47

Ivan Florjanc

POMENSKOST SLOVENSKEGA FANTOVSKEGA PETJApremise k iskanju prvin slovenske identitete

Pesem bo njih jezikin njih pesem bo vriskanje.I. Cankar, Kurent

namesto uvoda

NihËe se sam ne spoËne niti ne porodi samega sebe. Tako tudi na!a osebnost, spo-znanja in uvidi ne nastanejo le iz lastnih moËi. NihËe si zato ne more izkljuËujoËe lastiti zaslug !e za tako genialna odkritja. Toliko manj, ko gre za preproste uvide znotraj pojavov, ki so samoumevni in vsem dostopni. Na!a ustvarjalnost, kadar je res taka, je navzoËa v drobcenih uvidih, ki kakor blisk ali kot kresnica za hip osvetlijo temino noËi. Na!a ustvarjalnost paË ne ustvarja nekaj novega iz niË, temveË le nano-vo osvetli doloËen vidik, ki ga doslej nismo opazili. Dragocenost ustvarjalnih uvidov je ravno v tem, saj je tisto, kar je v doloËeni kulturi samoumevno, najteæje opaziti, razËleniti, spoznati, pogledati v oËi.Dolæan sem, iz spo!tovanja in hvaleænosti, omeniti nekatere glavne pobudnike pri-ËujoËih uvidov in spoznanj. Prvi so pevci cerkvenega mo!kega pevskega zbora na Polzeli, ki so po vajah v topli uËilnici æeleli veËkrat !e na prostem zapeti nekaj ljudskih pesmi “po ta starem”. Vaje so segale globoko v noË in so bile !e eno dejanje njihove-ga od !estih zjutraj trajajoËega delavnika. Za spanje jim je ! tudi po petnajstih urah nepretrgane dejavnosti ! ostalo le par uric. Pa je bila kljub temu sla po svobodno te-koËem veËglasnem petju na prostem moËnej!a. Pod zvezdami in pod golim nebom je po njihovo pesem zazvenela drugaËe, pristneje. Pa !e eno razliko sem zaznaval, ko sem z njimi vstopil v krog: razliko v spo!tovanju. Bilo je, kakor da sem si !ele tako sto-je z njimi v krogu ter s svobodno tekoËim vpletanjem mojega glasu v skupno sprotno nastajajoËo harmonijo !tiri ali veË glasno zveneËih ljudskih napevov, ki smo jo trenu-tek za trenutkom skupaj gradili v svojevrstni zvoËni kontemplativni zamaknjenosti, prisluæil nenapisan statusni simbol med njimi. Bilo je, kakor da bi bil ‘obredno’ spre-jet v poseben druæbeni prostor, kjer vladajo toËno doloËeni ! Ëeprav nikjer zapisani ! zakoni in pravila. Vse to se je dogajalo znotraj prepevanja. Kljub temu prepevanje ni bilo sredstvo za nekaj, bilo je Ëist dogodek, dogajanje v dogajanju. Podobna doæivetja so mi nudili noËni pevski izleti imenovani ‘v frent’, ko smo skupina mladostnih prija-teljev spontano pojoË preËuli noË od Polzele pa vse do SolËave. Spomin na star obiËaj fantovskega petja je bil jedro ‘frentovske’ skupine. Vodilo in kriterij naËina petja je

48

bilo staro fantovsko izroËilo, ki ga je ta ali oni sli!al, obujal, predajal skupini. Kakor po nagonu smo najraje zapeli pod milim nebom, v soteski, na hribËku, sredi trga tega ali onega kraja, vsekakor veliko raje kot v prostorih, kjer so bili ljudje. Drugi pobudnik je etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer. V svojih uvodih k raznim izdajam slovenskih ljudskih napevov in ostalih spisih me je opozorila na nekatere prvine in dejstva, da sem zaËel zavestno lu!Ëiti pomen in smisel tega, kar se mi je v prepevanju pod milim nebom kazalo kot samoumevno. Nezavedno je vstopalo v zavest. Samoumevno se je nit za nitjo prelevilo v sled, ki lahko pelje tudi zelo daleË v na!o slovensko preteklost. Kakor da bi v zvezdnatem nebu, ki se je med prepevanjem na prostem razprostiralo nad nami, zaËel zaznavati jasne obrise Ërk skrivnostnega starodavnega zapisa. Po-trdilo pravilnosti teh uvidov sem !e krepkeje utrdil ob prebiranju za na!o razpravo skrajno dragocene !tudije Zgodovinska pravotvornost in Slovenci Sergija Vilfana1. To zame dragoceno !tudijo sem ! nakljuËno ! izsledil dobra dva meseca po leto!njem junijskem predavanju, ko sem glavne uvide in trditve æe izoblikoval v skoraj dokonËni obliki. Vilfanovi uvidi in ugotovitve tvorijo tretji oporni steber v priËujoËi razpravi. OsvetljujoËa so zlasti poglavja o fantovskih skupnostih, o æupi, o pravni simboliki ter !e nekatera mesta v njej. V fantovskem naËinu prepevanja, ki sem ga izkusil v ! takrat sicer æe moËno industri-aliziranem ! rojstnem okolju ob mojih ‘starej!ih’ tovari!ih v petju in v prijateljskem krogu nekaterih vrstnikov, s katerimi smo cele noËi prepevali v krajih, kjer je lepo zvenelo, v vsem tem so se z leti !tudija, potovanj in razmi!ljanj zaËeli kristalizirati vedno jasnej!i obrisi spoznanj, uvidov, zlasti pa vpra!anj kot npr.: • zakaj veËplastno ob skupnem prepevanju porojeno izkustvo iz rojstnega okolja lah-

ko delim le v krajih, kjer govorimo slovensko?; • vsi narodi pojo, toda zakaj Slovenci naredimo to dugaËe?; • zakaj in od kje naravnost prirojen notranji nagon po veËglasju, pa Ëeprav se od

kraja do kraja razlikuje?; • zakaj in od kje fiziËna potreba odraslih fantov, da se svobodno organizirajo v skupi-

ne, ki imajo za osrednjo in prvo dejavnost prepevanje?; • zakaj in od kje fiziËna potreba te skupine prepevajoËih fantov stati v krogu pod

milim nebom, ki se samodejno, kakor po nagonu, vsakiË sproæi?; • zakaj s slastjo prepevati le sebi v uæitek tudi takrat, ko nihËe ne poslu!a ali ! ponoËi

in sredi posebnega mesta, kjer krasno zveni ! niti sli!ati ne more?; • zakaj so iz tega “obreda” dekleta in æen(sk)e izkljuËene, Ëeravno so v mislih vedno

moËno prisotne?; • zakaj tako prepevanje izkljuËuje vsa glasbila ter se posluæuje najslabotnej!ega med

njimi: Ëlove!kega glasu, ki ga je potrebno nenehno sproti ugla!evati?; • zakaj bi ta sveti in brezmejni prostor harmonije oskrunil zvok katerega koli glasbi-

la, ki bi se med petjem pod zvezdnim obokom vrinil v posveËeni zvok Ëlove!kega glasu?

1 Izdano v: Pravna obzorja 5, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana 1996.

49

Ta in !e mnoga druga podobna vpra!anja so tovrstna rodoljubna zrna sooËala s koz-mopolitizmom in kozmopolitizem z rodoljubjem. Odgovori niso dokonËni. Tudi vir vpra!anj ni presahnil. Izrisale pa so se zelo jasne linije na prstnem oddtisu osebne izkaznice slovenskega, kjer sta jezik in pesem kot priimek in ime. Jezik je na tej izkaz-nici hkrati tudi pesem in pesem jezik. Skratka: slovenski jezik je Ëvrsto grajeno telo, pesem pa njegov ælahten odu!evljajoË dih. Slovensko fantovsko petje pa je znotraj tega celotnega izroËila samosvoj, mnogostrani in svojevrsten prostor, ki zasluæi po-sebno pozornst.

kultura kot differentia specifica rase in naroda

Dejstvo je, da identiteta nobenega Ëloveka ne more biti omejena na barvo koæe, na obliko telesnih potez, na prstni odtis, oËesno !arenico ali na genetsko kodo, pa Ëe-ravno vsakega Ëloveka prav to najbolj toËno fiziËno doloËa, oziroma najgloblje seæe v Ëlovekovo telo, v njegov fiziËni ”jaz”. Intelektualni napori zadnjega pol stoletja so na podroËjih, ki jih imenujemo rasa!kultura!civilizacija, postavili nekaj miselnih opo-rnic, ki so si po poteh etiËno vodenega razuma modro prizadevali prepreËiti vrnitev na stranpota obeh svetovnih vojn. Znotraj tega napora je Claude Lévi-Strauss iskri-staliziral trditve, ki so danes splo!no sprejet miselni model. “»e bi hoteli znotraj skupine narodov oz. veËjih Ëlove!kih skupin poiskati razlike rasnega tipa v zaËetku Ëlovekove zgodovine, bi se zaradi istega dejstva postavi-li v poloæaj, da ne bi niË izvedeli. Tak!na raziskava bi razkrila ne raznolikost ras, ampak raznolikost kultur.2 Ob raziskovanju razlik rasnega tipa se lahko spustimo v dno telesa ali duha, v genetiko, v zapletene oblike Ëlovekovega obna!anja, tem-peramentov ali ras, vsakiË trËimo le na raznolikost kultur. Trditev ne nasprotuje dejstvu, da razliËne kulture sobivajo na istem prostoru. Kultura neke skupine je tista, ki si doloËi ali pa utrpi doloËitev geografskih meja, ki si doloËi ali pa utrpi doloËitev prijateljskih ali sovraænih odnosov tudi na podroËju genetske izmenjave s pomoËjo porok.3 Rasa ! torej tudi posamezen narod ! je konec koncev le ena med mnogimi funkcijami kulture. Kultura doloËa raso in ne obratno: saj celo vsaka kultura selekcionira genetske sposobnosti in nadarjenosti, ki nato ! po vzvratnem delovanju ! zopet vplivajo na taisto kulturo, ki je pripomogla k njihovemu ojaËa-nju.4 Kajti “lahko namreË izoblikujemo podmeno, da med organsko evolucijo in kulturno evolucijo odnosi niso le analogne, ampak celo komplementarne narave,”5

trdi Claude Lévy-Strauss.Za na!e razpravljanje, Ëe gremo po tej poti naprej, je zelo zapeljiva tista misel, ki izhaja naravnost iz ugotovitev Lévy-Straussa: gre ! nadalje ! za moænost primerjave kulturnih

2 Claude Lévy-Strauss, Race et Culture; povzemam in citiram po italijanskem prevodu: isti, Razza e cultura, Einaudi-Torino 2002, str. 54.

3 Claude Lévy-Strauss, Razza e cultura, Einaudi-Torino 2002, str. 67.4 Claude Lévy-Strauss, Razza e cultura, Einaudi-Torino 2002, str. 73.5 Claude Lévy-Strauss, Razza e cultura, Einaudi-Torino 2002, str. 72.

