstava je bila zelo zabavna in humoristiË-na, zato je pritegnila veliko pozornostmladihgledalcev.TudinjenavsebinanibiladolgoËasnainnerazumljiva.Sevedapajedobrapredstavaodvisnapredvsemodigralcev,kisosvojevlogeodliËnoodigrali.Skratka,odliËnapredstava.

TamaraPestotnik,1.L

Ocena Molièrove komedije Skopuh

Vponedeljek,6.12.2010,smosiogledalipred-stavo Skopuh v Mestnem gledališËu ljubljan-skem.Skopuh se je z naËrtnim varËevanjem inodrekanjemdokopaldobogastva.TopamujepredstavljaloveËjebremekotkoristi.Vednoga

jebilostrah,dabodenarizgubilalimugabokdoukradel.Sicerpajeæivelskromnoæivljenje.Predstava mi je bila všeË, saj je bila zgodbazelonazornopredstavljenaintakosemjilahkosledila. Igralci so odliËno odigrali svoje vloge,predvsemGregor»ušin v vlogi skopuha. VšeËmijebilo,kersoigralciveËkratizpostavilistikzgledalciinstempopestrilisamoigro.Venomersmospremljaliomaro,kisojovozilipoodru.NimibilovšeË,kersonekajmalegagovorilitudivfrancošËini,katerenerazumem.Mislimpa,dabi sepredstava lahkokonËalavkrajšemËasu,kotsejesicer.Predstavobioce-nilazoceno5.

PetraTrËek,3.F

PROJEKTNA DNEVA

Nanaši šoli smo7. in 8. aprila 2011 imeli pro-jektnadneva.MentorjisopripravilirazliËnede-lavnice, od katerih si je vsak dijak izbral eno.Jaz sem se odloËila za delavnico z naslovomReportaæa,zaradiveseljadopisanjaËlankovinurejanjašolskegaËasopisaMladebrazde.©est dijakov je pripravljalo reportaæo, zato sopodelavnicahspraševalidijake,kajdelajoinjihnatoprinjihovemdelušefotografirali.Ostali smo pripravljali gradivo za to številkošolskegaËasopisa.Zapisali smonekajËlankovodogodkih letošnjegašolskega leta,kriæanko,osmerosmerkoinsudokuterzaËelizurejanjem.©olskiËasopissmodopolnilitudizdatumido-godkov,kisebodoinsoseæezgodili.NakoncusmouredilišekonËnopredstavitevzazakljuËekprojektnih dni, s katero smo predstavili svojedelodrugimdijakom.Zdelomnaprojektnihdnevihsembilazeloza-dovoljna, saj sem se nauËila veliko novega oizdelaviËasopisa inpridobilameddijaki,ska-terimismobilivskupini,tudinovaprijateljstva.

MatejaPotrbin,3.E

�0 ��

Iz našega razreda nas je 9 dijakinjizdelovalo aranæmaje za razstavopodvodstvomSabine©egula.Zbralesmosepredaranæerskodelavnicoinob7.30zaËelezdelom.Prvidansmobarvale lesene deske, ki so kasnejepostale deli pišËanËkov. Kljune smobarvalenaoranæno,telopanavijoliËnoinmodro.Nasled-nji dan smo dobile lesene okvirje,vsaka enega, potem pa je dobilavsakaskupinadrugaËnonalogo.

VmojiskupinismobileAjda,Mancainjaz.Æeomenjeneokvirjesmopobar-valenamodro,oranænoinvijoliËno.Kosobiliokvirjisuhi,smomoralivan-jesplestimreæo,nakaterosmoka-snejeobesilikravatenarejeneizde-korativnegapapirja.ZakonecsmopospravileuËilnicoinskrileslediokakršnemkolideluzbarvami.Na projektnih dnevih smo zelouæivaliinæeobmisli,danamboodpadelpouk,senamjenaustihnarisalnasmeh.

EvaHorvat,3.E

��

Neminljivost

Srcesevprsihtrgami

odboleËine…

ÆesveËaizgori.UgasneluËoËi.Æivljenjemine.

TokrekezajeziËloveškaiznajdljivaroka,

ustavitimoËgani!PaËsmernjegovospremeni,jereslahkoizpriditiotroka,

o,hudourniki!

Sekamenvvodipotopiinrekavmorjuseizgubi,

adobrodeloleæivi.

Æivikokamenvgorjuinrekavmorju,aduhvvesolju.

Uroš»esenOËetu

Najmisolzavzbudispominnatvojalica.

Mojnajjokvzbudispomine,kijihskrivazvoktišine.

Najtatrenutekhitromine,kokrstasespustivglobine.Najtrobentaponovnozaigra,

dapadekapljazneba.NajdeæoperesolzemizoËi,daspoznam;dateveËni!

Uroš»esen

BrezbriænatišinajenoËnaidila.Jefantapustila,jesolzeizpustila.

Tafantjejokalinstokal,senjejjezaklel,

ponoËinasredosiæivljenjebovzel!Deklenijokala,zadrugimletala,niæaljibilo,jenapakospoznala,

rešitveniblo.PrišlajesredainprišlajenoË,

kofantjespoznal;dateganivredna,bodrugoizbral!

Deklejejokala,jiæaljebilo,noæjevzelainšlaËezroko.Krijepritekla,jepadlanatla,jonašlajematinaslednjidan!

Uroš»esen

KotišinanoËispregovori,koluninsijajzbledi,

sezaslišiglas,moËankrepak,mnogimpoznan!

Nigastrahpriznati,nigasrampripovedovatioljubezni,kivnjemtli.NiboleËinainnestrah,kivzelbimuljubezen.

Nimuæal,daljubi,kerljubezensemuvraËa,

nimuæal,daljubi,kernasmehnaobrazusemuvraËa!

Ponovnomusrceigra,ponovnoseumstelesomigra,ponovnosemuæeljajeizpolnila,

musrceindušozljubeznijonapojila!

Uroš»esen

LITERARNI PRISPEVKI

��

Konsi

Knjigalistase,miuËimosene.Knjiga=jeza5,pametpaza10.5jeveËjiod10,

Ëevglavosizadet.

AnaPodobnik

æivljenje=∞potovanjepotovanje=∞iskanje

kajišËemo?X>>,x=?

1000x=1000iskanjiskanje=æivljenjskopotovanje

kampotuješti?

nindija

5:20teækeoËi,mensevšolomudi…šolagabisemi3.ura-pišemotest

(a+b)2=a2+2ab+b2tolebo5Dosti!!!

PoËitnicebirad!Morjejemodro…

tosiæelim…Enmesecjemimo

…dolgËasmije,radbišolo.

Vid

Ljubezen

Ljubezenjeprelepastvar,kinikolineponehainnikolineupeha.ZaljubljenihjeveËljudi,kipravbolnisoodnje.

Aljubezennileto,ljubezentudijepropad,kitarevsasrca.AËeradimašljubezen,tetudi

onaradaima.KB

Grobovi

Veterbrije,deæprši,tihanoËodjugagre.

Cvetjepogrobovihdrhti,podzemljokostitrohne.

SmrtsodnikËezzemljogre.

KB

Morje

ValovišumeËimivsrcušumijo.Jadrarazvijaj,

daladjabošla.Vetramipošlji,dajadraletijo.Viharjeodganjaj,dastrah

meneæene.

Pakajbizdajpeli,ËemorjepeneËebosvetobrnilonasvojepleËe.Adušamorjaostala

vednoenaka.

KB

Denar

Denarsvetavladar,æevsakvæeputeima.

AvsaknisreËen,Ëeteima.PrinašašresdasreËo,ampakmenijenedaš.Ressivreden,

nekajres,azamesilestarpapir.

KB

Besedajekratka,vendarvsebujevse:pomenitelo,dušo,æivljenjeintrpljenje.»utimojo,kotobËutimotoplinokrvi,vdihujemojokotsveæpomladnizrak,

nosimojovsebi,kotnosimosvojemisli.Atonisamobeseda,tojeneizrazljivostanje,

kigaoznaËujeosemËrk…

Martin

�3

Matilda s koso

Vtemi,vmrakuMatildagrozibedaku,

muglavoodseka,dateËekrvavareka.

Tlasokrvava,krvavajevsatrava.

