5 2010Letnik 18 • πtevilka 156 • 5/2010 • revijo izdaja zavod za šport rS Planica

Atletski miting V ospredju zanimanja mladih so največja tekmovanja, evropska, svetovna in tudi olimpijska. Atletski mitingi v Brixnu pa že dolgo pripovedujejo tek-movalcem in trenerjem, da so lahko dovolj privlačna tudi ustaljena velika mladinska tekmovanja.

Poπ­t

nina

pla

Ëana

pri

poπ­t

i Lju

b­lja

na

V ospredju zanimanja mladih so največja tekmovanja, evropska, svetovna in tudi olimpijska. Atletski mitingi v Brixnu pa že dolgo pripovedujejo tek-movalcem in trenerjem, da so lahko dovolj privlačna tudi

V ospredju zanimanja mladih so največja tekmovanja, evropska, svetovna in tudi olimpijska. Atletski mitingi v Brixnu pa že dolgo pripovedujejo tek-movalcem in trenerjem, da so lahko dovolj privlačna tudi

Poπ­t

nina

pla

Ëana

pri

poπ­t

i Lju

b­lja

na

Atletski mitingnajvečja tekmovanja, evropska, svetovna in tudi olimpijska. Atletski mitingi v Brixnu pa že dolgo pripovedujejo tek-movalcem in trenerjem, da so lahko dovolj privlačna tudi ustaljena velika mladinska tekmovanja.

Atletski mitingnajvečja tekmovanja, evropska, svetovna in tudi olimpijska. Atletski mitingi v Brixnu pa že dolgo pripovedujejo tek-movalcem in trenerjem, da so lahko dovolj privlačna tudi ustaljena velika mladinska tekmovanja.

Odgovor na članka »Šport v introspekciji« in »Samo barva dresa«,objavljena v reviji Šport mladih 4/2010 (št. 155, letnik 18).Spoštovani!Z veseljem vsak mesec prelistam in preberem revijo Šport mladih, saj je edina s področja, ki pokriva osnovno- in srednješolski šport. Kot košarkarskega trenerja me veseli, da »mojemu« športu namenjate veliko prostora. Sta me pa zmotila dva članka v četrti številki letošnjega leta, saj je v njej navedenih kar nekaj enostranskih in popačenih dejstev. Za kaj pravzaprav gre?Začnimo na zadnji strani revije, na kateri je članek »Samo barva dresa«, ki predstavlja finalni turnir DP srednješolk v košarki konec marca v Kranju, na katerem je nastopila tudi naša ekipa. Lepo napisan tekst na koncu zmotita povedi: »V zapisnikih se ekipa z Gimnazije Bežigrad ni niti vpisala s popolnimi imeni in priimki. Sicer pa smo lahko še zadovoljni, da se punce niso vpisale samo z nadimki.« Tekmovanje poteka po pravilih KZS (resda malo prirejenih v smislu časa in izpolnitve bonusa osebnih napak), torej se tudi zapisnik piše po pravilih KZS oziroma po pravilih FIBA (mednarodne košarkarske zveze), katere članica je KZS. V teh pravilih ni nikjer omenjeno, da morajo biti poleg priimkov navedena tudi imena, temveč izrecno piše, kako naj zapisnikar napiše ta del zapisnika. Sicer pa so zapisnike pred tekmo in po vsaki tekmi pregledale uradne osebe (sodniki), ki so za to tudi usposobljene. Zato ne razumem avtorja članka (N. S.), kako lahko na tako žaljiv in piker način napiše omenjene stvari. Predvidevam, da ne pozna vseh košarkarskih pravil, bi pa bilo zaželeno, da se pred pisanjem člankov o športu vsaj seznani z osnovnimi pravila športa, ki ga spremlja. Menim, da si takega blatenja ekipa Gimnazije Bežigrad nikakor ni zaslužila. V članku tudi omenja, da pred oziroma med samim turnirjem ni dobil nobenega biltena z informacijami o igralkah. V prvi vrsti je to stvar organizatorja, lahko pa bi prišel do trenerjev osebno, saj smo vsi igrali le 2 od 4 tekem na turnirju in prepričan sem, da bi mu z veseljem pomagali rešiti nastalo situacijo.Drugi članek z naslovom »Šport v introspekciji« pa se nanaša na finalni turnir DP srednješolcev v košarki, ki je potekal v začetku aprila na Gimnaziji Šentvid. Nepodpisani avtor se v tem članku ukvarja pretežno z dejstvom, da ekipe I. Gimnazije iz Celja ni bilo na podelitvi medalj, hkrati pa mene kot trenerja Gimnazije Bežigrad označuje kot nekoga (citiram): »… ki je neprestano dregal v sodnika, je ostal do konca tekmovanja.« Hkrati je v zadnjem stavku »vržena rokavica« v smislu: »Morda bi bilo dobro prebrati še pogled z druge strani.«Tekmovanje, tako kot zgoraj omenjeno, poteka po pravilih KZS. Sistem in pravila so torej za vse enaki. V tem odgovoru se ne bi spuščal v

odmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviSpoštovani!Nekaj časa je že minilo od izida zadnje številke vaše revije in tudi nekaj časa je zorela moja misel, ali naj vam pišem ali ne. Pa sem se odločila, da zapišem nekaj besed na temo članka o Robertu Rennerju, ki je nastal kot odmev na pismo Robertovega trenerja in to se, na žalost, vidi tudi v nekaterih vaših besedah. (Npr. In kako je potekal pogovor? Niti ne preveč zanimivo … … pogosto je v Mariboru … kjer pod strokovnim vodstvom trenerja, katerega imena ne ve, vrti veletoče in dela druge gimnastične akrobacije, katerih imena prav tako ne ve.) Ne vem, kaj ste želeli z zapisanim doseči. Upam, da ne žaljenja Roberta, ki ničesar ne ve. Ne želim, da je Robert poligon za »prijateljski pink ponk« med vami in njegovim trenerjem. Fant marljivo trenira, ima uspehe, ki govorijo sami zase, takšne »hvale« si res ne zasluži. To ni pripomba užaljene matere, je tudi pripomba pedagoga, ki dela z mladimi in ve, da hvala in kritika dosežeta svoje.

Lep dan Brigita renner

to, ali je prav ali ne, da so trener in dijaki I. Gimnazije iz Celja odšli predčasno domov, ker to ni moja dolžnost, ampak bi se obregnil ob zgoraj omenjeno trditev. Poleg tega bi povedal še, da so dijaki Gimnazije Šentvid popolnoma zasluženo osvojili naslov DP, Celjani pa so bili zasluženo 2., saj so edini premagali prvake. Vse 4 ekipe, ki so nastopale na tem turnirju, so bile v večini sestavljene iz igralcev, ki že igrajo ligo NLB, 1. A in 1. B SKL, hkrati pa so člani mlade, mladinske in kadetske reprezentance Slovenije. Zato mislim, da si tudi zaslužijo dobre sodnike. S tem nočem povedati, da sta bila sodnika nedorasla nivoju tekmovanja (sploh g. Matija Antolovič, ki je delo opravil izjemno dobro) ali pa da svojega dela nista dobro opravila. Imela sta 4 tekme, katerih nikakor ni bilo lahko soditi, poleg tega pa je bilo še rezultatsko zelo tesno na prvih treh tekmah. Sam sem se še največ vtikal v sodnika na prvi tekmi turnirja, ki sta jo odigrali Gimnazija Šentvid in I. Gimnazija iz Celja, na kateri so zmagali Celjani. Celjski trener je imel prav glede napak časomerilca, na same odločitve sodnikov pa smo reagirali vsi. Tako gostje kot tudi domači in nevtralni opazovalci, saj je bilo včasih malo sporno, kaj in kako se je odločil sodnik. Vendar vsi vemo, kako je biti sodnik – treba se je odločiti v trenutku, morda nisi dobro postavljen … Kljub temu sem sodniku dvakrat ob prekinitvi rekel, da mislim, da se ni odločil prav, saj je oškodoval Celjane. Dobro obveščeni so že pred tekmo vedeli, da nam (GIMB) zmaga Celjanov rezultatsko ne gre na roko. Na koncu so Celjani zasluženo zmagali, mi pa smo svojo možnost zapravili na zadnji tekmi, na kateri so nas domačini popolnoma povozili. Jasno je, da kot trener poskusiš vse mogoče za zmago svoje ekipe, a vse ima svoje meje, še posebej v športu mladih. Zato me kot trenerja moti pisanje nekoga, ki dejansko ni poznal celotne situacije, hkrati pa me »pohvali«, da smo ostali do konca tekmovanja. Tu se postavlja vprašanje, komu so ta tekmovanja namenjena. Mentorjem, da tako ali drugače osvajamo medalje (ki so dejansko pozabljene naslednji dan) in hkrati nabiramo točke za napredovanje, dijakom (ki jim je, večini, to še eno izmed mnogih tekmovanj), sodnikom ali celo KZS, da na koncu objavi, odigrali smo x tekem, na katerih je nastopilo y igralcev?Sam osebno menim, da bi moralo biti namenjeno dijakom, zato bi tudi rezultat moral biti v drugem planu. Cilj šolskega športa naj bi bil v prvem planu vzgojni, šele mnogo kasneje pa pridejo rezultati … Je pa res, da te, ko si enkrat v finalu (če si »pravi«), tekma potegne in jo želiš na vsak (dovoljen) način zmagati. Resda tega sam letos nisem doživel, saj smo 23. 3. igrali na isti dan polfinale ŠKL v Celju ob 10.00 (zahvala gre g. Jeriču, ki je prestavil uro začetka tekme) ter polfinale DP ob 14.00 v Murski Soboti. Dan tekme v Celju je bil znan več kot pol leta, za DP pa smo informacijo dobili »že« v petek, tekma pa je bila v torek. Tekmovanja so namenjena komu že? Cinična ugotovitev je bila, da smo v teh časih vsaj prihranili del poti, o tem, da so bili igralci bistveno bolj izpostavljeni poškodbam, pa nihče ni razmišljal.Skratka, avtor tega članka ni seznanjen z vsemi dejstvi (k čemur bi kot novinar moral težiti), zato je tudi članek napisan pomanjkljivo oziroma z enega gledišča. Vsekakor pa je dobro, da predstavimo tudi drugo plat.

S Spoštovanjem

matic vidic, gimnazija Bežigrad

©

pORT MLAdihTRibuna

�

©

pORT MLAdihTRibuna

ŠŠD Žiri praznujejo 50-letnicoIzročilo Šolskega športnega društva Žiri nadaljuje ŠD Žiri, nedavno pa so praznovali 50 let športa na Osnovni šoli Žiri. Šolsko športno društvo Žiri je bilo vseskozi eno vodilnih in izjemno dejavnih društev, še posebno pa je v prvih letih »projekta« šolska športna društva izstopal dolgoletni mentor in ustanovitelj ŠŠD Žiri g. Darij Erznožnik, eden prvih dobitnikov zlate značke ŠŠD. O dogodku bomo še poročali.

odmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviodmeviSpoštovani gospod Niko Slana!Že nekaj časa želim zapisati svoj odziv na temo članka, ki ste ga objavili na peti strani revije Šport mladih (Judo in množičnost – je to dobro?).Vsi, ki garamo v projektu Male šole juda že vrsto let, smo bili nad člankom neugodno presenečeni. Naš projekt so pozitivno ovrednotili Mestna občina Ljubljana, Fundacija za šport RS, Judo zveza Slovenije in na zadnji seji izvršnega odbora tudi Svetovna judo zveza, ki je zaradi našega projekta ustanovila posebno komisijo otroškega juda. Pričakovali bi, da bi nas revija, ki je ustanovljena predvsem zaradi športa mladih, v naših prizadevanjih podprla »v prvih bojnih vrstah«.Naše pričakovanje sloni predvsem na naslednjih dejstvih:

ker smo projekt zasnovali ravno zato, da se vsi udeleženci juda ne bi naveličali prezgodaj, saj je njihovo učenje postopno, uravnoteženo in temelji na tem, da se skozi igro naučijo osnovnih vrednot juda, ki jih bodo nadgradili ob prihodu v klub v četrtem ali petem razredu,ker smo tekmovanja prilagodili in omejili toliko, da se celo nekateri bolj ambiciozni starši pritožujejo nad preveč netekmovalnim sistemom,ker vsi udeleženci male šole juda v času njihovega udejstvovanja v projektu tekmujejo samo v prilagojenem sistemu šolske judo lige, v katerem trenerji ne navijajo na glas, se ne kregajo s sodniki in tekmovanja trajajo eno uro (na mali Nagaoki udeleženci Male šole juda sploh niso nastopili),ker smo uspeli z delovanjem male šole juda tudi na področjih t. i. sivih con, kjer juda pred pričetkom našega projekta sploh še ni bilo in ker podatek o 1200 otrocih, ki se redno udeležujejo našega programa, dovolj zgovorno priča o tem, da smo na pravi poti.

•

•

•

•

•Katalogi za kulturno izobraževanje

Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, Zavodom RS za šolstvo in kulturnimi ustanovami tudi letos organiziralo Kulturni bazar – kultura se predstavlja 2010 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Predstavilo se je več kot 150 kulturnih ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev iz vse Slovenije, katerih kakovostne programe in projekte sofinancira Ministrstvo za kulturo. Učitelji, ki organizirajo dejavnosti s področja kulturno umetnostne vzgoje, se velikokrat znajdejo v težavah, kje poiskati informacije

o kakovostnih programih, primernih za različne starosti otrok. V ta namen so bili izdani trije katalogi, glede na stopnjo vzgojno izobraževalnega procesa - za vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo. Vsak katalog ima zbrane ponudbo po kategorijah: kulturni centri, arhivi, bralna kultura, kulturna dediščina, plesna umetnost, intermedijske umetnosti, film, glasba, gledališče, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, kulturni domovi in zavodi, muzeji in galerije, potrali, digitalne in digitalizirane kulturne vsebine, RTV Slovenija. Kataloge lahko naročite na Ministrstvu za kulturo: natasa.bucik@gov.si

V nedeljo, 11. aprila 2010, smo organizirali prav poseben dogodek, ki smo ga poimenovali 1. Festival juda. Z gledalci smo uspeli napolniti dvorano na Kodeljevem in pripraviti program, ki še danes odmeva v judoističnih vrstah. Levji delež pri pripravi programa so imeli prav nekdanji udeleženci Male šole juda, ki so danes nosilci medalj na državnih prvenstvih mlajših in starejših dečkov in deklic ter kadetov in kadetinj.Z veseljem Vam pošiljamo DVD tega dogodka. Upamo, da si ga boste ogledali in si ustvarili svoje mnenje o projektu, v katerega verjame vedno več trenerjev, otrok in njihovih staršev.Pa brez zamere.

Sašo šindič, maLa šoLa juda

©

pORT MLAdihTRibuna©

pORT MLAdihTRibuna ©

pORT MLAdihTRibuna

�

�

4Peter HušZa športno vsestranost

vogal

Na Osnovni šoli v Šempetru v Savinjski dolini se veliko dogaja, predvsem pa so učenci in učenke doživeli trenutek športne slave z osvojitvijo naslova šolskih prvakov v odbojki pri starejših dečkih, srebrno medaljo so v isti igri na šolskem DP osvojila dekleta. Združeni pa so slavili v odbojkarskem finalu ŠKL. V enem zamahu so torej osvojili kar tri lovorike. Za šolo, na kateri je samo 270 učencev in učenk, je to še toliko večji uspeh. Temu primerno je bilo tudi navdušenje športnega pedagoga Petra Huša, ravnateljice mag. Petre Stepišnik, članov učiteljskega zbora in vseh prijateljev odbojke, ki jih v Šempetru ne manjka. Tu igrajo odbojko že rodovi.

Ne da bi koga kaj vprašali, smo na šolskem finalu, ki so ga pripravili na OŠ v Šempetru, mimogrede slišali pohvale na račun športnega pedagoga. »Peter je eden od klasičnih športnih pedagogov, ki se razdaja za šport. Nepogrešljiv je v veliki športni dvorani in je vselej na voljo učencem in učenkam,« je mimogrede povedala

Anka Kunčič, odbojkarsko obveščena športna pedagoginja, ki še kot upoko-jenka skrbi, da tekmovanja v odbojki tečejo nemoteno.

