Sre

Ëa

se

mi

v p

esm

i sm

eje

— b

eril

o 7

≈»e imaπ vsega dovolj, odpri knjigo in odkrij svet domiπljije, ki bo samo tvoj, ki nikoli ne ugasne. SreËa je namreË Ëudna reË. VËasih se utrga v pesmi kot plaz in se ti zasmeje naravnost v obraz! Takrat steci, ujemi svoj nasmeh, stisni ga tako moËno, da bodo πe podplati sreËni pod teboj …«

/odlomek iz uvodnika Janje Vidmar/

berilo 7ZA SEDMI razred osnovne šole

7

www.mladinska.com/ucbeniki

Sreča se mi v pesmi smeje

PRIRO»NIKZA U»ENCE

ZGO©»ENKAZ INTERPRETACIJAMI

PRIRO»NIK ZA U»ITELJE

copyright MKZ

BERILO 7

ZA SEDMI RAZRED OSNOVNE ©OLE

SRE»A SE MI V PESMI SMEJE

Avtorji: Miha Mohor, Vida Medved UdoviË, Igor Saksida, Berta GolobIlustratorji: Damijan StepanËiË, Adriano JaneæiË, Zvonko »oh in drugiRecenzentki: dr. Helga GluπiË, Lara RebricaUrednica: Aleksandra Lutar IvancLektorica: Aleksandra Lutar IvancSlikovno gradivo: Robert Balen, arhiv MKZ

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2009Predsednik uprave MKZ: Milan MatosIzvršna direktorica podroËjaZaloæniπtvo in strateπki razvoj: Tina ©kerljDirektorica Založništva uËbenikov: Maja Jug Hartman

Prelom in priprava za tisk: Peter SvetekLikovni urednik: Pavle UËakarOprema: Barbara JenkoTehniËni urednik: Peter SvetekTisk:

Naklada: xxxx izvodov

1. prenovljena izdaja

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com/ucbeniki in

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloËil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

copyright MKZ

miha mohor, vida medved udoviË, igor saksida, berta golob

berilo 7ZA SEDMI RAZRED OSNOVNE ©OLE

copyright MKZ

copyright MKZ

copyright MKZ

copyright MKZ

Odisej sem, doma na Itaki

copyright MKZ

8

Saša Vegri

TakratTakrat ko na steniura teče čisto razločnoin sedim v nekem kotuobdan od sten,še sam ne vem,kaj naj počnem.Tak danmi ne recite,ko od nekod pridrvite, da sem len,da se pretegujem in nič pametnega ne počnem.Na tak danše sam ne vem,kaj sem in kaj najs sabo počnem.

8

copyright MKZ

9

Male učenosti

Verz je osnovni člen pesniškega besedila. Več verzov se povezuje v kitico.»Verz je temeljni gradbeni material, opeka pesmi, enota in najmanjša celota pesniškega sporočanja.« (Boris A. Novak: Oblike sveta)

Pesem je tudi tvoja

◆ Kdo govori pesem? Koga pa označujejo sedmi, osmi in deveti verz?◆ Kako bi lahko označil/-a razpoloženje, ki ga predstavlja pesem? ◆ Kako doživljaš verza »ura teče čisto razločno«

ter »obdan od sten«? Kakšne občutke vzbuja pesem v tebi?

◆ Ali meniš, da tisti, ki od nekod pridrvijo, ravnajo prav, da osrednjo osebo pesmi označujejo kot lenuha? Zakaj ta oseba ne more nič pametnega početi?

◆ Natančno preberi prvih šest in zadnjih pet verzov. Opazil/-a boš, da se del pesmi ponovi. Izpiši ta del in razloži, zakaj se ponovi.

◆ Oseba, ki izgovarja pesem, pravi: »Še sam ne vem, kaj sem.« Ali imaš tudi ti kdaj podoben občutek? Opiši, kako v takem razpoloženju doživljaš vsakda- nje obveznosti in soljudi.