K©

PO»ITNICENejc »esen

Bil je tretji danpoËitnic. Zunaj je bilo æe lepotoploinvsakojutrotejezbudiloprijaznosonce,kojeposijalovsobo.BrataMaticinLukastasezbudilatikobzoriinpotihoodšlavsobosvojihmlajšihsester.PoËasistaodprlavratainstopilak posteljama. Spogledala sta se in naenkratzavpila: “BUUU!!” Prestrašeni Daša in Eva staskoËili iz postelje in Daša si je pri tem skoraj

zlomila roko. Eva je nadrla nadobudneæa inpomagalasestri,dasejepobrala.Lukasejimaje opraviËil in povedal veselo novico. Njihovamamajim jenamreËrekla,dasmejovkino.Vpoluresobilinaredzaodhod.Vendarsejimjemama lenasmejala in jimpovedala, da jenji-hovfilm šele zveËer. Zopet so se preoblekli vdelovnaoblaËilainpomagaliprihiši.KonËnojeprišelveËerinmamajihjeodpeljaladokina.KosovvrstiËakalinanakupvstopnic,sejeLukazmislimioddaljil.Vsosednjivrstimujenasprotistalo lepodekle in seprijaznonasmihalo, ne-

dolgo zatem pa izginilo v zatemnjeno sobo.ZaËelasejeromantiËnakomedija.MedfilmomsejeLukaozrlpodvoraniinopazil,davistivr-sti,letrisedeæestransedinasmejanalepoticaizvrste.DokoncafilmajeLukarazmišljal leodekletu,kimujebilozelovšeË.Daša,kijeopa-zila,kogagleda,semujenasmejalainmupo-vedala,dajetonjenasošolka,kiæivivsosednjiulici. Luka jeoblila rdeËica inposkoËilomu jesrce.KonËnosejefilmkonËal.Odšlisoizdvo-raneinLukajevsepovsodiskalDašinosošolko.

��

NaroËil je bratu in sestrama, naj gapoËakajo.Našeljojepriprodajalnis“kokicami”.Sprvaniupalknjej,natopasejeopogumil.PredstavilsejijeinjopovabilnapijaËo.(senadaljuje)

LET NAD KUKAVI»JIM GNEZDOM OZIROMA KRITI»NOST IN SPREJEMLJIVOST POSAME-ZNIKA V DRUÆBIVprašanja in odgovori: Sebastijan ZupanËiË

V prejšnjih dneh sem našel nekaj prostegaËasainsemsiogledalfilmreæiserjaMilošaFor-manaLetnadkukaviËjimgnezdom.Filmsemzuæitkompogledal inmorampriznati,dame jevsebinamoËnoganila.Takomijefilmdalnekajidejinpogledov,kisoseskozirazmišljanjaos-novalavmojintervju.

Naslovnicafilma

OPOZORILO: vprašanja in odgovori so nastaliizkljuËnomoje ideje in razmišljanja in nimajonobene neposredne povezave s filmom. Pravtako so intervju in osebe v njem popolnomadomišljijskenarave.Æelimvamzanimivobran-je!

Gospod A.V., nekdanji komisijski usluæbeneczdravstvene ustanove za Boljše in normalnopoËutje,mijevsvojicelicinaklonilnekajminutËasa, da sem ga lahko povprašal nekaj malihdetajlovonjegoviproblematikizdrugimiljudmiinnekajmalegaonjegoviproblematikissamimseboj.

A.V. jepostalznanssvojimiuËbeniki inknji-gamiterpredavanjiopsihologijiljudi,normahnormalnosti in druæbeni ureditvi z zdravimpoËutjem. Zaradi nestrinjanj z direktorjemzdravstvene ustanove za Boljše in normalnopoËutje je bil prisilno suspendiran s svojegadelovnega mesta. Zaradi svojih nadaljnjihzborovanjinpredavanjjekomisijazdravstveneustanovezaBoljšeinnormalnopoËutjeodloËila,daA.V.nemoralno,neetiËno inmanipulativnovpliva na mladino in ga podobno kot prvegagrškegafilozofaSokrataodstranilaiz(javnega)æivljenja.Zaprlagajevlastnoumobolnico.

Gospod A. V., veseli me, da sem dobil nekaj dragocenih minut tukaj v vaši izolirani ce-lici. Ker pa sam nimam ravno veliko Ëasa, bi rad ves najin pogovor karseda hitro obrnil na bistvo.Kaj vas je pravzaprav napeljalo do tega, da ste zaËeli pisati uËbenike o psihologiji Ëlove-ka in to na vašem delovnem mestu, Ëeprav so bili vsi uËbeniki æe izdani in se je celotna zdravstvena komisija ravnala po njih?Dotegamejenapeljalorazmišljanjeoljudeh,kismojihsprejemalivnašoustanovo.VesËassemimelobËutek,dasotiljudjetaki,kakršnipaËsonetolikozaradisvojihnotranjihtravm,temveËzaradi zunanjega pritiska. In odkrito priznam,da tudi zaradi pritiskov naše zdravstveneustanove.HotelsempaËustvaritinovponatis.Torej bi si drznili reËi, da ste zaËeli spremin-jati bolj komisijo in vašo ustanovo kot ljudi, ki ste jih sprejemali vanjo?Hehe,lahkobisereklotako(globokovdihneinrahlopotrkana5centimetrskosteklo,kinajuloËi).Zdravrazummijedopovedoval,dajene-smiselno zdraviti tiste, ki jih sami pokvarimo,temveË,dasemoramotruditivsmerizdravegavzgajanja ljudi in paziti, kako naša mladinaodrašËa in kakšne pogoje jim postavljamo.

�5

Ravnokar ste omenili “zdrav razum” …Hahaha,da,omenilsemga.©evednoverjamemtistemu,karizreËem.Pohvalno. In kje je prišlo do glavnih nestri-njanj z gospodom direktorjem zdravstvene ustanove za Boljše in normalno poËutje? Glavnanestrinjanjasosepojavila,kosemod-kritopredpostavilsvojeidejeinreformeopre-drugaËenjunašihmetodzdravljenja.NihËemeni poslušal. Celo odpustili some z delovnegamesta.KasnejesemizlastnegaæepaorganiziralrazliËnapredavanjainzborovanjaznekaterimibivšimi Ëlani naše zbornice. Nekega veËera jenanaš sestanekvdrlapolicija.Na sredini, ob-kroæen s kupom oboroæenih policistov, je stalsamgospoddirektor.Kajsejezgodilokasneje,silahkopredstavljatesami.Kot vidim, so vas poslali sem …Da,intovpaketu.Zeloutesnjenem.In v Ëem je bilo pravzaprav bistvo vaših za-Ëetnih nestrinjanj z metodami ustanove in kasneje vaših zborovanj?Zelonakratkopovedano;bistvovsehnestrin-janj inmojih kasnejših zborovanj se je vrtelookolibojazapraviceËlovekainnjegoveganor-malnegadelovanjainpoËutjavËloveškidruæbi.TuizpostavljampredvsemzdravjeposameznikainnjegovopsihiËnostabilnostkjerkolivstikuzdrugimiljudmi:alivšolialivsluæbialicelonaavtobusu. Poskušal sem zajeti posameznika vvsakisituacijizdrugimiljudmi.Tako senisemveËpoglabljal toliko v eksperi-menteinopazovanja,kakoseËlovekspreminjapodvplivompsihiËnihobremenitev,temveËka-terevrstepsihiËnihobremenitevsplohzaËnejovplivatinanj. Pravkar sem dobil vtis, da ste zaËeli zdraviti ustanovo samo in ne toliko njihovih pacien-tov.Lahkobisereklotako,da.Ampakkotviditemesedajustanovazdravisama.Mordamijemalceæal,kersenisem,kosemimelšemoænost,bolj

potegnil za boljšo prehrano. Jedilnik je zaresdolgoËasen… ©e eno vprašanje pred zakljuËkom najinega pogovora: se sedaj, ko se zdravite, poËu-tite kaj boljše kot prej, ko ste bili “psihiËno bolni”?PoËutimseenako,natrenutkeslabše,natre-nutke boljše. VËasih dobim potrdilo, da gremlahko s poostrenim nadzorstvom celo med“normalne”ljudi.Intakratmijedostilaæje.Re-cimonikoliseminizdelospodobnopljuvatipotleh,kosembilšezaposlenvkomisiji.Sedajpalahkomirnevoljepljuvam,kjerhoËem.»emekdajkdovpraša:“Kjepasovašemanire??”mulahko samo mirno pokaæem svoj zdravstvenikartonËek in je vse v redu. In tudi naulicimijevelikokratšlapoglaviznanamelodija,ven-darjenisemnikolipel,kersemsebal,dabodoljudjemislili,dasempijan.Sedajpaprepevampomili volji na ves glas, dame vsi slišijo. »epa se kdo obregne vame, mu samo pokaæemsvoj zdravstveni karton in æe je vse v redu.Veste, norme normale niso toliko pogojene stem,kakoseobnašam,ampakstem,katerikar-tonËeknosimvæepu.Torej po vašem mnenju druæba narekuje nor-malnost?Absolutno.In po vašem mnenju tudi druæba spreminja norme normalnosti?Absolutno. Vse se zdi kakor v reklamah. Dan-danes je normalno, da se na televizijskemekranupojavimoškiinpolurenakladaotem,kako bele so lahko vaše srajce (Ëeprav ste vtrgovinikupilizelenomajico)…Alipato,davasnapotivšoloustavinekmoški invamvrokepotiskaletakezaneketrapastezabave-Ëepravsteprišlivšolo.Vendarvsetojenormalno,sajsedogajavsakdan.

