Bilten Slovenske vojske 2002 - 4/ st. 2 - Slovenska vojska · Formalna in neformalna organizacijska...

November ISSN 1580-1993

Z N A N J E Z M A G U J E

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OBRAMBOGENERAL©TAB SLOVENSKE VOJSKE

2002 ‡ 4 / πt. 2

Preberi me!

Ce se s kazalcem dotaknete naslova »Bilten Slovenske vojske« se boste premaknili na stran 7, kjer je Vsebina. Ta opomba ne bo natisnjena. Ce vas moti kliknite "X" in jo zaprite!

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OBRAMBOGENERAL©TAB SLOVENSKE VOJSKE

November 2002 ‡ 4 / πt. 2ISSN 1580-1993UDK 355.5(497.4)(055)

IZDAJATELJ :Generalπtab Slovenske vojske

UREDNI©KI ODBOR:polkovnik Franci KnafliË polkovnik Mitja TeropπiË polkovnik Boπtjan Blaznik podpolkovnik Joæe Poje podpolkovnik Janko Sladnjak major Robert Petek majorka Danica Pepelnak kapitan korvete Leo Ban major Bogdan Avbar majorka Zdena ©abec majorka Andreja Andrejaπ podporoËnik Jaka Alieski πtabni vodnik Primoæ HabiË

Tanja MarkoviË

GLAVNI UREDNIK:brigadir Ladislav LipiË

ODGOVORNI UREDNIK:brigadir Bogdan Beltram

NAMESTNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA:podpolkovnik Evgen PrimoæiË

LEKTORIRANJE:Milena Sevπek PotoËnik

TEHNI»NI UREDNIK:Bojan Rotar, graf. inæ.

ORGANIZACIJA:podpolkovnik Evgen PrimoæiË

OBLIKOVANJE:Roman Kuhar, Gorenjski tisk

TISK:Delo tiskarna, d. d., Ljubljana 2002

flBrez odgovornosti do posledic dejanj in nedejanj vsak program propade.«

Kenneth BlanchardNorman V. Peale

VSEBINAstran

Analiza sploπnega dolgoroËnega programa razvoja

in opremljanja Slovenske vojske

Peter Papler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Vstop fenomenologije v zgodovino ‡

vpraπanje vstopa in prvi odgovori o bistvu

Karlo Nanut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi

Duπan Gorπe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

Vodenje projektov nabave in uvajanja oboroæitve in opreme

v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (MO RS)

in v Slovenski vojski (SV)

Milan Æurman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

RaËunalniπko podprt sistem podpore odloËanju

za optimiziranje logistiËnih poti

Simon KavËiË . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Problematika osrednjega vadiπËa Slovenske vojske Postojna

Urπa Brodnik in Marjana Trontelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

5

Preberi me!

Ce kliknete na Bilten Slovenske vojske se boste premaknili na Naslovnico, na vseh ostalih straneh se boste s klikom premaknili na Vsebino.

ANALIZA SPLO©NEGADOLGORO»NEGA

PROGRAMA RAZVOJA INOPREMLJANJA SLOVENSKE

VOJSKE

P O V Z E T E K

»lanek je avtorjev povzetek seminarske naloge v okvirumagistrskega πtudija, smer poslovodenja in organizacije naEkonomski fakulteti v Ljubljani, in sicer pri predmetu Strateπkoposlovodenje s poslovno igro, v marcu leta 2002, priprof. dr. Danijelu PuËku. Seminarska naloga in zagovor sta bilaocenjena pozitivno, brez vsebinskih pripomb. V primerjavis seminarsko nalogo je v sklepu Ëlanka izpuπËen del, ki na sploπnoobravnava akutno krizo vodenja in poslovanja v Slovenski vojskiter predlaga v okviru strategije krËenja strategijo zasuka oziromapreobrata kot reπitev situacije. Sama strategija zasuka ni vsebinaseminarske naloge. Ugotoviti velikost, moË in organizacijsko strukturo oboroæenih sil,formacijo, oboroæitev in opremo enot, model vodenjain poveljevanja ter naËine za izgradnjo oboroæenih sil ni ne lahkone enostavno. Tega dejansko ni mogoËe narediti brez kompleksnihin temeljitih analiz vseh faktorjev, ki pogojujejo in dolgoroËnodoloËajo oboroæene sile in njihovo infrastrukturo. Ko takπnihanaliz ni ali pa se aktivnost opravlja rutinsko in se konceptoboroæenih sil gradi na flad hoc« pogovorih v pisarnah in nerealnihæeljah, kompleksni problemi pa se reπujejo delno, od danes do jutri,je zelo verjetno, da bo nastala razlika med dejanskimi in ciljnimioboroæenimi silami. Dejansko so to flimprovizirane oboroæene

Peter Papler

7

sile« , ki so podvræene pogostim reorganizacijam z vseminegativnimi posledicami, ki izhajajo iz tega, tako v pogledu bojnepripravljenosti kot tudi pripravljenosti oboroæenih sil za vodenjeoboroæenega boja, kar pa je osnovni smisel in namen obstojaoboroæenih sil. Zagotovo je nujen celovit pristop, ki se zaËne pri izdelavi planskihpredpostavk skozi ocenjevanje okolja, analizo poslovanja teranalizo poslanstva SV, nadaljuje s celovito oceno SV in ima svojkonec z oblikovanjem strateπkih planskih ciljev, ki odgovarjajo navpraπanja, kakπna bo naslednja vojna, kako jo bomo vodili, kakobomo organizirali, oboroæili, popolnili in izurili oboroæene sile.Odgovori so v vojaπki doktrini ali nacionalni vojaπki strategiji,kakorkoli æe imenujemo ta dokument. »lanek obravnava oboroæene sile Republike Slovenijes predpostavko, da ni bistvene razlike med uËinki granat, bombin raket, ki so na oboroæene sile uporabljene v vojni,in flpapirnatimi naboji«, ki se uporabljajo v miru. Tako kotstrelivo, se tudi papirnati naboji razlikujejo po uËinku na cilj.Papirnati naboji, ki spadajo med strateπko strelivo, delujejo navojsko v celoti. Ukazi poveljnika Ëete delujejo na Ëeto, redko nabataljon ali viπje. Sploπni dolgoroËni naËrt razvoja in opremljanjadeluje na celoten obrambni sistem in dræavo. »e je papirnat nabojslabo izdelan in izstreljen, je veË πkode v lastnih oboroæenih silah,kot pri sovraæniku. NaËin formalnega procesa strateπkega naËrtovanja ponujasistematiËen in racionalen naËin strateπkega odloËanja. StrateπkinaËrt vojske je rezultat razvite strategije vojaπke organizacije, kitemelji na skrbni strateπki analizi organizacije in njenega okolja.Razlogi so lahko razliËni, obiËajno pa izhajajo iz æelje prilagoditise spremembam v okolju ali omejitvam razpoloæljivih virov.V Ëlanku analiziram slabosti strateπkega naËrta SV, ki so verjetnorezultat slabega poznavanja vojaπkih in poslovodnih znanosti prizaposlenih v SV, nepoznavanja strateπkega poslovodenja v SV terstrateπkega upravljanja v okolju SV. Z analizo in prikazom modela

ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE

8

strateπkega naËrtovanja bom skuπal izpostaviti pomanjkljivostiveljavnega strateπkega naËrta, da bodo prihodnji naËrtovalci,izdelovalci, predlagatelji strateπkih dokumentov in organi, kistrateπke dokumente sprejemajo, flizstreljevali boljπe papirnatenaboje«.

K L J U » N E B E S E D E

Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja SV, strateπki naËrt,strateπko poslovodenje, dræavni zbor, strateπki dokumenti, ministrstvoza obrambo, strateπko naËrtovanje, slovenska vojska, strateπka poslovnaenota.

A B S T R A C T

The article is the author's summar y of a seminar assignment as partof his master's-level study business and administration at theFaculty of Economics in Ljubljana, specifically for the courseStrategic Management with Business Game in March 2002 withDr Danijel PuËko. The seminar assignment and its defence werepositively assessed, without any substantial shortcomings. Incomparison to the seminar assignment, the article omits the portiondealing with the acute management and business crisis in theSlovenian Armed Forces in general and, as part of the downsizingstrategy, proposes a reorientation strategy as a solution to thesituation. The seminar assignment did not contain the reorientationstrategy itself.It is neither an easy nor a simple matter to ascertain the size, powerand organisational structure of the armed forces; the formation,armament and equipping of units; the leadership and commandmodel; and the methods for building up the armed forces. In fact,this cannot be done without complex and fundamental analyses ofall factors that provide conditions and long-term definitions for thearmed forces and their infrastructure. When there are no analyses of

Peter Papler

9

this sort, or when activity is carried out in a routine manner andthe concept of the armed forces is constructed on the basis of ad hocdiscussions in offices and wishes not based on facts, and whencomplex problems are resolved only in part, from one day to thenext, it is ver y likely that there will remain discrepancies betweenthe armed forces in reality and as planned. This is actually a caseof flimprovised armed forces«, liable to frequent reorganisation withall of its negative consequences, from the perspectives of bothmilitar y capability and the preparedness of the armed forces toengage in armed combat ‡ which is the basic reason for and purposeof the existence of the armed forces. A comprehensive approach is unquestionably necessar y, beginningwith the working out of planning assumptions through assessment ofthe environment, analysis of the operations and analysis of themission of the SAF, continuing with a comprehensive assessment ofthe SAF, and ending with the formation of strategic planning goalsthat provide a response to the questions of the nature of the nextwar, how we will conduct it, and how we will organise, arm, manand train the armed forces. The answers are inscribed in themilitar y doctrine or the national militar y strategy, however we titlethis document.The article treats the armed forces of the Republic of Slovenia fromthe assumption that there is no essential difference between the effectsof the grenades, bombs or missiles that are used against armedforces in warfare and the flpaper volleys« that are used inpeacetime. Just like ammunition, these paper volleys differ in theireffects on the target. Paper volleys, which are classed amongstrategic ammunition, operate on the armed forces as a whole. Theorders of a company commander have an effect on the company, andrarely on a battalion or higher. A general long-term plan fordeveloping and equipping has an effect on the entire defence systemand the state as a whole. If a paper volley is poorly worked out andlaunched, it results in greater damage to one's own armed forcesthan to the enemy.


1 0

The manner of the formal process of strategic planning offers asystematic and rational manner of strategic decision-making. Astrategic plan for the armed forces is the result of a developedstrategic militar y organisation, which is based on a careful strategicanalysis of the organisation and its environment. Its grounds mayvar y, but generally it proceeds from the wish to adapt to changes inthe environment or limitations in available resources.In the article, I analyse the weaknesses of the strategic plan of theSAF, which likely result from a poor awareness of militar y andmanagerial knowledge among the employees of the SAF, and alsofrom a lack of knowledge of strategic management in the SAF aswell as strategic administration in the SAF environment. Throughan analysis and by presenting a strategic planning model, I will tr yto lay out the deficiencies in the current strategic plan so that futureplanners, shapers and proposers of strategic documents, and thebodies that adopt strategic documents, fllaunch better papervolleys«.

K E Y W O R D S

General long-term programme for developing and equipping the SAF,strategic plan, strategic management, National Assembly, strategicdocuments, Ministry of Defence, strategic planning, Slovenian ArmedForces, strategic business unit

OBOROÆENE SILE SLOVENSKEGA NARODA

Slovenska vojaπka tradicija sega vse do Karantanije, prve slovenske dræave, ki

je nastala v 7. stoletju. V ljudskem izroËilu se je posebej ohranil spomin na boje

s Turki, ki so se vrstili od konca 14. stoletja do velike zmage nad Turki pri

Sisku leta 1593. Najbogatejπe pa je izroËilo o velikih kmeËkih uporih na

Slovenskem, ki so imeli za narod tudi prebujevalni znaËaj in pomen.

V vojski avstro-ogrske monarhije so bili slovenski vojaki in polki znani in

cenjeni kot zelo dobri. Iz njih je leta 1918 nastala prva slovenska vojska

Peter Papler

1 1

v sodobni zgodovini Slovencev. ©tela je pribliæno 12 000 moæ in je pod

vodstvom generala Rudolfa Maistra v bojih za severno mejo ohranila Maribor

z zaledjem ter vzhodno Koroπko.

Leta 1919 je bila slovenska vojska ukinjena, nadomestila jo je jugoslovanska

vojska. V letih okupacije od 1941 do 1945 je nastala skoraj povsem samostojna

slovenska partizanska vojska. Avgusta 1944 je πtela 21 700 pripadnikov in je

bila organizirana v dveh korpusih ter eni operativni coni. S koncem vojne je bilatudi ta ukinjena.

Napad dræav Ëlanic Varπavskega pakta na »eπkoslovaπko leta 1968 je bil razlog

za ustanovitev teritorialnih obramb republik in pokrajin.

Glavni πtab za sploπni ljudski odpor je bil v Sloveniji ustanovljen 20. novembra

1968. V organizaciji oboroæenih sil je imela TO vlogo pomoænih sil

Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Poveljevalni jezik je bil slovenski.

Pripadniki TO so se poËutili kot slovenski vojaki in enako jih je sprejemalo

prebivalstvo.

Poveljstvo slovenske TO je skuπalo svoje enote oboroæiti bolje, kot se je to

skladalo z naËrti JLA. Zato je bilo vodstvo odstavljeno, armada pa si je zaËela

vedno bolj podrejati πtabe in enote.1

Slovenska vojska je nastala kot organizacija iz enot manevrske strukture kot

neformalne organizacije, ki se je razvila v okviru formalnih organizacij

teritorialne obrambe in slovenske policije. Formalna in neformalna

organizacijska struktura sta bili po uspeπni in uËinkoviti osamosvojitveni vojni

zdruæeni v slovensko vojsko in slovensko policijo.

Po odhodu JLA je slovenska TO prevzela vlogo stalne armade. Do

preimenovanja tega kriæanca v bolj primerno Slovensko vojsko je priπlo januarja

1995. Tedaj so dokonËno oblikovali sedanje slovenske vojaπke simbole ‡

zastavo, uniforme, odlikovanja in seveda vojaπko izrazoslovje s povelji in

drugimi izrazi vred. S pribliæno 9000 pripadniki mirnodobne sestave je danaπnja

SV nekajkrat manjπa in bistveno πibkeje oboroæena od seπtevka nekdanje JLA

in TO leta 1990 na ozemlju Slovenije. Ne glede na svojo skromno velikost in

bojno moË pa πteje SV danes neverjetno πtevilo polkovnikov, brigadirjev in celo

generalov. Zgodovinsko je postala SV prva redna armada samostojne slovenske

dræave.2


1 2

1 http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.2 Anton Bebler: Zakaj je vojna ostala na uzdah: Sobotna priloga Dela, 22.december 2001, str. 9.

SV je bila postavljena v vlogo slovenskih oboroæenih sil ne glede na njene

sposobnosti in zgodovinski razvoj. Oboroæene sile slovenske dræave nikoli

v vsej svoji zgodovini niso znale strateπko naËrtovati. Kot bomo videli, tega tudi

danes v samostojni Sloveniji ne znajo. Dejstvo pa je, da smo vedno, ko smo

izgubili svoje oboroæene sile, izgubili tudi samostojno dræavo. Slovensko

politiËno vodstvo je zgodovinsko gledano izbralo za slovenske oboroæene sile

strategijo likvidacije, kar pomeni enostavno ukinitev oboroæenih sil, kot se nam

je to zgodilo leta 1919 in 1945. Dræava pa se je vkljuËila v zvezo dræav.

Se bo zgodovina ponovila πe tretjiË?

Strateπki naËrtDokumenti, pomembni za obrambno naËrtovanje, so: Resolucija o strategiji

nacionalne varnosti RS (Ur. l. RS, πt. 56/2001), Obrambna strategija RS, Vojaπka

doktrina, SDPROSV in ostali dokumenti, ki pa za obravnavo problema niso

pomembni. »e analiziramo spletno stran MO RS, kjer navajajo, da so podlaga

za obrambno naËrtovanje usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe ter

SDPROSV, lahko pridemo do sklepa, da verjetno ni uveljavljenega enotnega

modela procesa strateπkega naËrtovanja v MO RS in hkrati ni opredeljenega

celotnega pristopa v napisani metodologiji ali priroËniku za izvajanje

strateπkega naËrtovanja v slovenskih oboroæenih silah.

Na spletnih straneh MO RS lahko preberemo, da so podlaga za obrambno

naËrtovanje usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe ter sploπni

dolgoroËni programi razvoja in opremljanja SV, ki jih doloËa Dræavni zbor

Republike Slovenije. Pred razpravo v parlamentu predloge obravnava odbor za

obrambo dræavnega zbora. DolgoroËne programe razvoja in opremljanja SV ter

letne naËrte predlaga minister za obrambo Vladi Republike Slovenije.

Generalπtab SV pa v sodelovanju s pristojnimi organizacijskimi enotami

Ministrstva za obrambo pripravlja predloge dolgoroËnih in letnih naËrtov

razvoja in opremljanja SV.

Skladno s pristojnostmi, doloËenimi z Zakonom o obrambi (Uradni list RS,

πt. 82-2980/94), je minister za obrambo edini nosilec naËrtovanja obrambnega

sistema in je odgovoren za izdelavo celovitih naËrtov razvoja obrambnega

sistema. Skladno z metodologijo naËrtovanja v Ministrstvu za obrambo

obstajajo tri naËrtovalna obdobja: dolgoroËno (10 let in veË), srednjeroËno

(5 let) in letno (proraËunsko).

Peter Papler

1 3

Za naËrtovanje sil je odgovoren generalπtab SV, ki izdeluje dolgoroËne

in srednjeroËne naËrte razvoja SV. DolgoroËni naËrt se izdela za obdobje, daljπe

od deset let. Z njim se naËrtujejo dolgoroËne podlage organizacije oboroæenih

sil, sistem poveljevanja in kontrole, oprema in oboroæitev, kadri, logistiËna

oskrba ter stroπki. DolgoroËne naËrte sprejema Vlada Republike Slovenije.

SrednjeroËni naËrti se izdelujejo po programih razvoja za obdobje πestih let ter

predstavljajo neposredno izhodiπËe za kratkoroËno (proraËunsko) naËrtovanje.

SrednjeroËne naËrte sprejema minister za obrambo.3

Bralcu nekaj zmede povzroËi æe samo ime program. Programi obiËajno na

doloËen naËin strukturirajo aktivnosti, ki naj bi vodile do æelenih rezultatov.4

Program bi bilo treba razumeti kot opredelitev aktivnosti ali korakov,

potrebnih, Ëe hoËemo doseËi plan, ki strategijo akcijsko usmerja. Aktivnosti je

treba opremiti πe z roki in izvajalci. OËitno sta pojma program in naËrt v naπem

primeru neustrezno razumljena.

Oglejmo si πe, kakπen pomen ima v SDPRSV beseda dolgoroËen. Planski

horizont iπËemo predvsem v mejah, ki jih postavljata πe dopustna stopnja

nenatanËnosti pri predvidevanju in Ëas vezave sredstev v nefleksibilnih oblikah.5

»e vzamemo za osnovo, da je srednjeroËno plansko obdobje med dobo plaËila

naloæbe in dobo, ko so kapacitete nespremenjene. To za vojaπko podroËje


1 4

3 http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.4 PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 330.5 PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 108.

Tabela 1: Strateπki dokumenti na obrambnem podroËju

Zap.πt.

Dokument »asovni horizont

Predlagatelj Podpisnik

1 Strategija nacionalne varnosti 10‡17 let Predsednik vlade RS Predsednik Dræavnega zbora zbora RS

2 Obrambna strategija RS 10‡17 let Minister za obrambo Predsednik Dræavnega zbora RS

3 Vojaπka doktrina 10 let NaËelnik G© SV Predsednik Vlade RS

4 SDPROSV 6‡8 let Minister za obrambo Predsednik Dræavnega zbora RS

5 SrednjeroËni naËrt razvoja SV 4‡5 let NaËelnik G© SV Minister za obrambo

6 Letni plan dela SV 1 leto NaËelnik G© SV Minister za obrambo

Vir: Lastna analiza

pomeni od 6 do 10 let. »e je zgornja meja ekonomska æivljenjska doba naloæbe

za dolgoroËno plansko obdobje, to za oboroæene sile pomeni od 10 do 17 let.

»e primerjamo obdobje 2002-2007, na katerega se nanaπa SDPROSV, potem

vidimo, da naj bi to dejansko bil srednjeroËni naËrt razvoja SV. Iz navedenega

besedila lahko sklepamo, da ne loËimo pojmov strateπko naËrtovanje in

naËrtovanje.

Ker je strateπki naËrt rezultat procesa strateπkega naËrtovanja, bom za

analizo SDPROSV uporabil opis Brysonovega modela6, ki ga je avtor razvil za

javne in nedobiËkonosne organizacije. Za analizo celovitosti strateπkega naËrta

bom uporabil moæno zasnovo strateπkega plana podjetja.7 Pri analizi vsebin

bom vsebine SDROSV prilagodil zaporedju toËk v moæni zasnovi strateπkega

naËrta.

PovzetekPovzetek strateπkega naËrta je mogoËe razbrati v uvodu, sklepu in v toËki 2.3

IzhodiπËa za nadaljnje preoblikovanje, razvoj in opremljanje SV. V uvodu je

opredeljeno, da SDPROSV doloËa temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj SV

ter za njeno kadrovsko popolnjevanje in opremljanje v obdobju 2002-2007.

Usmeritve sem strnil v naslednje ugotovitve:

1. Cilj programa je oblikovanje sodobne, uËinkovite in racionalne vojaπke

organizacije. Program razvoja SV mora doloËiti usmeritve preoblikovanja

do leta 2007 za spreminjanje zakonskih, dolgoroËnih razvojnih in

doktrinarnih dokumentov ter omogoËiti naËrtovanje spremenjene

organizacijske strukture SV. S programom za obdobje do leta 2007 je treba

obrambno naËrtovanje v Republiki Sloveniji uskladiti s sistemom

obrambnega naËrtovanja v Natu.

2. Strateπka cilja Republike Slovenije na obrambnem podroËju sta Ëlanstvo

v Natu in sodelovanje v skupni evropski varnostni in obrambni politiki.

3. Bistvo nadaljnjega preoblikovanja SV je, da se bo vojna sestava zmanjπala

na najveË 26.000 pripadnikov. PoveËati bo treba sile za posredovanje

(poklicna sestava), razviti glavne in dopolnilne sile.

4. Republika Slovenija je v procesu pribliæevanja in vkljuËevanja v zvezo Nato

z akcijskim naËrtom za Ëlanstvo v Natu in v procesu naËrtovanja sprejela

52 partnerskih ciljev. Ti cilji doloËajo osnovne naloge in aktivnosti, ki jih

Peter Papler

1 5

6 PuËko Danijel: O strateπkem managementu v zdravstvenem zavodu, Organizacija: Kranj: FOV, 1995, str. 27.7 PuËko Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 316.

mora dræava uresniËiti do vkljuËno leta 2006. Razvoj je treba usmeriti tako,

da bo dræava sposobna zavarovati svojo varnost tudi z vojaπko obrambo, ne

glede na to, ali bo povabljena v Nato.

5. S preoblikovanjem SV bo v razvoju treba zagotoviti prehod od koliËine h

kakovosti.

6. Republika Slovenija bo tudi v naslednjem srednjeroËnem obdobju ohranila

naborni sistem in na njem temeljeËe popolnjevanje vojske ter hkrati uvajala

potrebne novosti pri popolnjevanju s poklicnimi pripadniki.

7. V sklepu je navedeno, da se mora z naËrtovanimi spremembami zakljuËiti

preoblikovanje SV v majhno, uËinkovito in racionalno vojsko, sposobno

zagotavljati obrambo dræave, hkrati pa mora omogoËiti Ëlanstvo in aktivno

sodelovanje v Natu in evropski varnostni ter obrambni politiki. Slovenska

vojska se bo razvijala v vojsko, prepoznavno in povezljivo z drugimi

zahodnoevropskimi vojskami.

V nadaljevanju dokumenta je doloËeno, da so temeljne osnove in cilji

preoblikovanja SV:

‡ vojska se mora organizirati in razviti za vojaπko obrambo dræave in

verodostojno partnerstvo v zavezniπtvu;

‡ vojska bo enotna, brez zvrsti, temeljila bo na rodovski zasnovi;

‡ struktura vojske mora biti primerljiva s strukturo kopenskih vojsk razvitih

industrijskih dræav;

‡ vojaπke enote se oblikujejo najveË do brigadne ravni;

‡ teæiπËe mora biti na razvoju, opremljanju in popolnjevanju sil za

posredovanje;

‡ pripravljenost je treba izboljπati z organizacijskimi in strukturnimi

spremembami ter spremembami naËina delovanja;

‡ krepiti je treba mirnodobni del vojske za delovanje v miru in kriznih

razmerah v πirπem strateπkem oziroma regionalnem okolju;

‡ obseg vojne sestave je treba zmanjπati glede na spremenjeno ogroæenost

in dejanske kadrovske in materialne zmoænosti za oblikovanje enot;

‡ struktura osebja se mora izboljπati s postopnim kadrovskim

prestrukturiranjem;

‡ posodobiti je treba sistem poveljevanja in kontrole ter dopolniti razmejitev

pristojnosti med strateπko in operativno ravnijo poveljevanja in kontrole;

‡ posodobiti je treba sistem vojaπke logistike.


1 6

V povzetku bi bilo treba navesti bistvene ugotovitve iz analize okolja,

poslovanja in sedanjega poslanstva ter vizije. V drugem delu naj bodo povzeti

bistveni cilji in strategije za njihovo doseganje.

Ugotovitve iz analize okolja in poslovanja v naËrtu ni mogoËe najti. Poslanstvo

SV oziroma nekaj temu podobnega pa sem poskuπal najti na spletnih straneh

MO. Osnovni namen SV je odvraËanje morebitnega sovraænikovega napada na

Republiko Slovenijo ter obramba dræave v primeru napada. Poleg tega

Slovenska vojska s svojim delovanjem v Sloveniji in tujini prispeva k varnosti

in stabilnosti regije.8

V poslanstvu ni doloËenih samostojnih enot, strategije za doseganje ciljev, prav

tako ni vrednot in norm obnaπanja, a je vseeno bolje kot v analiziranem

dokumentu, kjer o poslanstvu ni nobene besede.

Severnoatlantski sporazum9 je zelo preprost dokument, sestavljen v duhu

Ustanovne listine Zdruæenih narodov, iz katere Ërpa svojo legitimnost.

S sporazumom se dræave Ëlanice zavezujejo, da bodo posamiËno in skupaj

vzdræevale in razvijale svoje obrambne sposobnosti in ustvarile temelje za

kolektivno obrambo. 5. Ëlen doloËa, da oboroæen napad na eno ali veË Ëlanic Nata

pomeni napad na vse. Povzetek iz severnoatlantskega sporazuma jasno doloËa, da

je vzdræevanje obrambne sposobnosti sinteza samostojne in skupne izgradnje

oboroæenih sil. V primeru napada na katerokoli Ëlanico bo potreben ustrezen

odgovor z uporabo oboroæene sile, torej napadnim ali obrambnim delovanjem

enot SV. Dimenzioniranje SV je kompromis zahtev Nata in varnosti dræave.

SV prispeva v zavezniπtvo po SDPRSV samo enote za sodelovanje v operacijah

za vzdræevanje miru in v humanitarnih operacijah, torej samo v dveh vrstah

mirovnih operacij (uporaba lahke oboroæitve, sklenjen dogovor s

konfrontiranimi stranmi). SV bi morala zagotavljati tudi enote za izvajanje

operacij vsiljevanja miru (klasiËen oboroæen boj z uporabo teæke oboroæitve,

kot so tanki in topovi, in brez dogovora med sprtimi stranmi) in podporo

diplomatskim prizadevanjem, kar sta drugi dve vrsti mirovnih operacij. Svoje

oboroæene sile moramo graditi dvosmerno, in sicer za lastno obrambo ter za

sodelovanje pri skupni obrambi v okviru zavezniπtva. SDPRSV ni skladen

s severnoatlantskim sporazumom, ker ne naËrtuje izvajanja zahtevane vrste

storitev (operacij za vsiljevanje miru ter podporo diplomatskim prizadevanjem)

in oblikovanja ustreznih oboroæenih sil.

Peter Papler

1 7

8 http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.9 http://www.mo-rs.si/mors/tipicnanato.htm.

Uvod ‡ analiza poslovanja

Analiza poslovanja je opisana v poglavju Temeljne znaËilnosti dosedanjega

razvoja SV. Povzemam naslednje sploπne ugotovitve:

‡ SV sestavljajo sile za posredovanje, glavne in prostorske sile;

‡ predvidene bojne zmoænosti odstopajo od mogoËih;

‡ bojna sposobnost in pripravljenost mirnodobne sestave SV omogoËata

omejeno reagiranje v miru (angaæiranje v bojnih nalogah, pri zaπËiti in

reπevanju ter v mednarodnem vojaπkem sodelovanju);

‡ SV ohranja in vzdræuje preobseæno infrastrukturo;

‡ SV je na podroËju mednarodne povezljivosti pridobila pomembne

izkuπnje;

‡ mirnodobne kadrovske in materialne zmogljivosti SV so razdrobljene

in razporejene v πtevilne mirnodobne enote in razvojna jedra, kar negativno

vpliva na pripravljenost;

‡ razmerje med stalno in rezervno sestavo SV je 1 : 10, kar kaæe na

poudarjanje pomena rezervne sestave. Razmerje med Ëastniki

in podËastniki stalne sestave je 1:1,4, med podËastniki in vojaki stalne

sestave pa 1 : 0,5, kar je neustrezno in ni primerljivo s sodobnimi

vojaπkimi organizacijami;

‡ razpoloæljiva naborna populacija, uveljavljanje ugovora vesti vojaπki

dolænosti ter zdravstveno stanje nabornikov zahtevajo tudi spremembe

sistema usposabljanja vojakov na sluæenju vojaπkega roka ter iskanje

moænosti za ustreznejπe popolnjevanje SV.

Program veliko pove o kadrih, ki jih ima na razpolago, manj pa o obstojeËi

strategiji, ki jo uresniËuje. Ugotovitve iz analize poslovanja oboroæenih sil so

kvalitativne in zelo sploπne. Ker ni navedenih kvantitativnih pokazateljev

poslovanja oboroæenih sil, je poslovanje nemogoËe oceniti. ©e teæje je

postavljati cilje, katerih rezultate bi lahko merili. Oceni uspeπnosti poslovanja

in trendom pri poslovanju je treba posvetiti veliko pozornost, ker pa je na ta

naËin odgovornost za rezultate manj jasna ali pa se spreminja, verjetno takπno

stanje ustreza poslovodstvu.

Ocenjevanje uspeπnosti je treba nasloniti na analize meril deleænikov.

Deleæniki so pri podjetjih obiËajno lastniki, zaposleni in kupci, v oboroæenih

silah pa so to vsekakor dræava, davkoplaËevalci in zaposleni v SV. Najti je treba

doloËene kazalce, jih kvantificirati za zadnjih nekaj let in ugotavljati gibanja

v uspeπnosti oboroæenih sil.


1 8

Poznamo tri stopnje pri postavljanju strateπkih planskih ciljev:

‡ opredelitev poslanstva,

‡ izbira kazalcev za strateπke cilje,

‡ pripisovanje koliËinskih vrednosti izbranim kazalcem.

»e vzamemo za predpostavko, da je najpomembnejπi cilj poslovanja SV

zagotavljanje Ëim veËje stopnje pripravljenosti za bojevanje (bojne

pripravljenosti), lahko v literaturi najdemo naslednje kazalce10:

‡ vodenje,

‡ nebojna podpora,

‡ usposobljenost,

‡ delovanje C4I,

‡ morala.

Druga strategija je Ëlanstvo v Natu. Poglejmo si kriterije te organizacije za

Ëlanstvo, ki jih najdemo na spletnih straneh MO RS in jih lahko vzamemo kot

kriterije deleænika za ocenjevanje uspeπnosti. Od dræav kandidatk se priËakuje,

da bodo izpolnile zahtevane cilje na politiËnem in gospodarskem podroËju.

Obrambne in vojaπke zadeve se osredinjajo na:

‡ zmoænost dræave, da prispeva h kolektivni obrambi in novim nalogam

zavezniπtva;

‡ vsaka dræava kandidatka zagotovi za obrambo zadostna sredstva.

»e zahteve prevedemo v merljive spremenljivke, to pomeni ustrezne enote

oboroæenih sil za izvajanje kolektivne obrambe in ustrezen odstotek BDP,

namenjenega za vzdræevanje oboræenih sil in lastnega obrambnega sistema.

Opredelitev strateπkih poslovnih enot (SPE) in njihovih strateπkih poslovnih podroËij (SPP)SV bodo sestavljale sile za posredovanje (reakcijske sile), glavne sile ter

dopolnilne sile, s katerimi bo poslovodilo Poveljstvo sil. Generalπtabu bodo od

leta 2004 neposredno podrejeni Poveljstvo sil, Center vojaπkih πol, Vojaπka

zdravstvena sluæba in Verifikacijski center. V besedilu lahko zasledimo nekaj,

kar naj bi bilo poslanstvo in to za tri SPP SV. Generalπtab s podrejenimi

poveljstvi pa po dokumentu ni v sestavi SV. V SDPROSV so naËrtovane naloge

SV opredeljene za tri stanja politiËnega okolja, in sicer mir, krizne razmere

v πirπem strateπkem oziroma regionalnem okolju ter v primeru obrambe dræave.

Peter Papler

1 9

10 J. F. Dunningan: Kako voditi rat, VojnoizdavaËki i novinski centar, Beograd 1993, str.297.

Vojaπko izobraæevanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev ter izvajanje

verifikacijskih postopkov pri nadzoru oboroæitve niso opredeljeni kot SPP SV.

Imamo pa organizacijske enote. Iz besedila s pozornim branjem lahko

sklepamo, da je SV strateπka poslovna enota Generalπtaba. »e predpostavimo,

da je vodstvo na tak naËin opredelilo strateπka poslovna podroËja in strateπke

poslovne enote, lahko ugotovimo, da v SV ne poznamo teh pojmov.

SPP predstavlja skupino storitev v okviru organizacije, ki ima znaËilnost

relativno neodvisne poslovne dejavnosti, z jasno opredeljenim sklopom

konkurentov in lastnostjo, ki omogoËa ugotavljati poslovni uspeh.11

Za strateπko poslovno enoto pa so znaËilne tri stvari:

‡ predstavlja eno samo dejavnost ali zbirko sorodnih dejavnosti, ki jih lahko

naËrtujemo loËeno od drugih v podjetju,

‡ ima svoje lastne tekmece,

‡ ima poslovodjo, ki je odgovoren za strateπko naËrtovanje in uresniËevanje

ciljev, nadzoruje veËino dejavnikov, ki vplivajo na doseganje ciljev.

SV nima organiziranih strateπkih poslovnih enot, utemeljenih na naπtetih

znaËilnostih. Organizacijska struktura SV je funkcijska. Zato tudi ne loËujemo

posameznih dejavnosti, poslediËno pa ne izvajamo strateπkega naËrtovanja, tako

ne za korporacijo (SV) in ne za posamezne dejavnosti. Ker ni odgovornih za

posamezno dejavnost, ni merjenja uspeπnosti poslovodij in ustreznih pozitivnih

ali negativnih kompenzacij. Zaradi nepreglednosti organizacije, naËrtovanja

in odgovornosti ni ustreznega finanËnega naËrtovanja, sistem je izredno

nepregleden, dræava kot lastnik SV pa nima vpogleda v dejansko stanje

v organizaciji. V tabeli 2 navajam moæne dejavnosti SV in SPE.

Poslanstvo in cilji SPEV dokumentu lahko preberemo, da bo temeljni namen SV tudi v prihodnje

odvraËanje vojaπkih groæenj, vojaπka obramba dræave v primeru napada,

izvajanje obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila

Republika Slovenija, ter sodelovanje pri zaπËiti, reπevanju in pomoËi ob

naravnih in drugih nesreËah, skladno z njeno organizacijo ter zmogljivostmi.

Temeljni namen oblikovanja sil za posredovanje je zagotovitev pripravljenih sil

za zaπËito ali podporo nacionalnim interesom v miru in kriznih razmerah

v strateπkem oziroma regionalnem okolju ter nudenje pomoËi ob naravnih


2 0

11 PuËko Danijel: Strateπko uporavljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 147.

in drugih nesreËah. Glavne sile SV bodo sestavljene iz dveh brigad, enot

letalstva in zraËne obrambe ter enot za podporo. Dopolnilne sile bodo

sestavljene iz enot, teritorialnih logistiËnih elementov ter dopolnilnih centrov.

Za izvajanje nalog vojaπke teritorialne logistiËne podpore v miru in vojni bodo

organizirane logistiËne enote vojaπnic, delavnice in skladiπËa, vadiπËa in streliπËa

ter drugi elementi. Dopolnilni centri, ki se bodo razvili iz uËnih enot, bodo

v miru in Ëe bo treba v vojnem Ëasu pripravljali ter usposabljali kadre za

popolnitev enot SV. Prihodnji vojaπki πolski sistem bo zagotavljal osnovno,

dopolnilno ter dodatno izobraæevanje in usposabljanje podËastnikov in Ëastnikov

SV, ki bo potekalo v domaËih izobraæevalnih civilnih institucijah oziroma

v sodelovanju Centra vojaπkih πol in enot SV z njimi. Vojaπko izobraæevanje

in usposabljanje podËastnikov, kandidatov za Ëastnike in Ëastnikov stalne

sestave bo organizirano z vojaπkimi moduli v programih viπjih in visokih

strokovnih πol ter na fakultetah oziroma kot podiplomski πtudij.

Pri oblikovanju poslanstva gre za oblikovanje sorazmerno trajnih namenov

oboroæenih sil. Poslanstvo naj bi se nanaπalo na poslovno podroËje, s Ëim se

bomo ukvarjali, kakπna bo πirina dejavnosti in na katerem trgu bomo delovali,

kateri so osnovni smotri organizacije in kako bomo dosegli svoj konkurenËni

poloæaj. Koliko in katere sorazmerno samostojne enote bo moË razvijati ter

Peter Papler

2 1

Tabela 2: Pregled moænih dejavnosti in SPE SV

Dejavnost SPE Konkurenca

Zagotavljanje varnosti Bataljon vojaπke policije Slovenska policija

Sodelovanje v mirovnih operacijah Lahka pehotna brigada Oboroæene sile drugih dræav

Zagotavljanje bojne pripravljenosti Pehotna divizija (poveljstvo sil) Bojne enote nasprotnika (v vojni)

Oskrba in vzdræevanje LogistiËna baza Gospodarske druæbe

Izobraæevanje zaposlenih Center vojaπkih πol Univerzi

Vzpostavljanje komunikacij Bataljon za zveze in EB Gospodarske druæbe

Nadzor ZP in obramba ZP OPP VLZO Agencija ‡ Ministrstvo za promet

Opravljanje zdravstvenih storitev Vojaπka zdravstvena sluæba Javni zdravstvni zavodi

Vir: Lastna analiza.

kakπne temeljne odnose bomo gojili s svojimi udeleæenci. Navedemo tudi

filozofijo organizacije, vrednote, prepriËanja, norme obnaπanja. Navznotraj

izoblikovano poslanstvo sluæi temu, da vsi zaposleni spoznajo osnovni namen

oboroæenih sil, na zunaj pa je poslanstvo potrebno za sporoËanje temeljnih

namenov dræavljanom, sosednjim dræavam, zaveznikom. Ko vodstvo opazi,

da mu organizacija uhaja, mora ponovno poiskati svoj namen. Poslanstvo podjetja

sestavlja pet elementov. Prvi je zgodovina podjetja, od katere naj se organizacija ne

bi oddaljila. Drugi element predstavljajo trenutne prioritete dræave in

poslovodstva, ki so naravnane k cenovno uËinkoviti armadi, vkljuËeni v Nato.

Tretji element je okolje, iz katerega na primer SV ne more veË pridobivati vojaπkih

obveznikov s staro vsebino ogroæenosti od nekdanje jugoslovanske armade, temveË

je treba po zgledu francoske tujske legije ali ameriπkih marincev uvesti druge

blagovne znamke. »etrti element so viri organizacije. SV bi se recimo zavajala, Ëe

bi se odloËila, da bo enakovreden nasprotnik vsem sovraænikom in da mu bo

v prvih dneh vojne prizadejala 30-odstotne izgube, kar je razvidno iz veljavne

Doktrine vojaπke obrambe. Organizacija mora biti usklajena z viri, ki so na

razpolago. KonËno mora poslanstvo organizacije temeljiti na znaËilnih znanjih,

v primeru SV predvsem vojaπkih, katerih cilj je uËinkovita obramba dræave.

»e vzamemo za osnovo tabelo 2, mora opredelitev poslanstva doloËiti glavna

konkurenËna podroËja, znotraj katerih bo SV delovala. Razvijala bo lahke

pehotne enote, popolnjene s profesionalnimi vojaki, vrhunsko opremljenimi

in usposobljenimi za izvajanje oboroæenega boja. SV bo delovala pri vojaπki

obrambi dræave ter s posameznimi enotami do nivoja bataljona v mednarodnih

mirovnih operacijah v regiji, s posamezniki pa po celem svetu. Urjenje

bojevanja v gorah ter urjenje podvodnega bojevanja sta træna segmenta, kjer

bomo dosegali prepoznavne rezultate v okviru Nata. SV ne bo razvijala jedrskih

in vesoljskih oboroæitvenih sistemov, temveË se bo osredinila na pehotne

oboroæitvene sisteme in enote, ki bodo delovali predvsem v bliænji regiji.

Opredelitev poslanstva organizacije poudarja glavno poslovno politiko, ponuja

vizijo in nakazuje smer delovanja SV za naslednjih deset do dvajset let. SV bi

preπla iz naborniπke vojske v polprofesionalno vojsko, sestavljeno iz

profesionalnih vojakov in enot, ki bi se popolnjevale s plaËanimi rezervnimi

vojaki. Zakonsko doloËena dolænost sluæenja vojaπkega roka pa se za prehodno

obdobje 10 let zamrzne. Vsaka strateπka poslovna enota mora skladno s tremi

navedenimi znaËilnostmi predstavljati eno dejavnost. Lahka pehotna brigada

(LPBR) bi zagotavljala sodelovanje v mirovnih operacijah, ki jih naprej


2 2

razvrπËamo na operacije za uveljavljanje miru, vzdræevanje miru, operacije za

podporo diplomatskim prizadevanjem in humanitarne operacije. Enota bi

zagotavljala tudi osebje za delovna mesta v zdruæenih poveljstvih Nata.

V primeru vojaπke obrambe dræave, torej temeljnega namena SV, bi LPBR

predstavljala enoto za zaustavitev prvega nasprotnikovega napada na dræavo.

V celoti na bi bila popolnjena s profesionalno sestavo. Operativno poveljstvo

vojaπkega letalstva in zraËne obrambe (OPPVLZO) bo opravljalo nadzor

zraËnega prostora in obrambo pred napadi iz zraka. Popolnjeno naj bi bilo

s profesionalno sestavo. Pehotna divizija bi opravljala usposabljanje in urjenje

vojakov in s tem zagotavljala primerno stopnjo bojne pripravljenosti.

Namenjena naj bi bila vojaπki obrambi dræave v zaËetni fazi vojne. Center

vojaπkih πol (CV©) bi izvajal usposabljanje in izobraæevanje stalne sestave SV

in v srednjeroËnem planskem obdobju postal Ëlan univerze. LogistiËna baza

(LOGB) pa bi opravljala servisne storitve oskrbe, vzdræevanja in transporta

za vse ostale strateπke poslovne enote.

Poloæaj SPE v portfeljuV SDPROSV ni obravnavan poloæaj SPE v portfelju oboroæenih sil. Vsebina

dokumenta povzroËa utemeljen sum, da tudi celovito ocenjevanje oboroæenih

sil ni bilo opravljeno ne po klasiËni πe manj pa Porterjevi verigi vrednosti.

V nadaljevanju predlagam mogoËo zasnovo ocenjevanja SPE SV s pomoËjo

portfeljske matrike GE in predlaganih SPE iz tabele.

Dejansko je matrika GE razdeljena na devet polj, ki se nato πe razdelijo v tri

podroËja. Tri polja v zgornjem levem delu prikaæejo moËne strateπke poslovne

enote, v katere bi SV morala vlagati in tako rasti (primer z LPBR). Diagonalna

polja, ki se πirijo od spodnje leve strani na zgornjo desno, predstavljajo

strateπke poslovne enote, ki so po sploπni privlaËnosti nekje v sredini. SV bi

morala pri njih teæiti k selektivnosti in dobrim rezultatom (primer z OPPVLZO).

Tri polja v desnem spodnjem delu prikazujejo strateπke poslovne enote, ki niso

privlaËne. SV bi naredila prav, da bi resno razmislila o æetvi in opustitvi

(primer VZS). Poslovodstvo mora napovedati priËakovani poloæaj vsake

strateπke poslovne enote za obdobje treh do petih let, upoπtevaje trenutno

strategijo. To pomeni analizo, ki bo ugotovila, na kateri toËki v svojem

æivljenjskem ciklusu je vsaka posamezna storitev, kakπne so priËakovane

strategije SPE-jev tujih armad, nove tehnologije, gospodarski dogodki.

Dolæina in smer vektorjev na matriki sta rezultat analize. Zadnji korak

Peter Papler

2 3

poslovodstva je, da se odloËi kaj naj naredi z vsako posamezno dejavnostjo.

Strategija vsake posamezne dejavnosti mora biti dogovorjena in usklajena.

Za vsako dejavnost posebej je nujno, da se obe poslovodstvi (korporacije

in dejavnosti) dogovorita o strategiji in dodelita sredstva, ki so potrebna za

dosego ciljev. Vodje dejavnosti ugotovijo, da njihov cilj ni vedno poveËanje

obsega storitev v vsaki SPE. Njihova naloga utegne biti, da zadræijo obstojeËe

povpraπevanje z manj stroπki oziroma da potegnejo sredstva iz dejavnosti

in dovolijo, da povpraπevanje pade.

Prednosti in slabosti vsake SPEKer nam niso dostopni podatki opravljenega celovitega ocenjevanja oboroæenih

sil, v SDPROSV pa niso navedeni, seveda tudi niso znane prednosti in slabosti

strateπkih poslovnih enot. Navajam samo namen ugotavljanja prednosti

in slabosti organizacije.


2 4

ZaπËiti poloæaj Investiraj v izgradnjo Zgrajuj selektivno

‡ Maksimalna naloæba v rast

‡ Vloæi vse naporeza ohranitev moËi

‡ Poskuπaj doseËi vodstvo‡ Gradi selektivno

na prednostih‡ Okrepi ranljiva podroËja

‡ Specializiraj se v omejenihprednostih

‡ IπËi naËin, kako premagatislabosti

‡ Umakni se, Ëe niznakov rasti

Selektivna izgradnja Selektivnost/poslovodenjeza zasluæek

Omejena πiritev ali æetev

‡ Investiraj v najprivlaËnejπesegmente

‡ Okrepi sposobnostdelovanja proti konkurenci

‡ Poudari donosnostz zviπanjem produktivnosti

‡ ©Ëiti obstojeËe programe‡ Investiraj, v segmente, v

katerih je donos velik intveganje relativno majhno

‡ IπËi naËine πirjenja breztveganja, sicer zmanjπajinvesticije in zmanjπaj dejavnosti

ZaπËiti se in ponovnoosredotoËi

Upravljaj za uspeπnost

Dezinvestiraj

‡ Upravljaj za tekoËodejavnost

‡ OsredotoËi se naprivlaËnesegmente

‡ ZaπËiti prednosti

‡ ZaπËiti poloæaj v najbolj uspeπnihsegmentih

‡ Izboljπaj skupine izdelkov ‡ Zmanjπaj investicije

‡ Ukini takrat, ko izgubiπ najmanj

‡ Zmanjπaj stalne stroπkein se izogibaj investicijam

BZV

CV©

OPPVLZO

VZS

BVP POVSIL

CPBR

TRÆN

A P

RIV

LA»

NO

ST

POSLOVNA MO»

Slika 1: Portfeljska matrika

poslovna moË ‡træna privlaËnost

za SV

Vir: Lasten prikaz.

»e k spoznanim prednostim in slabostim dodamo ocenjene odloËilne razvoje

v okolju v prihodnjem obdobju, lahko zaËnemo ocenjevati glavne priloænosti

in nevarnosti. To ocenjevanje nam odkriva strateπke dejavnike za prihodnjo

uspeπnost zavoda. Lahko izdelamo oceno ali pa profile. Namen:

‡ ugotoviti, na osnovi sedanjih prednosti in slabosti organizacije, najbolj

verjetne prihodnje poslovne priloænosti in nevarnosti;

‡ ugotoviti osnovne razvojne probleme organizacije, s katerimi se je treba

sistematiËno spoprijeti;

‡ ugotoviti, na temelju poznavanja profilov prednosti in slabosti ter moænosti

in nevarnosti, prve moæne prvine razvojne strategije oziroma strategij

organizacije za prihodnje obdobje.

Okolje SPE s posameznimi priloænostmi in nevarnostmiSpremembe v strateπkem okolju Republike Slovenije so obravnavane v toËki

2.2. SDPROSV, kjer je navedeno, da je za spremenjeno mednarodno varnostno

okolje znaËilno hitro spreminjanje in pojavljanje novih virov ogroæanja ter

zmanjπanje pomena vojaπkega ogroæanja. Spreminjanje virov in oblik ogroæanja

Peter Papler

2 5

Tabela 3: Vrednotenje poslovnih portfeljev z modelom GE za SPE SV

BVP OPPVLZO POVSIL BZV CV© LPBR VZS

Teæa O V O V O V O V O V O V O V

Velikost trga 0,3 2 0,6 2 0,6 1 0,3 4 1,2 5 1,5 5 1,5 1 0,3

Letna stopnja rasti trga 0,2 2 0,4 2 0,4 0 0 4 0,8 4 0,8 5 1 0 0

Uspeh v preteklosti 0,1 1 0,1 2 0,2 0 0 2 0,2 3 0,3 2 0,2 1 0,1

Tehnoloπke zahteve 0,2 0 0 4 0,8 3 0,6 5 1 3 0,6 4 0,8 1 0,2

Vpliv ‡ politiËni/pravni 0,2 1 0,2 1 0,2 1 0,2 2 0,4 3 0,6 5 1 1 0,2

Træna privlaËnost 11,,33 22,,22 11,,11 33,,66 33,,88 44,,55 00,,88

Rast storitve 0,2 3 0,6 4 0,8 0 0 5 1 1 0,2 1 0,2 1 0,2

Kakovost storitve 0,3 2 0,6 4 1,2 1 0,3 3 0,9 1 0,3 1 0,3 1 0,3

Proizvodna uËinkovitost 0,1 2 0,2 2 0,2 1 0,1 4 0,4 1 0,1 1 0,1 0 0

Stroπki na enoto 0,1 2 0,2 1 0,1 1 0,1 4 0,4 0 0 2 0,2 0 0

Delovanje R&D 0,1 0 0 2 0,2 1 0,1 4 0,4 0 0 0 0 0 0

Poslovodni kadri 0,2 2 0,4 4 0,8 1 0,2 4 0,8 1 0,2 2 0,4 1 0,2

Poslovna moË 22 33,,33 00,,88 33,,99 00,,88 11,,22 00,,77

Vir: Lasten prikaz.

je tudi edina ugotovitev analize okolja v programu. Osnovni namen analize

okolja je ugotoviti priloænosti, ki se organizaciji odpirajo v prihodnosti, in tiste

nevarnosti v okolju, ki utegnejo pomeniti nevarnost za obstoj ali uspeπno

delovanje. Najprej ugotavljamo politiËna, gospodarska, kulturna, tehnoloπka

gibanja in gibanja v naravnem okolju. V vsakem je treba poiskati nekaj kljuËnih

usmeritev, ki bodo odloËilneje vplivale na naπe poslovanje in razvoj.


2 6

Tabela 4: Profil priloænosti ‡ nevarnosti za analizo okolja SV

Podokolja Preteklost Prihodnost Priloænosti, izzivi

• Gospodarsko‡ Rast BDP‡ Rast kritiËnih dejavnosti‡ Rast prodaje na glavnih

tujih trgih

‡ Rast 4 %

‡ Mirovne operacije

‡ Protiterorizem‡ Mirovne operacije

na ozemljunekdanje Jugoslavije

‡ Zunanja rast‡ Skladen razvoj vojaπke

industrije‡ Obseg izvajanja mirovnih

operacij

• Tehnoloπko‡ PriËakovane novosti‡ KritiËni prodori‡ »asovni mejniki

‡ Novi materiali‡ Neubojna in manj ubojna

oroæja

‡ Robotizacija bojiπËa‡ Bojevanje v kibernetiËnem

prostoru

‡ Tehnoloπka modernizacijaoboroæenih sil za bojevanjev kibernetiËnem prostoru

• PolitiËno-pravni‡ KljuËne nove politike‡ Nove zakonske reπitve‡ Odnos do oboroæenih sil‡ MoË lokalnih skupnosti

‡ Nova zakonodaja‡ Odcepitev‡ NemoË lokalnih skupnosti‡ Pozitiven odnos

do oboroæenih sil

‡ Spremenjena zakonodajaz vstopom v EU in NATO

‡ PoveËana moË lokalnihskupnosti

‡ Usklajevanje organizacijein njenega poslovanjaz notranjo, zunanjoin mednarodno javnostjo

‡ Pogojevanje koncesijz nakupi tehnologij

‡ Dostop do novihtehnologij z vkljuËitvijov NATO

• Naravno‡ Ekoloπke omejitve‡ Lokacijske moænosti‡ Problemi z oskrbo‡ Starostna struktura

prebivalstva

‡ Ekoloπka neosveπËenost‡ Lokacije po vsej dræavi‡ Embargo na uvoz

oboroæitvenih sistemov

‡ Ekoloπka osveπËenost‡ Samo doloËene lokacije‡ Oskrba z rezervnimi deli

z obmoËja nekdanjeJugoslavije

‡ Neugodna starostnastruktura prebivalstva

‡ Informatizacija bojiπËain sistemov za urjenje

‡ Zmanjπevanje lokacij‡ Zahteve po bolj

izobraæenemin usposobljenem kadru

• Kulturno‡ KljuËne vrednote‡ Glavne spremembe

v navadah‡ Raven znanja

‡ Vrednota ‡ sluæenjevojaπkega roka

‡ Nizek nivo znanja

‡ Vrednota ‡ civilno sluæenjeali odklanjanje sluæenjavojaπkega roka

‡ ©e niæji nivo znanja

‡ Profesionalizacija,pridobivanje novih znanj,ravnanje z znanjem

Vir: Lasten prikaz.

Za predstavitev bom uporabil profil priloænosti in nevarnosti okolja SV.

Glavne priloænosti in izzivi za SV v prihodnosti bodo:

‡ skladen razvoj slovenske vojaπke industrije,

‡ dostop do novih znanj in tehnologij z vkljuËitvijo v Nato,

‡ usklajevanje organizacije in njenega poslovanja z notranjo, zunanjo

in mednarodno javnostjo,

‡ informatizacija bojiπËa,

‡ profesionalizacija.

V drugem koraku analiziramo trg glede na obmoËja odvijanja oboroæenih

spopadov, vrste izvajanja operacij in sestavo sil v operacijah. Analiza trga drugih

vojsk nas lahko vodi v naËrtovanje sprememb v naπih storitvah na naËin, ki bo

ustrezal zagotavljanju skupne obrambe. Analiza konkurence in partnerskih

organizacij z vidika, kaj delajo in kakπne razvojne namere imajo, so za strateπko

naËrtovanje zelo relevantne informacije. Kaj so glavne prednosti in kaj slabosti,

kakπne so povezave z drugimi organizacijami, vse to so vpraπanja, ki vodijo do

odgovorov o oboroæenih silah drugih dræav, pa tudi, s kakπno konkurenco se

bomo lahko v prihodnosti sreËali. Oceniti kaæe tudi zunanje aktivnosti,

predvsem moænosti sodelovanja z drugimi organizacijami in gibanja v teh

odnosih. Oceniti je treba, kaj v prihodnjem razvoju odnosov predstavlja

priloænost, kaj pa nevarnost za SV.

Strategije za posamezne SPEV SDPRO lahko razberemo, da bo poveljstvu sil podrejenih predvidoma pet

poveljstev brigadne ravni (poveljstvo sil za posredovanje, dve poveljstvi brigad,

poveljstvo sil letalstva in zraËne obrambe ter poveljstvo enot za podporo)

in predvidoma do πest vojaπkih teritorialnih poveljstev do polkovne ravni.

Poveljstvo sil za posredovanje bo odgovorno za sile za posredovanje, ki bodo

v dræavi, in za sile, angaæirane na misijah v tujini. Poveljstvo sil letalstva

in zraËne obrambe bo pristojno za nadzor zraËnega prostora, odgovorno bo za

zraËno obrambo na obmoËju dræave ter za zraËno podporo enotam SV. Vojaπka

teritorialna poveljstva bodo odgovorna za poveljevanje silam, ki bodo

organizirane po teritorialnem naËelu, za dopolnilne centre, teritorialne

logistiËne enote in druge enote v njihovem sestavu. V letih od 2001 do 2007 se

bo v vojski dodatno zaposlilo v povpreËju 300 oseb letno, od tega predvidoma

270 vojakov in 30 Ëastnikov. Posebna pozornost bo namenjena vzpostavitvi

dopolnjenega celovitega sistema izobraæevanja in usposabljanja kadrov SV.