Kaj vem o pesnici

Saša VEGRI je bila rojena leta 1934 v Beogradu. Je znana mladinska pesnica, piše pa tudi poezijo za odrasle, tako kot večina slovenskih mladinskih pesni-kov. Saša Vegri je za mlade bralce napisala naslednje zbirke: Mama pravi, da v očkovi glavi, To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke ter Kaj se zgodi, če kdo ne spi. Napisala je tudi pripoved Jure Kvak–Kvak.Pesmi Saše Vegri so nenavadne: ne prikazujejo le igre, razposajenosti in smešnih pesniških dogodivščin, ampak tudi tegobe, ki pestijo mladega človeka v sodob-nem svetu. Osamljenost, strah in ogroženost mladega človeka so teme pesmi, s katerimi želi pesnica prikazati probleme današnjega sveta, zlasti pa včasih napačen odnos med odraslimi in mladimi. Take pesmi so, po besedah Saše Vegri, »mali protesti«.Saša Vegri je psevdonim, izmišljeno ime. Pravo pes-ničino ime je Albina Dobršek.

Ilust

raci

ja: D

amija

n S

tepa

nčič

Foto: Robert Balen

copyright MKZ

10

Saša Vegri

GregaGregorkar na slamicivesla po Ljubljanici,kmalubi v temlahkem plovilupripluldo Rta Dobre nade.Seveda če– če bi ga pri tem ne motilerazne Špele, Darje in Nade.V glavnem pa gojiGregor, Gregorijcel kup teorij,iz matematikein zgodovine.Vednoposodabljapraštevilain iz stoletjav stoletjeprestavljafaraone,medtemko jé makarone.

Pripis: Praded, ki so mu všeč mali modrijani, kar sebi v brk govori: »Takle poba se ne rodi vsake tri dni.«

fáraon – vladar v starem Egiptu

Male učenosti

práštevílo – število, ki je deljivo samo z ena in s samim seboj (npr. 3, 5, 7 ipd.)

copyright MKZ

11

Ilustracija: Damijan Stepančič

Male učenosti

Portret je umetniška, najpogosteje likovna upodobitev kake osebe. Saj pravimo: »Kako čudovit portret ženske je naslikal slikar!«Ali poznaš kakšen portret?

Pesem je tudi tvoja

◆ Kakšen je Gregor? Zakaj pesnica zapiše, da bi lahko priplul celo do Rta Dobre nade?◆ Gregorja pri njegovem svetovnem popotovanju nekdo moti. Kdo in zakaj ga moti?◆ Ali si Gregor res izmišlja nove teorije? Kaj pomen

misel, da Gregor kar naprej posodablja praštevila?◆ Kako doživljaš zvezo faraoni – makaroni? Ali Gre gor čisto zares prestavlja faraone, če hkrati je makarone?◆ Primerjaj imena: Grega, Gregor, Gregorij. Katero ti

zveni najbolj domače, katero pa je imenitno? Premisli: zakaj pesnica reče Gregorju Gregorij?

◆ Poseben del pesmi je pripis, v katerem ded »ko- mentira« podobo Gregorja. Ali je pradedu Gregor všeč?◆ Lahko bi rekli, da je pesem nekakšen portret: v njem je upodobljen Gregor, mali modrijan. Napiši tudi ti pesniški portret svoje sošolke oz. svojega sošolca.

copyright MKZ

12

Mile Klopčič

Mary se predstaviPreveč nikar ne izprašuj.V Detroitu sem doma, 14 sem stara, z imenom Mary. Če spomin ne vara, bila rojena sem nekje ob Savi.A res ne vem, kako se kraju pravi,tako je daleč zame in ves tuj.

Če bi hoteli, naj še več povem,bi zmedli me, to vam priznam.Odkar smo dom svoj zapustili,smo ga otroci pozabili. Kako bilo je, več ne vem,in rodnih krajev ne poznam.

A mati pravi, da je tam lepo, da stanovali smo v dolini,v naselju majhnem pod goro.V pobočjih v soncu njive so ležale,ob vodi noč in dan so mleli mliniin stópe so do zore topotale.

Na majhnih oknih rože so cvetele:vodenke, naglji, fajglji in pasijonke.Ob koči v vrtcu smo imeli grede,na njih gartrože, pušpan in potonke.Od daleč že je vabil vonj rezedein s cveta spet na cvet hitele so čebele.