�� ��

Srednješolski nateËaj za najboljši haiku

Gimnazija ViË je v letošnjem šolskem letu or-ganiziralaæe11.srednješolskinateËajvpisanjuhaikujev. Letos se je nateËaja v vseh jezikihudeleæilo okrog 700 dijakinj in dijakov iz celeSlovenije. Novost letošnjega nateËaja so bilihaikujivfrancošËiniinitalijanšËini.ZakljuËna prireditev z recitalom in podeli-tvijo nagrad je potekala v Cankarjevemdomuv Ëetrtek, 7. aprila. Prireditev je imela naslov“Pesem jemojpraviobraz”.»astnigost jebilgospodTakeshiMunemura,prvisekretarjapon-skegaveleposlaništvavLjubljani.NateËaja sem se udeleæil tudi sam s svojimipetimihaikuji.Mojepesnitvesobilenagrajene,takodasemimelËastseudeleæitidogodka.

Preden pa navedem svoje haikuje, pa bi radsplohpovzel,kajhaikupravzapravje.HaikujetrivrstiËnapesniškaoblika,japonskegaizvora.Danesveljazanajboljrazširjenopesniškooblikonasvetu.Kotkaæejenjenakratkaforma,podrugistranipafilozofska,intuitivna,globokavsebina, idealnaduhovnahranazasodobnegaËloveka, ki marsikdaj nima Ëasa opaziti sebe,svojihresniËnihpotrebindrugihljudi.Sposkusomujetivseelementestaregainnove-gahaikujasonastalenaslednjepesnitve:

SvobodnapoezijanerabimËrnila

pišemzæivljenjem.

Pobeglarekakjetijestruga

inkjejemojdom?

KajstepustilivroËiplamen,noËnisij?LeËrnekostinarave.

Tvojapismapisavapolna

tujine.

UËilnica-morala

polomljenihravnil.

©e za konec: s prireditvijo sem bil zelo zado-voljen.Upam,dabodovnaslednjihletihšepo-dobnepriloænosti,dami,dijaki,objavimosvojepesmi na takšnih in podobnih nateËajih. Zatoupam,dasenasbovprihodnjihletih,podobnihnateËajevudeleæiloËimveË.

SebastijanZupanËiË,2.F

LITERARNI NATEœAJI

��

INFORMATIVNA DNEVA 2011

Tako kot vsako leto smo se tudi letos zeloskrbnopripravljalinaprihajajoËainformativnadneva.VpetekinsobotosmoskušaliËimboljslikovitoprikazatiæivljenjeindelonanašišoliuËencem,kiseletosvpisujejovsrednješolskeprograme.BodoËidijaki sopokratkemkulturnemvloækuprisluhnilipredstavitviposameznihprogramov-biotehniškegimnazije,srednjegastrokovnegaizobraæevanja ter niæjega in poklicnega izo-braæevanja, nato pa so se sprehodili po šoliinobiskalinekajdelovnihskupin, vkaterihsose predstavili dijaki skupaj z mentorji, šolskoknjiænico, uËilnice, laboratorije, športno dvo-rano…

Predstavitve delovnih skupin:HLEV:dijakisopredstavljalipraktiËnipoukzakmetijskeprograme.MEHANI»NA DELAVNICA:obdelovaliinstruæilisolesterpokazalipotekdelavdelavnici.KONJSKI HLEV: predstavili so konje in kakopotekadeloznjimi.ARANÆIRANJE: dijakinje so izdelovale kon-strukcijezadekoracijodvorane,bodoËimdija-kinjamsopomagalepripraktiËnemizdelovanjušopkov.MEDPREDMETNO POVEZOVANJE: pisali soWinterstories - zimske zgodbe, dabi dijakomizdrugihdræavpovedali,kakodoæivljamozimovSloveniji.SPEKTROMETRIJA: doloËali so število fosfa-tovvzemlji.BIOTEHNOLOGIJA: na substratu (mleku) sodoloËalimleËnokislino-merilisospH-metromin delovne mikroorganizme opazovali podmikroskopom.

ÆIVLJENJE V TLEH: dijakisoizdelovaliplakatesslikamiæivali,kiæivijovtleh,drugisoizdelova-likompostinugotavljali,kajsodivanjinkajne,tretjipasoizdelaliprofiltalintoshematiËnoprikazalinaplakatu.ASTRONOMIJA: s teleskopom so opazovalineboinpredstavljaliastronomskikroæek.NA»RTOVANJE VRTOV: dijaki so izdelovaliskicenaËrtovanjavrtov.ZAVAROVANE RASTILNE: izdelovali so knjigoozavarovanihrastlinah,zmaketosoprikazalimokrišËe,predstavilimoduluporabnostrastlininekošolonaBCNaklo.GOSPODINJSKA DELAVNICA: pripravili sopogrinjekzadvainrazstavilinekajizdelkov,kijihizdelujejopripraktiËnempouku.KALITEV SEMEN: šteli so semena in jih dalikaliti,nakoncupasoprešteli,kolikojihjepro-padloinkolikoskalilo.PEKARSKA DELAVNICA: pekli so bombetke ssezamominkruh.

OBØOLSKE DEJAVNOSTI

��

�� ��

SLA©»I»ARSKA DELAVNICA: v delavnici soizdelovali sladice, ki so jihbodoËidijaki lahkotudiposkusili.SADJARSKA DELAVNICA: izdelali so sokoverazliËnihokusovinjihponudili.©KL ODBOJKA IN KO©ARKA: dijaki so pred-stavljalikroæek©KL.ROCK SKUPINA: predstavljali sona šoli usta-novljenorockskupino.PLESNO-NAVIJA©KA SKUPINA: dekleta sozaplesala ples, s katerim ponavadi popestrijošolskašportnatekmovanja.LIKOVNO SNOVANJE: dijakisobarvaliokvirjeinpredmetevharmonijitoplihalihladnihbarv.RASTLINJAK: v rastlinjakusodijakipredstav-ljali,kakopotekapraktiËnipoukhortikulturnegatehnikainvrtnarja.PEVSKI ZBOR:uËenkesoimelevajeinprepe-valeznanepesmi.

INFO toËka:NainfotoËkisoseustavilivsi,kisojihzanimalešekakšnedodatneinformacijeošoli.Kaj so spraševali? Najbolj jih je zanimala razlika med srednjimpoklicnimintehniškimprogramom,razlikamedgimnazijo inštiriletnimtehniškimprogramom,prometnepovezave,dodatnauËnapomoË,po-klicno-tehniškiprogramiinsprejem1.letnikov.

INTERVJU Z RAVNATELJICO GOSPO ANDREJO AH»IN Nakoncuinformativnihdnismodijakinjenare-dile še kratek intervju z ravnateljico AndrejoAhËin.Kako so potekale priprave na informativna dneva? Priprave za organizacijo se zaËnejo kar nekajtednovprej.Posebnepripravesobilepotrebnezakulturniprograminizvedboposameznihde-lavnic.Vkulturnemprogramustesenakratkopredstavilidijaki,potemsmopredstavilipred-metnikeinpotekpoukanašoli.Nadelavnicahsosodelovalivsidijakizmentorji innakratkopredstavili,kakopotekapraktiËni in teoretiËnipoukpriposameznihprogramih.DrugaËe pa æelimo predstaviti naš vsakdanjiutrip,naševsakdanjedelo in æivljenjenašoli,zatadelsepapripravljamovsakdan,sajješolavednopolnavasdijakov,starševkottudidrugihgostov.Ali je obisk informativnih dni izpolnil priËa-kovanja? Da.Zanimanjazavsenašeprogramejebilove-liko.Tonasveseli.Kako bo s prostori, Ëe bo tako mnoæiËen vpis kot v tem šolskem letu? Sprostorinebovelikosprememb.Nekajspre-membbomordapotrebnihpriorganizaciji,npr.:prirazdeljevanjumalice.Brezskrbi, zauËenje innove izzive,bodovoljprostora,Ëesibomoleæeleli.

��

BC NAKLO - DVOJEZI»NA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA CELOVEC (14. 3.—18. 3. 2011)

PodolgemzasledovanjusvajihkonËnoujeliinnatanËnoizprašali…NašegostjeizCelovca,kisobileod14.3.do18.3.2011prinasnaizmen-javi.V goste so prišle 4 dijakinje: Lisa, Barbara,ValentinainIris.Gostilepasojih4našedijakinje:MancainLauraiz1.MterMojcainKatjaiz1.L.