50

modelov z lingvistiËnimi, t.j. z govorjenim jezikom6. Gre za znano t.i. lingvistiËno analogijo. V govoru ni mogoËe izlu!Ëiti pomena naravnost iz posameznih besed vzetih same zase in tudi ne neposredno iz analize zvoka teh besed, Ëeprav je v povedi oboje prisotno. Podobno lahko pomen nekega kulturnega pojava izlu!Ëimo !ele ob primerjavi ne!tetih primerov iz zbirke prvin, ki tvorijo doloËeno kulturo, s pomoËjo inter-kulturalne pa tudi intra-kulturalne primerjave, kot to poËne psihoanalitik: s primerjavo ne!tetih podatkov lahko prinesemo v zavest tisto, kar je v posameznih kulturah samoumevnega, zato dobesedno ne- oziroma pod-zavestnega.7

ljudsko glasbeno izroËilo v slovenski kulturi in zavesti

Da je slovensko ljudsko glasbeno izroËilo tvorni del na!e kulturne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki je v kritiËnih trenutkih na!e zgodovine dejavno soodloËalo o slovenski samobitnosti, je mogoËe trditi le na temelju uvida, da je prav slovensko ljudsko glasbeno izroËilo dragocena narodna pa tudi dræavotvorna prvina s koreninami, ki segajo globoko v zgodovino, in s kro!njo, ki se iz starosvetnih virov razra!Ëa v bodoËnost. Iz slovenske-ga ljudskega glasbenega izroËila so zajemali vsi narodni buditelji v zgodovini: Primoæ Trubar, Valentin Vodnik, Anton Martin Slom!ek, vsa slovenska odporni!ka gibanja in mnogi drugi. Isto izroËilo se je v vseh kriznih dogodkih in dogajanjih samodejno sproæilo in spontano izkazalo kot sila, ki poenoti ljudi v skupno narodno zavest.Danes nihËe ne zanika, da je slovensko ljudsko glasbeno izroËilo samostojen in izviren osebek. Istovetnost in bistvo tega osebka pa zares poznajo malo!tevilni. Izsledki in ve-denja o tem !e vedno niso polnovredno prisotna v !olskih uËbenikih, Ëeprav je slovensko (tudi glasbeno) narodopisje zadnje stoletje veliko postorilo na tem podroËju. Sporede zborovskih nastopov v obilni meri zapolnjujejo raznolike priredbe ljudskih pesmi. Znano je, da ravno ljudska pesem moËno pritegne poslu!alstvo. Mlaj!i zborovodje in zborovski pevci se sreËujejo zadnja desetletja s slovensko ljudsko pesmijo skoraj izkljuËno le !e v tej umetno t.i. prirejeni ! pa tudi potvorjeni ! obliki. V Ëasu, ko so priloænosti spontanega ljudskega petja skoraj popolnoma usahnile, imajo dana!nji zborovodje in pevci v zavesti le !e to moËno predrugaËeno, okrnjeno in v nekaterih primerih skrajno popaËeno zvo-Ëno dogajanje, ki nima veË nobene zveze s prvinsko slovensko glasbeno podobo. Trditev, da je danes moæno le na ta naËin ohranjati slovensko starosvetno glasbeno bogastvo, ne more biti niti izgovor niti opraviËilo za (vËasih grobo) izkrivljeno podobo ljudskega glasbenega blaga. Namen (t.j. izvajanje) sam po sebi !e ne posveti sredstev. Kakor so tre-nutno avtorska dela pravno za!Ëitena, bi morali misliti na za!Ëito narodnega glasbenega blaga in to vsaj toliko, kot je za!Ëitena prekmurska !unka, potica ali gibanica.Za dana!nje majhno vrednotenje slovenskega ljudskega izroËila v splo!ni slovenski za-vesti so v prvi vrsti odgovorne moËno spremenjene druæbene razmere, na katere je bila

6 It. linguaggio, angl. language, franc. langage, nem. Sprache. 7 Lévy-Strauss enaËi tako pridobljeno vsebino z l’esprit humain, kar je pa navidez æe lahko kar vsebinski

dvojËek Durkheimovega kolektivnega uma. Kaæe, da Lévy-Strauss ! za razliko od druæboslovca Durkheima ! s svojim l’esprit humain trka predvsem na vrata estetike, se razume estetike, vzete v naj!ir!em smislu. Lévy-Strauss je lingvistiËno analogijo vzel zelo dobesedno.

51

v nedavni preteklosti slovenska pesem intimno æivljensko vezana. S tem bo potrebno odslej raËunati. Zadnji Ëas pa slovensko glasbeno identiteto !e dodatno naËenja moËan vpliv globalizacijskih tokov, ki jim nekritiËno podlegajo zlasti razvedrilne pa tudi kultur-ne, !olske in cerkvene ustanove. Velik deleæ odgovornosti nosi tudi lastno neznanje in malomarnost posameznikov tudi v t.i. intelektualnih krogih. Nikakor ni zanemarljiv pri tem tisoËleten druæbeno-politiËni nadzor nad !tevilËno majhnim ter vseskozi od zunaj in znotraj razdeljenim narodom. Ni skrivnost, da je bilo do nedavnega pisanje slovenske zgodovine, ustavnih in ostalih pravnih principov ter zakonov veËinoma v tujih rokah. Svo-je je doprinesel !e vedno æivi mit o slovenskem “hlapËevstvu”, ki je lahko kliniËni primer transfernih sporoËil avtorjev, ki se nanj sklicujejo ali ga oËitajo. Nezaupanje in mesto-ma celo sramovanje pred bogatim slovenskim ljudskim glasbenim izroËilom ima tudi v vsem tem svoje korenine. V splo!ni zavesti tudi izobraæenih Slovencev !e vedno prevla-duje mnenje, da gre na podroËju slovenskega ljudskega izroËila za nekaj primitivnega, kar je posejano celo s primesmi tujega (‘alpski melos’) in tudi nekaj, kar je lahko v naj-bolj!em primeru le slabotno posnemanje in odsev t.i. ‘visoke’ umetnosti. Tak!na zmotna prepriËanja, bila so in so !e vedno prisotna tudi v znanstvenih in umetni!kih akademskih krogih, so nekateri prizadevni posamezniki argumentirano ovrgli s svojimi raziskavami, uvidi in razpravami.8 Njihovi izsledki æal !e vedno doseæejo le oæji krog strokovnjakov znotraj ene stroke, teæje pa se prebijejo v obËo slovensko tudi v obËo strokovno zavest.Nesporno pa je dejstvo, da je slovensko ljudsko glasbeno izroËilo æiv in !iroko raz-vejan organizem. ©e veË. Rojevalo se je in æivelo kot samostojna oseba, ki hkrati æivi zemljepisno in zgodovinsko razseænost. Slovenska ljudska pesem je verodostojna in razpoznavna priËa slovenske identitete v krajih, kjer je bila ali je !e vedno æiva. Ob raznih popisih in doloËanju nacionalnega ozemlja je ljudsko glasbeno izroËilo poleg jezika tvorilo pomemben in enakovreden kriterij pri razsojanju ali je doloËen kraj slo-venski ali ne. Slovensko ljudsko glasbeno izroËilo je, nadalje, lahko tudi zgodovinska priËa v krajih, ki æe dolgo niso veË poseljeni s Slovenci, to pomeni v tistih krajih, kjer so Slovence izpodrinili drugi narodi.9 Oba sodobnej!a pojava s podroËja narodno-zabavne glasbe kot so t.i. vokalno-instrumentalna skupina ‘Avseniki’, ki so osvojili

8 Na!tel bom samo nekatere. Npr. Dolenc M., Pravni!ki razgled po slovenskih narodnih pesmih, v: Slovenski pravnik 30 (1914), 309!319; Vilfan S., Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, Ljubljana 1996, str 17!23, zlasti poglavje Vzporednice in mit o hlapËevstvu na str. 44 sl.; Kuret N. PrazniËno leto Slovencev, 1!4, Celje 1965; Grafenauer I., Narodno pesni!tvo, v: Narodopisje Slovencev 2, Ljubljana 1952, 12!85; ipd., Ëe se omejimo na danes temeljna dela. Bibliografija je lahko !e obseænej!a.

9 Npr. lep primer je lahko t.i. alpska poskoËna kitica, ki naj bi kot plesna pesem za !tajeri! nastala v vzhodnoalpskem predelu, ki je danes popolnoma nem!ko govoreËe, veË stoletij pa je bila tam dokazano moËna alli celo veËinska slovenska prisotnost. Le malokateri Slovenec ve, da ravno iz tega predela izvira npr. najstarej!i pisni vir pri Slovanih nasploh, ki omenja æupana po imenu Physso v ustanovitveni listini samostana Kremsmünster iz leta 777. Ravno tako ni obËe zanano vsem Slovencem, da je ‘æupa’ in ‘æupan’ zgodovinsko najstarej!i termin, ki oznaËuje, kako se “slovenske naselbinske skupnosti razvojno povezujejo s krajevno organizacijsko obliko, ki je ena izmed najstarej!ih v Evropi.” O tem glej: Vilfan S., Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, Ljubljana 1996, str. 190 (citat) in 192!193. Na temelju tega in podobnih podatkov lahko mnogi etnomuzikologi ovræejo dvom vpliva nem!kega Ländlerversa na na! !tajeri!, saj je precej verjetneje obratno. O tej moænosti sumijo celo Nemci sami. O tem Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 89, ki pa vira æal ne navaja. Prim. tudi Vodu!ek V., Alpske poskoËne pesmi v Sloveniji, v: Terseglav M. in VerËon R. (uredila), Valens Vodu!ek ! Etnomuzikolo!ki Ëlanki in razprave, Ljubljana 2003, str. 49sl., zlasti pa njegove zakljuËke na str. 68!69. NihËe ne upo!teva zgoraj navedene moænosti.