Peter Papler

2 7

Zagotovljena bo racionalnejπa uporaba infrastrukture in opravljena njena

prilagoditev predvideni dopolnjeni organizacijski strukturi SV. Enote bodo

razporejene v perspektivne vojaπnice. Za neperspektivne vojaπnice bo izdelan

naËrt njihovega opuπËanja. Deseti motorizirani bataljon SV bo dokonËno

oblikovan do konca leta 2002. Oblikovanje 20. motoriziranega bataljona se bo

zaËelo leta 2004. Spremembe v strukturi glavnih sil bodo opravljene v letih

2002‡2003. Potekale bodo usklajeno s spremembami usposabljanja nabornega

kontingenta in usposabljanja poklicnih pripadnikov. V nadaljevanju dokumenta

pa zasledimo programe in oceno potrebnih finanËnih sredstev za uresniËevanje

strategije. Za nadaljnjo modernizacijo SV bo po cenah ob sprejemu programa

treba v obdobju do vkljuËno leta 2007 zagotoviti dodatna sredstva v skupni

viπini 65 000 milijonov tolarjev.

‡ Program nadaljnjega oblikovanja in opremljanja sil za posredovanje, okvirna

vrednost programa je 29 500 milijonov tolarjev.

‡ Program dopolnjevanja sistema poveljevanja in kontrole, skupna vrednost

programa je okvirno 8000 milijonov tolarjev.

‡ Program dopolnjevanja logistike SV, okvirna vrednost programa je 20 000

milijonov tolarjev.

‡ V sistemu zraËne obrambe bo treba zagotoviti opremljenost enot

s taktiËnimi nadzornimi centri, skupno bodo potrebna sredstva v okvirni

viπini 7500 milijonov tolarjev.

Zaradi nepoznavanja pojmov SPE in SPP je seveda nemogoËe razbrati ustrezne

strategije posameznih SPE. V tabeli 5 je prikazan poskus doloËanja strategije

strateπkim poslovnim enotam, prikazanim v tabeli 2.

Za posamezne SPE je treba doloËiti πe strateπke cilje, izbrati kazalce za

strateπke cilje in pripisati koliËinske vrednosti izbranim kazalcem.

Viri, ki jih SPE potrebujejoRazporeditev virov za opremljanje in modernizacijo SV je opredeljena v toËki

4.2. »e na kratko povzamem, je govora o projekciji sredstev, potrebnih za

financiranje razvoja in opremljanja SV za obdobje 2002‡2007. Poleg stroπkov

proraËuna Ministrstva za obrambo, ki so le del obrambnih stroπkov dræave, se

upoπtevajo tudi sredstva za investicije v dopolnjene temeljne razvojne

programe obrambnih sil ter sredstva za pokojnine vojaπkih oseb.

V opremljanje SV z vojaπko opremo in oboroæitvijo se bo skladno s svojimi

tehnoloπkimi in ustreznimi programi vkljuËila tudi domaËa obrambna


2 8

industrija, praviloma pod konkurenËnimi pogoji. Z vkljuËevanjem obrambne

industrije bo zagotovljeno tudi uËinkovitejπe vzdræevanje sredstev vojaπke

opreme in oboroæitve.

Projekcija razvoja in opremljanja SV v naslednjem srednjeroËnem obdobju

temelji na predvideni rasti obrambnih izdatkov. Pri tem je upoπtevano, da naj

bi se πtevilo zaposlenih v Ministrstvu za obrambo v obdobju 2002‡2010

poveËalo tako, da bi bilo v letu 2010 skupno zaposlenih okoli 9100 oseb, od

tega v Slovenski vojski 7700, v drugih delih Ministrstva za obrambo pa 1400.

Z letnimi proraËuni naj bi se poleg sredstev za redno dejavnost zagotavljala

tudi sredstva za redno vzdræevanje obstojeËe oboroæitve in opreme ter za

Peter Papler

2 9

Tabela 5: Poslovne strategije SPE SV

SPE STRATEGIJA

LPBR UresniËevanje strategije diferenciacije storitve.Najviπja kakovost storitve izvajanja mirovnih operacij s sodobno opremljenimi enotami, popolnjenaz usposobljenimi vojaki profesionalci, pri Ëemer je na mirovnih operacijah enota ranga bataljona. S temikvalitetami bomo poskuπali doseËi vodstvo med LPBR kandidatk za Ëlanstvo v NATU. Graditi pehote,inæenirske in protioklepne enote. Inæenirski in logistiËni bataljon se ukvarjata tudi z dodatno pridobitnodejavnostjo.

POV SIL UresniËevanje strategije vodenja v stroπkovni uËinkovitosti.Z obstojeËimi tehniËnimi sredstvi in sklepanjem pogodb z æe usposobljenimi vojaki za delo 1 oz. 2 dni v tednuv oboroæenih silah, ostalo pa v drugem podjetju, zagotoviti ustrezno b/p, brez dodatnih investicij.

BVP UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe.Policijske sile oboroæenih sil, v katere uvajamo veËjo kakovost izvajanja storitev in pripravljenost za pomoË MNZ.

BZV UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe.Bojevanje v kibernetiËnem prostoru, kjer ni veË stroge meje med civilnim in vojaπkim delom, kot tudi ni veËmeja med dræavami. Obramba pred napadi v kibernetskem prostoru vseh kljuËnih informacijskih sistemovdræave (nuklearka, pristaniπËe, letaliπËe, glavno mesto, telekomunikacijska infrastruktura)Potrebne so velike investicije v rast, zaæeleno tudi s partnerstvi s konkurenËnimi podjetji.

OPPVLZO UresniËevanje strategije diferenciacije storitve.Z obstojeËimi tehniËnimi sredstvi, ki jih je treba dati v uporabo in profesionalno sestavo, ter dodatnimiinvesticijami v opremo zagotoviti ustrezno bojno pripravljenost.

CV© UresniËevanje strategije diferenciacije storitve.Investirati v izgradnjo infrastrukture. Izvajati usposabljanje in izobraæevanje samo s podroËja vojaπkih znanosti,postati Ëlan univerze zaradi ustreznega razvoja vojaπke znanosti, za sorodna podroËja v vojaπki znanostiskleniti dogovore s posameznimi fakultetami znotraj univerze.

VZS UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe.Zagotavljanje zdravstvenih storitev na mirovnih operacijah do nivoja bataljonske sanitetne postaje.Zagotavljanje storitve osnovne zdravstvene oskrbe za zaposlene v SV. Zagotavljanje storitev s podroËjamedicine dela za ostale dræavne organe.

Vir: Lasten prikaz.

sprotno vzdræevanje tistih tehniËnih sredstev, ki bodo kot nova uvedena

v operativno uporabo z nabavami po temeljnih razvojnih programih.

Leta 2001 bodo obrambni izdatki (po Natovi metodologiji) dræave v tekoËih

cenah znaπali okrog 66 700 milijonov tolarjev ali 1,46 % BDP, kar je veË kot leta

2000, do katerega so obrambni izdatki padali vsa prejπnja leta. Ti izdatki

obsegajo sredstva za plaËe, sredstva za redno dejavnost in investicije, ki so se

v tem letu financirale iz proraËuna Ministrstva za obrambo, sredstva za vojaπke

pokojnine in sredstva za nove nabave iz investicij v temeljne razvojne

programe obrambnih sil Republike Slovenije.

V projekciji za obdobje 2002‡2007 je ob upoπtevanju priËakovane realne letne

rasti BDP v celotnem obdobju predvideno poveËanje obrambnih izdatkov

Republike Slovenije do nekaj nad 1,6 % BDP na koncu naËrtovanega obdobja.

Po letu 2007 naj bi obrambni proraËun realno naraπËal za 7 % letno, kar bi

Slovenski vojski zagotavljalo postopen razvoj, modernizacijo in sodelovanje

v mednarodnih operacijah.

V predstavitvi virov lahko zasledimo samo dodatne zahteve organizacije za

zaposlovanje in poveËanje potrebnih finanËnih sredstev zaradi poveËanja

stroπkov delovanja SV, ne zasledimo pa ocene uspeπnosti organizacije skozi

oceno medsebojnih razmerij in kakovosti storitev, stanja opreme, obsega dela,

kakovosti kadrov, ustreznosti organizacijskih reπitev in oceno strukture

finanËnih sredstev. Ugotovljena uspeπnost poslovanja in primerjave

s konkurenËnimi armadami pa tudi s stanjem v svetu nas edine lahko vodijo do

ocen, v Ëem je naπa vojska moËna in v Ëem πibka. V oboroæenih silah se stopnja

uspeπnosti poslovanja ocenjuje s stopnjo doseganja naËrtovane bojne moËi

celotne vojske. NaËrtovanje bojne moËi je torej sestavni del dolgoroËnega

naËrtovanja. Bojna moË pa je sestavljena iz pripravljenosti in izurjenosti

pripadnikov vojske ter ognjene moËi oboroæitvenih sistemov. Pogosto

ocenjujemo prednosti in slabosti v posamezni podstrukturi. Ocenjevanje

strateπkih poslovnih podroËij pa skozi stopnje ekspanzije, krËenja ali

ohranjanja obsega. Ocenjevanje uËinkovitosti predstavlja veËji problem, ker je

pred tem treba delati prave stvari. Za ustrezno analizo programa storitev je

kljuËnega pomena, kakπen razvoj prihodnjega povpraπevanja lahko

priËakujemo, kakπne so tendence na podroËju konkurence in kaj to pomeni za

oboroæene sile RS.

Pri ocenjevanju trænega poloæaja sploπne kakovosti skupin storitev in skupin

odjemalcev je v okviru vojaπke panoge najveËji regulator trg. Enote SV niso

usposobljene za izvajanje nalog bojevanja katerekoli vrste. Usposobljene so


3 0

samo za zagotavljanje miru in πe to samo enote vojaπke policije. Slovenska

vojska stalno zagotavlja dva voda vojaπkih policistov na Natovi mirovni

operaciji SFOR v Bosni in Hercegovini. Po sprejetih obveznostih bi morala

zagotavljati Ëeto lahke pehote. Storitve, ki jih sedaj zagotavljamo, ne ustrezajo

naËrtovanim. Odnos med kakovostjo storitve in ceno je kljuËnega pomena za

dræavo in posredno za davkoplaËevalce, vse skupaj pa vliva na sloves

organizacije v okolju, ki pa je odvisen tudi od kakovosti promocije.

Raven proizvodne usposobljenosti za opravljanje storitev je odvisna od

tehnoloπke opremljenosti, ki je na zelo nizkem nivoju, predvsem zaradi

razdrobljenosti enot po razliËnih lokacijah. Oboroæitev in oprema sta veËinoma

zastareli. Razpoloæljivost in kakovost kadrov je vzrok veËini slabosti v

obravnavani podstrukturi. Stopnja izkoriπËanja zmogljivosti je 30 %. Stopnja

sodobnosti opreme uvrπËa SV med tehnoloπko zastarele armade. Bivalna

infrastruktura SV je nad povpreËjem dræav Ëlanic Nata, komunikacijska pa pod

povpreËjem.

©tevilo poslovodnih kadrov je na zadovoljivem nivoju, a kaj, ko sta kvaliteta

in izobrazbena struktura drugega strokovnega osebja zastraπujoËe slabi.

Starostna struktura je neustrezna in presega povpreËno starost za veË kot pet

let. Fluktuacija je minimalna, vendar je to rezultat slabih razmer na trgu

delovne sile. SV nima vzpostavljenega sistema selekcije, usposabljanja

in razvijanja ter napredovanja kadrov.

Ocenjevanje raziskovalno razvojne podstrukture naj bi temeljilo na analizi

πtevila in kakovosti raziskovalnih kadrov, rezultatov raziskovalnega dela

v zadnjih nekaj letih ter vlaganj v to dejavnost. Porabljena sredstva 0,1 %

obrambnega proraËuna za raziskave in razvoj nazorno pokaæejo, da te dejavnosti

v SV ni. V primerljivih armadah je ta odstotek okrog 10.

Za ocenjevanje finanËne podstrukture je treba izraËunati:

‡ kazalce finanËnega vzvoda (tuji/lastni viri, deleæ tujih virov v vseh

sredstvih),

‡ kazalce plaËilne sposobnosti (obratna sredstva/kratkoroËne obveznosti,

obratna sredstva-zaloge/kratkoroËne obveznosti, denarna

sredstva/kratkoroËne obveznosti),

‡ kazalce obraËanja (vseh poslovnih sredstev, obratnih sredstev, zalog, terjatev

do kupcev),

‡ kazalce donosnosti, kot so ekonomska dodana vrednost na lastne vire

sredstev, ekonomska dodana vrednost na vsa poslovna sredstva in dobiËek

v prihodkih.

Peter Papler

3 1

Na internetni strani MO RS lahko preberemo strukturo obrambnih izdatkov, ni

nam pa na razpolago bilanca stanja oziroma zakljuËni raËun SV ali ministrstva za

obrambo, ki bi nam omogoËal izraËunati doloËene kazalce. Nedopustno!

RaËunovodski izkazi so za vsako podjetje, razen za dræavno upravo, na voljo vsem

zainteresiranim javnostim. Sredstva, ki jih dræava namenja obrambnemu sistemu,

znaπajo okoli 1,5 % BDP (1999) ali pribliæno 315 milijonov USD. Glede na celotno

porabo sredstev je od tega okoli 50 % namenjenih plaËam, nadomestilom in

pokojninam, 22,3 % je operativnih stroπkov in stroπkov vzdræevanja, 27,6 %

sredstev gre za nabavo in investicije ter 0,1 % za raziskave in razvoj.

Organizacijska struktura vsebuje preveË hierarhiËnih ravni. Ni uveljavljenega

sistema strateπkih poslovnih podroËij in tudi ne sistema strateπkih poslovnih

enot.

Stopnja delegiranja pristojnosti je neustrezna, obiËajno se vse hierarhiËne ravni

ukvarjajo z enakimi teæavami. Treba je oceniti tudi skladnost organizacijske

strukture s strategijo organizacije, kot tudi kakovost sistemov naËrtovanja.

Pomembno je oceniti tudi sistem nagrajevanja, ki je v SV odvisen od sistema

nagrajevanja v javni upravi.

Pri ocenjevanju sloga poslovodenja je treba oceniti naravo organizacijske

kulture in tudi sistem komuniciranja, za slednjega lahko reËemo, da je v SV

izredno tog, praktiËno ne deluje, kar povzroËa velike teæave pri ravnanju

v organizaciji.

Ocenjevanje je treba opraviti tudi za strateπke poslovne enote.

SKLEP

Vsebinska analiza veljavnega SDPROSV je pokazala necelovitost strateπkega

naËrta in pomanjkljivosti, ki so tolikπne, da brez dopolnil ni mogoËe uËinkovito

poslovanje oboroæenih sil. »e jih na kratko strnem, lahko reËem, da znanja

iz strateπkega poslovodenja kroniËno primanjkuje na vseh ravneh, tako

oboroæenih sil kot πirπe, in ni uveljavljenega modela ter izdelane metodologije

za strateπko naËrtovanje. Ker ni metodologije, se v dokumentu opisujejo stvari,

ki jih bo treba realizirati v prihodnjih letih. Dokument je tako bolj podoben

seznamu æelja kot strateπkemu naËrtu.

V sklepu bi rad poudaril, da reπitev iz teæav ni izdelava novega (in novega)

Sploπnega dolgoroËnega programa, ker obstaja velika verjetnost, da bo flslabo

narejen in izstreljen«, saj pred tem nismo odstranili vzrokov, ki so privedli do

takπnega stanja. Brez odstranjevanja vzrokov bodo flpapirnati naboji« enake

vrednosti in kakovosti, kot so danes.


3 2

Vzroki za odsotnost strateπkega naËrtovanja so, poleg notranjih, seveda tudi

v okolju. Dræava bi morala zagotoviti strokoven in nepristranski pristop

k dolgoroËnemu reπevanju vojaπkih vpraπanj. V dræavnem zboru bi lahko

v strokovnih sluæbah zaposlili tudi kakπnega strokovnjaka z vojaπkega

(ne obrambnega) podroËja, ki bi nudil ustrezno podporo poslancem, da se

izognemo dokumentom, kakrπen je v Ëlanku analizirani. To bo seveda kljuËno

v Ëasu po povabilu zveze Nato. Druga javnost, ki bi morala posredno vplivati na

delo oboroæenih sil ter izvajanje raziskav in razvoj teorij s podroËij vojaπkih

znanosti, je seveda univerza. Na univerzah na zahodu ni redko, da najdemo

πtevilna poroËila o raziskavah oboroæenih sil, pa tudi analiz oboroæenih

spopadov po vsem svetu. »e potegnemo analogijo z organizacijskimi in

poslovodnimi znanostmi, ki jih pouËuje kar nekaj fakultet, znanja s tega

podroËja pa je v gospodarstvu, πe bolj pa v negospodarstvu, zelo malo, ni treba

biti prerok za ugotavljanje, koliko je znanja z vojaπkega podroËja. NajveË

o oboroæenih silah in pomanjkljivostih pri njihovem delu piπejo novinarji, ki

tako nadomeπËajo strokovno javnost. Na pomanjkljivosti pa diplomatsko

opozarjajo tudi predstavniki mednarodne skupnosti ob obiskih v Sloveniji ali

obiskih naπih predstavnikov v evropskih prestolnicah.

LITERATURA1. J. F. Dunnigan: Kako voditi rat. Beograd: VojnoizdavaËki i novinski centar, 1993, 592 strani. 2. Kotler, P.: Marketing Management ‡ Træenjsko upravljanje, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1998,

778 strani.3. PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje, II izdaja, Ljubljana: EF, 1999, 399 strani.

VIRI1. Bebler, Anton: Zakaj je vojna ostala na uzdah, Sobotna priloga Dela, 22. decembra 2001, stran 9.2. Intervju Ladislava LipiËa za Ëasopis Dnevnik, Doslej smo gradili hiπo brez pravih naËrtov,

24. aprila 2001. 3. Intervju Antona Grizolda, Sobotna priloga Dela, 4. marec 2001.4. http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.5. http://www.mo-rs.si/mors/tipicnanato.htm.6. Obrambna strategija RS, Uradni list RS, πt. 56-2957/2001.7. Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske,

Uradni list RS, πt. 97-4801/2001.8. Zapiski predavanj in dodatna literatura pri predmetu Strateπko poslovodenje,

v πolskem letu 2001/2002. Ljubljana 2001.9. Æabkar, Anton: Metamorfoza ravnoteæja sil in oboroæenih spopadov po razpadu bipolarnega

sistema, Nova revija, marec‡april 2001, strani 28‡66.

Peter Papler

3 3

Karlo Nanut

3 5

VSTOP FENOMENOLOGIJEV ZGODOVINO ‡

VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O B ISTVU

P O V Z E T E K

Prispevek obravnava mnoga nedoreËena vpraπanja obËe in vojaπkezgodovine, zgodovinopisja in zgodovinskega spomina. Da bi sepresegle te πtevilne dileme, je avtor prispevka skuπal s pomoËjofenomenologije1 nakazati pot k reπevanju mnogih bistvenihproblemov. Z navajanjem, predvsem francoskih zgodovinarjevanalovske smeri, je vstopil v polje vpraπanj, ki so jih reπevali tudifenomenologi, kar je bistveno prispevalo k temu, da so se zaËelidoloËeni problemi prikazovati v svoji biti kot fenomeni svoje vrste.S tem prispevkom se πele zaËenjajo odpirati bistvena vpraπanja, sajje avtor opozoril na dejstvo, da je Ëlovek zgodovinsko in Ëasovnobitje. Kot nosilec zavesti se Ëlovek (tu-bit) zaveda samega sebein tudi æeli razumeti samega sebe.V prispevku je avtor podal moænosti za reπitev nekaterih dilemvojaπke zgodovine. Ravno to podroËje je πe vedno zapostavljeno,kar je skuπal dokazati s pomoËjo razliËnih avtorjev: odstrarogrπkih do sodobnih. Nakazal je tudi reπitve, ki pa so trenutnoπe vedno nedoreËene, kljub mnogim argumentom. Vse to kliËek dodatnemu πtudiju in dokazovanju, da so problemi reπljiviv okviru doloËenih teoretiËno-metodoloπkih postopkov ob podporidokazov iz fenomenologije.1 Pojem fenomenologija sem izbral zaradi tega, ker izraæa pojavljanje danosti, πe posebej v zavesti. Fenomenologijo

so prouËevali predvsem nemπki filozofi kot npr. Georg W. Hegel (1770‡1831). Hegel dokazuje pojavnostin razvojnost narave ter duha v delu Fenomenologija duha. Ravno pri njem je razvidno logiËno, naravnoin zgodovinsko dogajanje kot samorazvoj absolutne ideje. Edmund Husserl (1859‡1938) je dokazoval, da seznanost ne ukvarja z dejstvi, ampak z mnoπtvom biti, ki se v zavesti prikazujejo kot fenomeni. Martin Heidegger(1889‡1976) je v svoji flpojasnjevalni« fenomenologiji skuπal pojasniti bit konËnega Ëloveka, njegov odnos dosmrti, sveta in drugih. Pojem fenomenologija povsem ustreza bistvu tematike, ki jo bom razloæil. Ta se pojavljav razliËnih vsebinah z razliËnimi poimenovanji.Bistvene opredelitve so zajete iz knjige Leksikon Cankarjeve zaloæbe, Ljubljana 1988.


Fenomenologija, fenomen, zgodovinarji analovske smeri, Ëas, prostor,zgodovinskost, Ëasovnost, intencionalnost, bit, tu-bit, bivajoËe, obËazgodovina, vojaπka zgodovina, zgodovinopisje, zgodovinski spomin,zgodovinsko miπljenje, vojne veπËine, vojni, vojaπki, vojaπke ustanovee

A B S T R A C T

The study addresses many unanswered questions of general andmilitar y histor y, historiography and historical memor y. In order toresolve these numerous dilemmas, the author of the study tries, withthe aid of phenomenology, to indicate a path to the resolution ofmany essential problems. By turning especially to French Annales-school historians, the author has entered an area of questions towhich phenomenologists have also provided solutions, making anessential contribution to showing specific problems to be, in theiressence, phenomena of their own sort. This study opens up essentialquestions, because the author has drawn attention to the fact thatman is a historical and temporal being. As a conscious being, man(dasein) is conscious of himself and also wishes to understandhimself. In the study the author offers possibilities for resolvingsome of the dilemmas of militar y histor y. This particular area iscontinually neglected, and an attempt is made to show this on thebasis of various writers, from ancient Greece to the present.Solutions that, despite many arguments for them, remainunexpressed are also pointed out. All of this calls for additionalstudy and demonstration that these problems can be resolved withinthe framework of specific theoretical-methodological proceduresalongside supporting evidence from phenomenology.

K E Y W O R D S

phenomenology, phenomenon, Annales-school historians, time, space,historicity, temporality, intentionality, existence, dasein, existing,general history, military history, historiography, historical memory,historical thinking, war skills, war, military, military establishments

VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU

3 6

Karlo Nanut

3 7

UVODNE BESEDE

V knjigi »asovna past, avtorja Michaela Crichtona, se razmiπljanja o kvantni

fiziki in zgodovini prepletajo zaradi vpraπanja o Ëasu in prostoru ter zapleteni

doloËljivosti tako enega kot drugega. Opredelitev zgodovine ni preprosta. Zato

je v tem prispevku vrsta definicij, ki to poskuπajo in so vedno zaradi neËesa

nedoreËene. V navedenem delu je o njej povedano tudi tole: flIn vendar je

zgodovina najmoËnejπe intelektualno orodje, kar jih ima druæba. Bodimo jasni.

Zgodovina ni brezduπno zaporedje dogodkov. Ni toriπËe za uËenjake in tema za

njihove vsakdanje prepire.

Namen zgodovine je pojasnjevanje sedanjosti ‡ ugotavljanje, zakaj je svet

okrog nas tak, kakrπen je. Zgodovina nam pripoveduje, kaj je na tem svetu

pomembnega in kako je priπlo do tega. Pripoveduje nam, zakaj stvari, ki jih

cenimo, tudi moramo ceniti. In pripoveduje nam, za kaj se ne menimo in kaj

naj zavræemo. To je resniËna moË ‡ globoka moË. MoË, ki lahko doloËa vso

druæbo.« (Crichton, 2001: 449)

Uvodne besede so bile nujne zaradi dejstva, ker je bila moja æelja, da bi

s pomoËjo fenomenologije opozoril na bistveno v zgodovini. V opredelitvah

znanega fenomenologa Heideggerja je teæiπËe na Ëloveku, ki mora raËunati

s Ëasom in resnico, kajti za resnico se ne skriva niËesar, paË pa jo lahko nekaj

prekriva in na ta naËin zakriva. Lahko je popaËena z navideznimi videzi,

zasuta zgolj s pojavi, prekrita s pojavi ali pa, kar je karakteristiËno za filozofijo

(tudi za zgodovino ‡ op. K.N.), sploh πe ni razkrita: fenomena kot fenomena,

kot razgrnjenega smisla in temelja, πe ni, ker je πe nerazkrit (Hribar, 1993:

414‡415).

»e sem hotel priti do bistva zgodovine, ali se mu Ëimbolj pribliæati, sem moral

vstopiti v svet fenomenologije predvsem s pomoËjo Edmunda Husserla in

Martina Heideggerja. Iz lastne izkuπnje vem, da sem v πoli kot predavatelj

zgodovine vedno zahteval le bistvo, kajti gola dejstva in dogodki me niso

prepriËali. Ravno zaradi tega je bilo moje dokazovanje bistvene razseænosti

v zgodovini nujno, vendar le s pomoËjo fenomenologije kot vede o fenomenih,

kot svojem lastnem bistvu. Z njeno pomoËjo sem reπeval razliËne dileme

in vpraπanja, vendar moram priznati, da nisem mogel uporabiti vseh njenih

uporabnih filozofskih argumentov. O fenomenologiji in zgodovini ter njunem

spletu bom moral napisati πe mnogo razprav, saj je ta Ëlanek moj prvi publiciran

flkorak« na podroËje, ki zadeva zgodovinskost Ëloveka in s tem njegovo bit.

PREDGOVOR

flZgodovino vsakdo nosi v sebi in jo v svojem bivanju æivi. Pri tem se

v posamezniku in obËestvu, v katerem se vrednostno utemeljuje, vzpostavijo

razliËne zaveze do dogodenega: idejne, kulturne, politiËne, socialne, narodne.

Vsaka od njih ima svojo notranjo moË in gibalni zgodovinski smisel. Tega se

najveËkrat zavemo bodisi ob prelomih obstojeËe podobe sveta ‡ bodisi ob

spominu nanje ali na druge, prav tako oznaËujoËe zareze zgodovinskega razvoja.

Navkljub njihovi soodvisnosti je v ospredju zdaj eden zdaj drugi oznaËevalec

zgodovine. Za Slovence ima nedvomno trajno vrednost njen narodni

oznaËevalec, saj je bilo nacionalno vpraπanje vsebinski okvir zgodovinskega

dogajanja na slovenskih tleh od dejstva narodnega samozavedanja ter boja za

narodno preæivetje in uveljavitev, do uresniËitve Slovencev v nacijo.«2

Izbrane misli sodobnega zgodovinarja dr. Jurija Perovπka opozarjajo na

bistveno: da vsak od nas nosi v sebi zgodovino in z njo æivi. Takπno razmiπljanje

je na svoj naËin povezano s svetom fenomenologije, pa tudi Benedetto Croce3

(1866‡1952) bi ga sprejel v lasten pojmovni svet. Takπne misli ne bi bile tuje

tudi slovaπkemu zgodovinarju Danielu Rapantu.4 Na to sem moral opozoriti,

ker me je Ëudovito razmiπljanje dr. Jurija Perovπka o zgodovini povezalo

z vsebinami, ki bodo imele glavno vlogo v tem prispevku.

V prvi opombi je æe pojasnjeno, v najbolj grobih obrisih, kaj je fenomenologija.

Ker je to πe vedno predgovor, jo lahko opredelimo s sploπnim orisom, ki pa

mora zajeti bistvo. Na ovitku knjige Fenomenologija, ki jo je napisal Tine

Hribar, je ta opredeljena takole: flFenomenologija je najpomembnejπa


3 8

2 To so uvodne besede dr. Jurija Perovπka, ki jih je napisal pod naslovom Zborniku na pot. Zbornik z naslovomSlovenska osamosvojitev 1991, PriËevanja in analize je maja 2002 izπel po zaslugi Dræavnega zbora in Zvezezgodovinskih druπtev Slovenije. Zbornik je nastal na podlagi referatov in razprav na simpoziju, ki je bilv Breæicah, 21. in 22. junija 2001.

3 Italijanski mislec in zgodovinar Benedetto Croce je trdil, da je v svoji konkretnosti univerzalnost individualiziranain da je posameznik toliko realen, kolikor je hkrati tudi univerzalen. Croce je imel svoj pogled na zgodovino. Tanjegov pogled je blizu Heglovemu, saj pravi, da se vsaka prava zgodovina rodi neposredno iz dejavnosti, ki jo izvrπujeduh kot zavest te dejavnosti. To je zajeto iz njegove knjige: Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju, str. 10‡11.

4 Slovaπki zgodovinar Daniel Rapant pojmuje logiko zgodovine v globljem pomenu kot logicizem zgodovinopisja,ki predstavlja celoto logËnih in metodoloπkih postopkov, s pomoËjo katerih zgodovinar odkriva zgodovino(oz. zgodovinsko vedo ‡ op. K.N.) in po potrebi razmiπlja o moænostih in mejah te dejavnosti. Logika zgodovinese pojavlja v imanentnem (pomeni ‡ vsebovan v biti nekega pojava ‡ K.N.) zgodovinskem razvoju kot doloËenazakonitost, pravilnost v zgodovinskem dogajanju. Logika zgodovine vsebuje notranji imanentni smiselin doloËeno mero etiËnosti. Poleg tega so v njej doloËena zakonitost, pravilnost, ciljnost in logika. Zakonitost jebolj retrospektivna, logika pa perspektivna. Oboje sodi v okvir Ëloveπke dejavnosti. O njeni uresniËitvi pa odloËalogika. Rapant je tudi mnenja, da je zgodovinska stvarnost ‡ za razliko od naravoslovne ‡ bolj zapletena in boljizpostavljena delovanju nedeterminiranih dejavnikov. Logika zgodovine je po Rapantu globlja in usodnejπa odtiste, ki je trenutno flv rokah zgodovinarjev«. Iz tega sledi, da je njena fenomenologija bolj zapletenain nepregledna. O tem vpraπanju glej: Zgodovinski Ëasopis, leto 2000, letnik 54, πt. 4, str. 635‡642.

filozofska misel dvajsetega stoletja. Na svetu, ne le v Evropi, ki je mesto

njenega rojstva. Igrala je namreË glavno vlogo pri oblikovanju postmodernizma

in nastajanju postmoderne dobe kot dobe prihodnjega tisoËletja. Franz

Brentano, Edmund Husserl in Martin Heidegger so imena, brez katerih

fenomenologije ne bi bilo. Tako kakor brez fenomenologije ne bi bilo ne

Levinasa, ne Lacana, ne Lyotarda in ne Derridaja. Fenomenoloπka misel je

misel dopuπËanja. Od tod njena napotitev k stvarem samim. Vsakokratna

vrnitev k stvarem samim pomeni: dopustiti, da se stvari pokaæejo kot so, kar so

in kakrπne so. Pustiti bivajoËemu, da je to, kar je. Razumeti vse in vsako

bivajoËe v njegovi biti5. In, Ëe gre za umetnost, omogoËiti reËem, da zasijejo

v jasnini in s tem lepoti svoje neskritosti. Vse drugo je nasilje nad reËmi, zlasti

pa nad æivimi reËmi, se pravi nad bitji kot bitji.«

Slovenci smo leta 1991, na naËelni ravni, z osamosvojitvijo stopili onkraj

bivanjske ogroæenosti. Dokler je Ëlovek ali narod tako ali drugaËe zatiran,

dokler ni socialno in nacionalno svoboden, zelo teæko zavzame eksistencialno

dræo (Hribar6, 1993: 12). Eksistencialna dræa je v nekem smislu enaËaj za bit

(bistveno). KonËnost, tj. Ëasovnost biti Ëloveka kot transcendentalni horizont

biti, postavlja pod vpraπaj neskonËnost oziroma veËnost. Svoboda kot izvorni

izvir prihodnosti pa jima dokonËno spodmakne tla. Zato se mora vpraπanje po

smislu biti, da ne bi zdrsnilo v slabo neskonËnost, v svojem seganju onkraj biti

ob neËem zaustaviti; zaustavi se v svobodi in tako je flprogressus in infinitum«

(razvoj v neskonËnost ‡ K.N.) blokiran (Heidegger/Hribar, 1993: 404). »e se

Slovenci ne bi leta 1991 osamosvojili, je vpraπanje, kje bi se zaustavili oziroma

pristali in kaj bi doloËalo naπo navideznost ‡ ne bit. Naπa bit7, da lahko

Karlo Nanut

3 9

5 V uvodu v Heideggerjevo knjigo Bitak i vrijeme (Bit in Ëas) je Gajo PetroviÊ opisal bit tako: Bit se obiËajnotradicionalno pojmuje kot ono, po Ëemer je nekaj (stvar, oseba, pojav, skupina, vrsta, rod idr.) to, kar je, kot trajnapriroda, doloËenost, specifiËnost neËesa, po Ëemer se ono razlikuje. Razlikuje se tako od vsega drugega kot tudiod svojih prehodnih stanj ali pojavnih oblik, katere so πe toliko razliËne, vse utemeljene v svoji biti. Glejnavedeno knjigo, str. LXXIII.

6 Tine Hribar, rojen leta 1941, je profesor za fenomenologijo in filozofijo religije na filozofskem oddelku Filozofskefakultete v Ljubljani.

7 Tine Hribar nas v svojem delu Fenomenologija opozarja, da je Heidegger priπel v dilemo zaradi vpraπanja o biti.Pravi, da Heidegger ne ve o flenotnosti pojma biti«. Poleg tega Heidegger ne govori doloËno le o razliËnih naËinihbiti, ampak tudi o razlikah med bitjo in bivajoËim (ontoloπka diferenca). Hribar se spraπuje, kako je mogoËegovoriti o razliki med bitjo in bivajoËim, ne da bi poznali identiteto biti. Glej njegovo delo, str. 388. Ne glede navse Heideggerjeve dvome, je jasno, da je njegovo osrednje delo Bit in Ëas gotovo najpomembnejπa filozofskaknjiga 20. stoletja. Nenavadno bi bilo, Ëe se Heidegger ne bi znaπel pred dilemami, saj je to eksistenËni problemv vsaki strateπki vedi. Do dilem in nerazreπljivih vpraπanj je prihajala vrsta znanstvenikov, npr. teoretiËnih fizikov,s Ëimer nas nazorno seznanja Stephen Hawking v svojem zadnjem delu Vesolje v orehovi lupini. Da bifldopustili« Heideggerju, da pove nekaj bistvenega o biti, bi lahko zapisali: flTubit (Ëlovek) je bivajoËe, ki se /…/razume v svoji biti.« V nadaljevanju pravi: flbit tubiti je skrb« (Hribar, 1993: 244‡245).

presegamo sebe in da smo svobodni, je mogoËa le do tedaj, dokler se kot ljudje

zavedamo svoje samoodgovornosti. Ta pa izvira iz naπe samobitnosti

in samostojnosti. Kakπen je naπ svet, svet Slovencev? Odgovor je takπen:

flNajboljπega moænega sveta ni mogoËe vnaprej skonstruirati. Vnaprej lahko

/…/ konstruiramo le transcendentne pogoje, pogoje moænosti sveta kot takega

in v celoti (za Slovence: sobivanje z evropskimi ustanovami ob spoπtovanju biti

Ëloveka idr.). Lahko razkrijemo in osmislimo le obËe strukture dejanskega in

vsakega moænega sveta /…/ O vsebini (svojega) sveta odloËa vsak faktiËni

(dejanski) Ëlovek sam oziroma vsako faktiËno, kot zgodovinska skupnost æiveËe

Ëloveπtvo samo.« (Hribar, 1993: 163)

V predgovoru bo πe nekaj pojasnil o odgovornosti Ëloveka, kajti o ostalih

bistvenih pojmovanjih fenomenologije in fenomenov se bo govorilo na mestih,

kjer bo to potrebno.

Tine Hribar je zaradi tega poudaril: flPreprosto pred to, da sem tu; za ta svoj tu

in kot tu lastne biti, v katerem vselej æe nahajam samega sebe, se Ëutim, Ëetudi

sicer morda πe ne vem ne kod ne kam, odgovornega. Sredi dne, ob

neprizadetosti s Ëimerkoli in zato v popolni ravnoduπnosti, me nenadoma lahko

prevzame prav in zgolj samo to, da sem. Da sem tu, vræen v svet in da moram

tu, v tej jasnini, sredi katere sem, nekaj poËeti. »e hoËem ali ne. To je ta sprva

neprepoznavna odgovornost, ko Ëutimo, da moramo, Ëeprav sploh ne vemo kaj,

nekaj storiti, se pravi, nekaj narediti iz sebe.« (Hribar, 1993: 284)

Vselej se bo naπa bit enaËila tudi z odgovornostjo kot izvornim bistvom

svobode. Tudi danes je Ëas za samodoloËanje naπe odgovornosti, saj bi vsako

izogibanje povzroËilo zakrivanje naπe biti. Po Heideggerju obstaja samo eno

bivajoËe, ki po svoji naravi, po svojem naËinu bivanja dovoljuje dostop do biti:

to bivajoËe je Ëlovek. Le on se lahko vpraπa, Ëe se miπljenje sklada

s stvarnostjo. Pred letom 1990 se Slovencem miπljenje in stvarnost nista

skladala.

Da bi kasneje laæje dojemali fenomenologijo, na kateri temeljijo tako

imenovane specifiËne filozofske znanosti, bi se morali seznaniti z naslednjo

mislijo Edmunda Husserla: flPrav odliËna lastnost fenomenologije je, da

v obsegu svoje eidetske (kar se nanaπa na bistvo ‡ op.) sploπnosti zajema vsa

spoznanja in znanosti, in sicer na vse to, kar je neposredno uvidno, ali bi vsaj

moralo biti, kolikor gre za pravo spoznanje. V njeno vplivno obmoËje sodi

smisel in pravica do vseh neposrednih izhodiπË /…/ k moæni metodi /…/

Zato vsebuje fenomenologija vse eidetsko (bistveno) spoznanje, s katerim


4 0

lahko odgovorimo na radikalen problem flmoænosti«, ki se nanaπa na poljubno

vnaprejπnje spoznanje in znanosti.« (Husserl, 1997: 201)

OPREDELJEVANJE FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINI

Æe naslov Vstop fenomenologije v zgodovino zagotavlja, da bodo v prispevku

opisane raznovrstne pojavne oblike in z njimi povezani ‡ fenomeni8, ki izhajajo

iz zgodovine/historije kot vede. Poleg teh pa bodo obravnavani tudi fenomeni,

ki se pojavljajo v polju najπirπe opredeljene zgodovine kot stvar/stvaritev sama,

ki je svoje lastno bistvo. V tem je zajeta tako duhovna kot materialna stvarnost.

V tej πiroko pojmovani zgodovini (zunaj vede!) lahko razumemo misli, ki se

nam zdijo povsem logiËne. Zgodovina te vrste nam je pogosto v miselno oporo,

ker nam pomaga izraziti tisto, na kar nas opozarja preteklo v sedanjosti. Za laæje

razumevanje bi lahko navedli nekaj primerov: /…/ flKajti niso se trudili

spremeniti zgodovine« in flZunaj zgodovine si, ne bivaπ« ter flTudi to je

priËa zgodovine.«9 ©e posebej v primeru, v katerem je poudarjeno, da ne bivaπ,

Ëe si zunaj zgodovine, izraæa zgodovina skladnost med mislijo in miπljenim.

Miπljeno je: Ëe si zunaj Ëasa (preteklega, sedanjega in prihodnjega), ne bivaπ,

ker nimaπ veË svoje biti, ki te doloËa. S tem, ko nekomu ni dovoljeno, da je bit,

da je to, kar je, ni fenomen za moderno fenomenoloπko miselnost.

Za zgodovino kot vedo pa vemo, da je po naravi snovi druæboslovno in

humanistiËno naravnana. Zgodovina je veda o Ëloveku, ki je moral vztrajati

kopico obdobij v Ëasu in prostoru. Na tem mestu je treba opozoriti, da mora

Ëlovek svet doumeti in razumeti: razumeti vse stvari sveta/zgodovine/ v naËinu

njihove biti, v vseh naËinih njihove biti. Razumeti svet pomeni razumeti smisel

stvari v svetu/zgodovini/, se pravi: smiselnost sveta (Hribar, 1993: 146).

Dojemanje tega nas kmalu napelje na misel Marca Blocha, da je zgodovina na

sploπno najteæja ali ena najteæjih nalog, ki se jih lahko loti pisec (Bloch, 1996:

50). Ravno zaradi te trditve je nerazumljivo, kako nekateri poenostavljajo njeno

opredelitev in s tem njeno vlogo za posameznika in druæbo. S poenostavljanjem

ni mogoËe doloËiti intencionalno (namera, smotrnost) konstituiranega sveta,

sveta, ki je konstituiran v naπi zavesti kot fenomen (Hribar, 1993: 147).

Karlo Nanut

4 1

8 Fenomeni se bodo izraæali v obËi in vojaπki zgodovini v dimezijah prostora, Ëasa in Ëlovekove zavesti ternjegovega delovanja.

9 Prva dva primera sta iz knjige Georga Orwela (str. 121 in str. 199, tretji primer je iz Ëasopisa Delo, 16. avgust,2002). Navedeni primeri izhajajo iz sploπno pojmovane zgodovine, ki nima narave πolskega predmeta ali vede.Ta se uporablja takrat, ko æelimo poudariti enkratnost naπega bivanja v prostoru in Ëasu.

»e se ponovno vrnemo k izrazu fenomenologija, je treba poudariti, da se ta

uporablja za vse fenomene. Ime fenomen (gr. phainomenon) so stari Grki dajali

stvarem, kakor se kaæejo same od sebe. Od tod tudi izraz fenomenologija, torej

veda o fenomenih (Hribar, 1993: 8). Ti se pojavljajo tudi v polju zgodovine, kar

bomo v nadaljevanju dokazali.

Edmund Husserl nam skuπa pojasniti, da v Ëisti fenomenologiji kot posebni

znanosti nastopajo fenomeni drugaËe kot tisti fenomeni, ki jih razumemo kot

nekaj samo po sebi razumljivega. Vsi ti se pojavljajo zaradi narave stvari.

Navadni fenomeni sestavljajo fenomenologijo, ki se razlikuje od Ëiste

fenomenologije kot znanosti in filozofije. »ista fenomenologija obravnava

fenomene v drugaËni naravnanosti, v kateri je modificiran tisti smisel

fenomena, ki ga sreËujemo v dobro znanih vedah. Samo tako modificiran vstopa

ta pojem v fenomenoloπko sfero (Husserl, 1997: 15). O flpravih« fenomenih,

kakrπne je obravnaval Husserl, je bilo æe napisano, kar pa ne pomeni, da je

s tem izËrpana problematika o fenomenih, ki so zajeti v fenomenoloπkem

naËinu razmiπljanja To razmiπljanje uporabljajo filozofi, ki æelijo prodreti do

stvari samih, da bi te zagledali takπne, kakrπne so. Kakrπne se nam kaæejo same

od sebe po sebi ali od sebe, ne pa, kakrπne nam prikazujejo drugi. Tine Hribar

pravi, da sprejema za svoje zgolj in samo tisto, kar se mu samo pokaæe. Kar mu

je dano kot evidentno. Kar je razvidno v tem, kar je in kakor je. Kar se mu

pokaæe in kaæe kot stvar sama. V nadaljevanju je zapisal, da stvar sama ni naπa

stvar, temveË je vselej moja stvar. Prav zato je tako pomembna deskripcija, goli

ali Ëisti opis, ki tvori prvo stopnjo fenomenoloπkega postopka. Zaradi tega je

treba natanËno in poπteno opisati tisto, kar smo videli ali vidimo (Hribar, 1993:

8‡9). V nadaljevanju Hribar ugotavlja, da je predpogoj, da se fenomen ne kaæe

zakrito. Ta predstavlja bit bivajoËega, zato naj bi bil tako smisel (pomen) kot

temelj (izvor). ResniËni fenomen postane, ko je razodet v svoji biti, v svoji

nezakritosti. Za tem nam Hribar pove, kar je dejansko pojasnjevanje biti.

Napisal je, da se za resnico ne skriva niËesar, paË pa jo nekaj prekriva in tako

zakriva. Ta je lahko popaËena z navideznimi videzi, zasuta z zgolj pojavi,

z njimi prekrita ali pa sploh πe ni razkrita. V tem primeru fenomena kot

fenomena, kot razgrnjenega smisla in temelja, πe ni, ker je πe nerazkrit (Hribar,

1993: 414‡415).

V zgodovinopisju, ki je nastalo v totalitarnih sistemih, se zgodovina ne more

udejanjiti, ker ni æelje po resnici, zato se bit zgodovine ne more pokazati kot

fenomen, ker je zakritost (prikrivanje ‡ op. K.N.) fenomenu nasprotni pojem.


4 2

Ta se lahko izraæa le kot ne-skritost, kot resnica. Kako se resnica lahko prikriva,

je pojasnil George Orwell v svoji znameniti knjigi z naslovom 1984, kjer se

mora resnica skrivati za svetom dvomiπljenja. George Orwell je æe v treh

stavkih opozoril na bistvo takπnega naËina razmiπljanja. Primeri: Vojna je mir.

Svoboda je suæenjstvo. Nevednost je moË.

O sami fenomenologiji, zaradi laæjega dojemanja njene vloge v zgodovini, pa πe

ena opredelitev. Ta je bila objavljena æe leta 1907 v Husserlovem delu Ideja

fenomenologije in se glasi: flTo je spoznanje, ki je odloËilnega pomena za

moænost fenomenologije. Njen svojstven znaËaj je v tem, da je ona analiza in

raziskovanje bistva v okviru oËitnega opazovanja, v okviri absolutne

samodanosti. To je nujno njen znaËaj, ker ona hoËe biti znanost in metoda, da

bi razjasnila moænosti, moænosti spoznanja, moænosti vrednotenja iz njihove

bistvene osnove. To so moænosti, ki so na sploπno vpraπljive, njihova

raziskovanja pa so s tem sploπna raziskovanja bistva.« (Husserl, 1975: 69)

S fenomenologijo se lahko posega v bistvo zgodovine.

PETER BURKE OMOGO»A VPOGLED V FENOMENOLOGIJO10

Heidegger je menil, da je objektivni (fizikalni) Ëas zgolj derivat doæivljajskega

Ëasa, tako je po njegovem mnenju tudi objektivno zgodovinsko dogajanje

(svetovna zgodovina) zgolj derivat zgodovinskega posameznika, ali nasprotno ‡

zgodovinski posameznik je nosilec zgodovine. Samo zato, ker je zgodovinskost

konstitutivni moment posameznika (tu-biti), je svetovna zgodovina sploh

mogoËa (Heidegger/Majer, 1967: 48‡49).

Vse, kar nam bo povedal Peter Burke, je konstitutivni moment posameznika

(in s tem ljudi). »lovek potrebuje mnogo vpogledov v svoj bivπi (ne pretekli!)

Ëas, v katerem se je moral udejanjiti na πtevilnih podroËjih. Zaradi tega vsa

pestrost pogledov na svojo zgodovino v Ëasu njenega trajanja. Peter Burke

opozarja, da so od Herodotovih11 in Tukididovih12 Ëasov na Zahodu pisali

zgodovino v razliËnih oblikah ‡ kot samostansko kroniko, politiËne spomine,

pripovedi in tako naprej. V tem Ëasu je bila zgodovinarjeva misel usmerjena

Karlo Nanut

4 3

10 Da bi v nekaj besedah prodrli do bistva fenomenologije, bo ta zaradi svoje teæko dostopne dojemljivosti podanatako, kot je opisana v Mali sploπni enciklopediji: Fenomenologija (gr.) je na sploπno znanost o fenomenih stvari.V posebnih znanostih predstavlja opisovanje in analiziranje pojavov na kakem doloËenem podroËju. FENOMEN(gr. pojav) je vsaka stvar ali dogajanje, ki ga lahko Ëutno zaznavamo: npr. fizikalni, psihiËni, socialni fenomeni.Glej str. 475.

11 Herodot (480‡430 pr. n.πt.). Starogrπki zgodovinopisec, imenovan tudi oËe zgodovine.12 Tukidid (okrog 460 ‡ po 400 pr. n. πt.). Starogrπki zgodovinar, ki je napisal zgodovino peloponeπkih vojn.

predvsem v politiËne in vojaπke dogodke ter dejanja vojskovodij in kraljev.

Sredi 18. stoletja se je vrsta piscev in zgodovinarjev na ©kotskem, v Franciji,

NemËiji in Italiji zaËela ukvarjati z zgodovino druæbe. Ta pa ni bila veË omejena

le na vojne in politiko, ker je vkljuËevala tudi zakone, trgovino, moralo in fllepo

vedenje«. Ti pisci zgodovine so opustili vsakdanjo povrπino dogodkov in se

osredotoËili na zgodovino struktur, umetnosti, literature in glasbe.

V Ëasu tako imenovane kopernikanske revolucije v zgodovini, ki jo povezujejo

z Leopoldom Rankejem, je priπlo do ponovne marginalizacije druæbene in

kulturne zgodovine. Njega politiËna zgodovina ni zanimala.. Nasledniki

Rankeja so bili manj prodorni, zato so se posvetili zgodovini. V 19. stoletju sta

imela Burckhardt in Michelet veliko πirπi pogled na zgodovino kot privræenci

Rankeja. Burckhardt je gledal na zgodovino kot na polje soodvisnosti med

tremi silami: dræavo, politiko in kulturo. Michelet pa je opozarjal na, kot bi to

oznaËili sedaj, flzgodovino od spodaj«. V takπni zgodovini opisuje tiste, ki so

trpeli, delali, propadali in umirali, ne da bi lahko popisali svoja trpljenja. V tem

Ëasu se je francoski zgodovinar Fustel de Coulanges osredotoËil na zgodovino

religije, druæine in moralnosti. Manj na politiko in dogodke. Tudi Marx je

Rankeju ponudil svojo ‡ alternativno historiËno paradigmo. Iz nje je izhajalo,

da je treba iskati vzroke v napetostih znotraj druæbenih in ekonomskih

struktur. Za Marxom se je pojavila vrsta zgodovinarjev, ki bi jih lahko imenovali

ekonomski zgodovinarji.

Do poznega 19. stoletja je prevladovala politiËna zgodovina. Ob njej se pojavijo

utemeljitelji sociologije, ki so na zgodovino moËno vplivali. V letih okoli 1900

je bila kritika politiËne zgodovine πe posebej ostra. Karl Lamprecht iz Leipziga

je politiËno zgodovino sooËil s kulturno in ekonomsko zgodovino, ki naj bi bila

zgodovina ljudi. Pozneje je oznaËil zgodovino kot primarno socio-psiholoπko

vedo. V Zdruæenih dræavah Amerike je zgodovinar Turner jasno pretrgal

z zgodovino politiËnih dogodkov. James Robinson pa je na zaËetku novega

stoletja sproæil gibanje pod geslom flnova zgodovina.«

Na prelomu v novo tisoËletje je francoskega zgodovinarja Ernesta Lavisseja πe

najbolj zanimala predvsem politiËna zgodovina. Kot glavni urednik zgodovine

Francije je sodeloval pri izidu desetih zvezkov. Kljub zanimanju za politiËno

zgodovino je bil koncept njegove zgodovine πirok, saj je pri obravnavi dobe

Ludvika XIV. posvetil veliko prostora umetnosti, zlasti kulturni politiki.

NapaËno bi bilo misliti, da so se profesionalni zgodovinarji v njegovem Ëasu

ukvarjali izkljuËno z opisom politiËnih dogodkov.


4 4

Kljub temu so druæboslovci (sociolog Herbert Durkheim in ekonomist Francois

Simiand) zmanjπevali vlogo zgodovinarjev, πe posebej so zavraËali dogodke.

Simiand je menil, da je treba spodmakniti tri idole: flpolitiËnega«,

flinduvidualnega« in flkronoloπkega«. Z umikom prvega idola bi se gotovo

zoæilo ukvarjanje s politiËno zgodovino, politiËnimi dejstvi, vojnami itn. »e bi

spodmaknili drugi idol, ne bi veË pretirano poudarjali tako imenovanih velikih

moæ. Redukcija flkronoloπkega idola« bi omogoËila zgodovinarjem, da se ne bi

izgubljali pri πtudiju virov. Prav ta Simiandova kritika, ki je izhajala v novem

Ëasopisu Revue de Synthese Historique, ki ga je leta 1900 ustanovil Henri Berr,

je opogumila zgodovinarje za sodelovanje z drugimi disciplinami, posebej

s psihologijo in sociologijo. Berr je upal, da bodo ustvarili tisto, kar je sam

imenoval flzgodovinska« ali flkolektivna psihologija«. Z drugimi besedami: to,

kar AmeriËani imenujejo flpsihozgodovina«. V Berrov Ëasopis sta pisala tudi dva

utemeljitelja francoske analovske smeri: Lucien Febvre in Marc Bloch.

V Franciji je prav po zaslugi obeh imenovanih zgodovinarjev nastala la nouvellehistoire (nova zgodovina). Ta se omenja πe posebej v zvezi s Ëasopisom Anali

(Annales d’histoire economique et sociale), ki je bil ustanovljen leta 1929.

Ustanovljen je bil z namenom, da promovira novo vrsto zgodovine. Vodilne

ideje Analov je mogoËe povzeti takole: na prvem mestu gre za zamenjavo

tradicionalne zgodovine, v kateri prevladujejo dogodki s problemsko usmerjeno

analitiËno zgodovino. Na drugem mestu gre za vzpostavitev zgodovine cele

vrste Ëloveπkih aktivnosti, ki nadomesti politiËno zgodovino. Da bi dosegli prva

dva cilja, zaËno zgodovinarji sodelovati z drugimi vedami: geografijo,

sociologijo, psihologijo, ekonomijo, lingvistiko, socialno antropologijo. Poznan

je Febvrov imperativ: flZgodovinarji bodite geografi. Bodite pravniki, sociologi

in psihologi.« (Burke, 1993: 7‡17)

V tem delu Ëlanka so bile podane vsebinsko orientirane zgodovine, ki so

razliËno zaznavale in prikazovale dogajanja. Zato k temu sodi Husserlova misel,

da si moramo zastaviti bistveno vpraπanje: kaj je to, kar je zaznano kot tako,

katere bistvene momente nosi v sebi ta zaznana noema (kar se ujema

z miπljenjem, torej miπljeno ‡ op. K.N.). Ker so bila razmiπljanja o zgodovini

raznovrstna, je bil tudi njihov predmet razliËen, vendar se pri vseh miπljenje ni

skladalo z osnovnim predmetom zgodovine, kar pa je v fenomenologiji povsem

razumljivo. Po Husserlu moramo upoπtevati, da fenomen zaradi neke

posebnosti v miπljenju oziroma miπljenem (objekt, misel idr.), ustvari nov

fenomen in da smo v zmoti, Ëe te nove fenomene, ki so na doloËen naËin

Karlo Nanut

4 5

preoblikovanja starih, zamenjamo s temi in da to, kar je v njih realnega ali

miπljenega, pripisujemo prvim. (Husserl, 1997: 327)

Povsem umestna je naslednja ugotovitev Lyotarda, πe posebej v tem delu

prispevka, v katerem je Burke podal mnoæico predmetnih usmeritev zgodovine.

Lyotard je v svojem delu Fenomenologija zapisal, da zgodovine ni mogoËe

razlagati na osnovi nekega dejavnika, Ëetudi je ta politiËni, ekonomski ali rasni.

Smisel zgodovine je latenten, ker je izviren. Ta more biti osvojen brez kakrπnih

koli predpostavk, Ëe dovolimo, da nas vodijo same stvari. Moænost doseganja

pomena neke kulture in njenega bivanja je zasnovana na naËelu zgodovinskosti

zgodovinarja. Dejstvo je, da je fenomenologija samo sebe postavila v zgodovino.

Fenomenologija meni, da njena resnica ni nasprotujoËa njeni zgodovinskosti,

ker je prav zaradi svoje zgodovinskosti (kot svojega notranjega bistva ‡ op. K.N.)

ustvarila odprto pot k svoji resnici. (Lyotard, 1980: 121‡122)

PRIKRIVANJE BITI ‡ SMISLA IN TEMELJA V ZGODOVINI

Menim, da je odloËilnega pomena, da dojamemo naravo te vede æe v Ëasu,

ko jo zaËenjamo spoznavati, predvsem v njenih opredelitvah in kasneje

v vsebini. Dejstva pa na æalost govorijo drugaËe, saj je v osnovnih in srednjih

πolah (celo v gimnaziji) zgodovina predstavljena predvsem opisno, brez

notranjih logiËnih povezav in celo brez bistvenega dejstva, da je vedno

soodvisna od prostora in raznolikega trajanja Ëasa.