Peter je športni strokovnjak, ki že več kot dve desetletji dela na Osnovni šoli v Šempetru, sicer pa izhaja iz mariborske športne šole, v kateri je bil njegov mentor dr. Dolfe Rajtmajer. Med cenjenimi pro-fesorji se rad spomni tudi prof. Staneta Projeta. »Menim, da je bila mariborska športna kadrovska šola dobro zastavlje-na, predvsem mi je bilo všeč, da je bilo v ospredju delo z otroki v šoli. Najbrž je moj pristop do športne vzgoje posledica te usmeritve. Na začetku sem se soočil s pritiski klubov, ki so želeli, da bi se vse podredilo njihovim športom. A na koncu so vendarle spoznali, da je bolje, če pri športni vzgoji poskrbimo za širino. Sicer pa na naši šoli skoraj ni učenca ali učenke,

ki ne bi nekje treniral. Večina jih je pri odbojki, mnogi se ukvarjajo s košarko v Polzeli, nekateri igrajo nogomet v Žalcu, za to igro se zelo navdušujejo naša dekleta, precej privržencev ima tudi atletika. Ja, za igre z žogo so mladi v Šempetru zelo dojemljivi. Zanimivo je, da se učenci, ki igrajo odbojko, z navdušenjem lotevajo kontaktnih športov. Menim, da jim manjka neposrednega stika v igri,« pravi športni pedagog, ki si prizadeva, da bi učenci in učenke na šoli dobili široke športne temelje v okvirih, ki jih lahko ponudi športna vzgoja.

Petrova pot do poklica športnega pedagoga je zanimiva. Najprej je obiskoval gozdarsko šolo v Postojni, nekaj časa je bil poklicni vojak, nato je bil zaposlen v gozdarstvu, na koncu pa se je odločil za študij športa. Tudi njegovi odrasli hčeri Anja in Katja sta bili športnici, a se nobena ni odločila za študij športa: »Mladi ljudje se hitro navdušijo za poklic športnega pedagoga, navadno vidijo samo njegove pozitivne plati. Morda sta tudi hčeri tako razmišljali, a sta od blizu videli, da ima ta poklic tudi senčne strani,« pravi sogovornik, ki je zelo zadovoljen, da ima vodstvo šole pozitiven odnos do športne vzgoje. »Šport v šoli je podpirala že nekdanja ravnateljica gospa Ivica Čretnik, njeno navdušenje za šport pa je prevzela tudi zdajšnja ravnateljica mag. Petra Stepišnik. Več kot je otrok v športu, manj težav ima družba. Srečo smo imeli tudi z devetletko. Ob njenem uvajanju so našo majhno telovadnico zamenjali s športno dvorano. Na šoli sem za športno vzgojo kar sam, občasno pa sodeluje kolega, ki je odbojkarski trener in tudi športni pedagog. Doslej smo bili pogosto v šolskem odbojkarskem finalu, prvič pa so fantje osvojili naslov šolskih državnih prvakov. Priznati moram, da se jim po tekmi še nismo zahvalili za izvrsten nastop, nekoliko tudi zaradi šole v naravi v Čateških toplicah. Še pred koncem šolskega leta jim bomo pripravili poseben dogodek, na katerega bomo povabili poleg učencev tudi vse trenerje, starše, učitelje in vse, ki so zaslužni za velik uspeh,« pravi športni učitelj, ki ceni športno ozračje v kraju. N. S.

Miting v Brixnu je stalnica v programu nastopov reprezentant AZS za mlajπe mladince in mladinke. Letos so prviË nastopili tudi starejπi mladinci in mladinke.

N. S

LAN

A

revijo izdajaZavod za šport RS PlanicaodGovorNi UredNiKNiko SlanaUredNi©T­voParmova 33, 1000 Ljub­ljana tel. 01 2363 107, 041 753 333, faks 01 2363 150 e-poπ­ta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comUredNi©Ki odBorTjaπ­a Andreé Prosenc, dr. Mojca Dopona TopiË, dr. Bojan Knap, dr. Peter Klavora, dr. Marjeta KovaË, dr. Tomaæ Pavlin, Aleπ­ PeËe, dr. Stanko Pinter, Roman Raæman, Urπ­ka Stritar.Naroč­aNje Na revijoNiko Slana e-poπ­ta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comT­iSKLittera picta, d.o.o.NaKLada2.500oBLiKovaNje iN PreLoMStudio MEDIA, d.o.o., Ljub­ljanaKoreKT­oriCaBarb­ara ©ifrarVab­imo vas, da sodelujete s svojimi pogledi in izkuπ­njami. Prispevke sprejemamo po e-poπ­ti ali po poπ­ti na disketah. Fotografij ne vraËamo, razen po dogovoru. Odzivi na ob­javljene prispevke naj ne b­odo daljπ­i od π­tirideset vrstic. Pridræujemo si pravico do krajπ­anja prispevkov, tistih, ki ne ustrezajo namenu, ne b­omo ob­javili.

Revija za π­port otrok in mladine nadaljuje tradicijo b­iltena ©©D in glasila ©olski π­port.ISSN 1318-1718.

Revija je namenjena π­portnim naraπ­Ëajnikom, trenerjem, π­portnim pedagogom, starπ­em in vsem, ki jih zanima π­port mladih.

�

Že nekaj let preživim skoraj mesec na Madžarskem, natančneje v Szegedu, in zdelo se mi je že, da nekako dojemam utrinke športnega življenja pri naših sosedih. Letos sem med svoja spoznanja dodal še nekaj utrinkov in podoba se je začela spreminjati. Pred leti sem bil presenečen nad madžarsko kulturo plavanja. Na osrednjem kopališču pod veličastno kupolo, zgrajeno pred skoraj stotimi leti, ki je bila odprta vse leto, so bili kar trije plavalni bazeni, dolgi vsaj 25 m, in vsi so bili namenjeni plavanju in ne kopanju. Stranski bazeni s toplo geotermalno vodo pa so bili za čofotanje. Kopalci so plavali, plavalni mojstri pa so vestno skrbeli, da je plavanje potekalo, kot se spodobi – usmerjeno, po eni stezi gor, po drugi dol. Plavalcev je bilo kar veliko.

Pred letom in pol so veliko kupolo s pokritimi bazeni odstranili in v kopališču ob Tisi postavili novo, moderno poslopje. Toda meščani Szegeda odslej tu ne bodo več plavali. Lahko samo še čofotajo v bolj ali manj topli vodi, se nastavljajo takim in drugačnim curkom, z obvezno »pasjo« zapestnico, ki jim opredeljuje čredo in dostop na določena mesta. Nisem mogel verjeti, da se je zgodilo kaj takega.

Sploh pa ne bom omenjal arhitektsko novodobnega vodnega paradiža. Velikanski betonski kolos, na katerem bi lahko naredilo zavoj manjše športno letalo, deluje hladno, nad termalno vodo kraljuje prepih, nad vsem pa ima besedo hrup. Voda in pogovori kopalcev odmevajo od velikanskih ravnih betonskih površin, zdi se, kot bi bil gledalec na tekmi za motokros. Odvratno.

Zakaj se pravzaprav ukvarjam z nečim, kar se nas sploh ne tiče? Najbrž zato, ker name-ravajo nekoč v prihodnosti tudi v Ljubljani in še kje v Sloveniji postaviti bazene (kopališča) pod streho, še bolj pa zato, ker se uveljavlja sodobna porabniška miselnost, ki ljudem ponuja samo in zgolj ugodje, da bi bil športni produkt, kot temu pravijo športni menedžerji, čim večji. Čofotalnikov niso zahtevali nekdanji plavalci, izmislili so si jih – pravzaprav ne vem, kdo. Morda arhitekti, morda lastniki kapitala, morda načrtovalci športnega dobička. Prepričan sem, da tudi v Szegedu ni nihče nič vprašal športnih strokovnjakov, kajti za šport so, najbrž tako kot v Sloveniji, strokovnjaki vsi, ki imajo pet minut časa.

Pa se za konec tega plavalnega razmišljanja zaustavimo v Ljubljani. Morda obveščeni bolje vedo, kako je z gradnjo zimskega bazena. Predlagam, da država ves denar, ki je namenjen sistematskim zdravniškim pregledom in ki jih morajo delavci opraviti obvezno vsakih nekaj let, a so Blažev žeg'n, ukinejo, denar pa nakažejo v sklad za bazen. Če bi zato kaj prej dobili zimski bazen – ne sodobnih čofotalnikov –, bi to pomenilo veliko več za splošno zdravje. Če pa bi prebivalcem v ta namen subvencionirali vstopnino, bi bil to sploh korak v smeri bolj zdravega življenjskega sloga. Mladim bi lahko ponudili še ugodne cene za mesečne karte, a to bi bil to že svetovni dosežek. Ampak, saj to so samo še sanje, saj se v primeru plavalne kulture naroda obnašamo tako, da se moramo vprašati, če zdravje sploh še komu kaj pomeni. Zdaj je največ vreden spektakl, velika športna predstava, zakaj je tako pa nam ni treba ugibati.

Njegovo veličastvo – Ugodje

  2

40

©port mla­dih ■ letnik 18/156 ■ 5/2010vsebina

Tribuna­ športa­ mla­dih – Eureka­!Eureka! – to se še ni zgodilo, da bi dobili hkrati toliko odmevov. Kar tri, od mame enega naših izvrstnih športnikov, od trenerja košarkarjev z Gimnazije Bežigrad ter od športnega delavca, ki nima športne izobrazbe, sicer pa je nadvse predan judu, v katerem je dosegel veliko, zdaj pa je tudi v ekipi, ki vodi malo šolo juda. Vseh odmevov smo bili veseli, z vsebino se bomo temeljiteje pozabavali v prihodnji številki, a tokrat vendarle še nekaj besed.

Zakaj smo na začetku tega sestavka uporabili najbolj znano besedo iz zgodovine, ki jo je uporabil Arhimed, ko se mu je med kopanjem posvetila povezava med njegovo telesno težo in izpodrinjeno vodo, ki se je prelila čez leseno kad. Zato, ker je končno nekdo reagiral in je k zapisanemu dodal nekaj svojih misli. To se v zgodovini našega časopisa ni dogajalo pogosto, v takem obsegu pa sploh ne. Med našimi sodelavci je bil tudi izvrsten mladi oblikovalec Roman Ražman (www.designis.com), ki je lep čas vzdrževal svojo ilustrirano rubriko, kot to znajo le redki športniki s kulturnim obzorjem. A je lepega dne odpovedal sodelovanje, še prej pa je v svoji ilustrirani zgodbi za Šport mladih mladim bralcem, za katere je delal, poslal svoje globoko osebno sporočilo: »Dragi mladi bralci, povejte mi, da me ne prebavljate, sporočite mi, da mojih misli ne razumete, popljuvajte me, vse bom prenesel, ampak to, da ste tiho in ne rečete nobene, tega pa ne prenesem. Hvala za sodelovanje in nasvidenje,« in bilo je konec njegovih zgod, ki so jih nekaj let kasneje z veseljem povzeli nekateri drugi mediji za mlade. No, od vseh treh podpisnikov se nihče ni predstavil kot športni pedagog. Tako je še zmeraj možno, da bomo nekoč, v prihodnosti, ko boste dali kaj od sebe športni pedagogi in mladi športniki, znova vzkliknili Eureka!

Trije šopki za­ teka­čiceMed redkimi izjemami med športnimi pedagogi, ki sodelujejo s Športom mladih, je Metka Podobnik Kralj z Osnovne Toneta Čufarja. Njeno opažanje je zanimivo, gesta ene od mam učenk s te šole pa še bolj. V razmislek staršem.

6

Iz zgodovine športa PIŠE dr. TOMAŽ PAVLIN

Batageljev »Izum smučarske tradicije« Neda­vno je bila­ književna­ pla­t zgodovine športa­ oboga­tena­ s prvencem Boruta­ Ba­ta­gelja­ Izum smuča­rske tra­dicije: kulturna­ zgodovina­ smuča­nja­ na­ Slovenskem do leta­ 1941. Predsta­vitev je bila­ v viteški dvora­ni Muzeja­ novejše zgodovine Slovenije, v reprezenta­tivnem a­rhitekturnem spomeniku ba­ročne dediščine. Ba­ta­gelj je zgodovina­r mla­jšega­ rodu, ki se je lotil smuča­rske zgodovine, na­ drugi stra­ni pa­ je tudi ljubitelj »smuča­nja­ po sta­rem«. Po srednji šoli se je lotil zgodovine na­ Filozofski fa­kulteti, v podiplomskem študiju je v okviru kulturne zgodovine ra­ziskova­l zgodovino smuča­nja­. Po letih ra­ziskova­nja­ in študija­ ter doktorski diserta­ciji je v okviru Zbirke Zgodovinskega­ ča­sopisa­ izda­l 512 stra­ni obsežno monogra­fijo o modernem smuča­rskem »izumu«.

smučarske tradicije«

Batagelj izvirno in križajoč mnoge primarne in sekundarne vire obravnava razvoj smučanja na Slovenskem, ki ga je umestil v širši okvir modernizacije slovenske družbe. Tako je smučanje obravnaval v sklopu družbenega razvoja kot sredstvo vzgoje, rekreacije, zabave in družabnosti ter kot športno panogo. Naslov: Izum, še več, Izum tradicije, je provokativen. Zakaj? Batagelj se je pri iskanju smučarskih korenin naslonil na utilitaristične korenine smučanja v tradicionalni pozno srednjeveški evropski družbi, zlasti skandinavski, obenem pa sledil modernizaciji družbe, ki tradicionalno dejavnost prelevi v telesno vzgojo in šport. Torej, moderno smučanje tradicionalnega smučanja. Naj bo, čeprav menim, da je šport, izraz ima terminološko srednjeveško torišče, po vsebinski plati socialna inovacija z družbe-no-društvenim ozadjem, medtem ko »izum« asociira predvsem tehnično plat. Npr.: atletika se je oblikovala v začetku 20. stoletja, čeprav človek teče, skače in meče že od »pamtiveka«. Ljubitelji so se združili in dogovorili za pravila. Težje je reči, da so jih izumili. Izumili so šprinterice, štoparice, dres, ovire, tartan itd.

Nov pogled na bloško smučanje

Batagelj obravnava zgodovi-no smučanja v dveh kronolo-ških sklopih, v obdobju do prve svetovne vojne in obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Najprej je orisal »predmoderno smučarsko dobo« opirajoč se na arheološke raziskave in starejše pisne vire ter razprave in poudaril, da se je smučanje pojavilo tudi zunaj nordij-sko-skandinavskega pasu in to dokazoval s starosvetnim bloškim smučanjem na Kranj-skem. Le-to je bilo v moderni slovenski družbi mitizirano in element vzpostavljanja nacio-nalne športne identitete. Borut je na temelju kritičnega križanja virov ne le predstavil teorije o izvoru in nastanku bloške-ga smučanja, pač pa je tudi obračunal z bloškim športno smučarskim mitologiziranjem,

ki so ga vzpostavili pionirji smučarskega športa na Slovenskem, denimo, Rudolf Badjura, pre-vzela pa nacionalna smučarska organizacija po prvi svetovni vojni. A žal so s slavljenjem starosvetnega bloškega smučanja, kot poudari, »hkrati paradoksalno prispevali k njegovemu funkcionalnemu izumrtju«, kajti na Bloke je prodrla moderna smučka, dediščino pa so sprva reševali celo tuji raziskovalci, ki so prišli do bloške smučke in bili navdušeni nad primerom zgodovinskega smučanja.