Na kratko so nama povedale svoje vtise inspoznanjaonašišoliinSloveniji:

Lisa: “MojaizmenjavajebilaKatja.Tukajsemseve-likonauËila,šolamijebilavšeË.Spoznalasemtudinekajnovihprijateljev inKatjopovabilaknamvAvstrijo.”Barbara:“Moja izmenjava jebilaMojca.Zelodobrosvaserazumeli,obiskSlovenijepami jetudizelopomagalpriuËenjuinizpopolnjevanjuslovnice.Pouk tu pri vas se zelo razlikuje od našega vCelovcu.”Valentina: “Moja izmenjava je bila Manca. Doma sem izCelovca.TukajvSlovenijismosiogledaliveliko

stvari.NašolimijevšeË,sepanašainvašašolazelorazlikujeta.Npr.nikolinimamomalicetakozgodajkotvi,poukpaimamotudipopoldne.”

Iris: “MojaizmenjavajebilaLaura.Zelodobrosvaserazumeli,pravtakomijeobiskvelikopomagalpriuËenjuslovenšËine.”

Dekleta so spoznala našo šolo, naše druæine,pokazalipasmojimtudinekajslovenskihbise-rov,mednjimiPiran,PortoroæinBohinj.V šoli se uËijo veË jezikov: italijanšËino,anglešËino,nemšËino,slovenšËino.

Nismopasamogostili,odšlismotudivgoste.Ana Oblak in Ana KonËan iz 4. » sta odšli nakmetijovBistricipriRoæu,dabiizvedelišekajnovega o predelavimesa. Povedali sta, da senjihova predelava mesa od naše razlikuje potem, da na Koroškem hrano zelo solijo. ImajotudidrugaËenodnosdodela,kotgaimamomi.

Skratka,radiimamoizmenjave!J

IZMENJAVE �0�0/��

�0 ��

O izmenjavi sta kot gostiteljici pisali tudi Laura in Mojca:

Naporen, vendar zabaven teden

Bil je pust deæevni ponedeljek, ko nas jeravnateljicapoozvoËenjupoklicalavzbornico.»epravsmovedele,zakajnaskliËe,nismobilepovsemsprošËene.TamsonasËakala4dekletamalostarejšaodnas. Skupaj smo sedle za mizo z ravnateljicoinnjenopomoËnico.Izvedelesmo,kakšenpro-gramsonampripravili,senahitropredstavileinsizaupalepriËakovanja.PogostilisonastudisËajem,kipameninibilravnovpomoËprido-bremvtisu.KosemhotelavzetivreËkoizsko-delice in jo “oæeti” se je vrvica strgala in po-lila semmizo v zbornici. Ups! Bilo mi je zelonerodno,kopasoseostaleposmejale,semsenasmejalatudisamainvedela,dabotedenšezabaven.Prvi dan smo bile pri pouku, nad katerim sobilagostujoËadekletapreseneËena.Prinjihnesprašujejo toliko, kar se ne bi branili tudimi.UËitelji pri nas velikogovorijo, pri njih se veËpogovarjajoinjihjemanjvrazredu.PopoldansvasizIrisogledaliRadovljicoinsizaveËerjoprivošËili pico. Naslednji dan po pouku smoraziskovalirovepodKranjem.Bilojezelozani-mivo.NisempabilaprepriËana,kajmenijonašegostiteljice,sajsosevmesveËkratposvojeza-klepetale.DoveËerasmoostalevKranjuinsešemaloboljespoznale.TretjidannasjeËakalPlanšarskimuzejinblejske“kremšnite”.Vremenam jemaloponagajalo,vendarsmosimorjelahko ogledale v sonËnem in toplem Ëetrtku.Bilesmosameæenskeintoizkoristilezamanjšenakupovanje. Posnele smo nekaj fotografij zaspomin in obËutile slane valove morja, ki papotrebujejošemalosonca,dabododosegliko-palnotemperaturo.ZadnjiveËersmopreæivelemaloveËËasaskupajinpozabilenanesramno

zgodnjobudilko.Zadnji dan smo preæivele v šolski pekarni.Najprej smo pekle pletenice, ki so nas z von-jem Ëisto omamile, nato pa smo se poigralešespiškoti,ki smo jihokrasilesËrno inbeloËokolado, kokosom, nekatere napolnile zmarmeladoinmarsikomunadelenasmešek.PritempasonampolegprofesoricpomagalitudipravipekiinslašËiËarji.Ob12-ihnasjeËakalšeintervjuominulemtednu,kimibopravgotovozavednoostalvspominu,tudi Ëe mi iz glave uide nemška slovnica, boostalonekaj,zaradiËesarbijoujelanazaj.

Laura©imnic,1.M

Izmenjave so fantastiËne

VseskupajsejezaËelotakole…Okolipoldeveteurezjutraj soprispelevšoloinsezglasilepri ravnateljici, kjersmose tudispoznale ... Skupaj smo se usedle za mizo inpopileËaj,obtempatudiprijetnopoklepetale.Potemsmoodšle vsaka v svoj razred, kjer sosegostjespoznaletudiznašimisošolciinsiobtemtudiogledalešolo, spoznalenašapravila,navade itd., sevedapa somorale tudi sodelo-vatipripouku,sajsomeddrugimprišle,dabiizboljšale svojo slovenšËino. Dijakinje namreËprihajajo iz dvojeziËne šole, kar pomeni, daimajopoukvslovenskeminnemškemjeziku.Zanašedijakinjejebilotukajvsepopolnomadru-gaËe.PrinjihsepoukzaËneob7.45intrajatudido18.ure,vendarpanevsakdan.Poukprinjihpoteka drugaËe kot pri nas, ne hodijo iz uËil-nicevuËilnico,paËpasoceldanveniuËilnici.Najboljnasjepresenetilo,danimajoomaricinsovšolivËevljih.Grezamanjšošolo,sajjevrazredihsamopo18uËencev,nacelišolipajesamo200dijakov.ZatosobilenašegostjekarmalopreseneËene,kosovidele,kolikodijakovjenanašišoli.Popoukusmoseodpravilido-

��

mov.Katja inLisavBritofpriKranju,Laura inIrisvZapuæepriBegunjah,MancainValentinavMednopriLjubljani,jazinBarbaravKranj.KosvazBarbarohodilidomov,svasevelikopogo-varjalionajinemæivljenju,šoli,dræavi…Govo-rilajeslovenskoinmoramreËi,dajiješlozelodobro,obkakšnihbesedahpasvasepravleponasmejali.Naslednjidansmonajprejimele7urpouka,natopasmosprof.TinoKriænarodšlenaogledKranjainkranjskihrovov.Vkranjskihrovih je bilo zelo mraz, vendar smo se klubtemu kar zabavale in izvedele nekaj o drugisvetovni vojni. Po ogledu smo se odpravile vlokalvKranju inpreæivelezeloprijetenveËer.UËile smo se slovensko, nemško, se zabavale,spoznavale,itd.Vsredosmoimelepravtako6urpouka,natopa smo s profesoricama Moniko Rant in TinoKriænarodšlenajprejvBohinjk jezeruinnatov Planšarskimuzej, kjer smonekaj izvedeleoizdelavimleËnihizdelkovnaplaniniinplanšariji.ZatemsmoodšlenaBlednaznane“kremšnite”,medvoænjopasmosiogledovalešeznameni-tostiBleda.Podeæevneminkarmalonapornemdnevu smo odšle domov. Prišel je Ëetrtek, kismo ga vse veselo Ëakale. Odpravile smo sev Piran! Tega dneva smo se vse zelo veselile.Zjutrajsmobilekarmaloæalostne,ker jezelodeæevalo, vendar pa nas je na morju ËakalopreseneËenje. SooonceJ!! Bile smo zelo ve-sele.Najprejsmosesprofesoricamaodpravilev mesto Piran in si ogledovale znamenitosti,nato pa odšle na jutranjo kavo. Kasneje smoimeledveuriprosto inodšle smoponakupihterpoPiranu,obtempazelouæivaleinsekarprijetnonasmejale.JVPortoroæusmosesprehodileobobaliterseustavile na trænici. Nato smo bile æe poštenolaËne, zato smo se odpravile v picerijo in setam zelo najedle, hrana pa je bila odliËna. NakoncusmoseodpravileševSeËoveljskesoline.TamsmosesprehodilepoprijetnemsonËku,v

muzeju smo si ogledale kratekfilmo solinah.Sprehod je trajal dobro uro in pol, zato smobile proti koncu dneva zelo utrujene in smovavtuzaspale, kopasmoprišlevKranj, smoimeleposlovilnozabavo,sajjebiltonašzadnjiskupni veËer. Po zares napornem dnevu in vpoznihurahsmosekonËnoodpraviledomovintakojodšlespat.NaslednjejutrosmosevšoliuËilepekekruhainpiškotov.Bilojezareszabavno,sajsmotopoËelemalodrugaËekotpaobiËajnodoma.Pozabavis kruhom in piškoti smo odšle še na zadnješolsko kosilo, nato pa k ravnateljici, kjer smodale intervju za šolski Ëasopis, Gorenjski glasterradioSorainKranj.Slediloješeposlavljanje,kipanibilopravprijetno,sajsmopreæiveleresizjementeden.DijakinjeizCelovcasobilenadnašo šolo in našimi kraji kar navdušene, zatosodejale,dabišeprišlenaobisk.Imelesmosezareslepo!Mislim, da so izmenjave fantastiËne. Preæivelasemzelolepteden.ZBarbarosvaseËudovitorazumeli in postali pravi prijateljici. Izmenjalisva si tudi naslove in se zmenili, daostanevavstikih, izrednopaseæeveselimnaslednjegaleta,kosebomodijakinjenašešoleodpravilevCelovec.Mislim, da je bila to za vsa dekleta lepaizkušnja.