Primoæ Vitez, ki je napisal spremno besedo k Hadrijanovim spominom sodobne

francoske avtorice Marguerite Yourcenar, je dojel svojevrstno praznino, ki

nastaja v zgodovinskih uËbenikih. V njegovem zapisu je Ëutiti protest proti

takπni vrsti pisanja in ohranjanja zgodovinskega miπljenja. Primoæ Vitez je

prizadet in je zato tako opisal fluËbeniπko zgodovino«, pred katero nismo uπli

niti Slovenci. Kot protest in opozorilo je napisal: flKaj je zgodovina?

Zgodovinski uËbeniki nam v grobem dopovedujejo, da je preteklo æivljenje

Ëloveπtva kronoloπka daljica s komaj zaznavnim zaËetkom, poseljena z dogodki,

ki jih je nemogoËe razloæiti z naËelom vzroka in posledice. Vzvodno zaporedje

druæbenopolitiËnih sprememb, ki so jih povzroËali tako ali drugaËe ovrednoteni

vzgibi zdaj mrtvih ljudi ali zdruæb z doloËenim socialnim ciljem. ©olska

zgodovina Ëloveπkega sveta je statiËna in domnevno objektivna, njena

interpretacija pa arbitrarna, se pravi aktualno ideoloπka, vsesploπno in poËez

logiËna. Je kakor idealiziran akcijski scenarij, ki pozablja na prezapleteno


4 6

dinamiËno logiko æivega Ëasa. »as pa je paradoks. Intimnega æivljenja

posameznikovega Ëasa si zunaj lastne Ëasovne izkuπnje skorajda ni mogoËe

predstavljati, ker je, kakor pravimo, subjektivna zadeva. Obstaja moj Ëas in Ëas

drugega.« (Yourcenar/Vitez, 2001: 269)

Da trditve Primoæa Viteza niso porojene iz neobjektivne nestrpnosti, je dokaz

æe v opredelitvah zgodovine v naπih uËbenikih, kjer se avtorji ne zavedajo, da

je to izredno prodorna in vplivna veda, ki posega v miπljenje in Ëustvovanje

oziroma v bit Ëloveka. ©e manj se avtorji zavedajo, da morajo ravno

v opredelitvi zgodovine pojasniti njeno bit. Æe zgoraj je bilo poudarjeno, da je

Ëlovek razpoznan le v biti, zato se mora pustiti bivajoËemu, da je to, kar je.

Razumeti vse in vsako bivajoËe v njegovi biti. Vse drugo je nasilje nad reËmi,

zlasti pa nad æivimi reËmi, se pravi nad bitji kot bitji. V tem je bistvo

fenomenologije, ki bi jo morali dojeti vsi tisti, ki obravnavajo bit Ëloveka.

MOÆNOST IZRAÆANJA FENOMENOV V U»BENIKIH ZGODOVINE

V uËbeniku za prvi razred gimnazije je opredelitev zgodovine napisana brez

poudarjanja zgodovinske preteklosti z razliËnim trajanjem. Docela je

zanemarjena t. i. temporalnost, ki jo kot nekaj temeljnega obravnava

fenomenologija. V fldefiniciji« zaËutimo dogajanje v sedanjem Ëasu, kar nam

posredno omogoËa dojemati stalno prisotnost zgodovine v Ëasu in prostoru.

Avtorji tega uËbenika so zapisali v o zgodovini: fl/…/ da zgodovina prouËuje,

kako se je Ëlovek uËloveËil, kako ureja odnose do soljudi, kakπen je njegov

odnos do narave in okolja, kako ureja æivljenje v druæbi in dræavi, kako

gospodari in pridobiva dobrine, potrebne za æivljenje, kako razlaga pojave iz

narave in dogodke iz druæbe, kaj misli o svojem Ëasu, o æivljenju in smrti,

kakπne so njegove umetniπke stvaritve in kaj je hotel z njimi sporoËiti.«

(UËbenik za 1. letnik gimnazije, 1998: 14)

Stane Berzelak je v uËbeniku za tehniËne in druge strokovne πole opisal pomen

zgodovine v mejah moænega. Ta veda je po njegovi opredelitvi nejasna

in zajema vrsto poenostavljenih trditev. Vsebinsko je opredelitev toliko

siromaπna, da ne zmore dojeti povezanosti med preteklostjo, sedanjostjo

in prihodnostjo, torej Ëasom in prostorom. Njegova trditev je naslednja:

flZgodovina je vse, kar se je zgodilo v razvoju Ëloveπtva in od njegovega

nastanka do sedanjosti. Razkriva nam razliËne svetove in tisoËletna Ëlovekova

prizadevanja, da bi naredil korak naprej. Ohranja vse tisto, kar Ëloveka bogati,

Karlo Nanut

4 7

mu osmiπlja prihodnost in daje ustvarjalen zagon.« (Berzelak, 2001: 8) Vredno

si je zapomniti nevsakdanjo trditev, da zgodovina ohranja vse tisto, kar Ëloveka

bogati, in da mu celo osmiπlja prihodnost.13

To nista definiciji, pa tudi ne opredelitvi zgodovine, ampak nekakπna

informativna pripoved, ki naj bi jo dijaki spoznali. Navajanje, kaj vse omogoËa

zgodovina, se dogaja ob dejstvu, da so potisnjeni na stran Ëlovek, Ëas in prostor

kot trije dejavniki na tem podroËju. O prostoru bi lahko dejali, da je Ëlovekov

prostor ‡ prostor njegove prostosti in svobodne orientacije pri izbiri bitnih

moænosti (Hribar, 1993: 276). O zgodovinskem Ëasu moramo pritrditi Hribarju,

ki je dejal: fl»asovnost je pogoj moænosti razumetja biti sploh; bit je razumljena

in pojmovana iz Ëasa.« (Hribar, 1993: 375) V nadaljevanju je Hribar prikazal

razliko med svetom zunaj nas (ki ga doæivljamo kot mi, kakrπni smo)

in flsvetom«, ki nam je pred-stavljeni svet za nas. Ta flsvet« spoznavamo kot

fenomenom. To je svet, kakor se nam kaæe v naπi zavesti: v naπi zaznavi in naπi

domiπljiji, æeljah ter hotenjih itn. »e ostanemo pri zaznavanju, bomo videli, da

se æe vsaka stvar kot fenomen naπe zaznave nenehno spreminja, tako da naπo

zavest doæivljamo kot en sam neskonËen tok doæivljajev kot fenomenov. Vsak

izmed teh ima svoje bistvo, zato jih moramo pravilno razporediti iz te

navzkriæne prepletenosti (Hribar, 1993: 84).

V teh stavkih smo s pomoËjo fenomenoloπkega pristopa dokazali bistvene

sestavine zgodovine: prostor, Ëas in Ëloveka v njegovi biti. Le z razumevanjem

fenomenologije lahko dojamemo, kako Ëlovek zaznava svet in vse bivajoËe

v sebi, tudi sebe. Ni pa πe poudarjeno tisto, na kar je opozoril Heidegger

v svojem delu Bit in Ëas. Avtor je zapisal, da analiza zgodovinskosti tu-biti

(Ëloveka) poskuπa dokazati, da to bitje ni flËasovno«, zato ker flstoji v neki

zgodovini«, ampak da to, nasprotno, eksistira in edino lahko eksistira

zgodovinsko samo zaradi tega, ker je v temelju svoje biti Ëasovno (Heidegger,

1988: 428). V nadaljevanju Heidegger zagovarja trditev, da je Ëlovek (tu-bit)

zgodovinski. Bistvena je njegova misel, da zgodovinskost Ëloveka (tu-biti) ne

dokazuje, da je zgodovinski brez-svetni subjekt, ampak dokazuje, da je

zgodovinsko bitje, ki eksistira kot bit v svetu. Nato avtor pove tudi, da je

znotrajsvetno (znotraj sveta ‡ op. K.N.) bitje kot takπno zgodovinsko in da


4 8

13 Ta opredelitev zgodovine je povzeta iz uËbenika Staneta Berzelaka z naslovom Zgodovina za tehniËne in drugestrokovne πole, Ljubljana 2001. Vpraπanje nastaja, zakaj so dovoljene takπne opredelitve zgodovine, saj so vsvojem bistvu zavajajoËe in do kraja idiliËne, kar zadeva Ëloveka in njegovo druæbo. S takπno opredelitvijo jeflprepreËeno fl zgodovini, da bi se pokazala v obsegu svojih fenomenov.

njegova zgodovina ni nekaj flzunanjega«, ker sam spremlja flnotranjo«

zgodovino svoje duπe (Heidegger, 1988: 441).

Vse to lahko razumemo, saj imamo iz vsakdanjega æivljenja dovolj dokazov,

kako je Ëlovek priklenjen na svojo zgodovino in tudi na tisto, ki so jo ustvarili

drugi, z njim ali brez njega. Zgodovina nas vedno spremlja, zato æivimo v vseh

dimenzijah Ëasa, Ëe hoËemo ali ne. Vedno se nam nekaj vraËa in vedno bo

prihajalo iz sveta, ki ga ni veË. Tine Hribar bi po Heideggerju dejal:

flZgodovina je prihodnostno prihajanje bivπujoËega.« (Hribar, 1984: 132)

NESMISELNOST ZANIKANJA OBSTOJA NEKONFLIKTNE ZGODOVINE

»lovek in druæba sta v teh stavkih odstranjena od svojega bistva. Neverjetna je

vsebinska zgradba te nekonfliktne flzgodovine«, saj ima npr. nordijska saga veË

bistvenih spoznanj o preteklem æivljenju, kot pa zgornje tendenciozno navajanje

k dejstvom o stalnem razvoju, bogatenju, osmiπljanju in ustvarjalnem zagonu.

Vojne in druga bojna delovanja raznih strani v spopadu, ki jih obravnava vojaπka

zgodovina, so iz tega miselnega konstrukta zgodovine odstranjena. Berzelak ne

upoπteva, kar naj bi bilo bistveno pri Heraklitu, da je vojna zaËetek stvari in da

iz trka nasproti stojeËih sil v trenutku smrtne nevarnosti izhaja novo in zelo

daljnoseæno nadaljevanje. To misel je navajal v svojem delu tudi nemπki

zgodovinar Leopold Ranke (1795‡1886), ki je zasnoval metodologijo znanstvene

zgodovine na osnovi temeljite besedilne analize in inerpretacije zgodovinskih

virov. Z njim je bilo uveljavljeno naËelo zgodovinske objektivnosti.

Kaj je vojna [polemos] po Heraklitu, najdemo tudi v podnaslovu dela

Torbjørna L. Knutsena ‡ Valovi velikih vojn, Vzpon in propad svetovnih redov,

500 let evropske zgodovine. V tem delu, o tem veË spodaj, nam skuπa avtor

dokazati tudi pomen vojn v stoletjih svetovne zgodovine, zato se zaveda, kot je

dejal Heraklit, da je vojna zaËetek stvari in da iz trka nasproti stojeËih sil v

trenutku smrtne nevarnosti izhaja novo in zelo daljnoseæno nadaljevanje.

Predstavitev zgodovine kot podroËja fenomenov raznolikih pojavnosti in bistva

stvari je bistvenega pomena, kar pa πe ne pomeni, da je za to potrebna

definicija, ki bi morala zajeti vse bistveno. V spremni besedi Petra Vodopivca,

ki jo je napisal za delo Fernanda Braudela, »as sveta, materialna civilizacija,

ekonomija in kapitalizem, XV.‡XVIII. stoletje, II, je poudarjeno, da ena velikih

teæav, s katero se mora sooËiti pisec informacije o Braudelovem æivljenju in

delu, ni le v neverjetnem obsegu in bogastvu njegovega znanja, ampak tudi

Karlo Nanut

4 9

v odklanjanju kakrπnih koli definicij. Tako kot njegov uËitelj in vzornik Lucien

Febvre je bil prepriËan, da je vsaka definicija flsvojevrstna jeËa«, ki onemogoËa

razpravo (Braudel/Vodopivec, 1991: 354). To pa ravno njega, Fernanda

Braudela, ni oviralo, da ne bi natanËno opredelil svoje fltotalne« oziroma

flglobalne« zgodovine.

VZPOSTAVITEV POJAVNOSTI NASPROTJA V ZGODOVINO ‡PO STANETU JUÆNI»U

Opredelitev oziroma predstavitev zgodovine v uËbenikih in strokovnih delih je

pomanjkljiva tudi v bistvenem, saj so avtorji uËbenikov in drugih del, ki naj bi

pojasnili zgodovino, zanemarili dejstvo, da so tudi vojne in oboroæeni spopadi

sestavni del æivljenja/zgodovine in da je to neizogibno, ker imajo svoje vzroke

v globalni druæbi in Ëloveku. Temu se v zgodovini mnogi radi izognejo, zato je

treba æe na zaËetku prispevka dopustiti Stanetu JuæniËu, da pove, zakaj tako.

flMoæno je zavarovati se s sploπno ugotovitvijo, kako je vsak konflikt med ljudmi,

Ëloveπkimi skupnostmi, πe posebej med dræavami zmeπnjava, motnost in slej ko

prej umazanija. ©e zlasti je tako z vojnami in ‡ Ëe spet omenimo moËno aktualno

temo ‡ faπizem je pripeljal Ëloveπtvo do straπne vojne, totalitarne vojne. Blato pa,

ki v takih konfliktih brizga na vse strani in ga bo morda ugotavljal flobjektivni«

zgodovinar, brizga po vseh in poπkropi marsikoga. »e ne bo ugotovil, da tudi z

blatom umazani niso vsi enaki, bo takega zgodovinarja tovrstna objektivnost

peljala naravnost v hude zmote /…/ Prenekateri zgodovinar bi celo skuπal biti

vzviπen nad tistimi, ki so bili soudeleæeni. Tisti, ki so neposredno sodelovali, naj

bi ne mogli biti objektivni.« (JuæniË, 1985, 8‡9)

JuæniËevo dojemanje v vsej pojavnosti je pravo nasprotje tistega, kar je zapisal

Stane Berzelak. To samo dokazuje, kako sprejemata ta svet protislovij, ne glede

na Ëas in prostor. Pri spoznavanju globalnega in totalnega dogajanja v Ëloveπki

zgodovini, predvsem od 20. stoletja dalje, je treba nekatere trditve sprejeti, druge

pa zanikati. Vse to zaradi objektivne presoje spoznanega in preverjenega.

V dvomih se zgodovinar lahko zateËe k Marcu Blochu, Lucienu Febvru, Jacquesu

Le Goffu ali Fernandu Braudelu, francoskim zgodovinarjem, ker so ti pripadniki

πole Analov14 zaËeli dokazovati, kako mora biti obravnavana zgodovina.


5 0

14 Leta 1929 sta Marc Bloch (1886‡1944) in Lucien Febvre (1878‡1956) ustanovila revijo za pospeπevanjegospodarske in druæbene zgodovine ter interdisciplinarnosti, ki se je imenovala Annales d’Historie economiqueet sociale. Z nekoliko spremenjenim imenom izhaja πe danes.

PODOBA ZGODOVINE PO JOSIPU GRUDNU IN JOSIPU MALU ‡OPOZORILO ZA SODOBNO POJMOVANJE ZGODOVINEKOT POSEBNE FENOMENOLOGIJE

Kako naj bi se obravnavala zgodovina, sta pisala tudi dva slovenska

zgodovinarja na zaËetku prejπnjega stoletja: prvi je bil Josip Gruden

(1869‡1922), drugi pa Josip Mal (1884‡1978). Oba sta napisala obseæni deli

z naslovom Zgodovina slovenskega naroda. Njun odnos do zgodovine

in zgodovinopisja je bil pojasnjen pri opredelitvi zgodovine. Grudnovo

in Malovo delo je πe danes izrednega pomena za vpogled v slovensko

zgodovino. Obe deli, ki sta izπli kot reprint leta 1992 in 1993 pri Mohorjevi

druæbi, sta koristni tudi za prouËevalce slovenske vojaπke zgodovine.

Josip V. Gruden je poleg Zgodovine slovenskega naroda napisal tudi veË

razprav o zgodovini. V Ëetrtem letniku Katoliπkega zbornika (1900) je napisal:

flMed suhoparnimi beleæki kakega kronista in velikimi sistematiËnimi deli

novodobnih zgodovinarjev, kolika razlika! Pred vsem zahtevamo od

zgodovinarja, da obdeluje zgodovino pragmatiËno in organsko. V mogoËnem

veletoku dogodkov nam mora kazati vzroke in posledice, pri zgodovinskih

osebah njihov znaËaj in vpliv na delovanja, pri posameznih dobah vodilne misli;

zgodovine posameznih Ëasovnih dob ne more obdelovati, ne da bi se oziral na

preteklost, in pri posameznem narodu mora v poπtev jemati vpliv drugih

ljudstev, ki so obenem z njim æiveli. Zgodovina je kakor æiv organizem, kjer so

posamezni deli med seboj v tesni zvezi in se drug drugega dopolnjujejo.

Naravno je, da je æe pri tem naËinu zgodopisja dokaj subjektivne primesi. Naj

se tudi zgodovinar trudi, da bi bil nepristransko objektiven, vendar se mu to

docela ne bode nikdar posreËilo. Dogodki preteklosti se zrcalijo v njegovem

duhu; on je tisti, ki dogodke in osebe tolmaËi, ki jim prideva lastnosti, ki

sestavlja, razkraja in sklepa.« (reprint ‡ Gruden/Melik, 1992: XI‡XII)

Zelo zanimivi so Malovi pogledi na zgodovino, ki so se zaËeli v veËji meri

uveljavljati v naπem zgodovinopisju πele v najnovejπem Ëasu. ZavraËal je

zgodovino, ki daje samo flveË ali manj vestno registriranje vojnih pohodov,

obleganj in mirovnih pogodb, dipomatskih spletk, zvijaËnosti, letnic vladarjev

in parlamentarnih razprav.« Melik opozarja, da se je zavzemal za πiroko

pojmovano kulturno zgodovino. flOdkrili bi radi vse, kar je kdaj odloËavalo

in obvladovalo æivljenje posameznika in celega naroda, spoznati bi hoteli vso

notranjost Ëloveka, njegovo nrav, duπevnost in Ëustvenost, njegovo vsakdanje

domaËe, druæbeno in poklicno æivljenje, poznali bi ga radi pri delu, igri

Karlo Nanut

5 1

in zabavi, v bolezni in zdravju, v jedi in pijaËi in obleki, zasledovati bi æeleli

pota in obseg njegove izobrazbe, okusa in udobnosti njegovih stanovaliπË,

opreme, orodja, razsvetljave in prometa, ker je vse to vaæno merilo v kulturnem

razvoju, ki naj bi nam pojasnil tudi gonilne sile in duhovne tokove, ki so pod

povrπjem dogodkov in naprav snovali in vtisnili peËat svojemu Ëasu, upoπtevati

je treba dalje tudi gospodarsko in socialno strukturo prebivalstva, nastanek

priimkov in krajevnih imen in ne nazadnje πe navade in obiËaje, ki so vedno

tako tesno povezani z vsem æivljenjem Ëloveka in z njegovo notranjostjo, ker so

usedlina davne njegove kulture.« Tako je zgodovino leta 1957 opredelil Mal

v kulturnozgodovinskem opisu Stara Ljubljana in njeni ljudje (reprint ‡

Mal/Melik, 1992: XV).

Josip Gruden in πe posebej Josip Mal sta povedala o fenomenih zgodovine

tisto, kar pogreπamo predvsem v naπih uËbenikih. Malov pristop k zgodovini se

v niËemer ne odmika od odlik francoskega obravnavanja te vede. To, kar je Mal

zahteval od zgodovine, je povsem v skladu s pogledi francoskih zgodovinarjev,

ki so bili zbrani okrog revije Anali (Annales). Pri Malu zasledimo celo

upoπtevanje flËasa dolgega trajanja«, zato ni prav niË presenetljivo, da ugotavlja

Melik, da so se Malovi pogledi na zgodovino zaËeli uveljavljati v naπem

zgodovinopisju tudi v najnovejπem Ëasu.

Pri Grudnu in Malu se lahko mnogo nauËimo o slovenski vojaπki preteklosti,

zato bosta obe deli πe naprej dober pripomoËek za πtudij in opisovanje

slovenske vojaπke zgodovine. Poleg tega bosta tudi temeljni deli za

ugotavljanje, kaj vse smo Slovenci v razliËnih obdobjih ohranjali v svojem

zgodovinskem spominu. Tudi tisti, ki bodo oblikovali dela, namenjena

domoljubni vzgoji, bodo morali preuËiti neprecenljiva dejstva iz obeh knjig.

Dr. Vasilij Melik ugotavlja, da je slovensko zgodovinopisje v zadnjih sto letih

moËno napredovalo, vendar je doba flsocializma« dala nekaterim delom

moËan peËat. Verjetno je bil ta peËat πe veËji in globlji, kot ugotavlja Melik.

Vsak zgodovinar ali zgodovinopisec bi moral dejati: flZnova moram premisliti

vse od zaËetka. Se v mislih obnaπati, kakor da doslej nisem vedel niËesar

oziroma kakor da doslej vse vedeno ne velja veË. Le tako bom lahko zares,

Ëisto iz samega sebe osmislil tako svoje preteklo kot svoje prihodnje æivljenje.«

(Hribar, 1993: 174) »e bi naπi pisci zgodovinskih uËbenikov upoπtevali

Grudnov in Malov odnos do zgodovine, se ne bi pojavljale tako reducirane

opredelitve te kompleksne in globoke druæboslovne in humanistiËne vede.

Resnica je predvsem v tem, da se ne bi zakrivala bit v zgodovini, kajti tako


5 2

je mnogo del izgubilo svoj smisel v æivljenjskem svetu æe kot eidosu (gr. oblika,

podoba).

SVOJEVRSTNA RAZMI©LJANJA O ZGODOVINI

John Briggs je v knjigi Zgodovina krπËanstva zapisal misel, s katero se moramo

strinjati: flEnakega mnenja je bil liberalni zgodovinar lord Acton, ko je dejal:

Zgodovina naj nas ne reπuje le pred neprimernimi vplivi drugih Ëasov, temveË tudipred neprimernim vplivom naπega Ëasa, pred trinoπtvom okolja in pritiski zraka, ki gadihamo.«

Jojhn Briggs je nadaljeval: flZgodovina naj se potemtakem ukvarja

s preuËevanjem fldrugaËnosti« preteklosti. Skuπa naj nam omogoËiti, da nam ta

fldrugaËnost« spregovori. »e naj se osvobodimo spon tako imenovanega

flsedanjika«, moramo na æivljenje pogledati z oËmi drugih stoletij, ne le naπega.

Na ta naËin bomo namreË sprejeli preteklost v sedanjost. Dovolimo ljudem iz

preteklosti, da nam postavijo svoja lastna vpraπanja, in ne vsiljujmo jim svojih

fascinacij, upov in nevroz. Le tako nam bo preuËevanje zgodovine

razsvetlilo tudi sedanjost.« (Zgodovina krπËanstva, 1992: 14)

Hary Judge je v uvodu za drugi del Oxfordove enciklopedije zgodovine izrazil

dvom, da bi kdo natanËno vedel, kaj je to zgodovina. Verjetno je to res.

V nadaljevanju pa se ni potrudil, da bi osmislil pojem zgodovine, zato je opisal

zgodovino tako, kot je ta predstavljena v naπem uËbeniku za prvi razred

gimnazije. Judge pravi: flLe zelo samozavesten Ëlovek si upa trditi, da natanËno

ve, kaj je zgodovina. Z zgodovino v najπirπem smislu bi na doloËen naËin

razumeli vse, kar so ljudje izumili, napisali, naredili, ustvarili, za vse, za kar so

se bojevali, prepirali, v kar so verjeli. VeËina med nami ima precej sploπen

obËutek ‡ tudi Ëe se ta postopoma spreminja ‡ kaj velja za flzgodovino«. To

gotovo niso zgolj bitke in slavni ljudje, ampak gre za dolgo zgodbo o javnem

æivljenju Ëloveπke druæbe v preteklosti.« (Judge, 1993: Uvod)

Robert Blake je bil nekoliko doloËnejπi v uvodu za prvi del Oxfordove

enciklopedije zgodovine, vendar je to le opisno opredeljevanje (angleπki

literarni pristop!). Po njegovem si flmarsikdo med nami æeli izvedeti Ëim veË

o svojih prednikih, ki so vsaj delno vplivali na to, da je takπen, kakrπen je. Prav

tako je razumljivo, da hoËemo Ëim veË izvedeti o naπih skupnih prednikih, ki so

ustvarili sodobne etniËne dræave in ideologije, hkrati pa povzroËili tudi πtevilne

tegobe, ki nas pestijo danes. »e ne poznamo preteklosti, ne moremo razumeti

Karlo Nanut

5 3

druæbenih, gospodarskih in etiËnih problemov sedanjosti.« (Blake, 1993: Uvod)

Judge nam po svoje zatrjuje, da je zgodovina nerazpoznavna, ker ne ve, flkaj

velja za zgodovino«. Blake ni povedal niË takπnega, da bi nas prepriËal kot

poznavalec zgodovine, saj je vse probleme prenesel na prednike. »e ni hotel

opisati bistvenega, je opozoril na dobro in slabo, s Ëimer je na nek naËin zajel

tisto, kar bi Heraklit pojmoval kot polemos (boj, notranje nasprotje).

S tem smo zakljuËili bolj ali manj nenavadna razmiπljanja o zgodovini kot

svojevrstni strukturi fenomenov. Vpraπanje je, koliko so se navedeni avtorji

pribliæali resnici, ki naj bi bila struktura razlike med bitjo in bivajoËim.

Resnica je jasnina, v kateri se razpre bit (resnica stvari same, njena identiteta ‡

op. K.N.) bivajoËega. To bivajoËe odkrijemo in ga odkritega pokaæemo

ali izkaæemo v izjavi. Izjava je resniËna, Ëe govori iz odkritosti (Hribar, 1993:

307).

©KODLJIVOST POENOSTAVLJANJA ZGODOVINE ‡REDUKCIJA FENOMENOV

Navedeni uËbeniπki opredelitvi zgodovine nista izjema, zato za vse velja, da

prevelike poenostavitve napeljujejo k zanikanju bistvenega. S problemom

poenostavljanja in preveË odmerjene sploπnosti se je ukvarjal francoski filozof

Gaston Bachelard (1884‡1962) v delu Oblikovanje znanstvenega duha. Ker tudi

navedeni pojasnitvi [opredelitvi] zgodovine trpita zaradi prevelike mere

sploπnosti, bi lahko z Bachelardovo pomoËjo opredelili πkodljivost takπnega

pristopa k problemu (epistemoloπki15 problematiki).

V tretjem poglavju z naslovom dela Sploπno spoznanje kot ovira za znanstveno

spoznavanje se avtor ukvarja s problematiko sploπnosti, ki zavira napredek

znanstvenega spoznavanja. V naπem primeru le razumevanja, pouËevanja in

uËenja zgodovine. Bachelard trdi, da ni niË bolj oviralo napredka znanstvenega

spoznanja, kot napaËni nauk o sploπnem, ki je prevladoval od Aristotela do

vkljuËno Bacona. Za tem avtor ugotavlja, da obstaja nevarnost intelektualnega

uæivanja v prenagljenosti in lahkem posploπevanju. Psihoanaliza objektivnega

spoznavanja mora skrbno preiskati vse zapeljivosti te lahkotnosti. Samo pod

tem pogojem naj bi priπli do zdrave in zares dinamiËne teorije znanstvene

abstrakcije (Bachelard, 1998: 57‡58).


5 4

15 Epistemologija je filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznanja in veljavnost spoznanja.Pojem se nahaja v Leksikonu Cankarjeve zaloæbe.

Lahkotnost oziroma prevelika sploπnost, ki ne daje rezultatov in celo zavaja, je

dojeta z vso resnostjo. Bachelard priporoËa flmoËno zdravilo«, kar bi mi gotovo

zamenjali le z argumentiranim opominom. V nadaljevanju je Bachelard opozoril

predvsem na dejstvo, ki nas najbolj ovira tako pri sploπni kot pri vojaπki

zgodovini. Zapis se glasi tako: flZ istega glediπËa pa bi radi prouËili tudi neki

bolje definiran, pomembnejπi koncept, ki nas bo πe bolj pribliæal sodobnosti.

Da bi dejansko dosegli smoter naπe kritike, moramo najti pravilne in uporabne

koncepte in pokazati, da lahko postanejo ovira, s tem ko ponujajo miπljenju

neko nezrelo sploπno formo.« (Bachelard, 1998: 68)

V vojaπkem zgodovinopisju je mnogo zamisli napaËnih, ker skuπajo po svojem

razumevanju umestiti zgodovino vojn proË od vojnih veπËin. Tako ne pozabljajo

le na naËela nadrejenosti pojmov in zakaj so ti nastali, ampak tudi na

intencionalno korelacijo (usmerjeni, naravnani medsebojni odnos) med mislijo

in miπljenim. Ta zmotnost se pojavlja celo pri poimenovanju sintagme, ki

preuËuje kompleksnost vojaπkega, pojavnosti vojn in oblik oboroæenih

spopadov.

V nadaljevanju je Bachelard zapisal (upoπteval je razmiπljanja Marcela Bolla),

da oznaËuje modernega znanstvenika flobjektivnost in ne univerzalnost;

miπljenje mora biti objektivno, univerzalno pa samo, Ëe bi moglo biti takπno, Ëe

bi mu to dovolila realnost. To je res do te mere, da je tisto, kar omejuje neko

spoznanje, za napredek miπljenja pogosto pomembnejπe od tistega, kar ga

nedoloËno πiri.« (Bachelard, 1998: 73) Avtor je imel v mislih zmoto, ne pa

napake, zato je zmoti dal pravo vlogo pri razvoju znanosti. Tudi gornje

opredelitve zgodovine in zmote na podroËju vojaπke zgodovine nas ne bi toliko

motile, Ëe bi bile spoznane in uporabljene kot opozorilo.

©e posebej v vojaπkem zgodovinopisju se marsikje izraæa potreba po skrajnem

posploπevanju. Treba je opozoriti, da je druga stran v spopadu veËkrat tako

neprepoznavna, da dobi povsem drugo naravo. Kot primer bi lahko navedli

dejstva, ki so jih v svojih delih napisali Mamula, KadijeviÊ, Kolπek idr., ko so

opisovali agresijo na Slovenijo leta 1991 s svojega ideoloπkega in vrednostnega

staliπËa. V njihovih trditvah so πtevilne zmote, vendar tega niso hoteli razumeti.

Zanje ne bi veljala trditev, da je zmota le eden od trenutkov dialektike, ki jih je

treba nujno preseËi, saj spodbuja natanËne poizvedbe in je gibalni element

spoznavanja (Bachelard/Likar, 1998: 264). V tem se skriva bistvo, ki ga navedeni

pisci niso razumeli. Zato so tudi prikazovali izkrivljene probleme v svetu, ki je

odvisen tudi od razpoloæenja. To doloËa, ali se bomo z drugimi bivajoËimi

Karlo Nanut

5 5

poËutili kot prijazno ali kot ogroæujoËe, ali nas bosta preæemala veselje ali strah

(Hribar, 1993: 285). Vsi navedeni so se poËutili ogroæene, zato so bile njihove

reakcije na dogodke takπne, kakrπne so bile.

Za zgoraj opisano bi lahko uporabili Husserlovo opozorilo, da fenomenologija

naËelno ne ostaja pri nejasnem govoru pri nobeni temni sploπnosti, ampak

zahteva sistematiËno doloËenost v bistvenih povezavah in do zadnjega

preostanka v stvar segajoËo jasnost, analizo in opis. Njena zahteva je le

opravljeno delo (Husserl, 1997: 485).

KOMU KORISTI PRIKRIVANJE FENOMENA VOJN ‡ POLEMOSA IN PROTISLOVJA

Vsa prikrivanja vojn kot fenomenov in sile vseh vrst so nesmiselna in nimajo

nikakrπne povezave z obravnavanjem Ëasa in Ëloveka v zgodovini. »eπki mislec

Jan PatoËka je v svojem delu Krivoverski eseji o Filozofiji zgodovine opisal

starogrπko miselnost o naravi sporov, bojev in vojne. Za osnovo njegovega

razmiπljanja sta bila nemπka misleca Diels in Kranz, ki ju navaja pri

pojasnjevanju starogrπkega filozofa Heraklita16. PatoËka je poudaril naslednja

razmiπljanja tega misleca iz antike: flTako se v skupnosti s stalnimi spori in boji

ustvarja oblast, ki je nad spornimi strankami in od katere sta odvisna pomen in

slava skupnosti: trajna slava pri smrtnikih. /…/ Heraklit govori o tem skupnem,

s katerim se flhranijo« vsi flËloveπki zakoni«, tj. o skupnosti v njenem obËem

delovanju in v njenem enovitem odloËanju. Kaj pa je vendar ta boæji zakon?«

Vedeti je treba, da je vojna [gr. polemos ‡ πολεµος]17 sploπen pojav, da je pravo

prepir (dike = epis) in da se vse dogaja po prepiru [epis] in njegovi potrebi. /…/

Polemos je to skupno. Polemos zdruæuje bojujoËe se strani in ni le nad njimi,

ampak so v njem zdruæene v eno. V njem nastaja ena sama, enovita moË in

volja, iz njega rastejo vsi zakoni in ustave, pa naj bodo πe tako razliËni. Toda

moË, ki nastaja po boju, ni slepa sila. MoË, nastala iz prepira, je tista, ki ve in ki


5 6

16 Heraklit (æivel 545‡480 pred naπim πtetjem) je bil grπki filozof iz Efeza, ki je trdil, da se vse stvari stalnospreminjajo (vse teËe) po zakonu. Poznan je po trditvah, da je vse v boju protislovij. Zanj je prapoËelo stvariogenj kot arhetip stalnih menjav. Mnogi filozofi se sklicujejo na njegove osupljive izreke. Znan je kot oËedialektike. Njegove temeljne misli so podane v delu O prirodi (Peri pyseos). O Heraklitu: Leksikon Cankarjeve zaloæbe in RjeËnik stranih rijeËi avtorja Bratoljuba KlaiËa.

17 Grπka beseda polemeo pomeni, da se vojskujem. Iz te besede je nastal dokaj neznan izraz polemologija. To jev bistvu veda, ki znanstveno raziskuje vojno kot druæbeni fenomen. Lahko tudi zapiπemo, da je to znanosto vojskovanju, njegovih vzrokih in posledicah. Te opredelitve polemologije so povzete iz slovarja tujk oziromaiz dela Bratoljub KlaiÊ, RjeËnik stranih rijeËi.

vidi: samo v prepiru, ki daje ton vsemu, je æivljenje, ki dejansko vidi v znaËaj

stvari /…/ razumevanje na podlagi znaËaja stvari ne more biti drugaËno kot

hkrati skupno in v prepiru. Videti svet in æivljenje v celoti pomeni videti

polemos, kot to skupno /…/ NajveËja protislovja se dræe skupaj v enem, ki je

nad vsem, se kaæe v vsem in vlada vsemu. S tem enim modrim pa se Ëlovek

sreËa samo tedaj, kadar sam ravna, opravlja svoja dejanja v tistem vzduπju

svobode, ki jo daje zakon skupnosti, ki se hrani z enim boæjim, Ëigar ime je

polemos. Polemos je torej to, kar tvori skupnost, sprevidnost, ki omogoËa

filozofijo /…/; v pretresu danega smisla se sreËujejo nasprotniki in ustvarjajo

s tem nov modus Ëlovekove biti ‡ mogoËe edini, ki v svetovnem viharju daje

upanje: enotnost pretresenih, vendar neustrahovanih. Tako spoznava Heraklit

enotnost in skupni izvor skupnosti in filozofije.« (PatoËka, 1997: 54‡57)

Bistvo polemosa je globlje, kot smo si sposobni priznati. Pojdimo v bistvo ‡

torej k Ëloveku. Norveπki pesnik Henrik Ibsen (1828‡1906), ki se je nagibal

k simbolizmu, je napisal naslednje verze, v katerih je prisotno spopadanje

protislovij oziroma polemosa po Heraklitu:

In ni æivljenje samo veËen boj NasprotujoËih sil znotraj naπe duπe In ta boj edino æivljenje te iste naπe duπe.18

V vojni (polemosu), ki je v bistvu protislovje miru, se sreËujejo strani s svojimi

cilji in dejanji, ki so si v nasprotju, vendar prizadevanja enih in drugih

ustvarjajo mnogokrat nedoloËljive situacije. NihËe ni v letih 1989, 1990 in na

zaËetku leta 1991 predvideval, kaj bo ustvaril splet nasprotujoËih si prizadevanj

unitarne JLA in velikosrbske politike ter za konfederacijo opredeljenih

Slovenije in Hrvaπke. NihËe ni pred 25. junijem 1991 vedel, da bo za

neodvisnost opredeljena Slovenija izniËila prizadevanja tako jugogeneralskih

prizadevanj kot beograjske politike, pa πe brez zavezniπtva s Hrvaπko. Vse, kar

se je zgodilo, je bilo odloËeno v osamosvojitveni vojni. OdloËala je narava ‡

polemosa, kjer so bila prepletena protislovja strani v spopadu. Spopadi na polju

protislovja so govorili v prid Slovencem, zato je bila vojna nujno zlo, v katerem

sta bili zavarovani samostojnost in neodvisnost. S tem pa je bila slovenskemu

narodu omogoËena pot v zgodovino oziroma k svobodnem dojemanju njegovega

bistva in razpolaganju s seboj.

Karlo Nanut

5 7

18 Verzi so iz knjige Vladimirja Dedijerja, Knjiæevnost i istorija, str. 140. Isti verzi se ponovijo na strani 186.Knjiæevnost i istorija je napisana v srbohrvaπkem jeziku. Vse prevode iz srbohrvaπkega jezika sem opravil sam(avtor tega prispevka), zato prevzemam vso odgovornost za kvaliteto prevedenega.

UVODNA RAZMI©LJANJA O »LOVEKU IN VOJNI V ZGODOVINSKI VEDI IN ZGODOVINSKEM SPOMINU

Spopad protislovij je tudi v tem primeru nepredvidljiv. Pogosto zmagata

vztrajnost in etika. Samo nasilje zadræuje pozicije ene strani, vendar ima ravno

nasilje svojo konËnost, ker se prazni njegova energija brez priËakovanih

uËinkov. Tako so do sedaj pokazale mnoge vojne v 20. stoletju in 20. stoletje

kot vojna (pojem po Janu PatoËki ‡ op. K.N.).

Spopad protislovij v obliki vojn in drugih oblik oboroæenega boja je πe najbolj

razviden v vojaπki zgodovini, zato je umestno, da jo opredelimo æe na tem

mestu. V Vojnem reËniku je zapisano: flVojaπka zgodovina je del sploπne

zgodovine, ki preuËuje in analizira organizacijo in razvoj armad, vojn in vodenja

vojn. Posploπuje izkuπnje pridobljene v bojih, operacijah in bitkah vodenih v

bliænji in daljni preteklosti. Ta poleg vojaπkih dejstev (taktiËno-operativnih in

strateπkih) preuËuje in posploπuje tudi izkuπnje psiholoπkega, moralno-

politiËnega, materialnega idr. znaËaja. Deli se na sploπno (vojaπko) zgodovino,

zgodovino posameznih zvrsti, rodov, /…/ zgodovino tehniËnih bojnih sredstev,

zgodovino fortifikacij, regionalno zgodovino, zgodovino vojne veπËine idr.«19

Sploπna in vojaπka zgodovina sta naravnani k spoznavanju, dojemanju, sodbam

in celo posploπevanju izkuπenj æivljenja, miπljenja in celo moralnega oziroma

vrednostnega razsojanja. Polje zgodovine moËno zaznamuje skrb kot izvorna

strukturna celotnost in enotnost Ëloveka. Ta je na izhodiπËu vsakega

Ëlovekovega dejanja in nehanja. V njej sta zakoreninjeni tudi volja in æelja.

Seveda ni vseeno, ali je zgodovina zajeta v zgodovinskem spominu, ali pa je

aktivna v svojem naravnem okviru ‡ posebni integralni vedi. Stanje

zgodovinskega spomina20 je po svoji notranji strukturi nekakπno nedoreËeno

spoznanje, ki je povezano z zgodovinskim miπljenjem/zavestjo21 le na ravni

razvidnega problema. Na nek naËin je spomin te vrste redukcija integralne

zgodovine in je lahko odmaknjen daleË od njene narave (biti), kar pa πe ne

pomeni, da nima svoje pravice do obstoja. Zgodovinski spomin ima tudi na

podroËju vojaπkega moËan Ëustveni naboj, za kar pa so bili potrebni doloËeni

pogoji.


5 8

19 V Vojnem reËniku je vojaπka zgodovina opredeljena tako, da jo razume tako vojaπka kot civilna oseba. Definicijaje opredeljena za obdobje 19. in 20. stoletja. V njej so zajeti tisti fenomeni iz vojaπke zgodovine, ki namomogoËajo dojemanje tega dela fenomenologije v zgodovini.

20 Stanje zgodovinskega spomina kot posebno sintagmo uporablja tudi Egon Pelikan v svojem delu Tajnodelovanje primorske duhovπËine pod faπizmom, Ljubljana 2002, strani 16 in 20.

21 Zgodovinsko miπljenje je opredelil prof. Mavricij Zgonik v svojem delu Zgodovina v sodobni πoli, Ljubljana1968. Izraz (sintagmo) zgodovinska zavest pa uporablja ©tefan Trojar v delu Sodobni pogledi na pouk zgodovine,Ljubljana 1993.

NADALJNJE VSTOPANJE V BISTVO PRI SPOZNAVANJU FENOMENASPLO©NE IN VOJA©KE ZGODOVINE

Dr. Bogo Grafenauer je v svojem delu Struktura in tehnika zgodovinske vede

opozoril, da ni nobene razlike med πtudijem preteklosti in analizo sodobnega

sveta.22 Nato nadaljuje: ResniËno πolo nudi samo πtudij obdobij in tudi bliænjih

procesov, ki pokaæejo z rezultati na pravilnost ali napaËnost analize. Dokazano

je, da je analiza nezakljuËenih procesov sodobnega sveta za metodoloπko

πolanje neuporabna, ker Ëlovek nikoli ne ve, kje se nehajo dejstva in kje zaËne

vplivati afekt. V nadaljevanju je avtor poudaril, da je pri formiranju miπljenja

odloËilna samo zgodovina. Isti avtor ugotavlja, da so predmet zgodovine ljudje,

njihovi medsebojni odnosi in hkrati zunaj njih vse, kar je na te medsebojne

odnose vplivalo (Grafenauer, 1960: 8). V svojem delu je zajel skoraj celotno

fenomenologijo zgodovine. ©e posebej je ta razvidna v primerih, ko je opisoval

zgodovinopisje v posameznih obdobjih. Jasno so razvidni razliËni fenomeni kot

bit bivajoËega, ki imajo svoj smisel (pomen) in temelj (izvor). O zgodovinopisju

fenomenologija ugotavlja, da ni zgodovina zakoreninjena v zgodovinopisju,

marveË je zgodovinopisje odvisno od zgodovine. Razumljivo je, da postane

zgodovina fluËiteljica æivljenja« skozi zgodovinopisje, a to se lahko zgodi le, ker

je æe samo æivljenje v korenu svoje biti zgodovinsko in se je zato, ker dejansko

obstaja, vselej odloËilo za samolastno in nesamolastno zgodovinskost (Hribar,

1993: 352).

Poudariti je treba, da so francoski analisti s svojim pristopom k zgodovini

in zgodovinopisju izredno vplivali na zgodovinarje v 20. stoletju. V tem je tudi

razlog za πirπo obravnavo Ëasa, prostora, dogodkov, struktur in celo vojaπke

zgodovine.

V predstavitvi dela Fernanda Braudela, »as sveta, Materialna civilizacija,

ekonomija in kapitalizem /…/ nas Peter Vodopivec seznanja, kako Braudel

dojema flmnogoterosti« zgodovinskega Ëasa. Zgodovinarji se πe dolgo po

Braudelu niso zavedali vsemogoËnosti Ëasa. Kot opazovalci so opazovali

zgodovino le v perspektivi njenega flvsakdanjega ritma«, flkratkega Ëasa«

in dogodka. Prvi korak v flglobino« so storili, ko so s postopnim obraËanjem

k socialni in gospodarski problematiki in sooËanjem z drugimi druæbenimi

Karlo Nanut

5 9

22 Dr. Bogo Grafenauer je bil mnenja, da je treba sodobne vire enako kritiËno preverjati, kot tiste iz oddaljenepreteklosti. Rezultate pa doseæemo le s πtudijo prejπnjih, dokonËnih obdobij. ©ele na tej osnovi lahko preidemona preuËevanje sodobne zgodovine. Takπen pristop je nujen tudi za tiste zgodovinarje, ki preuËujejo izkljuËnosodobno zgodovino. Tako bi bilo omogoËeno njihovo dojemanje fenomenologije v zgodovini.

vedami odkrili tako imenovami fldruæbeni Ëas« in njegov veËdesetletni cikliËni

ritem vzponov in padcev, konjunktur in depresij. S tem pa πe niso segli do

fldna«, saj je pod to drugo ravnijo πe tretja raven zelo poËasi tekoËe in

spreminjajoËe se zgodovine flËloveka v okolju, ki ga obdaja«. Tretja raven

zgodovine je nekako flzunaj Ëasa« in je v stalnem stiku z flneæivim svetom«,

ki se poËasi preoblikuje. Ta najgloblja strukturalna zgodovina je po Braudelu

zgodovina, ki jo obvladuje Ëas tako imenovanega fldolgega trajanja.«

(Braudel/Vodopivec, 1991: 364‡365)

Za zgodovino je pomembno, kako ta znameniti pripadnik Analov obravnava

Ëas. Njegov poskus je bil, da bi razdelil Ëas v geografski, druæbeni in

individualni Ëas. Predvsem je postalo znano la longe durée (fr. dolgo trajanje).

Dolgo trajanje je lahko kratko za geoloπka merila, vendar je njegovo

poudarjanje flgeografskega Ëasa« odprlo oËi mnogim zgodovinarjem (Burke,

1993: 49).

Braudelovo vztrajanje pri usmeritvi obravnavanja zgodovinske povrπine k

zgodovinski globini je imelo tudi πirπi pomen. To je bilo svarilo in hkrati

opozorilo, ki opominja, da je varljivi svet dogodka le del zgodovinske

resniËnosti, ki je ni mogoËe s silo spremeniti z novim dogodkom. Prave in

usodne spremembe zahtevajo potrpljenje in predvsem Ëas. Nereπene konflikte

in nasprotja je mogoËe le prekriti, ker se slej ko prej vrnejo na povrπino

(Braudel/Vodopivec, 1991: 372).

Dokaze za gornjo Braudelovo trditev bi lahko naπli tudi v slovensko-italijanskih

ali slovensko-avstrijskih odnosih, saj se nekatera vpraπanja, ki imajo stoletne

korenine, vraËajo v sodobni Ëas. Tudi dogajanja na Balkanskem polotoku,

vkljuËno z vsemi geostrateπkimi in geopolitiËnimi stremljenji23, se ne umaknejo

s tega obmoËja æe od rimski Ëasov.

»as je bil za Braudela prva, prostor pa druga pomembna kategorija, ki je bila

organsko povezana s prvo. Ravno zaradi tega je bistvo njegove zgodovine

v povezavi z okoljem, zato je njegova zgodovina Ëloveka neke vrste historiËna

geografija. To vrsto zgodovine Braudel raje imenuje geozgodovina. Dokaz za to

je njegovo delo La Mediterranée, kjer posveti 300 strani goram in dolinam,

obalam in otokom, podnebju, zemeljskim in morskim potem (Burke, 1993: 43).


6 0

23 Geopolitika je nauk o vplivu geografskih dejavnikov na politiko. Izπla je iz politiËne geografije. V nacistiËniNemËiji ji je dal posebno mesto Karl Haushofer (1869‡1946). Geostrateπki poloæaj je celota geografskihin strateπkih dejavnikov, ki opredeljujejo poloæaj neke dræave ali dela te dræave. Glej Leksikon Cankarjevezaloæbe in Vojni leksikon.

Braudel je dobro vedel, kako delujejo v zgodovini in zgodovinopisju dejstva,

zato ni zapadel v afekt, kar je opozoril Bogo Grafenauer. Angleπki zgodovinar

Peter Burke, ki je napisal Revolucijo v francoskem zgodovinopisju, je opozoril

tudi na dejstvo, kako se je Braudel lotil opisovanja vojaπkih dogajanj. Burke je

zapisal, da je Braudel ponudil svojim bralcem visoko profesionalno politiËno in

vojaπko zgodovino.

FENOMEN VOJNE PO FERNANDU BRAUDELU

V podnaslovu Vojna na razliËnih obmoËjih gospodarskega sveta je Braudel

izredno tenkoËutno in strokovno opisal fenomen vojne. Zaradi velike

prodornosti pri opisu bistva tega pojava podajam njegove ugotovitve v celoti.

flZgodovinarji raziskujejo posamezne vojne, vojna sama zase, v neskonËnem

toku odvitega Ëasa, pa jih je le redko zanimala, celo v tako upraviËeno slavnem

delu, kakrπna je knjiga Hansa Delbrücka. Vojna je namreË vselej in nevsiljivo

navzoËa v vseh stoletjih v zgodovini. Zajema vse: najbistvenejπe naËrte, pogum

in strahopetnost; po Wernerju Sombartu je izoblikovala kapitalizem, obenem pa

res tudi nasprotno; je tehtnica resnice in preskus moËi dræav, ki jim pomaga

opredeljevati, in znamenje nepoteπene norosti. Je kazalec vsega, kar se meπa in

teËe v enem samem toku v zgodovini Ëloveπtva, tako da s tem, ko jo postavimo

v okvir gospodarskega sveta, odkrijemo nov smisel sporov med ljudmi in damo

mreæi Immanuela Wallersteina nepriËakovano potrditev.« (Braudel, 1991: 59)

Navedeni avtor ugotavlja, da vojna nima samo enega obraza. Barvo ji daje in jo

razloËuje zemljepis. Hkrati obstaja veË preprostih in sodobnih oblik vojne, tako

kakor hkrati obstajajo tudi suæenjstvo, tlaËanstvo in kapitalizem. Vsak vojskuje

svojo vojno, kakrπno more /…/ Nasprotno pa v Evropi, v bliæini osrednjih

obmoËij, vojne vojskujejo z velikim rompompomom in z mogoËnim razvijanjem

Ëet v veπËakih in urejenih premikih. Sedemnajsto stoletje je paË vojna

obleganj, topniπtva, prevozov in oskrbe, bitk v strnjenih vrstah /…/ Skratka,

draga vojna, pravo brezno /…/ Kljub vsemu pa vojna πe ni totalna: ujetnike si

izmenjujejo, za bogate zahtevajo odkupnino, premiki so bolj izvedenski kot

morilski /…/ Zverinska vojna se je zaËela πele s Friderikom II. ali pravzaprav

s francosko revolucijo in Napoleonovim cesarstvom. Braudel v nadaljevanju

zatrjuje, da je bistveno pravilo vojne na viπji ravni vztrajno odrivanje spopadov

k πibkejπemu sosedu. »e se zaradi ne vem kakπnega odboja vrne v najsvetejπe,

zbogom prvenstvo! Pravilo domala ne pozna izjem: tako imenovane italijanske

Karlo Nanut

6 1

vojne so zapeËatile nazadovanje dotlej vodilnega poloæaja polotoka. Holandija

se je leta 1672 izmuznila Ludviku XIV., odliËno zanjo. Leta 1795 se

Pichegruyevi konjenici ni izmuznila; odtlej ni bila veË v osrËju Evrope. Ne

v 19. ne v 20. stoletju ni nihËe prestopil Rokavskega preliva ali Severnega

morja. VeliËastna Anglija je vojevala svoje vojne od daleË, saj so jo reπevale

otoπka lega in bogatejπe podpore, ki jih je dajala zaveznicam. »e si moËan, bo

vojna potekala pri sosedu. Ko se je zaËel Napoleon pripravljati v boulonjskem

taboru, je dobila Avstrija angleπko posojilo in velika armada se je kakor na ukaz

zasukala k Donavi (Braudel, 1991: 59‡64).

Vse to se je dogajalo v tem svetu. Mnoge vojne je sproæilo vpraπanje stiske in

celo krize evropskega duha. ©e posebej v 20. stoletju se je pojavila kriza naπega

duha, ki ne zna najti smisla. To bi bilo nevarnejπe od vojn. Tine Hribar je zato

zapisal: flZato je utrujenost duha najveËja nevarnost evropskega Ëloveka:

nevarnost nad nevarnostmi za duhovno Evropo kot tisto pokrajino duha, ki nosi

v sebi izroËilo znanstvene filozofije.« (Hribar, 1993: 201)

POVEZANOST »ASA V ZGODOVINI

»im razmiπljamo o Ëasu kot problemu, ki se pojavlja v zgodovini, je to

fenomen, ki nas miselno poveæe s preteklostjo, vendar moramo biti previdni

tudi pri uporabi tega pojma. Marc Bloch v svojem znamenitem delu Apologija

zgodovine in zgodovinarjev poklic opozarja, da je bilo nekajkrat reËeno

flzgodovina je znanost o preteklosti.« To je zanj slab izraz. Za tem je napisal:

flÆe sama misel, da bi bila preteklost kot preteklost lahko predmet znanosti, je

neumna. Kako naj pojavi, pri katerih je edina skupna lastnost zgolj ta, da niso

sedanji, postanejo predmet umskega spoznanja, ne da bi jih prej preËistili? Naj

bi bila njeno nasprotje vsezajemajoËa znanost o vesolju v njegovem sedanjem

stanju?« (Bloch, 1996: 55)

Zgodovinarji ‡ tudi vojaπki so se tako kot Lucien Febvre ukvarjali

s problematiko verske, duhovne in mentalitetne zgodovine. Po Febvrovem

prepriËanju naj bi imel zgodovinar v odkrivanju, obnavljanju in posredovanju

preteklosti aktivno vlogo, saj naj bi bil raziskovalec in ustvarjalec hkrati.

Zapisal je, da ni preteklosti. flPreteklosti ‡ te danosti, te zbirke trupel, ki naj bi

jih zgodovinar v vseh njenih pojavnih oblikah ponovno odkril in jih nato drugo

za drugo fotografiral in indentificiral. Ni preteklosti, ki bi ustvarjala

zgodovinarja. Je le zgodovinar, ki zgodovini pomaga pri porodu.«


6 2

(Braudel/Febvre, 1991: 359) Toda brez zgodovinarjevega osebnega posega, kar

zadeva dejstva in zgodovinsko gradivo, ni zgodovine: zgodovinska dejstva ne

obstajajo sama zase (Braudel/Vodopivec, 1991: 359).

To, kar trdita v spremni besedi Braudelovega dela Febvre in Vodopivec, je πe

kako aktualno za poznavanje naπe zgodovine, ki obravnava obdobje pred

osamosvojitvijo in osamosvojitveno vojno leta 1991. Iz zgoraj navedenega izhaja

opozorilo, da bomo ostali, kar zadeva Ëas osamosvajanja, v marsiËem

nedoreËeni, Ëe se s tem obdobjem ne bodo ukvarjali predvsem vojaπki

zgodovinarji bolj zavzeto in seveda strokovno. Razumeti morajo, da so

spoznavni objekti (vojne) kot fenomeni uvrπËeni v urejen sistem, ki mora imeti

neko notranjo smotrnost. Svojo imanentno teleoloπkost (smotrnost).

To poglavje bi zakljuËil s Ëasovnostjo, ki jo obravnava Heidegger v knjigi Bit in

Ëas. S Ëasovnostjo je doloËena πe ena izmed dimenzij biti, πe posebej je to

pomembno za zgodovino. Tine Hribar je povzel iz navedene knjige naslednje

misli: fl»asovnost kot izvorni smisel oziroma kot pogoj moænosti (razumetja)

tu-biti (Ëloveka) je tudi pogoj moænosti (razumetja) oziroma izvorni smisel biti

nasploh. Skratka: Bit je mogoËe razloæiti s Ëasom (Ëasovnostjo)« (Hribar, 1993:

374). Iz tega izhaja, da je Ëloveka mogoËe dojeti kot bit le, Ëe ga razumemo

v dimenzijah, ki ga opredeljujejo. Bistveni sta Ëasovnost in zgodovinskost.

Zaradi tega je Ëlovek fenomen posebne vrste.

VALOVI VELIKIH VOJN ‡ POGOJ ZA RAZUMEVANJEFENOMENOLOGIJE VOJA©KE ZGODOVINE TEMELJI ZA SINTAGMO VOJA©KA ZGODOVINA

V Zgodovini Ëloveπtva, ki je nastajala pod pokroviteljstvom Unesca

(Organizacije Zdruæenih narodov za prosveto, znanost in kulturo), so v knjigi

Dvajseto stoletje predstavljene vojaπke ustanove.24 Iz preuËevanja vojaπkih

ustanov je razvidno, kako se je v prejπnjem stoletju, v primerjavi

z devetnajstim, uveljavilo vojaπtvo. To je tudi osnovni razlog, da se vse manj

uporablja sintagma vojna zgodovina in se dokonËno uveljavi vojaπka zgodovina.