Vendar prekratko nam bilo je polje,in oče je odšel čez morje v svet.Prišlo je pismo: »… in vam sporočim,v Ameriki je za spoznanje bolje …«Prodali smo – in šli za njim.Tegá je zdaj že mnogo let.

stópa – lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrnvodénka – grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cvetifájgelj – grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cvetipasijónka – okrasna rastlina z velikimi cvetigártroža – starinski izraz za vrtnicopúšpan – okrasni zimze-leni grm ali nizko drevo z drobnimi listipotónika – divja ali vrtna rastlina z velikimi, rožna-timi ali rdečimi cvetovirezéda in reseda – niz-ka rastlina z majhnimi, zelenkasto rumenimi dišečimi cveti

Male učenosti

Detroit – industrijsko središče v Združenih državah Amerike. Poišči mesto na zemljevidu. Pozanimaj se, v katerem ameriškem mestu še živijo Slovenci.

copyright MKZ

13

Še to: očeta včasih mati vpraša:»Kaj praviš, ali še stoji tam mlinin še sloni pod bregom koča naša?«A oče mrk ne reče nič.Bila sem Marica, to ves je moj spomin,a tu se pišem Mary Sustersich.

Pesem je tudi tvoja

◆ Kje živi Mary in kje je bila rojena? Ali se Mary še spominja svojega rojstnega kraja? Kaj pomeni, da je ta kraj zanjo daleč in ves tuj?

◆ Mary se rojstnega kraja ne spominja, pa vendar opisuje njegovo podobo. Kdo je Mary pripovedoval o rojstnem kraju in zakaj?

◆ Kdo se še spominja kraja, v katerem je bila rojena Mary? Opiši podobo tega kraja. V kakšnih barvah jo vidiš?

◆ Posebej natančno so popisane rože. Zakaj je, po tvojem mnenju, pesnik v osrednji del pesmi postavil prav podobo rož?

◆ Mary pravi, da je bilo polje prekratko. Kako razu- meš to njeno oznako?

◆ Ali je družina v Ameriki srečna? Zakaj se mati spo-minja domačega kraja in zakaj je oče mrk?

◆ Kako bi po slovensko zapisali ime Mary Sustersich?◆ Mnogo Slovencev živi po svetu, v novi domovini.

Poskusi sestaviti pismo rojaku. Kaj bi ga po tvojem mnenju najbolj zanimalo? V čem se življenje v Sloveniji razlikuje od življenja v Ameriki?

Kaj vem o pesniku

Mile KLOPČIČ je bil rojen v Franciji leta 1905, umrl pa je v Ljubljani leta 1984. Bil je pesnik in prevajalec. Naj-bolj znani sta njegova pesniška zbirka Preproste pesmi ter kratka dramska igra Mati.

copyright MKZ

14

Miroslav Košuta

Stegnjeni prstPo kaj neki gremo,še niti ne vemo,a stegnjen prstkaže v Trst.

Na voglih, na vratih,na tablah, plakatihstegnjeni prstkaže v Trst.

Ko prideš v križiščein smernice iščeš, stegnjeni prstkaže v Trst.

To bojo veselitrgovci debeli,to bojo žareli,ko bojo šteli,

saj kačasta vrstase vije do Trstaod leve, od desne,od vsakega prsta.

Pesem je tudi tvoja

◆ Koliko kitic ima pesem? Primerjaj sklepne verze prvih treh kitic. Zakaj se verz »kaže v Trst« ponavlja?

◆ Pesem ima naslov Stegnjeni prst. Kaj je pesnik poimenoval s to oznako? Ali nam pot v Trst res kažejo stegnjeni prsti?

◆ Kdo govori pesem? Kdo je označen z »mi«?

◆ Kako razumeš verza: »Po kaj neki gremo, še niti ne vemo«?

◆ Kdo se najbolj veseli nakupovalne mrzlice, ki nas žene v Trst?

◆ Pesem ima tudi izrazit ritem. Opiši ritem in ga poveži z vsebino pesmi. Je ritem hiter ali počasen? Kako se peljemo v Trst?

