LETO XXXIII πtevilka 2, februar 2016

v obrti in podjetništvuUsposabljanja SOPS s področja zdravja in varnosti pri delu - delavnice usmerjene v spoznanje vrednosti preventive !

Kje bodo službe za mlade, sedaj in v prihodnjeVarilci, strugarji, orodjarji, kuharji, peki - zanje se služba najde

Foto: Shutterstock

»Mladi naj se usmerjajo na fakultete, ki so povezane s strojništvom, elektrotehniko, informacijskimi tehnologijami, farmacijo in zdravstvom,« našteva Romana Šercelj iz kadrovskega podjetja Rekruter. To so namreč področja, kjer redno nastajajo nova delovna mesta, podobno pa naj bi bilo tudi v prihodnje.

Zanimanje za tehnične smeri med mladimi že obstajaNa vrhu najbolj iskanih profilov v Sloveniji so že nekaj let podobni. Med najbolj iskanimi so varilci, kuharji, natakarji, mesarji, pa tudi inženirji strojništva in elek­trotehnike, zdravniki, IT­-kader ter seveda top prodajniki.

47,7 % mladih, starih od 19 do 24 let, je bilo po podatkih Sursa v študijskem letu 2014/2015 vključenih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje.62,5 % je bil po podatkih Sursa v šolskem letu 2014/2015 delež dijakov v poklicnih, tehniških in strokovnih srednješolskih programih.

35 % diplomantov je po Sursu leta 2014 diplomiralo iz družbenih ved, poslovnih ved in prava.Kje so prosta delovna mesta ?Inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti, strokovnjaki za računovodstvo, revizijo, programerji računalniških aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, monterji, serviserji, varilci, orodjarji, strugarji, elektroinštalaterji, elektromehaniki, mesarji, peki, slaščičarji, vozniki težkih tovornjakov, ipd. (Vir:Eures,oktober 2015)

Kot kažejo podatki o vpisu na fakultete, je za smeri, kot so strojništvo, elektrotehnika, farmacija in kemija, med mladimi dovolj zanimanja. Po drugi strani so družboslovne smeri leta 2014

3 2/2016

Iz vse bi ne:

2

4

5

8

9

10

11

Kje bodo službe za mlade

Vsako leto višji pogoji za pridobitev pokojnine

Pravno področje - dedovanje

Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017

Delovni preizkus za 30+

Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja v 2016 in 2017 več kot 182 milijonov evrov

Dvojni status upokojencev gre v ustavno presojo

Sindikalna lista

Prihodnja številka izide marca 2016

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS Št. 2, februar 2016Glasilo za delavce v obrti in podjetništvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna služba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.

(zadnji dostopni podatki) dale okoli tretjino diplomantov, diplomo s področja tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije ter gradbeništva pa jih je po podatkih statističnega urada (Surs) dobilo 16 odstotkov.

Želi vaš otrok na presežno smer? Pripravite ga na proaktivnostČeprav med diplomanti prevladujejo družboslovci, se na seznamu poklicev, ki jih je na trgu več, kot je po njih povpraševanja, znajde veliko takih, ki so družboslovne smeri. Tako je v Sloveniji preveč politologov, filozofov, sociologov, pa tudi nekaterih uradnikov, tehnikov in denimo vizualnih umetnikov.

Kaj pa, če si vaš otrok vseeno želi na družboslovno smer? Šercljeva priporoča, da ga pripravite na prožnost, proaktivnost in možnost, da ne bo našel sanjske službe na želenem področju. "Veliko posameznikov, ki so doštudirali na določeni smeri, dela na drugem področju, tako da je potrebna prožnost, predvsem pa proaktivnost na trgu dela." Vir:http://topjob.finance.si

Preventiva in psihosocialna tveganja - SKUPAJ - gradniki zdravja 12

Slovenija na račun prevelikega državnega trošenja prejela najnižjo oceno na svetu 15

16

42/2016

Pokojnine

Vsako leto višji pogoji za pridobitev pokojnineNa podlagi zadnje pokojninske reforme, ki jo predstavlja zakon ZPIZ-2, se v zadnjih letih zaradi prehodnega obdobja vsako leto povišajo pogoji, ki jih moramo izpolniti za pridobitev starostne pokojnine.