Vojaπke ustanove so dobivale v druæbah dvajsetega stoletja vedno

pomembnejπo vlogo, saj je narava vojskovanja vedno globlje posegala

Karlo Nanut

6 3

24 V tej knjigi so vojaπke ustanove predstavljene v vojaπkih organizacijah, oboroæevalni industriji, totalni vojni,vojaπkih sluæbah in celo v vojaπko organizirani druæbi. Vojaπke ustanove so opisane nesistematiËnoin nepregledno, zato ostaja vpraπanje, kaj predstavljajo. Glej str. 178‡194.

v æivljenje vsake dræave. Te ustanove so bile odsev ustroja druæbe in so tudi

same vplivale nanjo. V devetnajstem stoletju se je skuπalo loËevati civilne

in vojaπke ustanove, zato pa jih je naslednje stoletje povezalo zaradi novega

naËina vojskovanja. Vojaπke ustanove so se upravljale same in so si zaradi tega

prizadevale doseËi kar najveËjo neodvisnost delovanja. V liberalnih

demokracijah so civilne oblasti nadzirale njihovo finanËno poslovanje in jim

celo doloËale politiko, vendar je tudi v teh dræavah nadzor le redkokdaj segal

v njihov notranji ustroj in v sprejemanje vojaπkih odloËitev. Vojaπke ustanove

postanejo zaradi takπne samostojnosti velika podjetja. Ustanovljeni so bili

posebni uradi, ki so skrbeli za industrijska in preskrbovalna vpraπanja. Zaradi

nove totalne vojne ‡ vojne ljudstev in celotne udeleæenosti vsega prebivalstva

se nista veË obnesla neodvisnost in zasebniπtvo izdelovalcev streliva, zato je

tovarnar streliva postal dræavno vojaπko premoæenje, ne pa neodvisen

podjetnik. Povsem naravno, saj je sodobno vojskovanje zahtevalo veËjo

produkcijo kot pa πtevilo vojaπtva, kar pa tudi to ni bilo zanemarljivo

v primerjavi s prejπnjim stoletjem.

V faπistiËnih dræavah je bila tudi vojaπka organizacija ideal za organiziranje

druæbe. Preobrazba vseh ustanov v vojaπke je segla najgloblje v nacistiËni

NemËiji in v Japonski po letu 1931. V nacistiËni NemËiji je bilo totalitarno

naËelo vsepovsod odeto v vojaπke oblike. Vojaπki besednjak je prepojil govorico

v vseh Ëloveπkih dejavnostih. Benito Mussolini je v Italijanski enciklopediji

zapisal: flSamo vojna poæene Ëloveπke sile v njihovo najveËjo napetost in

oplemeniti narode, ki si jo upajo zaËeti.«

Zaradi vse pogostejπe uporabe izraza vojaπki je razumljivo, da se premakne

teæiπËe z izraza vojni na vojaπki. O tem veË v nadaljevanju.

NELOGI»NOST ENA»ENJA SINTAGEM VOJNA IN VOJA©KA ZGODOVINA ‡ UVODNA RAZMI©LJANJA

Poudarjeno je bilo preoblikovanje sintagme iz vojne v vojaπko zgodovino.

Znano pa je, da πe mnogo strokovnih del s podroËja vojn in vojnih veπËin

v dvajsetem stoletju uporablja sintagmo vojna zgodovina. Tako bi v tem

primeru veljala misel, da Ëas ne odpravlja hitro tistega, kar je bilo v uporabi

flv Ëasu dolgega trajanja«.

»e bi trdil, da je umestna besedna zveza vojna zgodovina, bi to lahko dokazoval

s Knutsenovim delom Vzpon in propad svetovnih redov. Æe na prvih straneh je


6 4

napisano bistveno, kar je treba dobesedno navesti: flV nasprotju s srednjim

vekom, ko je bila na Zahodu vojna endemiËna, so za moderno dobo znaËilne

oËitne ponovitve vojn velikega obsega ‡ flcikli spopadov« ali flvalovi velikih

vojn«. Teænjo, da moderne vojne nastopajo v velikih valovih, je poudaril

Robert Mowat, ki razlaga, da so od petnajstega stoletja naprej:

flRazvidne druæbene in politiËne spremembe, ki jih lahko πtejemo za zaËetek

moderne zgodovine. V moderni dobi, nekje od leta 1491, je vojskovanje veliko

manj obiËajno kakor v srednjem veku. Vendar vojna kljub temu nastopa, vojna

velikega obsega kakor v valovih, z dolgimi vmesnimi obdobji sploπnega ali

sorazmerno sploπnega miru. Vsak val velikih vojn se konËa z diplomatskim

delovanjem, z mirovnim sporazumom ali kongresom. Vsaki vojni, ki jo je

konËala diplomacija, sledi pribliæno trideset ali πtirideset let miru.«

(Knutsen/Mowat, 2001: 9‡10)

Knutsen je vojne na nek naËin subjektiviziral v pojem, ki æivi po svojih

intencah. Ugotovil je njihovo posebno bit in celo vpraπanje, kako je tisto

videno (intencionalni objekt). Vsekakor Knutsen predstavlja vojne na naËin,

kakrπnega je razumelo mnogo preuËevalcev in opisovalcev vojn pred njim. Izraz

vojna je pri njem v zajet v sintagmi zgodovina vojn, kar ne pomeni, da to

sintagmo izkljuËuje iz vojaπke zgodovine. »e bi sprejeli le besedne zveze

zgodovina vojn ali vojna zgodovina, bi zanikali uporabnost fenomenologije, saj

πele vojaπka zgodovina postane fenomen. To postane, ko je bivajoËe razodeto

v svoji biti oziroma v svoji nezakritosti (Hribar, 1993: 414). Vojna zgodovina pa

se nanaπa le na vojno, ki je le pojmovano dejanje Ëloveka. Vojna je sestavni del

bivajoËega, tj. vojaπke zgodovine, v kateri se odraæa lastna Ëlovekova bit, saj je

vojaπtvo sobivanje ljudi, ki jim je omogoËeno, da se pripravljajo na oboroæene

spopade in napadajo.

PETAR TOMAC IN OBJEKTIVNO POJMOVANJE VOJA©KE ZGODOVINEKOT ZAJEMANJE VSE VOJA©KE FENOMENOLOGIJE

Petar Tomac zatrjuje, da vojaπka zgodovina preuËuje vse vojaπke pojave

(fenomene ‡ op. K.N.) od najstarejπih Ëasov do danes. Skupaj z drugimi

specialnimi zgodovinami se zliva v sploπno sintezo zgodovine. Navedeni avtor

Karlo Nanut

6 5

25 Pri definiranju vojaπke zgodovine je Petar Tomac uporabil pojem fenomenologija. Vpraπanje je, Ëe je doumelrazliko med fenomenologijama kot vsakdanjim izrazom in pojmovano, kot jo uporabljajo æe navedenifenomenologi.

trdi, da vojaπka zgodovina zajema vso vojaπko fenomenologijo25, Ëe ima vpliv na

njen osnovni predmet zanimanja. S tem se ne bo izËrpala zgodovina vseh

vojaπkih podroËij, saj bo poleg vojaπke zgodovine ostal poseben prostor tudi za

zgodovino pehote, inæenirije, topniπtva, fortifikacij idr. Vojaπka zgodovina je le

njihova sinteza.

V nadaljevanju avtor ugotavlja, da se je vojaπka zgodovina najveË Ëasa

zadræevala pri obravnavanju vojn, ker je neprestano preuËevala njihove vzroke,

povode in cilje. Zato opisuje priprave, rekonstruira operacije in bitke. Zaradi

tega se vojaπka zgodovina ponekod imenuje vojna zgodovina, zgodovina vojn

ali celo zgodovina vojne veπËine. Pojavljala se je celo tendenca, da se je

zgodovina vojn razlikovala od zgodovine vojne veπËine. Veljalo je, da se

zgodovina vojn mora ukvarjati z dejstvi, zgodovina vojne veπËine pa z idejami,

ki so ustvarjale ta dejstva. Znanstveno je bila ta umetna delitev nesmotrna.

K vojaπki zgodovini ne sodijo samo vojne, Ëe bi, potem ©vica ali ©vedska ne bi

imeli svoje vojaπke zgodovine veË kot vek in pol. Omejevanje vojaπke

zgodovine samo na vojne bi pomenilo izkljuËiti iz nje tudi hladno vojno. Tomac

v nadaljevanju piπe, da se pojavlja vojna v pravem pomenu besede odkar se je

pojavila dræava. Vojna je organiziran oboroæen spopad, ki ga vodi vodilna sila

v druæbi, da bi zaradi svojih interesov vsilila svojo voljo tujemu narodu ali

dræavi. Nekateri so priπli do ugotovitve, da so vojne potreben instrument

v civilizaciji, kot fenomen Ëloveπke aktivnosti, ki celo reπuje socialne bolezni.

Avtorju so najbolj pouËne tiste vojne, ki so nam najbliæje po Ëasu, ker so najbolj

celovite zaradi ohranjenih podatkov. Te vojne lahko rekonstruiramo, ker so

vodene v okoliπËinah, ki so najbljiæje pogojem sedanjosti. Tudi iz preteklih

vojn se lahko okoristimo s spoznanji, ki jih tudi danes ne moremo zanemariti

v svoji preprosti in jasni obliki. Iz teh vojn se lahko veË nauËimo kot iz

nekaterih sodobnih zapletenih operacij (zaradi Ëasovne distance ‡ op. K.N.).

Petar Tomac posebej poudarja tako vojaπko zgodovino kot vojne veπËine, zato

je napisal, da je vojaπka zgodovina osnova za teorijo vojne veπËine, ki kritiËno

obravnava dejstva iz vojne prakse, da bi v spletu sluËajnih in spremenljivih

trenutkov ugotovila nujna naËela vojne iz doloËenega zgodovinskega obdobja.

Nato naj bi razvila in reπila nove probleme v vojni, ki so izzvani s pojavom

novih elementov. Svoje ugotovitve teorija predaja vojni praksi. To se dogaja iz

vojne v vojno. Vojna in teorija vojne veπËine sta v medsebojni vzroËni povezavi,

v ustvarjalnem odnosu. Rezultate vojaπke zgodovine predvsem izkoriπËa teorija

vojne veπËine, πe najbolj njeni konvencionalni disciplini ‡ taktika in strategija,


6 6

med kateri zaradi laæjega preuËevanja postavljamo tudi operatiko. Vojaπka

zgodovina je po TomËevem razmiπljanju prvovrstna za praktiËni interes, za

organizacijo in uporabo oboroæene sile. Vojaπka zgodovina nas zato uvaja

v sodobno vojno veπËino na enak naËin, kot nas uËi sploπna zgodovina, da

logiËno in pravilno dojemamo sodobne socialne in politiËne probleme. Z njeno

pomoËjo, ob poznavanju razvoja vojne veπËine v preteklosti, bomo najbolje

razumeli danaπnja taktiËna, operativna in strateπka naËela. Vojaπka zgodovina je

pomembna za teorijo vojne veπËine, bolj kot vse druge specialne zgodovine,

ker je vojna njena edina prava praksa. Vojaπka zgodovina nam bo v vojni

pomagala z idejami. V nobenem primeru pa nam ne bo dajala zanesljivih

receptov za aktivnosti. Nobena vojna situacija se ne more ponoviti

z identiËnimi elementi. ©tudij vojaπke zgodovine pa nas bo spoznal s πtevilnimi

raznovrstnimi konkretnimi situacijami, ki nas bodo usposobile, da se

v dogajanju laæje znajdemo in pravilneje odloËamo (Tomac, 1959: 5‡13).

Petar Tomac nam je pomagal razkriti bit vojaπke zgodovine, saj se njegovo

miπljenje ujema z miπljenim (objektom prouËevanja). S tem je reπeno vpraπanje

intencionalnega objekta, saj v vojaπki zgodovini vidimo to, kar je v njej

bivajoËe. Tine Hribar, ki je v svojem delu povzemal predvsem razmiπljanja

Husserla in Heideggerja, je opozoril na Heideggerjevo trditev, da moramo

resnico bivajoËemu (stvarnosti ‡ op. K.N.) vselej izpuliti. BivajoËe je vedno

iztrgano iz zakritosti (Hribar, 1993: 309). Upoπtevati moramo dognanja Petra

Tomca, saj je on iz bivajoËega tj. vojaπkega podroËja iztrgal resnico. Resnica

o vojaπki zgodovini ni veË nekaj zakritega. O tem nas bo prepriËal tudi Duπan

Kveder - Tomaæ.

RAZMI©LJANJA DU©ANA KVEDRA ‡ TOMAÆA26

O POJMIH VOJA©KI IN VOJNI TER O VOJA©KI ZGODOVINI

S problemom bistva in umeπËanja vojaπke zgodovine se je ukvarjal tudi Duπan

Kveder -Tomaæ. V svoji πtudiji O nekaterih osnovnih pojmih in virih naπe

vojaπke misli je opozoril na nadrejenost oziroma podrejenost vojaπkega

in vojnega. Ravno zato je zapisal: flV skupino vojaπkih ved, ali enostavneje

v vojaπko znanost, sodi znanost o vojni oziroma vojna znanost, ki je glavni,

Karlo Nanut

6 7

26 Duπan Kveder - Tomaæ je v svoji shemi prikazal, da so vojne veπËine (strategija, operatika in taktika) loËene odvojaπke zgodovine. Vsi elementi v vojnih veπËinah so opredeljeni kot teorija in izvedenost. Glej: O osvobodilnivojni, str. 109.

vodilni element. V smislu znanosti o vojni navadno uporabljamo termin

flvojaπka znanost« v oæjem smislu besede, kar po naπem mnenju ne dræi

povsem, kajti izraz flvojaπki« je πirπi pojem kot flvojni«, ki se nanaπa samo na

vojno.« V nadaljevanju je isti avtor opredelil tudi vojaπko zgodovino, ki jo je

uvrstil v skupino vojaπkih znanosti. Ker je njegova opredelitev izrednega

pomena zaradi enotne sintagme ‡ vojaπka zgodovina, je povsem umestno, da

citiramo njegovo opredelitev. Ta se glasi: flVojaπka zgodovina, ki je sama po

sebi hkrati del sploπne zgodovine Ëloveπtva, dejansko zajema vrsto znanosti

oziroma znanstvenih disciplin, med katerimi sta najpomembnejπi zgodovina

vojn, ki se ukvarja z razvojem vojn in vojnih dogodkov, in zgodovina vojne

izvedenosti, ki preuËuje razvoj metod bojnega delovanja.« (Kveder, 1975: 98)

ZGODOVINSKI SPOMIN, ZGODOVINSKA ZAVEST IN MI©LJENJE ‡KOT FENOMENI ZGODOVINE

Stanje zgodovinskega spomina je pogosto nabito s Ëustvenostjo, enostranskim

razmiπljanjem in razsojanjem, pa tudi s problematiËno izraæenimi teoretiËnimi

in vsebinskimi opredelitvami. Zgodovinski spomin je v knjigi ©tefana Trojarja

opredeljen kot nekaj, kar je fragmentarno, povrπno in trenutno refleksivno. Na

viπji stopnji naj bi bila zgodovinska zavest, ki se oblikuje in postopno

ponotranja med poukom zgodovine. Zgodovinska zavest je posebna

komponenta druæbene zavesti in ima specifiËno didaktiËno vlogo. Zanjo je

znaËilna teoretska utemeljenost in notranja koherentnost (Trojar, 1993: 58)27.

Tudi v uËbeniku za prvi razred gimnazije je zgodovinski spomin opredeljen,

vendar je ta opredelitev izredno pomanjkljiva. Napisano je le naslednje: flMed

naloge zgodovine sodi tudi ugotavljanje (rekonstruiranje) Ëloveπke preteklosti,

to je spoznavanje, kaj se je v resnici zgodilo, in ohranjanje zgodovinskega

spomina, spomina na Ëlovekovo preteklost, kjer imajo svoj izvor tudi sedanja

dogajanja.«28

V knjigi z naslovom Identiteta, ki jo je napisal dr. Stane JuæniË, je veËkrat

naveden zgodovinski spomin. Avtor dokazuje, kako je zgodovinski spomin

v funkciji ohranjanja doloËene identitete, ki pogosto nima niË skupnega


6 8

27 ©tefan Trojar je v svojem delu Sodobni pogledi na pouk zgodovine podrobno opisal, kaj so druæbena zavest,zgodovinska zavest in zgodovinski spomin. Ta problematika je opisana na straneh 58‡ 60.

28 Skupina avtorjev: Zgodovina 1, UËbenik za prvi letnik gimnazije, Ljubljana 1998, str.14. Na tej strani jezgodovinski spomin samo omenjen brez svoje dejanske vloge v skupnosti ali pri posamezniku. Mnenja smo, dabi morali avtorji tega uËbenika loËiti med zgodovinskim spominom in zgodovinskim miπljenjem.

z zgodovino. Kljub temu ima spomin te vrste izredno moË pri etniËnem

razlikovanju, saj je navedeni avtor poudaril, da za zgodovinski spomin ni nujna

zavzeta natanËnost v povzemanju preteklega dogajanja. ©e uËinkovitejπi naj bi

bili zgodovinski miti (JuæniË, 1993: 270). Izrednega pomena je ugotovitev, ki je

priπla do izraza v zadnjih balkanskih vojnah. Isti avtor je napisal, da med Hrvati

in Srbi jezik ne predstavlja razdruæevalnega dejavnika, ampak sta to religija in

vztrajanje pri separatnem zgodovinskem spominu (JuæniË, 1993: 280).

Zgodovinski spomin je dejavnik, ki ga moramo upoπtevati, to JuæniË dokaæe na

primeru ©vice. Ta dræava je postala zgled moænosti veËetniËne dræave, kateri

naj ne bi manjkalo zavesti o dræavni identiteti. Poseben pomen pri tej identiteti

naj bi imel zgodovinski spomin. Ta spomin se naslanja na zavest o skupni

preteklosti pri oblikovanju skupne dræave (JuæniË, 1993: 340). Zgodovina na

sploπno in vojaπka zgodovina lahko vplivata na umske in intelektualne sile, na

pozitivno moralno usmerjenost, patriotizem, dræavotvornost idr.

Zgodovina na sploπno in vojaπka zgodovina morata vplivati na umske

in intelektualne sile, na pozitivno moralno usmerjenost, patriotizem,

dræavotvornost idr. Te notranje sile lahko krepijo zgodovinski spomin, ki ima

svoj Ëustveni in intelektualni naboj. To pa je dostikrat premalo, zato je treba

stremeti k razvijanju zgodovinskega miπljenja, kar je spoznal æe dr.

Grafenaurer. V delu prof. Mavricija Zgonika je poudarjeno, da zgodovinsko

miπljenje na osnovi zgodovinskih dejstev prispeva k temu, da znajo ljudje

primerjati, analizirati, sintetizirati, abstrahirati in posploπevati, pravilno

sklepati. Zgodovinske pojave zmorejo gledati v njihovi medsebojni povezanosti

in razvoju (Zgonik, 1968: 114).

V teh dejstvih, kar zadeva zgodovinski spomin, se skriva le del resnice.

Zavedati se moramo pomena zgodovinskega spomina kot fenomena zgodovine,

saj je ta prisoten v Ëloveku, ki je zgodovinsko in Ëasovno bitje. Ta bistvena

doloËila Ëloveku omogoËajo ohranjanje in potrebo, da se v svojem Ëasu tako ali

drugaËe ukvarja z zgodovino, saj je to njegova nuja.

V obπirni knjigi, kjer na desetine znanih Slovencev razmiπlja o sebi, Ëasu

in zgodovini, je dr. Stane Granda v prispevku Blaten sem napisal nekaj, kar je

po naravi oziroma po opisu stvari najbliæje zgodovinskemu spominu. Dejal je:

flBlaten sem. Blato preteklosti in sedanjosti noËeta z mene. Hvala bogu! Lepo je

biti umazan od æivljenja /…/. V uπesih mi odmeva piπËalka neandertalca, ki jo je

odkril Ivan Turk v Divjih Babah, Ëutim se povezanega z Ilirom, Ëigar Ëelado so

izkopali v Novem mestu in ki je πele po πestem sovraænikovem udarcu s sekiro

Karlo Nanut

6 9

po njej dokonËno obmiroval, moji predniki so delali hiπaste æare, bili so med

Rimljani, ki so delali po Mirenski dolini, so med Slovani, katerih kosti πtrlijo iz

peskokopa pri Mokronogu. V sebi Ëutim kri bavarskega kmeta, ki so ga

freisinπki πkofje nasadili nad Klevevæem, roke me bolijo od pretepov z grajskimi

hlapci, ki niso spoπtovali stare pravde, bliæji so mi skakaËi, ne luterani, ki so se

povezali s plemstvom /…/. NeskonËno sem blizu Urbanu Jarniku, ki je Nemce

prisilil, da so Slovence zaËeli imenovati Slovence, Slomπku, s katerim pojeva En

hribËek bom kupil /…/. Boli me noga ruskega kopja, ki je ranilo starega oËeta po

oËetovi strani, da je zaradi nezaceljive rane kmalu po I. svetovni vojni umrl ...«

(Granda, 2001: 170‡171) Zgodovinar dr. Stane Granda je æivljenje prednikov,

narodovo æivljenje, podal v obliki zgodovinskega spomina. Ta opis je dejansko

fragmentaren, povrπen in refleksiven. Spominu te vrste pa ne moremo oËitati, da

je zunaj æivljenja, saj je Ëutiti prizadetost in Ëustva, kar pa gre na raËun Ëasovne

in dogodkovne zanesljivosti.

Leta 1961 je Ivo AndriÊ prejel Nobelovo nagrado za knjiæevnost. Na tej

podelitvi je dejal: flNa tisoËe raznih jezikov, v najrazliËnejπih pogojih æivljenja,

iz veka v vek, od prastarih patriarhalnih pripovedi v kolibah, poleg ognja, pa

vse do del modernih pripovednikov, ki izhajajo v tem trenutku iz zaloæniπkih

hiπ v velikih svetovnih centrih, se tke pripoved o Ëloveπki usodi, kjer brez

konca in prekinitve pripovedujejo ljudje ljudem. NaËini in oblike tega

pripovedovanja se menjajo s Ëasom in prilikami, vendar pa ostaja potreba za

pripoved in pripovedovanje. Pripoved teËe dalje in pripovedovanju ni konca

/…/ MogoËe je v teh pripovedih, ustnih in pismenih, vsebovana prava

zgodovina Ëloveπtva in mogoËe bi se dalo vsaj slutiti, Ëe æe ne spoznati smisel

te zgodovine (Dedijer, 1985: 95).

AndriË je iskal totalnost zgodovinskega procesa v vseh zgodovinskih virih. On

πe naprej vztraja pri svojem osnovnem prepriËanju, da obstaja resnica tudi zunaj

dokumentov in kot primer za to preuËuje ljudska umska dela, da bi osvetlil

zgodovinske pojave: zgodovinska legenda mu odkriva predvsem notranje

æivljenje ljudstva, njegovo domiπljijo, individualne in kolektivne pogoje, ki

pogojujejo pojav tega domiπljanja (Dedijer, 1985: 97).

Tudi pesnik Janez Menart se je v Pojasnilih k svoji pesniπki zbirki

Srednjeveπke pridige in balade izkazal kot dober poznavalec naπe srednjeveπke

zgodovine, zato je lahko upraviËeno zapisal: flTa razlagalna πirina pa je

v mnogoËem namerna in hotena πe iz posebne æelje, da bi opombe in pojasnila

pomagala k buditvi zgodovinskega spomina, ki je pri danaπnjem slovenskem


7 0

prebivalstvu na zelo nizki stopnji. Tega je v nemajhni meri kriva povojna

politiËno dirigirana publicistika, πe v mnogo veËji in odloËilni meri pa πolski

predmetniki, ki so do neke mere æe kar neopazno raznarodovalni, saj zaradi

svoje usmerjenosti v na silo skrpano jugoslovanstvo in pretirano poudarjanje

razrednosti, zamolËujejo ali le beæno omenjajo vso drugo narodno preteklost.«

(Menart, 1990: 165‡166)

Poleg Janeza Menarta skuπa ohraniti zgodovinski spomin tudi Bogdan Novak,

ki je napisal sago v dvanajstih knjigah z naslovom Lipa zelenela je. S kroniko

dveh druæin portretira æivljenje vsega slovenskega naroda od leta 1879.

VLOGA VOJA©KEGA ZGODOVINARJA

V znameniti knjigi Edwarda M. Earla je πe posebej poudarjeno, da je vojaπki

zgodovinar neobiËajen pojav. Njegovi poklicni kolegi, pa tudi vojaπke osebe,

gledajo nanj s prezirom. Avtor pravi, da ni teæko pojasniti prezira vojaπkih oseb.

Ta izhaja iz naravnega prezira, kakrπnega imajo profesionalci do amaterja.

Tudi nezaupanje, s katerim so akademiki gledali na vojaπke zgodovinarje

v svoji sredini, ima globlje korenine. ©e posebej v demokratiËnih dræavah velja,

da vojna pomeni skrenitev s prave poti v zgodovinskem procesu, zato

preuËevanje vojne ni koristno in primerno. Sir Charles Oman je zapisal celo to:

flKot srednjeveπki meniπki kroniki tako tudi moderni liberalni zgodovinarji

pogosto niË ne vedo o tem, kaj pomeni vojna, razen tega, da povzroËa razne

strahote in da jo spremljajo æalostne izgube æivljenj. Tako eni kot drugi so

teæili, da skrijejo svoje osebno neznanje ali antipatijo do vojaπkih zadev,

tako da so zmanjπevali njihov pomen in znaËaj v zgodovini.« (Erl, 1952: 302)

Tak odnos je obËutil na svoji koæi tudi znameniti nemπki vojaπki zgodovinar

H. Delbrück, saj so celo Ëlani njegove stroke menili, da njegova specialnost ni

vredna energije, ki jo porablja zanjo. Njegovo napredovanje na poloæaj rednega

profesorja je bilo zadræano zaradi njegovega prepriËanja, da je zgodovina vojn

prav tako pomembna kot razvozlavanje rimskih napisov.

Iz navedenega dela bi povzel tudi to, da je danes usklajevanje politike in vojne

ravno tako pomembno kot Ëasu Perikleja. Strateπko dojemanje, ki postane samo

sebi zadostno in ki zanemarja politiËno gledanje na vojno, lahko pripelje le do

propada (Erl, 1952: 303).

Delbrück je pojasnjeval v NemËiji oboroæene spopade v prvi svetovni vojni.

Kako neprimeren odnos je πe danes do vojaπke zgodovine, bo pokazal Ëas.

Karlo Nanut

7 1

NAMESTO SKLEPA

Z vstopom fenomenologije v zgodovino je bilo vzpostavljeno vpraπanje, kako

v zgodovini obravnavati Ëloveka. Odgovorov je bilo veË, vendar je bilo

ugotovljeno bistveno: eksistencialno poreklo zgodovine kot znanosti je mogoËe

zato, ker ta izhaja iz zgodovinskosti Ëloveka. Povedano drugaËe: dojemanje

zgodovine in vsega v zgodovini je mogoËe, ker obstaja zgodovinskost

zgodovinarjev. Heidegger je dejal: flV vseh analizah, ki sledijo, dominira

trditev, da se Ëlovek ne nahaja samo v zgodovini, ampak da on nosi v sebi to

zgodovino, ki jo raziskuje.« (Lyotard, 1980: 115) Iz teh dejstev izhaja, da bo

treba h kakrπni koli zgodovini pristopiti drugaËe, saj je bilo premalo upoπtevano

bistvo. Prav opozorila iz fenomenologije nam lahko dvignejo zgodovino

in zgodovinarja na raven, ki si jo zasluæita.

ObËeveljavna dejstva, izkljuËujoËe sodbe in zaverovano iskanje zakonitosti

v zgodovini so razoroæili zgodovinarje, da so hote ali nehote zaobπli bistveno

dogajanje v Ëasu in prostoru. Zgodovinarji, ki so preveË upoπtevali enosmernost

zgodovine, so v svojih delih dokazali, da preteklosti ne razumejo toliko, da bi

razumeli naslednje: flParadoks je, da ima zgodovina kot vednost o preteklosti

vedno svojo prihodnost ‡ seveda, dokler bo Ëas.« (Grdina, 2001: 180)

Pomembno je razumevanje bistva zgodovine. Za konec dovolimo Heideggerju,

da pove, seveda na svoj zapleten naËin, kako dojema razumevanje Ëasa kot

bistva zgodovine. To misel sem naπel v Hribarjevem delu o fenomenologiji.

Misel je naslednja: flMedtem ko razumevanje izhaja primarno iz prihodnosti

kot bodoËnosti, je razpoloæenje torej vezano na bivπost. Ker pa se Ëasijo

bodoËnost, bivπost in zdajπnost kot enotna Ëasovnost, njena specifiËna ekstaza

Ëasovnosti sovpada z bodoËnostjo in zdajπnostjo, vendar tako, ›da bivπost

modificira ti enakovredni ekstazi‹« (Hribar, 1993: 339). S tem πe ni izËrpano vse

o Ëasu in tudi ne o prostoru ter Ëloveku v teh dimenzijah. Za to je πe Ëas

v drugih razpravah, ki morajo biti povezane s fenomenologijo kot

najpomembnejπo filozofsko mislijo 20. stoletja.

LITERATURA IN VIRI1. Stane Berzelak: Zgodovina za tehniπke in druge strokovne πole, Ljubljana 2001.2. Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, Prispevek k psihoanalizi objektivnega

spoznanja, Ljubljana 1998.3. Robert Blake: Uvod v Oxforfovo enciklopedijo zgodovine od 19. stoletja do danes,

Ljubljana 1993.


7 2

4. Marc Bloch: Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, Ljubljana 1996.5. Fernand Braudel: »as sveta, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.‡ XVIII.

stoletje, I, Ljubljana 1991.6. Fernand Braudel: »as sveta, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.‡XVIII.

stoletje, II, Ljubljana 1991.7. Michael Crichton: »asovna past, Ljubljana 2001.8. Benedetto Croce: Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju, Ljubljana 1934.9. »asopis Delo: Ljubljana, petek, 9. avgusta 2002 [leto XLIV], πt.182.

10. »asopis Delo: Ljubljana, petek, 16. avgusta 2002 [leto XLIV], πt. 187.11. Vladimir Dedijer: Knjiæevnost i istorija, Beograd 1985.12. E. M. Earl: Tvorci moderne strategije, Beograd 1952 (izvirnik: Edward Mead Earle: Makers of

Modern Strategy).13. Bogo Grafenauer: Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960.14. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda (reprint), Celje 1992.15. Damijan Guπtin: Novejπa vojaπka zgodovina Slovenije in Slovencev, v zborniku: Novejπa

vojaπka zgodovina na Slovenskem, Ljubljana 2000.16. Niko Grafenauer: Za uvod, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001.17. Stane Granda: Blaten sem, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001.18. Igor Grdina: Zgodovinski in zgodovinarski Ëas, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001.19. Stephen Hawking: Vesolje v orehovi lupini, TræiË 2002.20. Martin Heidegger: Izbrane razprave, Ljubljana 1967.21. Martin Heidegger: Bitak i vrijeme, Zagreb 1988.22. Historija i suvremenost, Idejne kontroverze (skupina avtorjev), Ljubljana/Zagreb 1984.23. Tine Hribar: Kopernikanski obrat, Ljubljana 1984.24. Tine Hribar: Fenomenologija, Ljubljana 1993.25. Edmund Huserl (Husserl): Ideja fenomenologije, Beograd 1975.26. Edmund Husserl: Ideje za Ëisto fenomenologijo in fenomenoloπko filozofijo, Ljubljana 1997.27. Harry Judge: Uvod v Oxfordovo eciklopedije od pradavnine do 19. stoletja, 1. knjiga,

Ljubljana 1993.28. Stane JuæniË: Identiteta, Ljubljana 1993.29. Stane JuæniË: PolitiËna zgodovina 20. stoletja, Ljubljana 1985.30. Bratoljub KlaiÊ: RjeËnik stranih rijeËi, Zagreb 1990.31. Torbjørn L. Knutsen: Vzpon in propad svetovnih redov, 500 let svetovne zgodovine,

Ljubljana 2001.32. Leksikon Cankarjeve zaloæbe, Ljubljana 1988.33. Æan-Fransoa Liotar (Jean-Francois Lyotard): Fenomenologija, Beograd 1980.34. Oto Luthar: Mojstri in Muze, Kaj in zakaj je zgodovina?, Ljubljana 1997.35. Dr. Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda (reprint), Celje 1993.36. Mala sploπna enciklopedija, Ljubljana 1973.

Karlo Nanut

7 3

37. Janez Menart: Srednjeveπke pridige in balade, Ljubljana 1990.38. Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije, I, Ljubljana 1988.39. Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije, II, Ljubljana 1989.40. Karlo Nanut: O zgodovini, vojaπki zgodovini, zgodovinopisju in zgodovinskem spominu,

v reviji: Slovenska vojska, letnik X/12, 28. junij 2002, Ljubljana 2002.41. Karlo Nanut: UËna gradiva za πole v Centru vojaπkih πol, Beæigrad 1999‡2000.42. Bogdan Novak: Krvave reke, Ljubljana 1998.43. George Orwell: 1984, Ljubljana 1984.44. Jan PatoËka: Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine, Ljubljana 1997.45. Egon Pelikan: Tajno delovanje primorske duhovπËine pod faπizmom, Ljubljana 2002.46. Daniel Rapant: Logika zgodovine, v: Zgodovinski Ëasopis, leto 2000, letnik 54, Ljubljana 2002.47. Slovar slovenskega knjiænega jezika, Ljubljana 1994.48. Slovenska osamosvojitev 1991, PriËevanja in analize, Ljubljana 2002.49. Svetovna zgodovina, Ljubljana 1976.50. Boris ©apoπnjikov: Mozak vojske, Beograd 1964.51. Janez J. ©vajncer: Vojna zgodovina (skripta), Ljubljana 1996.52. Petar Tomac: Vojna istorija, Beograd 1959.53. ©tefan Trojar: Sodobni pogledi na pouk zgodovine, Ljubljana 1993.54. Vojna enciklopedija, 7. knjiga, Beograd 1974.55. Vojni leksikon, Beograd 1981. 56. Vojni reËnik (operativno-taktiËni), Beograd 1967.57. Marguerite Yourcenar: Hadrijanovi spomini, Ljubljana 2001.58. Zgodovina Ëloveπtva (skupina avtorjev): Dvajseto stoletje, Ljubljana 1972.59. Zgodovina 1 (skupina avtorjev): UËbenik za prvi letnik gimnazije, Ljubljana 1998.60. Zgodovina krπËanstva (skupina avtorjev), Ljubljana 1992.61. Mavricij Zgonik: Zgodovina v sodobni πoli, Ljubljana 1968.


7 4

Duπan Gorπe

7 5

SPORAZUMO KONVENCIONALNIH S ILAH

V EVROPI

P O V Z E T E K

VeËina razoroæitvenih prizadevanj v tem stoletju je bila usmerjenak zmanjπanju oboroæitve ali vsaj njenemu nadzoru. Sklenjenisporazumi so po pravilu morali dobiti podporo dræavnihparlamentov. Njihov vpliv je prispeval tudi k izboljπanju varnostidræav Ëlanic. Sporazumi so bili vedno uglaπeni z dogovorjenoobrambno strategijo in vojno doktrino vseh zavezniπtev, katerihËlanice so bile podpisnice posameznih sporazumov o omejitvioboroæitve. Prispevek obravnava sporazum o konvencionalnihoboroæenih silah v Evropi, ki je bil v okviru KVSE podpisan17. novembra 1990. Veljati je zaËel 19. novembra 1992 kot pr vipravno obvezujoËi akt med dvema blokoma in omejuje konven-cionalno oboroæitev v Evropi. Velike spremembe v evropskemprostoru so narekovale, da so predstavniki dræav Ëlanic, po dolgihletih pogajanj in usklajevanj, 18. novembra 1999 v Istanbulupodpisali dva kljuËna dokumenta o prilagoditvi CFE-sporazuma,ki omogoËa pristop k temu sporazumu tudi dræavam z obmoËja,za katero sporazum velja. Prispevek podrobneje obravnava vsebinoprilagojenega sporazuma CFE, interes Republike Slovenije zanjin tudi Slovensko vojsko v odnosu do mednarodnih sporazumov.


pravni dokument, Treaty Limited Equipment, nacionalna omejitev,teritorialna omejitev, tritorialna podomejitev, nacionalna podomejitev,boËne cone, transparentnost, predvidljivost, razumljivost, inπpekcija,Verifikacijski center Slovenske vojske

A B S T R A C T

The majority of efforts aimed at disarmament in this centur y havebeen directed towards arms reduction or, at least, arms inspection.The treaties that have been concluded have generally required thesupport of state parliaments. Their influence has also contributed toimproving the security of member states. These treaties have alwaysbeen in line with the agreed-upon defence strategy and militar ydoctrine of all alliances whose members have been the signatories toindividual arms limitation treaties. This study addresses the Treatyon Conventional Armed Forces in Europe, which was signed withinthe framework of OSCE on 17 November 1990. It entered into forceon 19 November 1992 as the first legally binding document betweentwo blocs and it limits conventional arms in Europe. Significantchanges in Europe required representatives of the member states,after years of negotiations and adjustments, to sign two keydocuments adapting the CFE on 18 November 1999 in Istanbul.These two treaties enable access to the CFE for states in the area thetreaty covers. This study addresses in greater detail the contents ofthe adapted CFE treaty, the interest of the Republic of Slovenia init and the Slovenian Armed Forces in its relation to internationaltreaties.

K E Y W O R D S

legal document, Treaty Limited Equipment, national ceiling, territorialceiling, territorial sub-ceiling, national sub-ceiling, flank zones,transparency, predictability, intelligibility, inspection, Slovenian ArmedForces Verification Centre

ZGODOVINA POGAJANJ O KONVENCIONALNI RAZOROÆITVI V EVROPI

Eden prvih poskusov omejitve oboroæitve v (sodobni) Evropi je bila leta 1899

konferenca v Haagu, kjer je 108 predstavnikov iz 26 dræav brez veËjega uspeha

poskuπalo omejiti oboroæevanje.

SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI

7 6

Duπan Gorπe

7 7

Oktobra 1973 so se na Dunaju med sedmimi Ëlanicami Varπavske zveze

in dvanajstimi Ëlanicami Nata zaËela pogajanja o zmanjπevanju vojaπkih sil

in oboroæitve v srednji Evropi (MFR1). Nato je bil v omejitve pripravljen

privoliti samo na ravni kopenskih sil. Zahtevali so tudi priznanje KVSE2, naËel

o najavi in opazovanju velikih vojaπkih manevrov. Varπavska zveza ni hotela

sprejeti reπitev, ki so izhajale iz loËevanja konvencionalne od jedrske

oboroæitve. Vztrajala je pri omejitvah sil in oboroæitve za vsako dræavo posebej

in nasprotovala blokovskim omejitvam. Ker je imela v kopenski oboroæitvi

(predvsem v tankih) premoË v razmerju 1 : 3, ni æelela vzpostaviti ravnoteæja,

kakor je predlagal Nato, paË pa le ohraniti prednost na niæji ravni. Osnovni

problem sta bili obe NemËiji, ki sta bili prepredeni z jedrskim oroæjem.

KljuË za uspeh pogajanj je bila reπitev nemπkega vpraπanja. Pogajanja so trajala

13 let. Novembra 1989 je padel berlinski zid. Decembra 1989 sta se na Malti

sreËala predsednika ZDA in Rusije. GorbaËov je privolil v zdruæitev NemËij.

Po tem sreËanju so se velike razlike na pogajanjih o konvencionalni razoroæitvi

zmanjπevale, πe posebej, ker so nove vlade dræav vzhodne in srednje Evrope

v popolnosti zastopale staliπËa Nata.

Septembra 1990 je bil podpisan sporazum o zdruæitvi obeh NemËij.

Zdruæena NemËija je priznala mejo s Poljsko, se odrekla posesti oroæja

za mnoæiËno uniËevanje in enostransko privolila v radikalno zmanjπanje

oboroæenih sil. Sprejeti model reπitve nemπkega vojaπkega vpraπanja je izhajal

iz pogajanj MFR. Vojaπke potenciale NDR in ZRN so zdruæili in nato zmanjπali

za 45 odstotkov. Tako je bila doloËena tudi omejitev vojaπkih sil zdruæene

NemËije, ki πteje pribliæno 370 000 pripadnikov. Dejansko pa se je Bundeswehr

zmanjπal za 125 000 pripadnikov, Nationalvolksarmee pa je bila razpuπËena.

Sovjetske enote so bile umaknjene z ozemlja takratne NDR, Nato pa je

zmanjπal πtevilËno prisotnost na ozemlju ZRN od prvotnih 1 446 000 na 550 000

vojakov. Dogovori so zmanjπali moænosti, da bi NemËija spet postala vojaπka

velesila. Oktobra 1990 je priπlo do zdruæitve obeh NemËij. Po tem datumu so

pogajanja o CFE stekla drugaËe.

Pogajanja so potekala pod okriljem KVSE (Konferenca o varnosti

in sodelovanju v Evropi), kar pomeni, da so se Ëlanice blokov pogajale æe kot

suverene dræave na podlagi popolne enakopravnosti. V okviru KVSE/OVSE kot

politiËnega foruma je mogoËe sklepati le politiËno obvezujoËe sporazume,

1 MFR ‡ Mutual Force Reduction2 KVSE ‡ Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi

medtem ko se je mogoËe v loËenih skupinah pogajati tudi o pravno obvezujoËih

pogodbah.

Vzporedno s pripravo na vrh KVSE v Parizu so na Dunaju strogo loËeno

potekala intenzivna zaprta blokovska pogajanja o nadzoru konvencionalnega

oroæja (CFE).

19. novembra 1990 je bila podpisana Pariπka listina za novo Evropo, Sporazum

o konvencionalnem oroæju v Evropi (CFE3) pa 17. novembra 1990. Sporazum

CFE je zaËel veljati 19. novembra 1992 kot prvi pravno obvezujoËi akt, ki je

omejeval konvencionalno oboroæitev v Evropi. Pogajanja so vkljuËila vseh

πestnajst Ëlanic Nata in sedem Ëlanic Varπavske zveze. Za skrbnika (depozitarja)

sporazuma je bila doloËena Kraljevina Nizozemska.

VSEBINA CFE IN OBVEZNOSTI DRÆAV PODPISNIC

CFE je obvezujoË pravni akt (pogodba) o zmanjπevanju konvencionalnih sil

v Evropi, njegov namen je (bil) zmanjπati prednost dræav Ëlanic Varπavske

zveze v konvencionalni oboroæitvi, ki je ogroæala vojaπko ravnoteæje, stabilnost

in varnost v Evropi, poleg tega pa odstraniti nevarnost mogoËega nenadnega

napada oziroma nenadnega strateπkega razvoja obseænejπih vojaπkih manevrov.

Pogodba zajema le kopenske in letalske konvencionalne sile in oroæje na

obmoËju od Atlantika do Urala in vkljuËuje tudi vse otoke. V TurËiji poteka

meja po 39. vzporedniku.

Natove zahteve o πtevilu bojnih tankov, oklepnih vozil in artilerije je sovjetska

stran razπirila πe na bojna letala in bojne helikopterje. Pet kategorij oroæja, ki

jih pogodba omejuje na ravni obeh blokov, se imenuje TLE4 in zajema:

1. tanke (BT5),

2. oklepne bojne transporterje (ACV6),

3. artilerijo (ART7),

4. bojna letala (CA8) in

5. bojne/napadne helikopterje (AH9)

na obmoËju Ëlanic Nata in Varπavske zveze oziroma ATTU10.


7 8

3 CFE ‡ “Treaty on Conventional Armed Forces in Europe”, Sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi4 TLE ‡ Treaty Limited Equipment ‡ oprema in oboroæitev, ki je omejena s sporazumom5 BT ‡ Battle Tanks ‡ bojni tanki6 ACV ‡ Armoured Combat Vehicles, ki se delijo na AIFV (oklepna bojna vozila pehote) in HAFV (teæka oklepna

bojna vozila)7 ART ‡ artilerija (topniπtvo), kaliber 100 mm in veË8 CA ‡ Combat Aircraft ‡ bojna letala9 AH ‡ Attack Helicopters ‡ napadni helikopterji10 ATTU ‡ Atlantic to the Ural (od Atlantika do Urala)

Vzhodna stran je sprejela tudi naËelo obrambne zadostnosti, ki izhaja iz tega,

da posamezna dræava ne sme imeti veË kot eno tretjino razpoloæljivih sistemov

oroæja obeh paktov. Sprejeti so bili strogi kriteriji za nadzor v obliki inπpekcij za

preverjanje spoπtovanja pogodbe. ©tevilo pripadnikov oboroæenih sil ni bilo

predmet samega CFE-sporazuma (pogodbe) iz leta 1990, paË pa so omejitve

πtevila pripadnikov zajete v poznejπem aneksu CFE-1A11 iz leta 1992.

Voditelji dræav in vlad takratnih 22 pogodbenic Nata in Varπavske zveze so

podpisali pravno obvezujoËo pogodbo CFE o konvencionalni razoroæitvi petih

vrst TLE, ki jo je bilo treba etapno uresniËiti do 15. novembra 1995. Pogodba

je narekovala odpravo 20 odstotkov ali 16 780 kosov oroæij Nata in 32 odstotkov

ali 34 973 kosov oroæij Varπavske zveze. ©tevilo tankov vsakega bloka je bilo

omejeno na 20 000, πtevilo oklepnikov na 30 000, πtevilo artilerijskih oroæij na

20 000, πtevilo bojnih letal na 6800 in πtevilo bojnih helikopterjev na 2000.

Duπan Gorπe

7 9

Priloga 1:

Slika prikazuje evropski prostor od Atlantskega oceana do Urala (ATTU), na katerega se nanaπa adaptirani sporazum CFE. Dræave Ëlanice sporazuma so oznaËene z razliËnimi barvami,

medtem ko so dræave neËlanice oznaËene z belo barvo. Vidne so tudi meje veljavnosti sporazuma CFE, saj pri nekaterih dræavah ne potekajo po njihovih mejah (TurËija, Ruska federacija ...).

11 CFE 1-A ZakljuËni dokument pogajanj o vojaπki sestavi, podpisan 10. 7. 1992, doloËa nacionalne vojaπko-personalne limite za posamezne dræave Ëlanice.

Sporazum je predvidel tudi oblikovanje skupnega posvetovalnega telesa JCG12,

s sedeæem na Dunaju, za nadzorovanje uveljavljanja sporazuma. Inπpekcije so

urejene s posebnim protokolom. Dræava, ki æeli opraviti inπpekcijo stanja na

ozemlju druge dræave v okviru CFE, mora inπpicirani dræavi to sporoËiti najmanj

36 ur pred naËrtovanim prihodom na vstopno toËko (POE13).

Vzpostavljen je bil zapleten sistem omejitev TLE v posameznih dræavah

in na obmoËjih, ki jih je sicer mogoËe znotraj blokov spreminjati in

izmenjevati, vendar ne mimo zgoraj omenjenih skupnih omejitev. V Evropi je

bilo v prvih πtirih letih odstranjenih okoli 50 000 vojaπkih sistemov oziroma

Ëetrtina oroæja iz leta 1991, predvsem oklepnih sil vzhodnega bloka. Cilj te

pogodbe je krepitev stabilnosti, varnosti in zaupanja v Evropi, pri tem pa so

æeleli doseËi naslednje cilje:

1. skupno evropsko in regionalno diferencirano (kolektivno in posamiËno)

zmanjπevanje in omejevanje sistemov oroæij za nenadne, obseæne vojaπke

aktivnosti;

2. zmanjπanje skupnega obsega oroæij v Evropi zahodno od Urala z 200 000

na 157 600 kosov14;

3. omejitev koliËin sovjetskega oroæja na eno tretjino skupnega obsega oroæij

22 pogodbenic;

4. prepreËevanje koncentracije sil v doloËenih obmoËjih;

5. zagotovitev vojaπke transparentnosti (preglednosti) z izmenjavo podatkov

o arzenalih in vojaπkih strukturah15;

6. zanesljiv nadzor izmenjanih podatkov in informacij s strogim reæimom

preverjanja16.

CFE pa ima seveda tudi nekaj pomanjkljivosti, saj dovoljuje, da se oroæje, ki

presega omejitev, proda ali celo uskladiπËi zunaj Evrope, kar ima razliËne

posledice za dræave z razliËnim geostrateπkim poloæajem. Male dræave

podpisnice so se morale dejansko skoraj razoroæiti, medtem ko sta supersili

oroæje lahko le premestili na zunajevropska obmoËja.

Poznejπi razpad Varπavske zveze in Sovjetske zveze je zahteval prerazporeditev

pravic in dolænosti med Rusko federacijo in novonastalimi dræavami, tako da ta


8 0

12 JCG ‡ Joint Consultative Group ‡ najviπje skupno posvetovalno telo za sporazum CFE, ki o vseh vpraπanjih vzvezi s sporazumom in implementacijo odloËa s konsenzom.

13 POE ‡ Point of Entry ‡ lahko je to letaliπËe, kopenski, reËni ali morski MP.14 VeËino oroæja so uniËili skladno s postopki, navedenimi v protokolu o redukciji (PR).15 Izmenjava informacij poteka skladno s protokolom o notifikacijah in izmenjavi informacij (PONIE). 16 Nadzor stanja TLE in vojaπkih aktivnosti poteka skladno s Protokolom o inπpekcijah (POI).

mednarodna pogodba obvezuje æe 30 dræav, veljati pa je prav zato zaËela πele

9. novembra 1992. Medtem ko so Ëlanice Nata ratificirale CFE do konca 1991,

so Ëlanice Skupnosti neodvisnih dræav (SND) to opravile πele na petem

vrhunskem sreËanju, 15. maja 1992 v Taπkentu, ko je osem Ëlanic SND

podpisalo akt o porazdelitvi kvot na temelju skupne kvote, doloËene za

nekdanjo ZSSR.

Naslednji Protokol o omejevanju πtevila pripadnikov oboroæenih sil (CFE-1A) je

bil podpisan 1992. DoloËa zgornje meje πtevila pripadnikov kopenskih in letalskih

sil posameznih dræav podpisnic v Evropi. Sporazum je zagotovil zmanjπanje

neposredne nevarnosti oboroæenega konflikta v Evropi. »lanice z izpolnjenim

vpraπalnikom do 15. decembra v letu sporoËajo o πtevilËni moËi svojih oboroæenih

sil (do ravni samostojnih bataljonov), kar je lahko predmet inπpekcije.

Maja 1996 se je sestalo 30 dræav podpisnic CFE. Ugotovile so, da je bilo

uniËenih veË kot 58 000 kosov TLE, da je bilo opravljenih veË kot 2500

inπpekcij in da se je ustvaril in ustalil tekoË pretok izmenjave informacij. CFE

je izpolnil svoj glavni namen v prispevku k varnosti v Evropi.

CFE predstavlja prvo fazo, ki obsega obdobje do konca 1995. Medtem je

razpadla Varπavska zveza in tri njene Ëlanice so postale Ëlanice Nata. Blokovska

struktura CFE je zato postala neustrezna in pogodbo je bilo treba prilagoditi

novim razmeram. Kljub razpadu blokov pa sta πe vedno obstajala t. i. Vzhod

in Zahod, kar je deloma oteæevalo nadgradnjo CFE.

PRILAGOJEN (ADAPTIRAN) SPORAZUM CFE IN NJEGOVE POSEBNOSTI

Sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi, ki je v veljavi πe od

Ëasov bipolarnosti, je osnovni steber evropske varnosti in edini pravni

instrument za uresniËevanje nadzornega reæima nad konvencionalno

oboroæitvijo. Dejstvo je, da je πele sporazum CFE vzpostavil stroge omejitve

in zahteval zmanjπevanje vojaπkih sil, nameπËenih na evropskem prostoru,

hkrati pa tudi moænosti nenadnih napadov ali πirπih ofenzivnih operacij.

Vzpostavljen je bil prvi nadzorni reæim nad konvencionalno oboroæitvijo

in opravljena redukcija konvencionalne oboroæitve, ki nima primerjave. VeË kot

58 000 kosov oboroæitve in opreme, ki je omejena s sporazumom CFE, je bilo

do sedaj uniËenih. Odkar so se zaËele inπpekcije po CFE, z namenom

preverjanja uresniËevanja privolitve dræav Ëlanic v limitiranje kopenskih

in zraËnih sil, so vojaπke sile dræav Ëlanic postale transparentne, s tem pa je bilo

tudi doseæeno zaupanje med njimi.

Duπan Gorπe

8 1

Prav tako je treba poudariti, da so bila uveljavljena in upoπtevana doloËila

sporazuma CFE tudi takrat, ko so se zgodile velike politiËne spremembe,

npr. razpad Sovjetske zveze, delitev »eπkoslovaπke na dve loËeni dræavi,

zdruæitev obeh NemËij in izbruh oboroæenih spopadov ter neredov na

ozemljih vsaj πtirih dræav Ëlanic (Gruzija, Armenija, Azerbejdæan, Tadæikistan).

Toda od podpisa sporazuma v Parizu so se pojavile spremembe v evropskem

scenariju, ki jih ni bilo mogoËe predvideti in za katere sporazum CFE ni bil

ustrezno oblikovan. Potrebe po naslednjem (prilagojenem) sporazumu, ki bi

ustrezal novi situaciji (novemu stanju), so bile oËitne. Tudi prva pregledna

konferenca dræav Ëlanic (1996) je opozorila na teæave pri zagotavljanju pravilne

uporabe doloËil sporazuma, ki je bil plod pogajanj ob koncu hladne vojne med

dvema skupinama dræav (Nato, WP). Zaradi tega so se v marcu 1997 zaËela

pogajanja, ki so trajala nepretrgoma do konca novembra 1999.

Po treh letih pogajanj in usklajevanj, pri Ëemer so bile upoπtevane pogosto

nasprotno si stojeËe dræavne pozicije do nekaterih dejstev (πiritev Nata,

konflikti na obmoËju veljave CFE, legalnost nameπËenih vojaπkih sil,

prekoraËitev limitov za TLE znotraj veljave sporazuma), so voditelji dræav

in vlad 30 dræav Ëlanic OVSE, ki leæijo med Atlantskim oceanom in Uralom,

18. novembra 1999 v Istanbulu podpisali dva dokumenta o prilagoditvi

CFE-sporazuma:

‡ prilagojen (adaptiran) sporazum CFE in

‡ zakljuËni dokument konference dræav Ëlanic.

Prvi dokument vsebuje spremembe sedaj veljavnega sporazuma CFE z vsemi

njegovimi protokoli, drugi, ki ni pravno obvezujoË, pa vsebuje enostranske

politiËne zaveze, ki se nanaπajo na dodatne mere stabilnosti v Evropi.

V bistvu gre za tri osnovne elemente, ki jih zajema prilagojeni CFE. Vsak od

njih je prenesen v aktualni jezik sporazuma tako z novimi doloËili kot

z razπiritvijo æe obstojeËih doloËil. Ti elementi so:

‡ zamenjava stare blokovske strukturne omejitve z novim sistemom omejitev

za vsako Ëlanico posebej;

‡ poveËanost transparentnosti, predvidljivosti in razumljivosti ter

‡ dostopnost ‡ moænost, da k sporazumu CFE pristopijo tudi druge dræave na

prostoru, ki ga doloËa CFE.


8 2

Zamenjava starega blokovskega omejitvenega sistema z novim sistemom omejitevStruktura dveh skupin (NATO, WP) in sistem πtirih omejitvenih con, ki sta

osnovna elementa prejπnjega sporazuma CFE, je zamenjal popolnoma nov

sistem omejitev, sestavljen iz nekakπne nadzorovane informacijske mreæe

nacionalnih (NC17) in teritorialnih omejitev (TC18) ter dveh teritorialnih

podomejitev (TSC19) na ozemlju Rusije in Ukrajine, v tako imenovanih boËnih

conah (FZ20). Pri tem so izkljuËene ameriπke oboroæene sile v tem prostoru.

Nacionalne omejitve (limiti) ‡ NCNova struktura pomeni, da so se dræave Ëlanice strinjale z omejitvami in

reduciranjem πtevila bojnih tankov (BT), bojnih oklepnih vozil (ACV),

artilerije (ART), bojnih letal (CA) in napadnih helikopterjev (AH) na svojem

ozemlju in v prostoru, ki ga doloËa sporazum CFE, in sicer, da njihovo πtevilo

ne bo preseglo zgornjih mej, doloËenih za vsako dræavo Ëlanico na podlagi

protokola o nacionalnih limitih.

V preteklem obdobju so ZDA, Velika Britanija, NemËija in Italija opravile glavno

zmanπanje svoje oboroæitve, ki je omejena s sporazumom CFE. Sledili sta jim

Kanada in Danska. Tako se je zavezniπtvo (Nato) lahko πirilo (Poljska, Madæarska,

»eπka) brez poveËanja doloËenega πtevila omejene opreme in oboroæitve (TLE).