52

tudi nem!ko govoreËa træi!Ëa, ter popularnost slovenske polke in valËka v Zdruæenih dræavah Amerike v obdobju med obema svetovnima vojnama, spadata v segment godËevstva v Ëasu novej!e zgodovine, kar oboje ni predmet moje razprave. God-Ëevstvo je le obrobni, nebistveni, drugotni del slovenske ljudske glasbene identitete. Na!a pozornost pa je usmerjena v tisto, kar tvori sræ slovenske glasbene identitete.Gledano prostorsko (zemljepisno) kakor tudi Ëasovno (skozi zgodovinsko prizmo) je slovensko ljudsko glasbeno izroËilo lahko jasen in vsestransko dokazljiv mejnik slovenskega kulturnega prostora, ki se razteza daleË preko sedanjih ! do skrajnosti oskubljenih ! dræavnih meja; torej tudi tam, kjer t.i. ‘zamejski’ Slovenci spadajo pod gospodarsko in davËno oblast drugih narodov. NihËe v Sloveniji niti v sanjah ne kani prestavljati mejnikov, toda okrniti samega sebe zaradi lastne nevednosti tudi ne bi bilo modro niti spo!tljivo, ne do sebe in ne do sosedov!mejakov.

nekatere znaËilnosti slovenskega ljudskega glasbenega izroËila

Slovenska ljudska pesem je vsakdanja in prazniËna spremljevalka vsega, kar se (je) dogaja(lo) ob delu, ob praznovanjih ter ob izjemnih doæivetjih pri posameznikih ali v druæbi. Ta ugotovitev je splo!no sprejeta ne le med etnomuzikologi, ampak pri vseh, ki kakor koli stopijo v stik z njo. Slovenski etnomuzikologi so si edini, da je sloven-sko ljudsko glasbeno izroËilo v celoti vezano na Ëisto doloËen æivljenski okvir znotraj prostora in Ëasa in da tega izroËila ne gre obravnavati loËeno, oz. kot nekaj, kar bi lahko bilo samo zase predmet analize ali t.i. znanstvenega razpravljanja. Manj znano pa je obratno dejstvo, namreË nemogoËe je govoriti o slovenskih ljud-skih obiËajih loËeno od pesmi, ki jih spremljajo. Ljudska pesem je redno in pri vsakem slovenskem ljudskem obiËaju njegov neodtujljivi sestavni del, Ëe ne æe kar bistvo in vsebina obrednega dogajanja (npr. belokranjske kresnice, bedenje pri mrtvem, razliËne naboæne in obredne pesmi ipd.). ©e veË. Dr. Zmaga Kumer, ena od izjemno zasluænih slovenskih etnomuzikologov, trdi, da slovensko pesemsko izroËilo, Ëeprav je ustnega izvora, “more biti eden od virov za spoznanje materialne kulture, !eg, Ëustvovanja in mi!ljenja na!ega Ëloveka. Prisotni so moralno-etiËni zakoni obiËajev in izroËila ter celo pravni vidiki. V slovenskem ljudskem glasbenem izroËilu najdemo odmeve tudi na tisti dele slovenske zgodovine, ki ga zgodovinopisje morda komaj omenja, v ljudstvu pa je moËno odjeknil.”10 Citat opozori na niz prvin, ki doloËajo slovensko identiteto. Slovensko ljudsko pesemsko izroËilo je osebnost, ki ni enoplastno zasnovana. Oblikov-no in vsebinsko je izredno mnogoliËna. To velja za slovensko glasbeno izroËilo vzeto kot celota pa tudi za glasbeno izroËilo znotraj posameznih pokrajin, kjer bivajo Slo-venci. V ljudskem glasbenem izroËilu so ‘glasbena nareËja’ enako moËno razvita in razvejana po vsem slovenskem narodnem prostoru, kakor so jezikovna nareËja, Ëeprav

10 Dr. Kumer Z., Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi, Ljubljana 1996, str. 41.

53

se slovenski kulturni prostor razteza na sorazmerno zelo majhnem ozemeljskem ob-moËju. Slovenski ljudski rek to zelo jedrnato izrazi: “Vsaka vas ima svoj glas”, kar daje slovenskemu ljudskemu glasbenemu izroËilu poseben Ëar. Ne le obrobne slovenske pokrajine (Rezija, Bela Krajina in Prekmurje s Porabjem) ampak tudi vse osrednje po-krajine so nosilci izredno starosvetnih sporoËil, ki jim gre pri doloËanju potez slovenske istovetnosti moËno prisluhniti. Pravilne, pa Ëeprav hote zelo posplo!ene so ugotovitve dr. Zmage Kumer (gre za uvodne misli k pesmarici), ko pravi: “Ena glavnih znaËilnosti slovenske ljudske pesmi je njena raznolikost. Slovenske pokrajine se deloma razliku-jejo æe po vsebini pesmi. Tako prevladuje npr. na Koro!kem in zgornjem Gorenjskem ljubezenska fantovska pesem in poskoËnice, v podnoæju Kamni!kih planin je veliko pripovednih pesmi, med znaËilne !tajerske spadajo posebne mrli!ke pesmi, zloæene v spomin nanagloma umrlim in ponesreËenim, pa !e napol !aljive rokodelske pesmi, v Beli Krajini so se ohranile stare kresne pesmi, v Bene!ki Sloveniji zlasti lepe nabo-æne, v Reziji svojevrstne pastirske itd.”11 Vsaka od teh njenih navidez splo!nih trditev je podprta z desetletji terenskega in arhivskega primerjalnega !tudija. Npr. za trditvijo “ v Bene!ki Sloveniji zlasti lepe naboæne” se lahko odpre niz zgodovinskih raziskav, ki nas pripeljejo do ! Slovencem sorazmerno dobrohotnega ! Oglejskega (kasneje Gra-de!kega, danes Videmskega) patriarhalnega bogosluænega obredja12. Kot temeljno znaËilnost slovenske ljudske pesmi ! po pravici ! radi izpostavljamo njen veËglasni znaËaj. VeËglasje lahko obsega od dva, tri, !tiri ali celo ! izjemoma !pet in tudi veË glasov. Vsi pevci so bili zlasti v preteklosti veËinoma brez kakr!nekoli !olske glas-bene izobrazbe. Umetnost veËglasnega prepevanja se prena!a izkljuËno po ustnem izroËilu tudi !e danes in tudi v primeru, ko ga prepevajo notalni pevci. ZnaËilno pri slovenskem veËglasju je, da ne gre za navpiËno postavljanje in nizanje akordov, ampak so akordiËna sozvoËja posledica sprotnega improviziranega nalaganja melodij, ki jim v veËini nareËjij pravijo viæe. Vsak glas vkljuËno z basom je samostojen in se svobodno giblje, tako da je vsaka pesem (ali pa tudi posamezna kitica) lahko vsakiË drugaËna. Prav tu je glavna razlika v odnosu do umetnih pesmi enako pa tudi v odnosu do umetnih priredb ljudskih pesmi, ki teko vedno enako glede na toËno doloËen zapis, ki se ga mo-rajo nato pevci natanËno nauËiti in vsakiË na popolnoma enak naËin med izvajanjem ponoviti. Tudi skladatelji aleatoriËno komponiranih skladb, zaËuda, v ljudskih prired-bah enako ostalim prirejevalcem ne dopu!Ëajo prostora slovenski ljudski spontanosti. Ljudski izrazi, ki opisujejo posamezne glasove slovenskega improviziranega veËglasja, so glede na posamezna nareËna obmoËja sicer razliËni. Kljub raznolikosti teh izrazov pa je vsem skupno, da vedno natanËno izrazijo naËin petja doloËenega glasu v veËglas-ju.13 Izrazi so le splo!ni napotki, kje in deloma tudi kako naj se doloËen glas melodiËno giblje. Vse to kaæe na dejstvo, da je slovensko ljudsko improvizirano veËglasje popolno-ma zavestno in svobodno dejanje pevcev. O starosti slovenskega ljudskega veËglasja

11 Glej: Kumer Z., Slovenska ljudska pesem, v: Kramolc L., Kumer Z. in Tomc M. (uredili), Slovenska pesmarica, tretji del (Ljudske pesmi), Mohorjeva druæba, Celje 1969, str. 3.

12 Npr. Visitatio sepulcri in t.i. liturgiËna drama raz!irjena tudi po Sloveniji, kar bi bilo potrebno !e temeljito raziskati zlasti na podroËju glasbeno!bogosluænega izroËila.

13 Taki izrazi so: naprej, Ëez, bas ali tudi zadaj; tanko, debelo, srednje; na mladou, na starou v Prekmurju ipd. Glej veË o tem v: Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Obzorje, Maribor 1975, str. 102!103.

54

priËajo tudi nekateri pisni viri, ki segajo najdlje v prvo polovico 19. stoletja.14 Medtem ko je dvoglasje najobiËajnej!i naËin petja vseh Slovencev, je tri ! ali veËglasje preteæno znaËilnost fantovskega petja, ki je prisotno v enaki obliki, ko zapojo sami zase ali pa ko zapojo ob raznoraznih priloænostih skupaj z dekleti ali æen(sk)ami.Nadaljno znaËilnost slovenskega ljudskega pesemskega izroËila tvorijo metriËno-ritmiËne posebnosti. Tukaj pu!Ëam ob strani danes splo!no sprejeto ugotovitev o prisotnosti v slovenskem ljudskem petju tudi pet in sedemdobnih taktovih naËinov. Mislim predvsem na poseben agogiËni vidik, na skoraj govorni!ko svoboden ritem glasbenega ‘deklamiranja’, ki uravnava veËglasni melodiËni tok slovenskega ljudskega melosa. Zanimivo pri tem je, da ostane osnovna taktovska mera vedno jasno razpo-znavana in enaka kljub izredno moËnemu t.i. ‘rubato’ tempu. S tem v tesni zvezi so poljubne podalj!ave zadnjih tonov (t.j. akordov) zvoËnih vrstic, kar je lahko ena najbolj opaznih metriËno-ritmiËnih prvin slovenske ljudske pesmi. To dejstvo izraæa skrajno svoboden odnos pevcev do metriËno-ritmiËnega utripa pesmi, ki izvira iz nagonske potrebe po uæivanju v skupnem zvoËnem sozvenenju zlasti !e zadnjih akordov zvoËnih kitic ali celo posameznih melodiËnih vrstic (t.j. glasbenih stavkov in polstavkov). Tudi to znaËilnost sreËamo ! kar je zanimivo in pomenljivo ! v najbolj Ëisti obliki zopet pri fantovskem petju, kadar pojo sami zase na prostem, kot bomo posebej omenili. Da gre zlasti pri tem za neke vrste kozmiËno doæivetje, bomo tudi kasneje ob!irneje pojasnili.V odnosu beseda-zvok je skrita nadaljna znaËilnost slovenskega ljudskega petja. Gre za t.i. premakljivi oz. gibljivi besedni naglas (visôko ali vísoko, fántiË ali fantíË, gózdiË ali gozdíË ipd.), ki lahko pade na drugaËen zlog, kot je v govorjenem jeziku oz. nare-Ëju. Etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer ga !teje med slovenske posebnosti.15 Zaradi gibljivosti se besedni naglas v sloven!Ëini tudi zato zlahka podreja muzikalnemu in nasilja nad besedami ne Ëutimo.16 Tovrstni ljudski verzi izæarevajo Ëisto doloËen izraz-nostni Ëar. Po drugi strani pa je ! glede na zgradbo ! slovenski ljudski verz kompaktna mislena celota, ki pojava enjambement (nadaljevanje misli enega verza v naslednjem) naËeloma niti ne pozna. Kjer ta pojav sreËamo, lahko skoraj redno zakljuËujemo, da je pesnitev sodobnej!ega datuma in pod vplivom umetnega pesnikovanja. Danes je splo!no raz!irjeno napaËno mnenje, da so vse slovenske pesmi v durovi tonaliteti. Raziskave starosvetnosti pa jasno pokaæejo, da poleg pesmi v durovi tona-liteti lahko zasledimo !e danes (ali vsaj do nedavnega) tudi nekaj ostankov pesmi v molu17, v pentatoniki 18 in v nekaterih ostalih modalnih19 naËinih. Pri tem gre bolj za

14 Dokaj izËrpno poroËilo o teh virih glej v: Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 100.15 Prim. Dr. Kumer Z., Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi, Ljubljana 1996, str. 94.16 Npr. v pesmima: notranjska “Stóji, stoji hribËék strmán, / na hribËku je leipá rován.” in pa koro!ka “Pred

durmi je Ëe!nja, / v studencu vodá, / ta presneta dekle / je skriv!i mojá.”17 Vurnik je domneval, da je mol v Alpah bil æiv !e do leta 1850. Navajam po: Kumer Z., Pesem slovenske deæele,

Obzorje, Maribor 1975, str. 95. Glej tudi Dravec J. Glasbena folklora Prekmurja, Ljubljana 1957, str. 10!14. 18 Prim. Vodu!ek V., »arobni svet pettonskih melodij, v: Terseglav M. in VerËon R. (uredila), Valens Vodu!ek !