Pogoja, ki morata biti izpolnjena istočasno oba, sta dopolnjena starost in pokojninska doba. V letu 2016 znašajo po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje novi pogoji za pridobitev starostne pokojnine:

5 2/2016

Pravno področje - dedovanje/ nujni delež !

V letu 2016 se podaljšuje tudi obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, namreč v preteklem letu se je upoštevalo osnove iz najboljših zaporednih 21-tih let, v letu 2016 pa se bo upoštevalo 22 let. To obdobje se bo podaljševalo do 24-tih let.

Za informativni primer, ko se bo končalo prehodno obdobje zakona ZPIZ-2, bo imel moški za 40 let pokojninske dobe starostno pokojnino v višini 57,25% od svoje osnove, ki se izračuna kot povprečje njegovih neto plač v skupnih najboljših 24-tih letih.

Če vzamemo za povprečje povprečno neto plačo v sloveniji, ki je znašala v lanskem letu približno 1.000€, to predstavlja 570€ starostne pokojnine.

Kaj lahko storimo, da si zagotovimo v pokoju dodatne prihodke?

Začnemo varčevati v dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki predstavlja drugi zasebni pokojninski steber v Sloveniji, ki v letošnjem letu omogoča poleg varčevanja z davčno olajšavo tudi nove možnosti investiranja prihrankov v dinamične delniške naložbe s pomočjo tako imenovanih skladov življenjskega cikla.

Vir : http://pokojninsko.finance.si

Nujni delež. Fraza, s katero se ob dedovanju sreča marsikateri dedič.

Ravno zato, ker gre za zelo pomemben del dedne zakonodaje, je toliko bolj pomembno, da vemo, kaj je nujni delež in kdo in kdaj ga lahko zahteva. Naslednji članek pojasnjuje, kaj je nujni delež, kdo ga lahko zahteva, koliko znaša, kako se izračuna, ter kako in kdaj lahko zapustnik prepreči dedovanje nujnega dediča.

Nujni delež omogoča nujnim dedičem, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da je zapustnik svoje premoženje podaril, ali ga zapustil v oporoki drugim dedičem.

Kdo je nujni dedič?Kot določa Zakon o dedovanju, so nujni dediči: •pokojnikovi otroci in posvojenci,•pokojnikovi vnuki,•pokojnikovi starši,•pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.

Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Oseba je nujni dedič le, je po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.

Koliko znaša nujni delež?Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu.

62/2016

Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za: •otroka oz. posvojenca,•vnuka,•zakonca oz. izvenzakonskega partnerja

Nujni delež znaša 1/3 zakonskega deleža za: •starše,•dede in babice,•brate in sestre.

Kako se izračuna vrednost nujnega deleža?Nujni delež se izračuna od vrednosti zapuščine.Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način:1. Najprej se popiše vse vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti.Upošteva se tudi tisto premoženje, s katerim je zapustnik razpolagal z oporokoUpošteva se tudi njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.2. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. 3. Tej vrednosti se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. 4. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.

Pri izračunu vrednosti zapuščine se upoštevajo darila, ki jih je zapustnik dal v dobrodelne in druge človekoljubne namene, ter darila, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.

Kot vrednost darila se upošteva vrednost darila ob daritvi, oz. vrednost, ki jo je darilo imelo, ko ga je zapustnik podaril.

Kaj se iz zapuščine lahko izločiZapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Ta izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

Gospodinjski predmeti manjše vrednosti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, pripadajo zakoncu in otrokom, posvojencem in vnukom, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu,

Tudi ti predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

Kaj ko ni dovolj zapuščine za izplačilo nujnega deleža?Če nujni dedič zahteva izplačilo nujnega deleža, v zapuščini pa ni dovolj premoženja, lahko nujni dedič zahteva, da se nujni delež izplača z zmanjšanjem deležev določenih v oporoki, oz. z vračilom daril.