S smučmi v kraljestvo Zlatoroga

A bloško smučanje je primer samoniklega ljudskega smučanja, Batagelj pa v sledenju in sintezi smučarskega razvoja smučanje postavi v družbeni proces preoblikovanja »tradicional-nega v moderno«, kar je temelj za uveljavitev modernega smučanja, ki je bilo šele splošno družbeno sprejemljivo. Ta proces sovpada z oblikovanjem moderne telesne vzgoje, teme-lječe na telovadbi in športu ter razmišljanju

zdravnikov o zdravju kot pomembnem cilju telesne vzgoje (physical education, education physique). Modernizacija je »reformirala ži-vljenjski stil«, prinesla »pojav družbe prostega časa« in pojav »organiziranega prostega časa«, katerega nosilec so bila različna društva, npr. telovadna, planinska, turistična. Prav tako opo-zori na mentalni obrat modernega Evropejca v odnosu do gora in zime. Jasno, le kdo pa si je upal v gore, kjer je pihalo, da je vse odnašalo, ali pa je gorski svet stražil neulovljivi Zlato-rog. Desakralizacija gore in gorskega sveta je bila eden pomembnih kulturnih premikov in osnova reformi preživljanja prostega časa za dobršen del prebivalstva in tudi duhovna podstat za množični razvoj planinstva, ki je hitro prevzelo smučanje kot možnost gibanja po gorah pozimi. Ko je opredelil duhovne premike, je poudaril še tehnični razvoj in oblikovanje moderne smučke ter smučarske tehnike, s čimer je smučanje postajalo eno od potrošniško sprejemljivih množičnih telesnih praks. Navadno se to poglavje smučarske

zgodovine osredotoča na vlogi norveškega polarnega razisko-valca Nansena, ki se je s smuč-kami odpravil proti severnemu tečaju, in Avstrijca Zdarskega, ki je vzpostavljal smučanje v srednjeevropskem prostoru, torej dva simbolna začetnika, simbola skandinavske in alpske šole smučanja.

Kot Batagelj razkriva, se mo-derno smučanje na Slovenskem pojavi in razvije v desetletjih pred prvo svetovno vojno. Najprej se utilitarna dejavnost gozdarjev seli v svet prostoča-snega, zlasti ko se je prepoznala »kot praksa višjih družbenih slojev«. Batagelj predstavi pri-mere pojavljanja smučanja na Slovenskem, zanemaril pa je pojav v Gornjesavski dolini, ki ga je v že starejši publikaciji po-pisal Andrej Smole. Podrobno analizira umeščanje smučanja kot vse bolj aktualne prostoča-sne panoge, tako v društvenem življenju planincev in njihovem zimskem avanturizmu, kot v

6

7

Dr. Viktor Murnik, Zbornik s posveta 24. 3. 2006, Ljubljana

razvijajočem se turizmu, zlasti v bohinjskem kotu, ter organiziranju prvih bohinjskih tekem, ko je smučanje pridobilo status veščine in se vse bolj športno institucionaliziralo, kar se je odrazilo po prvi svetovni vojni. Z organizira-njem jugoslovanske države je razvoj smučanja in organiziranje prevzela Jugoslovanska zim-skošportna zveza (JZŠZ), ki je imela kot edina jugoslovanska športna panožna zveza sedež v Ljubljani, medtem ko so imele druge športne panoge sedež v Zagrebu ali Beogradu. V Lju-bljani je bil tudi sedež telovadbe, tako Sokola kot Orla. JZŠZ se je vključila v mednarodno športno areno in poslala prve tekmovalce na mednarodna tekmovanja. Prevladali so slovenski tekmovalci, prav tako kot so med smučarskimi klubi prevladovali klubi iz Slove-nije. Posebno mesto so imeli Ilirija, nekaj časa Skala ter leta 1928 ustanovljeni Smučarski klub Ljubljana, ki jih Batagelj tudi predstavi.

Stik s svetom – tudi domaBatagelj analizira tudi športno tehnični

razvoj, torej razvoj opreme, proizvodnje in prodaje ter tehnike smučanja, ki je smučanje naredilo dostopno širšim množicam in vodilo v uveljavitev nordijskih in alpskih tehnik. V analizi ožjega športnega razvoja je poudaril organiziranje alpskih tekmovanj, novega mejnika v razvoju smučanja, potem ko so smučarskim tekmam kot športno-turističnemu institutu utirale pot nordijske discipline, teki in skoki, ki pa so zahtevali ureditev skakalnic, med katerimi je imela posebno mesto planiška. V analizi planiške zgodbe Batagelj osvetli že takrat in ponovno pred leti aktualno polemiko

o avtorstvu planiške skakalnice, ali Rožman ali Bloudek. Športni razvoj je narekoval razvoj stroke, tako učiteljske kot športne. Slednjega je JZŠZ reševala s tujimi trenerji. Njihovo delo je vplivalo na športno kakovost in pred drugo svetovno vojno so bili slovenski smučarji v ju-goslovanskem dresu vse pogostejši obiskovalci mednarodnih tekmovanj (FIS, OI in akadem-skih), medtem ko je število domačih tekmovanj raslo. Še več, z razvojem infrastrukture so bili sposobni organizirati tudi mednarodna tekmo-vanja doma, denimo, planiške tekme. Vendar pa smučanje nima le športne dimenzije, kar Batagelj poudari z obravnavo smučanja tako v telesnovzgojni kot preventivni, gospodarski in naborniški ali predvojaški širini. Smučati je začel tudi nežni spol. Ena od smučark v tridesetih letih poudari ženski način smučanja, da morajo gojiti »predvsem one smučarske discipline, ki niso v nasprotju z žensko kon-stitucijo. To je predvsem smuk in slalom in pa prirejanje tečajev in izletov. Me želimo in moramo obvarovati svojo ženskost in vsaka naravno čuteča žena bo to svojstvo čuvala in spoštovala, kajti nobena stvar tako žalostno ne učinkuje kakor robata športnica, ki svojim prvenstvom na ljubo zataji svojo ženskost. Naš cilj je bolj dalekosežen in bolj idealen. In za dosego tega cilja se žena mora udejstvovati aktivno v smučarstvu, ker je to utemeljeno že v njeni naravi sami.« (str. 442)

Smučanje in študij njegove zgodovine

Monografijo pa moramo poudariti tudi z vidika zgodovine kot stroke. Šport je bil

za zgodovinsko stroko marsikdaj neresna tema in si ni prislužil posebne pozornosti, v kolikor ni bil morda kdo od klubskih članov tudi zgodovinar po stroki, kot npr. pokojni slovenski zgodovinar Ferdo Gestrin, ki je bil pred drugo svetovno vojno član smučarske sekcije Ilirije. Praznino so reševali ljubiteljski zgodovinarji. S strokovnim telesnovzgojnim izobraževanjem pa se je vzpostavilo področje zgodovine telesne kulture ali danes športa, ki je imelo domicil na telesnovzgojnih visokih šolah in fakultetah. Tako je npr. eno pionirskih del našega področja Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, ki ga je leta 1968 napisal Drago Stepišnik, učitelj na Visoki šoli za telesno kulturo. V enem od poglavij oriše tudi smučarski razvoj.

Pomemben prispevek v raziskovanju smu-čarskih začetkov, začenši z bloškim, pa je bilo raziskovanje Marjana Jeločnika, tudi učitelja na VŠTK, s čimer je zgodovina smučanja presto-pila akademski prag. Na področju etnologije je bloško smučanje raziskal in publiciral etnolog Boris Orel. V novejšem času sta o smučanju največ pisala ljubitelja smučanja in zgodovine oče in sin Svetozar in Aleš Guček, kot zadnji v nizu pa je s svojim obširnim delom vstopil človek stroke, zgodovinar Borut Batagelj.

Čtivo za poletje in za razširitev vedenja, da ima stereotip o nacionalnem športu daljšo pot kot Vogrinčeva četica s Križajem na čelu. Bili so posledica ali nasledek že zdavnaj začrtane poti, ki jo je v veliki meri oblikoval pozabljeni Joso Gorec, pred njim pa Badjura. Ali pa morda še kdo drug? Odgovor je: Batageljev »Izum«.

»V spomin Murniku je pred vami Zbornik s posveta, skromen pomnik preteklosti s pogledom v prihodnost, kajti Viktorja Murnika že dolgo ni več, niti Sokola in sokolske telovadbe ter rodoljubnega sokolskega naciona-lizma. Sokola je nadomestil Partizan, pa tudi njega je vse manj. Marsikaj je in bo potrebno v sokolski zgodovini še raziskati, zlasti obdobje v drugi polovici tridesetih let in vlogo Sokolov v OF in NOB, ko je boj za narodno svobodo prevzela mlajša generacija Sokolov, a tudi ona spoštujoča veličino Viktorja Murnika,« je poudarjeno v uredniški besedi Zbornika o Viktorju Murnika, ki so ga predstavili konec marca v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zbornik je izdal Muzej športa, ki je bil poleg Fakultete za šport, Katedre za športno gimnastiko in Katedre za sociologijo in zgodovino, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Gimnastične zveza Slovenije in Slovenske olim-pijske akademije pri OKS, soorganizator posveta.

Zbornik naj bi nas, tako kot posvet, opozoril na moža, »očeta slo-venske telesne kulture«, kot je poudaril Ivan Čuk, na »zamolčanega« očeta naroda, kot zbadljivo polemizira v spremni besedi Aleš Vest, na moža, ki je v narodovi in ne le telesnokulturni zgodovini zapustil trajno sled in ji dal strokovni pečat. Zbornik ima dva dela. Prvi združuje stro-kovne referate s posveta, drugi pa je osredotočen na ustna pričevanja. V »pričevanjih« je npr. tudi krajši spominek Jelice Vazzaz, ki je bila tesna Murnikova sodelavka. V prvem delu lahko prebiramo štiri strokovne prispevke, in sicer oris sokolstva Tomaža Pavlina, biografski oris Murni-kovega ustvarjalnega dela Iztoka Durjave, njegovo pedagoško mojstrstvo Tonija Boljkoviča ter primerjalno študijo Ivana Čuka o delih Murnika in Bloudka, dveh zgodovinskih avtoritet nacionalne zgodovine športa. Primerjava morda izpade kot poizkus razvrednotenja Bloudka, čeprav je v resnici bolj boleče, da sta bila Murnikovo delo in njegov lik po

njegovi smrti ujetnik dogodkov po drugi svetovni vojni na telesnokulturnem področju, vpeta v antagonizem telovadba-šport. Ker je pretehtal šport, je bil Murnik potisnjen na stran.

Ta del naše zgodovine še čaka na strokovno obravna-vo, prav tako pa bo potrebno stopiti korak nazaj, na ob-dobje tridesetih let 20. stoletja, na 'turbulentno' obdobje gospodarske krize, pohoda nacizma na oblast, novega režima zunanje politike, razprave o socialni pravičnosti, ki so izpolnjevale tako Murnikovo kot sokolsko življenje in jih ob konstelaciji svetovnih sil vodile v premislek in odločitev za »pravo« stran v svetovnem spopadu, ki je s šestoaprilskim napadom na Jugoslavijo leta 1941 postavil na preizkušnjo sokolsko etiko in nacionalizem ter jih vodil v odpor. Tudi v tem trenutku je imelo težo

mnenje že starejšega Viktorja Murnika, ki je, kot navaja Iztok Durjava, podprl odpor. Jože Senica je predstavil srečanje Murnika in Štuklja v Ljubljani kmalu po italijanski okupaciji. Štukelj je, nič slabega misleč, želel sodelovati z italijanskim kolegom telovadcem, ki je bil v italijanskih okupacijskih vrstah, in organizirati telovadno prireditev v okupirani Ljubljani. Po nasvet se je napotil k Murniku. Ta ga je pobaral, če ve, kaj dela, ga opomnil, da je OF razglasila »kulturni molk« in mu svetoval, naj neha z neumnostmi. Leon Štukelj, vrhunski telovadec in olimpionik, ga je vestno upošteval.

O Murniku še marsičesa ne vemo. K sreči je njegov arhiv v letih po posvetu romal v NUK, zato se bo začeto delo lahko nadaljevalo. Viktor Krevsel je poudaril, da bi si Murnik, glede na to, da je njegova dediščina še danes prisotna v Ljubljani, zaslužil spomenik. Lahko ga podpremo in razmislimo, kot je poudaril Tomaž Pavlin, da bi športno nagrado mesta Ljubljane preimenovali po velikem Ljubljančanu Viktorju Murniku.

A. G.

zgodovine Slovenije, Gimnastične zveza Slovenije in Slovenske olim-zgodovine Slovenije, Gimnastične zveza Slovenije in Slovenske olim-

njegovi smrti ujetnik dogodkov po drugi svetovni vojni njegovi smrti ujetnik dogodkov po drugi svetovni vojni na telesnokulturnem področju, vpeta v antagonizem na telesnokulturnem področju, vpeta v antagonizem telovadba-šport. Ker je pretehtal šport, je bil Murnik telovadba-šport. Ker je pretehtal šport, je bil Murnik potisnjen na stran. potisnjen na stran.

vo, prav tako pa bo potrebno stopiti korak nazaj, na ob-vo, prav tako pa bo potrebno stopiti korak nazaj, na ob-dobje tridesetih let 20. stoletja, na 'turbulentno' obdobje dobje tridesetih let 20. stoletja, na 'turbulentno' obdobje gospodarske krize, pohoda nacizma na oblast, novega gospodarske krize, pohoda nacizma na oblast, novega režima zunanje politike, razprave o socialni pravičnosti, režima zunanje politike, razprave o socialni pravičnosti, ki so izpolnjevale tako Murnikovo kot sokolsko življenje ki so izpolnjevale tako Murnikovo kot sokolsko življenje in jih ob konstelaciji svetovnih sil vodile v premislek in in jih ob konstelaciji svetovnih sil vodile v premislek in odločitev za »pravo« stran v svetovnem spopadu, ki odločitev za »pravo« stran v svetovnem spopadu, ki je s šestoaprilskim napadom na Jugoslavijo leta 1941 je s šestoaprilskim napadom na Jugoslavijo leta 1941 postavil na preizkušnjo sokolsko etiko in nacionalizem postavil na preizkušnjo sokolsko etiko in nacionalizem ter jih vodil v odpor. Tudi v tem trenutku je imelo težo ter jih vodil v odpor. Tudi v tem trenutku je imelo težo

mnenje že starejšega Viktorja Murnika, ki je, kot navaja Iztok Durjava, mnenje že starejšega Viktorja Murnika, ki je, kot navaja Iztok Durjava,

�

spletni info kazalecinternet

programi

KOLEDAR ŠOLSKIH TEKMOVANJ IN PRIREDITEV V JUNIJU 2010

Finalna tekmovanja2.Košarka,letnik1997,ml.učenke,finale, MurskaSobota,OŠ2.Namiznitenis,finale,Cirkovce,OŠ2.Floorball,finale,Jesenice,OŠ4.Košarka,letnik1997,ml.učenci,finale, StražanaDolenjskem,OŠ

Košarkarski tabor Matjaža Smodiša Novomeščan Matjaž Smodiš, kapetan slovenske košarkarske reprezentance in moskovskega CSKA, sicer pa eden najboljših evropskih košarkarjev, v zadnjem obdobju namenja posebno pozornost tudi najmlajšim ljubiteljem košarke. Še pred svojimi pripravami za svetovno prvenstvo bo organiziral že 2. košarkarski tabor za dekleta in fante. Odziv udeležencev prvega tabora, ki je potekal lani avgusta v Dolenjskih Toplicah, ga je prepričal, da bo letos omogočil udeležbo še večjemu številu mladih, ki želijo dejavno preživeti del šolskih poletnih počitnic s športom. V ta namen bo pripravil kar dva tabora, tako da bodo mladi športniki ob košarkarskih treningih lahko doživeli marsikaj lepega v mesecu juliju, najprej v Termah Čatež (od 11. do 17. julija, za učence in učenke stare od 12 do 14 let), nato pa še v Dolenjskih Toplicah (od 25. do 31 julija, za učence in učenke stare od 8. do 11 let). Prijave in informacije: info@smodis.si, ŠD Osmica, Matjaž Kuzma, tel. 040 671164.