Osnovni koncept, ki so ga potrdile vse dræave Ëlanice, tako predpisuje nivo

oziroma πtevilo evropskih sil, ki ostaja nespremenjeno v odnosu do CFE.

Sistem postavitve kvantitativnih (πtevilËnih) omejitev za vsako dræavo Ëlanico

posebej prav tako predvideva nacionalne podomejitve (NSC21) za aktivne enote

( npr. za stvari, ki niso vskladiπËene v skladiπËa kot stalna zaloga). Nacionalne

podomejitve za kopenske TLE (bojni tanki, oklepna bojna vozila in artilerija)

se lahko poveËajo znotraj omejitev doloËenih z NC tako, da:

‡ je katerikoli NSC za doloËen TLE lahko poveËan ob hkratnem zmanjπanju

NC dræave Ëlanice v isti kategoriji TLE;

‡ bo vsako poveËanje v posamezni kategoriji kopenskih TLE (bojni tanki,

oklepna bojna vozila, artilerija) v aktivnih enotah za 1 kos povzroËilo

hkratno zmanjπanje NC dræave Ëlanice za 4 kose v isti kategoriji TLE;

‡ NSC doloËen za aktivne enote ne sme preseËi nove NC, potem ko se je ta

zmanjπal.

Duπan Gorπe

8 3

17 NC ‡ “National Ceiling”, nacionalni limit18 TC ‡ “Teritorial Ceiling”, teritorialni limit19 TSC ‡ “Teritorial Subceiling”, teritorialna podomejitev20 FZ ‡ “Flank Zone”, boËna cona21 NSC ‡ “National Subceiling”, nacionalna podomejitev


8 4

Nacionalni limiti CFE dræav Ëlanic

Dræave Ëlanice

Tanki (BT)

Oklepna bojna vozila (ACV)

Artilerija (ART)

Bojna letala(CA)

Napadnihelikopterji

(AH)Skupno Od katerih je

AIFV1 in HACV2

Od katerih jeHACV

AArrmmeenniijjaa 220 220 135 11 285 100 50

AAzzeerrbbaajjddææaann 220 220 135 11 285 100 50

BBeelloorruussiijjaa 1.800 2.600 1.590 130 1.615 294 80

BBeellggiijjaa 300 989 600 237 288 209 46

BBoollggaarriijjaa 1.475 2.000 1.100 100 1.750 235 67

KKaannaaddaa 77 263 263 0 32 90 13

»»eeππkkaa 957 1.367 954 69 767 230 50

DDaannsskkaa 335 336 210 17 446 82 18

FFrraanncciijjaa 1.226 3.700 1.983 535 1.192 800 347

GGrruuzziijjaa 220 220 135 11 285 100 50

NNeemmËËiijjaa 3.444 3.281 3.281 80 2.255 765 280

GGrrËËiijjaa 1.735 2.498 1.599 70 1.920 650 65

MMaaddææaarrsskkaa 835 1.700 1.020 85 840 180 108

IIssllaannddiijjaa 0 0 0 0 0 0 0

IIttaalliijjaa 1.267 3.172 1.970 0 1.818 618 142

KKaazzaahhssttaann 50 200 0 0 100 15 20

LLuuxxeemmbboouurrgg 0 0 0 0 0 0 0

MMoollddaavviijjaa 210 210 130 10 250 50 50

NNiizzoozzeemmsskkaa 520 864 718 0 485 230 50

NNoorrvveeππkkaa 170 275 181 0 491 100 24

PPoolljjsskkaa 1.730 2.150 1.700 107 1.610 460 130

PPoorrttuuggaallsskkaa 300 430 267 77 450 160 26

RRoommuunniijjaa 1.375 2.100 552 72 1.475 430 120

RRuussiijjaa 6.350 11.280 7.030 574 6.315 3.416 855

SSlloovvaaππkkaa 478 683 476 34 383 100 40

©©ppaanniijjaa 750 1.588 1.228 191 1.276 310 80

TTuurrËËiijjaa 2.795 3.120 1.993 93 3.523 750 130

UUkkrraajjiinnaa 4.080 5.050 3.095 253 4.040 1.090 330

VVeelliikkaa BBrriittaanniijjaa 843 3.017 1.335 200 583 855 350

ZZDDAA 1.812 3.037 2.372 0 1.553 784 396

1AIFV ‡ Oklepna bojna vozila pehote2HACV ‡ Teæka oklepna bojna vozila

Teritorialne omejitve (limiti) ‡ TC

Vsaka dræava Ëlanica bo omejila celotno πtevilo svojih BT, ACV in ART na

svojem ozemlju ter BT, ACV in ARTY katerekoli druge dræave, ki ji je

dovoljena prisotnost na njenem ozemlju, na naËin, da skupno πtevilo

naπtetih TLE ne bo preseglo TC, doloËen v Protokolu o TC za konkretno

dræavo Ëlanico.

Teritorialna zgornja meja zajema:

‡ nacionalne in stacionirane TLE na ozemlju dræave Ëlanice,

‡ vse tri kategorije kopenskih TLE ( zraËni TLE - bojna letala in napadni

helikopterji niso zajeti v TC).

Nekatere dræave Ëlanice so naznanile, da bo njihov NC enak TC, kar

poslediËno pomeni, da na svojem ozemlju ne bodo imele stalno nameπËene

oboroæene sile drugih dræav Ëlanic.

»e bo πtevilo BT, ACV in ART dejansko prisotnih na ozemlju dræave Ëlanice

niæje od deklariranega TC, nastaja t. i. vmesni prostor (HEADROOM), ki

omogoËa namestitev vojaπkih enot drugih dræav Ëlanic na tem ozemlju.

Ta vmesni prostor je lahko uporabljen za namestitev TLE katerekoli druge

dræave Ëlanice, vendar vedno le s predhodno odobritvijo dræave gostiteljice,

kar je treba πe posebej poudariti kot enega osnovnih principov prilagojenega

sporazuma CFE.

Prilagojen CFE predvideva spremembe za boËne cone (FZ), ki pomenijo

nadaljevanje pravno obvezujoËih omejitev za opremo in oboroæitev, ki je

lahko na tem obmoËju. Dræave Ëlanice so se zaradi tega strinjale, da v

zameno odobrijo Rusiji zrahljanje omejitev za oklepna bojna vozila (ACV),

ki jih ima na svojem ozemlju oziroma t. i. boËnih obmoËjih, namesto

prvotnih 1380 na 2140 v aktivnih enotah. Omejitev ne sme biti preseæena

niti zaradi vojaπkih vaj ali zaËasne namestitve.

Prilagojeni CFE dovoljuje neomejeno namestitev vojaπkih sil znotraj

katerekoli skupine dræav tako dolgo, dokler omejitev za posamezno cono ni

preseæena ali dræava gostiteljica ne zavrne sporazuma oziroma odstopi od

njega. To doloËilo, ki je sestavni del prejπnjega CFE, bi lahko spodkopalo

novi omejevalni sistem NC in TC, Ëe ne bi bil strukturalno omejen. Na

drugi strani pa je treba upoπtevati moænost prihodnjih sprememb v

varnostnih zahtevah posameznih dræav, zato je nujna neke vrste

prilagodljivost. Zaradi tega je bil vzpostavljen poseben mehanizem

omejenih πtevilËnih sprememb NC, TC in TSC, in sicer v obdobju petih

Duπan Gorπe

8 5

let. Takπne spremembe morajo biti, tako kot to doloËa tudi prejπnji CFE,

uradno sporoËene dræavam Ëlanicam (notificirane) 90 dni vnaprej.


8 6

Teritorialni limiti CFE dræav Ëlanic

DDrrææaavvee ËËllaanniiccee TTaannkkii ((BBTT))

OOkklleeppnnaa bboojjnnaa vvoozziillaa((AACCVV))

AArrttiilleerriijjaa((AARRTT))

Armenija 220 220 285

Azerbajdæan 220 220 285

Belorusija 1.800 2.600 1.615

Belgija 544 1.505 497

Bolgarija 1.475 2.000 1.750

»eπka 957 1.367 767

Danska 335 336 446

Francija 1.306 3.820 1.292

Gruzija 220 220 285

NemËija 4.704 6.772 3.407

GrËija 1.735 2.498 1.920

Madæarska 835 1.700 840

Islandija 0 0 0

Italija 1.642 3.805 2.062

Kazahstan 50 200 100

Luxembourg 143 174 47

Moldavija 210 210 250

Nizozemska 809 1.220 651

Norveπka 170 282 557

Poljska 1.730 2.150 1.610

Portugalska 300 430 450

Romunija 1.375 2.100 1.475

Rusija 6.350 11.280 6.315

Slovaπka 478 683 383

©panija 891 2.047 1.370

TurËija 2.795 3.120 3.523

Ukrajina 4.080 5.050 4.040

Velika Britanija 843 3.029 583

Nove omejitve so nadaljnji korak v smeri razoroæevanja v Evropi. Glede na

to, da je sedanje skupno πtevilo NC, kot je to doloËeno v protokolu o NC,

manjπe od limitov doloËenih v prejπnjem CFE za vse kategorije, pomeni, da

bo skladno s Protokolom o zmanjπevanju πtevilo TLE manjπe za veË kot 9000

kosov. ©tevilo tankov se bo zmanjπalo za pribliæno 3500 ali 9,1 odstotka,

oklepnih bojnih vozil za pribliæno 3200 ali 5,4 odstotka, artilerijskega oroæja

za pribliæno 1970 ali 5,1 odstotka, bojnih letal za pribliæno 260 ali 1,9 odstotka

in πtevilo napadnih helikopterjev za pribliæno 6 kosov ali 0,2 odstotka.

V duhu novega sporazuma so nekatere dræave Ëlanice Nata æe zmanjπale

zgornje meje svojih TLE.

Prilagojen CFE prav tako omogoËa omejeno namestitev TLE, ki zaËasno

preseæejo TC ali TSC, in sicer za nekatere vojaπke aktivnosti, ki niso

ogroæujoËe. DoloËena omejitev je lahko zaËasno preseæena v primerih:

‡ vojaπkih vaj - ne veË kot 153 BT, 241 ACV, 140 ARTY ‡ do 42 dni, kasneje

se πteje kot zaËasna namestitev;

‡ zaËasne namestitve - ne veË kot 153 BT, 241 ACV, 140 ARTY, v izjemnih

primerih in zaËasno ne veË kot 459 BT, 732 ACV, 420 ARTY;

‡ vojaπke podpore mirovnim operacijam v Ëasu mandata, sprejetega od ZN ali

OVSE ;

‡ tranzita TLE v prostoru, ki ga doloËa CFE, ali skozenj.

Ta scenarij zajema celoten spekter vojaπkih potreb, tako za urjenje kot za

operacije, in je kljuËen za ohranitev realne operativne prilagodljivosti.

Duπan Gorπe

8 7

ETD

BTD

“Headroom”

Trenutno stanje TLE

TC > NC

“Headroom” ‡ razvoj lastnih sil

Trenutno stanje TLE

TC = NC

“Headroom” ‡ razvoj lastnih sil

Moæna stalna namestitevtujih sil

Moæna zaËasna namestitevtujih sil

ETD ‡ Izjemna zaËasna namestitev (459 tankov, 723 ACV, 420 ART)BTD ‡ Osnovna zaËasna namestitev (153 tankov, 241 ACV, 140 ART)

ETD

BTD

PoveËevanje preglednosti, predvidljivosti in razumljivostiPrilagojeni CFE predstavlja πtevilne in zelo uporabne izboljπave in dodatke

k letnim izmenjavam podatkov in drugim notifikacijskim obveznostim.

To pomeni πe πtevilnejπe in natanËnejπe notifikacije, kar bo πe poveËalo

razvidnost in razumljivost sprememb v organizacijskih strukturah ter

premikanju opreme in oboroæitve, kar pa bo neizogibno vodilo k poveËanju

obsega dela za oboroæene sile dræav Ëlanic, predvsem za njihove verifikacijske

centre, saj se bo πtevilo obveznih informacij poveËalo s sedanjih 30 na veË kot

100 razliËnih obrazcev. ©e posebej pa:

‡ se bo poveËalo πtevilo podatkov, vezanih na TLE, ki jih bo treba vkljuËiti

v letno izmenjavo informacij (15. decembra vsako leto);

‡ dodatno πtevilo podatkov, ki jih mora zagotoviti Rusija za koliËino TLE

na podroËju t. i. FZ nekdanje Sovjetske zveze ‡ na svojem ozemlju kot za

TLE, ki so nameπËene v drugih dræavah Ëlanicah (1. julija vsako leto);

‡ zelo razπirjena obveznost informiranja o spremembah v organizacijskih

strukturah, spremembah imen in lokacij formacij in enot, deklariranih

obmoËij (DS22) in o ustanavljanju novih objektov verifikacij (OOV23);

‡ najrazliËnejπe informacije v povezavi s formacijami in enotami, ki imajo

v svoji sestavi TLE;

‡ dodatne in nove obveznosti v posredovanju informacij o dejanski lokaciji

TLE, ki jih ni na njihovih mirnodobnih lokacijah 1. januarja tega leta;

‡ preËiπËene informacijske obveznosti o novih TLE, ki so uvedene v uporabo

oziroma tiste, ki so umaknjene iz nje,

‡ nove obveznosti pri notifikacijah tranzita oboroæitve in opreme preko

ozemlja dræave Ëlanice ali obmoËja, kjer veljajo doloËene omejitve (Sub

Ceilings);

‡ Ëetrtletno informacijo o kopenskih TLE, ki so dejansko prisotne na

prostoru, ki ga zajema sporazum CFE (AoA), in na ozemlju dræave Ëlanice;

‡ redno aæuriranje podatkov o πtevilu TLE v odnosu do NC in TC v primeru

veËjih sprememb pri zahtevanih rutinskih notifikacijah;

‡ posebne avtorizirane informacije o tem, kako bo uporabljen flHeadroom«;


8 8

22 DS ‡ “Declared Site” Deklarirano ali doloËeno obmoËje pomeni po CFE objekt ali natanËno z linijami doloËenogeografsko lokacijo, ki vsebuje enega ali veË objektov verifikacij. Deklarirano obmoËje zajema celoten teritorijznotraj umetno postavljenih ali naravnih meja, kakor tudi njemu dodeljena obmoËja kot: streliπËa, vadiπËa,skladiπËa in vzdræevalne prostore, heliodrome in æelezniπke nakladalne prostore, kjer so TLE obËasno prisotni.

23 OOV ‡ “Object of Verification” Objekt verifikacije pomeni vsako formacijo ali enoto v organizacijski strukturi donivoja brigade/polka, letalskega polka, samostojnega bataljona, eskadrilje, vsako stalno doloËeno skladiπËe s TLE,ki ni vezano na aktivno enoto, prostor za uniËevanje TLE in enote niæjega ranga od bataljona, ki imajo v svojioboroæitvi TLE in so neposredno podrejeni enoti ali poveljstvu nad nivojem brigade/polka.

‡ podrobne informacije v primeru, ko je TC ali TSC prekoraËen;

‡ dodatne informacije o πtevilu oklepnih vozil za prevoz ranjencev;

‡ dodatne informacije v primeru podpore mirovnim operacijam.

Tako bo pretok informacij in notifikacijskih obveznosti po informacijski mreæi

OVSE omogoËal natanËen in realen vpogled v situacijo v prostoru, ki ga doloËa

CFE. OmogoËal bo visoko stopnjo preglednosti in Ëe bo pravilno uporabljen,

bo omogoËen celoten verifikacijski reæim.

Poleg sprememb v Protokolu o informacijah in zaradi vzpostavitve osnovnih

standardov novega verifikacijskega reæima so nekatere spremembe zajete tudi

v Protokolu o inπpekcijah CFE.

Kot nadaljnja izboljπava vsestranske preglednosti (transparentnosti) prilagojeni

sporazum CFE:

‡ poveËuje πtevilo inπpekcij na kraju samem, saj jih vsaka dræava Ëlanica mora

sprejeti 20 odstotkov od skupnega πtevila svojih OOV. Za 75 odstotkov

pasivne kvote inπpekcij bo stroπke krila inπpicirana dræava sama, za 25

odstotkov pasivne kvote inπpekcij pa bo vse nastale stroπke krila dræava, ki

bo opravljala inπpekcijo;

‡ predstavlja nov pomemben koncept inπpekcije: flinπpekcija znotraj

doloËenega obmoËja« (IDA24). Takπna inπpekcija bo opravljena kot odgovor

na notifikacijo o prekoraËitvi TC ali TSC, kot posledica vojaπke vaje ali

zaËasne namestitve. Vsi BT, ACV in ART bodo predmet inπpekcije, ob tem

pa bo dovoljeno tudi opazovanje bojnih letal in napadnih helikopterjev;

‡ vzpostavlja dodatne inπpekcije v doloËenih regijah Rusije in Ukrajine;

‡ v pogodbi omogoËa nove doloËbe za uporabo viπje sile (Force Majeure25);

‡ doloËa nov reæim nadzora za opazovanje uniËevanja viπka s sporazumom

omejene oboroæitve in opreme. Proces uniËevanja je lahko predmet

neposrednega opazovanja v Ëasu procesa ali kasneje.

Pristop k prilagojenemu sporazumu CFE

Prilagoditev sporazuma CFE pomeni velik korak k razoroæevanju v Evropi, πe

posebej, ker omogoËa dræavam, ki niso bile Ëlanice Nata ali Varπavske zveze, da

se pridruæijo sporazumu in postanejo polnopravne Ëlanice. Prilagojenemu

Duπan Gorπe

8 9

24 IDA ‡ “Inspection Within Designated Area” inπpekcija znotraj oznaËenega obmoËja. OznaËeno obmoËje pomenieno obmoËje na teritoriju dræave Ëlanice in v coni aplikacije sporazuma CFE. ObmoËje po sporazumu CFE nesme presegati 10 000 km2 in ne sme biti manjπe od 1000 km2. NajveËja razdalja med dvema toËkama oznaËenegaobmoËja ne sme presegati 350 km.

25 “Force Majeure” ‡ viπja sila (npr. inπpicirana dræava Ëlanica ne more zagotavljati varnosti skupini inπpektorjev.)

sporazumu se lahko pridruæi vsaka dræava Ëlanica OVSE, katere zemljepisni

poloæaj je znotraj obmoËja, na katerega se nanaπa sporazum CFE (AoA ‡ Area

of Aplication). Omenjena pobuda bo imela predvsem velik uËinek za baltske

in balkanske narode.

Pristopna zahteva dræave kandidatke mora zajemati naslednje informacije:

1. doloËitev obstojeËih lastnih tipov konvencinalne oboroæitve in opreme,

2. predlagano nacionalno (NC) in teritorialno (TC) zgornjo mejo za TLE,

3. vse druge pomembne informacije, ki jih æeli poudariti.

Zahteva bo obravnavana v pogajanjih v JCG med dræavami Ëlanicami in dræavo

kandidatko, ki bo prav tako postavljala svoje pogoje za pristop. Vsi sklepi

pogajanj bodo sprejeti s konsenzom vseh dræav Ëlanic.

Usklajeni in dogovorjeni pogoji za pristop bodo zajeti v t. i. sporazumu

o pristopu, ki ga bo moral ratificirati parlament dræave kandidatke, skladno

s svojo ustavno proceduro.

INTERES SLOVENIJE ZA CFE

V Evropi so zunaj sistema nadzora konvencionalne oboroæitve ostale le

nevtralne dræave, baltske dræave in dræave, nastale na ozemlju nekdanje SFRJ.

»lanstvo v CFE zagotovo zviπuje vojaπkopolitiËni profil dræave, jo integrira

v evropski vojaπkopolitiËni sistem stabilnosti in preglednosti ter jo s tem

pribliæuje tudi Ëlanstvu v Natu, Ëeprav nikakor ne gre za pogoj. »lanstvo

v CFE ne krπi suverene pravice Ëlanic do obrambe, ker temelji na naËelu

zadostnosti. PrepreËuje pa agresivno postavljanje. Prilagojen CFE sledi tudi

logiki nove strategije Nata, ki je izgubila Varπavsko zvezo kot nasprotnika in si

sedaj vse bolj postavlja stabilizacijsko vlogo kot primarno, obrambno vlogo pa

kot sekundarno. V okviru take nove Natove strategije, ki æe doloËa nove

odnose v evropskem varnostnem prostoru, bo udeleæba v dejavnostih CFE

gotovo πe pomembnejπa.

Æe leta 1999 je bil organiziran sestanek med predstavniki Ministrstva za

zunanje zadeve in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Na sestanku so

se predstavniki MZZ RS in MO RS seznanili s staliπËi o pristopu k Sporazumu

o konvencionalnih silah v Evropi in se dogovorili za nadaljnje kontinuirano

sodelovanje in usklajevanje v zvezi z adaptacijo CFE, s posebnim poudarkom

na doloËbah o nacionalnih in teritorialnih omejitvah. Povzeta so bili naslednja

staliπËa:


9 0

‡ obstajajo jasni zunanjepolitiËni in varnostni interesi, da se Republika

Slovenija pridruæi CFE;

‡ MZZ RS bo skupaj z MO RS in Slovensko vojsko pripravil potrebna

izhodiπËa in opravil postopek. Glede na pomembnost je treba v proces

vkljuËiti pristojna parlamentarna telesa;

‡ MO RS bo skladno s programom opremljanja SV pripravil tehniËni del

izhodiπË, zlasti za oboroæitev, ki je omejena s sporazumom;

‡ pri pripravi izhodiπË je treba upoπtevati πirπe varnostno okolje in interese

naπih partnerjev, zlasti Nata.

Vlada RS je na predlog Ministrstva za zunanje zadeve potrdila izhodiπËa za

delovanje delegacije RS na vrhu OVSE in sprejela naslednja staliπËa:

‡ RS se æeli vkljuËiti v vse evroatlantske procese, vkljuËno s CFE. Pristop

k CFE bo RS zagotovil veËjo varnost, ne glede na sedanji ali prihodnji

odnos do evroatlantskih varnostnih struktur;

‡ z odgovorno udeleæbo v CFE bomo prispevali k njeni trdnosti in k sploπni

stabilnosti v Evropi. Izpopolnjeni CFE je skladen z naπimi

zunanjepolitiËnimi in varnostnimi interesi, saj na osnovi zmanjπanja

oboroæitve krepi stabilnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru.

Predsednik vlade dr. Janez Drnovπek je odloËenost RS za pristop

k prilagojenemu CFE uradno najavil na vrhu OVSE, ki je potekal

18. in 19. novembra 1999 v Istanbulu.

PreuËiti je treba tudi naπe prihodnje potrebe o πtevilËnosti vojaπkega osebja

(Razvoj in struktura Slovenske vojske) v odnosu na CFE-1A in glede drugih

omejitev. Vse to je æe tako povezano z omejitvami v oboroæitvi. Do sedaj so vse

Ëlanice Nata hkrati tudi Ëlanice CFE. »lanice priËakujejo, da bodo tudi

kandidatke za Nato zainteresirane za Ëlanstvo v CFE, Ëeprav pristop

k sporazumu ni pogoj za sprejem v Nato.

SLOVENSKA VOJSKA V ODNOSU DO MEDNARODNIH SPORAZUMOV

Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske daje

temeljne usmeritve za njen organizacijski razvoj in funkcionalno oblikovanje

do leta 2010. Program izhaja iz resolucije o izhodiπËih zasnove nacionalne

varnosti, nacionalne strategije RS za vstop v Nato, zakona o obrambi, osnov

in izhodiπË delovanja Vlade RS za Ëlanstvo v Natu, strategije vojaπke obrambe

in doktrine vojaπke obrambe.

Duπan Gorπe

9 1

Vse pomembnejπe postaja uresniËevanje obveznosti, ki jih je dræava sprejela

v mednarodnih organizacijah, πe zlasti obveznosti znotraj mednarodnih

varnostnih organizacij, ter uresniËevanje obveznosti iz mednarodnega vojaπkega

sodelovanja in povezovanja. Tako ima Slovenska vojska vse veË nalog, ki

izhajajo iz udeleæbe RS v poglobljenem programu Partnerstva za mir

in PARP-a26. Zaradi Ëlanstva Slovenije v Evroatlantskem partnerskem svetu se

priËakuje njen prispevek tudi v operacijah za podporo miru in pri opravljanju

nalog, povezanih s humanitarno pomoËjo.

Verifikacijski center Slovenske vojske (VERC SV27) od svojega nastanka

skladno z dinamiko uresniËevanja doloËil mednarodnih sporazumov

in dogovorov dejavno nastopa v aktivnostih, ki jih je R Slovenija sprejela

in obravnavajo podroËje vojaπkih aktivnosti in nadzor razoroæevanja. PravoËasno

in strokovno opravlja vse dejavnosti, skladno z Dunajskim dokumentom iz leta

1999 (DD-99), Konvencijo o kemiËnem oroæju, Konvencijo o protipehotnih

minah ter sodeluje v pripravljalnih procesih pribliæevanja Slovenije

sporazumoma Odprto nebo (OS28) in CFE.

Mednarodne aktivnosti so se v zadnjih letih pri uresniËevanju mednarodnih

sporazumov o nadzoru in omejevanju vse veËjega oboroæevanja zelo poveËale.

Pomemben je bil vrh OVSE v Istanbulu, novembra 1999, ki je prispeval

k sprejetju pomembnih dokumentov, namenjenih krepitvi sodelovanja,

stabilnosti in varnosti v Evropi. Vsem tem teænjam sledita Verifikacijski center

in SV. VERC bo ob sprejetju nekaterih dodatnih mednarodnih sporazumov

aktivno prevzel doloËene obveznosti, predvsem pri opravljanju verifikacijskih

aktivnosti (inπpekcije, evalvacije, notifikacije itn.) ter nenazadnje pripravo ter

usposabljanja Ëastnikov in podËastnikov SV za podporo in uresniËevanje teh

aktivnosti v vlogah inπpektorjev29 ali spremljevalcev30.


9 2

26 PARP ‡ Partnership for Peace Planning and Review Process (Nato), katerega cilj je transparentnost nacionalnegaobrambnega naËrtovanja in s tem boljπe priprave partnerskih sil za sodelovanje z zvezo Nato.

27 VERC SV ‡ Verifikacijski center SV je bil ustanovljen leta 1998. Predstojnik VERC SV je zaradi aktualnostiizpolnjevanja doloËil iz sprejetih mednarodno obvezujoËih sporazumov, predvsem pa zaradi hitrega reagiranja nasprejete notifikacije in zahteve po inπpekcijah v SV, neposredno podrejen naËelniku Generalπtaba SV.

28 OS ‡ The Open Skies Treaty (Sporazum odprto nebo) Sporazum OS vzpostavlja reæim za izvajanje(verifikaciskih) opazovalnih letov dræav podpisnic nad drugimi dræavami podpisnicami, za krepitev varnosti,sodelovanja in zaupanja .

29 Inπpektorji CFE so osebe, ki imajo potrebno znanje za opravljanje inπpekcij po CFE v tujini in jih potrdijo vsedræave Ëlanice.

30 Spremljevalci so osebe, ki imajo potrebno znanje s podroËja CFE za spremljanje in nadzor inπpekcijske skupinev Ëasu, ko ta izvaja verifikacijsko aktivnost v Sloveniji.

Pregled dosedanjih dejavnosti VERC SV pri pribliæevanju adaptiranemu

sporazumu CFE:

1998 ‡ obisk nemπkega VERC-a;

1999 ‡ februar, teËaj v Oberamergau ‡ 2 Ëastnika;

‡ maj, teËaj v Oberamergau ‡ 2 Ëastnika;

‡ november, slovenski opazovalec v IT-inπpekcijski skupini v Bolgariji;

‡ november, predstavitev CFE za MO RS, MZZ, G©SV G-7, podala

2 izvedenca nemπkega VERC-a;

2000 ‡ februar, osnovni teËaj CFE za 30 Ëastnikov SV v organizaciji VERC;

‡ SV, teËaj uspeπno zakljuËilo 25 Ëastnikov SV;

‡ marec-april, mednarodni teËaj CFE v Italiji ‡ 1 Ëastnik VERC SV;

‡ april, 1 Ëastnik VERC v ACA Madæarske ‡ usposabljanje po protokolu

o izmenjavi informacij in notifikacij;

‡ maj, mednarodni teËaj CFE na Madæarskem ‡ 2 Ëastnika SV;

‡ junij, slovenska vadbena inπpekcija na Madæarskem;

‡ september, priprava notifikacije RS za madæarsko vadbeno inπpekcijo;

‡ september, slovenski opazovalec v CZ-inπpekcijski skupini v Bolgariji;

‡ oktober, madæarska vadbena CFE-inπpekcija v Sloveniji (15. BRVL,

54. OKMB);

‡ oktober, seminar o adaptiranem CFE v Italiji;

‡ november, seminar v Ga-Pa o implementaciji adaptiranega CFE;

‡ december, obisk nizozemskega namestnika VERC, razgovori o moænem

nadaljnjem sodelovanju po CFE;

2001 ‡ januar, osnovni teËaj CFE v GrËiji, 1 Ëastnik VERC SV;

‡ marec, osnovni teËaj CFE v Italiji, 2 Ëastnika SV;

‡ maj, usposabljanje po protokolu o izmenjavi informacij in ADS,

usposabljanje sta vodila eksperta iz nemπkega VERC;

‡ september, mednarodni seminar o adaptiranem CFE v Sloveniji,

predavatelji za visoke Ëastnike SV in goste iz drugih resorjev

in tujine (A) so bili mednarodni strokovnjaki iz NemËije, Italije,

Madæarske in ZDA (DTRA);

‡ oktober, praktiËno usposabljanje slovenskih inπpektorjev po protokolu

o inπpekcijah;

‡ osnovni teËaj CFE na Madæarskem;

‡ druge aktivnosti v povezavi s CFE (sestanki, koordinacije, priprava

dokumentov) v SV ter nadaljnje sodelovanje z G©, MO RS in MZZ;

Duπan Gorπe

9 3

‡ december, sodelovanje v inπpekcijski skupini Ukrajine na

Nizozemskem;

‡ sodelovanje v zaËetnih pristopnih pogajanjih v primeru ratifikacije

adaptiranega CFE ter nadaljevanje usposabljanj enot in poveljstev SV;

2002 ‡ sodelovanje na seminarju VCC Bruselj;

‡ teËaj za izvajanje verifikacijskih aktivnosti na Madæarskem,

2 udeleæenca iz SV;

‡ teËaj o implementacijah mednarodnih sporazumov v Nato (SHAPE)

School, Oberamergau, 2 Ëastnika SV;

‡ sodelovanje kot predavatelji na teËaju RACVIAC o implementaciji

sporazumov DD99, CFE in OS (Pristop k sporazumu CFE),

1 udeleæenec;

‡ osnovni CFE-teËaj na Madæarskem za spremljevalce in inπpektorje

CFE, 1 udeleæenec, september.

Do konca leta 2002 naËrtuje VERC SV πe naslednje aktivnosti:

‡ izvedba vadbenega usposabljanja po CFE (MOCK-inπpekcija

Velike Britanije v Sloveniji), oktober 2002;

‡ izvedba vadbene inπpekcije Slovenije na Nizozemskem

(november 2002) .

Zagotavljanje nemotenega in kvalitetnega izvajanja celotnega spektra

aktivnosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in dogovorov (priprava

poroËil, izvajanje aktivnosti doma in v tujini, priprava analiz in strokovnih

informacij, lastno usposabljanje, priprave in izobraæevanje pripadnikov SV

ter predstavnikov zunaj nje itn.), bo predstavljalo za VERC izredno dodatno

obremenitev. V dosedanjem delu je VERC presegel nivo priËakovanega.

Postal je vozliπËe, h kateremu prihajajo razliËne informacije, njihovi

uporabniki so ob ustrezni predhodni obdelavi v VERC tudi razliËni subjekti

zunaj struktur MO RS. Zaradi naËina in pomembnosti dela, ki ga bo tudi

v prihodnje opravljal VERC v slovenskem in mednarodnem prostoru, je

treba celovito ovrednotiti njegovo delovno podroËje in ustvariti pogoje za

nemoteno delovanje.

SKLEP

Republika Slovenija se æeli vkljuËiti v vse evroatlantske procese, vkljuËno

s CFE, ki je eden osnovnih garantov in faktor vojaπke preglednosti,

predvidljivosti, zaupanja in stabilnosti v Evropi. Pristop k CFE bo Sloveniji


9 4

zagotovil veËjo varnost, ne glede na sedanji ali prihodnji odnos Slovenije do

evroatlantskih varnostnih struktur.

DoloËila sporazuma CFE, ki predstavljajo osnovni steber evropske varnosti, so

prilagojena novi politiËni situaciji v tem prostoru. Z odgovorno udeleæbo v CFE

bomo prispevali k njeni trdnosti in sploπni stabilnosti v Evropi. Adaptirani CFE

je skladen z naπimi zunanjepolitiËnimi in varnostnimi interesi, saj na osnovi

zmanjπanja oboroæitve krepi stabilnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru.

Prilagojeni sporazum CFE bolj omejuje tudi premike preko t. i. teritorialnih

meja. Na drugi strani pa so zagotovljeni ustrezna vojaπka prilagodljivost za

krizni menedæment in, v sodelovanju z zavezniπkimi dræavami, predlogi za

prepreËevanje konfliktnih situacij. ZaËetek veljavnosti prilagojenega

sporazuma CFE zahteva vnaprejπnjo izpolnitev vseh tehniËnih in politiËnih

zahtev. Medtem ko je zadnja zahteva (pogoj) odvisna od ratifikacije sporazuma

v vseh dræavah Ëlanicah, pa tehniËne zahteve (pogoji) med drugim vsebujejo:

‡ prehod na novo obliko informacij in notifikacijskih zahtev, ki so zajete

v novih obrazcih in notifikacijskih formatih;

‡ vzpostavitev standardiziranih osnovnih oblik inπpekcij novega tipa, pa tudi

porazdelitev stroπkov, nastalih ob inπpekcijskih in opazovalnih obiskih;

‡ pregled veljavnosti obstojeËih sklepov JCG in sprejetih dogovorov

s preglednih konferenc;

‡ vsaka posamezna dræava Ëlanica mora izpolniti vse tehniËne, organizacijske,

izobraæevalne in informacijske zahteve, da bi zagotovili nemoten prehod iz

sedanjega v prilagojen reæim sporazuma CFE.

©ele ko bodo vse te naloge opravljene in zakljuËene, bo prilagojeni sporazum

o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi lahko uËinkovito in brez teæav

stopil v veljavo.

LITERATURA:1. Jozef Goldblat: Arms Control ‡ A Guide to Negotiations and Agreements, IPRI , Oslo 1994. 2. Adaptirani sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi, Istanbul 1999. 3. ZakljuËni dokument dræav Ëlanic v zvezi s sporazumom CFE, Istanbul 1999.4. ZakljuËni dokument prve pregledne konference dræav Ëlanic v zvezi s sporazumom CFE in

zakljuËnim aktom o pogajanjih v zvezi s πtevilËnostjo vojaπke sestave, Dunaj 1996.

Duπan Gorπe

9 5

Milan Æurman

9 7

VODENJE PROJEKTOV NABAVEIN UVAJANJA OBOROÆITVE

IN OPREME V MINISTRSTVU ZA OBRAMBOREPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS)

IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV)

P O V Z E T E K

V prispevku avtor na podlagi izkuπenj iz projektnega vodenjain teoretiËnih predpostavk, ki jih je pridobil kot diplomantuniverzitetnega πtudija na Fakulteti za organizacijske vede,obravnava stanje in problematiko vodenja projektov v MO RS terpredlaga: izdelavo potrebnih organizacijskih predpisov, spremembeorganiziranosti doloËenih procesov in postopkov ter boljπiizkoristek informacijske tehnologije, izboljπavo dokumentacijskegasistema in upoπtevanje motivacijskih dejavnikov za delo. Spremembe in teænje po boljπem, ki so v vsaki, tudi netræniorganizaciji nujnost, bi projektno delo v Ministrstvu za obramboRepublike Slovenije v zvezi z nabavami in uvajanjemoboroæitvenih sistemov v operativno uporabo naredile bolj tekoËe,racionalnejπe in predvsem gospodarnejπe; to je tudi moralna inpravna dolænost vseh zaposlenih v dræavnih organih do drugihslovenskih davkoplaËevalcev.


projektna skupina, projektni tim, vodenje projektov, organizacijskastruktura, komunikacijski kanali, naloge, odgovornost, pristojnost,projektne faze, motivacijski dejavniki, informacijskiin dokumentacijski sistem

A B S T R A C T

Contents the presentation of the Ministr y of Defence of the Republicof Slovenia (MoD) and Slovenian Armed Forces (SAF), regardingthe project management of the arms and equipment acquisition andintroduction into the force. The author focuses on the current projectorganisational structure in the MoD and the structure of the projectteams, communication channels, tasks, responsibilities andauthorisations of the project group and project leader, projectphases, motivation factors of the project group members and to theinformation and documentation system. On the base of theoretical outlines and his experiences with theproject management, the author presents some of his suggestions,concerning the previous covered topics in a sense of improvement theproject management system in the MoD and SAF.

K E Y W O R D S

project group, project team, project management, leadership,organisational structure, communication channels, tasks,responsibilities, authorisations, project phase, motivation factor,information and documentation system

UVOD

Glavni namen in cilj prispevka je predlagati spremembe organiziranosti

in vodenja projektov v MO RS, za katere menim, da so nujne in tudi

uresniËljive. Z uveljavitvijo sprememb se bo MO RS kot sodobna organizacija

pribliæal naËelu prilagajanja spremembam okolja in poleg drugih reorganizacij

in izboljπav v sistemu postal prava fluËeËa organizacija«, to je v sodobnem

organizacijskem izrazoslovju pogoj ali sinonim za uspeπno delujoË sistem.

Pri obdelavi podroËja vodenja projektov sem primerjal svoje izkuπnje iz prakse

pri projektu nabave in uvajanja oboroæitvenega sistema zraËne obrambe

v Slovensko vojsko ter teoretiËna izhodiπËa s podroËja vodenja projektov.

VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV

9 8

Pomen projektnega pristopa pri nabavi in uvajanju nove oboroæitvein opremeEden izmed najkompleksnejπih, enkratnih procesov, ki ga izvajajo v vseh

oboroæenih silah kot porabnikih proraËunskih sredstev, je prav nabava

oboroæitve in opreme ter uvajanje v uporabo. Ti procesi so enkratni

in neponovljivi, saj nabavljajo razliËno oboroæitev in opremo, za razliËne

uporabnike, z razliËnimi potrebami. Poleg nabave osnovne oboroæitve

in opreme, ki mora biti seveda rezultat najrazliËnejπih strokovnih, tako

taktiËno-tehniËnih kot ekonomskih in politiËnih πtudij, so tu vkljuËene πe

druge, izredno pomembne dejavnosti, ki so nujne za uspeπno uresniËenje

zastavljenega cilja. Omenim naj samo organizacijsko-formacijsko prilagoditev

novi tehnologiji, pridobivanje in usposabljanje kadrov, sistem logistike

in predvsem vzdræevanje, nabavo in izdelavo dodatnih proizvodov, potrebnih

za nemoteno delovanje sistema; zagotovitev ustrezne infrastrukture,

povezljivost v zgrajen sistem poveljevanja in kontrole … Za uspeπno

uresniËenje zastavljenih ciljev morajo pri takih nalogah sodelovati

strokovnjaki najrazliËnejπih specialnosti; ti prek posebne enkratne

organiziranosti opravljajo svoje interdisciplinarno delo v za to doloËeni skupini

oziroma timu. Takπna organizacija in delo v njej sta projektnega znaËaja: ta se

dræi ‡ v teoriji in praksi ‡ vzpostavljenih pravil in metod projektnega pristopa,

z namenom doseËi zastavljen cilj.

Za uspeπno vodenje takπnih procesov mora glavni sistem izpolniti vse

ustrezne pogoje, pravila in postopke, po katerih se ravnata skrbniπki in tudi

izvajalni sistem.

OPISOVANI PROBLEM

Normativna urejenost

Za projektno delo na podroËju nabav in uvajanja oboroæitve in opreme

v uporabo v MO RS in SV je izdelanih æe kar nekaj dokumentov, ki

predpisujejo doloËene postopke in naËine dela. Zlasti na ravni skrbniπkega

sistema je ugotovljeno, da so dokumenti, ki urejajo podroËje projektnega dela,

precej sploπni. Zato πe vedno obstaja vrzel, ki jo je treba z ustreznimi

organizacijskimi predpisi zapolniti, predvsem pa z njimi omogoËiti laæje

in kakovostnejπe delo glavnemu in predvsem skrbniπkemu sistemu.

Milan Æurman

9 9

Organizacijski vidik Zaradi podobnih funkcij v MO RS in SV ter tako imenovane linije vojaπkega

poveljevanja in kontrole ter projektne linije je zlasti teæko vzpostaviti ustrezen

komunikacijski sistem, ki bi omogoËal kakovostno odloËanje in informiranje

vseh odgovornih v projektu. Z dosledno uveljavitvijo teorije vodenja projektov,

ki govori tudi o nalogah, odgovornostih in pristojnostih posameznih sistemov,

bi morda to teæavo lahko odpravili ali pa naπli kakπno drugo reπitev. Prav tako je

teæava v sploπni organiziranosti in povezavi skrbniπkih sistemov z glavnim

sistemom. Sluæba, ki je za to odgovorna, veËinoma skrbi le za pomoË pri nabavi

sredstev, ne omogoËa pa koordinacije z organi ministrstva ali generalπtaba; ti so

odgovorni za izvajanje kadrovske, logistiËne ali kakrπnekoli druge podpore.

Predvsem pa se ukvarja le z delom projektov, ki so vezani na neposredno

nabavo oboroæitve in opreme ter se financirajo iz posebnega obrambnega tolarja

po Zakonu o temeljnih razvojnih programih v SV.

Sestava in usposobljenost projektnih skupin ter uporaba projektnega

menedæmenta pri delu je tudi podroËje, na katerem bi se dalo izboljπati πe

precej stvari. DoloËitev Ëasa za projektno delo, opredelitev dejavnosti, izbor

ustreznih Ëlanov za njihovo vodenje, njihove naloge in pristojnosti, kriteriji,

merila in reference za izbor vodij projektov, uveljavitev instituta strokovnega

tajnika, ki ga do sedaj ne poznamo, sestanki in timski naËin dela ter odloËanja

v projektnih skupinah so le nekatere izmed organizacijskih teæav, ki bi jih

z ustreznimi predpisi in takojπnjimi spremembami lahko odpravili.

Faze in procesi v projektihUstrezno naËrtovanje faz in procesov ter predvsem njihova izvedba

v dejanskem okolju sta bistvena za uspeπno uresniËen projekt. Projekti nabav

in uvajanja oboroæitve in opreme v SV so kompleksni, vendar jih lahko prav

z dobro opredelitvijo faz in izvedbo vseh potrebnih analiz, ocen in izraËunov

v zelo realnih finanËnih okvirih tudi pripeljemo do æelenega cilja. Dosedanja

praksa je æal takπna, da kar nekaj zastavljenih projektov, prav zaradi

nepravilnega ali vsaj ne dovolj kakovostnega upoπtevanja vseh faz ter

neupoπtevanja vseh dejavnikov, podrobnih analiz in procesov odloËanja,

v konËnem seπtevku presega naËrtovana finanËna sredstva.

SV je po Natovem in predvsem ameriπkem vzoru sprejela vzorec vojaπkega

naËina odloËanja (Military Decision Making Process), ki je za reπevanje

razliËnih problemov πe kako uporaben tudi zunaj strogo vojaπkih operacij.


1 0 0

Milan Æurman

1 0 1

Morda bi lahko tudi v fazah projektnega dela za kakovostnejπo izvedbo

uporabljali tak naËin dela, ki mora biti znan vsakemu vojaπkemu Ëastniku, od

Ëina stotnika naprej.

Uporaba informacijske tehnologijePo mojem mnenju MO RS in SV razpolagata z ustrezno informacijsko opremo

za vodenje projektov, tako s strojno kot programsko. Prav tako obstajata

internet in intranet, ki sta odliËna moænost za sodobno in ekonomiËno

projektno delo. Æal vsa ta sredstva niso razporejena ali dodeljena projektnim

skupinam. Vpraπljivo pa je seveda tudi znanje za obvladovanje razliËnih

programskih paketov, na primer za uporabo razliËnih metod mreænega

planiranja, ki brez raËunalniπke podpore izgubijo svojo priroËnost in precejπnjo

enostavnost uporabe. Prav tako je vpraπljivo vodenje posamezne dejavnosti,

poroËanje ali vodenje sestankov projektnih skupin na spletni strani, kar danes

æe delajo v projektnih skupinah uspeπnih trænih organizacij.

Dokumentacijski sistem Ob pomanjkanju in slabem izkoristku informacijske tehnologije obstaja tudi pri

projektnem delu dokumentacijski sistem. Ta je kljub zakonskemu izenaËenju

elektronskih podatkov s pisnimi πe vedno glavna podpora informacijskemu

sistemu v projektni organizaciji. Poenotenje in ureditev tega podroËja

z organizacijskim predpisom, ki bi urejal obliko, πifre, podpise in druge

dejavnike, bi bila za projektno delo v MO RS in SV precej nujna.

Motivacijski dejavniki za delo v projektnih skupinahProjektni vodje in Ëlani projektnih dejavnosti za svoje projektno delo niso

nagrajeni z nobenim od motivacijskih dejavnikov (finanËni in drugi). Obstajajo

redke oblike, kot je na primer pridobivanje toËk za napredovanje v plaËilnih

razredih, ki pa skoraj niso vredne omembe. V sistemu seveda obstaja zelo

veliko motivacijskih dejavnikov in nagrad, ob katerih bi projektno delo postalo

bolj privlaËno, ne pa, milo reËeno, nepriljubljeno. Projektni vodje in Ëlani

poznajo sistem nagrajevanja v trænih organizacijah, tako da mora glavni sistem

resno razmisliti tudi o tej problematiki; za njeno reπitev obstaja seveda kar

nekaj naËinov.

TEORETI»NE OSNOVE IN IZHODI©»A ZA PRENOVO

Oblike projektne organiziranostiV sedanjem hitrem razvoju in s tem nemirnem okolju se doloËeni trgi

segmentirajo, procesi v organizacijah postajajo vse bolj in bolj zapleteni,

organizacijske strukture pa ostajajo. To je verjetno glavni vzrok za teæave,

s katerimi se sreËujejo podjetja ali druge ustanove. Reπitev teæave pa ni samo

v spremembi in prilagajanju organizacijskih struktur novonastalim razmeram,

temveË je treba poslovne vidike opazovati predvsem s procesnega vidika.

Opredelitev in spremembe procesov ob doloËeni spremembi organizacijskih

struktur in razmerij so kljuË do uspeha in s tem doseganja boljπih poslovnih

rezultatov. Tudi za takπno dejavnost je treba uporabljati projektni pristop, ki

daje najboljπe rezultate, saj je takπna naloga izredno kompleksna in vsebuje

organizacijske, tehniËne, ekonomske, kadrovske, socioloπke in druge,

soodvisne in prepletene probleme [4].

Po mnenju strokovnjakov v praksi ni idealne oblike organiziranosti poslovnih

sistemov in s tem tudi projektnih organizacijskih struktur, temveË se pojavljajo

odvisno od okolja in situacije kot kombinacija in modifikacija znanih oblik.

Projektno-matriËna organizacijaTemeljna znaËilnost takπne organiziranosti je, da projektna organizacija

funkcijski organizacijski strukturi odvzame doloËene vloge. ZnaËilnost

projektno-matriËne organizacije je, da so vsi viri znanja, sposobnosti in oprema

praviloma razporejeni v funkcijskih organizacijskih enotah, projektna

organizacija pa ima natanËno opredeljeno nalogo z vsemi omejitvami in roki.

Glavne naloge projektne organizacije so: programiranje ciljev projekta,

naËrtovanje projekta v sodelovanju s funkcijskimi enotami (podatki

o zmogljivostih, obremenitvah, razpoloæljivosti ...), zaËetek izvajanja,

sodelovanje pri kontroli izvajanja, formiranje in upravljanje informacijskega

sistema. Funkcijska organizacijska enota sodeluje pri planiranju projekta in

kontroli, funkcijske izvajalne enote pa organizirajo izvajanje ter sodelujejo

s podatki, pomembnimi za kontrolo in analizo.

S tako razdeljenimi nalogami med projektno in funkcijsko organizacijo se

pojavi medsebojna odvisnost med funkcijsko in projektno organizacijsko

strukturo. Funkcijske enote so kot izvajalci dejavnosti projekta in so za svoje

delo odgovorne tako svojim vodstvom kot projektni organizaciji. Za uspeπno


1 0 2

delovanje in rezultate takπne organizacije so nedvomno izredno pomembni

timsko delovanje celotne organizacije in stremljenje k skupnim ciljem ter

visoko angaæiranje vseh sodelavcev z uveljavljanjem naËela enakopravnosti.

Organiziranje dela v projektuPogoj za uspeh projekta je ustrezna organizacija, ki toËno opredeljuje

pristojnosti, odgovornosti in naloge posameznih subjektov. Subjekti

v projektnem naËinu dela se delijo na glavni, skrbniπki in izvajalni sistem.

Milan Æurman

1 0 3

Vodstvo podjetja

Razvojin raziskave

Nabava Prodaja Proizvodnja Finance

Projekt1

Projekt2

Projekt3

ProjektX

Pro

jekt

na

org

aniz

acija

Glavni sistem

PROJEKT

Skrbniπki sistem

Izvajalni sistem

ORGANIZACIJA

izvaja

upravlja

vodi

Slika 1: MatriËnoorganizirano podjetje

Slika 2: Sistemi v organiziranju projektnega dela

Glavni sistemGlavni sistem razumemo kot naroËnika projekta, ki opredeli cilje in omejitve,

postavlja prednosti in upravlja celoten projekt. Je lastnik ali upravljalec

kapitala v sistemu, ki naroËi doloËen projekt. Glavni sistem predstavljajo

lastnik podjetja, skupπËina podjetja, upravni odbor ali zbor delniËarjev ter ‡

v nepridobitnih organizacijah dræavne ali javne uprave ‡ æupan v obËini ali

minister v dræavi. Glavni sistem za svoje delo ni nagrajevan iz konta sredstev za

projekt. Glavni sistem je lahko individualen ali pri veËjih projektih skupinski.

Subjekti znotraj glavnega sistema so prikazani v tabeli 1, glavne naloge pa

v tabeli 2.

Skrbniπki sistemGlavni sistem za vodenje projekta pooblasti Ëlane skrbniπkega sistema!

Naloga skrbniπkega sistema je, da si æe med izdelavo projektne naloge preko

glavnega sistema zagotovi doloËena pooblastila, ki v nadaljevanju olajπajo

delo skrbniπkega sistema. Navadno je ta del eden izmed teæjih, saj glavni

sistem praviloma teæko prenaπa ali delegira svoje pristojnosti. »lani

skrbniπkega sistema so navadno organizirani v projektno skupino ali πe bolje

v projektni tim ter praviloma odloËajo o vsem, razen o spremembah cilja,

omejitvah in prioritetah. Skrbniπki sistem je lahko individualen ali timski.

Glavne naloge skrbniπkega sistema so prikazane v tabeli 3.


1 0 4

Tabela 1: Subjekti in naloge subjektov glavnega sistema

Subjekt Naloga

Lastnik in upravljalec Sprejme odloËitev.

Kolegij ali posvetovalna skupπËina

Se posvetuje o odloËitvah na ravni vseh projektov v poslovnem sistemu.

OdloËitvena skupina Pripravi predloge za odloËanje.

Strokovne sluæbe Pripravljajo potrebne podatke za podporo odloËanju.

Svetovalci Pripravljajo ekspertize za podroËje upravljanja.

Strokovni posvetovalni organ(Steering Committee)

Se posvetuje o odloËitvah z vidika πirπega okolja (npr. s predstavniki drugih podjetij,z lokalnimi skupnostmi …).

Milan Æurman

1 0 5

Tabela 2: Temeljne naloge celotnega glavnega sistema

Temeljne naloge celotnega glavnega sistema

• Opredelitev namenskega cilja oziroma projektne naloge

• Opredelitev omejitev in prioritet

• Zagotavljanje sredstev in virov

• Imenovanje Ëlanov skrbniπkega sistema

• Potrditev konceptov in naËrta projekta

• NaroËanje izvajanja projekta

• Upravljanje projekta

• Sprejemanje poroËil o izvedbi in napredovanju projekta

• Sprejem zakljuËnega poroËila projekta

• Sprejem objekta projekta

• Z eksploatacijo doseËi prvotni namen konËnega objekta

Tabela 3: Glavne naloge skrbniπkega sistema in njihov pomen

Glavne naloge skrbniπkega sistema Pomen

Organiziranje projekta Izbor notranjih in zunanjih izvajalcev, oblikovanje izvajalnih timov indoloËitev njihovih vodij, oblikovanje organizacijske strukture projekta.

NaËrtovanje projekta Ugotavljanje vseh zahtev, omejitev in predpostavk, opredelitev inkvantifikacija projektnega cilja (objective), definicija strukture projekta(dejavnosti, roki, mreæni plan), izdelava podrobnih naËrtov izvedbe projektapo dejavnostih, z upoπtevanjem virov in izdelave predraËunov stroπkov.

Nadzor in spremljanje projekta PeriodiËna kontrola in primerjava fiziËnih rezultatov in stroπkov znaËrtovanimi (dnevna, tedenska, ob zakljuËku dejavnosti, obËasno, nazahtevo), analiza vzrokov neskladij, ocenjevanje moænih posledic neskladij.

Operativno vodenje projekta PouËevanje, svetovanje in motiviranje udeleæencev projekta, razdeljevanjein odrejanje nalog izvajalcem, sprejemanje poroËil izvajalcev, spremljanje inkoordinacija vsakdanjega dela, ukrepanje v mejah pristojnosti, zastopanjeinteresov projekta navzven. Informiranje in komuniciranje v projektu

Informiranje in komuniciranje v projektu Informiranje vseh udeleæencev v projektu in zainteresiranih zunanjihorganizacij, institucij ali javnosti, mehËanje ‡ seznanjanje javnosti s projekti;periodiËno, po potrebah, na zahtevo.


1 0 6

Izvajalni sistemOrganiziran je v obliki izvajalnih skupin ali timov. Posamezna skupina je

navadno odgovorna za izvedbo doloËene dejavnosti ali skupine dejavnosti ali

izjemoma za izvajanje celotnega projekta. »lani izvajalnega sistema so

odgovorni skrbniπkemu sistemu in mu tudi redno poroËajo o stanju dejavnosti,

ki jo opravljajo. Izvajalne skupine ali timi so lahko notranji, zunanji ali meπani.

Vsaka skupina ali tim ima svojega vodjo, ki predstavlja skupino navzven;

nagrajeni so za delo, ki ga opravijo v projektu, to pa je vËasih teæko merljivo,

zato mora imeti vodja izvajalnega tima na voljo moænost za nagrajevanje.

Glavne naloge izvajalnega sistema so prikazane v tabeli 4.

Organizacija in naËin dela v projektni skupiniDelo v projektu je praviloma skupinsko, le redko individualno. To velja za vse

ravni, tako upravljanja, vodenja kot izvajanja. V projektu se sodelavci lahko

organizirajo v skupine ali time. V sodobnih organizacijah z nizko organizacijsko

strukturo in dinamiËnim razvojem je ustanavljanje timov prednostna naloga,

saj so statistike pokazale, da timi dosegajo kar za 30 odstotkov boljπe rezultate

kot skupine [3]. Projektne skupine so navadno bolj toge, Ëlani se v bistvu

zdruæujejo po nekem administrativnem navodilu in ne sodelujejo pri

opredeljevanju ciljev projekta, prav tako sta njihova odgovornost in

nagrajevanje povsem individualna. Pri projektnih timih, ki so resnici na ljubo

v realnosti precej redki, se Ëlani zdruæujejo zaradi skupnih interesov, dejavno

in ustvarjalno sodelujejo pri opredelitvi ciljev ter so tudi timsko odgovorni

in nagrajeni. Skrivnost dobrega timskega dela je v tem, da povpreËni

posamezniki v timu postanejo odliËni delavci in timi povpreËnih sodelavcev

dajejo boljπe rezultate, kakor timi zelo dobrih strokovnjakov, a vendarle

Tabela 4: Glavne naloge izvajalnega sistema in njihov pomen

Glavne naloge izvajalnega sistema Pomen

Operativno izvajanje temeljnegatransformacijskega procesa v projektu

Po usmeritvah skrbniπkega sistema z razpoloæljivimi viri izvajati temeljne naloge,ki bodo privedle do konËnega cilja projekta.

Redno poroËanje o stanju dejavnosti Zagotavljanje informacij, ki jih skrbniπki sistem potrebuje za sistem vodenjain kontrole ter uvajanja morebitnih korektivnih ukrepov; navadno je izvajalceteæko pripraviti do rednega poroËanja, ki lahko poteka razliËno in po razliËnihmedijih (neformalno, telefonsko, e-poπta, aktivna spletna stran …).

individualistov. Projektno skupino navadno sestavljejo vodja projekta,

namestnik vodje projekta, strokovni tajnik, Ëlani, ki vodijo projektne

dejavnosti, in svetovalci.

