MEREWE DOL@INI SO ELEKTROOPTI^KI DOL@INOMERI

1. PRINCIP NA RABOTA NA EOD

Za nose~ki bran se koristi infracrvena svetlina emitirana od dioda so frekfrencija od 14.98540 MHz pri t=20oC i p=1000 mbar

- brzina na svetlinata- branova dil`ina- modulaciona frekfrencija

-merewe so pove}e razli~ni frekfrencii

-merewe so promena na frekfrencijata od svojata 90% do 100% vrednost

vo interval od 15 sec. -postoi linearen odnos pome|u faznite agli na po~etnata i krajnata frekfrencija i dol`inata koja se meri:

2. URED ZA MEREWE

- predajnik- priemnik- reflektor- izvor na elektri~na energija

2.1. Predajnik- osnoven oscilator od 9.5 do 11 MHz- modulator- emisiona dioda

2.2. Priemnik- poja~uva~- priemna dioda- avtomatski regulator na poja~uvaweto- mera~ na fazata- resolver- indikator so broj~anik

2.3. Zaedni~ki delovi- kvarcen oscilator- kvarcen generator- izvor na stabiliziran napon

Mera~ot na fazata se sostoi od resolver, fazen detektor i ednonaso~en motor.

2.4. Reflektor- aktiven- pasiven

3. DOMET NA ELEKTROOPTI^KITE DOL@INOMERI

- radiodol`inomeri

;

- radius na refrakciskata traektorija- nadmorska visina na najniskata to~ka vdol`

profilot na prostirawe na branot- nadmorski visini na krajnite to~ki

-maksimalen domet so ogled na ja~inata na predajnikot

- grani~na ja~ina na priemnikot- efektivna povr{ina na rasturawe na reflektorot- efektivna povr{ina na priemnata antena- branova dil`ina na nose~kiot bran

kaj radiodol`inomerite so aktiven reflektor:

- grani~na ja~ina na predajnikot- grani~na ja~ina na aktivniot reflektor

-svetlosni elektronski dol`inomeri

- najmala ja~ina na svetlosniot fluks

- ja~ina na izvorot na oscilacii- povr{ina na objektivot na predajnikot- vistinska povr{ina na reflektorot

- odbiven agol na svetlosniot snop

- povr{ina na objektivot na priemnikot- rastojanie koe zrakot go minuva vo opti~kiot sistem- broj na povr{ini na koi se prekr{uva svetlosniot

zrak- gubitok na svetlinata na sekoja povr{ina- koeficient na prozra~nost na sredinata- gubewe na ja~inata na svetlinata so pominuvawe

niz modulatorot- gubewe na ja~inata na svetlinata po odbivawe od

reflektorot

METROLO[KO OBEZBEDUVAWE NA INSTRUMENTOT

1.ODREDUVAWE NA ADICIONATA KONSTANTA

- adiciona konstanta na instrumentot- adiciona konstanta na reflektorot

a)

- uslovno to~na vrednost- merena vrednost

-adicionata konstanta treba da se odreduva na pokratki rastojanija (do 200 m)-adicionata konstanta treba da se odreduva na pove}e dol`ini koi se ramnomerno rasporedeni vo okvir na polovina branova dol`ina

- sredna gre{ka na edno odreduvawe- broj na otse~ki

pod uslov:

b)

se meri:

2.PERIODI^NA GRE[KA

- merena vrednost- popravka za atmosferski vlijanija- popravka za redukcija

- etalonska vrednost

- pomestuvawe na oskata na krivata vo odnos na apcisata

- amplituda- fazna razlika vo odnos na po~etokot na skalata

smena:

taka da e:

rezultat:

ekstremni vrednosti na l:

to~nost na korekcijata na skalata:

sistematskata gre{ka vo mereweto na faznata razlika ima periodi~en karakter ako e:

3.ODREDUVAWE NA MULTIPLIKACIONATA KONSTANTA

a) - nominalna frekfrencija

- merena frekfrencija

b) - uslovno to~na vrednost

- merena vrednost

popravka:

4. EDNOVREMENO ODREDUVAWE NA ADICIONATA I MULTIPLIKACIONATA KONSTANTA

- merena vrednosta- adiciona konstantaq- multiplikaciona konstanta- gre{ka pri mereweto

- uslovno to~na vrednost

uslov:

5.PARALELNOST NA VIZURATA I ELEKTRONSKIOT ZRAK

6.ODR@UVAWE

7.METEOROLO[KI VLIJANIJA

- indeks na prekr{uvawe i negov gradient

n- indeks na prekr{uvawe

- indeks koj mo`e da se odredi- slu~ajna golemina na indeksot

n=1 za vozduh

za gasovi:

- konstanti zavisni od branovata dol`ina i parametrite na standardnata atmosfera

P- vozdu{en pritisok (mbar)e- vla`nost na vozduhot (mbar)

T- temperatura na vozduhot

-indeks na prekr{uvawe za mikrobranovi

- pre~nik na zakrivenosta na zrakot- agol {to zrakot go zafa}a so gradientot na indeksot

na prekr{uvawe

-so voveduvawe na popravki:-horizontalnata komponenta vo odnos na vertikal-nata e zanemarliva

-agolot ;

se dobiva zakrivenosta na zrakot:

- zabrzuvawe na silata na zemjinata te`a- gustina na vozduhot- konstanta na gasot

za poniskite sloevi na atmosferata:

gradient na vla`nosta:

Robitzsch

Brunner

temperaturen gradient:

MODELI ZA GRADIENTITE NA PREKR[UVAWE

Model 1: Model 2: NA- vrednost na po~etnata to~ka

za svetlosni i infracrveni oscilacii:

za mikrobranovi (radio) oscilacii:

za e i p izrazeni vo milibari se dobiva:

- grupen indeks na prekr{uvawe- grupen indeks na prekr{uvawe za odredeni uslovi

- parcijalen pritisok na vodenata para (vla`nost)

parcijalno diferencirawe po T,p,e :

ako =1.0003039 i se dobiva:

za mikrobranovi:

za standardna atmosfera t.e.

se dobiva:

A) za svetlosni oscilacii

koga e:

- za

se dobiva:

- ako e

se dobiva:

-koga e

se dobiva:

-koga e

se dobiva:

vkupno vlijanie na

B) za mikrobranovi oscilacii

-za

se dobiva:

-za

se dobiva:

-za

se dobiva:

vkupno vlijanie za