Foto: Robert Balen

copyright MKZ

15

Metafora je prvina umetnostnega jezika. Bistveno za metaforo je, da besedo ali besedno zvezo nadomesti druga beseda ali besedna zveza na podlagi skupne značilnosti. Beseda kažipot je nadomeščena z zvezo stegnjeni prst na podlagi skupne značilnosti: tako kažipot kot stegnjeni prst imata podobno obliko, oba tudi usmerjata naše gibanje. »Metafora spreminja običajne pomene besed in stvari. Metafora iztrga stvari iz železnih navad vsakdanjega razumevanja in uporabe ter osvetli svet z novo, svežo, začudeno, odkrivateljsko svetlobo. Metafora odkriva dotlej neslutene, nevidene in ne(za)slišane pomene besed, neznane in neznanske razsežnosti sveta.« (Boris A. Novak: Oblike sveta) Napravi tudi ti kakšno metaforo. Kako bi lahko drugače poimenoval/-a jezero, luno, zasneženo goro, veter, ob-lake?

Male učenosti

Pesem ima izrazit ritem. Opiši ga in ga poveži z vsebino pesmi. Je ritem hiter ali počasen? Kako se peljemo v Trst? (O ritmu glej tudi pri pesmi Zabušant.)Koliko kitic ima pesem? Primerjaj sklepne verze prvih treh kitic. Zakaj se verz »kaže v Trst« ponavlja? Kako verzom, ki se ponavljajo, pravimo v popevkah? Tudi v tej pesmi srečamo pripev ali refren; ponavljanje besed ali besednih zvez na koncu verzov ali kitic.Beseda kažipot je nadomeščena z besedno zvezo, in sicer na podlagi skupne značilnosti: tako kažipot kot ___________ imata podobno obliko, oba tudi usmer-jata naše gibanje. Kakšni bodo postali trgovci? Zakaj? Kaj pomeni kačasta vrsta?Kako opazne besede v pesmi (besedne zveze, refren, okrasni pridevki ...) delujejo nate? Je tako pesem lahko napisati?Kako bi ti drugače poimenoval/-a jezero, luno, zasneženo goro, veter, oblake? Poskusi.

Kaj vem o pesniku

Pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav KOŠUTA je bil rojen leta 1936 v Svetem Križu pri Trstu. Napisal je več zbirk mladinske poezije: Kje stanuješ, mala miška, Zaseda za medveda, Ptička smejalka, Zidamo dan, Na Krasu je krasno ter Kavka s Kavkaza. Že naslovi njegovih zbirk kažejo na to, da so Košutove mladinskepesmi jezikovno zanimive in presenetljive, da se pesnik

igra z besedami in da želi ustvariti čim bolj nenavadne pesniške svetove. Po pesniških potovanjih se pesnik vedno znova vrača na Kras, kjer je – kot pravi sam – krasno. Miroslav Košuta je napisal tudi več mladin-skih dramskih del, od katerih sta najbolj znani igri Štirje fantje muzikantje in Vitez na obisku.

Ilust

raci

ja: A

na Z

avad

lav

copyright MKZ

16

Shel Silverstein

Razmetana sobaKdorkoli v tej sobi živi, naj ga bo sram!Na luč je obesil perilo.Na stolu leži njegov dežni plaščin stol že postaja ves lisast in vlažen.V oknu je zagozdeno berilo,nalašč pulover vrgel je na tla,ruto in smučko pod televizijo.Malomarno mu hlače na vratih visijo, knjige natlačene so v omaroin karo telovnik je pustil v predsobi.V njegovi postelji spi kuščar Vidin smrdljiva stara nogavica je prilepljena na zid.Kdorkoli v tej sobi živi, naj ga bo sram!Danija, Roberta, Jana –Kaj? Pravite, da je moja? O ja,saj se mi je zdela nekam znana.

Prevedla Ksenija Šoster Olmer

Male učenosti

Prevajalec iz tujega jezika prevaja besedila v materni jezik (npr. iz angleščine v slovenščino) ali iz maternega jezika v tuji jezik (npr. iz slovenščine v nemščino). Posebej zahtevno je prevajanje poezije.