7 2/2016

Pri tem lahko zahteva zmanjšanje oporočnih deležev v 3. letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v 3. letih od zapustnikove smrti. Pri tam se najprej zmanjšajo deleži dedičev v oporoki, se nujni delež s tem ni pokrit, pa se vračajo tudi darila. Oporočnim dedičem se delež zmanjša enakomerno, razen če ni v oporoki določeno drugače.Darila se vračajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana. Če so bila darila dana istočasno, se vračajo sorazmerno. Če je bilo darilo dano osebi, ki ni dedič, se darilo vrača le, če je bilo dano v zadnjem letu zapustnikovega življenja.Nujni dedni delež lahko zahteva dedič, ki z oporoko ni podedoval ničesar, bi pa podedoval del zapustnikovega premoženja, če oporoke ne bi bilo. Pri tem velja opozoriti, da se vsakemu zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, razen običajnih manjših daril. Darilo se ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja. Dediču se v dedni delež vračuna tudi morebiten dolg do zapustnika.V dedni delež se ne vračunajo plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedič od podarjene stvari do zapustnikove smrti.

Razdedinjenje nujnega dedičaZapustnik lahko popolno ali delno razdedini nujnega dediča, če: 1. se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,2. je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše,3. se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje nujnega dediča mora zapustnik določiti v oporoki. Razdedinjenje mora izraziti na nedvomen način, pri čemer je koristno, da navede tudi razlog za razdedinjenje.Vsak od razlogov za razdedinjenje mora veljati, ko oporoka napisana, razlog, ko se nujni dedič vda brezdelju in nepoštenemu življenju pa tudi takrat, ob zapustnikovi smrti.Razdedinjen dedič izgubi dedne pravice kot je določeno v oporoki. Z vidika drugih dedičev pa se šteje, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Odvzem nujnega deležaČe je otrok ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko zapustnik v oporoki v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Torej določi, da njegov nujni delež dedujejo njegovi potomci.

Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

Vir:Informiran.si Foto:www.financnitrgi.com

82/2016

Deficitarni poklici

Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017

Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Glavne spremembe, ki jih prinaša razpis, so zoženi nabor deficitarnih poklicev, pogoj, da je vlagatelj vpisan v 1. letnik in razvrščanje vlog po uspehu. Vlogo je možno oddati od 15. 6. 2016 do 20. 9. 2016.

Objava razpisa: 15. 2. 2016 na spletni strani sklada in na portalu e-Uprava

Rok prijave: od 15. 6. 2016 do vključno 20. 9. 2016. Vloge, oddane pred začetkom roka za prijavo, bodo zavržene.

Vrednost razpisa: 1.200.000,00 EUR

Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v Politiki štipendiranja, od šolskega leta 2016/2017 do zaključka izobraževalnega programa.

Pogoji za pridobitev štipendije: Vlagatelj mora biti vpisan v 1. letnik enega od izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanje, ter izpolnjevati druge pogoje zapisane v točki 4. tega razpisa.

Višina štipendije: Mesečno 100,00 EUR.

Dostopnost vloge: Vloga je od objave razpisa dalje na voljo na spletni strani sklada. Mogoče jo je prevzeti tudi osebno na naslovu Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, vsak dan v poslovnem času.

Priloge k vlogi: Fotokopija spričevala šolskega leta 2015/2016.Če se vlagatelj v šolskem letu 2015/2016 ni izobraževal, mora priložiti fotokopijo spričevala zadnjega predhodnega šolskega leta, ki ga je opravljal.

Način oddaje vloge: Vloge se vložijo na naslov Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za 210. javni razpis« od 15. 6. 2016 do vključno 20. 9. 2016

Izbirni postopek: Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje javnega razpisa, bodo za dosego zastavljenega cilja tega javnega razpisa (tj. dodelitev 1000 štipendij) izbrani po naslednjih merilih:višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne šole,višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole.

Deficitarna področja, ki sta jih predlagali samoupravna narodna skupnost italijanske in madžarske narodne skupnosti, ostajajo enaka kot v razpisu za šolsko leto 2015/2016.