Etnomuzikolo!ki Ëlanki in razprave, Ljubljana 2003, str. 267sl. Glej tudi Dravec J. Glasbena folklora Prlekije, Ljubljana 1981, str. 20.

19 Glej Dravec J. Glasbena folklora Prekmurja, Ljubljana 1957, str. 3!10.

55

izjeme kot pravilo. Vendar so æe ti redki primeri lahko zadosten pokazatelj na neko obliko starosvetne glasbene prakse, ki je zelo verjetno bila drugaËna, kot se nam kaæe danes. Toda tudi ta glasbena slovnica oz. toËneje tonski red, ki ga lahko sreËu-jemo tudi pri drugih narodih, je pri Slovencih ohranil pravkar omenjene znaËilnosti (veËglasje, rubato metrum-ritem, fermate na zadnjih akordih ipd.). To poglavje, kljub æe postorjenemu, potrebuje !e vedno posebno in temeljito obravnavo.Tudi instrumentalno glasbo in ples poznamo med Slovenci. Oba pojava zdruæuje glas-beni segment, ki ga oznaËuje slovenski izraz godËevstvo, saj je godËevstvo izrazito Ëe ne izkljuËno v sluæbi plesa. Imamo zelo star pisni podatek, ki je z ozirom na pisne opi-se slovenskega ljudskega petja daleË starej!i.20 Vendar je pomembnost godËevstva in plesa v ljudski du!i vrednostno daleË za petjem. Slovenska ljudska du!a je glasbo, ki jo ustvarja Ëlove!ki glas sam, cenila neprimerno bolj kakor glasbo s spremljavo instrumentov ali kakor samo instrumentalno glasbo. Kadar koli se pojavlja godec npr. v koledni!kih pesmih skupaj s pevci, redno preneha igrati, ko se oglasi pesem. Kjer pa v teh obrednih primerih igra skupaj s pevci, je znak, da godec in pevci ne po-znajo (ne Ëutijo) veË bistva prvotnega glasbenega obiËaja. Zanimiva je v tej zvezi za Slovence znaËilna oblika plesne pesmi, ki jo pojo ob plesu brez spremljave glasbil, pa tudi oblika instrumentalno!petih pesmi ali pa le neke vrste pesemske parafraze ple-sov, ki spremljajo viæo in!trumentov s petjem med samim plesom,21 kar vsako zase vlogo petja pri Slovencih !e dodatno podËrta. V isto smer govori videz godca, ki ga orisujejo ljudske pesmi. Mnogi pesemski izrazi kaæejo na to, da je godec v odnosu do Ëistega petja zapostavljen in precej manj cenjen. Ljudska pesem ga ori!e kot tistega, ki je podvræen slabim reËem (v gostilni je pijan, igra v slabi druæbi, igra celo samo za denar22 ipd.) in je postavljen dokaj na dno druæbene lestvice.23 Nasprotno temu pa je vokalno petje redno vir in nosilec le absolutno dobrega. O tem govorijo tako pesmi same kakor !tevilni pregovori.Na te misli se neposredno navezuje zanimiv lingvistiËni podatek, da Slovenci ne poznamo razliËnih izrazov, ki bi oznaËevali ! kot pri drugih narodih ! razliko med poezijo (Gedicht, poesia ipd.), ki je namenjena prebiranju ali deklamiranju in pesmi-jo, ki je izkljuËno namenjena petju. Poezija, torej pesem, namenjena prebiranju ali deklamiranju, je izraz, ki je tujka gr!kega besednega korena. Slovenski samostalnik pesem pa izraæa oboje, pesemsko besedilo (poezijo) in petje. V sloven!Ëini pa je iz-raz pesem intimno povezan z glagolom peti. »eravno v ljudskem izroËilu lahko pri isti pesmi ena melodija zamenja drugo, so besedila ljudskih pesmi po notranjem bistvu namenjene izkljuËno petju in nikoli recitiranju. Zanimiv je podatek, s katerim

20 Glej: Seifried Helbring, De junge Luzidarius, XIII. stol. “Ze Kreine si wir des gebeten, / daz wir windischen treten / nach der blaterpfifen”. T.j.: na Kranjskem so nas prosili, / da smo zaplesali slovenski [ples] / po [piskanju] dud. Citiram po: Dr. Kumer Z., Ljudska glasbila in godci, SM, Ljubljana 1983, str. 9.

21 Vodu!ek V., Alpske poskoËne pesmi v Sloveniji, v: Terseglav M. in VerËon R. (uredila), Valens Vodu!ek ! Etno-muzikolo!ki Ëlanki in razprave, Ljubljana 2003, str. 49!50 in tudi ostalo naprej.

22 “Kdor hoËe plesati, / mora godca plaËati, / saj godec ni konj, / ki bi delal zastonj.” ©trekelj K., Slovenske narodne pesmi III, Ljubljana 1907, pesem 5259.

23 Prim. Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Obzorje, Maribor 1975, str. 58.

56

se redno sreËujejo zbiralci narodnega gradiva, da ljudski pevci svojih pesmi ne æelijo in celo niti ne znajo recitirati.24 ©e veË. “Dobri pevci [pesmi] ne zmorejo narekovati brez napake; melodija jim je nujna opora.”25 DoloËena metriËna urejenost verzov, ki je lahko zelo stara (npr. tridelni osmerec, ali pa daktilski deseterec26), je v sloven-skem ljudskem glasbenem izroËilu le ogrodje za melodijo. T.i. guslarjev in podobnih individualnih bolj deklamatorjev kot pevcev epskih poezij med Slovenci preprosto ne poznamo. Tukaj smo se dotaknili æe naslednje znaËilnosti.Petje je za Slovence druæabni in intimni dogodek hkrati. Dogaja se skoraj izkljuËno znotraj skupine ali v druæbi. Æe ljudska modrost zatrjuje, da ‘Ëlovek ni petelin, da bi lahko sam prepeval’. Obstajajo nekateri primeri obrednih rotitvenih pesmi, oz. za-govorov, ki so jih izvajali (bile so to obiËajno æen/sk/e) za klicanje deæja ali proti hudi uri.27 Pri teh pesmih gre za sicer antropolo!ko zelo zanimivo obredje magiËno-mi-tolo!kega znaËaja starodavnega porekla, vendar ta predmet ni v neposredni zvezi z na!o razpravo. S skupnim, t.j. druæabnim naËinom petja je pomenljiva !e ena znaËilnost. Slovensko ljudsko petje ni nikoli namenjeno nastopanju. Nastopa!tvo je slovenskim ljudskim pevcem skrajno tuje. Pravzaprav nastopa!kega naËina prepevanja slovensko ljudsko glasbeno izroËilo sploh ne pozna. Zborovski nastopi, ki so se pojavili v Ëasu Ëitalnic in se do danes vse moËneje bohotijo, celo v obliki zborovskih tekmovanj, so slovenske-mu ljudskemu glasbenemu izroËilu popolnma tuj pojav. V tej luËi bi bilo potrebno premisliti nekatere oblike organiziranih glasbenih dejavnosti na podroËju slovenske-ga zborovskega petja, zlasti pa glasbenega in splo!nega !olstva, Ëe æelimo ohraniti pristen slovenski odnos do prepevanja. Znotraj tehnolo!ko globaliziranega sveta bi lahko prav v tem segmentu Slovenci ponudili zanimiv in dragocen kljuË iz slepe ulice sodobnega (evropskega in sploh zahodnega) glasbenega tehnicizma, ki je vse bolj pod (ne le glasbi) skrajno nevarno diktaturo træi!Ëa in razosebljenega trænega razmi-!ljanja.28 Globalizacija, ki je sama po sebi nevtralen ali tudi pozitiven pojav, postane v rokah zgolj dobiËkarsko naravnanega trga skrajno nevarna. Pronicljivi misleci so-

24 Prim. Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Obzorje, Maribor 1975, str. 50.25 Dr. Kumer Z., Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi, Ljubljana 1996, str.60.26 Daktilski deseterec (!uu!u / !uu!u) poznajo slovanski in baltski narodi. Ne sreËamo ga niti pri romanskih

niti pri germanskih narodih. Ker so ! poleg tega ! v njem zloæene nekatere slovenske obredne pesmi (jurijevske, kresne, svatovske), velja, da je staroslovanskega porekla. Dræi se ga tudi ime ‘lirski deseterec’, ker ga najdemo zlasti v lirskih pesmih. Ne pa izkljuËno. Saj je prisoten tudi v nekaterih slovenskih pripo-vednih pesmih kot npr. “Sveta Kristina bolna leæala, / bolna leæala, milo jeËala…”. Podobno tudi Jurijevska “pro!el je, pro!el pisani vuzem, / do!el je do!el zeleni Juraj.”. Prim. Vodu!ek Valens, ArhaiËni slovenski peterec!deseterec v slovenski ljudski pesmi, v: Terseglav M. in VerËon R. (uredila), Valens Vodu!ek ! Etno-muzikolo!ki Ëlanki in razprave, Ljubljana 2003, str. 111sl, zlasti pa zakljuËne misli na str. 129. Zanimiva je podobnost tega peterca!desterca z adonijskim verzom (!uu!u), ki ga najdemo tudi v sapfiËni kitici. Vendar bi bilo njuno tesnej!o zvezo potrebno !ele raziskati. »e obstaja, je zelo arhaiËnega porekla. Za tak!no raz-pravo ni mesto tukaj.

27 Prim. Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Obzorje, Maribor 1975, str. 39.28 VeË o tem glej Florjanc I., Zborovska glasba v kulturi evropskega zahoda, v: Kuret P. (ur.), 18. slovenski glas-

beni dnevi ! Zborovska glasba in pevska dru!tva ter njihov pomen v razvoju nacionalnih glasbenih kultur, Ljubljana 2004, str. 23!33.