Pesmi S. Silversteina je prevedla Ksenija Šoster Olmer, slovenska pesnica, ki je bila rojena 1961 v Kranju, zdaj pa živi v San Franciscu in prevaja slovensko literaturo v angleščino. Pesnica je za otroke napisala zbirko Kamela Špela.

Pesem je tudi tvoja

◆ Primerjaj obseg te pesmi in pesmice Smešna Snež- ka. Zakaj je ta pesem bistveno daljša? ◆ Pesem prikazuje razmetano sobo. Oseba, ki govori pesem, pa ob opisovanju nereda razkriva tudi svoje mnenje o človeku, ki živi v razmetani sobi. Kako vidi tega človeka? Poišči besede, ki razkrivajo omenjeni odnos.◆ Kaj ugotovi oseba v zadnjem verzu? Ali se spreme- ni tudi njen odnos do razmetane sobe?

◆ Kakšna je pesem – smešna, žalostna, resnobna? Ali imaš občutek, da te želi pesnik vzgajati? ◆ Ali so verzi enako dolgi? Zakaj je pesnik uporabil

različno dolge verze? (Pomoč: nered v sobi – »nered« v pesmi.)

◆ Človeku se večkrat zgodi, da koga pokritizira, pa se ne zaveda, da je sam pogosto prav tak kot tisti, ki je deležen kritike. Ali se je tudi tebi že zgodilo kaj podobnega?

copyright MKZ

17

Jacques Prévert

ZabušantZ glavo reče nea s srcem reče jaja reče vsemu kar ima radne reče učiteljustojivprašan jevprašan je vse reči tega svetana lepem ga popade grozen smehin zbriše vsevprekčrte in besedeimena in številaizjeme in pravilain čeprav mu učitelj groziin čeprav se mu pridni učenčki smejijoprime raznobarvne kredein na črno tablo nesrečenariše velik obraz sreče.

Prevedel Aleš Berger

Pesem je tudi tvoja

◆ Koga predstavlja pesem? Kakšne lastnosti ima ta oseba?

◆ Katere osebe še omenja pesem? Kako si predstavljaš učitelja in pridne učenčke?

◆ Zabušant se upira običajnemu redu v šoli. V katerih njegovih dejanjih opaziš uporništvo?

◆ Pojasni prva dva verza. Kaj pomeni, če kdo z glavo reče ne, s srcem pa reče ja?

◆ Kako si razlagaš verz: vprašan je vse reči tega sveta?

◆ Posebej zanimivi so zadnji trije verzi. Zakaj je šol- ska tabla označena kot črna tabla nesreče? Kakšen je velik obraz sreče, ki ga zabušant nariše na tablo?

◆ V pesmi ni ločil, nenavaden je tudi ritem. Stavki si sledijo sunkovito, med njimi ni premorov. Pesem kar »odvihra« mimo bralca. Poskusi razložiti, zakaj pes-nik ne uporablja ločil in zakaj je pesem tako »hitra«, »neulovljiva«.

copyright MKZ

204

Kje so literarnovedni pojmi Kaj je/so ... Pojem je razložen ob besedilu ... Besedilo je v berilu na strani...