Izobraževalni programi poklicno tehniškega izobraževanja (Samoupravna narodna skupnost italijanske narodne skupnosti):ekonomski tehnik/ekonomska tehnica (IS)

9 2/2016

Starejši od 30. let

Delovni preizkus za 30+

Izobraževalni programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (Samoupravna narodna skupnost madžarske narodne skupnosti):mehatronik operater/operaterka (DV),strojni tehnik/strojna tehnica (DV),kemijski tehnik/kemijska tehnica (DV).

Letošnji nabor deficitarnih poklicev:- kamnosek/kamnosekinja, - izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij, - oblikovalec kovin orodjar/orodjarka, - elektrikar/električarka, - avtokaroserist/avtokaroseristka,- pek/pekarka, - mesar/mesarka, - mizar/mizarka,- zidar/zidarka, - klepar-krovec/kleparka-krovka, - izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje, - slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka,- pečar/pečarka, - gozdar/gozdarka in - dimnikar/dimnikarka. Vir : MDDSZ

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namenja 1 milijon evrov za delovni preizkus, namenjen starejšim od 30 let.

Delovni preizkus je namenjen preizkusu na konkretnem delovnem mestu, ki brezposelnim osebam omogoča preizkus znanj, spretnosti in navad, na osnovi katerih lahko pride do dodatnega izobraževanja ali zaposlitve. Namen javnega povabila je izvedba delovnega preizkusa brezposelnih oseb, starih 30 let in več, na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu.Z vključitvijo v delovni preizkus se brezposelnim omogoči, da pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta preizkusijo svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu. Delodajalci pa lahko z delovnim preizkusom bodočega sodelavca oziroma sodelavko pred sklenitvijo delovnega razmerja preizkusijo in spoznajo. Doslej se je po zaključku delovnega preizkusa pri istem ali drugem delodajalcu zaposlilo okrog 70 % udeležencev programa.

V delovni preizkus se bo predvidoma vključilo 1.115 brezposelnih oseb, starih 30 let in več, ki so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu.

Javno povabilo je odprto od objave do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 9. 9. 2016. Več informacij na voljo na : http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/delovni-preizkus-za-vec-kot-1-100-brezposelnih Vir: MDDSZ

102/2016

Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja v 2016 in 2017 več kot 182 milijonov evrov

APZ

Vlada Republike Slovenije je na redni seji 21. 1. 2016 sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2016 in 2017. Za aktivno politiko zaposlovanja bo v letih 2016 in 2017 namenjenih 182.570.956,00 evrov (proračun RS in sredstva ESS), v programe pa bo vključenih skupaj 48.905 oseb. V letu 2016 bo tako na voljo dobrih 100 milijonov evrov, kar je 35 odstotkov več kot v letu 2015. Bistveno povečanje sredstev za zaposlovanje so ob obravnavi načrta na Ekonomsko socialnem svetu pozdravili tudi socialni partnerji.

Ukrepi APZ bodo v 2016 - 2017 usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, torej tistim, ki kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram potrebujejo pomoč pri vstopu na trg dela. Ključni cilj je zmanjšati število dolgotrajno brezposelnih, zvišati zaposlenost mladih, starejših in nizko izobraženih. Cilj je tudi okrepiti ukrepe usposabljanja in izobraževanja aktivnega prebivalstva ter jim zagotoviti kompetence, znanja in spretnosti glede na potrebe trga dela.

Z izvajanjem APZ programov in aktivnosti bomo v letih 2016 in 2017 dosegli naslednje učinke in rezultate:•48.905 oseb bo vključenih v izvajanje ukrepov APZ, •25.445 od teh vključitev pomeni neposredno zaposlitev, •19.038 oseb, ki bodo vključene v ukrepe APZ bo šest mesecev po preteku vseh pogodbenih obveznosti zaposlenih.