57

dobnega Ëasa i!Ëejo zelo podobne modele, ki smo jih Slovenci samo (in ne le) na podroËju glasbe tisoËletja negovali. »e bi duhovna dobrina lahko postala ‘blagovna znamka’, bi bilo to na!e blago po pravici moËno iskana znamka.Pa !e eno splo!no znaËilnost slovenskega ljudskega pevskega izroËila moramo omeniti na tem mestu. To je prednost, ki ga ima polnoglasno (ne kriËavo) petje na prostem. Slovenci prepevajo (so prepevali) povsod, na vsakem kraju, ob vsaki priliki, tudi v zaprtih prostorih, sobah (npr. v cerkvi, v gostilni ipd.). Toda tisto, kar ima peËat pristnosti, je vedno petje na prostem, prepevanje pod milim nebom. Ker je to ena bistvenih znaËilnosti fantovskega prepevanja, se bomo teh pomenov dotaknili malo kasneje. Pri na!tevanju nekaterih glavnih znaËilnosti slovenskega ljudskega glasbenega izroËila smo se omejili predvsem na tiste prvine, ki so v tesni zvezi s slovenskim fan-tovskim petjem, oz. so mu skoraj enake. V pojavu slovenskega fantovskega petja pa lahko tudi danes ! kjer ga gojijo v prvotni obliki ! zaznamo nekatere !e vedno æive prvine, ki jih v ostalem ljudskem izroËilu ni. Poleg Ëisto glasbenih prvin izstopajo !e nekateri vidiki, ki z glasbo navidezno nimajo neposredne zveze. Izlu!Ëimo lahko tako doloËene vidike antropolo!ke, pravne in modroslovne narave, ki presegajo ! sicer navidezno moËno izstopajoËo ! razvedrilno pevsko druæabni!tvo, v katerega so do-sedanji zbiralci narodnega glasbenega gradiva fantovsko petje veËinoma uklenili. Menim, da gre vzporedno s pojavom fantovskega petja za pravcato, Ëeprav svoje-vrstno ustanovo, t.j. organiziranost fantovskih skupin v doloËenem kraju v sredi!Ëa oblasti posebne vrste s svojimi lastnimi pravili, sankcijami29 in obredjem ipd. To zasluæi posebno pozornost z ozirom na dragocene elemente starosvetnosti, ki jih tako glasbene kot ostale prvine vsebujejo in nakazujejo.30 Najprej se bomo dotakni-li pomena nekaterih specifiËnih glasbenih in ob-glasbenih znaËilnosti slovenskega fantovskega petja znotraj slovenskega ljudskega izroËila, nato bomo vzeli v pretres nekaj neglasbenih prvin, ki jih fantovske skupnosti vsebujejo, pri vsakem poglavju in na koncu pa bomo sku!ali izlu!Ëiti in strniti pomenljive izsledke ter jih povezati v smiselen pomen.

slovensko fantovsko petje v ljudskem glasbenem izroËilu

Fantovsko petje je zelo dragocen vseslovenski pojav. »eprav v spremenjeni in do-kaj okrnjeni obliki je !e vedno æivo kot del ljudskega izroËila, zlasti na podeæelju. Po vsebini, po literarni in glasbeni zgradbi pesmi, pa tudi glede na izbor pesemskega repertoarja, se slovensko fantovsko petje ! kot æe omenjeno ! skoraj v niËemer

29 V mladosti sem sli!al od pevcev v mo!kem zboru na Polzeli pripoved, da so pred vojno (ko so bili !e) fantje kmetu, ki ni dovolil vasovanja pri hËeri, za kazen ponesli voz na streho gospodarskega poslopja in nanj naloæili gnoja.

30 Te misli, ki sem jih junija podal kot trditev, temeljeËo skoraj izkljuËno na lastnih opazovanjih in izkustvu iz mladosti, mi je dodatno in daleË izËrpneje podprla !tudija Sergija Vilfana, ki sem jo ! kot reËeno ! na-knadno ‘odkril’.

58

bistveno ne razlikuje od ostalega slovenskega glasbenega ljudskega izroËila. Sloven-sko fantovsko petje, vzeto kot pojav samo iz glasbeno-literarnega vidika, je v vsem skoraj popolnoma iste narave kot ostalo slovensko ljudsko glasbeno izroËilo in je z njim tudi neloËljivo povezano. Nekatere glasbene posebnosti in razliËice, ki jih slovensko fantovsko petje vsebuje v odnosu do splo!nega slovenskega glasbenega izroËila, spadajo v tisti sklop prvin, kjer se slovensko glasbeno izroËilo izkristalizira in razodene v svoji najbolj tipiËni obliki. Videli smo, da slovensko ljudsko glasbeno izroËilo na splo!no ljubi svobodno veËglas-no petje. V najbolj bohotni in tipiËni obliki pa se ta glasbena prvina razodene prav v fantovskem prepevanju. Za Slovence obiËajno dvo-, tri- in !tiriglasje pa se ravno v fantovski inaËici rado raz!iri tudi v pet- in veËglasje. Se razume, brez melodiËnih oktavnih podvajanj. Kakor vse slovensko ljudsko glasbeno izroËilo tudi fantovsko petje, kljub bohotne-j!emu kompozicijskemu izrazu, ni nastopa!ko. Bahavo nastopa!tvo, razkazovanje ali kakr!no koli nastopanje je v tipiËni obliki fantovskega prepevanja popolnoma odsotno. Pogostoma pojo v krajih, kjer jih nihËe ne sli!i in jih niti sli!ati ne more. VeËglasno petje postane zato samo sebi namen, neke vrste poseben, nevidni sveti prostor harmonije, sam v sebi nosilec pomenov, ki segajo onstran pojavnosti golega sozvoËja. Katerih? Izlu!Ëimo jih lahko znotraj celote vseh ostalih znaËilnosti. Z veËglasjem v tesni zvezi je æe omenjena splo!no slovenska znaËilnost t.i. ‘rubato’ tempa, ki znotraj slovenskega fantovskega petja ni le gola metriËno-ritmiËna po-sebnost, ampak je nosilec globljih doæivetij in (s tem) svojih pomenov. »e slovenski ljudski pevci !e danes noËejo poznati ne dinamike ne agogike, to v nobenem primeru ne pomeni, da je to izraz pevskega primitivizma. Kakr!na koli agogika je pristne-mu fantovskemu petju tuja, izumetniËena, nenaravna, pomeni opona!anje umetne glasbe, kajti pevci v improviziranem veËglasju sledijo trenutnemu obËutku pojoËe skupine. Kdor koli je v tak!ni druæbi zapel, je lahko osebno doæivel, da vsi pevci v petju s polnim glasom pod milim nebom neizmerno uæivajo, !e posebej, ko odmeva v daljavo. To se lahko dogaja samo na posebnem kraju na prostem, ki tak!en odmev omogoËa. PojoËi fantje v prvi vrsti i!Ëejo prav to. Imeli so toËno doloËen kraj, kjer so se ob veËerih zbirali, blizu vasi ali v vasi, da je bil odmev pod svobodnim nebesnim svodom polnej!i. “Starej!i pevci pripovedujejo, da so vËasih peli poËasneje, bolj za-teglo in se pri veËglasju radi ustavljali, zlasti ob koncu zvoËnih vrstic ali kitic, kolikor jim je dala sapa.”31 Poljubne podalj!ave kadenËnih akordov na koncu zvoËnih vrstic, zlasti pa na koncu pesmi, dokler dah dopu!Ëa in !e dlje, ni le del skrajno svobodnega odnosa pevcev do metriËno-ritmiËnega utripa doloËene pesmi, ampak se izraæa kot nezadræna, nezavedna, naravnost nagonska sla po uæivanju v druæno zgrajenem so-zvoËju zadnjih akordov. Ta pevcem samoumevni pojav vzbuja posebno pozornost, Ëe in kadar se ga ovemo. Dr. Zmaga Kumer pravilno ugotavlja, ko pravi: “Zanimivo je, da se ta ritmiËna ohlapnost, Ëe smemo tako imenovati tisto, Ëemur pravijo strokovnjaki ”rubato-ritem“, rada pojavlja pri veËglasnem fantovskem petju, sicer pa zlasti pri ne-katerih pesmih daktilskih verznih obrazcev. Taki primeri niti niso tako redki in bi jih

31 Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 104.

59

mogli vËasih razlagati s posebnim naËinom podajanja pesmi. Rekli bi skoraj, da je to neke vrste stil slovenskega petja, zlasti fantovskega. Ali ima ta stil svoje znaËilnosti in kak!ne so, zdaj !e ne moremo reËi, ker vpra!anje !e ni dovolj raziskano. Vseka-kor pa je oËitno, da pri veËglasnem fantovskem petju ni toliko pomembno besedilo pesmi kot glasbena podoba. Pevci uæivajo ob muziciranju v ubranem sozvoËju, zato pohitevajo, zategujejo in se zlasti ustavljajo ob koncu kitic, da pesem Ëim dalj iz-zveneva.”32 Kaæe, da je v tem deju pojoËih fantov prisotna neke vrste sla po kozmiËni spojitvi svo-jega/svojih glasu/ov z vseobsegajoËim nesli!nim akordom vesoljne ti!ine. Zanimivo je, da mnoga stara modroslovna izroËila Vzhoda in tudi Zahoda poroËajo o istem pojavu, ki so ga stari gr!ki modroslovci imenovali nesli!na vesoljna harmonija. V to smer razmi!ljanja nas vodi tudi slovenski fantovski pojav. Prepevanje stojeËih v krogu napolni noËni mir, napolni takorekoË zemljo in nebo. PojoËi so istoËasno spojeni z na-ravo na najbolj intimno oseben naËin, vsak je posameznik, hkrati pa so vsi skupaj. Vsa poroËila zbiralcev narodnega gradiva so opazila in vztrajno zatrjujejo, da ima slovensko fantovsko petje na prostem poseben Ëar in izjemno oz. izkljuËno pred-nost. Lahko bi dodali, da je prepevanje na prostem nosilec peËata pristnosti. Videz je, da gre za del posebnega, nikjer zapisanega niti izreËenega predpisa, ki mu skupina fantov, namenjena ‘obhajati’ tak pevski ‘obred’, nagonsko sledi. Pa !e eno znaËil-nost je pri tem potrebno posebej izpostaviti, ki tudi ni sluËajna. Fantje pri petju na prostem ! kakor po nagonu ! stojijo v krogu, kot da bi peli le samim sebi. Pri petju nima nihËe niti voditeljskih niti dirigentskih nalog ali pooblastil. Kdor bi si jih la-stil, bi samega sebe ne le osme!il, ampak izkljuËil iz skupine. Zato kaj podobnega nikomur tudi na misel ne pride. Fantovska skupnost je med prepevanjem (in ne le takrat) pristno demokratiËna druæbena struktura in velik ‘zloËin’ bi jo bilo kakorkoli okrniti ali omejiti. DemokratiËnost kroæne postavitve je hkrati le eden vidik, nosilec nikjer zapisanih a moËno obvezujoËih principov pravne narave. Toda to je le en izsek. Krog pojoËih fantov je nosilec moËnega simbolnega naboja znotraj !iroko razvejane zgradbe pomenov. Krog pojoËih fantov pod “fantovskim soncem”, kot poimenuje luno fantovska poskoËnica, je v tesni analogiji z nebesnim svodom. »love!ki glas po-stane nevidna vez harmonije stojeËih na zemeljski plo!Ëi z nebe!kim svodom. Le uho je tisti ælahtni organ duha, preko katerega pojoËi lahko zaznavajo, da so se spojili med sabo v posebno skupnost in hkrati s kozmosom. Petje postane tako zares ne le kozmiËna sprostitev pojoËih, ampak dobesedno kozmiËna mistiËna spojitev. Jedro fantovskega petja je prav v tem. Samoumevno je pri tem, da nastopanje komur koli v tak!nem dogajanju ni niti potrebno. V primerjavi s pravkar opisano naravo petja samega bi bilo nastopa!tvo celo nekaj skrajno nizkotnega. V rubato tempu izpeljana polnoglasna, hkrati pa mnogoglasna sozvoËja zadnjih akor-dov pod milim nebom v krogu stojeËih pevcev lahko zato po pravici oznaËimo kot temeljno znaËilnost slovenskega fantovskega petja, ki ni le ozko glasbene narave, ampak se pomensko !iri daleË preko gole pojavnosti. Oglejmo si to malo pobliæe. Pot nas pelje hkrati v davnino in v srËiko antropolo!kih in modroslovnih uvidov.