Vodja projektaVodja vodstvene skupine, tima ali projekta naj bi bila oseba s πirokim

interdisciplinarnim znanjem: 30 odstotkov naj bi bilo strokovnega znanja

s podroËja projekta, okoli 70 odstotkov znanja pa iz organiziranja, vodenja,

komuniciranja, ekonomike in prava. Za uspeπno vodenje projekta je seveda

treba obvladati projektni menedæment, ki je praviloma zahtevnejπi od

obiËajnega. Projektni menedæer mora imeti prirojene nekatere lastnosti, ki so

pomembne za delo v projektnem menedæmentu in se jih ni mogoËe nauËiti.

To so predvsem intuicija, prilagodljivost, iznajdljivost in lastnosti pravega

vodje. Za uspeπno vodenje sta potrebni tudi osebna in strokovna avtoriteta.

Projektni vodje morajo biti strokovnjaki predvsem s podroËij obvladovanja

tveganj, stroπkovnega vidika in virov ter komuniciranja [1]. Ti predlagajo

glavnemu sistemu sestavo svoje projektne skupine. Za izbor vodje projekta je

najbolj primerna oseba z opisanim znanjem in pogojem, da prihaja z niæje

operativne ravni, saj prav tukaj dejansko najbolj pozna razmere. Seveda mora

vodja projekta dobiti doloËena pooblastila in pristojnosti in Ëe zna glavnemu

sistemu æe na zaËetku dobro predstaviti svoj pogled na projekt, lahko æe v

zaËetku iztræi veË sredstev in virov, kot jih je bil naroËnik pripravljen nameniti

za dosego cilja. Prav tako je najbolj racionalno, da je vodja projekta postavljen

za poln delovni Ëas (full time) [3], saj je to po izkuπnjah iz prakse bolj

racionalno in ekonomiËno, ker je laæe odπteti 5‡8 odstotkov vrednosti projekta

za nagrado projektnemu vodji, ki dela poln delovni Ëas, kakor plaËati

40‡50 odstotkov izgube; to je pridelal vodja projekta, ki je to nalogo poleg

svojih rednih nalog opravljal le poloviËno.

Strokovni tajnik projektaStrokovni, projektni tajnik ali projektni administrator opravlja predvsem vsa

administrativna dela v projektu. Pripravlja in usklajuje sestanke, poπilja vabila,

izdeluje zapisnike sestankov, zbira in ureja gradivo za pripravo poroËil

in poroËila posameznikov, zagotavlja standardizirano obliko projektnega

dokumentacijskega sistema, vodi arhiv projekta in dejavnosti. Njegova

najpomembnejπa naloga pa je obvladovanje metod in tehnik mreænega

Milan Æurman

1 0 7

planiranja, s katerimi vzpostavlja ter korigira mreæni plan projekta, vodi seznam

nalog in ugotavlja izpolnjevanje zastavljenih rokov dejavnosti ter o tem obveπËa

vodjo in druge Ëlane projektne skupine. Za uspeπno vodenje in izvedbo

projekta je vloga projektnega tajnika izjemno pomembna. To nalogo naj bi

opravljali posebej izbrani, izobraæeni ter usposobljeni sodelavci (najustreznejπi

bi bil profil organizatorja visoke strokovne smeri) [3], ki bi morali biti za

uspeπno opravljanje svojega dela dobro stimulirani. Morda je vloga projektnega

tajnika v sistemu kadrovskega razvoja s podroËja vodenja projektov tudi ena

izmed prvih stopnic na poti oblikovanja in napredovanja dobrega projektnega

vodje.

Vodenje projektovVodenje projektov se veËinoma kar precej razlikuje od obiËajnega. Pri prvem

mora vodja vedeti, kaj vodi in kaj je temeljni transformacijski proces, poznati

mora vloæke, motnje iz okolja in æeleni rezultat. Z vodenjem vodja, skupina ali

tim vpliva na vloæke in na temeljni transformacijski proces ter prek sistema

izvajanja kontrole analizira Ëase, vire, stroπke in rezultate, ki jih po analizi in

ugotovitvi vzrokov z izvedbo korekcijskih ukrepov vraËa v naËrtovano in æeleno

smer. Vodenje je usmerjano preko sistema upravljanja, ki ga izvaja glavni

sistem.

V oæjem smislu besede je vodenje spretnost vplivanja na druge ljudi, skupine

ali time, da bi delovali v smeri zastavljenega cilja (ki je pogosto proti njihovim

lastnim interesom) z ustreznim komuniciranjem, motiviranjem in nadzorom.

V slovenskem pomenu besede se prepletata angleπka izraza za vodenje, kot ju

zlasti pojmujejo v ZDA, in sicer: management, ki pomeni vodenje, ki se ga da

nauËiti in ga izvajajo v normalnih razmerah, in leadership, ki pomeni tudi

skupek lastnosti, kot so obËutki ali intuicija, sposobnost navduπevanja ljudi,

spoznavanje samega sebe in svojih lastnosti ter njihovo izkoriπËanje.

Leadership je ena izmed najpogostejπih besed v poveljniπkih πolah in teËajih

v Oboroæenih silah ZDA.


1 0 8

Opredelitev faz projektnega dela

Milan Æurman

1 0 9

Tabela 5: Faze projektnega dela, vsebina in izvajalci

Faza Vsebina Izvajalec

1. Inicializacija Zbiranje idej, pobud, predlogov, ocenjevanje predlogov, izbor projektov,izbor potencialnih vodij in Ëlanov skupin (timov).OdloËitev onadaljevanju dela.

Glavni sistem

2. Koncipiranje Posnetek stanja, specifikacija zahtev, πtudija izvedljivosti, identifikacijain opredelitev objektnih ciljev, okvirna opredelitev strukture projekta,Ëasa, stroπkov, resursov, projektne organizacije.OdloËitev o nadaljevanjudela (glavni sistem).

Skrbniπki sistem ‡s sodelovanjem svetovalcevin strokovnih sluæb

3. Planiranje /programiranje

Izbor ustreznih metod dela, opredelitev vseh dejavnosti in izdelavamreænega plana, izdelava druge izvedbene dokumentacije, zagoninformacijskega in dokumentacijskega sistema projekta, natanËnaopredelitev projektne organiziranosti in izbor sodelavcev. OdloËitev onadaljevanju dela (glavni sistem).


4. Odrejanjeizvajanja

Oblikovanje izvajalskih skupin in podrobne dokumentacije ‡ navodil zadelo, razdeljevanje dela ‡ delovni nalogi, kontrolni listki in odrejanjeizvajanja.


5. Izvajanjedejavnosti

Operativno izvajanje dejavnosti, kontrola rezultatov in periodiËnoporoËanje o Ëasih, rokih, stroπkih, problemih, poroËanje o koncudejavnosti.

Izvajalni sistem

6. Zbiranjepodatkov

Zbiranje, obdelava in hranjenje podatkov, priprava informacij zavodenje, distribucija informacij.

Skrbniπki sistem(projektni tajnik)

7. Analizarezultatov

Primerjava kontrolnih podatkov z naËrtovanimi, identifikacija moænihodmikov, ugotavljanje vzrokov in posledic odklonov, pripravaalternativnih reπitev in izbira ustrezne reπitve.


8. Planiranjesprememb

Priprava predloga spremembe plana, obveπËanje glavnega sistema opredlogih spremembe in operativnega vodenja, priprava spremenjenegaplana (mreænega), nova - spremenjena dokumentacija, izbor inrazporeditev dodatnih resursov.

Skrbniπki sistem

9. ZakljuËek aliprekinitev

Priprava predloga zakljuËka ali predËasne prekinitve projekta za glavnisistem, odloËitev o zakljuËku ali prekinitvi - glavni sistem, konecin razpustitev projektne organizacije.

Skrbniπki sistem

10. InicializacijaposlediËnihprojektov

Oblikovanje novih predlogov za poslediËne projekte, ki so nastali meddelom ali so odvisni od izvedbe predhodnega, ocenjevanje in izborpredlogov.

Glavni sistem-s sodelovanjem skrbniπkegasistema

11. Priprava bazeinformacijza prihodnjeprojekte

Zbiranje in vrednotenje izkuπenj, predlogi za spremembe, racionalizacijoin inovacije v projektnem delu in organiziranosti, priprava in aæuriranjebaze ter distribucija podatkov.

Skrbniπki sistem

Projektni informacijski sistemInformacijski sistem med projektom zagotavlja in vzdræuje informacije, ki so

potrebne za upravljanje, vodenje in izvajanje projekta. Za kakovosten

informacijski sistem ni reËeno, da mora biti tudi raËunalniπko podprt, vendar je

v danaπnjem razvoju informatike in informacijske druæbe to postalo

samoumevno. Pa vendar pri projektih, ki so enkratni in neponovljivi, ni vedno

smotrno graditi dragega, raËunalniπko podprtega informacijskega sistema, saj je

raËunalniπko smiselno podpreti le tiste podatke, ki se veËkrat ponavljajo [3].

Informacijski sistem mora biti predvsem preprost, prilagodljiv, pregleden in

poceni. Zagotavljati mora zanesljiv in toËen prenos podatkov, ki zagotavljajo

njihovo pravilno preobrazbo v informacijo v trenutku, ko jih uporabnik

sprejeme in razume, izogibati se mora redundanci. Informacijski sistem mora

imeti moænost za nadgradnjo in biti preprost za vzdræevanje.

Projektni dokumentacijski sistemV projektni definiciji je pripravljen predpis, ki ureja oznaËevanje in vodenje

projektne dokumentacije ter naËin upravljanja izdelkov. Na sploπno je

projektna dokumentacija obravnavana kot skupek podatkov in oblik (obrazcev,

formularjev, raËunalniπkih zaslonov), ki se nanaπajo na projekt in projektni

proces [4, str. 393]. Z njo se moramo prilagajati okolju; svoje dokumente si

lahko izmislimo le znotraj projekta. Ker je projekt enkraten proces, sta tudi

informacijski in dokumentacijski sistem lahko enkratna in unikatna, vendar

morajo veljati doloËena pravila. Ob veËkratnem ponavljanju podobnih

projektov je dokumentacijski sistem lahko standardiziran, to vsem trem

sistemom v projektu olajπuje delo in poveËuje preglednost. Seveda to ne

pomeni, da mora sistem ostati enak v daljπem Ëasovnem obdobju. Tako kot pri

vsaki stvari v æivljenju je tudi tu mogoËe najti nove, boljπe reπitve in uveljaviti

spremembe, ki racionalizirajo ali ekonomizirajo delo.

Ob vstopanju v informacijsko druæbo in teænji, da se dokumentacijski sistemi

vse bolj in bolj spreminjajo v elektronsko obliko (to tudi v Republiki Sloveniji

omogoËa novi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki

pravno izenaËuje elektronski podpis s klasiËnim), mora biti teænja projektnih

in vseh drugih organizacij zmanjπevanje papirnatega dokumentacijskega

sistema in prehod na nove, elektronske medije. Uporaba elektronskih medijev

namreË dolgoroËno skrajπa reakcijski Ëas, poveËa preglednost, omogoËi boljπo

izkoriπËenost delovnega Ëasa in v vseh pogledih poceni ter racionalizira

poslovanje [2].


1 1 0

PREDLOG SPREMEMB PRI VODENJU PROJEKTOV V MO RS IN SV

Organizacijski predpisi za uspeπnejπe vodenje projektovZa vodenje projektov v MO RS in SV je treba doloËiti nekaj organizacijskih

predpisov, ki bi zlasti vodstvenemu, to je skrbniπkemu sistemu, olajπali delo;

prav tako bi bili zelo koristni za druge organizacijske enote v sestavi MO RS

in SV za pravilno razumevanje in podporo projektom.

Prvi in najpomembnejπi predpis bi moral toËno opredeliti, kaj so glavni,skrbniπki in izvajalni sistem, relacije med njimi, vgrajenost projektne organizacije

v matiËno, vse njene komunikacijske povezave, predvsem z glavnim sistemom,

ter vlogo funkcijskih organizacijskih enot MO RS in poveljstev SV.

Opredeljeval bi sestavo, strukturo in delo projektne skupine oziroma njenih

Ëlanov (teænja k oblikovanju timov), potrebno znanje za opravljanje doloËenih

funkcij ter sistem nagrajevanja in motiviranja.

Drugi predpis bi moral toËno opredeljevati naloge, pristojnosti in odgovornostivseh treh sistemov. Pogoj za uspeπno delo skrbniπkega sistema oziroma

projektne skupine je sorazmernost nalog, pristojnosti in odgovornosti ter

obËutek realne moËi za doseganje zastavljenih ciljev; to je vsekakor v interesu

glavnega sistema.

Tretji dokument mora toËno opredeljevati finanËno poslovanje, dostop do

podatkov in samostojno razpolaganje s sredstvi. V sedanjem Ëasu je pri

projektih MO RS in SV zlasti kritiËno dvojno financiranje: eno iz rednega

proraËuna, drugo iz virov temeljnih razvojnih programov. Prav prvo je bilo do

sedaj zaradi proraËunske politike Vlade RS zelo negotovo, z dveletnim

naËrtovanjem proraËunskih sredstev pa se bo stanje za obrambni sistem

verjetno izboljπalo.

Milan Æurman

1 1 1

NALOGE

ODGOVORNOSTI

PRISTOJNOSTI

NALOGE

ODGOVORNOSTI

PRISTOJNOSTISlika 4: Razmerje med

nalogami,

odgovornostmi

in pristojnostmi

V Ëetrtem predpisu bi morali biti opredeljeni kontrola, redna in izredna

poroËila postopki ob odmikih od planov in izvajanje korekturnih ukrepov. Prav

tako bi moral opredeliti postopke ob najrazliËnejπih situacijah, ki bi jih

skrbniπki sistem opredelil za tvegane.

Peti predpis bi opredeljeval sestajanje projektne skupine, informacijskiin dokumentacijski sistem, vlogo projektne skupine pri komuniciranju navzven,

z javnostjo. Iz prakse vemo, kako pomembna sta odnos in vpliv javnosti na

obravnavane projekte.

Seveda so vsi predpisi lahko zdruæeni v enem samem; bistvo in namen pa nista

formalizacija organizacije in s tem njena manjπa prilagodljivost, temveË

predvsem sodelujoËim pomoË pri delu v projektih in s tem doseganje boljπih,

kakovostnejπih rezultatov.

Organizacijska struktura projektne organiziranosti Sedanja organiziranost projektnih organizacij v MO RS je nekako projektno-

matriËna, vendar niso jasno razmejene relacije. Tako je na primer vodja

projekta, ki prihaja z operativnega nivoja, tudi za svoje projektno delo πe vedno

nekako odgovoren nadrejenemu poveljniku. To je popolnoma neprimerno, prav

tako pa njegov dostop ‡ kot vodje projekta ‡ do glavnega sistema ni definiran.

Prav tako na ravni MO RS in SV ni nekega formalnega telesa ali organizacije, ki

bi zdruæevala projekte ne glede na vire financiranja. Zato v svoji zamisli

predlagam ustanovitev prave projektno-matriËne organizacije, v kateri bi bili

redni funkcijski organi MO RS in potrebni del SV v veËini tudi izvajalni sistem.

Ob sedanji organiziranosti in razmejenosti funkcij med MO RS in SV ter zaradi

razmeroma majhnega sistema ne pride v poπtev delovanje projektne skupine

samo znotraj SV, ampak mora biti nujno samostojen del, eden izmed organov,

nevezanih na SV. Vpliv SV se lahko kaæe prek vodje in Ëlanov projektne

skupine ter s sodelovanjem zastopnika naËelnika G©SV in poveljnika

poveljstva SV v projektnem kolegiju. Takπna organiziranost se mi zdi zelo

smiselna, saj projektna organizacija opravlja svoje delo za SV, MO RS, vlado,

celotno RS in njen nacionalni interes; tako se lahko izgubijo tudi negativni

vpliv in interesi posameznih struktur, ki pridejo do izraza pri sedanji

organiziranosti. Poudarjam, da bi morale funkcije imeti odloËilno vlogo pri

izdelavi naËrtov projektov, ki jih izdeluje projektna skupina, saj sami najbolje

poznajo svoje zmogljivosti in vire. Seveda sta za takπno delo pomembna izredna

kooperativnost in timsko delo.


1 1 2

Telo, ki bi to kooperativnost spodbujalo in bi bilo v imenu ministra glavni

sistem projektni skupini oziroma skrbniπkemu sistemu, je projektni kolegij

(slika 6). Zaradi politiËne funkcije ministra in njegovih mogoËih zamenjav bi to

telo vodil dræavni sekretar, odgovoren za opremljanje. Minister bi seveda

skladno z usmeritvami vlade odloËal, vendar predvsem na podlagi strokovnih

predlogov projektnega kolegija. »lani tega bi se morali sestajati enkrat

tedensko ali po potrebi. Sestavljali bi ga: najviπji zastopnik naËelnika G©SV, to

je namestnik ali pomoËnik naËelnika G©SV, odgovoren za opremo in razvoj,

namestnik ali pomoËnik poveljnika, odgovoren za opremo in razvoj tistega

operativnega poveljstva, v katero oprema in oboroæitev prihajata, glavni vodje

vseh uradov ministrstva (od Sekretariata generalnega sekretarja, Urada za

vojaπke zadeve, Urada za obrambne zadeve, Urada logistike do ObveπËevalno-

varnostne sluæbe). Zakaj tako visoka raven predstavnikov uradov MO RS? Zato,

ker je glavna naloga vseh teh uradov podpora in pomoË SV ‡ kot najveËjemu in

najpomembnejπemu organu MO RS ‡ tako z vidika kadrovske, organizacijske,

pravne, finanËne kot drugih funkcij.

Kot stalna sluæba za pomoË kolegiju in predvsem skrbniπkemu sistemu bi

delovala tako imenovana koordinacijska projektno-svetovalna pisarna;

Milan Æurman

1 1 3

Projektni kolegij

Dræavni sekretar,odgovoren za opremljanje

Minister

Sekretargeneralnega

sekretarja

Uradza vojaπke

zadeve

Uradza obrambne

zadeve

Uradlogistike

Slovenskavojska

Projekt1

Projekt2

Projekt3

ProjektX

Pro

jekt

na

org

aniz

acija

Slika 5: Predlogprojektno-matriËne

organiziranosti v MO RS

pripravljala bi gradivo, zbirala poroËila, organizirala sestanke in skrbela za

neprekinjen stik z glavnim sistemom, to je z dræavnim sekretarjem oziroma

ministrom. Poleg te operativne funkcije bi organizirala usposabljanje za

sodelovanje v projektih; glede informiranja bi sodelovala s Sluæbo za odnose z

javnostmi ter v sodelovanju s kadrovsko sluæbo skrbela za razvoj kadrov ‡

projektnega menedæmenta v MO RS in SV. Na sliki 5 je prikazan predlog

projektne organiziranosti v MO RS, na sliki 6 pa πe predlog sestave projektnega

kolegija.

Sestava, organizacija, usposobljenost in delo projektnih skupinZa uspeπno opravljanje del in nalog projektne skupine je prvi pogoj izdelava

meril za izbor vodij in Ëlanov. Vsak izmed delavcev, ki je razporejen na delo v

projektno skupino, bi moral biti seznanjen s teorijo projektnega dela. Vodje,

namestniki in strokovni tajniki bi za svoje delo potrebovali doloËen certifikat:

ali so se udeleæili ustreznega izobraæevanja ali pa so to podroËje æe osvojili s

svojo formalno izobrazbo. Za nove Ëlane projektnih skupin, ki se veËinoma

menjavajo, bi stalna koordinacijska projektno-svetovalna pisarna pred zaËetkom

oblikovanja projektne skupine organizirala krajπe izobraæevanje, cilj bi bil

spoznavanje naËinov in metod projektnega dela. Predpogoj za uspeπno delo

projektnih skupin, ki bi morale imeti za enega svojih ciljev tudi oblikovanje

zmagovitega projektnega tima, je torej osvojitev znanja iz projektnega dela.

Sestava projektne skupine bi bila odvisna od vrste projekta. Ob uspeπni

natovski organiziranosti πtabov, na katere je preπla tudi SV, predlagam, da bi se


1 1 4

Projektni kolegij

Dræavni sekretar odgovoren za opremljanje

ZastopniknaËelnika G©SV

Zastopnik poveljnika operativnega poveljstvaSV, v katerega prihaja oboroæitev

Vodje uradovMO RS

Vodja sektorjaza opremljanje

Stalna koordinacijska projektno-svetovalna pisarna

Slika 6: Predlog sestave projektnega kolegija

tudi projektne skupine organizirale po podobnem vzorcu, seveda z moænostmi

za prilagajanje trenutnim razmeram. Pa vendar bi bila sestava skupine pribliæno

taka:

Vodja projekta naj bo skladno s teoretiËnimi izhodiπËi izbran iz operativnega

menedæmenta, s formalnimi in neformalnimi sposobnostmi za obvladovanje

projektnega menedæmenta. V projektu mora biti zaposlen s polnim delovnim

Ëasom. Potem se vrne na staro ali viπje delovno mesto; ob izredno dobrih

rezultatih se projektni vodja lahko profesionalizira in postane Ëlan stalne

koordinacijske projektno-svetovalne pisarne, v kateri kot projektni vodja vodi

najzahtevnejπe projekte MO RS in SV. Da lahko kandidat postane vodja

projekta nabave opreme in oboroæitve za SV, mora imeti za seboj vojaπke

izkuπnje na odgovornih, vodstvenih poloæajih v SV. Za svoje delo je

odgovoren dræavnemu sekretarju, odgovornemu za opremljanje, ki vodi

projektni kolegij.

Strokovni tajnik projekta obvladuje metode mreænega planiranja in druge

administrativno-organizacijske posle, potrebne za podporo vodenja projekta.

V projektu (lahko jih je veË) je zaposlen s polnim delovnim Ëasom. Lahko je

redni usluæbenec stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne ali

mlajπi, perspektiven projektni namestnik oziroma vodja z operativnega

nivoja. Nabor takπnih kadrov iz operativnih enot in njihovo dodatno

usposabljanje bi opravljala stalna koordinacijska projektno-svetovalna

pisarna. Pogoj je ustrezna civilna izobrazba, ki ima v svojih programih tudi

podroËje projektnega menedæmenta.

Milan Æurman

1 1 5

SS--11 SS--22 S-3 S-4 S-6

Vodjaprojekta

Strokovnitajnik

Organizacijsko-kadrovsko-pravnielement

Varnostno-protiobveπËevalnielement

Operativno-finanËnielement

LogistiËno-vzdræevalnielement

Informacijsko-komunikacijskielement

Namestnikvodjeprojekta

zamagovit projektni timProjektna skupina

Slika 7: Sestava projektne skupine

Projektna skupina je torej sestavljena iz sodelavcev, ki so v projekt razporejeni

za polni ali le delni delovni Ëas. Vodja projekta ter vodja glavne operativno-

finanËne dejavnosti, ki je hkrati namestnik vodje projekta in strokovni tajnik,

so v projekt razporejeni s polnim delovnim Ëasom. Drugi Ëlani naËeloma

izvajajo projektne naloge po potrebi, vendar bi vsak od njih in njihov funkcijski

vodja moral dobiti dokument oziroma odloËbo, v kateri je doloËeno, da se jim

za projektno delo namenja doloËen del delovnega Ëasa. Seveda bi bilo idealno

imeti celotno projektno skupino na voljo ves delovni Ëas, vendar je to povezano

z razpoloæljivostjo kadrovskih virov. Za nekatere (zelo zahtevne) projekte bi

seveda morala obstajati moænost profesionalizacije vseh ali le doloËenih Ëlanov

skupine, torej upoπtevanje naËela prilagodljivosti organizacije razmeram.

Faznost projektnih dejavnosti in kontrolne toËkeZa uËinkovito kontrolo nad vodenjem in izvajanjem projektov bi moral glavni

sistem od skrbniπkega zahtevati natanËno izdelane naËrte z opisanimi

dejavnostmi, terminskimi roki in stroπki ter angaæiranjem razpoloæljivih virov.

Vse to mora biti podrobno zajeto v fazah koncipiranja in definiranja projektov.

NatanËni in realni naËrti, za katere potrebujemo strokovnjake, Ëas in tudi

doloËena finanËna sredstva, so pogoj za Ëim manjπe razlike pri doseæenih

rezultatih od naËrtovanih. Ob veljavnih predpisih s podroËja projektnega dela

v MO RS in SV so faze opredeljene in opisane do vkljuËno definiranja projekta,

vendar bi bilo treba bolj natanËno opredeliti poroËanje in prehode v naslednjo

fazo, saj je uspeπno izvedena predhodna faza pogoj za prehod v naslednjo.

Najslabπe je ‡ ali sploh ni ‡ opredeljena faza izvajanja projektov z njihovimi

dejavnostmi, roki, resursi in stroπki. ©ele na podlagi najverjetnejπih ocen

in predvidevanj (predvsem stroπkov) se odloËijo o izvajanju projekta. Æe

vnaprej morajo biti doloËene odloËilne (kritiËne) dejavnosti in mejniki

(milestones), ko celoten projekt lahko kakovostno in koliËinsko ovrednotimo

ter sprejmemo odloËitve o nadaljevanju ali spremembah. Pri naËrtovanih

projektnih dejavnostih bi morali bolj spoπtovati opredeljene roke in stroπke;

dogaja se namreË, da kljub izdelanemu in potrjenemu investicijskemu

programu nekatere sluæbe, ki so doloËene za izvajalni sistem, ne opravijo svojih

nalog, in sicer zaradi pomanjkanja finanËnih sredstev, kadrovskih virov ali

morda slabe kontrole. Ob dobri opredelitvi faz in mejnikov bi skrbniπki sistem

glavnemu laæe pojasnil nastale teæave ter dobil potrebne informacije in

odloËitve za nadaljnje dejavnosti.


1 1 6

Podpora informacijske tehnologijeObstojeËa strojna in programska oprema, ki jo imata na razpolago MO RS

in SV, omogoËata uporabo razliËnih raËunalniπkih aplikacij za izdelavo

kakovostnih mreænih planov, ki omogoËajo odliËno preglednost dejavnosti,

roke za njihovo izvedbo, povezanost z drugimi dejavnostmi ter tudi

stroπkovni in resursni vidik. Tako bi vsaka projektna skupina in njen

strokovni tajnik morala imeti na razpolago informacijsko opremo za izdelavo

takπnih planov. Od moænih programskih paketov bi lahko uporabljali

Microsoftov Excel, CA Super Project ali Microsoft Project.

Za vodenje projekta, njegovo spremljanje in skupinsko delo bi vsak Ëlan

projektne skupine na svoji lokaciji moral imeti raËunalnik, povezan prek

intraneta v projektno mreæo (ki v MO RS in SV æe obstaja), da bi lahko

uporabljal programske pakete, kot so Windows ’98 ‡ Program Net Meeting,

Lotus K-Station in Quick Place. Tako bi lahko vsa poroËila o dejavnostih

prek raËunalniπkih mreæ zbirali pri strokovnem tajniku, dostop do njih pa bi,

odvisno od projekta, imeli samo doloËeni Ëlani. Prav tako bi vzpostavili

povezavo med skrbniπkim in glavnim sistemom pa tudi notranji izvajalni

sistem bi lahko skrbniπkemu dostavljal informacije prek raËunalniπkih

povezav.

Uvedba informacijske opreme v vodenje projektov in njena uporaba je

nujnost, ki lahko ob minimalnih stroπkih racionalizira in poenoti delo vseh

sodelujoËih v projektih, dolgoroËno pa tudi zniæuje stroπke projektne

skupine: od skrajπanja porabljenega Ëasa za sestanke, administrativne zadeve,

zmanjπanja porabe pisarniπkega materiala do ‡ predvsem ‡ poveËanja hitrosti

in toËnosti prenosa informacij.

Dokumentacijski sistemÆe v zaËetni fazi projekta doloËimo dokumente, ki jih potrebujemo pri

projektnem delu. Zaradi velikega πtevila podobnih projektov v MO RS in SV

bi z organizacijskim predpisom predpisali standardno vsebino in obliko

dokumentov. Seveda je za nekatere dokumente (npr. odloËbo o sestavi

projektne skupine) standardizirana oblika æe uveljavljena; ob sprejetju

predloga o razpoloæljivem delovnem Ëasu pa bi lahko vkljuËili tudi to vsebino

in πe navodila o opravljanju ali vodenju posamezne dejavnosti. Predpisanih

obrazcev ni predvsem v fazi izvajanja, pri definiranju projekta pa bi morala

biti predpisana πe gantogram in opis posamezne dejavnosti.

Milan Æurman

1 1 7

Za poenotenje in standardiziranje poteka dela in kontrole morajo biti

dokumenti ‡ obrazci ‡ ustrezno oznaËeni. Vsebovati morajo naziv

ministrstva, ime in πifro projekta, trenutno fazo projekta, dejavnost, datum,

zaporedno πtevilko dokumenta, πtevilo izvodov, Ëin (naziv), ime in priimek

osebe, ki je dokument izdelala, æig projekta, Ëin (naziv), ime in priimek

podpisnika ter njegov podpis. Za celoten sistem podatkov bi lahko

uporabljali elektronski medij z elektronskim podpisom, ki je po zakonu

pravno povsem enakovreden klasiËnemu podpisu [2].

Motivacijski dejavniki V sodobnih in uspeπnih organizacijah postaja projektni naËin dela vse bolj

pogost, saj daje v primerjavi s klasiËnimi metodami boljπe rezultate.

Navadno so projekti za organizacijo zelo pomembni. Pomenijo namreË

procese, ki so drugaËni kakor osnovni, ki jih organizacija opravlja. Navadno

so ti zahtevnejπi od osnovnih in zahtevajo tudi veËje finanËne vloæke.

Glavni sistem æeli doseËi cilje, zastavljene s projektom, zato postavi za

vodjo in Ëlane skrbniπkega sistema tiste sodelavce, za katere meni, da so

s svojim znanjem, pristopom, izkuπnjami in delovnimi rezultati

najzanesljivejπi porok za uspeπno doseganje zastavljenih ciljev. Za svoje

delo, ki je drugaËno od obiËajnega, jih glavni sistem tudi ustrezno

nagrajuje. Kot nagrado seveda lahko razumemo razliËne motivacijske

dejavnike, ki delavcu spodbujajo zagon in energijo ter ga motivirajo za

kakovostno opravljanje danih nalog.

Motivacijski dejavnik zasluæka po Herzbergovi teoriji πtejemo med

vzdræevalne dejavnike dela in ob upoπtevanju paradoksa denarne

stimulacije, ki pravi: veËji je znesek, manj je pomemben v primerjavi

z drugimi motivacijskimi dejavniki [8], je vendarle prav, da v MO RS in SV

najprej ustrezno uredijo vpraπanje plaËil udeleæencem v projektih. Zato je

nujno treba sprejeti ustrezen organizacijski predpis, ki jim bo zagotavljal

omenjen motivacijski dejavnik. Zavedam se, da je plaËilo projektnega vodje

5‡8 odstotkov vrednosti projekta, kot je to navada v trænih organizacijah [3],

za organizaciji, kot sta MO RS in SV, iluzija. Vrednosti projektov so namreË

ogromne, denar pa je last davkoplaËevalcev. Pa vendar lahko navedem

primer iz prakse, ko je moj kolega, projektni vodja v Ministrstvu za

obrambo ZRN, za dobro opravljeno delo dobil enkratno nagrado v znesku

7500 EUR.


1 1 8

Neka razumna koliËina finanËnih sredstev za projektnega vodjo in celotno

projektno skupino mora biti zagotovljena, saj je le majhen del sredstev

celotnega projekta; ta je z nemotiviranim skrbniπkim sistemom lahko obsojen

na neuspeh. Po pogovorih in razpravah z vodji in s Ëlani drugih projektnih

skupin bi bil variabilni znesek ‡ v viπini do 40 odstotkov bruto osnovne plaËe ‡

za vodjo ali Ëlane projektne skupine dokaj ustrezen motivacijski dejavnik.

Variabilen zato, ker bi bila sredstva dodeljena posameznikom na podlagi

njihovih prispevkov in rezultatov dela v minulem obraËunskem obdobju.

Podoben sistem imamo v dræavni upravi s tako imenovanim stimulacijskim

osebnim dohodkom, ki po zakonu znaπa do 20 odstotkov plaËe. »eprav je

sistem ocenjevanja in razporejanja sredstev, ki jih ‡ resnici na ljubo ‡ nikoli ni

dovolj, zelo zapleten, se mi zdi tak naËin vseeno boljπi kot avtomatsko

dodeljevanje sredstev za sodelujoËe v projektu. »e bi bilo v projektni skupini

10 sodelavcev (vodjo projekta ocenjuje in mu dodeljuje sredstva glavni sistem)

s povpreËno bruto plaËo 300 000 SIT, znaπa celotna masa plaË 3 000 000 SIT.

Vodja projekta bi ‡ kot fiksen stroπek projekta ‡ za nagrajevanje sodelavcev

tako moral vsak mesec dobiti 1 200 000 SIT, ki bi jih po svoji odloËitvi in glede

na delovne rezultate sodelavcev razporedil med Ëlane projektne skupine. Enak

postopek bi opravljal dræavni sekretar oziroma projektni kolegij za vodje

projektov.

Poleg finanËnega motivacijskega dejavnika je treba za dobro projektno delo

ljudi nagrajevati tudi drugaËe. Pohvale, uradne in neuradne, ki nam vsem

toliko pomenijo, Ëeprav to nekateri neradi priznajo, so le ena izmed oblik

motiviranja; vsekakor pa izredno pozitivno vplivajo na delo ljudi v projektih.

V organizacijah, kot sta MO RS in SV, obstaja cela vrsta priznanj, odlikovanj in

medalj; to je finanËno tako zanemarljiv stroπek, pa vendar ‡ zlasti za vojaπko

osebo ‡ precejπnjega pomena. Najuspeπnejπe sodelavce, ki bi uspeπno izvedli

projekt, bi vsekakor lahko nagradili tudi z eno izmed teh moænosti. Prav tako je

odliËen motivacijski dejavnik napotitev na πolanje v tujino (to je zlasti v SV

skoraj æe redna dejavnost), obiski sejmov ali podobnih dogodkov, doma in v

tujini.

Sodelovanje pri odloËanju, obËutek o pozitivnem sprejemanju predlogov pri

svojih nadrejenih in obËutek vrednosti ter pomembnosti za organizacijo so zelo

pomembni, tako za posameznika kot za organizacijo, saj se tako krepita

inovativnost in ustvarjalnost zaposlenih, vse to pa prinese boljπe poslovne

rezultate organizacije.

Milan Æurman

1 1 9

Moænost za napredovanje je vsekakor eden izmed tistih motivacijskih

dejavnikov, ki zlasti pri zdravo ambicioznem sodelavcu lahko prinaπa odliËne

rezultate. V MO RS in SV kot dokaj veliki organizaciji je moænost tako

horizontalnih kot vertikalnih napredovanj vsaj teoretiËno zelo velika. Dobro

opravljeno projektno delo bi lahko vplivalo na napredovanje na rednem

delovnem mestu ali po projektni liniji do projektnega vodje oziroma

menedæerja, Ëlana stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne. Ena

izmed mogoËih idej o naËinu napredovanja in prepletanju vojaπkih in

projektnih dolænosti je prikazana na sliki 8. »lan stalne koordinacijske

projektno-svetovalne pisarne ali poklicni projektni menedæer bo do tega

poloæaja priπel med gradnjo kariere, tako na vojaπkem kot projektnem

podroËju. Z ustreznim πolanjem iz vojaπkih in projektnih vsebin bi bil po

svojem poloæaju izenaËen z vojaπkim Ëinom polkovnika ali brigadirja.

Vse navedeno je seveda samo del motivacijskih dejavnikov, ki bi lahko

pozitivno vplivali na delo projektnih skupin. Najpomembnejπe pa je, da bi

uvedba takπnih motivacijskih dejavnikov poveËala zanimanje za ne najbolj

priljubljeno delo v projektih MO RS in SV.

SKLEP

Problematiko in reπitve, navedene v prejπnjih poglavjih, bi seveda lahko

opisal πe podrobneje in za doloËene reπitve predlagal tudi alternativne.

Vendar je bil namen strnjeno pokazati na nekatera podroËja projektnega

dela v MO RS in SV, ki bi jih lahko z majhnimi organizacijskimi

spremembami in stroπki ter pozitivnim pristopom precej izboljπali. Uvedba

omenjenih reπitev oziroma izboljπav stanja po mojem mnenju ne bi smela

biti teæavna in bi jo morali celo pospeπiti, da izboljπamo kakovost dela,

poslovanje in racionalizacijo stroπkov.

Za uvedbo sprememb bi glavni sistem lahko doloËil tim, ki bi podrobno

preuËil predloge, ki se tiËejo projektnega dela in izdelal kakovosten predlog

odgovornim organom MO RS oziroma ministru za obrambo.

Predlagani organizacijski predpisi in spremembe, ki imajo za cilj

racionalizacijo in ekonomiËnost, bi morali zaæiveti zelo hitro, saj se bo MO

RS skladno z zakonom o TRP tudi v letih 2003‡2007 intenzivno ukvarjal s

projekti nabav nove oboroæitve in opreme ter njihovega uvajanja v uporabo.


1 2 0

Milan Æurman

1 2 1

Poveljnik bataljona(podpolkovnik)

Viπji πtabni teËaj ‡teËaj za poveljnike bataljonov

PomoËnik ‡ namestnikpoveljnika bataljona

(stotnik ‡ major)

Poveljnik baterije, Ëete(stotnik)

©tabni teËaj ‡teËaj za poveljnike baterij, Ëet

Poveljnik voda(poroËnik)

Fakultetaza organizacijske vede

©ola za Ëastnike(podporoËnik)

Seznanitev s teoretiËnimiizhodiπËi o projektih ‡

predmet vodenje projektov

Projektni tajnik

» lan projektne skupine ‡vodja dejavnosti,

namestnik vodje projekta

Vodja projekta

» lan stalne koordinacijskeprojektno-svetovalne pisarnepoklicni projektni menedæer

Polkovniπke in viπje dolænosti

Generalπtabni teËaj ‡teËaj za najviπje dolænosti

TeËaj: Delo v projektnih skupinah

in vodenje projektov

TeËaj:Projektni menedæment

ALI

ALI

Slika 8: Razvoj kadras podroËja projektnega

dela

LITERATURA1. Department of Defense of the USA, Systems Management College,

Defense Systems Acquisition Management Process, DSMC Chart # 3000 R3, Washington D.C. 1999 (Chapter 1).

2. GriËar, J., Predavanja, Poslovni informacijski sistem, 2000/2001, FOV, marec 2001.3. Kern, T., Predavanja, Vodenje projektov, 1999/2000, FOV, maj 2000.4. KovaË, J., ur., Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju; Kern, T., Nove smeri projektnega

naËina dela s poudarkom na pripravi projektov prenove poslovnih sistemov s procesnega vidika,Moderna organizacija, Kranj 1999 (str. 371‡396).

5. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije; Pravilnik o metodologiji in postopkih opremljanja znamensko in investicijsko opremo, Ljubljana 1999.

6. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, spletna stran na internetu (http:/www.mo-rs.si).7. Rant, M., Jeraj, M., LjubiË, T., Vodenje projektov (druga izdaja), ORFIN Radovljica, d. o. o.,

Radovljica 1998. 8. Uhan, S., Predavanja, Vrednotenje dela, 1998/1999, FOV, december 1998.9. Zakon o obrambi: Ur. list RS, πt. 82/94, str. 5029.


1 2 2

Simon KavËiË

1 2 3

RA»UNALNI©KO PODPRTS ISTEM PODPORE

ODLO»ANJUZA OPTIMIZ IRANJELOGIST I»NIH POTI

P O V Z E T E K

»lanek obravnava sisteme za podporo odloËanju optimiziranjalogistiËnih poti. To so sistemi, s pomoËjo katerih lahko dobimo vsepredvidljive podatke o nameravani poti. Najpreprostejπi sistemi soprimerni za osebno uporabo, z njimi naËrtujemo izlete alipopotovanja, profesionalni uporabi pa so namenjeni kompleksnejπi,veËji sistemi, ki nam brez teæav izraËunajo, prikaæejo in izpiπejooptimalne poti za ves vozni park velikega prevozniπkega podjetja. Sistemi za optimizacijo poti sodijo med geografske informacijskesisteme. Ti nam omogoËajo vidni prikaz podatkov, prostorskorazumevanje pojavov in procesov ter predstavitev podatkov inrezultatov raziskav v kartografski obliki. Ker slika pove veË kottisoË besed, so kartografski izdelki dobra in razumljivapredstavitev evidenc, analiz, rezultatov vrednotenj in napovedi. V zadnjih letih so osebni raËunalniki postali veliko hitrejπi inzmogljivejπi, shranijo lahko veliko veË podatkov, cenovno pa sodostopni πirπemu krogu uporabnikov. Zmogljivosti povpreËnihraËunalnikov so sedaj takπne, da na njih brez teæav obdelujemovelike geokodirane baze podatkov in obseæen slikovni material.GIS-okolje je tako postalo dostopno veliko veËjemu kroguuporabnikov.


podpora odloËanju, odloËitveni proces, digitalni model reliefa,Geografski informacijski sistem (GIS), prostorski podatki, vozliπËe,povezave, zavijanje, simulacije, modeliranje, sistem, mreæa,impedanca.

A B S T R A C T

Subject of this article theme are computer based decision supportsystems for optimizing logistic paths. With these systems, we can get allthose foreseeing data about paths we intent to make. There are manyways system can work. Basic system are appropriate for personal use,planing trips for instance, more complex, bigger systems can do a lotmore. They can calculate and show us optimal paths for whole fleet ofvehicles at the same time.Decision support systems for optimizing logistic paths are part ofGeographic information systems. Geographic information systems canmake feasible visualization of data, understanding appearances andprocesses in space. With GIS tools we can easily present data andresearch results in chart form. And because picture can tell more thanthousand words, charts forms are good and understandingpresentation of facts, analyzes, results of valuations and predictions. In last few years personal computers become faster and more efficient,can store much more data and cost less. Working capacity ofcontemporary PC is now sufficient enough to process largegeodatabases. GIS environment become available for much more users.

K E Y W O R D S

decision support, decision process, Digital Elevation Model, GeographicInformation System, space data, node, edge, turn, simulations, modeling,system, network, impedance.

RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI

1 2 4

Simon KavËiË

1 2 5

UVOD

OdloËanje je obiËajno del sploπnega reπevanja problemov in nastopa kot

pomembna miselna aktivnost na vseh podroËjih Ëlovekovega delovanja.

Zahtevnost in zapletenost pri sprejemanju odloËitev izhaja iz:

‡ velikega πtevila dejavnikov, ki vplivajo na odloËitev,

‡ nepoznavanja posameznih razliËic,

‡ velike koliËine razliËic,

‡ nepoznavanja odloËitvenega problema in ciljev odloËitve,

‡ sodelovanja veË ljudi, ki imajo razliËna mnenja in cilje in

‡ omejenih sredstev, vkljuËno s Ëasom, za sprejem odloËitve.

OdloËanje je proces, v katerem izbiramo razliËico, ki nam skladno z naπimi cilji

med danimi najbolj ustreza. »lovek se lahko zelo dobro odloËa v okviru enega

pogleda - parametra. Mnogo teæje pa se odloËamo v primeru veË parametrov. Pri

takem odloËanju potrebujemo pomoË, ki nam jo nudi informacijska tehnologija.

Pri odloËitvenem procesu si lahko pomagamo s sistemi za podporo odloËanju.

To so obiËajno raËunalniπki programi, ki nam olajπajo delo v procesu odloËanja.

OdloËevalec mora dobro poznati problem in tehnologijo za pomoË pri delu.

Informacije, ki jih upoπtevamo pri odloËanju, Ërpamo iz sistema in njegove

okolice (RajkoviË, V).

Problem, ki se nam pojavi pri optimiziranju logistiËnih poti, je problem

trgovskega potnika (ang. Travelling Salesman Problem ‡ TSP). »im hitreje in s

Ëim manj napora je treba obiskati Ëim veË lokacij ter pri tem upoπtevati

spremembo lokacij, Ëasovne (npr. okvare avtomobila) in fiziËne ovire (npr.

zapore cest). Torej gre hkrati za optimizacijo in prilagodljivost. Dodatna teæava

je, da moramo optimizacije in prilagodljivosti nauËiti neæivo snov, raËunalnike,

v nasprotju z æivimi bitji, ki so se optimizacije in prilagodljivosti priuËila skozi

izkuπnje med dolgotrajno evolucijo.

PROCES ODLO»ANJA

Proces odloËanja kot iskanje in izbiranje najprimernejπih alternativ za reπevanje

nekega problema poteka prek analize in sinteze. Analiza in sinteza sta dva

temeljna procesa, ki opredeljujeta Ëlovekov naËin miπljenja in sta prisotna pri

reπevanju kateregakoli problema, ne glede na sestavljenost in kompleksnost

problema, ki sicer terja bolj ali manj zapletene postopke. V procesu odloËanja

kot miselnem procesu pri reπevanju problemov lahko loËimo induktivni

in deduktivni pristop. SoËasna uporaba dedukcije in indukcije ter njuno

medsebojno prepletanje ustvarjata moænosti, da se v procesu miπljenja bolj

pribliæamo objektu, ki je predmet naπega zanimanja, s tem pa πele ustvarjamo

pogoje za razreπitev problema, ki je pred nami. Proces odloËanja lahko

analiziramo in prouËujemo na podlagi razliËnih teorij in metodologij

(Jennings D., Waattam S., 1998, str. 56).

Teorije:

‡ teorija opisovanja,

‡ teorija pojasnjevanja,

‡ vedenjska teorija,

‡ ekonomska teorija,

‡ predpisani modeli.

Metode:

‡ linearno programiranje,

‡ verjetnostni raËun,

‡ teorija iger,

‡ metode napovedovanja,

‡ teorija Ëasovnih vrst,

‡ simulacije.

Proces odloËanja ima lahko obeleæje racionalnosti ali pa iracionalnosti:

‡ racionalnost (odloËitve so rezultat logiËne analize in veljavnih informacij),

‡ iracionalnost (odloËitve so rezultat interesa, motivacije, intuicije ali pa

navdiha).

Modeli in metode, ki jih uporabljajo pri odloËanju, so zgrajeni na predpostavki,

da se akterji v procesu odloËanja lahko obnaπajo racionalno ali iracionalno.

Podlage iracionalnemu obnaπanju niso le v osebnih znaËilnostih akterjev,

temveË tudi v okoliπËinah, da je alternativ za reπitev nekega problema vedno

zelo veliko, informacije, ki so dostopne akterjem v procesu odloËanja in so

potrebne za odkrivanje in vrednotenje alternativ, pa niso vedno na voljo.

Racionalnost se zato dosega zlasti v proceduri.

Kako odloËevalci dojemajo problemsko situacijo, je odvisno od :

‡ pozornosti,

‡ spomina,

‡ raziskovalnih, spoznavnih metod,

‡ predispozicij,

‡ dojemljivosti odloËevalcev.


1 2 6

V teoriji se je uveljavila Ëlenitev procesov odloËanja po naslednjih vidikih: po

znaËilnostih problemske situacije, po izbrani strategiji v procesu odloËanja, po

stopnjah ‡ fazah procesa odloËanja, po sestavi in znaËilnostih udeleæencev, po

znaËilnostih druæbenega okolja, po problemskih podroËjih, ki so predmet

odloËanja, po odloËitvenih ravneh (upravljalska, managerska in individualna),

po trajanju posledic ( kratkoroËne, srednjeroËne in dolgoroËne odloËitve).

Po znaËilnostih problemske situacije loËimo:

‡ problemske situacije gotovosti (uporabimo lahko metode linearnega

programiranja),

‡ problemske situacije tveganja ( uporabimo lahko metode verjetnostnega

raËuna, Ëasovne vrste in simulacije),

‡ problemske situacije popolne negotovosti (uporabimo lahko izkuπnje

in intuicijo).

Po izbrani strategiji v procesu odloËanja loËimo:

‡ raËunalniπko strategijo (znan je cilj in tudi naËin ‡ pot za dosego cilja),

‡ strategijo kompromisa (znana je pot ‡ naËin, ni pa operacionaliziran cilj),

‡ strategijo presojanja (znan je cilj ni pa znana pot ‡ naËin za dosego cilja),

‡ inspiracijsko strategijo ( nista operacionalizirana ne cilj in tudi ne pot ‡

naËin za dosego cilja).

Pri prouËevanju procesa odloËanja je treba upoπtevati individualne znaËilnosti

akterjev v procesu odloËanja, znaËilnosti sistema ter priËakovanja in zahteve

okolja.

Na odloËitve v pogojih tveganja in negotovosti imajo pomemben vpliv

naslednje individualne znaËilnosti udeleæencev v procesu odloËanja:

‡ podzavestni procesi,

‡ intuitivni procesi,

‡ teænja k izogibanju negotovosti,

‡ proces odloËanja kot napetost in stres.

Negotovost in tveganje pogosto spremljata akterje pri odloËanju. Dejavniki, ki

pri odloËevalcih pospeπujejo nagnjenost, da sprejmejo tveganje, so:

‡ inteligenca in druge osebne znaËilnosti udeleæencev pri odloËanju,

‡ priËakovanja in potrebe udeleæencev,

‡ obseg relevantnih informacij, s katerimi razpolagajo udeleæenci,

‡ sestavljenost problema in moæne alternative.

Ker je odloËanje izpostavljeno pritisku zaradi negotovosti in tveganja ter

odgovornosti zaradi moænih negativnih posledic neke odloËitve, prevladujejo

med udeleæenci v procesu odloËanja tipiËni vzorci obnaπanja, in sicer:

Simon KavËiË

1 2 7

‡ teæijo h kontinuiteti in se izogibajo reπitvam, ki terjajo nujne spremembe,

‡ izogibajo se odloËitvam tako, da odgovornost prenaπajo na druge ali da

z odloËitvami odlaπajo,

‡ radi sledijo dobro organiziranemu iskanju za reπitev problema.

Pri odloËanju se ni mogoËe izogniti prevladujoËim dejavnikom v okolju, kot so :

‡ druæbene norme,

‡ moralno obnaπanje,

‡ legalne prepovedi,

‡ kulturne dimenzije.

Proces odloËanja je miselni proces, ki lahko postane bistveno bolj uËinkovit

z uporabo ustreznih metodologij in tehniËnih sredstev.

OdloËevalec je oseba, ki mora izbrati naËin, metode in sredstva za reπevanje

problema. Dobro mora poznati problem in tehnologijo za podporo odloËanju.

Informacije, ki jih upoπtevamo pri odloËanju, Ërpamo iz sistema in njegove

okolice.

»lovek se lahko dobro odloËa v pogojih enostavnih problemskih situacij

v okviru enega pogleda ‡ parametra. Mnogo teæje pa se odloËamo v primeru veË

parametrov. Pri takem odloËanju potrebujemo pomoË, ki nam jo nudi

informacijska tehnologija.

Problem definiramo kot oviro, ki onemogoËa normalno delovanje in æivljenjski

ciklus sistema.

Cilji odloËanja so:

‡ odloËanje nas mora pripeljati vsaj do dobre, Ëe ne najboljπe odloËitve;

‡ postopek odloËanja mora biti kakovosten glede na Ëas, uporabo dodatnih

virov, enostavnost in usklajevanje razliËnih interesov;

‡ pri odloËanju moramo priti do znanja, s katerim bomo uspeπno sprejeli

odloËitev.

V primerih, ko se odloËamo na osnovi razliËnih pogledov na variante, govorimo

o veËparametrskem odloËanju. Skoraj vsi realni odloËitveni problemi so

veËparametrski.

PreferenËna relacija uredi mnoæico variant po zaæelenosti, ustreznosti oziroma

koristnosti. Z njo doloËamo koristnost variant. Racionalna odloËitev pomeni

izbiro tiste variante, ki je najbolj zaæelena. V sploπnem je takih variant lahko veË.

V odloËitveni praksi obiËajno skuπamo preferenËno relacijo nadomestiti

s funkcijo koristnosti oziroma zaæelenosti.

Racionalna odloËitev je potem izbira variante.


1 2 8

Funkcija koristnosti je kriterijska funkcija. Z njo doloËamo koristnost variant

na osnovi posameznih parametrov oziroma kriterijev in njihove medsebojne

povezave. Pri veËparametrskem odloËanju predpostavljamo opisljivost razliËic

in obstoj ustrezne funkcije koristnosti. Funkcijo koristnosti v praksi postavi

Ëlovek, ki se odloËa na podlagi izkuπenj in znanja.

Sistem mora za svoj obstoj izpolnjevati naslednje cilje:

‡ kakovost storitev in proizvodov,

‡ upoπtevanje rokov izvedbe nalog,

‡ fleksibilnost,

‡ finanËna uspeπnost opravljenih projektov in celotnega sistema,

‡ razvoj sistema skladno z razvojem okolja.

Pri odloËitvenem procesu si lahko pomagamo s sistemi za podporo

odloËanju.To so obiËajno raËunalniπki programi, ki nam olajπajo delo v procesu

odloËanja. V bazah podatkov imamo zbrane podatke, ki jih s pomoËjo

raËunalniπkih programov spremenimo v informacije. RaËunalniπko podprte

metode omogoËajo :

‡ neposredno analitiËno izraæanje funkcij,

‡ parametrizacijo vnaprej pripravljenih funkcij,

‡ definiranje funkcij po toËkah,

‡ zajemanje v grafiËni obliki.

V procesu odloËanja izbiramo:

‡ cilje,

‡ alternative,

‡ metodoloπke omejitve in

‡ omejitve virov.

»e so razliËice slabo ali nepopolno definirane, nastanejo teæave. Prav tako

oteæuje odloËitev veliko πtevilo razliËic. Parametri, ki vplivajo na odloËitev, so

lahko slabo definirani, neznani, spregledani ali teæko merljivi, cilji pa zapleteni,

nepopolni, negotovi, protislovni, neusklajeni. Lahko pa imamo veliko πtevilo

parametrov in se teæko odloËamo, ker jih moramo upoπtevati glede na

pomembnost. Omejitve virov so lahko Ëasovne, kadrovske in druge. Pogosto

imamo teæave zaradi pomanjkljivega poznavanja podroËja. Pri ocenjevanju

kakovosti odloËitve se pojavijo metodoloπke omejitve. Okolje se ves Ëas

spreminja, s tem pa se spreminjajo tudi njegove potrebe in zahteve do sistema.

Sistem se mora ves Ëas prilagajati potrebam okolja. Poleg avtomatizacije

procesov je pomemben del tudi Ëlovek, ki s svojo intuicijo, domiπljijo,

Simon KavËiË

1 2 9

kreativnostjo in fleksibilnostjo upravlja sistem. OdloËitveni proces je proces

sistematiËnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za

primerno odloËitev, zmanjπal moænost, da bi kaj spregledali, pospeπil in pocenil

proces odloËanja ter dvignil kakovost odloËitve. Poteka po spodaj navedenih

fazah, ki se lahko med seboj tudi prepletajo in ponavljajo:

‡ identifikacija problema,

‡ identifikacija kriterijev,

‡ opis alternativ,

‡ obteæitev kriterijev pri izbiri alternativ,

‡ definicija funkcij koristnosti,

‡ vrednotenje alternativ,

‡ analiza in razlaga,

‡ sklep.

Ko smo odgovorili na vsa ta vpraπanja, pridemo do konËne reπitve

odloËitvenega procesa. Pri tem nam lahko izdatno pomagajo raËunalniπka

orodja, ki so za to prirejena tako, da nam omogoËajo natanËnejπo analizo

in sistematiËnost ocenjevanja.

OdloËitvene modele uporabljamo za izboljπanje naπih odloËitev. OdloËitveni

model je boljπi od drugega takrat, ko se z njegovo uporabo bolj pribliæamo

naπim ciljem. OdloËitveni proces je proces sistematiËnega zbiranja in urejanja

odloËitvenega znanja. Ocenjujemo na osnovi kriterijev. Funkcije koristnosti

opredeljujejo vpliv posameznih kriterijev na celotno odloËitev in izraæajo

odloËitveno moË posameznega kriterija. Alternative opiπemo z vrednostmi po

osnovnih kriterijih v listih drevesa. KonËno oceno alternativ dobimo po

vrednotenju (RajkoviË, V).

Geografski informacijski sistemiGeografski informacijski sistemi so raËunalniπko podprti prostorski informacijski

sistemi za zajem, prikazovanje in distribucijo prostorskih podatkov ter

informacij. To pomeni, da so podatki vezani na prostor, torej do podatkov

pristopamo skozi prostorske koordinate. Podatke shranjujemo v tako imenovane

podatkovne sloje. Vsak sloj nosi v sebi eno vrsto podatkov. Podatki so v grafiËni

obliki. Vsak grafiËni element, poligon, linija ali toËka pa skriva v sebi atributne

podatke, ki ga opisujejo. GrafiËne podatke lahko med seboj prekrivamo

v razliËnih kombinacijah v obliki prosojnic. S tem dobimo nove kombinacije

podatkov, kar pomeni, da podatkom damo novo, dodano vrednost. Take


1 3 0

postopke imenujemo prostorske analize. Izvajanje prostorskih analiz je najveËja

moË prostorskih informacijskih sistemov, saj nam nudijo neizËrpen vir izvedenih

informacij, s pomoËjo katerih lahko izvajamo dela na operativnem podroËju ali

pa uresniËujemo strateπke odloËitve na nivoju vodstva. Torej je uporabnost

GIS-a neizËrpna. Uporabljamo ga tako v dræavni upravi, lokalnih skupnostih kot

v velikih poslovnih sistemih ter manjπih podjetjih (www.monolit.si).