Ključni ukrepi APZ v letih 2016 - 2017

Ukrep 1: »Usposabljanje in izobraževanje«

•Usposabljanje na delovnem mestu (za dolgotrajno brezposelne, starejše od 50 let in za tiste, ki imajo nižjo izobrazbo). Posebna sredstva za ta program bodo namenjena tudi mladim brezposelnim;•Izvajali se bodo programi Neformalnega izobraževanja in usposabljanja za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci in so oblikovani v skladu z njihovimi aktualnimi potrebami;•Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O); •Programi spodbujanja neaktivnih k zaposlovanju;•Vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe;•program Delovni preizkus za brezposelne osebe nad 30 let in •Potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Ukrep 3: »Spodbude za zaposlovanje«

•Spodbujanje zaposlovanja (subvencionirane zaposlitve za dolgotrajno brezposelne, starejše in nizko izobražene);•Spodbude za trajno zaposlovanje mladih (subvencije za zaposlitev mladih za nedoločen čas);•Spodbujanje pripravništev, katerega namen bo zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve za opravljanje pripravništva na področju socialnega varstva;

11 2/2016

•iz evropskih sredstev Pobude za zaposlovanje mladih se bo izvajal (povabilo je že objavljeno) program Prvi izziv 2015 – za mlade do 29 let;•spodbude za zaposlovanje v obliki povračila prispevkov delodajalcem, in sicer v območjih z visoko brezposelnostjo (Pomurje, območje Pokolpja, Maribora s širšo okolico in območje Radeče, Trbovlje, Hrastnik).

Ukrep 4: »Kreiranje delovnih mest«

•Osrednji program v tem ukrepu so Javna dela, financirana iz integralnega proračuna. V letu 2016 bodo imeli prednost programi s področja socialnega varstva, predvsem zaradi ranljivih skupin uporabnikov storitev programov javnih del s tega področja (starejši, invalidi) ter programi javnih del, v katere se bodo vključevale dolgotrajno brezposelne osebe z nižjo ravnjo izobrazbe (od I. do IV.). V okviru sredstev, namenjenih za javna dela se bo financiral tudi program »Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov« (zaposlitev BO za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov).•Podprti bodo tudi Zaposlitveni projekti na lokalni ravni, Inovativni projekti za mlade in projekti Učnih delavnic.

Ukrep 5: »Spodbujanje samozaposlovanja«

•Projekti Spodbujanja podjetništva med mladimi - namen projektov bo spodbujati podjetniško aktivnost med mladimi brezposelnimi osebami, izkoristiti njihove zmožnosti, spodbujati inovativnost in ustvarjalnost ter podpreti nove ideje;•Z namenom omogočiti premagovanje začetnih finančnih ovir ter na ta način odpraviti eno izmed ovir za udeležbo žensk v podjetniških sferah bo del sredstev namenjen tudi programu Spodbujanje ženskega podjetništva. Vir : MDDSZ

Dvojni status upokojencev gre v ustavno presojo

Po 1. januarju so začele veljati spremembe zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, upokojenci, ki imajo denimo espe, niso več upravičeni do prejemanja polne pokojnine. Če jo želijo, morajo svojo dejavnost zapreti. Tri člene zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki urejajo delno pokojnino, čaka ustavna presoja. Zahtevo so pripravili na obrtno-podjetniški zbornici (OZS), podpisalo pa jo je 30 opozicijskih poslancev ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Ureditev krati pravico do svobodne podjetniške pobude, saj samozaposlenim onemogoča prejemanje polne pokojnine in hkratno opravljanje dejavnosti, so opozorili predstavniki SDS, NSi in poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Za upokojene profesorje še vedno polna pokojnina

Kot pravijo na OZS, so ustavno presojo zahtevali, ker »se nam zdi ustavno sporno, da upokojeni profesorji dobivajo polno pokojnino in hkrati lahko predavajo po avtorski pogodbi. Smo torej pred zakonom neenakovredni?«

Kdo je po novem upravičen le do delne pokojnine?

Po 1. januarju upokojenci, ki imate denimo espe (teh je bilo po podatkih OZS decembra lani okoli dva tisoč), niste več upravičeni do polne pokojnine

122/2016

Odhodki državnega proračuna so znašali 1.125,0 mio evrov. Od tega so plačila domačih in tujih obresti v mesecu decembru znašala 3,6 mio evrov.