Poletni odbojkarski kampVsi, ki radi preživljajo počitnice dejavno in so ljubitelji narave in odbojke, so vabljeni na poletni odbojkarski tabor Jane Vernig na Bledu, med 4. in 9. julijem. Njen športni tabor je, kot zatrjuje, varno in dejavno okolje z družbo vrstnikov, kjer se bodo udeleženci z žogo v roki dotaknili vseh pomembnih prvin odbojkarske igre, jo izboljšali, hkrati pa prijateljevali v športnem ozračju in z dogodivščinami. Odbojkarski tabor je namenjen dekletom in fantom od 6. do 15. leta. Info: info@odbojkarskikamp.si, www.odbojkarskikamp.si

Olimpijski krogiMajska številka OK prinaša kare precej zanimivosti. Obvešča nas, da je gospod Marko Račič, zmeraj nasmejan športni delavec, 24. aprila dopolnil 90 let. Leta 1948 je nastopil na olimpijskih igrah v Londonu v štafeti 4x 400 m, Mi pa ga še zmeraj srečujemo med atleti in mu seveda čestitamo za visok življenjski jubilej. Nekaj lahko izvemo o nastajanju Nacionalnega programa športa (NPŠ) za prihajajoče desetletje. Takole piše: »NPŠ za prihajajoče desetletje je nastajal v sklopu projekta Mreža in podpora nevladnim organizacijam na področju športa, ki ga je vodila Zveza za šport otrok in mladine Slovenije in je bil sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada. V projektni skupini je sodelovalo več strokovnjakov in znanstvenikov s področja

športa, menedžmenta v športu in ekonomije,« upoštevala pa je štiri dokumente: Analizo NPŠ v RS (2000), NPŠ v RS za obdobje 2011-2020, Akcijski načrt za izvajanje NPŠ v RS za obdobje 2011-2020 in Novelo zakona o športu oziroma nov zakon o športu, na temelju sprejetega NPŠ.OK prinašajo obsežno informacijo o 8. slovenskem kongresu športne rekreacije, ki bo od 1. do 3. oktobra v Moravskih Toplicah. Obetajo se zanimive teme, več informacij

pa dobite na www.zsoms-mrezenje.si. Aleš Šolar piše o promociji olimpijskih vrednot in olimpijskem izobraževanju (zgodovina, etika), ki jima bodo dali še posebno veljavo v okviru prvih MOI Singapur 2010. Na 11. strani so nanizane informacije, ki so pomembne za vse, ki jih zanima usposabljanje strokovnih delavcev v športu za obdobje junija in julija 2010.

Vili Guček

Prvi koraki v svet vertikaleNe poznamo nikogar, ki bi bil primernejši, da mladim plezalcem in njihovim vodnikom pove kaj o tem, kaj jih čaka v čudovitem svetu športnega plezanja, in kakšna je pot do tega lepega cilja. Vili Guček, sam izvrsten plezalec, zaljubljen v skale in balvane, človek, ki je hkrati povezan s smislom za vzgojo, in ki ve, kaj je glasba narave. Najbrž so na koncu zanimivega učbenika mnogi plezalci, denimo, Tomo Česen, Aleš Jenstrle, Andrej Grmovšek, Jure Golob, Urban Čehovin, Natalija Gros in Martina Čufar vso hvalo zapisali iz prepričanja. Ampak tudi brez teh živih referenc bi Prve korake v svet vertikale morali priporočati. Kajti doživljanje narave v umetnih plezališčih, pa malo manj umetnih in sploh tam, kjer narava štrli navkreber, se sproščajo zanimive silnice, ki še nikogar, ki se jim je približal, niso pustile hladnega. Ker je med mladimi vodniki, ki vodijo in učijo še veliko mlajše od sebe in ki so sklenili, da bodo plezalci, tudi nekaj racionalnega pristopa, da bi vse skupaj bilo varno, ne bo škodilo. Gučkova knjiga bo zagotovo dobila mesto v nahrbtnikih ali pa bo doma zataknjena kje ob postelji, da si plezalni pripravnik ali pa učitelj plezanja na hrbtu in z užitkom prebere kakšno poglavje in ugotovi ali o plezanju res že kaj ve. Če se bo čudil Vilijevim informacijam, bo knjigo moral predihati kar hitro in še enkrat počasi.

Marko Račič

�

spletni info kazalec

RAZSTAVA

Splošna deklaracija o človekovih pravicahV Galeriji Avla v NLB v Ljubljani na Trgu republike je Emzin, Zavod za kreativno produkcijo pripravil razstavo sovjetskega oblikovalca Andreja Logvina (1964). Želimo vas samo spodbuditi, da vselej ko vstopite v prostore NLB, preverite ali ni morda v avli znova kakšna razstava, saj smo tu videli že veliko izvrstnih razstav. Tokrat je postavil pred obiskovalca nekaj zanimivih umetniških oblikovalskih izdelkov, ki gledalca prisilijo, da se vanje poglobi. Še posebno zanimiv je plakat, kjer v

francoskem jeziku, ki izraža duha svobode, v nasprotju z cirilico, piše: »Declaration Universelle des Droits de l’Homme, Article 5: ne sera soumis a la torture, ni a des peines ou traitements cruels, inhumains ou degradants.« (Splošna deklaracija o človekovih pravicah pravi v členu 5: Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.)

Zvita figura iz plastelina, ki leži na črkah, ki označujejo polje NIČ, in pravzaprav pripoveduje, da je deklaracija v tem svetu, ki ga živimo, raztegljiva in prilagodljiva do razpoznavnosti.

JUNIJ v PMS

EVOLUCIJA ZEMLJE Geološki procesi so v več milijardah let izoblikovali čudovit moder planet – Zemljo. Vse od njenega nastanka pa do danes sile iz njene notranjosti in moč sonca preoblikujejo njeno podobo in postavljajo mejo med morjem in kopnim. Vulkanski izbruhi, potresi in padci meteoritov so vsakih nekaj deset milijonov let zaznamovali spremembe, ki so se odrazile tako v podobi planeta kot v izumiranju in razvoju rastlinskih in živalskih vrst. Več na http://www2.pms-lj.si/razstave/gea/index.html. Razstava je na ogled do 9. februarja 2011. Javna vodstva 19. in 26. junija ob 11. in 16. uri.

KORALNJAKI ALI KORALE (ANTHOZOA)Koralnjaki ali korale (Anthozoa) so skupina ožigalkarjev, ki so skoraj samo morske živali. Korale so nečlenarji s preprosto telesno zgradbo. Uspešno živijo zlasti v toplih tropskih delih oceanov, kjer je temperatura morja stalno med 18-33°C. Predstavljene so tudi nekatere eksotične in jadranske korale, ki živijo pri nas. Geološka vitrina četrtletja je na ogled do 31. avgusta 2010.

POGLEJ KAJ ŽIVI OKOLI TEBE!Človek si v mestih in mestnih parkih deli prostor z mnogimi živimi bitji. Nekatera neguje, druga preganja, za mnoga sploh ne ve. A prav ta bitja tvorijo biotsko raznolikost urbanih območij. Tudi v mestih, tako kot v naravi velja, da je raznolikost živalstva in rastlinstva večja, čim bolj raznoliko je okolje. Biološka vitrina četrtletja je na do 31. oktobra 2010.

Muzejska poletna nočSobota, 19. junija.

Prost vstop v muzej od 1o. do 24. ure.

ALPSKI BOTANIČNI VRT JULIANA V TRENTIOd 1. maja do 30. septembra vsak dan od 8.30 do 18.30. Juliana je najstarejši alpski botanični vrt na Slovenskem. V vrtu raste okrog 600 različnih rastlin. Pestra mešanica alpskih in kraških vrst nas vedno znova očara in prav po tem se Juliana razlikuje od ostalih, mnogo večjih alpskih vrtov po Evropi. Več na http://www2.pms-lj.si/juliana/juliana.html

Koledar športnih prireditevJUNIJ3. junija – Finale atletskega prvenstva za osnovne šole, Športni park Ljubljana, izpeljava OŠ Vič, AZS in ZŠRS Planica. Začetek ob 10. uri. 16. junij – Festival športa mladih.

Festival športa mladih16. junij - Festival športa mladih, športni park Kodeljevo. Dopoldanski del: od 10. do 13. ure, popoldanski del od 12,30 do 15,30.Namenjen je učencem (predvsem višjih razredov) in dijakom, ki so bili dejavni v interesnih programih športa otrok in mladine. Namen festivala je druženje mladih na šestih prizoriščih. Na voljo bo ogled športov (nogomet, ples, plezanje, floorball, BMX, rolanje in rolkanje in judo. Udeleženci se bodo lahko preizkusili tudi sami. Glasbeni program bo vodil Rok Trkaj. V okviru festivala bo tudi podelitev priznanj najuspešnejšim ekipam v igrah z žogo ter atletiki, podeljenih pa bo še več drugih priznanj.UrnikOb 10. uri: nogomet, ples, plezanje, floorball, urbani športi, Ob 12.30: podelitev priznanj,15.30: sklep.

�

10

NAVIJAČI

Cheerleaderskipar3.mestonaSPORLANDO (Florida, ZDA) – Na 2. svetovnem prvenstvu v cheer-

leadingu in cheer plesu sta Matej Kavčnik in Sara Gruden, dva izmed najboljših svetovnih cheerleaderjev v kategoriji partnerskih dvigov, zasedla 3. mesto in s tem ubranila lansko uvrstitev. »Ne moreva reči, kdo je bil najboljši, vsi so pokazali zelo veliko. Od lani je konkurenca zelo napredovala. Vesela sva, saj sva po najinem mnenju dobro predstavila Slovenijo in Evropo,« sta povedala po nastopu.

Slovenska cheer plesna reprezentanca si je v močni konkurenci priborila 6. mesto, odlično pa sta nas zastopala tudi plesna para, ki sta se svetovnega prvenstva udeležila prvič. Dejali so: »Za nas je bila to dragocena izkušnja in nepozabno doživetje, ki sta nam še povečala veselje do plesa in nas motivirala za nove izzive. Ker smo morale premagati precej težav, da smo prispele v ZDA, predvsem v smislu dodelave koreografij in treningov, je bilo tekmovanje le pika na i. Sprva smo imele tremo, a so nas organizatorji in občinstvo lepo sprejeli in trema je izginila, nastop na odru pa je bil užitek.« Dekleta so zasedla 7. mesto v freestyle cheer plesnih parih in 6. mesto v hip hop cheer plesnih parih. ICU (International Cheer Union), ki ima 86 držav članic, med njimi je tudi Cheerleading zveza Slovenije, je gostila ekipe iz 76 držav, ki so se pomerile v 12 kategorijah.

KARATE

Medaljaženadebiju

VIDEM, 25. aprila – Pod vod-stvom Marije Jeler se je šestčlanska zasedba Karate kluba Triglav udeležila 11. mednarodnega pokala Vidma. Klubska bera je tokrat bo-gatejša za eno zlato in dve bronasti medalji. Za največje presenečenje je poskrbela Neža Vene v svojem prvem mednarodnem nastopu. V katah je bila boljša od vseh nasprotnic. Debitirala je tudi Tina Vehovar, ki je nastopila v kategoriji kat pri kadetinjah, osvojila pa je 3.

mesto. Uspeh deklet v kataških nastopih je dopolnil še Jan Piltaver, ki je pri kadetih zasedel 3. mesto, žal pa se mu v športnih bojih ni izšlo po načrtih in je tekmovanje končal po uvodni zmagi. Starejša dečka Igor Kelbič in Saša Račiča sta se od tekmovanja poslovila že v prvem krogu zaradi poškodbe zapestja.

NAMIZNI TENIS

UvrstitevvSingapurLUXEMBURG, NOVARRA, 20. aprila – Namiznoteniški igralci

Bojan Ropoša, Gregor Zafošnik in Jan Žibrat so pod vodstvom selek-torja Bojana Raka odigrali 5. krog evropske lige skupine A in zmagali s 3 : 1. V Novari pa se je izkazala igralka Alex Galič, ki se je kvalificirala na 1. mladinske olimpijske igre v Singapurju.

SABLJANJE

PokalKopraKOPER, 19. aprila – Na velikem mednarodnem tekmovanju sablja-

čev, ki so nastopili z mečem, so bili doseženi naslednji izidi. Članice: 1. Eva Jeza (Tabor), 2. Roberta Ilijašev (Mladost), 3. Jaro-

slava Kos (Gladio) in Tetiana Sturen, 5. Gaja Kores (Tabor), 6. Simona Tobias (Gladio), 7. Nuša Trpin (Branik), 8. Danij Pavlovič (Pobednik), 9. Jolanda Ambrož, 10. Nika Pušenjak (obe Branik), 11. Metka Rož-marin (vse Branik), 12. Ota Kučinič (Gladio).

Velika plesna skupina

Sara in Matej

Mladinke: 1. Eva Jeza (Tabor), 3. Nina Grudina (UG Goric) in Gaja Kores (Tabor), 6. Ava Rajh, 7. Eva Rajh (obe Duel).

Kadetinje: 1. Milica Kutležič (Pobjed Bg), 3. Ava Rajh in Eva Rajh (SS Duel), 5. Ursulla Balažič (SK Branik).

Deklice B: 1. Beatri Taverna (GS), 3. Eva Zorman (Br), 5. Nina Vrabec (Gladio), 6. Ani Rusjan, 7. Ela Debeljak, 8. Urška Ruter (vse SS NG).

Člani: 1. Jan Bidovec (SS Tabor), 3. Uros Balent (Tabor), 5. Robert Koman (Tabor), 6. Matjaž Hafner (Branik), 10. Žiga Žmauc Kvar (SK

11

Branik), 11. Omar Ait Si (Tabor) in Jan Grudina (Duel), 13. Wolfgang Gasser (SZTK), 14. Peter Pavič (Branik), 15. Aljoša Caharia (Duel).

Mladinci: 1. Francesco Presel (SG Triestina), 2. Žiga Žmauc Kvar (Branik), 5. Janž Jarc (Duel), 7. Rene Petrovič (Branik).

Kadeti: 1. Robert Koman (Tabor), 3. Žiga Žmauc Kvar (Branik), 5. Matevž Marmor (Ta-bor), 6. Konstantin Knesi (SZTK), 7 Todoro Cado, 8. Gal Gluhič, 9. Jan Rebolj (vsi Tabor), 12. Jon Vnuk (NG).

Mlajši dečki B: 1. Danie Colautti (GS), 2. Lazar Rosajl (Pobed Bg), 3. Urban Bobek (Gladio) in Vita Vujanovič (Branik), 5. B. Brenatovič, 6. Do-men Bezjak (oba Branik), 7. Enrico Piculin (UG Goric), 8. Jošt Trčul , 9. Matic Dokl (oba Branik), 10. Anže Uršič (NG), 11. Timotej Ledinek, 12. Tijan Wenzel (oba Branik).

Mlaši dečki C: 1. Davide Rissetto (UG Goric), 5. Jošt Trčul. 6. Domen Bezjak, 7. Vita Vujanovič, 8. Tijan Wenzel, 9. Matic Dokl, 10. Gregor Porš (vsi Branik), 11. Matej Filli, 12. Fabris Dolšak, 13. Ian Selan (vse Gladio) in Jakob Vanček, 15. Miha Malenšek (oba Branik).

GORSKO KOLESARSTVO

Dofinala–anedovrhaHOUFFALIZE (Belgija), 2. maja – Na prvi dirki svetovnega pokala

v 4-krosu z gorskimi kolesi sta kot edina Slovenca nastopila Neža in Žiga Knez. Oba sta se prek kvalifikacij prebila v finale, tam pa izpadla v prvem krogu četverobojev.

Mirni Houffalize je z nočno dirko v 4-krosu zaživel, saj so tisoči obiskovalcev glasno navijali ob zanimivih bojih v finalu na izločanje. V finale se je uvrstilo najhitrejših 64 moških in 16 deklet po časih iz kvalifikacij.

V finalu je prvi nastopil Žiga Knez, 56. po kvalifikacijah, ki je imel ob sebi na štartni rampi Tatarkovica, Grafa in Simmsa, tri zelo izkušene tekmovalce. Možnost napredovanja v osmino finala se je ob tej postavi in slabšem štartnem položaju močno zmanjšala, kljub temu je Žiga na koncu prve ravnine premišljeno napadel, a se je moral na koncu zado-voljiti s 4. mestom. Drugače se je dirka razpletla za Nežo Knez, ki se je želela prebiti v polfinale, končala pa je v prahu. Bližnja srečanja in padci so sestavni del 4-krosa, tokrat pa je bila žrtev 20-letna Kamničanka, ki se je zaletela v padlo tekmovalko pred seboj.