anekdota O. Wilde: Sebični velikan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164bajke ali miti Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150basen I. A. Krilov: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 J. de La Fontaine: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124črtica Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 didaskalije ali scenske K. Brenkova: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110opombednevnik M. Majerová: Robinzonka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 S. Townsend: Skrivni dnevnikJadrana Krta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80dramsko besedilo Ž. Petan: Pet Pepelk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58dvogovor ali dialog K. Brenkova: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110fantastika J. Snoj: Za svetlo prihodnost mravljinjega ljudstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170frazem J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32humoreska J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 N. Hunter: Profesor Modrinjak govori po radiu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182ljubezenska pesem E. Fritz: Song o ljubezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73ljudska lirska pesem Ljudska: Gor čez izaro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120ljudska pripovedna pesem Ljudska: Pegam in Lambergar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19metafora M. Košuta: Stegnjeni prst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98mitologija J. Trdina: Vila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156nauk I. A. Krilov: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 J. de La Fontaine: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124pesniški jezik G. Vitez: Kakšne barve je potok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128portret S. Vegri: Grega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10prevajalec S. Silverstein: Razmetana soba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16radijska igra A. Goljevšček: Zakaj avto zjutraj noče vžgati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196razlagalna pripovedka Ljudska: Ajda in Slovenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152rima T. Pavček: Pesem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138ritem J. Prévert: Zabušant . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17romanca Ljudska: Pegam in Lambergar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19saga B. Novak: Bela past . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94sleng F. Lainšček: Ajša Najša in ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86song E. Fritz: Song o ljubezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73spremna beseda N. Grafenauer: Samota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132stopnjevanje J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 D. Zajc: Pivci tišine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136svetopisemska zgodba Iz Biblije: Stvarjenje sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142šestomer ali heksameter Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36verz S. Vegri: Takrat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8vložna zgodba Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150zgodovinska pripovedka Ljudska: Kralj Matjaž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154zunanja zgradba dramskega L. Suhodolčan: Narobe stvari v mestu Petpedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190besedila

copyright MKZ

205

Stvarno kazaloJanja Vidmar: Hej, ti!

ODISEJ SEM, DOMA NA ITAKI! 6

Saša Vegri: Takrat . . . . . . . . . . . . Ä 8Saša Vegri: Grega . . . . . . . . . . . . Ä 10Mile Klopčič: Mary se predstavi Ä 12Miroslav Košuta: Stegnjeni prst . Ä 14Shel Silverstein: Razmetana soba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Jacques Prévert: Zabušant . . . . . Ä 17Ljudska: Pegam in Lambergar . . Ä 19Fran Levstik: Martin Krpan . . . . . Ä 24Miki Muster: Krpanova kobilica . Ä 28Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Po Ovidu: Dedal in Ikar, prva letalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Daniel Defoe: Robinson Crusoe na samotnem otoku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Marie Majerová: Robinzonka . . . Ä 52Žarko Petan: Pet Pepelk . . . . . . . Ä 58

MENI DI©I© NAJLEP©E TI 70

Saša Vegri: Kaj vse diši . . . . . . . . Ä 72Ervin Fritz: Song o ljubezni . . . . . Ä 73Miroslav Antić: Koder plavih las . Ä 75Breda Smolnikar: Deklice . . . . . . Ä 76Sue Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Feri Lainšček: Ajša Najša in ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Erich Kästner: Leteča učilnica . . Ä 90Bogdan Novak: Bela past . . . . . . Ä 94Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Miško Kranjec: O mamici, ki je postajala čedalje manjša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Fran Saleški Finžgar: Moja mladost in moj oče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Kristina Brenkova: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

V SVETU SKRIVNOSTI IN SANJ 118

Ljudska: Gor čez izaro . . . . . . . . Ä 120Ivan Andrejevič Krilov: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121Fran Erjavec: Palček in orel . . . . Ä 123Jean de La Fontaine: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Matej Bor: Osel je osel . . . . . . . . Ä 126Grigor Vitez: Kakšne barve je potok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128Bina Štampe Žmavc: Svetovja . . Ä 130Niko Grafenauer: Samota . . . . . . Ä 132Dane Zajc: Pivci tišine . . . . . . . . Ä 134Ivan Minatti: V mladih brezah tiha pomlad ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136Tone Pavček: Pesem . . . . . . . . . Ä 138Tone Pavček: Tolovaj iz Ajdovske jame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140Iz Biblije: Stvarjenje sveta . . . . . Ä 142Sveta knjiga Indijancev: Popol Vuh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . Ä 150Ljudska: Ajda in Slovenci . . . . . . Ä 152Ljudska: Kralj Matjaž . . . . . . . . . Ä 154

copyright MKZ

206

168Janez Trdina: Vila . . . . . . . . . Ä 156Michael Ende: Momo pri izviru časa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160Oscar Wilde: Sebični velikan . . . Ä 164Jože Snoj: Za svetlo prihodnost mravljinjega ljudstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170Desa Muck: Pod milim nebom . . Ä 174Tone Partljič: Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178Norman Hunter: Profesor Modrinjak govori po radiu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182Leopold Suhodolčan: Narobe stvari v mestu Petpedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190Alenka Goljevšček: Zakaj avto zjutraj noče vžgati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196