Če torej želite nadaljevati svojo dejavnost, se morate odpovedati delu pokojnine. Ali pa zapreti espe, če želite prejemati polno pokojnino. Če hočete ohraniti dvojni status (torej status upokojenca in opravljanje dejavnosti), se morate znova vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje za najmanj dve uri na dan oziroma deset ur na teden. S tem nato lahko prejmete 75 odstotkov pokojnine.

Poleg polne pokojnine je zakon upokojencem odpravil pavšalne prispevke v vrednosti 64 evrov. Po novem morajo tisti upokojenci, ki si še želijo delati, plačevati vsaj 25 odstotkov prispevkov. Ob tem dodajmo, da je bila novembrska povprečna neto pokojnina 562,38 evra.

Več delate, nižjo pokojnino prejemate

Upokojenci se lahko aktivirate tudi za več ur na dan oziroma teden. A več delate, nižjo pokojnino prejemate:- 75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri na dan ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur na teden;- 62,5 odstotka, ko zavarovanec dela tri ure na dan ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur na teden;- 50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure na dan ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur na teden;- 37,5 odstotka, ko zavarovanec dela pet ur na dan ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur na teden;- 25 odstotkov, ko zavarovanec dela šest ur na dan ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur na teden in- 12,5 odstotka, ko zavarovanec dela sedem ur na dan ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur na teden.

Večina upokojencev si je status že uredila

Svoj status glede prejemanja dvojne pokojnine je do konca januarja uredilo 1.512 oseb od skupno 1.830, pravijo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od teh se jih je 600 prijavilo v zavarovanje za dve uri, 794 se jih je odločilo za izbris iz poslovnega registra, 118 pa za izstop zastopnika oziroma prehod iz položaja direktorja v položaj prokurista.318 upokojencev statusa še ni uredilo. Kot še pojasnjujejo na zavodu ustavna presoja na urejanje statusov nima vpliva. Torej tisti upokojenci, ki statusa še niste uredili, vam ga bo zavod po uradni dolžnosti.

Kako so pokojnine želeli reševati na OZS

OZS je imel drugačen predlog za ureditev statusa upokojencev, ki si še želijo delati. Predlagali so, da bi podjetnik, ko izpolni pogoja za starostno upokojitev (po poteku prehodnega obdobja bo to starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa), lahko imel polno pokojnino, iz naslova opravljanja dejavnosti pa plačeval polne prispevke in davke.

Vir: http://topjob.finance.si

Preventiva in psihosocialna tveganja -SKUPAJ - gradniki zdravjaVes človekov obstoj je povezan z delom, pa tudi z najrazličnejšimi nevarnostmi, ki so ga ob tem delu spremljale. Sčasoma, žal tudi z mnogimi poškodbami pri delu, se je človek naučil ravnati z najrazličnejšimi nevarnostmi in pri tem spoznal, da pri tem največ zaleže preventiva, to je ustrezno

13 2/2016

predhodno ravnanje in previdnost, ki prepreči, da bi se neželen dogodek zares zgodil, oziroma, da bi grozeča nevarnost zares povzročila škodo ali poškodbo.