Vrstni red finala 4X, moški: 1. Jared Graves (Avs, Yeti Fox Shox), 58. Žiga Knez, ženske: 1. Jana Horakova (Češ), 16. Neža Knez (oba Slo, Unior Tools Team).

TanjavkrosusrebrnaTanja Žakelj, 22-letnica iz Ledin pri Idriji, je v cilju več kot upravi-

čeno dvignila roke visoko v zrak, saj si je s pametno in taktično vožnjo privozila 15. mesto in tako za eno mesto izboljšala svojo najboljšo

uvrstitev v svetovnem pokalu. Med mlajšimi članicami do 23 let pa je bila Tanja še bolj uspešna in si z drugim mestom prislužila prostor na zmagovalnem odru. Blaža Klemenčič se je v cilj pripeljala tik za Tanjo, v kategoriji do 23 let pa zaostala le za eno tekmovalko.

KOŠARKA

ZmagamladihKrkaševvItalijiCATELNUOVO, 2. maja – Najmlajši košarkarji Krke (letnik

1999 in mlajši) so gostovali na mednarodnem turnirju v Toskani. Prvi dan so premagali eno od italijanskih ekip, dan kasneje pa so odpravili ekipi Vela Basket Viareggo in ekipo gostiteljev CEFA Basket Castelnuovo in se uvrstili v finale. Tam so se pred polno in bučno dvorano slavili z ekipo Zadra kar s 15 točkami prednosti.

Lestvica: 1. KK Krka Novo mesto, 2. Prvi Koš Zadar, 3. MB Progetto Giovani Cantu, 4. CEFA Basket Castelnuovo. Finale: KK Krka : Prvi Koš, Zadar 45 : 30 (Vidrih 5, Jančar, Jarc 2, Gabrijel 3, Smajdek 10, Kastelic 15, Stipaničev 5, Križman 4, Dragan 1.). pol-finale: KK Krka : CEFA Basket Castelnuovo (LU) 85:23 (Bobnar 4, Vidrih 6, Rajk 2, Jančar, Jarc 8, Gabrijel 12, Smajdek 8, Kastelic 10, Stipaničev 2, Križman 5, Škedelj 6, Brkopec 12, Dragan 8.)

LOKOSTRELSTVO

UspešninastopiREGGIO CALABRIA, 23. maja – Toja Černe (LK Feniks Kranj),

dijakinja gimnazije Šentvid, je na mednarodnem kadetskem tekmovanju v disciplini 2 x 70 s sestavljenim lokom in 691 krogi postavila svetovni rekord. Brina Božič (LK Ankaran) pa je na istem tekmovanju zmagala z ukrivljenim lokom med mladinkami in tako dobila vstopnico za udeležbo na mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju. Enak uspeh je zabeležil tudi Gregor Rajh (LK Kamnik). Oba mlada slovenska lokostrelca bosta na MOI v Singapurju nastopila med 32 najboljšimi lokostrelci na svetu.

Eva Jeza

Žiga Žmavc

Tanja Žakelj

Toja Černe

Brina Božič

12

Šport Slovencev v ItalijiPriPravlja uredništvo www.slosPort.org

Poletovi hokejisti z navijači

Po dokaj težavni sezoni so se hokejisti na rolerjih openskega Poleta Kwins le dokopali do začrtanega cilja, se pravi do obstanka v ligi A1. Openski konji ostajajo tako v ožjem krogu italijanskih klubov, ki vztrajajo v najvišjem državnem tekmovanju že od prve izpeljave prvenstva, kar je že skoraj petnajst let (1996). Letošnja sezona je bila po pričakovanjih za pre-govorne kuanje morda najtežja doslej. Rešitve so se v objemu domačih privržencev sredi aprila veselili šele po treh srečanjih izčrpavajočega play-outa, ki je za varovance trenerja Acija Ferjaniča predstavljal podaljšek lige, ker so se v rednem delu uvrstili na predzadnje mesto.

Že od začetka je bilo jasno, da čaka fante v korenito pomlajeni in skrajno nizkoprora-čunski postavi med državno smetano izjemno zahtevna naloga. Na startu so se črno-oranžni prvič predstavili brez okrepitev iz Slovenije in dejansko brez izkušenih veteranov, s pretežno mladimi, doma vzgojenimi hokejisti. Polet namreč finančno vse težje konkurira v čedalje dražji ligi, v kateri poleg pristojbin in dolgih gostovanj največ stane registracija vsakega tujega igralca.

Neposreden izpad z zadnjega mesta sicer nikoli ni resneje grozil našim fantom, saj jim je uprava postopoma le dodala nekaj izkušenih igralcev. V zadnjem delu sezone so tako hkrati zaigrali preverjena moža iz osrednje Slovenije Jure Ferjanič (trenerjev sin in že v prejšnjih sezonah Poletov steber) in Borut Strašnik ter dolgoletni duši moštva bratranca Mitja in Samo Kokorovec. S kančkom sreče več bi se bili

skem Pikelcu, pred zvestimi navijači, ki svojih ljubljenčkov niso pustili na cedilu celo zimo, tudi v najhujšem mrazu ne, ob sobotah pozno zvečer, nadigrali goste iz Toskane s 5 : 0 in 12 : 2. Tako so na domači ploščadi proslavljali mukoma doseženo, toda zasluženo in torej še slajšo rešitev.

Kot je ugotavljal trener, so v teh odločilnih dvobojih, polnih pritiska in napetosti, le do-kazali, da obstaja očitna razlika med A1 in A2 ligo, ki bi bila zanje le pretesna. Navsezadnje spadajo Poletovci v sam državni vrh tudi in predvsem spričo dejstva, da so med redkimi klubi, ki skrbijo v prvi vrsti za mladinski pogon in v njem sami vzgajajo igralce za prvo ekipo. Za mlajše člane prve postave je bila tako letošnja sezona velika izkušnja, ki jim bo nedvomno prišla prav v prihodnjih letih. Na tej poti bodo v klubu najverjetneje vztrajali tudi v prihodnje. Čeprav je hokej in line v Italiji še naprej nerazvita športna panoga (trenira se bolj malo, več ekip se opira zgolj na odlične hokejiste na ledu – tudi številne Slovence), je konkurenca v A1 ligi prav zaradi močnih legionarjev dokaj ostra. Tudi v prihodnje se bo treba soočiti s težavno ekonomsko platjo in pa z ranljivostjo mlade zasedbe. A najtežje leto je najbrž mimo in v mlade, ki jih lepo usmerja priljubljeni Ljubljančan Ferjanič, je treba v vsakem primeru vlagati. Škoda, da v mladinskih ekipah še zmeraj ni slovenske mladine. Društvo je cenjeno po vsem Trstu in družine rade peljejo svoje hokejske navdušence na kotalkališče na Pikelc.

Openci, tudi letos z znamko Zadružna kraška banka, rešili že po rednem delu, na koncu pa so se vpletli v neugodno razigravanje za obstanek, ki so ga med drugim začeli s tesnim porazom v Empoliju (3:2) na igrišču ekipe, ki je v tej seriji iskala napredovanje iz A2 v A1 ligo. K sreči so v drugi in nato odločilni tretji tekmi na open-

Hokejistom Poleta Kwins ZKB uspelo ohraniti A1 ligo

Utrinek z odločilne tekme med Poletom in Empolijem v končnici

Navdušenje gledalcev – Hvala vsem

13

Jadranovim košarkarjem ni uspelo ostati v ligi C1

Poletovi hokejisti so se torej obdržali v najvišji italijanski ligi, žal pa Jadranovim košarkarjem v C1 državni ligi (najvišji, ki jo premore kakšno slovensko društvo v Italiji) to ni uspelo. Jadran, ki je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ponos vsega našega športa in slovenske skupnosti v Italiji, se je po letošnji sezoni 2009/2010 spet znašel v deželni C2 ligi. Slovenski košarkarji so svojo usodo zapečatili s porazom v Margheri že krog pred koncem prvenstva in obtičali na zadnjem mestu s samo osmimi zmagami

(skupno 30 tekem) z domačim porazom proti ekipi iz Pordenona, ki jo trenira slovenski strokovnjak Janez Drvarič.

Pred prvenstvom so si v Jadranovem taboru celo obetali uvrstitev v končnico (play-off), toda kaj kmalu je bilo jasno, da so bile to le pobožne želje. Ekipa je sicer v celoti ohranila igralce, ki so se leto prej izognili nazadova-nju, z novim trenerjem Draženom Grbcem pa je moštvo spremenilo sistem vadbe in igre na tekmah. Če k temu dodamo nekaj poškodb igralcev, povprečno igro nekaterih

posameznikov, ki so bili le leto prej nosilci moštva, in več tesnih porazov prav v zadnjih akcijah tekem, je bilo nazadovanje v nižjo ligo skoraj neizbežno. Niti zamenjava trenerja v zadnjih šestih krogih (Grbca je zamenjal Peter Brumen) ni obrodila želenih sadov. Edina »pozitivna nota« letošnje Jadranove sezone ostaja nastop mladega Boruta Baena (letnik 1992), ki so ga celo povabili v širši izbor italijanske kadetske reprezentance. Jadranov izpad iz državne lige C1 je hud udarec za vso slovensko košarko v Italiji.

Jadranova ekipa

Trener Peter Brumen

Borut Ban

13

14

Gimnastika MEP

Uvrstitvemnogoboj: 1. Sam Oldham (VB) 84,575, 2. Max Whitlock (VB) 84,275, 3. Pablo Braegger (Švi) 83,150, 56. Žan Žunko 72,825 (parter: 13,025-59, konj:10.425-79, krogi: 10,775 – 86, preskok: 14,450 – 49, bradlja: 12,775 – 58, drog: 11,375 – 77), 61. Matic Pečan 72,450 (parter: 13,225 – 45, konj: 9,400 – 96, krogi: 11,625 – 65, preskok: 13,675 – 83, bradlja: 12,725 – 61, drog: 11,800 – 61), 76. Tine Rauter 70,425 (parter: 12,725 – 78, konj: 10,725 – 73, krogi: 10,850 – 85, preskok: 14,425 – 52, bradlja: 12 – 425 – 78, drog: 9,275 – 107), 85. Primož Maurič 68, 425 (parter: 12,525 – 94, konj: 10,425 – 80, krogi: 10,125 – 98, preskok: 13,550 – 89, bradlja: 12,125 – 95, drog: 9,675 – 104), 97. Omar Alhady 63,975 (parter: 12,150 – 106, konj: 8,075 – 105, krogi: 11,325 – 74, preskok: 12,500 – 110, bradlja: 12,325 – 84, drog: 7,600 – 109).

Zmagovalci po orodjihparter: Max Whitlock (VB) 14,175, konj z ročaji: Max Whitlock (VB) 14,400, krogi: Nestor Abad (Špa)14,250, preskok: Artur Davtyan (Arm) 15,462, bradlja: A. Muntean (Rom) 13,800, drog: Sam Oldham (VB) 13,825.Ekipno: 1. Velika Britanija 254,200, 2. Švica 248,525, 3. Francija 245,375, 18. Slovenija 217,675.

Piše MATIC PEČAN

Priprave na mladinsko evropsko prvenstvo v Birminghamu v Veliki Britaniji so bile v polnem teku. Teden dni pred tekmovanjem smo se mladinci odpravili še v Čakovec na Hrvaškem, kjer imajo odlične možnosti za trening. Trenirali smo dvakrat na dan ter pilili formo. A zadnji dan je kot strela z jasnega odjeknila novica o nekem pepelu v zraku ter o odpovedi vseh letov.

In kaj zdaj ? Spraševali smo se, ali evropsko prvenstvo sploh bo. Ali se bomo lahko ude-ležili tekmovanja, kako bomo potovali, kako rešujejo težave druge reprezentance? Vprašanj je bilo veliko, odgovorov pa malo. Kako bodo potovali drugi? Bo sploh kdo tam? Bodo or-ganizatorji tekmovanje odpovedali?

V petek smo se iz Čakovca vrnili domov in upali, da bomo zvedeli kaj več, a smo v soboto vedeli še manj. Znano je bilo, da so prvenstvo prestavili za en dan, še vedno pa je v zraku visela možnost popolne odpovedi. Povezave na facebooku so pregorele, evropska gimna-stična srenja se je združila v načrtovanju nove poti, kovanju načrtov, iskanju boljše rešitve. Ognjenik na Islandiji pa je nemoteno bruhal in bruhal.

Po telefonu smo oblegali vodstvo gimnastič-ne zveze, odločitev pa je padla v soboto proti večeru. Odpotovali smo z avtobusom v nedeljo ob 15. uri, pridružili sta se nam še hrvaška in srbska reprezentanca. Prihod v Birming-ham smo načrtovali v ponedeljek popoldne. Podobno so štartale tudi vse druge evropske reprezentance z istim ciljem – tekmovati na EP. Različne reprezentance so doživljale prave odisejade, rekorderji po dolžini in trajanju potovanja so bili Grki, ki so se vozili skoraj 60 ur, sledili so Finci s 45 urami vožnje, mi pa smo za pot porabili približno 27 ur.

V ponedeljek okoli 18. ure smo vendarle prispeli na cilj v Birmingham. Naše počutje je bilo, če odmislimo, da nas je vse bolelo, kar dobro. Čim prej smo si želeli pogledati

ogrevalno dvorano. Naši zakrčeni udi so bili potrebni raztezanja.

V torek, 20. aprila, je bil na vrsti uradni tre-ning, ki poteka natančno po protokolu:

v tekmovalni dvorani, v dresih in po vnaprej določenem urniku, ki je enak tekmovalnemu dnevu. Delno že lahko zaslutiš tekmovalno ozračje. Lepo je biti delček tega dogajanja.

Med našimi treningi smo bili prisotni na treningih članov, ogledali smo si mesto, čeprav pretežno kar med vožnjo iz hotela do dvorane in obratno. Dan našega tekmovanja se je bli-skovito približal.

V četrtek, 22. aprila, smo dopoldne opravili še lažji trening, s kančkom očesa oplazili naše konkurente, ki so že začeli tekmovati, in po-poldne odšli počivat v hotel. Tekmovanje je namreč potekalo po skupinah in naša vrsta je skupaj s Srbijo, Ciprom in Grčijo začela zadnja šele zvečer ob 20. uri.

Naše prvo orodje je bil konj, orodje, ki nam povzroča skoraj največ težav. Da je bila sreča popolna, me je žreb določil kot prvega tekmovalca v naši skupini. Do tedaj še nisem poznal take treme. Če bi mi v trenutku, ko sem pred konjem čakal zeleno luč na semaforju, nekdo ukazal, naj pomigam s prstom na roki, bi ga bil sposoben prepričati, da so moje roke

hrome. Evropsko prvenstvo je posebne vrste izkušnja, ne upam si predstavljati, kako bi se počutil na svetovnem prvenstvu ali na olim-pijskih igrah.

Po prvem orodju je tekmovanje steklo za spoznanje bolj utečeno, predvsem v naših gla-vah. Avtomatika izvajanja vaj, plod dolgoletnih treningov, je obrodila sad. Ko odmisliš, da si na pomembnem tekmovanju, telo samodejno sledi vaji, ki smo jo pilil do onemoglosti. Na konju sem sicer naredil napako, na drugih orodjih pa je šlo že bolj gladko. Prav tako je bilo tudi pri večini mojih telovadnih kolegov.

Uvrstil sem se v prvo polovico tekmovalcev, zasedel sem 61. mesto od 124 udeležencev. Slovenska ekipa je ekipno pristala na 18. mestu. Tekmovalci smo bili s svojimi nastopi zadovoljni, izpeljava vaj je bila dobra, brez posebno velikih napak.

Veliki zmagovalec mladinskega tekmovanja je bila reprezentanca Velike Britanije s petimi osvojenimi medaljami, od tega tri zlate, prav tako je blestela tudi Švica s tremi medaljami. Fantje so svoje vaje izpilili do popolnosti, nam pa so s svojim zgledom dali zagon in voljo za treninge in nove tekme. Evropsko prvenstvo v športni gimnastiki nam bo vsem ostalo v lepem spominu.