32 Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 99.

60

slovensko fantovsko petje skozi modroslovni premislek

ZaËudenje vzbuja podatek, da je v slovenskem ljudskem izroËilu zelo malo pesmi, ki bi opevale naravo, nebesna telesa, naravne pojave ipd. V redkih primerih, ko sprego-vorijo o nebesnih telesih, o gorah, o naravnih pojavih in podobnem, pa uporabljajo ljubkovalne pomanj!evalnice in izrazit osebno zveneË govor in izraze. Gore (zlasti Rezjani) in nebesna telesa zelo radi poosebljajo. V ljudskih pesmih lahko npr. sonce celo govori.33 Vse to kaæe na zelo oseben odnos do stvarstva, do vesolja. Stvarstvo za Slovence, kakor se izraæa v ljudskih pesmih, ni predmet, ki se uporablja, ampak je nekaj, kar se postavlja na raven (med)osebnih odnosov. S tem nam je ljudska pesem æe nakazala smer razmi!ljanja.Antropolo!ka kozmogonija Slovencev ! kot jo odsevajo slovenske ljudske pesmi in slovenska mitologija in najstarej!a verska izroËila34 ! ni anonimna eksplozija delcev, ki jih dej Stvarnikove volje razmeji, uredi in torej podredi sebi. Slovenska kozmogoni-ja je stvar iz podroËja kakovosti, je absolutna razse!nost, ki v svojih nedrjih vsebuje tako kozmologijo kot teogonijo. Vsebuje torej sleherno rojevanje (generiranje) sve-tov, ljudi in nadzemeljskih bitij. Kozmogonija starih Slovencev ni nekaj, kar bi se lahko z izpopolnjevanjem presegalo, ampak je totalnost, ki vsebuje sleherno situa-cijo, sleherni delec. In obratno: je delec, ki odseva totalnost. Zato je vse enako sveto, saj razlike med kozmiËno sakralnim in kozmiËno profanim ni. Zato zaman i!Ëemo kozmologijo kot rojevanje sveta v boæji navzoËnosti. Kozmos je paË preprosto tu. Poj-movanje, ki je zelo podobno tistemu, kot ga ima presokratik Heraklit, za katerega je svet od vedno bil, je in bo; ogenj logosa v kozmosu gori veËno.V tem obnebju razmi!ljanja moramo zato ob uporabi pojmovnega para kaos/koz-mos v prvi vrsti misliti na sporoËilo, na kozmiËni logos, ki se avtoritativno razgla!a iz razklenjene odprtine kaosa. Misliti moramo na kozmos kot jasno in razloËno zve-neË simboliËni govor. Na to æe kaæe tudi star latinski censeo v zvezi z indoevropskim korenom "kens, ki pomeni razglas z avtoriteto. Gre potemtakem predvsem za zve-neËo ‘besedo’ kozmosa, za logos v predsokratsko Heraklitovem pomenu: logos kot ognenj, ki je od vedno in za vedno æareË. Gre torej za æar smislov, ki se dvigajo v podobi kriËeËe samozavestnih sporoËilnih hlapov iz kozmosa, dogodkov sveta in Ëlove!kih oseb. V tem pojmovanju Ëas ne vsebuje nobenega “prej in potem”, tudi ni bibliËnega !esterodnevja (kot izdelek, opus v dobesednem pomenu besede), niti ni nasilno progresivnega teka, katerega slabih posledic zlasti od 20. stoletja naprej nihËe veË ne more skriti. “Podvrzita si zemljo in ji gospodujta”, je dvorezen meË in

33 Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 53, 56.34 Bibliografija iz podroËja slovenske mitologije na tem podroËju ni zelo bogata, je pa zadostna. Poleg æe

znanih klasiËnih del je zadnji Ëas potrebno dodati !e eno delo: Mikhailov Nikolai, Mythologia Slovenica, Trst 2002. Glej tudi Kumer Z., Odsev verovanja v ljudski duhovni kulturi na Slovenskem, v: Benedik M. (uredil), Zgodovina cerkve na slovenskem, Celje 1991, zlasti str. 336: poroËilo o dveh ljudskih pripovedih o stvarjenju sveta in Ëloveka. Svet naj bi nastal iz peska, ki je padel izza nohtov boga, ko se je potopil v morje, Ëlovek pa iz kaplje znoja, ki je padla z boæjega Ëela. Pomenljiva je tudi pripovedna pesem o ribi faraoniki, ki dræi na svojem hrbtu svet. Zanimiva je tudi razprava: Goljev!Ëek Alenka, Mit in slovenska ljudska pesem, Ljubljana 1982, str. 103sl.

61

postaja celo bumerang, ki udarja oba cilja: stvarnika (z malo zaËetnico) in Stvarnika (z veliko zaËetnico). V kozmos namreË vstavlja loËilno pregrado med imanentno in transcendentno, med manj in veË vredno, med profano in sakralno, med (po)svetno in sveto. Tak zahodnja!ki dualizem je bil slovenskim pradedom, kot kaæe, dokaj tuj. Dualizem je danes na Zahodu samoumeven. Samo tankoËuten opazovalec lahko znotraj na!ega zahodnja!kega dualistiËnega pojmovanja sakralnosti vidi, da so kraji ærtvovanja tisti ograjeni prostori, ki dræijo Boga na doloËeni distanci tako, da Bog niti ne prodre v svet in da iz njega niti ne odide. Vsi ti sakralni prostori (kraji in znotraj Ëlovekove za-vesti) so naËrtno ograjeni in zagrajeni tako, da ærtveni ogenj, ki tvori bistvo in vsebino teh prostorov, ne more prestopiti ograj sakralnega ter se raz!iriti v vsesplo!en poæar. Le redki na Zahodu pa se zavedajo, da smo te kraje zvito zasnovali in tako ogradili, da vanje boæanstvo ne more niti od zunaj vdreti niti ven iz njih uiti. V trdnem samoprepriËanju upamo, da je boæanstvo tam odsotno ali pa, Ëe mislimo, da je navzoËe, zaupamo, da je v teh prostorih zaklenjeno, ali da ga z raznolikim obredjem obvladujemo.Slovenci lahko znotraj edinstvenega miselnega konceptualnega sveta pojmov, ki so jih spoËeli - dobesedno koncipirali - na!i pradedi, verujejo oziroma lahko vedo, da je svet res svet. In to nenazadnje tudi zato, ker tak nedualistiËni kozmiËni pogled oËitno nakazuje semantika slovenske besede ‚svet‘. Hkrati izraæa veË pomenov, ki niso sino-nimi, ampak samostojni, med seboj intimno povezani pojmi. Beseda ‚svet‘ namreË lahko oznaËuje (1.) celoto nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so; nato (2.) zemeljsko oblo z vsem, kar obstaja na njej (za slovenske pradede je bila !e vedno sredi!Ëe vesolja in za vsakdanje izkustveno dojemanje ! vkljuËno z mornarji - to !e danes ostaja); nadalje (3.) celoto vsega, kar biva in njihov æivljenski prostor; hkrati lahko nadalje oznaËuje (4.) lastni!ko ozemlje, t.j. obdelovalno posest kot del zemelj-ske povr!ine; pomeni lahko (5.) celoto bitij, pojavov v naravi in du!evnem æivljenju; istoËasno pa ista beseda ‚svet‘ (6.) pridevni!ko vzeto semantiËno izraæa svetost, ne kot sakralnost ! kakor na Zahodu, ker ne vsebuje primesi holokavstiËne kulture ! ampak kot imanentna preæarjenost s svetlobo z dobrim, lepim in enovitim v popolni meri.35 Svetost je pojav in kakovostna razseænost mikro- in makrokozmosa. Zato v takem pojmovnem redu, kot ga kaæejo pomeni slovenske besede ‚svet‘, ne more biti predelov, ki bi bili sveti, drugi pa nesveti, eni profani, drugi pa sakralni, eni blago-slovljeni, drugi pa prekleti. Tudi zategadelj ni prostorov, ki bi bili sveti zato, ker se na njih darujejo holokavsti, drugi pa nesveti zato, ker se na njih trguje in kuje dnevna politika. Znotraj tak!nega duhovnega ozraËja si je med Slovenci tudi glasba ustvarila svoje posebej imenitno mesto. Srednjeve!ka monodija je Slovencem ostajala vedno tuja in Ëe je kje prisotna, je v skrajno spremenjeni obliki. Skozi prizmo tega premisleka smo morda pri razumevanju slovenskega fantovskega petja in za njim celotnega ljudskega glasbenega izroËila !e najbliæje, Ëe si prikliËemo pomen, ki ga je imela musica instrumentalis (Ëlove!ki glas, sic!) znotraj glasbe, poj-movane kot musica mundana (kozmos) in musica humana (Ëlovek). Ni golo nakljuËje, da so Ëlove!ki glas dolgo pojmovali kot edino obliko glasbe, imenovane „musica in-strumentalis“. V takem naziranju tiËi idejno pojmovanje, o katerem imamo zapise iz

35 Snoj Marko, Slovenski etimolo!ki slovar, Ljubljana 2003, str. 714!715.

62

starogr!ke modroslovne zakladnice, ki je jemalo glasbo kot neke vrste moËno ogrod-je, ki je dajalo trdnost in vzdræevalo skladnost (harmonijo) v vsem, kar biva.36 Govorili so o harmoniji nebesnih teles, ki naj bi, baje, celo proizvajala u!esom nesli!no glasbo, imenovano Musica mundana, kar je pomenilo sozvoËje celotnega vesolja, neba in zemlje. Nadalje so govorili o Musica humana, kar je pomenilo Ëlovekovo vesolje, nje-gov mali svet ! njegov mikrokozmos, narejen iz istih elementov (zemlja, zrak ter voda in ogenj). ©ele na tretjem mestu je bila glasba v dana!njem pomenu: rekli so ji musica instrumentalis. Pomenila je ne glasbo na in!trumentih, ampak glasbo, ki jo proizvede Ëlove!ki glas. »love!ki glas je po tem pojmovanju edino orodje (‚instrument‘), ki je sposoben izraziti nesli!no kozmiËno in mikrokozmiËno glasbo. Danes nam tako pojmovanje v svojem prvotnem pomenu ne razloæi niËesar veË in se sodobnikom zdi celo tuje. Presenetljiva pa je analogija s slovenskim fantovskim petjem, kakor se nam kaæe v svoji pojavnosti. Videz je, da je za razumevanje globokega pome-na fantovskega petja zelo na mestu. K sreËi je alegorija ponovno zadobila sebi lastno domovinsko pravico v celoti sodobnega Ëlovekovega védenja. Skladnost, urejenost v Ëloveku in v svetu je za slovenske fante, ki so stali v krogu in prepevali, skupni imenova-lec med umetnostjo in kozmosom, pa tudi med glasbo in æivim ‚svetom‘, t.j. druæbo.Bogastvo pomenov, ki ga - kot smo videli - vsebuje pojav slovenskih fantovskih skup-nosti, pa nikakor !e ni izËrpano. »e pritegnemo ! poleg glasbenih, modroslovnih in antropolo!kih ! !e neglasbene prvine, se nam pomenski horizont moËno odpre v davnino slovenske zgodovine.