MojcaRibnikar1.L

�� �3

BC NAKLO — POLJSKO MESTO NAKŁO

Izmenjava dijakov iz prijateljskih srednjih šolv tujini, se mi zdi odliËna priloænost za novaspoznanja, uËenje anglešËine in predvsemdruæenje. Tako spoznavamo razliËne naËineuËenja,navadeinkulturodrugihnarodov,hkra-tiparazširimotudisvojaobzorjaterpoveËamosamozavest.Na prvo veËdnevno izmenjavo se je odloËilopriti 15 dijakov in dijakinj iz srednje šole naPoljskem:Zespolszkolponadpodstawowych,kileæi v vasi Samostrzelu v bliæini prijateljskegapoljskega Naklega. Tri dni po odhodu, so naponedeljek prispeli, zgodaj zjutraj pred BCNaklo. Medtem so si ogledali nekaj znameni-tostivdræavah,skozikateresopotovali.Vza-Ëetkutednasmojihsprejelivjedilnici,kjersmosipostreglizzajtrkominsegostiteljispoznalisPoljaki.Tistodopoldnesosivspremstvuogle-dališolo,imelinekajurslovenskezgodovinetergeografije,popoldnepasmojihpovabilivnašedomove.Naslednji dan smo imeli projektno delo in vsidijakismovskupinahpredstavilinekajzname-nitostiosvojideæeli.Poznejepokosilu,kismoga imelirednovsakdanob12-ih,smosiogle-dalinašoprestolnicoLjubljano,insicercentermesta,virtualnimuzejingrad,nakateregasmosepovzpelizvzpenjaËo.

V sredo smodijaki gostitelji imeli redni pouk,medtem, ko so naši gostje s Poljske imeli de-lavnice o veterini in hortikulturni praksi. Pokosilu smo se odpravili v Bohinj, kjer smo siogledaliPlanšarskimuzej incerkevprimostu,poznejepasmosešesprehodiliokoliBlejskegajezera.Kdorjeæelel,sijelahkonamoËilnogevjezeru in prviË poskusil tradicionalno “blejskokremšnito” v tamkajšnji restavraciji. Sledil jeËetrtek, ko so Poljaki in naši gimnazijci,imelicelodnevnoekskurzijonaslovenskoobalo,kjersosiogledaliPiran,MeseËevzalivvStrun-januinToninohišo.Vpetek,zadnjidannašegadruæenja, smo imeli uradni zakljuËek obiska:predæupanomNakla,vodstvomnašeinpoljskešole smo ponovno predstavili naše projektnenalogeinutrinkezizmenjave.Namosebnojetedenzelohitrominil,pravtakotudipoljskimdijakom,kibisicerostališekakšendanalidvadlje.Druæenjenasjenekaterezelopovezalo, tako smo si izmenjali elektronskenaslove in se nato steæka poslovili. NaslednješolskoletoËakanaspodobnadogodivšËinanaPoljskem.

GašperStanonik,1.F

�3

5.FDzrazredniËarkoMajoJarc

4.»FzrazredniËarkoSabinoSmolej

MATURANTI �0��

�5

SimboliËna predaja kljuËa Ëetrtih letnikov

V petek, 20.maja, so Ëetrti letniki simboliËnopredalikljuËtretjimletnikom.

Dijakismospremljalirazburljivbojtretjihletni-kov,»inBFrazreda,vnajrazliËnejših“športnihkategorijah.”Nagradazmagovalniekipi jebilasimboliËnapredajakljuËa.

Prireditev ima dolgo tradicijo poslavljanjamaturantov, ki so konËali svojo srednješolskopot.KljuËdobi tisti razred,kina igrahpokaæenajveËjo vnemo in zmaga. Letošnje igre soorganiziralidijaki4.»Fin5.FDrazreda.

Na sliki sta v leæeËem (stojeËem? — presoditesami) poloæaju dva zagrizena tekmovalcatretjihletnikov.Lahkobisereklo,dajebilata

kategorija ena izmed najzahtevnejših, saj jeodtekmovalcevzahtevalapopolnozbranostingibËnost.

Vse tekmovanje pa ni ušlo oËem budnih ko-mentatorjevAneOblak inMateja ©inka, ki stanastopajoËe vneto podpirala (poleg sevedanašegaobËinstva).

��

PREDAJA KLJUœA IN ZASADITEV DREVESA

�5

Naslednjakategorijajebilašeposebnozabavna(zatiste,kismojozgoljopazovali)inzahtevna(zatiste,kisojoizvajali).Smiselteigrejebilopreverjanje uigranosti in sloænosti razredov.Nekaterisoseæepoparihkorakihznašlivkrizi,medtem ko so drugi dijaki “dosegli ritem intempo”terbrezveËjihteæav(inpadcev)prišlinacilj.

Naslikijezmagovalenrazred3.»,kisijepriborilËast,dasprejmekljuËizrokËetrtihinpetihlet-nikov.Tososeveda(obnašembuËnemaplavzu)tudinaredili.Lahkobisereklo,dasoupraviËenoponosni,kajtiprogramjebilzaresteæakinobarazredastaseodrezalazelodobro.

Tulepaješeutrinekzasajanjašolskegadrevore-dageneracij.Nasliki stadijaka5. FD razreda,Æiga Pirnat in Gašper Toman, ki sta zasadiladrevosvojegeneracije.

©eslika5.FDrazredaobnjihovem“novozasa-jenem”drevesu.

Upamo,dasebododijakidobroznašlivnovihæivljenjskih situacijah.Veliko se jih jeodloËilonadaljevatišolanjenavišjihšolahinfakultetah,drugi pa so sepreprostoodloËili za sluæbo indelonakmetiji.Naj tretjim letnikom še sporoËim besede“bivše” dijakinje Ane Oblak, naj se le opogu-mijo, uspešno konËajo šolanje in pripravijodobreigrezaprihajajoËetretjeletnike.

SebastijanZupanËiË,2.F

�� ��

Mladina in odrasli

Odraslipravijo,dajedanašnjamladinanevzgo-jena,daposlušaneznosnoglasboinje,ponaše,doma prava “štala”, Ëe te stara mama vidi vpreveË odprti majici in strganih hlaËah. Povsemtempasleditistinadleænistavek“kosmobilimimladi…”.Osebnomezelomoti,davsiËlankinavsepre-tegeæalijostilemladih ins temnehotealipahotevsem,kitoberejo,vcepljajoslabomnenjeonasinnasnahitrooznaËijonaprimer:“Punkni niË drugega, kot razbijanje po sodih in æa-ganjekovine…alipa…vsiEMOTIsereæejo…”Zaradi takih nas potem vsi gledajo, kot da binammanjkalaglava.Into,danismovzgojeni,jelenapaËnoizraæanje.Nismonevzgojeni,smolemaloboljrazvajeni,kerimamomobilnetelefoneinraËunalnike,patelevizije…onipateganisoimeli.»ezdansosepotepalibogvekod,paninikogarskrbelo,kjeso.Jepatudires,davËasihdrogeinprepovedanesubstancenisobiletakorazširjene, kot so danes. Veliko starejših nemore sprejeti dejstva, da se Ëasi spreminjajoindadanesnebonoben fantnosil klobuka sširokimikrajciingaprivzdignilpredvsakodamoinrekel:“Doberdan,madam”.NajboljËudnopaje,dasevsipritoæujejo,danihËeveËnepomagastarigospenositivreËk,kosepaponudiš,dabikakšnonesel,patijenoËedati,kerseboji,dajo boš okradel. NihËe od nas sploh ne ve, kajstarejšihoËejoodnas.Danebopomote-niËnimamprotimišljenjustarejših,samoniËpanebibilonarobe,Ëebisevsajmalopotrudili,dabinasrazumeli.Danevemo,kajpoËnemo,pajenaæalostres.VeËinanajstnikovsepoæviægananasvetestaršev,sopatudiizjeme,kiprise-gajonato“poslušajsvojestaršeinuspelboš”,nekaterinajstnikipanasvetovstarševsplohne

dobijo. Veliko takih, ki nasvetov ne upošteva,zapadevdrogo,alkohol inpodobno.Ti resnevedo, kaj poËnejo, pa vendar nismo vsi taki,obstajajo tudi “nebarabe”. Naš sistem delujetako, Ëe smo oznaËeni za barabe, neumneæe,anarhiste…sebomotakotudiobnašali.NezdisenamvrednoobnašatidrugaËe,ËesopanasæeoznaËili.Enostavnosenivrednotruditi.Inzato,daseneobnašamo,kotbisemorali,sohoËešnoËeškrivitudimediji,kidrugim,nenam,vcepljajo,dasmoslabi,potempagledalci,bralciposlušalci…respostanejopozorninavsa-komalenkostinreËejo:“Resje,ressogrozni,”pa smo mogoËe samo enkrat poskusiliposlušatidrugaËnoglasbo,pasoæemislili,dajoposlušamo,potempasetosamostopnjuje,pasmotu,kjersmo.Panemislimo,dastevsitaki,tudimivasneposlušamovedno.J