14

Matic Pečan Æan Æunko

Primoæ MauriË Tine Rauter Omar Alhady

Birmingham v znamenju pepela

15

Športne igre mladih 2010 Športne igre mladih (ŠIM) za pokal Športne zveze Ljubljane potekajo v obliki športnih prireditev že od leta 1996. So doživetje za otroke in mladino. Glavno poslanstvo iger je popularizacija športa med mladimi in njihovimi starši. Prav zato želimo v šport vpeljati čim več mladih, na voljo pa so spremljevalne dejavnosti, rekreativni športni dogodki in tudi tekmovanja.

Ker želimo, da se prijetne izkušnje in športno znanje prenesejo tudi na otroke, ki niso usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, bomo program ŠIM v letu 2010 izpeljali tako, da bomo pozornost namenili otrokom, starim do 12 let, in jim v sodelovanju z ljubljanskimi športnimi društvi in strokovno usposobljenimi kadri zagotovili bolj razgibano življenje, ustvarjalnost, več športne kulture. Trudimo se za večjo kakovost pre-življanja prostega časa po načelu enakih možnosti, hkrati pa otroke ozaveščamo o njihovih pravicah.

Za leto 2010 smo se, v sodelovanju z ljubljanskimi športnimi društvi, dogovorili za izpeljavo programa ŠIM v atletiki, plavanju, judu, karateju, ritmični gimnastiki (A in C program), športni gimnastiki, team-gym, tenisu, namiznem tenisu, kajakaštvu, odbojki in odbojki na pesku, no-gometu, rokometu, hokeju, in-line hokeju, košarki in kolesarstvu – bmx. Program sofinancirata MO Ljubljana in Fundacija za šport. V aprilu in maju 2010 smo že izpeljali tri tekmovanja, in sicer:

JudoV soboto, 10. aprila, je v sklopu ŠIM v športni dvorani Kodeljevo

potekal že 25. Mednarodni turnir Bežigrad, ki sta ga pripravila JK Be-žigrad in Športna zveza Ljubljane. Nastopilo je prek 620 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije, Češke, Italije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Herce-govine in Slovenije. Udeležence enodnevnega turnirja je pozdravil mag. Janez Sodržnik, predsednik Športne zveze Ljubljane. Ponosni smo, da je tekmovanje pomagalo izpeljati petdeset prostovoljcev in privržencev Judo kluba Bežigrad. Med organizatorji sta bila tudi judoista Aljaž Sedej in Raša Sraka Vukovič.

Skupni zmagovalec turnirja in ŠIM v judu je postal JK Bežigrad, po kategorijah pa, cicibani: Koroška, mlajši dečki in deklice: JK Bežigrad, starejši dečki in deklice: JK Bežigrad, kadeti in kadetinje: reprezentanca severne Westfalije, mladinke: JK Triglav.

Ritmična gimnastika C-program V nedeljo, 11. aprila, se je v organizaciji ŠD Špička, ŠK Bleščica in

Športne zveze Ljubljane v Športnem centru Triglav odvijalo tekmovanje v ritmični gimnastiki C-program. Konkurenca je bila močnejša kot prejšnje leto, s solidnimi nastopi so se predstavile ekipe osnovnih šol. Dopoldne je v kvalifikacijskem delu tekmovalo 63 deklet, ogledali pa smo si 15 nastopov skupin ljubljanskih osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah.

Pri cicibankah je prvo mesto pripadlo OŠ Poljane, pri mlajših in starej-ših učenkah so bile najboljše učenke OŠ Sostro. Popoldan je tekmovalo 57 deklet, ki so prikazala deset ekipnih nastopov. Pri mlajših učenkah in starejših učenkah je zmaga odšla na OŠ Šmartno pri Litiji.

V soboto, 22. maja, pa so se najboljše ekipe kvalifikacij pomerile še na finalnem tekmovanju ŠIM v ritmični gimnastiki – C-program.

Športna zveza Ljubljana

V skupinskih vajah je tekmovalo 85 deklet iz šestih osnovnih šol (OŠ Sostro, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Poljane, OŠ Janka Kersnika, OŠ Prežihov Voranc, OŠ Šmartno pri Litiji in OŠ Preska), videli pa smo še nekaj netekmovalnih nastopov. V finalu so v obeh kategorijah slavile učenke z OŠ Sostro.

OdbojkaNa sklepnem majskem turnirju (nedelja, 16. maja) je v sklopu ŠIM

v odbojki sodelovalo 58 ekip in prek 300 otrok. Prireditev je skupaj s Športno zvezo Ljubljane organizirala Odbojkarska šola Ljubljana (OŠL). Tekmovali so v štirih kategorijah. V super mini in mini odbojki so dekleta in fantje igrali v mešanih ekipah, v mali odbojki so tekmovali ločeno, prav tako v odbojki, kjer so starejše deklice pokazale veliko odbojkarskega znanja.

Na otvoritvi je nastopajoče pozdravila odbojkarica Sandra Vitez, nekdanja članica italijanske reprezentance. Otroci so se med tekmami zabavali z nagradnimi igrami, s katerimi so morali pokazati znanje na različnih področjih, na dobrodelnem srečelovu pa je OŠL zbrala dovolj prispevkov, da bo lahko na Poletni odbojkarski tabor v Savudriji peljala dva otroka iz socialno šibkejših družin.

Organizatorji in udeleženci so bili zadovoljni z izpeljavo turnirja, prireditev so pohvalili igralci in igralke iz Kranja, Nove Gorice in iz Bleda. Mlade odbojkarice in odbojkarji so se družili s prijatelji z drugih koncev Slovenije in si popestrili dogajanje z izmenjavo odbojkarskih trikov. Prepričani smo, da bodo še prišli na naše igre.

Izidi, super mini odbojka: 1. Majski Hinkoti (OŠ H. Smrekar, Lj), 2. Logatec (OŠ Osmih talcev, Logatec), 3. Delfinčki (OŠ D. Kumar, Lj). Naj igralka: Veronika Kene (OŠ D. Kumar), igralec: Lovro Drnovšček (OŠ H. Smrekar, Lj), mini odbojka: 1. Žabice (OŠ D. Kumar, Lj), 2. Neki (OŠ D. Kumar, Lj), 3. Ime (OŠ Brezovica), naj igralka: Mojca Deželak (OŠ D. Kumar, Lj), igralec: Miha Grahek (OŠ J. Moškrič, Lj).

15

16

Brixia - miting vseh mitingov

Športni dogodek

Uvrstitev ekip U18: 1. Baden Wurtenbe-reg 374, 2. Bayern 344, 3. Veneto 318, 4. Lombardija 302, 5. Emilia Romana 299,5, 6. Slovenija 274,5. Nastopilo je 15 ekip. Dekleta, 100 m: 1. Ekeh 11,88, 7. Tina Slejko 12,43, 200 m: 1. Ekeh 24,33, 7. Kaja Debevc 25,80, 400 m: 1. Anja Benko 56,21, 800 m: 1. Gess 2:13,72, 4. Nina Vrtačič 2:16,75, 1500 m: 1. Weinfurter 4:40,97, 9. Eva Aljančič 4:57,34, 100 m ovire: 1. Resler 1:01,44, 9. Gaja Stibilj 1:07,81, 14. Eva Ivanšek 1:13,02, višina: 1. Rieger 176, 3. Tina Kralj 169, daljava: 1. Keppler 569, 4. Urška Miklavčič 552, krogla: 1. Lehmann 12,61, 8. Tjaša Rajh 9,48, disk (1 kg): 1. Lehmann 45,65, 8. Kaja Žalac 31,65, kopje: 1. Katja Zof 48,99. Fantje, 100 m: 1. Isolano 10,96, 8. Žiga Žepič 11,35, 200 m: 1. Hock 22,56, 7. Luka Žontar 23.19, 400 m: 1. Palauf 49,37, 8. Matic Dolenc 51,16, 800 m: 1. Romelli 1:56,69, 5. Tomaž Rozmarič 1:59,38, 1500 m: Crippa 4:05,29, 9. Jan Petrač 4:14,80, 2000 m zapreke: 1. Cacaci 6:14,54, 12. Žiga Kaspar 6:37,16, 13. Kristian Grunfeld 6:44,73. 110 m ovire: 1. Jurig 14,23, 11. Žani Sladič 15,41, 400 ovire: 1. Spezzati 54,60, 5. Matej Lindič 57,32, 4 x 100 m: 1. B. Wuttenberg 42,32, 8. Slovenija (Žontar, Željko, Kokalj, Žepič) 44,08, višina: 1. Vogt 202, 9. Uroš Veselič 185, palica: 1. Wolert 450, 11. Aljaž Blažej 320, daljava: 1. Pandolce 720, 7. Jernej Kokalj 673, krogla: 1. Reichele 17,54, 10. Miha Reisman 13,36, disk (1,5 kg): 1. Grotti 51,93, 7. Haris Sejarič 44,33, kopje (700 g): 1. Koch 60,64, 2. David Kostrevc 58,92.

Nekateri zatrjujejo, da na svetu ni naključij. Ko sem se 16. aprila spremljal Boštjana Pristavca na drugem sedežu v enem od najsodobnejših jadralnih letal iz Celja do Švice in nazaj, sva se peljala tudi prek Brixna: »A vidiš atletski stadion z zelenim tartanom. To je najbolj razpoznavna točka za Brixen,« me je poučil. Kakšen mesec kasneje sem prav zato z veseljem sprejel vabilo AZS, da spremljam mlajšo mladinsko reprezentanco na tradicionalnem 29. mitingu področnih reprezentanc iz Italije, Nemčije in Slovenije.

Kakšnih 3000 m nad terenom mestom jadra-lec ni pravega občutka, da leži eno najbolj zele-nih mestece v Evropi tako temeljito zarezano med hribe, da so povsod naokoli smučišča, šele na zemlji vidiš, da je turizem najpomembnejša panoga in da je obdelana vsaka ped zemlje – s sadnim drevjem. Vsa Evropa uvaža njihova jabolka, hruške ... V izrazito dvojezičnem svetu Južne Tirolske je uradni državni jezik italijanski, a ljudje imajo raje nemškega, a te jezikovne napetosti ni čutiti, saj ti z informa-cijo postrežejo še v angleščini.

Zeleni atletski stadion, na katerem je bilo lani mladinsko svetovno atletsko prvenstvo, je eden najbolj urejenih, kar sem jih videl, a urejenost ni prišla sama od sebe. Atletski delavci v Brixnu živijo kot velika družina, vsako leto dodajo svojemu športnemu parku kaj novega. Mladi slovenski reprezentanti lahko uživali v izjemni organizaciji, ki temelji na prostovoljcih, predvsem pa na spoznanju, da lahko obvladujejo mladinsko atletiko, še posebno priljubljeni so mnogoboji. Prvi mož atletskega kluba je Bruno Capello, ki je bil nekoč tudi trener italijanske mnogobojske reprezentance. Sodniki delajo kot švicarska ura, pri vseh disciplinah in na vseh napravah so izjemno resni. Nobenega koketiranja s tekmovalci ali tekmovalkami ne poznajo, nobenih opazk ne boste slišali iz njihovih ust, denimo, tako kot smo lahko doživeli nedavno na srednješolskem prvenstvu v Ljubljani, ko so se sodniki in urejevalci doskočišča kar na-prej spotikali ob tekmovalke. Atletika je pač kraljica športov, ta pa zahteva resnost. Poleg resnih a prijaznih ljudi smo lahko občudovali tudi sodobne atletske naprave in merilne pripomočke.

Seveda ni treba poudarjati, da ekipam ni bilo treba plačati kotizacije, pa čeprav so v dveh dneh vse udeležence povabili na kosilo. Ste kaj podobnega doživeli že kje drugje? Mitjo Bu-tula, predsednika AK Koper, so organizatorji sprejeli kot starega znanca in prijatelja, tako da so ga na koncu dvodnevnega tekmovanja – prvi dan je bil miting za starejše mladince in

mladinke U20 – povabili tudi na jubilejni 30. Brixia miting 2011.

Sobotno tekmovanje starejših mladincev je bilo nekakšno ogrevanje za nedeljsko tekmova-nje. Mitja Butul je po tekmovanju ugotavljal, da bi se morali na AZS bolj poglobiti v dogodek, saj bi se lahko poleg reprezentantov udeležili sobotne tekme še mnogi drugi kakovostni slovenski tekmovalci in tekmovalke, tako da bi zapolnili avtobus, prepričan je bil, da bi mnogi z veseljem poravnali stroške bivanja, ki so v tem delu leta znosi tudi za slovenske žepe. Mitja je prepričan, da bo prihodnje leto najbrž bolje, seveda, če se bo AZS odločila za nastop. In zakaj se ne bi, saj je tekmovanje med močnejšimi v Evropi, v takšni konkurenci pa je tudi lažje dosegati dobre izide.

V sobotnem sporedu je stadion prvič oživel pri teku na 1500 m, kjer se je Vid Zevnik držal v čelni skupini, nekaj časa je krojil tudi tempo skupine, 200 m pred ciljem je vodil, na koncu pa ni zdržal finiša domačina Massimija, ki je s svojim tekom navdušil tribuno in množico navijačev. Seveda je imel zasluge za zanimiv razplet teka tudi naš Vid. Med zmagovalce sobotne mitinga starejših mladink in mladincev so se vpisali Jerneja Smonkar (400 m, 57,29), Manca Šepetavc (100 m ovire, 14,20 – 84), Sara Berčan (palica, 390), Klementina Klajderič (daljava, 573), Monika Lebeničnik (krogla 4 kg, 13.02), Žan Čebron (palica, 4.40), Luka Rugelj (daljava, 709) in Klemen Bučar (kopje, 65,93).

Ker je Brixen nekakšna prestolnica mno-gobojcev moramo najprej omeniti oba naša tekmovalca. Nika Ferlin je v 7-boju pristala na 4 mestu s 4137 točkami (200 m-28,02, 800 m-2:40,31, 100 m ovire -15,80, višina -151, daljava-492, krogla 10,73, kopje 28,73), Žiga Hus pa se je v 8-boju s 4363 točkami uvrstil na 9. mesto (100 m-11,74, 400 m- 57,50, 1000 m- 3:18,68, 110 m ovire- 16,40, višina- 155, daljava – 588, krogla-11,03, kopje-39,98). Mario Habendanke, zmagovalec mnogoboja s 5459 točkami, je bil deležen še posebne pozornosti uradnega pove-zovalca tekmovanja in tudi občinstva.

Primadona slovenske ekipe v Brixnu je bila Manca Šepetavc, še zmeraj osnovnošolka v Litiji, saj je slavila tudi v nedeljskem sporedu med mlajšimi mladinkami na nižjih ovirah (14,14 – na 76 cm), a ji državnega rekorda, ki ga načrtujeta s trenerjem Albertom Šobo, ni uspe-lo izboljšati. Mimogrede, na spletnih dosežkih so organizatorji potrdili svoj resen pristop k atletiki, saj so pri metalnih disciplinah vsem metalnim pripomočkom pripisali težo, oviram pa so dodali višino. To bi lahko postala navada tudi v Sloveniji, kjer ob dosežku pogosto ni po-leg niti dolžine proge (kros, smučarski tek itd). Med zmagovalke sta se vpisali še Anja Benko na 400 m in Katja Zof v metu kopja, pri fantih pa je bil najvišji stopnički še najbližje David Ko-strevc v metu kopja, ki je samo meter in 72 cm

zaostal za zmagovalcem. Mitja Butul ni mogel razumeti, kako je mogla ena od tekačic v štafeti prestopiti še preden je dobila v roke palico, še posebno, ker so dekleta (Debevc, Šepetavc, Benko in Slejko) krepko vodile. »Trenerjem dopovedujem, da je treba včasih trenirati tudi štafeto, ampak nihče te discipline ne jemlje kaj prida resno,« je menil.

Sicer pa je bilo še nekaj lepih nastopov mladih slovenskih atletov in atletinj, čeprav se niso končali zmagoslavno. Kaja Debevc (200 m-25,80) je bila vesela svojega najboljšega izida, Nina Vrtačič zmage v drugi skupini in skupne-ga 4. mesta, Eva Aljančič je samozavestno tekla 1500 m, moči ji je zmanjkalo malo pred ciljno ravnino, Tina Kralj je osvojila bron pri skoku v višino, Urška Miklavčič je v daljavi ostala na 4. mestu (552 cm), Tomaž Rozmarič se je na 800 m uvrstil na 5 mesto čeprav se mu je zdelo, da ga lahko izda tetiva, mladi Jan Petrač se je na 1500 m uvrstil na 9. mesto, a tokrat zaradi svojega teka ni imel vzrokov za nezadovoljstvo, ki ga je kazal na cilju.