neglasbene prvine slovenskih ‚fantov!Ëin‘

Poleg pravkar omenjenih prvin in pomenov, ki izhajajo iz Ëisto glasbene narave fantov-skega druæenja, pa obstaja vrsta tistih, ki so z glasbo le v drugotni zvezi ali pa sploh niso glasbene narave in tvorijo svojevrsten vidik druæenja fantovskih skupnosti. Te prvine so v nekaterih potezah izjemnega druæboslovnega, pa tudi ! kot æe omenjeno ! pravnega pomena. Teæko je v posameznih primerih doloËiti, ali vse te neglasbene prvine izhajajo iz dejavnosti petja neposredno, posredno, ali pa so drugotne narave. Vsekakor se na-!ega razmisleka v precej!nji meri dotikajo, saj raz!irjajo pomenskost pojava slovenskega fantovskega prepevanja na neslutena podroËja. Omejil se bom na opisno na!tevanje, znotraj katerega bodo pomeni v smislu doslej povedanega zadobili nove razseænosti. Poglobljeno analizo vseh obravnavanih prvin pa je potrebno storiti na drugem mestu.Dr. Sergij Vilfan, danes æe pokojni akademik in zasluæni profesor za pravno zgodo-vino na Pravni fakulteti v Ljubljani, navaja za nas pomenljivo ugotovitev s podroËja fantovskih skupnosti (imenuje jih ‘fantovske’). Za na!o ali katero koli bodoËo etnomu-zikolo!ko razpravo so izjemnega pomena. Takole trdi: “Fantovske so se v razmeroma

36 Tako je razmi!ljal æe humanist J. Keppler (1571-1630), ki v svojem astronomskem razpravljanju mirno upo-rablja pojem in izraz „Harmonices mundi“, kjer gre za tesno povezavo harmonsko-matematiËnih zakonov kot astronomske osnove kozmosa. Tudi filozof Leibnitz na pragu nove dobe govori brez saramu o pre-stabilirani harmniji.

63

novej!em Ëasu zdruæevale predvsem zaradi zabave, v 20. stoletju morda sploh samo v ta namen. Prej je bil njihov namen gotovo resnej!i. PrviË je fantovska æe sama po sebi nek naËin varovanja javnega reda v vasi in med vasmi, posebno pa naËin urejevanja predzakonskega æivljenja va!ke mladine, ki prav gotovo nima zveze niti s cerkveno niti s svetno oblastjo in ki nam prav zato utegne osvetliti neke plati zelo stare druæbene ureditve. DrugiË vsebujejo fantovske doloËene elemente eksogamije oz. endogamije in morejo zato odpirati nekaj vpogleda v organizacijo vasi, pa Ëeprav samo za fevdalno dobo. TretjiË se nam vËasih pojavljajo kot hranitelji ljudskih obiËajev pravnega znaËa-ja, ki so nastali zunaj njih v æivljenju soseske, ki pa so sicer zaradi vpliva javne oblasti in zemlji!kega gospostva na organizacijo prave soseske izginili. Tako nam je npr. prav fantovska v slovenski Istri ohranila volilni postopek soseskinega æupana z rova!i in omogoËa, da spoznavamo star pravni obiËaj, ki je vsaj srednjeve!kega izvora. Volitve fantovskega æupana so nam omogoËile spoznavanje celotne volilne tehnike, ki izvira iz nekdanjih volitev va!kih æupanov.37 Metanje v vodo in postavljanje pod ko! z vse-mi drugimi atributi se nam s tega gledi!Ëa izkaæejo kot popolnoma resne sankcije za prestop pravil, ki so urejala æivljenje v soseski.”38 Na drugem mestu pa trdi naslednje: “Posebna skupnost znotraj vasi so bile fantovske (fantov!Ëine), o katerih pa imamo le zelo pozne vire (pisane iz prve polovice 19. stoletja, sicer pa ustno izroËilo). V marsi-Ëem so posnemale sosesko in njene organe, niso pa imele gospodarskih funkcij. Kljub temu pa niso bile samo !aljiva druæba, temveË imajo veË pravno zanimivih lastnosti. Fantovske so predvsem ohranile neke tradicije nekdanjih soseskih organov, ki jih sicer ne bi poznali. Veljala so v njih pravila za vedenje, tako da so med mladino v vasi same vzdræevale neko tradicijam ustrezajoËo disciplino. Tudi va!ki fantje so imeli svojega æupana, ne pa drugih voljenih funkcij.”39 Fantovske skupnosti dobijo skozi prizmo prava popolnoma novo dimenzijo in po-men. V slovenskem ljudskem izroËilu obstaja nekaj bistvenih priloænosti, kjer se je fantovska skupnost izkazovala v svojih raznolikih vlogah.Druæabno æivljenje na vasi je bilo v Ëasu, ko !e ni bilo televizije niti mobilnosti, skoraj izkljuËna skrb mladih, v prvi vrsti fantov. Kot bomo sproti videli, so imeli pri vsaki dejavnosti precej natanko doloËeno, vËasih pa popolnoma monopolno vlogo. Petje je bilo pri tem obiËajno glavna dejavnost. Kajti “za petje mora biti druæba, sam ne more! peti kot petelin!” je lep rek iz Zgornjega Tuhinja.Petje je lahko bilo podlaga za ‘pravno’ izjemo za sprejem v fantovsko skupnost. Tisti, ki !e ni dopolnil z obiËajem doloËenih let, je bil lahko izjemoma sprejet v fantovsko druæbo v primeru, Ëe je bil odliËen pevec, kar je moral prej dokazati. Zato so se petja uËili na skrivaj, prislu!kovali so starej!im vrstnikom ob veËerih in noËeh, se vadili na samem in celo v gozdu. Obstojajo poroËila, da je premoænej!i kmeËki sin dal hlapcu goldinar (za tisti Ëas velik denar), da bi ga uvedel v skrivnosti veËglasnega petja.40

37 Prim. Vilfan S., Zgodovina pravotvornosti in Slovenci, Ljubljana 1996, str. 138.sl.38 Vilfan S., Zgodovina pravotvornosti in Slovenci, Ljubljana 1996, str.471.39 Vilfan S., Zgodovina pravotvornosti in Slovenci, Ljubljana 1996, str. 232.40 Navaja Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 20. O obredu in pravilih volitve æupana fantovskih

skupnosti glej zanimiv podatek v: Vilfan S., Zgodovina pravotvornosti in Slovenci, Ljubljana 1996, str. 139.

64

Kraj zbiranja je bil veËinoma vedno isti in je bil v naprej toËno doloËen. Fantje so ga izbirali ne le glede na zvoËno ugodno lego, od koder se bo petje lepo razlegalo po vasi, ampak tudi z ozirom na druge kriterije. Lahko je bila to va!ka lipa ali kak!no drugo sadno drevo, kriæi!Ëe, posebna vzpetina na kraju vasi, napajali!Ëe ipd. Peli so nekje vso noË, zopet drugje le do doloËene ure. Vasovanje je bila posebna priloænost, kjer je pri!lo do izraza ne le fantovsko petje, ki je bilo redno najbolj vidni del obiËaja, ampak je bilo navzoËe pravo izvr!evanja sodne in kazenske oblasti v nekem kraju. “Po nenapisanem fantovskem pravu je bilo do-voljeno vasovati samo v domaËi vasi in !ele potem, ko je bil fant sprejet v dru!Ëino. »e so na vasi zasaËili negodnika ali tujca, so ga za kazen lahko vrgli v korito ... Kajpak se je fant rad junaËil pred dekletom, da se ne boji nikogar in marsikateri bojeviteæ je s peresom na klobuku (Ëe ga je zasukal) pokazal, da je pripravljen tudi na pretep.”41 Na to kaæe tale verz: “Smo fantje vasvali, se nismo niË bali.” Kazen pa nakazuje tale pesem: “Pri!li so gradovski pajbje, / vrgli so joj dveri dol, / pa so ljubga joj vlovili, / v mlako ga potegnoli.”42 Pesnik France Pre!eren je v svoji pesmi PonoËnjak slikovito ohranil spomin na isto izroËilo, ki se lahko konËa tudi zelo tragiËno. Izvr!itev kazni, ki so jo storili fantje na vasi, je v tej pesmi pripisana ! po ljudskem obiËaju ! hudiËu: “VeËkrat ga fajmo!ter svaril, / ga stra!il je s peklám. / Je bil skopán, pod ko! je bil / djan, obloæen s kamnjám. // Al samopa!, svarjenju gluh / razgraja po vaseh, / ostane stari potepuh, naklada greh na greh. ... Pri!la sta na mori!Ëa kraj, / tam satan æ njim vesel, / imel vso noË je direndaj, / dokler ni zvon zapel. // Leæalo truplo drugi dan / je na mori!Ëu znak; / tak konec vzel je razuzdan’ / pregre!ni ponoËnjak.” Na ta naËin so fantje nadzirali in s posegi dejansko izvr!evali pravo ‘genetsko’ kontrolo v doloËenem kraju. Tudi to kaæe na zelo star zakon, katerega sled se je ohranila samo v ‘fantovskem’ pravu.43 Ples so nekoË redno prirejali fantje. Kraj plesa je bil po starodavni navadi pod va!ko lipo, kasneje pa !e pod streho na t.i. podu kak!nega veËjega gospodarskega poslopja. Kraj plesa natanËno opi!e tudi Pre!eren v znameniti pesmi Povodni moæ: “Na starem so trgu, pod lipo zeleno / trobente in gosli, in cimbale pele, / plesale lepote ‘z Ljubljane so cele / v nedeljo popoldan z mladenËi vesele; / bila je kraljica njih Ur!ka brhká / ple-sáti ni dolgo nje volja bila.” Pesem je hkrati lep dokument o kazenskem pravu, ki so ga izvr!evale fantovske skupnosti, ki ga tukaj pooseblja povodni moæ, lahko pa tudi ‘zlo-dej’, kot je navedeno v prej omenjeni Pre!ernovi pesmi PonoËnjak, da “kdor hodil v vas bo k deklicam, / pri!el bo zlodju v pest”. Fantje so pravico do plesa prodajali in nihËe, ki je ni kupil, ni smel na plesi!Ëe. Na ta obiËaj spominja verz ljudske pesmi “plesal bi vsak hudiË, plaËal pa niË”. Za red je bil odgovoren veliki rajavec. Po stari !egi so morali na zaËetku plesi!Ëe prekriæati, podobno kot npr. hlebec kruha, preden so ga zaËeli rezati. Kr!itvi tega pravila se v ljudskem izroËilu pripisujejo razne nesreËe, ki so se zgodile na plesu ali neposredno ob njem, vkljuËno s fantovskim pretepom.

