Delovni zvezek za 6. razred osnovne πoleJurij SenegaËnik

10,20

€

ISBN 978-961-241-708-6

OVITEK-DZ - moja prva geografija 2:Layout 1 4/3/13 6:08 PM Page 1

REŠITVE VAJ

M O J A P R V A G E O G R A F I J A2 M O J A P R V A G E O G R A F I J A2

UVODVaja 1: Predmet geografijedoločanje smeri neba, načrti in zemljevidi, lega domačega kraja, skrb za okolje, naravne in družbe-ne značilnosti domače pokrajine, naravne enote Slovenije, pregled alpskih, obpanonskih, dinarsko-kraških in obpanonskih pokrajin, družinsko potovanje po eni od sosednjih držav itd. (možni so še številni drugi odgovori)

Vaja 2: Naravni in družbeni pojavilevo zgoraj: družbeni pojav, desno zgoraj: naravni pojav, levo spodaj: družbeni pojav, desno spodaj: naravni pojav

■■■UPODABLJANJE ZEMLJINEGA POVRŠJA IN ORIENTACIJA

Vaja 3: Uporaba številčnega merilaa) 30 kmb) 1 kmc) 14,5 km

Vaja 4: Uporaba grafičnega merila na avtokarti Slovenije15 km

Vaja 5: Uporaba grafičnega merila na vijugasti poti7,6 km

Vaja 6: Prikazovanje reliefa s plastnicamia) A – vznožje B – vrh C – sedlo Č – vrh D – vznožjeb) odsek Č – D

Vaja 7: Relativna višina in načrtovanje hoje v gorea) 550 mb) 1,5 ure

Vaja 8: Določanje nadmorskih višin ob pomoči plastnic270 m

Vaja 9: Določanje nadmorskih višin na izletniškem zemljevidu in opis pokrajineA – 300 mB – 400 mC – 320 mČ – 370 m

Celotna pokrajina je hribovita. Najvišje vzpetina sega nad 900 m visoko. Glavna dolina poteka naj-prej v smeri jugozahod – severovzhod od Obrežja pri Zidanem mostu do Gračnice, potem pa zavije

M O J A P R V A G E O G R A F I J A2

U V O D 3M O J A P R V A G E O G R A F I J A 3

proti severozahodu do Rimskih Toplic. Stranska dolina se razteza od Gračnice proti vzhodu. Železnica in glavna cesta potekata po glavni dolini, stranska cesta pa po stranski dolini od Gračnice proti vzhodu. Iz obeh dolin vodijo v okoliško hribovje slabše krajevne ceste. Večja naselja so v glavni dolini. Manjša naselja (vasi in zaselki) so tudi v višjih legah, predvsem na prisojnih pobočjih. Večji del pokrajine je prekrit z gozdom, še posebej strmejša pobočja. (Naveden je le eden od možnih opisov pokrajine.)

Vaja 10: Risanje panoramske risbeUčenec nariše panoramsko risbo v skladu z navodili.

Vaja 11: Uporaba kartografskih znakov in opis potia) 17,5 km b) 3,5 urec) Od vrha gremo po slemenski cesti najprej proti zahodu, vendar cesta potem počasi zavije proti

severozahodu. Do križišča z glavno cesto (dobro uro hoje) hodimo skozi gozd, pri čemer se naj-prej narahlo, potem pa bolj strmo spustimo do doline. Poldrugi kilometer pred glavno cesto hodimo že po dnu doline. Po glavni cesti krenemo desno. Na drugi strani ceste je na križišču odcep do lovske koče. Po kilometru hoje po glavni cesti le-ta zavije ostro desno. Za ovinkom je gozda konec, pot nadaljujemo čez travnik do reke. Malo pred mostom je na levi strani ceste kapelica. Kilometer za gozdom gre cesta še čez travnik, potem pa ponovno skozi gozd, kjer zavije v levo. Po približno treh kilometrih hoje skozi gozd zavije cesta v levo in nas čez travnik po dobrih dveh kilometrih pripelje do parkirišča pred kampom. Tik pred parkiriščem so na desni tri hiše. (Naveden je le eden od možnih opisov poti.)

Vaja 12: Iskanje izgubljenega zakladaZaklad je zakopan približno dva centimetra od cerkve v Koprivnem v smeri proti jugozahodu, na mestu, kjer se od glavne ceste odcepi kolovoz proti gozdu.

Vaja 13: Risanje preprostega zemljevida okolice šoleUčenec nariše preprost zemljevid okolice šole v skladu z navodili.