Povratek z avtobusi kranjskega podjetja Rozman je bila precej bolj pestra kot potovanje do cilja. Fantje so trenirali samozavest pred de-kleti, trenirali so improligo, za izražanje svoje duhovitosti so imeli tri naslove: Slovenija ima talent ter reklami za dormeo in kozmodisk.16

1717

18

Učenci

Kje je bila sproščenost?

Vrstni red: 1. OŠ Šempeter v/Sd, 2. OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 3. OŠ Žužemberk, 4. OŠ Bojana Ilicha, Maribor. Naj, podajalec: Gregor Hirci, napadalec: Pino Lenart, igralec: Jernej Vrhunc.

Da ne bi bilo hude krvi, je treba že kar takoj povedati, da so bili učenci z matične osnovne šole, kjer so tekmovanje pripravili, že na videz najmočnejša ekipa, tako da zmaga ni bila vprašljiva. Izgubili so vsega dva niza, po enega proti Žužemberku in enega z ekipo Osnovne šole F. Albrehta iz Kamnika. A vendarle se kaže zaustaviti pri problemu, na katerega doslej na odbojkarskih tekmovanjih niso bili pozorni.

Zmagovalci so imeli v svojih vrstah nekaj izjemnih igralcev, ki so izstopali iz povprečja dobrih, a vendarle se kaže za trenutek zaustaviti pri dogajanjih, ki so bila, po besedah poznavalcev, povsem odbojkarska. Ko je ekipa OŠ Žužemberka v tekmi s Šempetrom izenačila v nizih na 1:1, je domači trener brez potre-be izgubil živce in se je v polju lotil igre 5:1, to je igre v napadu z enim samim podajalcem. Ravno toliko, da je prišel še bolj do izraza njihov najboljši igralec. Bojan Brulec je opozoril sodnike na nedovoljeno spremembo, a brez učinka: »Povsem vseeno je, kdo bi zmagal, a gre preprosto za fair play, ki bi ga morali učenci čutiti vsaj na šolskih tekmovanjih. Na našem posnetku, ki ni bil narejen za dokazovanje, se vidi napačen sistem igre, tega pa sodnika in člani pritožbene komisije niso hoteli videti,« je povedal Brulec in še dodal, »v tekmi z domačini smo gladko dobili prvi niz, v drugem pa so se naši igralci preveč razburili. Nervoza in ohrabreni domačini so s pomočjo sodnikov dobili še tretji niz, ko naša ekipa, psihično dotolčena in ponižana, ni zmogla enakovredno nadalje-vati tekme.« Nezadovoljen je bil tudi trener FA Kamnik, ki pa se ni želel izpostavljati s pritoževanjem.

Pravzaprav je bilo ozračje v fantovskem delu šempetrske športne dvorane zanimivo in bi lahko služilo kot vzorčni primer, kako šolsko prvenstvo ne bi smelo potekati. Dejstvo je, da klubski tre-nerji ne morejo iz svoje kože in tudi s šolskimi ekipami ne ravnajo nič drugače kot s klubskimi, kjer je potenciran imperativ zmage. Ko spremljamo našo najboljšo ekipo ACH Volley na evropski ravni, je vsako napenjanje zunaj odbojkarskih pravil povsem brez potrebe in se tega ne poslužuje nobena evropska ekipa, odločata samo kakovost in trenutni navdih.

Šolske ekipe znajo izjemno veliko, a so še daleč od vrhunstva, tako da se lahko brez »škode« podrejajo fair playju. Zato ne bo nihče v ničemer prikrajšani. Prav zato menimo, da bi morale biti šolske tekme veliko bolj sproščene, trenerji pa bi morali biti vzor športnega obnašanja.

Zdravo vsemPo veliko poskusih pridobivanja podatkov o kršenju pravil igre na

finalnem turnirju starejših dečkov v Šempetru sem le dobil nekaj upo-rabnega le v odgovoru trenerja domačih Sebastjana Cilenška.

V pritožbi sem jasno navedel, da je na sprejem servisa le v C2 podajal Vrhunc, vse ostalo pa drugi podajač (št. 8). V 6. členu pravil piše: »V sistemu 4:2 oziroma 6:2 lahko podajalec podaja največ iz štirih igralnih con (pozicija podajalca pred servisom).« Tudi iz posnetka zadnjega niza domačih proti Kamniku se lepo vidi, da je podajač (št. 8) podajal iz petih con, Vrhunc pa je podajal le iz cone 2. Ker pa je bila komisija za pritožbo sestavljena iz pomočnice ravnateljice, predstavnika ZŠRS Planica, obeh sodnikov (vsi bolj slabo poznajo konkretna pravila), je stvar razsodil kar glavni sodnik g. Tomaž Melavc, ki ni opazil kršenje pravil igre. Vzeli so mi 10 evrov in mi vročili odgovor na pritožbo – ki so jo zavrnili.

Z igro, ki se jo vidi tudi na posnetku, si je domači trener Cillenšek ustvaril veliko premoč v sistemu igre, kajti njegov drugi podajač je bil nezaustavljiv napadalec in ni podajal slabšim od sebe. Tudi glavni sodnik g. Melavc in drugi g. Štrigl nista ekipe na vsem turnirju niti enkrat opo-mnila na napačen sistem igranja, čeprav smo ju trenerji na to vseskozi opozarjali. Prosim vse obveščene, da podajo svoje mnenje, kajti to je le bilo finale državnega prvenstva.

leP Pozdrav Bojan Brulec18

19

Vrstni red: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Šempeter, 3. OŠ Kanal, 4. OŠ dr. Josipa Plemlja, Bled. Izidi: Braslovče : Šempeter 2:0 (17, 24), Kanal : JP Bled 2:0 (5, 13), Braslovče : Kanal 2:1 (-16, 12,9), Šempeter : JP Bled 2:0 (18, 17), Braslovče : JP Bled 2:0 (20, 13), Šempeter : Kanal 2:0 (18, 16). Naj, podajalka: Zala Zbičajnik (Brasl), napadalka: Anastazija Žnidar (Šemp), igralka: Anita Sobočan.

Turnir učenk je bil po svoje bolj zanimiv kot fantovski turnir, saj po prvih dveh tekmah še ni bilo mogoče ugotoviti, katera ekipa je na najboljši poti do zmage. Braslovčanke so v domačem derbiju in v izenačeni tekmi premagale vrstnice iz Šempetra, dekleta iz Kanala pa so samozavestno odpravile Blejčanke. Dramatična je bila tekma Ka-nala in Braslovčank, kjer so Primorke izvrstno igrale v prvem nizu, v nadaljevanju pa so jih ni bilo več prepoznati. Kdo ve, kaj se je zgodilo z ekipo, Gašper Plestenjak, predstavnik Zavoda za šport RS Planica, je ugotovil, da je vsa igra OŠ Kanal temeljila na eni sami ključni igralki. Zanimiva je bila še zadnja tekma, v kateri smo pričakovali, da bodo Kanalke vendarle igrale sproščeno in skušale presenetiti favorizirano ekipo OŠ iz Braslovč, a presenečenja ni bilo.

Učenke

Braslovčanke - z zanesljivo igro

19

20

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+1 Kristjan Grunfeld

AK Špela Grosuplje

Tekač brez strahu

Čeprav je bil Kristian na atletskem mitin-gu v Brixnu po neki pomoti, saj je bil krepko med najmlajšimi in zato tudi ne prvi tekač na 2000 m zapreke, pa ga je treba omeniti z velikim pozitivnim predznakom. Že ob pet-kovem ogledu štadiona, zato da bi si atleti in atletinje raztegnili ude po dokaj dolgi vožnji z avtobusom, je sicer vselej resen in nekoliko zaskrbljeni mladi tekač iz Grosupljega izra-žal neko posebno skrb. Skrbelo ga je namreč, ali bo sploh lahko nastopil.

Športni cilji olimpijskiS Tomažem sva delila sedeža v avtobusu, ko sva se prvi dan tekmovanja vračala v vasico,

kjer smo prebivali. Dijak tretjega letnika Gimnazije Frana Mikošiča iz Ljutomera si je ves čas masiral področje stopala desne noge ob spodnjem prirastišču tetive. Prepričan sem bil, da se bo v reprezentančnem teku na 800 m prihodnjega dne bolj ali manj držav v ozadju. Pa sem se uštel. Njegov samozavestni tek ni niti za trenutek kazal znamenj težav, ki jih je omenjal dan poprej.

Pravzaprav sem bil nad njegovim nastopom presenečen, tako kot najbrž vsi, ki ga ne poznajo posebno dobro. Z vitko in žilavo postavo, ki sega prek 180 cm v višino, je zagotovo med našimi najbolj postavnimi tekači. Seveda pa je tudi dovolj vztrajen, da bo svojo disciplino pripeljal še v bolj kakovostne vode.

»Trener Tibi Lebar me je odkril na nekem šolskem tekmovanju. Nagovarjal me je, naj pridem v klub, pa sem se mu kar precej časa upiral. Nisem si znal predstavljati, da bi čisto zares treniral tek na srednje proge. Na koncu sem popustil, zdaj pa mi je postala atletika življenjski slog,« je dejal, pa čeprav je odvisen od prevoza z mope-dom, kadar pa je praznik, ga do štadiona kdo od domačih potegne z avtomobilom. Tudi s trenerjem se izvrstno razumeta.

S tekom v Brixnu (1:59,38) ni bil posebno zadovoljen, tek je slikovito označil kot divji: »Žal, nisem še v pravi formi, tek me je kar utru-dil,« je povedal, pa čeprav je zmagovalec tekel počasneje od njegovega lanskoletnega osebnega rekorda, ki znaša 1:55,69: »Cilj letošnje sezone je, da ponovim ta dosežek in ga skušam še malo izboljšati, tudi na 1500 m, kjer sem doslej tekel najhitreje 4:02,34,« pravi. In kakšni so njegovi nekoliko širši športni cilji? »Olimpijski,« odvr-ne samozavestno in na kratko. Tomaža šport ni zastrupil tako močno, da bi morda razmišljal o študiju športa. Tudi ekipni športi ga ne zanimajo kaj prida in najbrž zato tudi ne nastopa v šolski košarkarski ekipi. Zanimata ga biokemija in računalništvo, torej področji, ki iz leta v leto pridobivata na veljavi, predvsem pa zagotavlja, da bo treniral tudi med študijem. 6:14,54, 12. Žiga Kaspar 6:37,16, 13. Kristian Grunfeld 6:44,73. 110 m ovire: 1. Jurig 14,23, 11. Žani Sladič 15,41, 400 ovire: 1. Spezzati 54,60, 5. Matej Lindič 57,32, 4 x 100 m: 1. B. Wuttenberg 42,32, 8. Slovenija (Žontar, Željko, Kokalj, Žepič) 44,08, višina: 1. Vogt 202, 9. Uroš Veselič 185, palica: 1. Wolert 450, 11. Aljaž Blažej 320, daljava: 1. Pandolce 720, 7. Jernej Kokalj 673, krogla: 1. Reichele 17,54, 10. Miha Reisman 13,36, disk (1,5 kg): 1. Grotti 51,93, 7. Haris Sejarič 44,33, kopje (700 g): 1. Koch 60,64, 2. David Kostrevc 58,92.

Ker se Kristianom poznava, je mirno pristopil in vljudno vprašal, kdo je vodja reprezentance. »S tem tekom imam načrte, rad bi izpolnil normo,« je dejal, čeprav ni povedal, katere. A ni bil zadovoljen z imenom in priimkom vodje reprezentance, hotel ga je videti na svoje oči. Mitja Butul se je prav takrat pogovarjal z organizatorji na balkonu nad vhodom v štadion, zato je letošnji državni šolski prvak v krosu med osmošolci pač izrabil svoj »inšpektorski« instinkt – rad bi namreč postal policijski inšpektor -, in se po zavitih stopnicah in hodnikih kmalu prebil do njega. »Gospod Mitja, ne me pozabiti prijaviti za tek. Želim nastopiti,« mu je dejal.

In kako se je Kristjan, rojen leta 1996, zna-šel med starejšimi vrstniki? V tekmi z dve- do tri leta starejšimi tekači, večina letniki 1993, ni imel nobene možnosti za kakšno boljšo uvrstitev. Vendarle pa je več kot polovico 2000 m dolge proge tekel hrabro vštric z njimi, na koncu pa so mu moči popustile, pristal je na 13. mestu in kljub vsemu pre-hitel dva starejša rivala. Ne, to ni bil tiste vrste zaostanek, ko tekača povsem zmanjka, Kristjan in njegov slovenski konkurent Žiga Kaspar, ki ju je ločevalo eno samo mesto v uvrstitvi in sedem sekund, je do konca tekle povsem spodobno.

2 Tomaž Rozmarič AK Pan

20

21

desetplusdesetplusdesetdesetdesetplus10+

Vzornik – Matija Žlender

Peter Požar, trinajstletni član Lokostrelskega kluba Mins Postojna, se že šest let ukvarja z lokostrelstvom. Uspešen je v vseh disciplinah, obvlada pa tudi več slogov.

Koliko časa treniraš?»Redno vadim že šest let. Pred tem sem nekaj mesecev treniral v

šolskem krožku na OŠ Miroslava Vilharja. Nad lokostrelstvom sem se tako navdušil, da sem prepričal očeta, da mi je izdelal lok. Ko sva šla na Mins kupiti tetivo, mi je Irena Šantelj svetovala, da se včlanim v klub, kar sem tudi storil.«

Za kateri lok si se odločil?»Všeč mi je ukrivljen lok in pretežno treniram z njim, za sprostitev pa

z dolgim lokom. V slovenskem in FITA pokalu tekmujem z ukrivljenim lokom, v 3D pokalu pa z dolgim lokom. Tako si popestrim vadbo in tekmovanja.«

Kateri so tvoji večji dosežki?»Na državnih prvenstvih med dečki in mlajšimi dečki sem osvojil

večkrat prvo in drugo mesto. Postavil sem že več državnih rekordov v različnih disciplinah.«

Kakšni pa so tvoji športni cilji za prihodnost?»O tem še nisem razmišljal, gotovo pa si želim postati še boljši.«Imaš vzornika?»Imam, to je Matija Žlender.«

irena šantelj

Brez odrekanja ni uspeha

3 Špela Fajdiga LK Mins

Sem Špela Fajdiga, dijakinja 2. letnika gimnazije Postojna. Že šesto leto sem članica lokostrelskega kluba Mins Postojna. Za ta šport me je navdušil mlajši brat, ki je obiskovali lokostrelski krožek v okviru osnovne šole. Pogosto sem ga spremljala. Najprej sem z varne razdalje le opazovala, kako so puščice švigale v tarčo. Čez nekaj časa pa sem zbrala pogum in ob povabilu učiteljice poprijela za lok. Že ko je v prvem poskusu puščica uspešno zadela tarčo, me je ta šport zasvojil, navdušenje zanj postaja vse močnejše. Pred lokostrelstvom sem se poskusila v različnih športih in celo v glasbi, vendar v ničemer nisem tako uživala, da bi vztrajala. Pri lokostrelstvu sem ob vsakem dosežku dobila še večji zagon za nadaljevanje. Pa še lokostrelska družba je fantastična, ozraćje pa sproščeno. Vedno se najde kdo, ki v še tako slabih vremenskih razmerah, denimo, med točo, ko smo se vsi skupaj primorani stiskati pod majhnim drevesom, vsi premočeni in premraženi, poskrbi za zabavo.

V lokostrelstvu poznamo več slogov: ukrivljeni, goli, sestavljeni, dolgi in instinktivni lok. Prva tri leta sem streljala z golim lokom, kasneje sem se navdušila nad ukrivljenim in ga po dveh letih zamenjala za instink-tivnega. Zdaj pa znova streljam z golim lokom.