41 Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 51. O pozivu na pretep govori naslednja pesem: “Pa Ëe mate korajæo, / al krive peré / pa se gremo na trate, / al pa se koj tle.”

42 Po ©treklju II, 2168 navaja Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 57.43 Vilfan S., Zgodovina pravotvornosti in Slovenci, Ljubljana 1996, str. 233 in 468sl.

65

©ranganje neveste, kadar je ob poroki odhajala iz vasi, je zopet obiËaj, kjer so imeli fantje izkljuËno besedo. Petje je bilo obvezen sestavni del, toda vsebina pesmi ni bila obredno doloËena. Petje, vzeto samo v sebi, je izraæalo predvsem skupinsko pripadnost fantovski druæbi, ki je bila nosilec obreda. Pravica do !ranganja pa kaæe na obiËaj oz. zakon, ki je ‘nalagal’ fantom dolænost Ëuvanja neveste. ©ranga bi bila potem neke vrste odkupnina. Nekateri vidijo v !rangi !e druge pomene. Podobno vlogo je imela podoknica, s katero so se fantje pred poroko poslovili od neveste, le da so tokrat tudi pesmi bile priloænostno skrbno izbrane. V sklopu æenitovanj-skih obredov je bil na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem obiËaj, da so fantje pri!li med poroËno gostijo po tolar. Drugje so fantje pri!li po tolar ob kak!ni dru-gaËni priloænosti, po nekaterih obiËajih celo s pismom, kjer v !iroko zastavljenem argumentiranju (pogostoma tudi !aljive vsebine) zahtevajo odkupnino, ker so doslej oni nevesto Ëuvali. Tudi ob tej priliki so pesmi obvezni del obredja, vendar vsebinsko niso podrobneje doloËene, podobno kot ob !ranganju. Zanimivo je, da je bila med vsemi ‘uradnimi’ obredji ‘javno-pravnega znaËaja’, ki so povezana z æivljenjem va!ke skupnosti, predvsem poroka tisti trenutek, kjer so fantje kot orga-nizirana skupina izstopali v veË ozirih. Pri rojstvu/krstu, pri bedenjih ob umrlem, ob pogrebu ipd. so ostajali veË ali manj nerazpoznaven del celotne srenje. Naslednji prostor, kjer so se fantovske skupnosti organizirano pojavljale, so bili obiËaji, vezani na koledarsko leto. Na pustni torek ali na pepelnico so ponekod fantje s pesmijo ali s kak!nim obrednim dejanjem (privlekli ploh, pokrit ko! ipd. pred vrata) kaznovali tista dekleta v vasi, ki so ostala brez æenina zaradi izbirËno-sti ali drugih podobnih zadræanj. Da je to pomenilo sodbo in izvr!evanje kazni, ki naj sluæi za zgled in opozorilo, ni potrebno posebej razlagati. V isto smer kaæe ljudski rek: “Pepelnica, ostala si samica!”. Fantovska skupnost je zopet imela svoj trenutek na veliko soboto zveËer in na veliko noË zgodaj zjutraj, ko so druæno nastopili v samo njim pridræanem obredju znotraj vsesplo!nega velikonoËne-ga praznovanja. Pred cerkvijo so zapeli velikonoËno pesem, nato pa streljali z moænarji. Da se tukaj prepletata kr!Ëanska plast s predkr!Ëansko (slovensko sta-rosvetnostjo), ni potrebno posebej izpostavljati. Samostojna obravnava pa lahko odkrije zelo dragocene elemente. Jurijevanje (24. aprila), kot enega najveËjih slo-venskih ljudskih spomladanskih praznikov, so fantje obeleæili na razliËne naËine s svojo prisotnostjo. Najbolj raz!irjen je bil koledni!ki obhod s petjem. Nabirali so darove, s katerimi so naslednjo nedeljo priredili veselico skupaj z dekleti. Mesec maj je veljal skoraj splo!no po vsej Sloveniji za mesec fantov. Na Primorskem, zlasti na Træa!kem, je !e danes æiv spomin na majenice, ki so bile ene najveËjih prireditev v letu. Tudi tu so bili fantje nosilci vsega dogajanja. Mnogokje po Slo-veniji je bil praznik sv. Florjana dan (4. maja), ko so starej!i fantje sprejemali novince v svojo skupnost. To je bilo povezano s koledovanjem ali pa s kak!nimi drugimi krajevno doloËenimi navadami, Ëe sodelovanje pri kolednem obhodu ni zadostovalo. Tudi tu je bilo petje pomemben dejavnik. Koledovanje, povezano z raznimi obiËaji, je bilo zopet ob boæiËu in novem letu. Tudi takrat so bili fantje jedro dogajanja. Na Krasu so do prve svetovne vojne koledovali fantje tako, da so se razdelili v dva zbora in se tako pribliæali posameznim hi!am, kjer so zapeli v responsorialni obliki.

66

Æegnanja so bila nadaljna priloænost za obiËaje.44 Eden izmed najbolj izrazitih je !tehvanje, ki so ga prirejali v Ziljski dolini. Fantovsko prepevanje je bilo jedro dogaja-nja. Na tem mestu je pomenljivo, da se spomnimo na æe omenjeno obliko slovenskih plesnih pesmi, kar dokazuje vrednostno premoË petja nad in!trumentalno glasbo v slovenskem ljudskem izroËilu.

zakljuËek

Slovenija ! deæela prebivalcev pod Triglavom - ni vzniknila pred poldrugim dese-tletjem kakor goba po deæju. Tudi naËin, kako je leta 1991 skoraj brez vojskovanja izstopila iz tisoËletne dræavni!ke anonimnosti, ni nakljuËje. Veriga nacionalizmov in zavojevalnih kriz ! zelo krvavih ! v celem 19. in 20. stoletju, ki so prebivalce teh srednjeevropskih vrat teptaje vpletle v svoj vrtinec sovra!tva, je znova vzbudila v Slovencih silno in prastaro hrepenenje po ustvarjalnem miru, duhovni svobodi, pri-jateljski enakosti in dræavni samobitnosti. Tudi æelja, ki podaja roko soæitja (majhen narod ima to prednost, da je v to primoran) sosedom in Evropi, ni hipen nebesni utrinek, saj ima v izkustvu sobivanja ob boku raznolikih narodov tisoËletja utrjevane korenine. In tudi to ni vzniknilo Ëez noË, nekajkrat je v zgodovini celo sluæilo za zgled demokratiËne pogodbene dræavnosti drugim (Karel Veliki, S.E. Piccolomini, J. Bodin in T. Jefferson). Himna „Æive naj vsi narodi, ki hrepene doËakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!”, ki so si jo prebivalci pod Triglavom izbrali kot ideal soæitja v domovini, s sosedi in z narodi Evrope, ni od vËeraj in tudi ni nakljuËno izbrana. Tudi odsotnost obiËajnega opevanja oroæja ali lastne nacionalne vzvi!enosti nad drugimi v himni ni sluËajna. Odseva nosilne ideje, ki jih vsebuje slovensko ljudsko glasbeno izroËilo, v izostreni obliki pa fantovske skupnosti, ki so s pesmijo in nepisanimi pravili sebi in svojim so-rojakom (dekletom, star!em ter starim in mladim sova!Ëanom) obnavljali nepisana druæbena pravila etike, morale in vrednot. Prav fantovske skupnosti vsebujejo pre-mnogotero daleË nazaj segajoËo druæbeno prvino. Njihova pesem, kot smo videli, je tem prvinam ælahtna posoda. Slovensko glasbeno izroËilo zlasti pa fantovsko prepevanje je bilo tisoËletje in Ëez poleg jezika edini prostor ohranjevanja kulture med !irokimi mnoæicami Sloven-cev. V Ëisto doloËenem smislu pa je bilo prostor pravne identite Slovencev, ki vidijo v samobitnosti neodtujljivo dobrino. Da so bile spontane, toda organizirane fantov-ske skupnosti izrazito lokalnega znaËaja, je logiËna in naravna posledica njihovega ustroja, ki ni mogel seËi na !ir!a podroËja. Lokalna, deæelna in dræavna oblast je bila poldrugo tisoËletje v rokah tujcev. To lahko pojasni npr. izrazit Ëut za regionalno pri-padnost,45 ki dnevno politiko moËno bode v oËi. Misli Andreja Brvarja, ki v Ëlanku Nacionalna identiteta in kulturni policentrizem zagrenjeno toæi nad slovenskim regi-

44 Prim. Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 37. Glej tudi ob!irno obravnavo æegnanjskih ob-redij v: Kuret N. PrazniËno leto Slovencev, III., Celje 1970, str. 171-191.

45 Prim. Kumer Z., Pesem slovenske deæele, Maribor 1975, str. 54.

67

onalizmom, so poznavalcu slovenske identitete, ki jo izraæa ljudsko izroËilo na klen in jasen naËin, najbolj samoumevno dejstvo. Noben poznavalec izroËila, ki izvira iz noËi Ëasov slovenske zgodovine, ne bo takole neosnovano toæil: “Osnovni razlog za sloven-ski regionalizem je oËitno treba iskati v nerazviti, zoæeni, parcialni narodni zavesti. Ta zavest namreË ni sposobna ‘posvojiti’ niti entiËnega prostora Republike Slovenije, kaj !ele etniËna obmoËja v zamejstvu. Vsak izmed nas je, preprosto, najprej Prekmurec, Koro!ec, Primorec, Dolenjc, Gorenjc, ©tajerec in !ele nato Slovenec.”46 Vzroki sloven-skega regionalizma segajo, kot smo videli, daleË nazaj v zgodovino. To kar avtor vidi so le posledice. Zamenjati vzroke za posledice je huda metodolo!ka in raziskovalna napaka. Od dnevne politike ne moremo zahtevati preveË, da bi poglobljeno razumeli identiteto, znaËaj in kulturno globino svojega naroda, Ëeprav bi ji zelo koristilo. PriËa-kujemo pa lahko to od izobraæenega sloja, da razi!Ëe in pokaæe na nosilne stebre svoje kulture. Slovensko fantovsko petje vsebuje bogat zalogaj le teh prvin.

46 Andrej Brvar, Nacionalna identiteta in kulturni policentrizem, v: Glasnik slovenske matice 27!28 (2003/2004) 1!2, str. 45.

(Ivan Florjanc)meanings of the slovenian men’s singingpremises for searching the slovenian identity

SUMMARY

The Slovenian male singing at first sight appears to be merely a form of entertainment, while the closer look at individual layers of the general phenomenon – men’s singing and their com-munities, which can be either of musical or non-musical nature, reveals the multiplicity of variegated and valuable elements. They even display in a completely new light some original anthropological, philosophic and legal aspects of the Slovenian identity. It is interesting that the non-musical elements represent a valuable supplement of meaning in the opposite direc-tion – they explain several purely musical elements of the general Slovenian singing tradition which are contained in the boys’ singing in a more pure form. The men’s singing forms the comprehensive and probably the most genuine core of the entire Slovenian musical tradition. Both musical and non-musical elements of men’s singing are thus exceptionally interesting for all those who professionally deal with the Slovenian national identity.