■■■VESOLJE IN PLANET ZEMLJAVaja 14: Nebesna telesa1, 5

Vaja 15: Naše OsončjeOd leve proti desni: Saturn, Venera, Merkur, Mars, Neptun, Zemlja, Uran, Jupiter

Vaja 16: Vesolje v križanki GLOBUS ZVEZDA TELESKOP REPATICA MERKUR OSONČJE ASTRONOMIJA VESOLJE LUNA

U V O D 3U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N E G A P O V R Š J A I N O R I E N T A C I J A 3

M O J A P R V A G E O G R A F I J A4 M O J A P R V A G E O G R A F I J A4

Vaja 17: Celine in oceania) 1 Amerika, 2 Afrika, 3 Evropa, 4 Azija, 5 Avstralija, 6 Antarktikab) Azija, Amerika, Afrika, Antarktika, Evropa, Avstralijac) A Tihi ocean, B Atlantski ocean, C Indijski oceanč) Tihi ocean, Atlantski ocean, Indijski oceand) Antarktika

Vaja 18: Življenje človeka ob morju, jezerih in rekahPravilni trditvi: 2, 5

Vaja 19: Pomen vode v IndijiDomačini uporabljajo vodo za namakanje polj, kuhanje, umivanje telesa in las, pranje perila in ob lek itd.

Vaja 20: Oblike površja v Slovenijizgoraj levo: dolina, zgoraj desno: hribovje, na sredini levo: nižina, na sredini desno: kotlina, spodaj levo: gričevje, spodaj desno: gorovje

Vaja 21: Kje so določene oblike površja5 Slovenske gorice, 1 Ljubljana, 3 svet ob Muri, 2 Julijske Alpe

Vaja 22: Oblike površja in gospodarske dejavnostia) nižinab) najboljšac) gričevječ) vinogradništvod) hribovjee) živinorejaf ) gorovjej) za turizem in rekreacijo

Vaja 23: Razčlenjenost celin in prevladujoče oblike površjaAmerikaa) Obale so najbolj razčlenjene na skrajnem jugu in na severu (zahodna, severna in severovzhodna

obala Kanade).b) Najvišja gorovja so vzdolž celotne zahodne obale Amerike, največja nižavja pa na sredini Severne

in Južne Amerike ob velikih rekah.

Evropaa) Obale so najbolj razčlenjene na jugu, severu in severozahodu celine.b) Najvišja gorovja so v južnem, največje nižine pa v vzhodnem delu celine.

Afrikaa) Obale niso nikjer posebej razčlenjene.b) Najvišja gorovja so v jugovzhodnem in vzhodnem delu celine, največja nižavja pa v osrednjem

in severnem delu celine.

Azijaa) Obale so najbolj razčlenjene v jugovzhodnem in vzhodnem delu celine.b) Najvišja gorovja so v južnem delu celine, največja nižavja pa ob velikih rekah v severnem, vzhod-

nem, južnem in jugozahodnem delu celine.

M O J A P R V A G E O G R A F I J A4 M O J A P R V A G E O G R A F I J A4

U V O D 5M O J A P R V A G E O G R A F I J A 5

Avstralijaa) Obale niso nikjer posebej razčlenjene.b) Najvišje gorovje je na vzhodu celine, največja nižavja pa v notranjosti jugovzhodnega dela

ce line.

■■■STOPINJSKA MREŽA, GIBANJE ZEMLJE IN TOPLOTNI PASOVI

Vaja 24: Orientacija na Zemljia) Učenec na skici s črnima puščicama označi severni in južni pol ter dopiše njuni imeni.b) Zemljina vrtilna osc) Učenec z rdečo barvo označi ekvator.č) Učenec z modro barvo vriše severni in južni tečajnikd) Učenec z zeleno barvo vriše severni in južni povratnik.e) Učenec s črno barvo označi začetni poldnevnik.f ) Učenec poišče presečišče začetnega poldnevnika z južnim povratnikom. Ta točka se nahaja v

Atlantskem oceanu.g) Učenec s svinčnikom rahlo osenči tisto polovico Zemlje, ki ima noč.i) Amerika

Vaja 25: Določanje geografske legeA a) Kraj A leži 12 stopinj severno od ekvatorja in 20 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.b) Kraj B leži 20 stopinj severno od ekvatorja in 10 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.c) Kraj C leži 20stopinj severno od ekvatorja in 17 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.č) Kraj Č leži 10 stopinj južno od ekvatorja in 16 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.d) Kraj D leži 12 stopinj južno od ekvatorja in 23 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.e) Kraj E leži 24 stopinj južno od ekvatorja in 24 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.f ) Kraj F leži 9 stopinj severno od ekvatorja in 9 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.