Andreja©mitek,1.L

Mladina je danes nevzgojena

Danesseomladinizelovelikogovori.Všoli,politiki, na raznih televizijskih in radijskihprogramih. O tej temi lahko beremo v raznihËlankih,ki jihdobimona internetu,vrazliËnihËasopisihinrevijah,otejtemijenapisanihtudivelikoknjig.Alijemladinarestakonevzgojena,kotpravijoinodËesajetoodvisno?Kdojekrivzato? Mladina ni tako nevzgojena, kot pravijomnogi. Je æe res, da vËasih naredimo kakšnoneumnost,poizkusimostvari,kijihnebismeli,ugovarjamo,nedelamo rednodomaËihnalog,se premalo uËimo, preveË Ëasa porabimo zasedenjepredraËunalnikomintelevizijo,vendartošenepomeni,dasmonevzgojeni.Kersmomladi,siæelimovzetiveËËasazastvari,kinas

RAZMIøLJALI SMO

��

zanimajo, za prijatelje, pa tudi v Ëim krajšemËasuseæelimoseznanitizrazliËnimiaktualnimistvarmi. Ker smo predolgo zunaj, ne dobimotakihocen,ki jihodnaspriËakujejostarši,ve-likokratdobimokakšnokazen,kinamnivšeË,ali pa nam zaËnejo “pridigati” o Ëasih, ko sobilivnašihletih.TonamnivšeË,kersimislimo,danasnerazumejoinnamæelijovzetišetistestvari, ki so nam blizu. Vemo tudi to, da jimlahkozaupamovsesvojeteæave,vendarsebo-jimo,kajbosledilo,sajnavelikostvarigledajodrugaËekotmi.»epravnasæelijozašËititipredstvarmi,ki jihmineopazimo,vseenomislimo,dasmodovoljstarizato,davemo,kajlahkoinkajjeprav.ZmerajnasnebodomoglišËititipredslabimistvarmi insebodomoralisprijaznitistem, da odrašËamo in æelimo narediti kakšnostvarposvoje,Ëepravposledicenebodovednopozitivne, se bomo iz tega vsaj nekaj nauËili.K temu, da je mladina danes nevzgojena,pripomore tudi jemanje drog. Veliko staršev,uËiteljevindrugihljudimeni,dasemladostnikizatekajokrazliËnimdrogamsamozaraditega,kersorazvajeni inneznajoceniti tistega,karimajo,vendartonires.Kovidijonekoga,kikadialisedrogira,potemmislijo,dasmovsienakiinnamnitinedajopriloænosti,dabisepoka-zalivdobri luËi,sajvnastakojvidijonekoga,ki seneznazreloobnašati.Problem je tudivtem,kersonašistaršipremaloËasaznami.Vsluæbohodijozjutraj, vraËajoseobveËerih intakopogostozmanjkaËasazaiskrenpogovor.Problemisepojavljajotudivšoli,sajvsakoletoodnaspriËakujejoveËinæelijo,daseobnašamozrelo,odraslo.Da,miæelimobitiodrasli,vendarsmo vseeno še otroci, ki potrebujemo svojestarše, da jim lahko zaupamo svoje teæave inse z njimi pogovarjamo. Da bomo popolnomaodrasli,nammanjkašekarnekajËasa,dotakratpanajkdajpomislijo,kakojebilonjim,kosobilivtehletih.

Jaz mislim, da danes veËina mladih ni slaba,vendarsevednonajdejo izjeme.Takismo,keræivimo sedaj, v tem Ëasu in ne v Ëasu našihstaršev. »eprav smo skoraj odrasli, še vednopotrebujemonekoga,kimulahkozaupamo,intosoobiËajnopravnašistarši,kinasimajotakoradi,kakorminjih.

AnaBoæiË,1.L

Neizmerna moË ljubezni

Najpomembnejša na svetu je ljubezen. Brezljubezni ni æivljenja. Najlepše je nekoga imetirad,šelepšepaje,Ëeimakdoradtebe.Ljubezninemorešprejemati,Ëejetudisamneoddajaš.Kosizaljubljen,vidišvsev“roæcah”.RomeoinJulijastasezaljubilarosnomlada…Njunaljubezen,jebilaljubezennaprvipogled.Zanimivosemizdi,kakomoËnostasibilavšeË,pastasevidelaprviË.©ecelotakomoËno,daje Romeo pozabil na svojo prejšnjo ljubezen,Rozalino, in se popolnoma zagledal v Julijo.PoroËilastasepoizrednokratkemËasu,kljubnasprotovanju staršev, na skrivaj. Vedela sta,da se ljubezni ne da vsiliti - Julija ne bi bilanikolisreËnasParisom.Sama sem mnenja, da je velika razlika medljubeznijoinzaljubljenostjo.Zaljubljenostjekotkemija,kisevzpostavimeddvemaËlovekoma.Svojo simpatijo vidiš kot popolno, najlepšo,najboljšoosebonasvetu.Lepojebitizaljubljen,sajkosizaljubljen,plavašnaoblakih, letišvi-soko nad tlemi, ves svet se ti zdi enkraten. VtvojemsrËkujevednopomlad.LjubeznipasemoramouËiti.Sprejematimora-monapakedrugegaingasprejematitakšnega,kotje.TojenajlepšiobËutek.ZadnjeËasesemvelikokratznašimzborËkompelanakakšnizlatiporoki.Zdelosemijezeloganljivo. Par, ki se je pred petdesetimi letiodloËil za poroko, se na svojo obletnico æeli

�� ��

spomnititegatrenutkaingaobuditi.Tojeresnekaj posebnega! Vse svoje æivljenje preæivetiznekom,nastaraletaskupajprenašatibolezni,boleËino v æivljenju, pa tudi nešteto drugihveselihinradostnihtrenutkov.BrezljubezninimogoËeæiveti.

K»

Neizmerna moË ljubezni

Kakorjevodapomembnazaribe,zrakzapticein tla za Ëloveka, je ljubezen pomembna zaæivljenje.Breznje jeæivljenjepusto inprazno.Vsijopotrebujemo,dasmosreËni,sajjetopomojemmnenjunajlepšeËustvo.Vendarpa je ljubezen lahkotudiæalostna,kotpriRomeuinJuliji…Onjuni ljubeznimislim,da jebilazelomoËna,sajstabilinjunidruæinisprti,onadvapastaseljubila in sta bila pripravljena umreti drug zadrugega. »eprav je bila najprej to le ljubezenna prvi pogled, je postala to resniËna, pravaljubezen.Po mojem mnenju se prava ljubezen razvijeiz dobrega prijateljstva, nikoli pa dobro pri-jateljstvo iz ljubezni. Prava ljubezen ni to, daima leeden raddrugega, temveËdase imataobarada,kakorRomeoinJulija.

Krištof©inkar,1.M

Neizmerna moË ljubezni

Ljubezen, veËno vprašanje. Æe od nekdaj sesprašujemo,kjenastane,kdajpride,kakšna jenjenaformula,dauspe,vendarodgovorani,sajsezvsakimodgovoromzastavinovovprašanje.Velikobilahkospraševalioljubezni,kijepred-stavljenavzgodbiRomeoinJulija…Obtejzgodbistasisprtidruæiniseglivrokiinsklenili prijateljstvo ter si obljubili pomoË. Alije bilo za premirje res potrebno toliko prelitekrvi in trpljenja? Premalo se zavedamo, kakonamlahkozbeæiËas.Zahvalimoseobprvidanipriloænosti, mislimo vnaprej, kaj bomo komurekli.Karpazadevaljubezen,pabodimoiskreniinpotrpeæljivi,skanËkomhumorjainnagajivo-sti,sajljubezenkotËustvonepomeniniË,skupajz našimi vrednotami pa postane najslajše innajpomembnejše Ëustvo. V današnjih Ëasihljubezen izgubljapomen,kambi lahkouvrstilitako,kitrajalenekajurnazabavi…namjereskaj pomenila? Seveda ne smemo pozabiti naljubezenmeddruæinskimiËlani,prijatelji,sorod-niki,sajjevËasihpomembnejšaodljubeznidopartnerja.Pomembnopajetudispoštovanje,kiimaprimladihvednomanjšipomeninvrednost,zauspešenodnospajobomomoralipostavitinaprvomesto.