Sistem GIS obsega 5 osnovnih elementov:

‡ strojno opremo,

‡ programsko opremo,

‡ geokodirane baze podatkov,

‡ organizacijo, postopke, metodologijo in

‡ ljudi.

Organizacijsko GIS razdelimo na tri podsisteme :

‡ zajem podatkov, skeniranje, vektorizacijo in geolociranje (doloËitev poloæaja

v prostoru),

‡ manipulacijo s podatki, vzdræevanje, pregledovanje in prostorske analize ter

‡ prezentacijo, izrise, izpise ‡ digitalno kartografijo.

Na voljo je veË definicij geografskih informacijskih sistemov. MogoËe je med

boljπimi naslednja: flGeografski informacijski sistem je organiziran sistem

raËunalniπke strojne in programske opreme, geografsko opredeljenih podatkov,

osebja in naËina dela, ki omogoËa uËinkovit zajem, shranjevanje, urejanje,

posodabljanje, analizo in razliËne predstavitve vseh oblik geografsko

opredeljenih podatkov« (ESRI, 1994). Obstajajo tudi drugaËne, preprostejπe

definicije, kot je na primer: flGeografski informacijski sistem je raËunalniπki

sistem, ki je zmoæen zbiranja, vzdræevanja in uporabe podatkov, ki opisujejo

stanje v prostoru« (ESRI, 1994).

GIS torej predstavlja organiziran sistem po obliki in vsebini razliËnih podatkov,

ki imajo to skupno lastnost, da vsebujejo tudi prostorsko informacijo ‡ so

prostorsko enako opredeljeni. V GIS-okolju je omogoËeno zbrati, povezati

in vzdræevati podatke v smiselni celoti, ki v ustrezno urejenem sistemu

omogoËajo izvajanje in sintezo sekundarnih podatkov. Dobra orodja, ki jih

programska oprema GIS vsebuje, omogoËajo modeliranje in analizo procesov

v prostoru ter ugotavljanje trendov razvoja. GIS je sistem, ki daje odgovore

na vpraπanja, kot so: kje, kaj, koliko, kako, kam. Predvsem pa omogoËa

vizualizacijo podatkov, prostorsko razumevanje pojavov in procesov. S tem je

moËno olajπano razumevanje dogajanj, ki so vezana na prostor. Z GIS-orodji

Simon KavËiË

1 3 1

z lahkoto predstavimo podatke in rezultate raziskav v kartografski obliki. In ker

slika pove veË kot tisoË besed, so kartografski izdelki dobra in razumljiva

predstavitev evidenc, analiz, rezultatov vrednotenj in napovedi. Dobro zasno-

van GIS pomeni visoko stopnjo organiziranosti. Elementi GIS-sistema niso

samo podatki, temveË tudi raËunalniπka strojna in programska oprema, ljudje,

postopki in organiziranost dela. GIS je sistem v pravem pomenu besede. Vsi

elementi so pomembni, nekateri bolj, drugi manj. Izpad ali slabo delovanje

enega dela sistema ima za posledico slabe rezultate ali nedelovanje celega

sistema. Pogosto se zgodi, da se naËrtovalci GIS-sistema premalo zavedajo

pomembnosti usklajenosti elementov sistema in njihovega delovanja.

NaËrtovanje GIS je zahtevno delo, v okviru katerega je treba predvsem doloËiti

potrebe uporabnikov in skozi ta spoznanja zasnovati in oblikovati vse kompo-

nente sistema. GIS-tehnologija se zelo intenzivno uveljavlja na vseh podroËjih,

kjer je prostorska informacija bistvenega pomena. Predvsem so to:

‡ naËrtovanje in urejanje prostora,

‡ evidentiranje naravnih virov,

‡ reπevanje okoljevarstvene problematike,

‡ demografske raziskave,

‡ poslovne aplikacije itn.

Prednost GIS-a je v tem, da ne gre le za zbirko podatkov, temveË za sistem,

znotraj katerega je mogoËe podatke o prostoru analizirati in ustvariti nove

informacije. Vse to je mogoËe le na osnovi kvalitetnih podatkov. Kvaliteto

geografskih podatkov lahko opredelimo kot:

‡ pozicijsko natanËnost,

‡ Ëasovno natanËnost,

‡ atributno natanËnost in

‡ poreklo.

Kot vidimo, na natanËnost in s tem kvaliteto teh podatkov vpliva veË faktorjev.

Pomembna je pravilna lokacija objektov, aæurnost (hitrost zajema sprememb, ki

nastanejo v prostoru), relacija med objekti in atributi (http://www.bf.uni-lj.si).

PROSTORSKE MREÆE

Slehernemu posamezniku se je gotovo æe kdaj pripetilo, da se je izgubil.

V takπnem trenutku se zavemo neprijetnega obËutka, da se ne znajdemo

v prostoru, da se ne moremo orientirati. ©ele tedaj spoznamo pravi pomen

in vlogo prostorskih podatkov, ki nam omogoËajo opredeliti dogodke in osebe

v prostoru.


1 3 2

Informacijska tehnologija iz dneva v dan moËneje vpliva na poslovanje

in delovanje organizacij. Po moËi in velikosti tega vpliva jo lahko primerjamo

z najveËjimi izumi in inovacijami tega stoletja. Uvajanje raËunalniπko podprtih

informacijskih sistemov v poslovanje razliËnih dejavnikov druæbe postaja æe

skoraj obvezno. Z uporabo digitalnih podatkov in novimi povezavami

posameznih podatkovnih nizov med seboj se odpirajo nove razseænosti

in pogoji za nova spoznanja o dogajanju v prostoru. V informacijsko razvitih

okoljih sodeluje vsak dan veË ljudi v procesih uporabe prostorskih digitalnih

podatkov. Da lahko prostor, v katerem bivamo, upodobimo na zaslonu

raËunalnika, ga je treba primerno opisati in strukturirati.

Æe sredi osemdesetih let smo se sreËali s prvimi geografskimi informacijskimi

sistemi (ang. geographical information system), ki so, Ëe jih opredelimo kar se

da ozko, zbirka raËunalniπkih programov, namenjenih obdelavi podatkov

s prostorsko ali kartografsko komponento. Podatki, ki jih povezujemo

in obdelujemo znotraj geografskih informacijskih sistemov, so zbrani

in opredeljeni na podlagi prostorskih poloæajev, zato mora biti tovrstna

programska oprema drugaËna od tiste za obdelavo baz podatkov.

V geografskih informacijskih sistemih se sreËamo s potrebo strukturiranja

podatkov iz realnega sveta z namenom, da bi obdelali in primerjali dogodke

iz vsakdanjega æivljenja. PriËakovati je, da bodo imeli naslednji rodovi

geografskih informacijskih sistemov πe bolj izpopolnjene moænosti analiz

in bodo boljπi tudi od orodij, ki so danes morda πe povsem nepredstavljiva.

Hkrati pa se je treba zavedati, da ti sistemi nikoli ne bodo sami od sebe

reπevali problemov. Preden se spoprimemo z zahtevnimi prostorskimi

analizami, moramo ustvariti primerno bazo geografskih podatkov, ki bo

ustrezala naπim æeljam in potrebam.

Geoinformacijska infrastrukturaGlede na oceno, da je danes veË kot 80 odstotkov informacij geolociranih

oziroma nosijo prostorsko komponento, lahko z gotovostjo trdimo, da so

geografske informacije sestavni del geoinformacijske infrastrukture vsake

dræave. Pod pojmom geoinformacijska infrastruktura razumemo mnoæico

geokodiranih podatkovnih baz, standardov, tehnologije in tehnike pa tudi

metodologije, znanja in veπËin, nadaljnjo organizacijo, upravljanje in vodenje

ter politiko omogoËanja, podpore ter zagotavljanja uspeπnega in uËinkovitega

procesa odloËanja s pomoËjo in na podlagi geokodiranih informacij.

Simon KavËiË

1 3 3

Sodobno zasnovan sistem dræavne geoinformacijske infrastrukture namreË

predstavlja garancijo za dosego uËinkovite javne uprave in vzpostavljenega trga

geografskih informacij.

Geoinformacijska infrastruktura mora vsebovati vsaj naslednje elemente:

‡ podatke, ki omogoËajo uporabnikom preprosto nadgradnjo in izmenjavo

med posameznimi skupinami uporabnikov,

‡ komunikacijske naprave in predpise o pravilih komuniciranja,

‡ aplikativno komponento, kjer sploπne zahteve dobijo praktiËno vrednost

v konkretni situaciji.

Izraz geoinformacijska infrastruktura se je prviË pojavil v zaËetku osemdesetih

let v Kanadi, ko je dræavna kartografska agencija zaËela uporabljati prednosti,

ki jih je ponujal razvoj informacijske infrastrukture. Z izmenjavo geodetskih

in kartografskih podatkov v digitalni obliki so zaËeli izboljπevati svojo

uËinkovitost in storilnost.

V industrijsko razvitih dræavah porabijo dræavni organi in gospodarske

organizacije veË bilijonov dolarjev za pridobivanje geografskih informacij ter

za vzpostavitev in vzdræevanje baz geografskih podatkov. Ta podatek nam

najlepπe ponazarja pomen geografskih informacij v procesu razvoja

informacijske tehnologije. Kot primer lahko navedemo hiter razvoj

prostorskega naËrtovanja in upravljanja z zemljiπËi. V vseh teh procesih so

potrebni πtevilni prostorski podatki iz razliËnih virov in razliËnih upravljalcev

podatkovnih baz (vir: Geodetska uprava Republike Slovenije).

Modeliranje infrastruktureEkonomski temelj naπega sveta je infrastruktura. Ceste, daljnovodi,

kablovodi in cevovodi omogoËajo gibanje ljudi, blaga, energije, vode in idej.

Ta infrastruktura je modelirana v obliki mreæ, katerih forma, kapaciteta

in uËinkovitost imajo odloËilen vpliv na naËin æivljenja in dojemanje sveta

okoli nas. Geometrijska mreæa omogoËa nov nivo za naravno modeliranje

infrastrukture.

Osnovne koristi geometrijskega mreænega modela so:

‡ Urejanje omreæja je lahko. Pri dodajanju segmenta je mogoËe zagotoviti

prikljuËitev skladno s prikljuËitvenimi pravili.

‡ Segmenti lahko predstavljajo kompleksne dele mreæe, kot so npr. stikala.

To poenostavi urejanje in omogoËa kreiranje preglednejπih shem z manj

segmenti v mreæni predstavitvi.


1 3 4

‡ Serija preprostih in naprednih reπitev analiz mreæe je vgrajenih v aplikacije,

kot je ArcInfo, in so æe pripravljene za uporabo. Analiza mreæe je hitra celo

pri zelo velikih bazah podatkov.

‡ Veliko ljudi lahko simultano ureja isto omreæje v skladu s potrebami svojih

organizacij.

Omreæja so preprosta. Obsegajo dve osnovni komponenti: povezave in vozliπËa.

‡ Povezave so npr. ulice, cevovodi, vodne struge,

‡ vozliπËa pa so cestna kriæiπËa, varovalke, stikala, pipe in stiËiπËa vodotokov.

Povezave povezujejo vozliπËa in omogoËajo pretok (avtomobili, voda, elektrika)

na druge povezave. Iz te preproste ideje lahko zgradimo mreæo, ki jo lahko

uporablja katerakoli od πtevilnih aplikacij. Nekaj primerov:

‡ dostavna sluæba optimizira dostavo po uliËnem sistemu;

‡ distributer elektrike lahko ugotovi lokacijo napake glede na prejeti klic

prizadetega odjemalca;

‡ okoljevarstvena organizacija lahko na podlagi vzorcev ugotovi potek

kontaminiranega toka vode;

‡ πola lahko poiπËe optimalno pot πolskega avtobusa;

‡ voznik lahko z uporabo GPS-sistema poiπËe optimalno pot do cilja, glede na

razmere na cesti;

Slika 1: Shemaomreæja

Vir: www.fgg.uni-lj.si/~/sdrobne/.

Simon KavËiË

1 3 5

PROMETNE MREÆE

Prometni model zahteva velike koliËine podatkov, kot so: prometna mreæna

topologija, mreæni prometni podatki, podatki obmoËja in potovalne matrice. Za

upravljanje teh podatkov je najbolj primerno orodje GIS. Izvajanje prometnega

modela v GIS-u nam lahko prinese veliko prednosti, saj tako laæje upravljamo

s podatki, laæja pa sta tudi kontrola in prikazovanje rezultatov. Zaradi tega je

modeliranje prometa tisto podroËje v prometnem planiranju, kjer je GIS najbolj

uporaben, vendar pa prometni model zahteva zapleteno topologijo. GIS je bil

prvotno namenjen prikazovanju rezultatov prometnega modela in ne kot

aktivno orodje za gradnjo baz podatkov za prometni model.

Topologija v prometnem modeluPrometni model uporablja dve vrsti podatkov ali spremenljivk: spremenljivke,

od katerih je promet odvisen, oznaËujoË tolmaËene spremenljivke in prometne

podatke, ki jih uporabljamo za ocenjevanje in kalibriranje modelov. TolmaËene

spremenljivke so ponavadi loËene v spremenljivke (ali podatke), ki opisujejo

potrebo po potovanju (potovalni potencial ali zahteva), ter spremenljivke,

povezane s prometno mreæo, ki opisujejo odpor do potovanja (oskrbovalna stran

prometnega modela).

Socioloπko-ekonomske spremenljivke so pogosto vkljuËene v strukturo

podroËja v prometnem modelu in jih vodimo kot podroËne podatke.

Prometna mreæa je lahko opisana kot zapletena topologija, ki vkljuËuje

povezave, vozliπËa, zavijanja in poti. Prometni model vsebuje razliËne mreæe:

na primer avtomobilsko, kolesarsko ali javno transportno mreæo.

Nekatere mreæe so zelo povezane: na isti cesti imamo avtobuse, avtomobile,

kolesarje, peπce.

Nekatere so le delno povezane: na isti cesti so avtobusi, avtomobili, kolesarji

in peπci, vendar loËeno, tako da so avtobusi in avtomobili na cesti, kolesarji

na kolesarskih stezah in peπci na ploËnikih.

Nekatere pa so popolnoma loËene: avtoceste, æelezniπke proge. Za doloËeno

potovanje lahko uporabimo razliËne mreæe: zaËnemo na primer s kolesom do

æelezniπke postaje, nadaljujemo z vlakom do mesta, nato peπ do avtobusne

postaje in nato nadaljujemo z avtobusom do konËne toËke potovanja.

Vsakemu podroËju je dodano vozliπËe, ki pomeni zaËetno in konËno toËko poti

in je povezano s prometno mreæo preko enega ali veË vozliπË v mreæi. Tako

vozliπËe, imenovano prikljuËno vozliπËe ali centroid, je lahko konËno vozliπËe

doloËenega cestnega odseka. Ta cestni odsek opisuje potovalno razdaljo od

zaËetne toËke do glavne prometne mreæe.


1 3 6

Slika 2 je primer razmerja med strukturo podroËja in prometno mreæo. Notranja

razdalja je povpreËna razdalja poti znotraj obmoËja. Informacija o potovalnem

vzorcu je Ëesto predstavljena kot potovalna matrica, ki na drugaËen naËin

predstavlja promet med zaËetnim in ciljnim podroËjem vseh potovanj.

Procedure za prikljuËevanje podroËij in prikljuËnih vozliπË na mreæo Za kalkulacije v prometnem modelu je treba povezati podroËja in prometno

mreæo. To storimo preko prikljuËnih vozliπË (centroidov). Kam postaviti ta

vozliπËa, pa se odloËimo na podlagi zemljevida mreæe in obmoËij. »e proces

vsebuje geografske operacije in upravljanje podatkov, so prednosti, doseæene z

uporabo GIS-a v procesu vzpostavljanja prikljuËnih vozliπË (centroidov) in

navideznih povezav, oËitne. Za avtomatizacijo procesa je bila razvita aplikacija,

katere lastnost je:

Simon KavËiË

1 3 7

Slika 2: Razmerja med

strukturo podroËja inprometno mreæo

Vir: www.esri.com.

‡ izbrati vsa podroËja v obmoËju dosega, ki ga uporabnik doloËi, in vzpostaviti

navidezne povezave med njimi;

‡ izraËunati notranje razdalje podroËja;

‡ doloËiti potovalno hitrost na navideznih povezavah kot funkcijo velikosti

podroËja;

‡ doloËiti identiteto prikljuËnega vozliπËa in navidezne povezave;

‡ osveæiti podatke o lastnostih podroËja, povezave in vozliπËa v tabeli.

»e kreiramo novo vozliπËe na mestu, kjer je na cestno mreæo prikljuËena

navidezna povezava, dobi uporabnik informacijo o identiteti tega vozliπËa,

osveæijo pa se tudi vse topoloπke informacije. Program prikaæe potrditveno listo

sprememb, ki jih mora uporabnik potrditi, preden se uveljavijo.

Glavna prednost aplikacije je, da zelo zmanjπa moænost napake v procesu, saj

je treba veliko koordinacije pri uporabi in osveæevanju treh razliËnih tabel

znakov.

a) Notranja razdalja podroËjaNotranja razdalja podroËja je mera povpreËne razdalje med dvema lokacijama

v podroËju. Uporablja se za izraËun πtevila potovanj, ki imajo zaËetek in cilj

v istem podroËju. Ta potovanja, glede na dejstvo, da se vsa potovanja zaËenjajo

in konËujejo v prikljuËnih vozliπËih (centroidih), nikdar ne doseæejo nobenega


1 3 8

Slika 3: VozliπËe obmoËij

Vir: www.esri.com.

dela cestne mreæe. Pomembno pa jih je upoπtevati, ker je njihov obseg lahko

precejπen, to pa vpliva na ostala potovanja v veËini prometnih modelov.

b) Hitrost na navideznih povezavahHitrost, dodeljena navidezni povezavi, je odvisna od lastnosti podroËja.

PovpreËna potovalna hitrost od prikljuËnega vozliπËa do prometne mreæe je

drugaËna v podeæelskem okolju kot v gosto naseljenih podroËjih. Ta

informacija je dostopna v veËini prometnih modelov. Uporablja se preprosto

pravilo: Ëe je podroËje manjπe od 1,8 milijona kvadratnih metrov, je hitrost

omejena na 5 km/h, Ëe pa je veËje, pa 15 km/h.

Proces gradnje topologije flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« in dodajanje podatkovMnogi obstojeËi prometni modeli poenostavljajo cestno mreæo v topologijo

flpovezava ‡ vozliπËe«, vendar zastoji pri zavijanju predstavljajo znatno

podaljπanje potovalnih Ëasov in so tudi upoπtevanja vreden dejavnik pri izbiri

poti skozi urbano naselje. Poleg teoretiËnih problemov dodajanja zavijanj

prometnemu modelu je treba veliko delovnih naporov in vloæenega truda za

pridobitev podatkov o Ëasu, ki je nujen za zavijanje v doloËenem kriæiπËu.

VeËina prometnih modelov uporablja povezavo do podatkov, kjer so æe narejene

ocene Ëasa za potrebna kriæiπËa in zavijanja. KriæiπËa so razvrπËena v grupe,

na primer:

‡ prednostna,

‡ neprednostna,

‡ semaforizirana,

‡ trismerna kriæiπËa in

‡ πtirismerna kriæiπËa.

Za vsako so doloËene prednostne smeri in povpreËen Ëas za vsako smer

zavijanja. Podatke je bilo treba razvrstiti v 9 osnovnih razredov:

‡ ceste, ki povezujejo avtoceste ali hitre ceste in navadne ceste,

‡ ceste, ki povezujejo avtocesto ali hitro cesto z drugo avtocesto ali hitro cesto,

‡ lokalne ceste, ki vodijo do posameznih hiπ,

‡ podeæelske ceste, glavne ceste na podeæelju,

‡ ulice v urbanih naseljih,

‡ hitre ceste,

‡ avtoceste,

‡ trajekti, ki so pomembna povezava v deæelah z veliko otoki,

‡ navidezne povezave.

Simon KavËiË

1 3 9

Slika 4 prikazuje primere razliËnih osnovnih tipov cest. Kot se vidi, je zelo

pomemben podatek ali je cesta enosmerna ali dvosmerna.

Med cestami se lahko pojavijo sledeËe vrste vozliπË:

‡ prednostna kriæiπËa ( tri- ali πtirismerna kriæiπËa in Y-kriæiπËa),

‡ semaforizirana kriæiπËa ( tri- ali πtirismerna kriæiπËa in Y-kriæiπËa),

‡ kroæni promet,

‡ kriæiπËa s stranskimi cestami,

‡ neprednostna kriæiπËa,

‡ nekvalitetni menjalni pasovi,

‡ povezave s prikljuËki na avtoceste,

‡ obraËaliπËa s svojo lastno poravnavo.

Opisani so primeri vozliπË razliËnih cest, obstajajo pa tudi druge vrste vozliπË,

kot so æelezniπki prehodi, carine, dviæni mostovi Ëez reke in prehodi za peπce.

Ta vozliπËa moramo obravnavati posebej zaradi njihovih posebnih lastnosti.

Nekatera vozliπËa se redko pojavljajo v prometnih modelih, na primer

Y-kriæiπËe, ker je malo moænosti, da tam nastanejo zastoji. Najbolj je treba

upoπtevati tri- in πtirismerna, semaforizirana in kroæna kriæiπËa.

Pri vsej tej poenostavitvi je πe vedno zelo veliko dela pri vkljuËitvi

pomembnega kriæiπËa v prometni model. Za avtomatiziranje procesa je v zelo

veliko pomoË uporaba karakteristik in lastnosti cest.


1 4 0

Slika 4: Primeri cestnih povezav

v prometnem modeluVir: www.esri.com.

V prometnem modelu se za avtomatizacijo procesov uporabljajo naslednje

lastnosti cest:

‡ klasifikacija ceste,

‡ πtevilo voznih pasov,

‡ kapaciteta ceste,

‡ hitrost (uporabnejπa je hitrost, ki jo cesta dovoljuje, kot predpisana hitrost;

v gosto naseljenih krajih je hitrost voænje niæja od predpisane, izven naselij

pa je ponavadi viπja),

‡ gostota prometa,

‡ eno- ali dvosmerna cesta,

‡ geometrija ceste (ravna ali veliko ovinkov).

Prvi korak v procesu je doloËiti prednost v kriæiπËu. V trismernem kriæiπËu

prednosti ne moremo doloËiti glede na geometrijo, ampak glede na lastnosti

cest in πele nato uporabimo geometrijo.

V πtirismernem kriæiπËu je jasno, da dve nasprotni povezavi tvorita preËkajoËo

cesto, razen kadar je to z znakom drugaËe predpisano, in treba je samo doloËiti

prednostno cesto.

Simon KavËiË

1 4 1

Slika 5: Primeri razliËnih kriæiπË

Vir: www.esri.com.

Ko doloËimo prednost, uporabimo cestni standard za doloËitev, ali je kriæiπËe

semaforizirano ali ne. Cestni standard za podeæelske ceste in urbana naselja je

razliËen. Glede na klasifikacijo kriæiπËa je promet glavna spremenljivka. Dobro

je shraniti informacije o vsakem vozliπËu zaradi avtomatske klasifikacije (ali

ima kriæiπËe ravno dovolj prometa za postavitev semaforjev ali pa veË kot

dovolj).


1 4 2

Slika 7: Princip doloËanja prednosti

v trismernem kriæiπËu Vir: www.esri.com.

Slika 6: »as zavijanja

v trismernem kriæiπËuje odvisen od

prednosti cest.Vir: www.esri.com.

Tabela 1 prikazuje rezultate avtomatske klasifikacijske procedure za prometno

mreæo v Kopenhagnu.

Koordinacija cestne mreæe in mreæe javnega transportaMnogo tradicionalnih prometnih modelov predstavlja mreæo javnega transporta

na naËin, ki ga je teæko predstaviti grafiËno. TipiËen primer je, da so poti

javnega prevoza shranjene kot seznam, v katerem so shranjena samo vozliπËa,

kjer lahko potniki prestopijo na drugo linijo ali drugo vrsto prevoza. »e te poti

prenesemo v aplikacijo ArcInfo, jih ta lahko spoji s prometno mreæo.

Metoda je bila najprej razvita za podoben, bolj preprost, vendar tudi bolj

specializiran problem, geografsko koordinacijo dveh cestnih omreæij, ki izhajata

iz istega obroËa. Izkazalo se je, da je z manjπimi modifikacijami zelo primerna

za integracijo mreæe javnega transportnega omreæja v prometno mreæo. Prvi ali

drugi mreæi se doda ali odvzame razliËne polilinije in odstrani vse viπinske

toËke in identifikacije.

Za dodajanje ali odstranitev polilinije se odloËa za vsako mreæo posebej,

odvisno od odloËitve, ali bo vkljuËena v usklajeni model. Potrebno delo je

v veliki meri opravljeno roËno v aplikaciji ArcEdit. Cilj usklajevanja je prenesti

viπinske toËke z mreæe, ki jih πe vedno ima, na drugo.

Simon KavËiË

1 4 3

Tabela 1: Distribucija tipov vozliπË

Tip vozliπËa ©tevilo vozliπË

PrikljuËno vozliπËe 296

Prednostna trismerna kriæiπËa 417

Prednostna πtirismerna kriæiπËa 14

Semaforizirana trismerna kriæiπËa 436

Semaforizirana πtirismerna kriæiπËa 386

VozliπËa z veË kot πtirimi povezavami 16

VozliπËa z manj kot dvema cestnima povezavama 334

Ostala vozliπËa (nerazporejena) 525

Skupaj 2424

Vir: www.esri.com.

Postopek prevaja model prometne mreæe v smislu predstavitve poti javnega

transporta v geografsko pravilni obliki, ki vkljuËuje vse cestne odseke,

æeleznico in vse ostale javne transportne poti.

Mreæno pokrivanje vsebuje eno polilinijo na kombinacijo poti in zaËetnega ali

konËnega vozliπËa. Vsaka polilinija je dodeljena identifikaciji ceste. Predvideva

se, da se veliko πtevilo vozliπË iz dveh obsegov delovanja popolnoma ujema, ker

izvirajo iz istega izvora. Kadar se prometni model uporablja za ocenjevanje

projekta, je zelo verjetno, da bodo raziskane πtevilne alternative tega projekta.

Najbolj pogosta metoda ustvarjanja alternative je posnemanje obstojeËega

prometnega podatkovnega modela.


1 4 4

Slika 8: Princip doloËanja prednosti

v πtirismernem kriæiπËu Vir: www.esri.com.

Pretvarjanje podatkov iz GIS v prometni modelV teoriji je prometni model predstavljen kot grafikon, kjer se pokaæe najboljπa

izvedba algoritma flvse ‡ niË«. V nekaterih GIS vozliπËa in povezave v

topoloπkem smislu sploh niso povezane. Zelo teæko je izvesti uËinkovit

algoritem flvse ‡ niË«, ker bi zahteval nov algoritem za prikaz topoloπkih

povezav koordinat vozliπË in povezav. V aplikaciji ArcInfo obstaja topoloπka

povezava med vozliπËi in povezavami. Polilinijska tabela lastnosti vsebuje

informacije o πtevilkah vozliπË; nasprotne informacije, na katerih povezavah so

povezana na druga vozliπËa, pa ni v tabeli lastnosti vozliπË, zato je nujno

pretvoriti iz mreæne predstavitve v matematiËni grafikon, preden lahko

uËinkovito zaæenemo algoritem flvse ‡ niË«. Kljub teoretiËnim teæavam pri

mreæni predstavitvi je pretvorba nujna tudi zaradi pospeπitve Ëasa

preraËunavanja, saj veliko Ëasa vzame æe dostop do polilinijske tabele lastnosti

in tabele lastnosti vozliπË za vsako posamezno povezavo ali vozliπËe, dokler ne

preraËuna vseh.

Da bi promet pravilno postavili na mreæo, mora algoritem flvse ‡ niË« veËkrat

preraËunati poti med vsemi zaËetnimi vozliπËi vseh podroËij. V modelu

Kopenhagna je potrebnih 1000 vzajemnih delovanj med 267 podroËji na mreæi

z 2700 povezavami in 2400 vozliπËi, kar znese 71 289 000 poti flvse ‡ niË«.

UËinkovitost algoritma flvse ‡ niË« in mreænega grafikona je bistvena za Ëas

preraËunavanja prometnega modela (Nielsen, 1997, str.19).

Preprosta mreæa flpovezava ‡ vozliπËe«Topologija prometne mreæe v GIS je sestavljena vsaj iz vozliπË in povezav.

Povezave vsebujejo le podatke o skupnem prometu v obeh smereh, ne pa za

vsako smer posebej. V grafikonu mora vsaka povezava vsebovati informacije

Simon KavËiË

1 4 5

Slika 9: Dve verziji iste mreæe.

Temnejπa je geografsko pravilna. Vir: www.esri.com.

o sebi, svoji identifikaciji in od katerih do katerih vozliπË poteka. Vsako

vozliπËe mora vsebovati podatke o sebi, svoji identifikaciji ter kakπna povezava

vodi do njega.

Ker aplikacija ArcInfo prepozna samo relacije flpovezava ‡ vozliπËe«, ne pa tudi

flvozliπËe ‡ povezava«, je treba podatke prevesti v grafikon, preden zaæenemo

prometni model.

flPovezava ‡ vozliπËe« z dvosmernimi povezavami

V tej vrsti mreæe so le nekateri podatki o povezavah odvisni od smeri, zato so

razvrπËeni v tri strukture: naprej, nazaj in skupaj. VozliπËa vsebujejo iste

informacije kot v preprostih mreæah, Ëeprav se sklicevanje na povezavo lahko

nanaπa na strukturo naprej ali nazaj.

flPovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje«Najbolj zapleten tip prometne mreæe vsebuje dodaten topoloπki element:

zavijanje. Pri naËrtovanju mreæe v urbanem okolju ga je priporoËljivo

vkljuËiti na operacijskem, taktiËnem in celo na strateπkem nivoju. To πe

posebej velja za prenatrpane mreæe. V Kopenhagnu se porabi 30 odstorkov

potovalnega Ëasa v kriæiπËih, kjer je zadræevanje lahko geometrijsko

(zaviranje, zavijanje, pospeπevanje) ali pa zaradi Ëakanja v koloni na prosto

smer (Nielsen, 1997, str. 20).

Vsaka smer v povezavi (naprej in nazaj) se mora nanaπati na vsa zavijanja, ki

zapuπËajo povezavo. Struktura zavijanja mora vsebovati podatke, kje se

zavijanje prikljuËi na povezavo, kam vodi in v katerem vozliπËu je locirano.

Zavijanja delimo na tipe: levo, desno, naravnost in polkroæno. Informacija se

lahko generira polavtomatsko glede na informacije vozliπËa.


1 4 6

Slika 10: Pretvorba iz GIS-topologije

v matematiËni grafikon Vir: www.esri.com.

Med procesom gradnje mreæe je treba preveriti topoloπka razmerja. »e za

vozliπËa ne definiramo zavijanj ali Ëe zavijanja niso dovoljena na obeh koncih

ceste, jih ne moremo ovrednotiti.

Pretvarjanje topologije flpovezava ‡ zavijanje ‡ vozliπËe« v grafikonKot v preprosti topologiji flpovezava ‡ vozliπËe«, je mreæa pretvorjena

v orientiran graf. VozliπËe je razdeljeno v 8 izmiπljenih vozliπË. Ta razdelitev je

nujna zaradi prepreËevanja nedovoljenih zavijanj v algoritmu flvse ‡ niË«.

Kot se vidi na sliki, grafiËni prikaz poveËa πtevilo vozliπË za 7 in πtevilo povezav

za 12. RaËun je lahek, Ëe uporabimo algoritem flvse ‡ niË«, kot je Dijkstra. To

je ena izmed najbolj znanih in boljπih tehnik za iskanje najkrajπe poti. Podatke

navadno prostorsko omejimo (z elipso) med zaËetnim in konËnim vozliπËem.

Algoritem najprej raziπËe razdalje po vseh moænih linijah med zaËetnim

vozliπËem prek vmesnih vozliπË, v smeri proti konËnemu vozliπËu. V prvem

koraku je ugotovljenih dvoje ali veË razdalj do vmesnih vozliπË. Algoritem nato

zavræe daljπe razdalje ter obdræi najkrajπo do potrjenega vozliπËa. Iskanje

Simon KavËiË

1 4 7

Slika 11: ©tirismerno kriæiπËe, predstavljeno v GIS

Vir: www.esri.com.

Slika 12: Cestna mreæa prevedena v orientiran graf

Vir: www.esri.com.

najkrajπe razdalje se nadaljuje po vseh moænih linijah od potrjenega

(vmesnega) vozliπËa proti ciljnemu, dokler algoritem ne najde naslednjega

vmesnega vozliπËa. Algoritem poiπËe najkrajπo pot do ciljne toËke s

ponavljanjem omenjenih korakov znotraj elipse omejitve. V najslabπem

primeru algoritem izraËuna najkrajπe razdalje do vseh vozliπË v mreæi. Glede na

proces kalkulacije je naloga opravljena na grafikonu, kjer ni pomembno, ali so

Ëas in stroπki povezani s fiziËno ali z izmiπljeno povezavo, ki predstavlja

zavijanje v kriæiπËu. Kot del algoritma je potovalni Ëas realne povezave

posodobljen glede na krivuljo hitrosti, medtem ko je potovalni Ëas zavijanja

posodobljen glede na model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa (Drobne, S.)

VozliπËe ‡ toËke konflikta in model Ëakalnih Ëasov kriæiπËaGlede na predpis prepustiti prednost prihajajoËemu prometu, je model

Ëakalnih Ëasov kriæiπËa zelo zapleten, ker mora upoπtevati vse zastoje na vseh

toËkah konflikta v kriæiπËu. Posledica tega je, da so vsa zavijanja razvrπËena

glede na prednost.

Model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa vsebuje:

KriæiπËe prednostne ceste = zaviranje + stanje v koloni + Ëakanje na zavijanje +

+ Ëas voænje v kriæiπËu + pospeπevanje.

Semaforizirano kriæiπËe = zaviranje + Ëakanje na zeleno luË + Ëakanje na zavijanje +

+ Ëas voænje skozi kriæiπËe + pospeπevanje.


1 4 8

Slika 13: Razdelitev vozliπËaVir: www.esri.com.

Pretvarjanje zaËetnih vozliπË obmoËja v topologijo flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje«

V topologiji flpovezava ‡ vozliπËe« je pretvarjanje mreæe GIS v grafikon

preprosto. ZaËetna vozliπËa obmoËij se upoπtevajo enako kot povezave in

vozliπËa. V topologiji flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« pa je pretvarjanje veliko

bolj zapleteno. »e je zaËetno vozliπËe obmoËja prikljuËeno na πtirismerno

kriæiπËe, mora biti prikljuËeno na vsa πtiri navidezna vozliπËa izhajajoËih

navideznih povezav, drugaËe bi bilo veliko preveË prometa na enem od

zavijanj, kar bi povzroËilo zelo veliko gneËo in Ëakanje na tem zavijanju, s tem

pa tudi prekinitev tokov v kriæiπËu. Prvi korak pri pretvarjanju v diagram pri

topologiji flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« je loËiti vsa zaËetna vozliπËa

podroËij od pravih vozliπË in jih nato povezati z navideznimi povezavami.

KriæiπËe se razdeli na navidezna vozliπËa in povezave, ki jih prikljuËimo na

zaËetno vozliπËe podroËja z osmimi navideznimi povezavami. Vse dohodne in

izhodne povezave so povezane na dve zaËasni vozliπËi.

Nazadnje se zaËetno vozliπËe podroËja razdeli na dva dela, del za dohodne

povezave in del za izhodne povezave. »e se izognemo temu zapletenemu

procesu, bo dodelitveni model dodal poti preko navideznih povezav, da bi se

izognili Ëas izgubljajoËemu levemu zavijanju, ali pa ga povezal na cesto preko

dveh navideznih povezav in jih uporabil kot bliænjice. Algoritem iskanja poti se

lahko izvede tako, da se temu izogne z uporabo logike, da ponavljanje

Simon KavËiË

1 4 9

Slika 14: Prednost pri zavijanjih v πtirismernem kriæiπËu

Vir: www.esri.com.

zaËetnega vozliπËa podroËja ni dovoljeno, vendar bi to zahtevalo veliko porabo

Ëasa, upoπtevajoË vsa vozliπËa in povezave za problem, ki zadeva le manjπi del

grafikona.

Javna transportna mreæaKer javni prevoz uporablja tudi cestno mreæo z vsemi povezavami, zavijanji

in vozliπËi, potrebuje topoloπke podatke te vrste, da ne bi priπlo do napaËne

razlage (æelezniπke kretnice se lahko razlagajo kot vozliπËa ali zavoji). Potniki

lahko na avtobus ali vlak dostopajo le na postajah, vmes pa ne. Cestni odsek

lahko vsebuje mnogo povezav, vozliπË in zavojev v fiziËni mreæi, nasprotno kot

v organizacijski mreæi, kjer je to le en segment. S potniπkega zornega kota je to

organizacijska mreæa cestnih segmentov, terminalov in sprememb (sprememba

v topoloπkem smislu pomeni postanek na avtobusni ali æelezniπki postaji).

Lahko je vabljivo modelirati javni prevoz kot individualni transport z uporabo

povezav, zavojev in vozliπË, ki predstavljajo cestne segmente, spremembe

in terminale, vendar lahko fiziËna povezava in zavijanje vsebujeta veË cestnih

odsekov in vsako zavijanje iz ene povezave na drugo vsebuje veË sprememb.

Npr. cesta in æeleznica lahko peljeta po isti poti vzporedno, vendar so Ëasi

postankov in cilji poti na mreæi popolnoma razliËni. Med javnim prometom in

drugimi oblikami prometa lahko nastane medsebojno delovanje na vsaki

povezavi vzdolæ poti in podatki so lahko predstavljeni na nivoju povezave in ne

na nivoju cestnega odseka (potovalna hitrost, kapaciteta, oddaljenost kot

lastnost povezav vzdolæ cestnega odseka). Na ta naËin se topologija javne

transportne mreæe, vsebujoË poti, spremembe in terminale, nanaπa na fiziËno

mreæo, ki vsebuje povezave, zavijanja in vozliπËa.

Povezave, zavijanja in vozliπËa so organizirani enako kot v cestni mreæi.

‡ Cestni odsek predstavlja pot od enega do drugega konca. Vsak cestni odsek

mora vsebovati identifikacijo ceste in identifikacijo odseka.

‡ Sprememba opozarja na spremembe konËne strani odseka poti (cesta je

definirana kot enosmerna).

‡ Podatek vsebuje informacije o cestnem odseku. Nekateri vsebujejo tudi

strukturo podatkov celotne poti.

Polilinijski segment opisuje elemente vzdolæ poti. Vsak element je lahko

drugaËnega tipa, npr. povezave, zavoji in vozliπËa. RazliËne poti smejo dodati

nekaj podatkov vsakemu fiziËnemu elementu, npr. Ëasovna tabela dodana

vozliπËu in tokovi dodani povezavi. Ob doloËanju cestnega odseka so lahko


1 5 0

v principu fiziËne tabele obraËanja odveËne za opis poti, toda nato ne bi bilo

mogoËe vzdræevati pripadajoËih lastnosti povezav in vozliπË vzdolæ poti.

Spremembe so nov tip topoloπkih podatkov v povezavi s cestnimi odseki

in terminali. Vsaka povezava vsebuje veË poti in vsak terminal lahko vsebuje veË

sprememb med potmi. Atribut sprememb lahko predstavimo z urniki ali z oceno

gostote prometa na razliËnih poteh. Spremembe doloËimo iz podatkov: od kod,

kam in iz terminala. Spremembam lahko dodamo doloËene podatke, kot je npr.

Ëakalni Ëas, ne potrebujejo pa identifikacije, ker so doloËene samo z zgornjimi

podatki. Obstajata dve osnovni vrsti sprememb: nadaljevanje po isti poti ali pa

sprememba poti. Slediti prvi pomeni potrebovati podatek o Ëasu postanka na

terminalu, slediti drugi pa podatke o Ëakalnem Ëasu na naslednjo obliko prevoza,

vkljuËno z odpustnim Ëasom na terminalu in nevπeËnostmi ob spremembi.

Terminali so tudi nov tip topoloπkega podatka, povezanega z vozliπËi,

spremembami in cestnimi odseki. Vsak terminal je lociran v vozliπËu in se

nanaπa na vse spremembe v njem. VozliπËe je lahko terminal za nekatere poti

in navadno vozliπËe za ostale, npr. ekspresne vlake, ki ne ustavljajo na lokalnih

postajah.

Glede na model naloge cestni odsek nekoliko poenostavi mreæo, Ëe se lahko

πteje kot povezava po algoritmu flvse ‡ niË«, vendar je v velikih javnih

prometnih mreæah z veliko potmi in terminali ocenjena mreæa veliko veËja kot

avtomobilska mreæa za isto obmoËje analize.

Aplikacija ArcInfo lahko upravlja samo πtiri od πestih vrst podatkov v predlagani

topologiji za javno transportno mreæo. FiziËne povezave, vozliπËa, zavoji in poti

so opisani kot zaporedje povezav. Mnogi prometni modeli pa so zmoæni

upravljati povezave javne transportne mreæe v fiziËni mreæi. Poti so opisane kot

zaporedje vozliπË v fiziËni mreæi (urnik je povezan z vozliπËem), medtem ko

lahko notranja logika poveæe pot na fiziËno mreæo, ravno tako kot lahko raËuna

Ëakalne Ëase ob spremembah. Na primer, prometni model se uporablja za

vzdræevanje topologije javne transportne mreæe in GIS, po prevajanju topologije

prometnega modela iz povezav v poti. Osupljivo je, da se za vzdræevanje

geografskih informacij uporablja prometni model, ker GIS tega ni sposoben.

Potovalne matricePotovalne matrice so element podatkov, ki jih GIS ne upravlja. Matrice je treba

vzdræevati s pomoËjo drugih programskih produktov in jih uporabljati za

urejanje in analiziranje matric za geografske analize in razliËne matriËne

Simon KavËiË

1 5 1

operacije. Samo konËne rezultate teh preraËunavanj in analiz se lahko predstavi

s klasiËnimi GIS-paketi. Nadleæno je, ne samo zaradi razliËnih delovnih

procesov, ampak tudi, ker topoloπka razmerja flmatrica ‡ vozliπËe ‡ podroËje«,

niso vzdræevana avtomatsko, ker je preveË moænosti napak. Potovalne matrice

vsebujejo geografske podatke in so lahko zelo velike, na primer 1000 × 1000

elementov, kar pomeni, da niso praktiËne za upravljanje v razπirjenih tabelah.

RaËunalniπko podprt sitem podpore odloËanju za optimiranje logistiËnih potiPOTI se imenuje raËunalniπko podprt sistem podpore odloËanju za optimiranje

logistiËnih poti, ki ga, za delovanje v Sloveniji, prirejata g. Janko Rozman in g.

Marijan Slak, zaposlena v oddelku za raËunalniπko grafiko in GIS Sluæbe za

informatiko Ministrstva za obrambo.

Kot platforma za program Poti je uporabljen programski paket ArcInfo

ameriπkega podjetja ESRI (Environmental Systems Research Institute) iz

Redlandsa v Kaliforniji, ZDA, ki se poganja v Unix okolju. ArcInfo je eden od

mnoæice raËunalniπkih programov, ki omogoËajo vzpostavitev GIS-a. Treba pa je

poudariti, da je to najbolj razπirjen program in je po doseæeni prodaji in πtevilu

dræav, ki so ga sprejele kot standardno orodje za vzpostavitev GIS, svetovna

uspeπnica πtevilka ena. Proizvajalec omenjenega programa, ameriπka firma ESRI,

se s konceptom in razvojem GIS-a ukvarja æe veË kot dvajset let. Rezultat tega

razvoja je raËunalniπki paket programov, ki se odlikuje predvsem zaradi:

‡ dobre organiziranosti geografskih podatkov z uporabo relacijskega in

topoloπkega modela;

‡ moænosti pretvarjanja mnoæice æe obstojeËih standardnih grafiËnih formatov

v obliko, ki jo sistem razume;

‡ univerzalnosti v smislu strojne opreme; ArcInfo teËe na poljubnem

raËunalniku, tako na flnajveËjem« super raËunalniku kakor tudi na

najmanjπem IBM kompatibilnem osebnem raËunalniku;

‡ univerzalnosti v smislu programske opreme; grafiËne in atributivne podatke

lahko prenesemo iz skoraj vseh æe obstojeËih programskih orodij.

ArcInfo je zasnovan tako, da omogoËa kompleksne obdelave po grafiËni in

atributivni bazi podatkov. Programski moduli so napisani v programskem jeziku

FORTRAN, sistem pa deluje preko interaktivnega vnosa ukazov neposredno

preko tipkovnice ali preko posebne datoteke, napisane v SML-jeziku (pri

PC-verziji) ali AML-jeziku (pri veËjih instalacijah). SML in AML sta makro


1 5 2

jezika, ki ju ArcInfo razume. Zaradi takega naËina vnosa ukazov lahko napravimo

svoje aplikacije v GIS-u, oziroma omogoËimo povezavo podatkov v GIS-u preko

posebnih vmesnikov s posameznimi aplikativnimi strokovnimi programi.

Programski paket PC ArcInfo je sestavljen iz naslednjih programskih modulov:

‡ ArcInfo Starter kit, ki vsebuje operacije za izdelavo atributivne in topoloπke

baze podatkov, izdelavo operacij prekrivanja, generiranja vplivnih okolij,

transformacij med razliËnimi kartografskimi projekcijami ter konverzijo

podatkov;

‡ ArcEdit je modul, ki omogoËa vnos in popravljanje grafiËne baze podatkov;

‡ ArcPlot je modul za prikazovanje vneπenih podatkov ter izdelavo kart in

zemljevidov;

‡ ArcGrid omogoËa izraËun prehodnosti na odprtem terenu;

‡ Network omogoËa modeliranje in analiziranje omreæij;

‡ Data conversion, kot ime samo pove, za pretvorbo razliËnih vrst grafiËnih

formatov v obliko, ki jo ArcInfo razume;

‡ TIN (Triangulated Irregular Network) za tridimenzionalno modeliranje

in analiziranje terena ter

‡ COGO, ki vsebuje zbirko programskih orodij za pripravo in obdelavo

geodetskih podatkov (Æagavec, D., 2001).

Aplikacija deluje tako, da poiπËe po Ëasu najugodnejπo pot do cilja. Iskanje poti

poteka z uporabo heuristiËne procedure, metode problema trgovskega potnika

(ang. Travelling Salesman Problem ‡ TSP). Gre za problem potnika, ki bi rad

v najkrajπem Ëasu obiskal N mest. Lahko sicer izbira med (N-1)! moænimi

obhodi, æeli pa si, da bi potoval Ëim hitreje in s Ëim manj napora. Pri obhodu

mest pa mora raËunati πe na spremembo lokacij, ki jih mora obiskati, na

Ëasovne ovire (npr. okvare avtomobila) in fiziËne ovire (npr. poplave). Torej gre

hkrati za optimizacijo in prilagodljivost (http:// maja. uni-b.si/ internet/ slo/

mehatron/ probtrg. htm).

Kot osnovno bazo podatkov za aplikacijo POTI lahko uporabimo digitalni

model reliefa ali vektorske podatke o cestah. Baza podatkov je razdeljena na

podatkovne plasti, v katerih se nahajajo objekti istega tipa. Podatkovne plasti

(flLAYERJI«) se delijo na: vektorske, rasterske in gridne. Karakteristike

posameznih tipov pa so:

‡ Vektorske (atributne) podatkovne plasti, so baze podatkov, ki so v glavnem

prostorsko orientirani (geokodirani). Podatki vsebujejo poljubno πtevilo

atributov poljubnih tipov, odvisno od potrebe uporabnika, in sicer:

numeriËne, alfanumeriËne in objektne, ki pa se dalje delijo na veË podtipov.

Simon KavËiË

1 5 3

Atributi imajo lahko prirejene tudi doloËene pomene in pogoje, numeriËni

pa tudi pripadajoËe πifrante ali formule. Geokodirani objekti morajo

vsebovati atribute, ki definirajo njihovo prostorsko pozicijo. To je lahko ena

koordinata za toËkovno oziroma dve za linijsko opredeljene objekte.

‡ Rastrske podatkovne plasti ne vsebujejo atributov, ampak sluæijo samo

grafiËni predstavitvi podatkov (kart). PraktiËno so to mreæe skeniranih kart

enakega tipa, ki sluæijo uporabniku kot grafiËna podloga izbranega

podroËja. Za tako podatkovno plast je treba definirati izhodiπËe

in dimenzije mreæe kart, nato pa se æelene karte skenira, kalibrira in vstavi

na pravilne pozicije v prostor.

‡ Mreæne (grid) podatkovne plasti vsebujejo objekte z numeriËnimi atributi za

fiksno (mreæno) doloËene lokacije. PraktiËno so to numeriËni podatki,

doloËeni za vsako vozliπËe poljubno definirane mreæe in se lahko grafiËno

predstavijo kot kvadratki doloËene barve (vezane na njihov numeriËni

atribut). Za tako podatkovno plast je treba definirati izhodiπËe in dimenzije

mreæe kart ter numeriËne atribute, ki naj jih vsebuje. Nato je treba æelene

podatke vnesti, vendar skoraj nikoli roËno, temveË s konverzijo vektorsko ali

rastrsko podanih podatkov.

Digitalni model reliefa je uporaben za prikazovanje terena z uporabo plastnic,

viπinskih rezin, hipsometriËnih prikazov (razliËno obarvane viπine), senËenja

reliefa, orientacije (v katero smer je obrnjen del terena), aksonometriËnih

prikazov. OmogoËa nam razliËne analize prostora: prehodnost, optiËno

vidljivost, analizo pokritosti z radiosignali, radarske analize, vpliv reliefa na

taktiËne situacije, simulacije. V praksi to pomeni, da je mogoËe dobiti profil,

po katerem se bo gibala enota, flpogledati« s strateπko pomembne toËke,

v realnem Ëasu leteti nad digitalnim ozemljem Slovenije. Vse to na modelu,

ki je natanËnejπi od obiËajnih vojaπkih zemljevidov, seveda pa mu hkrati

manjkajo marsikateri podatki, ki jih ponuja geografska karta. Digitalni model

reliefa in ortofoto posnetki namreË predstavljajo le temeljno vsebinsko plast

za geografske informacijske sisteme, so osnova, na katero po potrebi

dodajamo (Rozman, J., 2000).

Vektorsko shranjevanje podatkov sloni na domnevi, da je mogoËe vse pojave

v prostoru definirati z doloËenim zaporedjem koordinatnih parov. Seveda

moramo pri doloËitvi pojavov v prostoru in zapisu njihovih koordinat poiskati

vsaj πe njihova imena oziroma tako imenovane atribute, oziroma, povedati

moramo, kaj neko zaporedje koordinat predstavlja. Linijske pojave v prostoru


1 5 4

opiπemo z zaËetnim koordinatnim parom (x, y), ki mu sledi vrsta novih

koordinatnih parov. Linijski podatki ne pomenijo nujno ravne Ërte, zato

moramo krivuljo drobiti v drobne intervale.

Simon KavËiË

1 5 5

Slika 15: Digitalni model reliefa

Vir: www.esri.com.

Slika 16: Shranjevanje kartografskih podatkov v raËunalnik:

a) vektorski naËin,

b) rastrski naËin.

Vir: Kvamme, K., et al., Geografski informacijskisistemi, str. 50.

Usmerjeni graf je vektorski naËin zapisa, ki reπi veËino teæav celotne

poligonske strukture. Segmenti so doloËeni kot linijski deli, vozliπËa pa so

konËne toËke segmentov ali preseËiπËa veË segmentov v isti toËki.

Poligonsko obmoËje definiramo kot skupino segmentov, ki ga v celoti

oklepajo. Linijske objekte definiramo z mnoæico segmentov, ki pa ne

oklepajo obmoËja (zaËetek prvega in konec zadnjega segmenta nista

sklenjena). ToËkovne podatke pa sestavljajo samo vozliπËa. Ena od velikih

prednosti usmerjenega grafa je, da je poloæaj objektov v prostoru

digitaliziran in shranjen samo enkrat. Podatkovna struktura usmerjenega

grafa pomeni bistven napredek v primerjavi s celotno poligonsko strukturo,

treba pa je poudariti, da je lahko pri definiranju kompleksnejπih pojavov

v prostoru dokaj zahtevna. KoliËina podatkov in njihova kompleksnost se pri

tem zelo poveËata. Æe preproste analize kompleksnih podatkov so zato pri

tej strukturi dokaj dolgotrajne in raËunalniπko zahtevne.

Rastrski GIS je dokaj lahko razumeti. Zamisliti si moramo le mreæo, navadno

sestavljeno iz kvadratkov, ki jo poloæimo Ëez obravnavano obmoËje. Vsak

element v kvadratku mreæe predstavlja segment realnega sveta, ki ga potem

v raËunalniku registriramo. Pri rastrskih sistemih se poloæaj objektov ne

shranjuje tako natanËno kakor pri vektorskih. Prostorski poloæaj objekta je

definiran zgolj s poloæajem vrstice in stolpca v dani mreæi. Poloæaj nekega

elementa realnega sveta torej ni podan s prostorskimi koordinatami, temveË le

s πtevilko vrstice in stolpca v rastrski mreæi. S tem, ko podamo ustrezen poloæaj

vrstice in stolpca ter velikost posameznega kvadratka oziroma celice mreæe,

lahko celice poveæemo s poloæajem v prostoru. NatanËnost doloËanja poloæaja

je moËno odvisna od velikosti celice. »e je ta na primer velika sto krat sto

metrov, poloæaja ne moremo doloËiti natanËno. V vsako celico mreæe rastrskega

GIS se zapiπe njen atribut. Predpostavimo, da æelimo v rastrskem sloju shraniti

podatke o krajih v prostoru, kjer so opaæene doloËene æivalske vrste. Vse

obmoËje dela se razdeli na mreæo kvadratov, v vsak kvadrat pa se zapiπe, ali so

na obmoËju tega kvadrata opaæene doloËene æivali ali ne. Zapiπeta se podatek

in nepodatek. Tak zapis zahteva veliko pomnilnega prostora.

V primerjavi z vektorskim GIS ima rastrski nekaj pomanjkljivosti, saj je zaradi

svoje zapolnjene rastrske strukture sposoben le enega tematskega prikaza

naenkrat. Kadar je potreben hkraten prikaz veË rastrskih slojev za isto obmoËje,

moramo ponavadi odpreti na zaslonu veË oken. Druga moænost je izdelava

logiËne kombinacije dveh slojev in prikaz rezultata tega procesa. VeËina


1 5 6

rastrskih GIS pa pri prikazovanju dovoljuje prekrivanje enega rastrskega sloja

z enim ali veË vektorskih. Zapisa podatkov v vektorskem in rastrskem naËinu

se v marsiËem razlikujeta. Prvi temelji na zapisu podatkov za vse obmoËje,

drugi pa zgolj na zapisu krajev posameznih dogodkov. »e si za zgled ogledamo

cestno omreæje, bi v vektorskem naËinu dobili zapisane poloæaje cest in druge

atribute, v rastrskem naËinu pa bi v nekaterih celicah pisalo, da so tam reke,

v drugih pa da tam rek ni (Kvamme, K., et al., 1997, str 50‡63).

Æe leta 1995 je imel MO RS na voljo digitalni model reliefa (DMR), ki pa

s svojo resolucijo 100 metrov ni zadoπËal potrebam. Dodatna pomanjkljivost je

bila, da je pokrival izkljuËno obmoËje znotraj slovenskih meja. Zato je stekel

projekt, katerega namen je bila izdelava DMR z resolucijo 20 metrov in ortofoto

posnetkov (popravljenih zraËnih posnetkov) z resolucijo 10 metrov. Model bi

moral segati 80 kilometrov Ëez skrajne toËke Republike Slovenije. Zemljevidi

zaradi nepopolnosti in zastarelosti niso bili primeren vir podatkov za digitalni

model. Neposredno terensko merjenje oziroma radarska ali laserska izdelava

profilov bi bila Ëasovno prezahtevna in v tujini nemogoËa. Potrebni so bili tudi

kar najnovejπi ortofoto posnetki, ki bi pokrivali ozemlje na drugi strani meje.

Novembra 1995 je bilo za izvedbo projekta izbrano francosko podjetje SPOT

Image, ki træi podatke z nacionalnih satelitov SPOT. Projekt je bil konËan 1999.

Slovenska vojska ima od takrat na voljo tridimenzionalni model in ortofoto

poslikavo celotne dræave ter njene bliænje okolice, saj Slovenija predstavlja le

16 odstotkov obravnavane povrπine (Rozman, J., Slak, M., 1999, str.73‡83).

IzraËun poti na odprtem terenuModul GRID nam omogoËa izraËun poti na odprtem terenu. Tako imamo

moænost uporabljati modul Network za voænjo po cestah, v primeru fiziËnih

ovir, npr. podrtega mostu ali poplave, pa poiskati pot do naslednje proste ceste

kar preko odprtega terena.