Sprva, v prazgodovini, so bile nevarnosti, povezane z delom, enostavne, predvsem fizikalne (padci, udarci, ureznine), nekoliko kasneje so se prvim nevarnostim pri delu, pridružile tudi opekline, kasneje poškodbe zaradi uporabe najrazličnejših orodij. Človekov razvoj in delo, so privedli do strojev in nevarnosti v zvezi z njimi. Sprva je enostavne stroje poganjala živina ali voda, kasneje para, elektrika, nafta, visok pritisk, atomska energija. Ob bok temu razvoju je šel tudi razvoj kemije z vedno novimi snovmi in pripravki in seveda tudi z novimi nevarnostmi za delavčevo življenje in zdravje. Še kasneje kot nevarnosti zaradi izdelave in uporabe nevarnih snovi, je človek prepoznal nevarnosti povezane z biološkimi tveganji. Vse navedene skupine tveganj v zvezi z delom iz zgodovine so v večji ali manjši meri prisotne pri delu tudi danes, priključujejo pa se jim tudi nove, večinoma kot sopotniki tehnološkega in tehničnega razvoja (npr. nanomateriali). Vzporedno z novimi nevarnostmi pri delu, so se razvijali tudi ukrepi in postopki za varno opravljanje dela z njimi.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu s sedežem v Španiji v Bilbau, je že pred slabim desetletjem pričela s proučevanjem t.i. novih nevarnosti pri delu in prišla do presenetljivega spoznanja, da približno 25% vseh negativnih pojavov v zvezi z delom, kamor štejemo poškodbe pri delu, bolniško odsotnost, absentizem, prezentizem ipd., ne izvirajo iz nevarnosti, ki jih lahko označimo kot »klasiko« varnosti in zdravja pri delu, pač pa iz neprimernih odnosov pri in v zvezi z delom, kar označujemo s pojmom psihosocialna tveganja pri delu.

Zakonodaja, kot prepovedane odnose pri delu, navaja in opredeljuje diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu (mobing), temu pa dodaja še opredelitev »in druga psihosocialna tveganja pri delu, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev«, ki pa jih podrobneje ne navaja. Prepoznamo jih lahko po skupnih značilnostih. Gre za odnose pri delu ali v zvezi z njim, ki so prepovedani, trajajo dalj časa, netijo konflikt in povzročajo močan negativen stres ter lahko privedejo do okvare zdravja delavcev.

Kot že omenjeno, je najučinkovitejše sredstvo pri vseh nevarnostih preventiva, še posebej pa to velja, ko gre za psihosocialna tveganja. Delodajalec je dolžen zagotoviti v svojem kolektivu take odnose, kjer bo cenjeno sodelovanje, tovarištvo, pomoč in prijaznost, preprečiti pa mora vse, kar je na tem področju prepovedanega. Pomemben del preventivnega ravnanja na področju ustvarjanja in izboljševanja delovnega vzdušja je tudi kakovostna promocija zdravja na delovnem mestu.

Mag. Borut Brezovar

142/2016

Sprememba lestvice za odmero dohodnine in olajšave v 2016 !Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2016

na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2016 (Uradni list RS, št. 104/15).

Stopnje dohodnine:

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad Do

8.021,34 16 %

8.021,34 20.400,00 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

20.400,00 70.907,20 4.625,65 + 41 % nad 20.400,00

70.907,20 25.333,60 + 50 % nad 70.907,20

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za

davčno leto 2016 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad Do

668,44 16 %

668,44 1.700,00 106,95 + 27 % nad 668,44

1.700,00 5.908,93 385,47 + 41 % nad 1.700,00

5.908,93 2.111,13 + 50 % nad 5.908,93

Davčne olajšave:

1. Splošna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2016:

Če znaša skupni dohodek v eurih Znaša splošna olajšava v eurih

Nad Do

10.866,37 6.519,82

10.866,37 12.570,89 4.418,64

12.570,89 3.302,70

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih

Znaša splošna olajšava v eurih

Nad Do

905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22

1.047,57 275,22

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.

15 2/2016

2. Osebne olajšave

Namen Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

invalidu s 100% telesno okvaro 17.658,84 1.471,57

3. Posebna osebna olajšava

za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura,

4. Posebna olajšava

za vzdrževane otroke

Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08

Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

8.830,00 735,83

Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77

Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21

Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65

Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09

Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.769,30 eura (mesečno za 147,44 eura) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

2.436,92 203,08

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno.