Laura©imnic,1.M

��

REGIJSKO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE

Vsredo,31.marca,smosedijakiBiotehniškegacentra Naklo udeleæili regijskega tekmovanjaizmatematike na Gimnaziji Kranj. Po kratkempohajanjupomestusmovstopilivgimnazijskeprostore inseponapotkihdeæurneganapotiliËistodovrha,doklerni zmanjkalo stopnic.JPoiskalismosvojaimena,kisobilaobjavljenana vratih uËilnic. Tekmovanje se je zaËelo ob14.00.Pisalismo2uri,natopasmopojedliza-sluæenomalico.Bilojezelozanimivo.

Katja»op,1.M

UTRINKI S TEKMOVANJA SEJEM FLORA 2011

Na 11.mednarodnem tekmovanju bodoËih vrt-narjevincvetliËarjevvCeljujeiznašešoleletossodelovalo14dijakov.Vvrtnarskemtekmovanjusonastopili: TilenSokliË,MihaVovk, Blaæ»oæ,KlemenStanonik,NatašaPrevc,Simona©inko-vec,Ida©tibeljinRok©krbe.Triizmednjih:TilnaSokliËa,MašoGrilcin©peloJakopiËsmonakratkopovprašali,kakšnesobilepripraveinkakososeimelinatekmovanju.

Tilen SokliË:Zakaj si se odloËil za tekmovanje?Vsakoletoseudeleæujemtekmovanja,kermijevšeËinsemizdizanimivo.

Kaj ste pripravili za tekmovanje in koliko truda ste vloæili v delo?Vloæili smo veliko truda, tekmovala sva 2 tek-movalca. Pripravljala sva se doma, pripravampasvanamenila50ur.

Katero mesto ste usvojili?4.mestovkategorijivrtnarjev.

Maša Grilc, ©pela JakopiË:Zakaj sta se odloËili za tekmovanje?Profesorica nas je vprašala, potem pa smoseodloËili, ker radi indobro izdelujemoaran-æmaje.

Kaj sta pripravili za tekmovanje in koliko truda sta vloæili v delo?Postavilismoogrodjezanamiznodekoracijonatemoigrivost,pripravljalismose3dni,4.danpajebilotekmovanje.

Kako je potekalo tekmovanje in kaj se vama je zdelo najbolj zanimivo?»istonakoncu jebilonajbolj zanimivo, koni-smovedeli,kajbomomoralinarediti.Najprejjemoralvsaknareditisvojšopeknatemoigrivost,natopašenamiznodekoracijovskupinahpo2tekmovalca.

Katero mesto sta osvojili?Midve s ©pelo sva osvojili 12. mesto, Anita inKatja6.,HelenainKimypa3.mestovkategorijicvetliËarjev.

Imata še kaj zanimivega povedati za konec?KdordobipriloænostudeleæitisetekmovanjanaFlori,najneokleva.

TEKMOVANJA

30 3�

TEKMOVANJE V EKOKVIZU

V sredo, 6. aprila 2011, smo se zgodaj zjutrajs šolskim kombijem podali na dolgo pot doMaribora, na dræavno tekmovanje iz ekokviza!Med potjo smo si širili znanje z branjem eko-gradiva in se tudimalo posladkali z odliËnimirogljiËki. Po zanimivem obvozu Maribora smokonËno našli našo sorodno šolo “BiotehniškošoloMaribor”,kjerjebilotekmovanje.Kosmostopili v šolo, smodobili potrebnenapotke inlepadarilca.Po 45-minutnem pisanju testa smo si oddah-nili in se opravili na kosilo. Mariborski nara-vovarstveniki so nas popeljali po njihovemšolskemposestvu,kjersenamjeodprlËudovitpogled na vinograde. Po kratkem potepanjumedmariborskimi drevoredi smo se odpravilinapodelitev.Predvhodomvdvoranopasonasujelinovinarjimariborsketelevizije indoæivelismo svojih 5 minut slave. Po kratkem kul-turnemprogramusobilirazglašenizmagovalci:zeloponosni smonanašoKatjoHladnik, ki jedosegla2.mesto.JPoslikalismose,natopaodpravilidomov.Pravijo,dajepovsodlepo,domapanajlepše(BCNaklo)…tosmougotovilitudimi…J

No, za konec pa še nekaj vtisov ene izmedudeleæenk:“Na dræavnem tekmovanju v ekokvizu, ki jepotekalovMariboru,jebilozelozanimivo.Po-legpisanjaekokviza,smosiogledališeokolicošole: Kavkaški drevored, rastlinjake, Kalvarijo,vinograde,znamenitestopniceinpojedlikosilo.UspehKatjeHladnik,jebilšepikanaiksonËne-mudnevu,kismogapreæivelivMariboru.”

Katja»op,1.M

Reportaæa o turnirju ©KL

4.3.2011sosevnašišportnidvoranipomerileštiriekipedekletvodbojki.ZelozanimivajebilatekmameddomaËoekipoBCNakloinnjihoviminasprotnicami©CSlovenjGradec.Vdvoranisejezbralookoli100gledal-cev, ki so z glasnim navijanjem vzpodbujalisvojefavoritke.»epravsejedomaËaekipazelodobroborila,sogostjeodneslezmago.Æe prvi niz so odbojkarice Slovenj Gradca do-biles34:6.Tudivdrugemnizusogostjevodilezvelikoprednostjo.Nekajminutpredkoncemdrugeganizajebilrezultatkar45:8.VtretjemnizusodomaËinkesicerzmanjšalerazliko,ven-darnaæalostnibilodovoljzaprevzemvodstva.KonËnirezultatjebil85:22zagostje.Kljub poærtvovalni igri je bila naša ekipa po-raæena.ÆelimojimveËsreËeprihodnjiË.SledilaješetekmamedGimnazijoKranjinSlo-venjGradcem.PonovnosozmagaleKorošiceskonËnimrezultatom66:40intakonepriËako-vanoosvojilepokal©KL.IskreneËestitke.

Reportaæopripravil:OæbejMohar,1.B

3�

PREBRALI SMO ...... STE VI ÆE?

JanjaVidmarPLEME

Knjiga Pleme nas ponese v svet otrok, za ka-terenamestostarševskrbidruæba,vsvet,kiganepoznamoinnamgazaradibrezskrbnostinitrebapoznati.DekleKapucarkaæeliumreti,pripravljenajenaskoksstrehe.VstranišËutrgovskegacentrašeenkratprebereposlovilnopismo,todavsosed-njiWC-kabinisenekajdogaja…Vsak od nas se kdaj znajde v napadu æalostiin osamljenosti. In veËina ljudi lahko pomagadrugim,asebinemore.NasbopraviËasnašelnekdo,kinambopomagal?Knjiga,kijevrednabranja,Ëepravsprvanevemo,kajberemo.Za-pletenezgodbebrezimen,kotæivljenjeglavnihjunakov.

StephenKingMA»JE POKOPALI©»E

Ko izgubimo ljubljeno osebo, si æelimo, da biprišlanazaj.Louisusejetaæeljaizpolnila,todaposledicesokatastrofalne.Louissezdruæinopreselivnovohišo.Nekegadne njihovega maËka povozi avto, Louisaostareli sosed odpelje na starodavni krajimenovanMaËjepokopališËe.MaËeksenasled-njegadnevrnedomov,todapokopališËegajespremenilo.»eznekajdnipaumrešeLouisovsin. Louis ga kljub opozorilom sosedaodpeljenapokopališËe.Kosevrnesindomov,zaËnejovsiskrivnostnoumirati.King, ki je edennajboljših pisateljev tovrstnihzgodb, se izkaæe kot izvrsten pripovedovalec,sajteknjigakarsamapotegnevase.Leta1989soporomanuposnelifilm.