Bg) Kraj G leži 50 stopinj severno od ekvatorja in 60 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.h) Kraj H leži 60 stopinj severno od ekvatorja in 75 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.i) Kraj I leži 43 stopinj severno od ekvatorja in 80 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.j) Kraj J leži 38 stopinj severno od ekvatorja in 62 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.k) Kraj K leži 53 stopinj severno od ekvatorja in 88 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.l) Kraj L leži 68 stopinj severno od ekvatorja in 52 stopinj vzhodno od začetnega poldnevnika.

Cm) Kraj M leži 30 stopinj južno od ekvatorja in 50 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.n) Kraj N leži 37 stopinj južno od ekvatorja in 40 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.o) Kraj O leži 48 stopinj južno od ekvatorja in 63 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.p) Kraj P leži 19 stopinj južno od ekvatorja in 33 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.r) Kraj R leži 52 stopinj južno od ekvatorja in 38 stopinj zahodno od začetnega poldnevnika.

Vaja 26: Spremljanje vrtenja Zemlje na globusuljudje na ekvatorju

Vaja 27: Dan in nočkraj Lome na Aljaski (ZDA), otok Unimak v Aleutih, otočje Nassau v Polineziji

U V O D 5U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N E G A P O V R Š J A I N O R I E N T A C I J A 5

M O J A P R V A G E O G R A F I J A6 M O J A P R V A G E O G R A F I J A6

Vaja 28: Stopinjska mreža in gibanje Zemljeekvator – začetni vzporednikprestopno leto – 29. februarGreenwich – začetni poldnevnikpolarni dan – poletje na severni polobli

Vaja 29: Kroženje Zemlje okoli Soncaa) Položaj št. 1 21. junija severna polobla na severnem tečajniku poletje poletni Sončev obrat

b) Položaj št. 2 23. septembra na ekvatorju 12 ur jesen jesensko enakonočje

c) Položaj št. 3 21. december na južnem povratniku kraji, ki ležijo južno od južnega tečajnika zima zimski Sončev obrat

č) Položaj št. 4 21. marca na ekvatorju pomlad spomladansko enakonočje

Vaja 30: Učinek Sončevega sevanja na različnih delih Zemljinega površjaa) za zgornjo odprtinob) Osvetljena površina je v obliki kroga za spodnjo odprtino, v obliki elipse pa za zgornjo odprtino.

Vaja 31: Toplotni pasovijužni mrzli pasjužni zmerno topli pasvroči passeverni zmerno topli passeverni mrzli pas

Vaja 32: Klimogrami različnih krajev iz treh toplotnih pasovod leve proti desni: (severni) zmerno topli pas, tropski ali vroči pas, (severni) polarni ali mrzli pas

Vaja 33: Rastlinstvo v različnih toplotnih pasovihStran 24levo zgoraj: tropski deževni gozd, tropski pasdesno zgoraj: tundrsko rastlinstvo, polarni pasna sredini levo: puščavsko rastlinstvo, tropski pas

M O J A P R V A G E O G R A F I J A6 M O J A P R V A G E O G R A F I J A6

U V O D 7M O J A P R V A G E O G R A F I J A 7

na sredini desno: stepsko rastlinstvo, zmerno topli paslevo spodaj: listnati gozd, zmerno topli pasdesno spodaj: savansko rastlinstvo, tropski pas

Stran 25levo: iglasti gozd, zmerno topli pasdesno: sredozemsko rastlinstvo, zmerno topli pas

Vaja 34: Življenje v tropskem pasuvisoke; ekvatorja; južnemu; tropski deževni; nadstropjih; ovijalke; deževne; nizka; živali; primernej-ša; živinorejske; malo; nomadi; oaze.

Vaja 35: Življenje v zmerno toplem pasua) DAb) NE Kjer uspeva sredozemsko rastlinstvo, pade večina padavin pozimi. c) DAč) NE Listnati gozdovi so značilni predvsem za toplejše dele zmerno toplega pasu. d) DAe) DA

Vaja 36: Življenje Inuitov nekoč in daneslevo zgoraj: nekoč, desno zgoraj: danesna sredini levo: danes, na sredini desno: nekočspodaj levo: nekoč, spodaj desno: danes

U V O D 7U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N E G A P O V R Š J A I N O R I E N T A C I J A 7

Delovni zvezek za 6. razred osnovne πoleJurij SenegaËnik

10,20

€

ISBN 978-961-241-708-6

OVITEK-DZ - moja prva geografija 2:Layout 1 4/3/13 6:08 PM Page 1