Digitalni model reliefa rastrsko prikazuje relief terena, razdeljen z mreæo na

manjπe dele, imenovane piksel. Piksel je najmanjπi moæni slikovni element

podobe, ki se πe lahko samostojno obdeluje in prikazuje. Vsak piksel ima

doloËene svoje atribute. Pomembni atributi za vsako podroËje so naklon

zemljiπËa, poraπËenost tal, nosilnost tal, prisotnost vode in ceste. Tako kot

doloËimo atribute terenu ali cestam, jih je treba doloËiti za vozila. Za voænjo po

terenu sta najpomembnejπa skupna teæa, naklon terena, ki ga vozilo zmore,

in najveËji boËni naklon, da se vozilo ne prevrne.

Simon KavËiË

1 5 7

Da je neko podroËje prehodno za vozila, mora zadostovati doloËenim

kriterijem, na primer:

1. V (voda) = 0

2. G (gozd) = 0

3. N (naklon) < 15 %

4. Nt (nosilnost tal) 1t

V = 0 in G = 0 in N < 15 % in Nt > 1t

ZemljiπËe, katerega atribute lahko napiπemo na zgornji naËin, je torej prehodno

za obiËajna vozila. »e pa se kateri od atributov razlikuje od vrednosti,

prikazanih na primeru, to pomeni neprehodnost.

Optimiziranje poti »e uporabljamo v modulu GRID digitalni model reliefa rastrsko, pa je za

modul NETWORK potrebno, zaradi natanËnosti, imeti vektorske podatke

o cestah in v tem primeru se uporablja prekrivanje rastrskega sloja prostorskih

podatkov z vektorskimi sloji.

NatanËnost vektorskega naËina prikazovanja prostorskih podatkov pride do

veljave takrat, ko je to predpogoj za njegovo uporabnost. Tako je na primer

treba pri katastrskih podatkih imeti Ëim natanËnejπe podatke o mejah


1 5 8

Slika 17: IzraËun prehodnosti na odprtem

terenu v GRID-modulu

Vir: MO RS.

in poloæajih zemljiπkih parcel. Podobne so tudi zahteve katastra komunalnih

vodov, v katerem so zapisani podatki o plinski, elektriËni, vodovodni,

kanalizacijski in poπtni napeljavi ter cestah. Ob prekinitvi doloËene

komunikacijske napeljave je treba zelo natanËno doloËiti, kje je na primer treba

kopati, da pridemo do napeljave, in na katere druge napeljave moramo biti

pozorni. Medtem ko rastrski naËin omogoËa le grobo iskanje, saj so velike

omejitve glede velikosti celic, pa vektorski naËin dovoljuje zelo natanËno

iskanje (Kvamme, K., et al., 1997, str.62 ).

Programsko orodje ArcInfo vsebuje v programskem modulu NETWORK

nekatere funkcije, ki jih lahko neposredno uporabimo pri izdelavi prometnih

analiz. Te so:

‡ DoloËanje optimalnih poti je ena najbolj kompleksnih operacij pri vodenju

in usmerjanju prometa. Z uporabo primerne funkcije ArcInfo jo lahko

doloËimo v odvisnosti od:

‡ podane lokacije zaËetka in konca potovanja ter vmesnih ovir,

‡ trenutnega stanja v prometnem sistemu in

‡ kriterijev, po katerih doloËamo optimalnost poti. Ti temeljijo na dolæini

cestnih odsekov, na uporih voænje, na potovalnih Ëasih ali na drugih

ekonomskih ali prometnih kriterijih, ki jih uporabnik definira v

odvisnosti od danega primera.

Simon KavËiË

1 5 9

Slika 18: Osnovno cestno

omreæje, ki tvori skeletmodela

za optimizacijo poti Vir: MO RS.

‡ DoloËanje alokacije objektov javnih sluæb (gasilci, policijske postaje,

reπevalne sluæbe in podobno). To funkcijo lahko uspeπno uporabljamo pri

doloËanju alokacije objektov javnih sluæb (πole, intervencijske postaje,

zdravstvene ambulante) ter povrπin in objektov, namenjenih javni rabi. Zelo

primerno jo je uporabljati pri doloËevanju prihodnje rabe prostora v

odvisnosti od potreb po prometnem prostoru (na primer parkirni prostori)

posameznih vrst dejavnosti, za katere iπËemo prostor na urbanih povrπinah.

‡ DoloËanje vplivnih podroËij. Vplivna podroËja posameznih postajaliπË

mestnega javnega potniπkega prometa v mestu so podana z izohronami

5-minutne peπ hoje do najbliæjega postajaliπËa. S pomoËjo doloËanja vplivnih

podroËij je razvidno, kako je celotno obmoËje mesta pokrito s postajaliπËi

javnega potniπkega prometa, kar pa ni edini pokazatelj kvalitete linij

javnega potniπkega prometa. Od kvalitete javnega potniπkega prometa je

odvisna tudi izbira prometnega sredstva v mestu.

‡ Druge moænosti, ki omogoËajo aæurno, skoraj hipno posredovanje pri

spremembah v cestnem omreæju.

Shema prometne mreæe je osnova za izdelavo vhodne datoteke. Priprava in

izdelava sheme sta odvisni od kvalitete podatkov o obremenitvah in

prepustnosti (Æagavec, D., 2001).

Za iskanje poti so potrebne πtiri komponente. Te komponente so: mreæne

povezave, mreæna vozliπËa, zavijanja in postanki. Vsak od elementov vsebuje πe

atribute, potrebne za iskanje poti. Mreæni ukazi so vkljuËeni v ArcPlot in tako

sodelujejo v procesu modeliranja.

Mreæne povezave so polilinije, primerne za potencialne dele poti. V tem

postopku se uporablja atribute polilinij, ki so v mreænem modelu namenjeni

tudi doloËanju vrednosti impedance. Impedanca nas tudi opozori na morebitne

teæave pri potovanju preko katerekoli polilinije. Pot se doloËa s pomoËjo

najmanjπe moæne impedance od ene do druge toËke poti in tako kumulativna

impedanca predstavlja najkrajπo moæno razdaljo. Ostali atributi, ki doloËajo

impedanco, se lahko uporabijo kot druga moænost za razdaljo. Eden od naËinov

izraËuna Ëasa potovanja za vsako polilinijo je deljenje razdalje z atributom

omejitve hitrosti.

Mreæna vozliπËa so preprosto vozliπËa, ki doloËajo konËne toËke mreænih

povezav. Predstavljajo kriæiπËa, ki povezujejo tako povezave kot tudi konËne

toËke povezav. »e æelimo v te toËke vkljuËiti impedanco, mora biti ta prikazana

v tabeli obraËanja, ki prikazuje vsa mogoËa zavijanja z ene na drugo polilinijo.


1 6 0

Zadnji element pri doloËanju poti je postanek. Postanki predstavljajo lokacije,

ki jih je treba obiskati vzdolæ zaæelene poti. VozliπËa zdruæujejo vse podatke o

postankih, ki se nanaπajo na lokacijo vozliπËa. Atribut povezave dovoljuje

uporabniku loËitev postankov na veË kot eno povezavo. Potreben je atribut

zaporedja natovarjanja ali raztovarjanja za doloËitev zaËetka in konca postanka,

za vsako povezavo ali vozliπËe. Z doloËitvijo postankov po vnaprej doloËenem

Simon KavËiË

1 6 1

Slika 19: Meni za definiranje in editiranje postankov

Vir: MO RS.

Slika 21: Postanki

Vir: MORS.

Slika 20: Vnos in editiranje

postankov Vir: MO RS.


1 6 2

Slika 22: Osnovni meni

aplikacije Poti Vir: MO RS.

Slika 23: Izpis poti

Vir: MO RS.

vrstnem redu doloËimo smer poti. Atribut impedance lahko vkljuËimo tudi

v postanke kot tako imenovani atribut izmenjave. Izmenjava se navezuje na

koliËino naloæenega in razloæenega blaga pri doloËenem postanku, na primer

πtevilo potnikov, ki so vstopili in izstopili (Plumb, G.).

Simon KavËiË

1 6 3

Slika 24: Izrisana pot,

Ëe so postanki fiksniVir: MO RS.

Slika 25: Izris poti, Ëe sopostanki prosti

Vir: MO RS.

Postanek je na cesti s πtevilko ceste_id, impendanca pomeni Ëas, ki ga

porabimo za nakladanje ali razkladanje, transfer ‡1 pomeni nakladanje,

transfer 1 pa razkladanje.

Iskanje poti v modulu Network se izvede s pomoËjo ukaza POT. Ukaz

FIKSIRAN uporabimo, Ëe iskanje poti sledi vnaprej doloËenemu zaporedju

postankov pri iskanju najmanjπe impedance med vsakim uspeπnim postankom.

Ukaz PROST pa prerazporedi zaporedje postankov v æelji najti najniæjo skupno

impedanco, tako da sta fiksna le zaËetni in konËni postanek.

Rezultat, ki ga dobimo, je flizpis poti«. Ta nam preprosto pokaæe seznam πtevil,

ki predstavljajo cestni odsek. Tabela preseka vsebuje po vrstnem redu

razporejene polilinije, ki predstavljajo doloËen cestni odsek. Tudi datoteka

postankov je obnovljena z dodatnimi atributi, ki predstavljajo kumulativno

impedanco, kumulativni prenos in v primeru uporabe ukaza PROST

popravljeno zaporedje nakladanj.

Sposobnost iskanja poti v modulu Network je zelo velika, po drugi strani pa je

uporaba lahko omejena ali zavajajoËa, Ëe podatkovni elementi, navedeni zgoraj,

niso primerno prikazani ali vzdræevani (obnavljani).

Osnovni razlog za izdelavo tabel zavijanj v aplikacijah za iskanje poti je

vkljuËitev impendanc v mreæna vozliπËa. Tvorba in vzdræevanje vrednosti

impendance je zelo teæka naloga. Imamo na primer 16 zapisov, povezanih

s πtirismernim kriæiπËem, vsaka mreæna povezava, ki je prikljuËena na kriæiπËe

(vozliπËe, ki predstavlja kriæiπËe), ima moænost zavijanja levo, desno, voænje

naravnost in polkroænega zavijanja. Impedanca se spreminja z menjavo

karakteristik kriæiπËa. Potreben je znaten napor, da se pravilno dodeli vrednosti

impedanc velikemu πtevilu zapisov v tabeli obraËanja. »e se topologija

pokrivanja polilinij kadarkoli spremeni, postanejo tabele obraËanja neuporabne

in vse delo dodajanja vrednosti impedanc je treba ponoviti.

Tabela 2 je tabela atributov in prikazuje na primeru petih dogodkov vse

razliËne tipe kriæiπË in njihove vrednosti impedanc. Atributi vsebujejo besedni

opis vsake vrste kriæiπËa, πtevilko kriæiπËa in vrednosti impedanc (v minutah) za

zavijanje levo, desno, voænjo naravnost in polkroæno zavijanje. Vrednost ‡1

pomeni, da zavijanje ni mogoËe ali dovoljeno.

Model iskanja poti mora seveda pri enosmernih cestah onemogoËati potovanja

v napaËno smer. Najlaæji naËin vkljuËevanja prikaza sta dve vrednosti

impedance za ustrezno smer potovanja. NapaËna smer ima vrednost

impedance ‡1. Pri poliliniji, ki predstavlja dvosmerno cesto, pa je vrednost

impedance enaka v obe smeri.


1 6 4

ArcInfo dovoljuje le postanke na vozliπËih. Ker so zaæeleni postanki ponavadi

vzdolæ cest, je teæava reπena tako, da so tam, kjer æelimo postanek, dodana

navidezna vozliπËa. Tem navideznim vozliπËem so ravno tako dodane vrednosti

impedance, ki namensko ne dovoljujejo zavijanj, temveË samo ustavljanje.

Podobno kot lahko vnaπamo postanke, ima program tudi moænost vnaπanja ovir.

»e æelimo, da bo izpis poti vedno optimalen, morajo biti podatki o cestah

aæurni. Ko se zaradi takega ali drugaËnega razloga zgodi, da kakπna cesta ni

prevozna, v program preprosto vnesemo oviro in program nam bo izraËunal

alternativno pot.

Vir podatkov o cestah je Dræavna direkcija za ceste. Ti podatki vsebujejo

razdalje med vozliπËi, nosilnost cest, πirino cest, naklone pa tudi mostove,

nadvoze, predore in njihove viπine. Ta podatek je zelo pomemben, kadar

vozimo tovore, ki bi lahko bili viπji od viπine nadvoza. Baza podatkov direkcije

za ceste pa ima pomembno pomanjkljivost. V njej ni cest, ki so v obËinski

pristojnosti, zato ima aplikacija vgrajeno moænost dopolnjevanja podatkov.

Podatke o cestah dopolnjujemo s pomoËjo sistema GPS. Med voænjo po cesti,

Simon KavËiË

1 6 5

Tabela 2: Tabela zavijanj v kriæiπËu: vrednosti impedance so v minutah

©tevilka kriæiπËa levo desno naravnost polkroæno opis

1. 0,2 0,2 0,13 ‡1 kriæiπËe enakovrednih cest

2. 0,3 0,2 0,26 ‡1 kriæiπËe s prednostno cesto

3. 0,1 0,05 0 ‡1 prednost

4. ‡1 ‡1 ‡1 0,15 slepa ulica

5. ‡1 ‡1 0 ‡1 navidezno vozliπËe

Vir: Plumb, G., Preparing Networks for Routing Applications.

Slika 26: Meni za dodajanje in brisanje ovir postankov

Vir: MO RS.

ki ni zabeleæena, prenesemo podatke o poteku iz GPS v bazo in jo tako

osveæimo. Cesti nato doloËimo πe atribute in vnos je konËan.

Ta moænost je ena od velikih prednosti programa. Glede na to, da je vsako leto

zgrajenih na desetine kilometrov novih cest, bi bilo brez te moænosti treba

vsako leto na novo vzpostaviti celo bazo podatkov, tako pa nove podatke

o cestah preprosto dodamo æe obstojeËim podatkom.

SKLEP

©tevilo sistemov za optimizacijo logistiËnih poti v svetu in pri nas je v porastu.

Po zaËetnih dvomih so se ob preizkusih pokazale velike moænosti njihove

uporabe.

Do sedaj najbolj znana uporaba programa za iskanje poti je bila uporaba v

kriznih razmerah. Pred leti je potres v San Franciscu povzroËil precej πkode,

reπevalci in gasilci so imeli veliko teæav, ko so poiskuπali priti z vozili do

ponesreËenih, ki so ostali ujeti v ruπevinah. Potres je onemogoËil prevoznost

πtevilnih cest. V ameriπkih mestih te namreË pogosto potekajo v nadstropjih.

Na sreËo je mesto takrat æe imelo digitalne karte ozemlja. Vozniki so, ko so

pripeljali do ovir, sporoËili svoj poloæaj, v bazo podatkov je bila vnesena

lokacija ovire in program iskanja poti je izraËunal oziroma poiskal novo pot.


1 6 6

Slika 27: Izris poti, Ëe se

upoπtevajo tudi ovire(pred Cerknico v rdeËi

barvi)Vir: MO RS.

Postopek so ponovili kolikorkrat je bilo treba, da so priπli do cilja. Ugotovili so,

da je na ta naËin pomoË priπla precej hitreje, kot Ëe bi vozniki poskuπali pot

najti sami.

PouËeni z izkuπnjami ameriπkih reπevalcev so svoj sistem optimizacije poti za

primer potresov zaËeli razvijati tudi na Japonskem, ki je ena potresno najbolj

aktivnih dræav. Skoraj vsako veËje mesto je razvilo svoj sistem prav za primere

neprehodnosti cest ob potresih.

Naslednji korak v razvoju je bil preskus uporabnosti sistemov za optimiranje

poti pri bolj vsakdanjih opravilih. Prvi poskusi so æeleli optimizirati voænje

πolskih avtobusov. Pot njihove voænje so optimizirali tako, da je program

izraËunal smer voænje z najmanjπo impedanco ter doloËil optimalna mesta

postankov, tako da nobenemu od πolarjev ni bilo treba peπaËiti od doma do

postajaliπËa veË kot pet minut.

Slovenija v tem razvoju ne zaostaja za svetom. Po moji oceni je pri nas vodilno

podjetje na tem podroËju podjetje Monolit, ki æe uspeπno træi veË svojih

sistemov. Naj omenim le dva: sistem optimizacije poti za pobiranje odpadkov

in sistem optimizacije poti za razvoz kurilnega olja. Prikaz delovanja njihovih

sistemov si je bilo zelo zanimivo ogledati na letoπnjem INFOS-u. Monolit træi

svoje sisteme s prodajanjem storitev. Tako uporabnikom ni treba investirati

v drago programsko in strojno opremo, ki je potrebna za delovanje sistema. Vse

podatke lahko dobijo iz operativnega centra ponudnika storitve.

Tudi na Ministrstvu za obrambo potrebujemo podoben sistem. Ob analizi æe

obstojeËih sistemov se je pokazalo, da nobeden ne ustreza zahtevam.

Projektirani so bili za drugaËne potrebe, za predelavo pa bi bilo treba vloæiti

ravno toliko truda in sredstev kot za postavitev novega. VeËinoma pokrivajo le

glavne ceste ter mestne ulice in v njihovih bazah ni podatkov o drugih cestah.

»e hoËemo, da bo sistem popolnoma funkcionalen in uporaben za Slovensko

vojsko in Upravo za zaπËito in reπevanje, mora imeti v svoji bazi podatkov vse

geografske podatke in vsako πe najmanjπo cesto na ozemlju Republike

Slovenije. Ta baza je veliko veËja kot pri komercialnih programih, ki vsebujejo

le najnujnejπe podatke.

Na podlagi teh ugotovitev je priπlo do odloËitve, da Ministrstvo za obrambo

potrebuje popolnoma svoj sistem optimiranja logistiËnih poti, ki mora biti

prirejen vsem potrebam Slovenske vojske in Uprave za zaπËito in reπevanje

v miru kot tudi v vojnih in vseh ostalih kriznih situacijah ali naravnih nesreËah.

Pripraviti tak sistem za delovanje pomeni ogromno dela. Treba je zbrati

Simon KavËiË

1 6 7

in preveriti vse potrebne atribute, jih zapisati v bazo podatkov in tudi redno

obnavljati. Veliko podatkov je treba izmeriti in izraËunati. Ker æivimo na æe kar

gosto poseljenem obmoËju, je zelo pomemben podatek ali atribut za trajanje

potovanja Ëas, ki ga potrebujemo za zavijanje in voænjo skozi kriæiπËa.

Pred leti je bila teæava in pomanjkljivost GIS-aplikacij shranjevanje velikih

koliËin geografskih podatkov. PovpreËna velikost trdih diskov je bila takrat

10 ali 20 Mb. Danes to ni veË aktualno. Velikost danaπnjih trdih diskov æe

presega 160 Gb, kar pomeni, da so geografski podatki lahko veliko bolj

podrobni, s tem pa se πe bolj poveËata uporabnost in koristnost geografskih

informacijskih sistemov.

Ko je sistem popolnoma pripravljen in operativen, hitro povrne ves vloæen trud

in denar. Ne da bi se katerokoli vozilo sploh premaknilo, dobimo z nekaj kliki

vse za odloËitev potrebne podatke. Program nam ponudi veË moænih razliËic

poti, za vsako toËno razdaljo, porabljen Ëas, glede na Ëas odhoda izraËunan Ëas

prihoda na cilj, porabo goriva ipd. Izmed vseh ponujenih moænosti lahko

izberemo in nato uporabimo tisto, ki nam najbolj ustreza glede na naπe zahteve

ali priËakovanja. Naπa odloËitev ni veË odvisna od sreËe in nakljuËij, temveË je

plod velike koliËine podatkov, ki nam odloËitev olajπajo.

Razvoj informacijske tehnologije je zelo hiter in samo od nas je odvisno, kako

bomo izkoristili vse moænosti, ki nam jih ponuja.

LITERATURA1. Drobne, S.: ©tudijsko gradivo, Fakulteta za gradbeniπtvo in geodezijo, Ljubljana, www.fgg.uni-

lj.si/~/sdrobne/.2. Hudej, F.: OdloËitveni modeli, Visoka πola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto 2000.3. Jennings, D., Waattam, S.: Decision Making, An Integrated Approach, Financial Times, Pitman

Publishing, London 1998.4. Kvamme, K., et al.: Geografski informacijski sistemi, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,

Ljubljana 1997.5. Nielsen, O., et al.: GIS-based method for establishing the data foundation for traffic model,

Tehnical University of Denmark, Lyngby 1997.6. Plumb, G.: Preparing Networks for Routing Applications, East Tennesse State University,

www.esri.com/library/userconf/proc96/TO150/PAP125/P125.HTM.7. RajkoviË, V.: OdloËitvene metode in sistemi, ©tudijsko gradivo, Fakulteta za organizacijske vede,

www.krofek.net.8. Rozman, J., Slak, M.: Mapinfo 4.0 in aplikacija Nika 1.0, Vojstvo 4, (1999), str.73‡ 83.9. Rozman, J.: Digitalni model reliefa in satelitske ortofoto karte, www.mo-rs.si/ mors/ slo/

page1.htm, 2000.10. Zeiler, M.: Modeling our World, ESRI PRESS, Redlands 1999.11. Æagavec, D.: CEPIS, 2001, http://users.volja.net/damijanz/cepis.htm.


1 6 8

VIRI1. www.bf.uni-lj.si/cpvo/tshxis02.htm.2. www.bfro.uni-lj.si/zoo/org/centre/slov/govedo/objave/olap/main.htm.3. www.esri.com.4. www.fgg.uni-lj.si/~/sdrobne/.5. www.gov.si:80/gu/.6. www.gisdata.si.7. www.monolit.si.8. www.sledenje.com.9. ESRI ArcNews.

Simon KavËiË

1 6 9

Urπa Brodnik in Marjana Trontelj

1 7 1

PROBLEMATIKA OSREDNJEGAVADI©»A SLOVENSKE VOJSKE

POSTOJNA

P O V Z E T E K

Negativni vplivi vojaπkih dejavnosti na okolje so izhodiπËe zazmanjπevanje vplivov naËrtovanih dejavnosti, pri Ëemer veljaopozoriti tudi na pozitivne vplive. Osrednji poligon Slovenskevojske Postojna (OSPO) je namenjen vsem enotam in poveljstvomSV, saj gre za najveËje vadiπËe, ki edino omogoËa izvajanje bojnihstreljanj s tankovskim in artilerijskim oroæjem, streljanja nazemeljske cilje s protiletalskimi topovi in izvajanje taktiËnegabojnega streljanja Ëete in bataljona.OSPO leæi na vplivnem obmoËju regijskega parka Sneænikv ustanavljanju, kar postavlja MO RS in predvsem SV v novovlogo. VadiπËa, kot je OSPO, v Sloveniji ni mogoËe nadomestitiz drugim enako primernim obmoËjem, zato se ustanovitev regijskegaparka Sneænik ponuja kot most k hitrejπemu uveljavljanjuokoljevarstvene prakse v SV na eni strani, na drugi pa SVz doseganjem zastavljenih ciljev lahko prispeva k uresniËevanjumednarodnih smernic in nalog na okoljevarstvenem innaravovarstvenem podroËju.


osrednji poligon Slovenske vojske, ogroæenost okolja, okoljskasprejemljivost, ukrepi varovanja okolja, regijski park

A B S T R A C T

The negative effects of militar y activities on the environment are thepoints of departure for reducing the impact of planned activity, inwhich attention should also be drawn to positive effects. The SAFcentral training area in Postojna (OSPO) is intended to ser ve allunits and commands of the SAF because it is the largest trainingarea that uniquely makes it possible to carr y out combat practicefiring with tank and artiller y weaponr y, firing at land targets withanti-aircraft guns and carr ying out tactical combat practice firingat the company and battalion levels.The OSPO is located within the sphere of influence of the SneænikRegional Park currently being established, which presents a new rolefor the MoD of the RS and especially the SAF. In Slovenia it is notpossible to relocate a training area like the OSPO to an equallysuitable region. The establishment of the Sneænik Regional Parkthus offers, on the one hand, a means of more quickly putting intoforce SAF environmental protection practices and, on the otherhand, an opportunity for the SAF to contribute to realisinginternational guidelines and tasks in environmental protection andnature protection by attaining the goals that have been set.

K E Y W O R D S

SAF central training area, threats to the environment, environmentalacceptability, environmental protection measures, regional park

UVOD

Raba prostora za obrambo oziroma vojaπko usposabljanje je kontroverzna zaradi

omejitev drugih naËinov rabe prostora, omejevanja dostopa in lokalnih

okoljskih vplivov trajnejπe vojaπke rabe, kot so hrup, promet teækih tovornih

vozil, krajinsko razvrednotenje, pa tudi neposredni uËinki eksplozij v krajini

in habitatih.

PROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADI©»A SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA

1 7 2


1 7 3

Vrednotenje stanja obrambnega sistema z vidika vplivov na okolje izhaja na eni

strani iz okoljevarstvenih ciljev in na drugi iz znaËilnosti posameznih dejavnosti

v okviru obrambnega sistema, glede na njihove vplive na okolje.

Negativni vplivi vojaπkega deovanja na okolje so izhodiπËe za zmanjπanje

vplivov naËrtovanih objektov in dejavnosti, pri Ëemer velja opozoriti tudi na

pozitivne vplive. Posebnost obrambnega sistema je, da zaradi posebnih zahtev

tega sektorja, predvsem pa zaradi omejevanja drugih rab prostora, obiskanosti

in prehodnosti posameznih obmoËij, pogojujejo razvoj nekaterih pozitivnih

sprememb v okolju, kot je visoka stopnja ohranjenosti okolja oziroma visoka

biotska raznovrstnost (KoËevsko, Mlake v Vipavski dolini).

Na obmoËju Osrednjega poligona Slovenske vojske Postojna (v nadaljevanju

OSPO) je potekala vojaπka dejavnost æe v Ëasu Marije Terezije, prisotna je bila

v Ëasu Italije ter nekdanje Jugoslavije, ko je bila tudi najbolj obseæna. Posledica

dejavnosti v preteklosti je sedanje stanje okolja, ki je do neke mere

degradirano, kar je razvidno iz presoj posameznih okoljskih sestavin. Od leta

1991, ko je lastniπtvo poligona prevzela Slovenska vojska, se je obseg vojaπkih

dejavnosti znatno zmanjπal, okolje pa se je v veliki meri popravilo.

GEOGRAFSKI ORIS

OSPO leæi ob vznoæju jugozahodnih poboËij Javornikov, v submediteranskem

fitogeografskem obmoËju, ki v najbolj vzhodnih predelih vadiπËa prehaja v

dinarsko fitogeografsko obmoËje. Posledica mejne lege je velika vrstna pestrost

æivega sveta, ki jo omogoËa tudi intenzivno prepletanje razliËnih ekosistemov

(HabiË, ©., 1998).

Slika 1:

Osrednji poligon SVPostojna

Vir: Pregledna kartaSlovenije 1 : 250 000,

Geodetski zavodSlovenije.

Obsega samo kraπki relief, razËlenjene uravnave in poboËja visokega krasa

Javornikov. Povrπje je najniæje v juænem delu, v viπinah od 530‡600 m, z najniæjo

toËko v Jerodovcah (538 m), in se vzpenja proti severu in vzhodu. Najviπje je

v poboËjih Sv. Trojice (nad 800 m), Kamene gore (1038 m) in Babe (1038 m).

Pojavljata se dva reliefna tipa: prvi, visoki vrhovi Javornikov in njihova poboËja

ter drugi, niæji, bolj uravnan planotast svet obrobja Javornikov oziroma obrobja

kraπkega dela Pivπke kotline.

MoËno zakraselo povrπje priËa o apnenËasti geoloπki podlagi, na kateri so se

razvile predvsem razliËne oblike plitvih rendzin, precej skeletnih prsti.

Skalovitost povrπja se spreminja na majhnih razdaljah v odvisnosti od pretrtosti

matiËne podlage, oblikovanosti povrπja in globine prsti.

Najpogostejπe reliefne oblike so vrtaËe, ki so razporejene v nizih med

kopastimi vrhovi ali pa nepravilno po uravnanem povrπju. Dosegajo gostoto

okoli 50 na km2.

Gre za tipiËen kraπki vodonosni sistem s hitrim pretakanjem podzemne vode

po kanalih in razpokah. Povrπinsko tekoËih voda ni in padavinska voda hitro

odteËe v podzemlje. Za taka obmoËja je znaËilna majhna samoËistilna

sposobnost, posledica pa je veËja nevarnost πirjenja onesnaæenja (ZRC SAZU

Inπtitut za raziskovanje krasa, Postojna 1997).

Sledilni poskus pretoka podzemnih voda z obmoËja PoËka, opravljen leta 1997,

je dokazal najboljπo povezavo obmoËja OSPO z MalenπËico, dobro povezavo pa

s podzemno Pivko v Planinski jami in Vipavo. Dejstvo, da sta izvira MalenπËice

in Vipave zajeta za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, narekuje veliko previdnost

pri naËrtovanju aktivnosti na obmoËju OSPO ( Kogovπek, 1999).

ObmoËje OSPO je 60 odstotkov poraslo z gozdom. VeËji del kompleksa se

intenzivno zaraπËa. Celotno obmoËje je bilo v preteklosti pod moËnim

Ëlovekovim vplivom. Zaradi spreminjanja rabe prostora prihaja do dinamiËnih

sprememb v okolju, preteæno v dve smeri: hitro, naravno sukcesijsko zaraπËanje

na eni strani in ustvarjanje degradiranih obmoËij, ki so posledica vojaπkih

dejavnosti (Polak, 1997).

Prav vojaπka dejavnost lahko ob naËrtovani rabi in s prilagojenim naËinom

upravljanja vadiπËa prispeva k upoËasnitvi procesa zaraπËanja.

UPORABA OSPO

Poligon je namenjen usposabljanju vseh enot in poveljstev SV, saj gre za

najveËje vadiπËe, ki edino omogoËa izvajanje bojnih streljanj s tankovskim

in artilerijskim oroæjem, streljanja na zemeljske cilje s protiletalskimi topovi


1 7 4

in izvajanje taktiËnega bojnega streljanja Ëete-bataljona. Na drugih vadiπËih

v Republiki Sloveniji to ni mogoËe.

Obseg uporabe lahko ocenjujemo le od leta 1991. Za obdobje, ko je vadiπËe

uporabljala JLA, podatki niso dostopni.

Od leta 1998 se je πtevilo dni, ko je bilo vadiπËe v uporabi, zmanjπevalo od 258

do 191 leta 2001 (diagram 1). Podobno je zaznati teænjo upadanja uporabe pri

πtevilu oseb (diagram 2) in πtevilu vozil (diagram 3) na vadiπËu v posameznih

letih


1 7 5

Diagram 1:

©tevilo oseb na vadiπËu PoËek

Diagram 2:

Obremenitev vadiπËa

NajveËji deleæ dejavnosti, ki potekajo na vadiπËu, predstavljajo taborjenja

in taktiËna urjenja enot in poveljstev SV, manj pa je drugih dejavnosti.

Zmanjπevanje uporabe vadiπËa je povezano z zmanjπanjem vojne strukture SV,

uvajanjem novih materialno-tehniËnih sredstev in uvajanjem novih

oboroæitvenih sistemov, s katerimi urjenje poteka v virtualnem okolju.

Po letu 2004 se bo πtevilo pripadnikov SV zmanjπalo, kar bo prineslo relativno

manjπo zasedenost, a intenzivnejπo rabo vadiπËa.

Z manjπo intenzivnostjo uporabe vadiπËa je povezan tudi opazen proces

zaraπËanja travnatih povrπin.

VARSTVO OKOLJA

V Slovenski vojski se zavedamo pomena, ki ga ima ohranjanje okolja

in naravnih bogastev za obstoj in kvaliteto æivljenja prihodnjih generacij.

Spremljamo spremembe, ki jih na okolju povzroËa Ëloveπtvo s svojim hitrim

tehnoloπkim napredkom in nesmotrnim izkoriπËanjem ter uniËevanjem

naravnih bogastev. Svoj prispevek k varovanju okolja vidimo predvsem

v vkljuËevanju v nacionalne procese za zaπËito, ohranjanje ter obnavljanje

naravnega okolja in vseh njegovih elementov. Skratka, Slovenska vojska se

z vkljuËevanjem v civilno druæbo zaveda, da bo po svojih zmoænostih prispevala

k prepreËevanju onesnaæevanja okolja.

Z uveljavitvijo Okoljevarstvenega programa leta 1998 smo se obvezali, da bomo

spoπtovali veljavno okoljevarstveno zakonodajo in podzakonsko regulativo

Republike Slovenije. Z Okoljevarstvenim programom so bile tako doloËene


1 7 6

Diagram 3:Obremenitev vadiπËa

z vozili

teæiπËne naloge varovanja okolja v SV, ki pa dejansko obsegajo celoten spekter

okoljevarstvenih ukrepov in aktivnosti, od sanacije æe povzroËenih vplivov na

okolje, do uvajanja flzdravih okoljevarstvenih praks«.

Od leta 1991, ko je lastniπtvo poligona prevzela Slovenska vojska, se je obseg

vojaπkih dejavnosti zmanjπal, sanirana so bila odlagaliπËa nevarnih odpadkov,

obnovljeno je bilo nekaj cest, narejeni so bili poæarni preseki, odstranjujejo se

tudi stara neeksplodirana ubojna sredstva. Po opravljeni okoljevarstveni oceni

leta 2000 pa se upoπtevajo tudi predlagani okoljevarstveni ukrepi, zaradi

katerih se stanje πe izboljπuje.

Okoljevarstvene ukrepe izvajajo vse enote SV med terenskim usposabljanjem, vsi

pripadniki enot SV so z njimi seznanjeni in usposobljeni za njihovo uresniËevanje.


1 7 7

Tabela 1: Vplivi in ukrepi varovanja okolja

Okoljska sestavina Vplivi Okoljevarstveni ukrepi

zrak • streljanje, eksplozije (emisijeplinov in prahu oziroma dima)

• zaËasna prekinitev streljanja ali druge aktivnosti(Ëe pride do premoËne zadimljenosti, je mogoËapoviπana koncentracija CO v zraku)

• izbira lokacije z boljπo prevetrenostjo

tla • uporaba minskoeksplozivnihsredstev

• emisija naftnih derivatov,olj in maziv, πe posebej obmorebitnih poπkodbah vozil

• gaæenje pri uporabi teækih vozilin v primeru namoËenegazemljiπËa

• razgaljena zemljiπËa (ob gradnji objektov, reliefnempreoblikovanju, razstreljevanju) je treba v najveËji meriin takoj po koncu del ozemljiti

• ostanke bioloπkih in kemijskih sredstev je treba ustreznouniËiti ali odstraniti, tako da se prepreËi njihovorazkrajanje in kopiËenje toksiËnih snovi v tleh

• postavljanje πotorov zunaj naËrtovanih lokacij ni dovoljeno• kurjenje veËjih odprtih ognjev in poæiganje na odprtem

prostoru ni dovoljeno• nenaËrtovani inæenirski posegi v prostor niso dovoljeni• odlaganje in hramba lahko gorljivih snovi v negorljivih

posodah (zagotovitev varnega seæiga in transporta)• svinËeno strelivo je treba uporabljati na naËin, da ga

zadræijo tarËe ali zemljina, ki se obËasno preseje in iz njeizloËijo ostanki streliva

• ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki (mreæasmetnjakov, zabojnikov in odvoz)

• zagotoviti je treba ustrezno vzdræevanje voznega parka inmehanizacije (pravilno ravnanje z olji in mazivi)

• pretakanje goriva ni dovoljeno• pod vojaπka vozila, ki dalj Ëasa stojijo na neutrjenih

povrπinah, je treba podstaviti nepropustne lovilne posode,da se ob morebitni netesnosti vozil prepreËi onesnaæenjetal in vode z olji in naftnimi derivati

• predvideti je treba ukrepe za primere razlitij olj in goriv alidrugih nevarnih in πkodljivih snovi (premestitevkontaminiranih zemljin na ustrezne lokacije)

Nadaljevanje na naslednji strani


1 7 8

Tabela 1 (nadaljevanje): Vplivi in ukrepi varovanja okolja


relief • gradnja nastanitvenih objektov,zaklonilnikov ipd.

• ob vnaπanju novih oblik (nasipine, platoji, zakloni) se jetreba Ëim bolj prilagoditi konturam obstojeËeizoblikovanosti povrπja

• zasipavanje vrtaË (ali odstranjevanje prsti iz njih) alikakrπnokoli spreminjanje oblik znaËilnega reliefa nidovoljeno

• povrπine, razgaljene med gradnjo, je treba sanirati

vode • odpadne vode s povrπja (naftniderivati v primeru razlitja)

• odlagaliπËa razliËnih odpadkov(topne snovi, ki se odlagajo napovrπju)

• meteorne vode z asfaltiranih prometnih povrπin oziromaparkiriπË je treba voditi preko lovilcev olj in maπËob terusedalnikov, Ëe obstaja nevarnost odplavljanja materiala

• ostanke bioloπkih in kemijskih sredstev je treba ustreznouniËiti ali odstraniti, tako da se prepreËi njihovorazkrajanje in kopiËenje toksiËnih snovi v tleh

• ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki (mreæasmetnjakov, zabojnikov in odvoz)

• zagotoviti je treba ustrezno vzdræevanje voznega parkain mehanizacije (pravilno ravnanje z olji in mazivi)

• pretakanje goriva ni dovoljeno• pod vojaπka vozila, ki dalj Ëasa stojijo na neutrjenih

povrπinah, je treba podstaviti nepropustne lovilne posode,da se ob morebitni netesnosti vozil prepreËi onesnaæenjetal in vode z olji in naftnimi derivati

• predvideti je treba ukrepe za primere razlitij olj in gorivali drugih nevarnih in πkodljivih snovi (premestitevkontaminiranih zemljin na ustrezne lokacije)

• omejiti je treba hitrost voænje na 40 km/h(prepreËevanje nezgod)

rastlinstvo • zaraπËanje traviπË (zmanjπanjebioloπke pestrosti)

• fiziËne poπkodbe vegetacije• poæari

• spremljati stanje vegetacije• prepreËiti oz. omejiti uporabo kemiËnih sredstev (trdnih,

tekoËih ali plinastih), ki bi lahko πkodljivo vplivala na razvojvegetacije

• vojaπka vozila se smejo gibati le po posebej doloËenihpoteh oziroma obmoËjih

• glede na vplive in posledice je treba vzpostaviti dodatnepoæarnovarnostne ukrepe

æivalstvo • ogroæenost je povezana zogroæenostjo habitatov

• hrup (streljanje, voænja, urjenje)• emisije pri uporabi plinskih

sredstev, dimnih zaves ipd.• poæari

• ohraniti prehodnost vadiπËa (ustaljene migracijske potidivjadi)

• omejiti uporabo kemiËnih sredstev, locirati uporaboeksplozivnih sredstev ter prepreËevati onesnaæenjepodtalnih vodnih virov

• omogoËiti varen dostop do objektov namenjenih divjadi,kot tudi moænost opravljanja lova, kjer je to dovoljeno

• vse organske odpadke shraniti v æivalim nedostopnezabojnike in jih odstraniti s tega obmoËja

Nadaljevanje na naslednji strani

Vsaka enota je v okviru terenskega usposabljanja dolæna, poleg ostalih

aktivnosti, naËrtovati tudi aktivnosti za varovanje okolja. Pri naËrtovanju teh je

pomembno, da æe vnaprej izloËimo neæelene oziroma negativne vplive na

okolje. Primer aktivnosti je v tabeli 2.


1 7 9

Tabela 1 (nadaljevanje): Vplivi in ukrepi varovanja okolja


hrup • streljanja (piπtola, avtomatskapuπka, minometi, havbice)

• eksplozije (minskoeksplozivnasredstva, amonal)

• za posamezna streliπËa je na podlagi opravljenih meritevdoloËena dinamika streljanja iz posameznih vrst oroæja(na streliπËih je treba upoπtevati navodila upravljalcastreliπËa)

• zaradi preseæenih ravni hrupa je treba predvideti ustreznoskrajπanje Ëasa streljanja posameznih vrst oroæja, odvisnood ravni hrupa, ki ga oroæje povzroËa v ogroæenih naseljih

• Ëe bi na vadiπËu potekalo podnevi in ponoËi streljanje izveË vrst oroæja, je treba skrajπanje Ëasa streljanja izposamezne vrste oroæja prilagoditi vsaki kombinaciji oroæijposebej

sploπnavarnost

• izstrelki (usmerjeni ali odbiti)• kemijski in bioloπki vplivi

(pirotehniËni izdelki, olja in drugekemikalije)

• poæari• okvare vozil (razlitje naftnih

derivatov)• vplivi na zemljo in zrak• moæna eksplozija skladiπËa

streliva• uniËevanje nerazstreljenih

minskoeksplozivnih sredstev• mastne krpe po ËiπËenju oroæja• odpadki

• ustrezna oddaljenost vadiπË in ciljev za metanje roËnihbomb, uporabo razstreliva in izstrelkov

• poæarna varnost• prostorsko omejena (fiziËno loËena) uporaba kemijskih

in bioloπkih sredstev (strokovno uniËenje ali odstranitev)• izdelava interventnega naËrta ukrepanja v primeru

ekoloπke nesreËe• redno in dobro vzdræevanje mehanizacije (ustrezno

ravnanje z olji in mazivi, posebno ob poπkodbah vozil)• pretakanje goriv ni dovoljeno• zaËasna prekinitev aktivnosti v primeru lokalne

preobremenjenosti zraka z izgorki med streljanjem ineksplozijami

• skladiπËenje minskoeksplozivnih sredstev znotrajograjenega prostora

• zagotovitev povrπine za uniËevanje zatajenih alineuporabnih minskoeksplozivnih sredstev

• odlaganje in hramba mastnih krp in drugih lahko gorljivihodpadkov v negorljive posode (zagotovitev varnega zaæigain varen transport)

• ustrezno ravnanje z odpadki (mreæa smetnjakov,zabojnikov in organiziran odvoz)

• prepreËitev prostega gibanja na nevarnih obmoËjih v Ëasuaktivnosti

naravnain kulturnadediπËina

• poπkodbe ali uniËenje kulturnihspomenikov in dediπËine

• zaradi vplivov na podzemni svet je treba dosledno • upoπtevati vse vodovarstvene predpise • na obmoËju spomenikov so prepovedani vsi posegi, ki bi

utegnili spremeniti vsebino, obliko ali naravo spomenika

Okoljevarstveni program Slovenske vojske zahteva sodelovanje vseh njenih

pripadnikov. Vsakdo lahko in mora po svojih zmoænostih prispevati

k njegovemu uresniËevanju, zato vsakogar pripravimo tako, da lahko svoje

obveznosti po programu opravi odgovorno in uspeπno.

Za uresniËevanje programa varovanja okolja v Slovenski vojski so kot

naËrtovalci in nosilci dela v enotah odgovorni poveljniki enot in poveljstev. Po

Zakonu o varstvu okolja (UR. l. RS, πt. 32/93) je vsaka pravna oseba, ki zaradi

svoje dejavnosti neposredno povzroËa obremenjevanje okolja, dolæna doloËiti

pooblaπËenca za varstvo okolja, zato tudi SV ni izjema. Strokovni organi za

varstvo okolja so prisotni v vseh poveljstvih oziroma enotah do nivoja bataljona.

Njihove naloge so opredeljene v Okoljevarstvenem programu SV.

POT K ZMANJ©EVANJU PRITISKOV NA NARAVNO OKOLJE ‡POVEZANOST IN SODELOVANJE VSEH

Poglavitni cilji ohranjanja narave v Sloveniji bodo po Zakonu o ohranjanju

narave (Ur. l. RS, πt. 56/99, 31-1/00) predvsem: varstvo naravnih vrednot

in naravnih procesov, ponovno oæivljanje poπkodovanih ali uniËenih naravnih


1 8 0

Tabela 2: Aktivnosti za varovanje okolja

1. V fazi naËrtovanja izloËiti aktivnosti, sredstva in snovi, ki bi lahko povzroËile prekomerne poπkodbe okolja.

2. Za zemljiπËa, ki niso v lasti MO RS, pridobiti okoljevarstveno dokumentacijo, ceno in omejitve teh zemljiπË).

3. Pred vajo in po njej fotodokumentirati kljuËna zemljiπËa (teren za namestitev in izvajanje aktivnosti), ki niso v lasti MORS.

4. Izdelati pregled aktivnosti, opreme in snovi, ki jih bodo enote uporabljale in imajo lahko negativen vpliv na okolje.

5. Ocenite moæne vplive na okolje in pripravite ukrepe za njihovo zmanjπevanje, prepreËevanje in odstranjevanje.

6. PodroËja namestitve in izvajanja aktivnosti izbrati in urediti skladno s predlaganimi ukrepi oziroma omejitvami.

7. Vsi pripadniki enot morajo biti seznanjeni z ukrepi varovanja okolja med vajo in usposobljeni za njihovo uresniËevanje.

8. Stalen nadzor posledic aktivnosti enot in brezpogojno spoπtovanje naËrtovanih ukrepov in omejitev, povezanih z okoljem.

9. Sanacija zemljiπË in poti, poπkodovanih med vajo.

10. Za ukrepanje ob veËjih ekoloπkih nesreËah in poæarih obvestiti civilne organe (tel.112).

11. ObveπËanje nadrejenih o nastali πkodi.

vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti na genski, vrstni in ekosistemski

ravni, vkljuËno z ustanavljanjem zavarovanih obmoËij in ustreznih zbirk, ter

ohranjanje, razvijanje in ponovno vzpostavljanje krajinske pestrosti.

Skladno s poglavitnimi cilji ohranjanja narave v Sloveniji, ki se zagotavljajo

predvsem z ukrepi, ki imajo prostorske posledice, je tudi ustanavljanje

zavarovanih obmoËij.

Analiza zavarovanih povrπin v Evropi pokaæe, da se je πtevilo zavarovanih

obmoËij v zadnjih desetletjih poveËalo, povrπine pa so manjπe kot drugod po

svetu. Deleæ zavarovanih povrπin v evropskih dræavah variira od 3,6 odstotka

v Albaniji do 38 odstotkov v Liechtensteinu, tako da je Slovenija s svojimi

slabimi 6 odstotki v spodnjem delu lestvice.

V zasnovi zavarovanih obmoËij v Sloveniji (slika 2) je najbolj izpostavljena

kategorija regijskega parka kot najprimernejπa oblika varovanja veËjih,

sklenjenih, preteæno naravno ohranjenih obmoËij velike biotske in krajinske

pestrosti, kjer je prisotna tudi gospodarska raba in kjer so moænosti trajnostnega

razvoja in sodelovanja med sektorji najveËje

OSPO je v vplivnem obmoËju regijskega parka Sneænik v ustanavljanju (slika 2).


1 8 1

Slika 2: Geografski prikaz zavarovanih obmoËij

Od prve ideje o ustanovitvi zavarovanega obmoËja iz let 1967 do 1998 se je

predlagano obmoËje za zavarovanje razπirilo z oæjega obmoËja Planinskega

polja, Postojne in Cerkniπkega jezera in se je od prvotne pobude poveËalo za

veË kot πestkrat.

Predvideni park obsega dele 8 obËin: Blok, Cerknice, Ilirske Bistrice, Logatca,

Loπke doline, Loπkega potoka, Pivke in Postojne. Vanj naj bi bili vkljuËeni

πtevilni kraπki pojavi izjemnega pomena: najviπje ovrednoteni del kraπkega

sistema Ljubljanice, t. i. notranjski trikotnik med Pivπko kotlino, Cerkniπkim

in Planinskim poljem, gozdovi Sneænika in Javornikov, æivljenjski prostor

velikih sesalcev.

Povrπina predvidenega parka je pribliæno 1000 kvadratnih kilometrov (KNNV

in MOP, 1999).

Prednost pri usklajevanju akta o zavarovanju so si pridobile lokalne skupnosti,

kar je potekalo v letih 2000 in 2001, temu pa je sledilo usklajevanje z

ministrstvi, ki πe traja.

Zaradi dolgotrajnosti postopka sprejemanja akta o zavarovanju se je ObËina

Cerknica, ki naj bi bila v celoti vkljuËena v Regijski park Sneænik, leta

2002 odloËila, da s sprejemom Odloka o ustanovitvi Notranjskega

regijskega parka zavaruje celotno obËino (brez ureditvenih obmoËij naselij

in obmoËij, namenjenih industriji, infrastrukturi in nekaterim drugim

dejavnostim).

Dejstva, da se OSPO nahaja v osredju predlaganega parka in je opredeljen kot

vplivno obmoËje, da se v celoti nahaja na kraπkem vodonosniku, postavljajo

MO RS in predvsem SV v novo vlogo. VadiπËa, kot je OSPO, v Sloveniji ni

mogoËe nadomestiti z drugim enako primernim obmoËjem, zato se ustanovitev

Regijskega parka Sneænik ponuja kot most k hitrejπemu uveljavljanju

oklojevarstvene prakse v SV na eni strani, na drugi pa SV z doseganjem

zastavljenih ciljev lahko prispeva k uresniËevanju mednarodnih smernic

in nalog na okoljevarstvenem in naravovarstvenem podroËju1.


1 8 2

1 Konvencija o moËvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivaliπËa moËvirskih ptic (Ramsar, 1971)oz. Ramsarska konvencija; Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediπËine (Pariz, 1972); Konvencijao varstvu selitvenih prosto æiveËih vrstah æivali (Bonn, 1979) oz. Bonnska konvencija; CITES, konvencijao mednarodni trgovini z ogroæenimi prostoæiveËimi rastlinskimi in æivalskimi vrstami oziroma Washingtonskakonvencija (Washington, 1973); Konvencija o bioloπki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992); Konvencija o varstvuprosto æiveËega evropskega rastlinstva in æivalstva ter njunih naravnih æivljenjskih prostorov (Bern, 1979)oz. Bernska konvencija; Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaæenjem (Barcelona, 1976)oz. Barcelonska konvencija skupaj s Protokolom o posebej zavarovanih obmoËjih Sredozemskega morja (Æeneva,1982); Alpska konvencija (Salzburg, 1991) .

OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST

V okviru priprave Prostorskih ureditvenih pogojev za obmoËje OSPO (vir: PUP

za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile, osnutek, maj 2000) je bila izdelana

okoljevarstvena ocena vplivov vojaπke dejavnosti na okolje. Namen

okoljevarstvene ocene je bil ugotoviti naËin rabe prostora in doloËiti

okoljevarstvene ukrepe ter s tem uporabnika zavezati k naËinu rabe, ki bo

sprejemljiv z vidika varstva okolja (tabela 1, diagram 4).

Celovito gledano je nadaljevanje vojaπke dejavnosti na OSPO πe sprejemljivo.

V prid tej oceni govori dejstvo, da je okolje kljub dolgoletnemu delovanju

vojske sicer do neke mere degradirano, vendar πe v mejah sprejemljivega.

Najbolj problematiËno je obremenjevanje okolja s hrupom, kar lahko

reguliramo z natanËnim naËrtovanjem dejavnosti glede na Ëas in lokacijo na

poligonu.

Ravno tako je problematiËno obremenjevanje pronicajoËe vode oziroma

vodnega podtalja, za obmoËje je namreË znaËilna majhna samoËistilna

sposobnost. Hidrogeoloπko je vadiπËe zelo obËutljivo obmoËje kraπkega

vodonosnika, ki sluæi kot vir pitne vode.


1 8 3

Tabela 3: Ocena sprejemljivosti ‡ primer OSPO

Okoljska sestavina Ocena vpliva

Zrak 2

Tla 3

Relief 1

Vode 4

Rastlinstvo 3 Legenda:

1. vvpplliivv jjee zzaazznnaavveenn,, vveennddaarr zzaanneemmaarrlljjiivv (dejavnost je zelo sprejemljiva)2. vvpplliivv jjee zzmmeerreenn (dejavnost je sprejemljiva)3. vvpplliivv jjee hhuudd (dejavnost je πe sprejemljiva)4. vvpplliivv jjee zzeelloo hhuudd (dejavnost je manj sprejemljiva)5. vvpplliivv jjee uunniiËËuujjooËË (dejavnost je nesprejemljiva)

Æivalstvo 2

Hrup 4‡5

Naravna in kulturna dediπËina 1‡2

SKLEP

Vojaπke dejavnosti v tako ranljivem okolju so izzvale tudi πtevilne odmeve

v lokalni skupnosti. Za okoliπko prebivalstvo je moteËe dejstvo, da v Ëasu,

ko je vadiπËe aktivno, dostop do nekaterih zamljiπË ni mogoË. Precejπen

okoljski vpliv na prebivalstvo ima hrup, ki ga povzroËajo streljanja na

vadiπËu.

S pazljivejπim naËrtovanjem uporabe vadiπËa, z omejevanjem nekaterih

aktivnosti v obËutljivejπih obdobjih (noË, nedelje, prazniki) in z uËinkovitim

obveπËanjem javnosti o dogajanju na vadiπËu je mogoËe omejiti te negativne

vplive. DoloËeni ukrepi se æe izvajajo, predvsem pa bo treba poskrbeti za

uËinkovito obveπËanje javnosti.

K temu bo gotovo prispevalo poveljstvo vadiπËa na lokaciji.

Predlogi za izboljπanje stanja na kritiËnih elementih obremenjevanja okolja:

1. izboljπati naËrtovanje dejavnosti glede na Ëas in lokacijo na poligonu (hrup),

2. vse enote v celoti opremiti z lovilci olj,

3. pripadnike SV usposobiti za ravnanje v primeru razlitja nevarnih snovi,

4. poostriti nadzor nad izvajanjem okoljevarstvenih ukrepov med terenskim

urjenjem na poligonu,

5. pri upravljanju vadiπËa prepreËevati hitro zaraπËanje travnatih povrπin,

6. opravljati monitoring stanja.

Poudariti je treba, da je bila okoljevarstvena ocena pripravljena glede na

izhodiπËno stanje v okolju in sedanje poznavanje programov oziroma dejavnosti

vojske. Ker gre za razvojno dejavnost, ki se s Ëasom spreminja in ki lahko


1 8 4

Diagram 4: Ocena sprejemljivosti

za vadiπËe PoËek

s svojim delovanjem na okolje vpliva na trenutno πe neznan naËin, je treba

predvidevati tudi reπitve, ki bodo v prihodnje prispevale k okoljski

sprejemljivosti dejavnosti.

VIRI IN L ITERATURA1. HabiË, ©.: Valorizacija gozdov na obmoËju vadiπËa Bile pri Postojni, 1998.2. http://www.gov.si/uvn/slo/datoteke/narava/pp2020-povzetek.doc.3. Geografski atlas Slovenije. Dræava v prostoru in Ëasu, Ljubljana 1998.4. Interaktivni naravovarstveni atlas Slovenije, MOP-ARSO, GU RS.5. Kogovπek, Janja: Nova spoznanja o podzemnem pretakanju vode v severnem delu Javornikov

Visoki kras. ‡ ACTA CARSOLOGICA 28/1, 12, 161-2000, Ljubljana 1999.6. Nizozemsko kraljevo zdruæenje za varstvo narave (KNNV) in Ministrstvo RS za okolje

in prostor, Regijski park Sneænik ‡ IzhodiπËa za naËrt upravljanja, Ljubljana 1999.7. Polak, Slavko: Okoljevarstvene ocene za vadiπËe Bile ‡ ÆIVALSTVO, Notranjski muzej Postojna,

izdelano za Area-LINE, d.o.o., Cerknica 1997.8. Okoljevarstveni program Slovenske vojske, MO RS 1998.9. PoroËilo o geoloπkih, hidrogeoloπkih, geomorfoloπkih in morfostrukturnih razmerah ter speleoloπkih

pojavih na obmoËju vojaπkega poligona PoËek, ZRC SAZU, Inπtitut za raziskovanje krasa,Postojna 1997.

10. Prostorsko ureditveni pogoji za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile v ObËini Postojna, osnutek,Area-LINE, d.o.o., 2000.

11. Pregledna karta Slovenije 1 : 250 000 , Geodetski zavod Slovenije.12. PUP za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile, osnutek, maj 2000.


1 8 5

VSEBINA BILTENASLOVENSKE VOJSKE ‡ 4 / πt. 2:

kapitan korvete Peter PaplerANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA

IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE

podpolkovnik Karlo NanutVSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡

VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU

podpolkovnik Duπan GorπeSPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI

podpolkovnik Milan ÆurmanVODENJE PROJEKTOV NABAVE

IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS)

IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV)

stotnik Simon KavËiËRA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU

ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI

poroËnica Urπa Brodnik in poroËnica Marjana TronteljPROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADI©»A SLOVENSKE VOJSKE

POSTOJNA

Preber me!

Ce s kazalcem kliknete avtorja ali naslov se boste premaknili na izbrani clanek. Ta opomba ne bo natisnjena. Ce vas moti kliknite "X" in jo zaprite!

Bilten Slovenske vojske 2002 - 4/ st. 2 - Slovenska vojska · Formalna in neformalna organizacijska...

Documents

Transcript of Bilten Slovenske vojske 2002 - 4/ st. 2 - Slovenska vojska · Formalna in neformalna organizacijska...