Zapisala:SimonaAhaËiË,1.L

3� 33

6.12.2010Kulturnidan

8.12.2010©olskotekmovanjezaCankarjevopriznanje

15.12.2010DobrodelniveËer

27.1.2011©olskotekmovanjeProteus

27.1.2011©portnidan

11.in12.2.2011Informativnadneva

17.2.2011Strokovnaekskurzija - 1. I, 1.J,2. IJ,3. IJ, 1.Bin3.B

18.2.2011Kulturnidanza1.letnike

21.2.—25.2.2011ZimskepoËitnice

1.3.—21.3.2011PUD-3.Ein3.CD

1.3.—28.3.2011PUD-3.IJ

11.3.2011Strokovnaekskurzija-1.B,1.»,1.Fin1.N

15.3.2011Strokovnaekskurzija-1.Hin2.H

28.3.—22.4.2011PUD-2.CD,2.Ein2.IJ

6.4.2011DræavnotekmovanjevEKOkvizu

7.in8.4.2011Projektnadneva

13.4.2011Kulturnidan-1.letniki

13.4.2011Ekskurzija-2.Lin2.M

14.4.2011Danodprtihvrat

15.4.2011VelikonoËnarazstava

ZGODILO SE JE

33

3.5.—6.5.2011PUD-1.»

7.5.2011Maturantskiples

3.5.—27.5.2011PUD-1.CD,1.E,1.Iin1.J

9.5.—13.5.2011PUD-3.»

11.5.2011Kulturnidan-2.letniki

20.5.2011Maturantskaparada

24.5.2011ZakljuËekpoukazazakljuËneletnike

30.5.2011ZaËetekizpitnegarokazazakljuËneletnike

31.5.2011©portnidan

6.6.2011PisniizpitslovenšËina(ZI)

6.6.—10.6.2011PUD-1.GHK

6.6.—17.6.2011PUD-1.N

9.6.2011Nagradniizlet

13.6.—17.6.2011PUD-1.BF

23.6.2011RazstavaizdelkovzakljuËnihletnikov

24.6.2011ZakljuËekpoukainpodelitevspriËeval

27.6.—31.8.2011PoletnepoËitnice

4.7.2011RezultatizakljuËnihizpitov

6.7.2011Rezultatipoklicnemature

ZGODILO SE BO

35

»okoladni poljubËki

Testo:• 500gmoke• 375gmasla• 225gsladkorjavprahu• 3rumenjaki• 45gkakavavprahu• 1vaniljevsladkor• malocimeta

Vse sestavine zgnetemo v gladko testo in gadamoza2uripoËivatvhladilnik.Potemoblikujemomanjšekrogliceinvsrediniskuhalniconaredimovdolbinico.PiškotepeËemo12minutna175°C.PeËeneohladimo.

Nadev:• 300gjedilneËokolade• 100gsladkesmetane• maloruma• belaËokoladazaokras

Sladkosmetanozrumomzavremoinprilijemostopljeni Ëokoladi. Dobro premešamo, napol-nimo v dresirno vreËko z ravnim nastavkomin nadevamo v vdolbinice. Pustimo jih, da senadev strdi. Povrhu piškotamalo popišemo zbeloËokolado.

Rumovi tartufi

• 150gtemneËokolade• 70gmasla• 70gmletegasladkorja• 120gmletihmandljev• 0,3dlruma• kakavovprah

Stopljeni Ëokoladi primešamo maslo, sladkor,mletemandlje in rum ter ohladimo toliko, dalahkooblikujemokroglice.Nato kroglice povaljamo v kakavovem prahu.Ohlajenezloæimovpapirnatekošarice.

Pecivo smo izdelali na projektnih dnevih v skupini

»okoladnibutik

3�

RECEPT

35

KOLIKO ©PORTNEGA NAVDU©ENCA SE SKRIVA V TEBI?

Bliæa se poletje, z njim pa veliko moænostiza gibanje na prostem, zabavo, ukvarjanje sšportom…Tukajsmovampripravilikratekkviz,v katerem lahko preizkusite, koliko športneganavdušenca se skriva v vas! Kar pogumno nadelo!PalepepoËitnice!J

1.©portu,kisemupoangleškoreËe“Americanfootball”,vSlovenijipravimo:a) Ragbib) Ameriškinogometc) KlasiËninogomet

2.Kdoimapribaseballupolegosnovneopremešedodatnoopremo,kivkljuËujemaskozagla-vo,šËitnik“chestprotector”,šËitnikezagoleniinposebnorokavico?a) Metalec(pitcher)b) Odbijalecc) Lovilec(catcher)

3. Kako se imenuje obmoËje pod košem prikošarki?a) Napadalniprostorb) Raketac) Center

4.Koliko igralcev jenaenkrat lahkona igrišËuprinogometu?a) 11b) 10c) 12

5.KakovelikojeodbojkarskoigrišËe?a) 18x9mb) 19x9mc) 18x10m

6.Kajpomeniofsajd?(taizrazseuporabljaprinogometu)a) Prepovedanpoloæajb) Prekršekc) Prostistrel

7.Rokometjeenaod:a) Najboljpriljubljenihmoštvenihigerb) Najhitrejšihmoštvenihigerc) NajdaljšihmoštvenihigerTako, sedaj pa seštejte toËke po naslednjempostopku.Zavsakodgovor,kistegaobkroæili,prištejteustreznoštevilotoËk.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

a)0 a)0 a)1 a)2 a)2 a)2 a)1

b)2 b)1 b)2 b)0 b)1 b)1 b)2

c)1 c)2 c)0 c)1 c)0 c)0 c)0

KVIZ

3� 3�

Stesešteli?No,sedajpagledenatoËkeizberiteustrezenopis!

11-14 toËk»estitke!Sivelikšportninavdušenec!Kar

tako naprej! Vendar pazi, da ne

boš samo iz domaËega kavËa

opazovalšportnateleviziji,

ampaksetudiaktivno

ukvarjalzrazliËnimi

vrstamišportov,kiti

najboljustrezajo!7-10 toËkNekjeglobokov tebi seskriva nekaj športnegaduha, potrudi se, da gaspravišnadan!

0-6 toËkVerjetnošportnezapolnjujevelikotvojega prostega Ëasa… Ampakne pozabi! Pravijo, da je smeh polzdravja,ostalopasomleËniizdelki.No, velik deleæ k zdravju zagotovoprispeva tudi telesna aktivnost, kiprinaša hkrati tudi zadovoljstvo.Potrudi se!!

3�

Vodoravno:1. Vedaoæivinaravi2. Mesto,vkateremjeimelaposestnajboljznanaslovenskaplemiškarodbina3. NajvišjivrhslovenskegaKrasa(1796)4. LatinskoimezaAMARILIS5. PticasËrnosivimperjeminbelimišarenicamiizdruæinevranov6. Strokovnakmetijskarevija7. Toplamalicaoz.topel__________

NavpiËno:8. NajveËjegorenjskomesto9. MoËandeæ

Izpišitegeslokriæanke:_____________________

Sestavile:Dijakinje3.CD

KRIÆANKA

G e s l o 9

↓

1

2

3

4

5

6 8

7

3� 3�

OSMEROSMERKAVosmerosmerkisobesedeæevpisanevlik,insicervvsehosmihsmereh:vodoravno,navpiËnoterpoobehdiagonalah,naprejinnazaj.Osmerosmerkoserešujetako,davlikupoišËemoinpreËrtamovsenavedenebesede.NakoncuostanenekajnepreËrtanihËrk,kibraneodleveprotidesniterodzgorajnavzdoltvorijokonËnorešitev.

P O A R E V I J Č O B A R A IR E P O R T A Ž A R A N Č R GS A O P I V U T A A T I I I LM O L Z N I S T R O J V R B AA K N A N N I I S A D I K A TČ A E Č T O C E C E K Ž A S VE L G E N Š L L N E A T R I OH V A L A I A E J V O Z O K RA R A C A M C A B E Č Š O R H☺ T A T Š O P A Š N I K I T O

BRATI LOPA PA©NIKI TRAKTORCENE MA»EHA PO©TA ORAHRO©» MALCA RACA UTAHVALA MI© RAN» VINOIGLA MOLZNISTROJ REPORTAÆA VIRIKARO NEGA REVIJA VLAKKIS OBARA RIBA VOZKRI OHROVT ROP VRBAKRT OSEL SADIKA VRTLE»A PAJEK SON»NICA ÆAVBA ©TALAR ÆIVINA

RE©ITEV:

Sestavila:LucijaKavËiË,3.D

3�

»eæeliterazmigatisvojesivecelice,rešitespodnjonalogo.SpomoËjoæevpisanihštevilkzapolniteliktako,dabodovvsakivrstici,vvsakemstolpcuinvvsakemkvadratuvpisanevseštevilkeod1do9.Vvrstici,stolpcuinkvadratusenobenaštevilkanesmeponoviti.

SODOKU

3 8 2

2 8

9 6

2 4 5 6

7

3 6 5

8

1 9 5

7 6 4

6 5 4

8

5 2 7

2 9

2 1 9 8

4 7 6

3

1 7 5

9 2 8 1

3

7 8 1

4 1 6 2

3 5

6 5 3 2 4 7

8 3

2 5 8 1

5 9 1

7

9 4 5 6

8 3 1

2 1

9 2 8

8 6

7 6 5

5 9 1 3

8

5 2

�0