Vir: IRSD

Slovenija na račun prevelikega državnega trošenja prejela najnižjo oceno na svetuSlovenija je na lestvici ekonomske svobode 2016 zasedla 90. mesto. Njen položaj na lestvici se je poslabšal predvsem na račun prevelikega državnega trošenja, kjer je prejela najnižjo oceno na svetu. Raziskava, ki jo vsako leto pripravita ameriška ustanova Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal, zajema 178 držav sveta. Danes objavljeni podatki se nanašajo na stanje v obdobju od julija 2014 do julija 2015.Na podlagi indeksa ekonomske svobode so najsvobodnejše države na svetu Hongkong, Singapur in Nova Zelandija. Slovenija je od lanskega leta nazadovala za dve mesti in se uvršča v svetovno povprečje oziroma v druščino držav z zmerno ekonomsko svobodo. Letošnji indeks svetovnega povprečja znaša 60,7 točke in je najvišji v zadnjih 22 letih.ZDA so na 11. mestu, Nemčija na 17., Francija na 75., Srbija na 77., Hrvaška na 103., Grčija na 138., Kitajska na 144. in Rusija na 153. mestu.Na repu lestvice so se enako kot lani znašle Venezuela, Kuba in Severna Koreja. Skupni indeks ekonomske svobode zadnje znaša 2,3 točke. Prvouvrščeni Hongkong je na primer zbral 88,6 točke od stotih mogočih.Slovenija pod evropskim povprečjem. Skupna ocena indeksa, ki meri ekonomsko svobodo v državi, za Slovenijo znaša 60,6 točke. Med evropskimi državami je zasedla 37. mesto. To je sicer za 0,3 odstotne točke boljše kot leto prej, a pod povprečjem evropskih držav (66,9 točke).Na vrhu lestvice ekonomsko najsvobodnejših evropskih držav so Švica, Avstrija in Irska. Neposredno pred Slovenijo sta se v evropskem merilu uvrstila Kosovo in Italija, za njima pa Hrvaška in BIH.Položaj Slovenije na lestvici se je poslabšal predvsem na račun prevelikega državnega trošenja, kjer je prejela najnižjo oceno na svetu, enako kot Grčija, Kuba in Sirija. To jo postavlja na rep svetovne lestvice oziroma na 174. mesto. Indeks državnega trošenja se je od leta 1996 zmanjšal za 34,6 odstotka. Vir: siol.net

Slovenija je bila slabše ocenjena tudi na področju trga dela (114. mesto).

162/2016

SINDIKALNA LISTA - FEBRUAR 20161. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02 €- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 €- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 €- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 €- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaša povračilo stroškov prevoza zavsak kilometer: 0,37 €

3. Nadomestilo za ločeno življenje:- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višinizneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v višini 100% cene javnega prevozaČe ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:letnik dijak študentprvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00 € 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetništvo

(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu - za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu

član SOPS: nečlan:

642,62 € 481,97 €

963,93 € 803,28 €

1.285,24 € 1.124,59 €

b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 642,62 €- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 963,93 € -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.285,24 €

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetništvo ter KP

med delavci in družbami drobnega gospodarstva 3.213,10 € (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1.606,55 €

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetništvo najmanj 798,64 €- po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €največ 1.116,45 €

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v Sloveniji v decembru 2015 bruto 1.594,93 € oziroma neto 1.035,58 €, za obdobje X. - XII. pa bruto 1.606,55 € oziroma neto 1041,76 €.

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja 2016 naprej:

I. tarifni razred II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razredV. tarifni razred

VI. tarifni razredVII. tarifni razredVIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUŽBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna plača od 1. februarja 2016 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €II. tarifni razred 635,42 €III. tarifni razred 713,42 €IV. tarifni razred 809,61 €V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 €VII. tarifni razred 1.215,08 €VIII. tarifni razred 1.449,16 €IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočegakoledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS). V letu 2015 je bila deflacija, zato ostajajo zneski nespremenjeni.V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba prišteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela polni delovni čas, je od 1. januarja 2016 naprej, določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2015 v primerjavi z obdobjem januar-december 2014 ni presegla 0,5 %, so najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plače delavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNIŠTVUPOSTANITE ČLANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam je najbližja:Osrednjeslovenska območna organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SežanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

Šaleško-savinjski sindikati Prešernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REŠEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNIŠTVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužite mirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranje različnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec »Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davčno izpostavo.

DONACIJA VAS NIČ NE STANE!Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, ki ga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče. Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!

...malo za šalo, malo za res

"Da bi blaginja lahko nastopila, moramo združiti preudarnost in odločnost."

Knjiga sprememb