Kaj pomeni

nar. Narečno: beseda, pomen ali zveza, vzeta iz narečja.pog. Pogovorno: beseda, pomen ali zveza iz vsakdanje govorice ljudi, ki ne govorijo v narečju.star. Starinsko: beseda, pomen ali zveza, ki je bila nekoč splošno rabljena.

copyright MKZ

207

Abecedno kazaloAntić, Miroslav: Koder plavih las . .Ä 75Iz Biblije: Stvarjenje sveta . . . . . .Ä 142Bor, Matej: Osel je osel . . . . . . . .Ä 126Brenkova, Kristina: Modra vrtnica za princesko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Defoe, Daniel: Robinson Crusoe na samotnem otoku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Ende, Michael: Momo pri izviru časa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160Erjavec, Fran: Palček in orel . . . . .Ä 123Finžgar, Fran Saleški: Moja mladost in moj oče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Fritz, Ervin: Song o ljubezni . . . . .Ä 73Goljevšček, Alenka: Zakaj avto zjutraj noče vžgati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196Grafenauer, Niko: Samota . . . . . . .Ä 132Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36Hunter, Norman: Profesor Modrinjak govori po radiu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182Jurčič, Josip: Kozlovska sodba v Višnji Gori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Kästner, Erich: Leteča učilnica . . .Ä 90Klopčič, Mile: Mary se predstavi .Ä 12Košuta, Miroslav: Stegnjeni prst .Ä 14Kranjec, Miško: O mamici, ki je postajala čedalje manjša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Krilov, Ivan Andrejevič: Volk in jagnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121La Fontaine, Jean de: Mravlja in muren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Lainšček, Feri: Ajša Najša in ljubezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Levstik, Fran: Martin Krpan . . . . .Ä 24Ljudska: Ajda in Slovenci . . . . . . .Ä 152Ljudska: Gor čez izaro . . . . . . . . .Ä 120Ljudska: Kralj Matjaž . . . . . . . . . .Ä 154Ljudska: Pegam in Lambergar . . .Ä 19Ljudska: Volkodlak . . . . . . . . . . . .Ä 150Majerová, Marie: Robinzonka . . . .Ä 52Minatti, Ivan: V mladih brezah tiha pomlad ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136Muck, Desa: Pod milim nebom . .Ä 174Muster, Miki: Krpanova kobilica . .Ä 28Novak, Bogdan: Bela past . . . . . .Ä 94Po Ovidu: Dedal in Ikar, prva letalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Partljič, Tone: Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178Pavček, Tone: Pesem . . . . . . . . . .Ä 138Pavček, Tone: Tolovaj iz Ajdovske jame . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140Petan, Žarko: Pet Pepelk . . . . . . .Ä 58Prévert, Jacques: Zabušant . . . . .Ä 17Prežihov Voranc: Potolčeni kramoh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Silverstein, Shel: Razmetana soba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Smolnikar, Breda: Deklice . . . . . .Ä 76Snoj, Jože: Za svetlo prihodnost mravljinjega ljudstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170Suhodolčan, Leopold: Narobe stvari v mestu Petpedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190Sveta knjiga Indijancev: Popol Vuh Ä 146Štampe Žmavc, Bina: Svetovja . . .Ä 130Townsend, Sue: Skrivni dnevnik Jadrana Krta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Trdina, Janez: Vila . . . . . . . . . . . . .Ä 156Vegri, Saša: Grega . . . . . . . . . . . .Ä 10Vegri, Saša: Kaj vse diši . . . . . . . .Ä 72Vegri, Saša: Takrat . . . . . . . . . . . .Ä 8Vitez, Grigor: Kakšne barve je potok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128Wilde, Oscar: Sebični velikan . . . .Ä 164Zajc, Dane: Pivci tišine . . . . . . . . .Ä 136

copyright MKZ