V šestletni lokostrelski karieri sem že večkrat osvojila naslov državne prvakinje v moji kategoriji in sem nosilka več državnih rekordov. Še posebno sem ponosna na dosežek izpred dveh mesecev, to je tretje mesto na absolutnem državnem prvenstvu v članski konkurenci. Lani sem bila celo v članski reprezentanci, ki se je septembra udeležila svetovnega 3D prvenstva v Italiji. Takrat sem dosegla 12. mesto, kar je moj največji

dosežek. Med večje dosežke pa spada tudi lansko 7. mesto v članski konkurenci na evropskem prvenstvu EAA 3D v Avstriji.

Tako kot večina ljudi imam tudi jaz svoje sanje, ki jih želim uresni-čiti. Mednje spadata ponovna uvrstitev v slovensko reprezentanco in udeležba na čim več svetovnih ter evropskih prvenstvih, na katerih bi dosegla vidne uspehe. Največja želja vsakega športnika, kot tudi moja, pa je gotovo udeležba na olimpijskih igrah. Vendar je za to še dovolj časa in pot do tega cilja je še dolga. Da pa bodo sanje postale resničnost, bo potrebno še mnogo izstreljenih puščic in predvsem vztrajnosti ter truda, tako kot pravi stari rek: Prek trnja do zvezd!«

Špelin trener je Stane Natlačen.

4 Peter Požar LK Mins

21

22

Šolsko državno prvenstvo v krosu se je znova izteklo na terenih športnega parka v Selcih pri Železnikih, po pričakovanju pa je bilo zaradi slabega vremena manj nastopajočih kot ponavadi. Ne bomo se vselej znova spraševali, zakaj na tem tekmovanju ne sodelujejo učenci in dijaki iz nekaterih slovenskih regij, predvsem pa še zmeraj drži, da smo še daleč od kritična mase, ki bi dala slutiti, da smo iz teka naredili vrednoto.

Lojze Pungarčič, atletski trener

Tekla je mladostVendarle pa je spodbudna ocena atletskega trenerja Lojzeta Punger-

čiča (AK Domžale), ki kljub dežju in dokaj pičli udeležbi ter težavni progi na enem delu in slabi preglednosti na dogajanje ni videl nič slabe-ga. »Čutil sem, da je bila prisotna mladost, tekmovanja se je udeležilo precej mladih atletov, ki trenirajo, in blato jih ni motilo. Atletski trener ocenjuje, da je bila splošna pripravljenost za tek bolj slaba. Atleti so se hitro oddvojili, zadaj pa je ostal rep. Vendarle pa je bilo navdušenje veliko. Posebno simpatijo sem čutil do tekačev na repu, še posebno do tistih, ki so z enakimi dresi dokazovali pripadnost svojim šolam. To nam vendarle daje upanje, da nekatere šole namenjajo teku pravo prozornost,« je povedal Lojze Pungarčič in s tem najbrž sledil rume-

nim, rdečim, zelenim … majicam osnovnih šol iz novomeškega Grma, Borovnice, Dobrovega, Tolmina, Gorij, Svetega Tomaža, Železnikov, Škofje Loke in iz mnogih drugih šol, ki postajajo že stalnica.

Ob koncu je navrgel še zanimivo misel: »Udeležba srednješolcev bi bila lahko še večja, če ne bi hkrati potekal Maraton treh src. Nekateri so se odločili zanj, a menim, da dijaki nimajo kaj iskati v Radencih. Prva tekaška tekma je bila zanje šolsko prvenstvo v krosu. Ne razumem, zakaj rinejo na maraton, če pa jih tako ali tako čaka tudi šolsko prvenstvo na Ljubljanskem maratonu.« Tekače in tekačice je pozdravil tudi šolski minister dr. Igor Lukšič.

Skupni vrstni red osnovnošolskih ekip: 1. OŠ Grm 51, 2. OŠ Sveti Tomaž 50, 3. OŠ Franceta Bevka, Tolmin 49, 4. OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica 40, 5. OŠ Železniki 39, 6. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka 32, 7. OŠ Dobrova 19. Ekipni vrstni red, dijaki: 1. ŠC Novo mesto, Srednja zdravstve-na in kemijska šola 5 točk, 2. Gimn. Šentvid, Ljubljana 4, 3. Gimn. Bežigrad Ljubljana 3, 4. TŠC Kranj 1. Ekipni vrstni red, dijakinje: 1. Gimn. Bežigrad Ljubljana 7, 2. ŠC R. Maistra, Kamnik 6, 3. Gimn. Šentvid Ljubljana 6, 4. I. Gimn. v Celju 4, 5. Gimn. Jesenice 4, 6. ŠC Nm – Srednja zdravstvena in kemijska šola 3.

Kros – Woodstock?!

22

23

Nenad Pilipovič

To je bil epski WoodstockTekmovalcev je bilo v primerjavi s 3000 nastopajočimi leta 2004 bolj

malo. Prisotni smo zmeraj eni in isti. Menim, da bi se morale državnega prvenstva v krosu udeležiti ekipe vseh 450 osnovnih šol.

Kako pa veste, da smo naredili nekaj fotografij? Smo. Prvič v zgo-dovini Osnovne šole Gorje je na šolskem DP v krosu zmagal eden izmed Gorjancev: sedmošolec Miha Ličef (1997). Fant »pleni« na vseh šolskih in klubskih tekih, na smučarskem teku, bil je 4. z ekipo na ISF SKI 2010 ... Kako trenira, mi ni jasno. Je član AK Jesenice, baje mu treninge sestavlja trener iz Kranja, trenira pa ga oče. Občasno trenira še smučarski tek. Je neverjeten in krona naših stopnjevanih uspehov na šolskih tekmovanjih. Vsak rod je lestvico dosežkov malenkost dvignil, tudi po njegovi zaslugi smo zdaj pri zmagah, sledil bo najbrž padec, kot je rekel za podobne primere smučarsko tekaški strokovnjak Robert Sla-banja. Srečno naključje nam ga je poslalo v zahvalo za vztrajanje in željo po uspehih, pa za trpljenje v hudih časih. Včasih sem že obupaval nad predhodniki. Sedaj pa brez zaslug pri izgradnji takega tekača pobiramo »slavo«, kot moji kolegi učitelji iz šol ob močnih atletskih klubih. Vsi delamo podobno: naberemo otroke in jih pripeljemo na tekmo. Na naši šoli je »kar« 250 otrok.

Podeljevalec medalj je bil že zdaj slaven mlad smučarski skakalec Peter Prevc, 7. na mali skakalnici na ZOI v Vancouvru, od meni znanih VIP-ovcev sta bila prisotna še dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, in naš cenjeni gost s Pokljuke, ki očitno rad pride v »bazo«. Pozdravili smo lahko tudi maratonskega tekača Romana Kejžarja.

Kros je bil kot legendarni Woodstock, moker, deževen in blaten, kot leta 2004 v Šmartnem pri Litiji, vendar s precej manj tekači. Nekateri so se ob mrzlem vremenu umivali kar v Sori. Prisotni so bili vsi najboljši klubski tekači, v primerjavi z letom 2004 pa je bilo manj »amaterjev«, zmagati je bilo enako težko. Koliko je bilo tekačev? Zagotovo so zaskr-bljene mame odvrnile nekatere od nastopa zaradi dežja. Sam sem imel v avtobusu zgolj 26 učencev in učenk od napovedanih 45 in komaj sem sestavil dve ekipi 7. in 9. razreda.

Organizatorje bi pohvalil, saj vem, kako žalostni in nemočni se počutijo ob takšni vremenski napovedi, ki ti vzame motivacijo, kar pri organizatorjih v Železnikih kljub temu nisem opazil. Tudi Pokljuki je letos vreme odvzelo rekord 2000 udeležencev. Potrudili so se v mnogih podrobnostih, ponudba okrepčil v šotoru na cilju je bila še posebno izvrstna, tudi strežba je bila prijazna, čaj je bil okusen.

Predstavitev policije z vozili in psi, ki iščejo prepovedane snovi, je bila zanimiva za mnoge otroke.

Zatikalo se je zgolj pri izobešanju izidov, proglasitvah ekipnih uvrsti-tev, ki jih zaradi mrzlega in deževnega vremena nismo čakali. Skratka, pomembna je bila dobra volja, ki smo jo imeli obilo vsi sobotni udeleženci krosa. Sicer se nas je dež še kar usmilil, močneje je deževalo le občasno. Kaj so o krosu menile mame otrok? Bolje, da tega ne vemo.

Primož Praprotnik

Prihodnjič s čipi in med tednom? Prvo polovico maja je zaznamoval dež in tako smo v dežju pričakali

tudi državno prvenstvo v šolskem ekipnem krosu v Selcih pri Železnikih. Dež je progo spremenil v blato, ki je tekačicam in tekačem povzročilo nemalo preglavic. Ti so si pri teku navzgor pomagali tudi z rokami, pri teku navzdol pa z dričanjem po zadnji plati. Vsekakor so tak teren naj-bolje izkoristili bolj predrzni tekači in tudi tisti, ki so imeli za tek v blatu primerno obutev. Za tek v takšnih razmerah bi bili še najbolj primerni nogometni čevlji. Tekmovalci so blatno opremo po tekmovanju pospravili v plastične vrečke. Si predstavljate, kako so jih bile doma vesele mame!? Na drugi strani so imeli organizatorji nekaj težav pri določanju vrstnega reda tekmovalcev in posledično tudi vrstnega reda ekip, tako da s(m)o razglasitev ekipnih dosežkov dočakali le najbolj vztrajni. V prihodnje bi bilo smiselno razmišljati o čipih. Kakorkoli, letošnji blatni šolski ekipni kros bo nedvomno ostal v spominu vsem tekačem in gledalcem, še po-sebno tistim, ki so domov odnesli medalje in pokale.

Ob koncu še tale misel: Šolska tekmovanja bi bilo bolj smiselno organi-zirati med tednom, saj bi se tako izognili prekrivanju šolskih tekmovanj s klubskimi, kar mnoge tekmovalce postavlja v neprijeten položaj. 23

24

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

Milena Aras HarpfMilena Aras HarpfMilena Aras Harpf

Udeležba v športu je povezana z možnostjo poškodbe. Ker vem, da so bili vsi vrhunski športniki nekoč otroci, se sprašujem, kaj bi bilo iz njih, če bi se že na začetku športne poti ubadali z banalnimi poškodbami..

Na zadnji tekmi Judo kluba Šiška se ni vse lepo izteklo, saj je trenutek nepazljivosti zahteval davek. Z bolečo ramo je bilo treba na urgenco. Nekateri so predlagali urgenco v Ljubljani, drugi pa Maribor, od koder je bil tekmovalec. Izbrali so Maribor, slikanje in sprehodi od enega do drugega zdravnika so trajali «le« dve uri. Diagnoza: zlomljena ključnica. V Ljubljani bi vse trajalo najbrž veliko dlje.

Razmišljam o dogodku. Nekaj podobnega se je dogajalo starejšemu sinu. Poškodba meniskusa nas je vodila na urgenco, kjer smo čakali pet ur. Po rentgenu kolena (poškodba se ne vidi) je dobil opornico in pregled pri ortopedu čez tri tedne. Nobenih

vaj za rehabilitacijo, niti prave diagnoze pač pa nasvet: magnetno resonanco.

Pregled z magnetno resonanco stane od 300 do 450 evrov, a kaj ko tudi samoplačniško v ljubljanskih ordinacijah naročajo šele čez dva tedna. Ubrali smo bližnjico in peljali otroka 400 km daleč na takojšnji posnetek MR (220 evrov), izvid pa so posredovali prijaznemu zdrav-niku hrvaških nogometašev. Res je bil natrgan meniskus. Obisk pri osebni zdravnici se je končal klavrno. Zavrnila je izdajo napotnice. Razlog? »Gospa, športni zdravniki želijo, da se treningi čim prej nadaljujejo. Pa saj ste že izsilili (?) napotnico za ortopeda,« je dejala. Pri ortopedu so dejali, da lahko oddamo napotnico šele po tem, ko se konča obdelava na urgentnem oddelku. Vmes je minilo dovolj časa in bili smo na pregledu na urgenci. Zdravnik je izčrpal iz kolena kri, pogledal posnetek in me obvestil, da je nadaljnje zdravljenje odvisno od osebnega zdravnika. Ko sem vprašala za nasvet, ali ne bi moral čim prej k ortopedu, me je obvestil, da so čakalne vrste dolge in da za ortopedijo ni urgence. Kaj narediti? »Če imate poznanstva …,« je namignil z nasmeškom.

Ubogala sem nasvet in se samoplačniško naročila na pregled pri ortopedu (istemu, ki dela tudi na ortopediji dopoldan in pri katerem je pregled možen čez 4 mesece). Zdravnik je menil, da je potreben

Aleš PečeAleš PečeAleš Peče

Šport in zdravljenje

Ogledal sem si finale srednješolskega prvenstva v atletiki, predvsem zato, ker me je zanimal nastop Luke Ruglja in ker sem vedel, da bo tam tudi prijatelj Miran Jerman, nekoč organizator srednješolskih tekmovanj na državni ravni. Mimogrede sem ujel kritičen pogovor o krosu, na katerem je v zraku obviselo vpra-šanje, zakaj je bilo na štartu iz vse Slovenije samo nekaj več kot 500 učencev, dijakov pa komaj šestdeset. Sogovornika sta zvrnila krivdo na šole in športne pedagoge.

Če bi sodeloval v tem pogovoru, bi seveda nasprotoval, kajti vzrokov za slabo udeležbo, tako kot tudi na srednješolskem finalu, bi morali iskati še kje drugje. Najbolj cenena je prevalitev krivde

na učitelje, saj v tem primeru ni treba iskati krivca nikjer druge. Toda zadeva je bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Ugotavljamo, da med učenci in dijaki že nekaj let pada zanimanje za šport in športna tekmovanja. Menim, da je to dovolj velik razlog za temeljitejšo analizo razmer.

Član Odbora za šolska športna tekmovanja sem bil vsaj tri mandate, skupaj z Miranom Jermanom in mnogimi drugimi smo postavljali temelje športnim tekmovanjem, medtem ko naj bi se z vlogo učiteljev in izvajalcev tekmovanj ubadali drugi. V »mojem« obdobju je država veliko vlagala v objekte, skoraj nič pa v športne pedagoge in doktri-no športa mladih. Edino formalno združenje se je ubadalo s stroko (ZDŠPS), skoraj nič pa z urejanjem položaja športnih pedagogov, ki so bili prepuščeni svoji iznajdljivosti in dobrotljivosti ravnateljev. Nikoli nisem opazil kakšnega posebnega prizadevanja s strani Zavoda za šolstvo in njegovih svetovalcev. Tudi ti se morajo, kolikor sem seznanjen, ukvarjati samo s stroko.

Prav ta neformalna zavezanost športnih pedagogov, da na tekmo-vanja pripeljejo učence in dijake, je zanimiva, a ni nikjer potrjena. Ne

Spletna učilnica je ena izmed tehnoloških pridobitev. Za športno vzgojo je na portalu ZRSŠ odprta od leta 2005. Prvo leto se je vanjo prijavilo nekaj več kot 20 športnih pedagogov, do letos je vpisanih 474 članov, pretežno osnovnošolskih.

Želja po temeljitejši izmenjavi praktičnih primerov in izku-šenj se je pokazala kot rdeča nit, ki zmeraj znova izstopa pri zbiranju predlogov športnih pedagogov o vsebinah študijskih srečanj. Od začetka do danes se je v spletni učilnici športne vzgoje za OŠ zvrstilo že nekaj zanimivih strokovnih debat, kar nakazuje, da bomo počasi vzpostavili mrežo sodelovanja in izkoristili prednosti, ki jih le-ta nudi. Poleg objave gradiv je možno dodati komentar, klepet, izdelati vprašalnike, pa še kaj bi se našlo. Trenutno se preizkuša možnost uporabe spletne učilnice za izdelavo e-mape učenčevega napredovanja in razvoja pri športni vzgoji.

Letošnje šolsko leto je bil del prvega študijskega srečanja izpeljan v obliki praktične delavnice. Športni pedagogi so sami

Prof. Nina Markun Puhan

Vprašanja, ki zanimajo še koga

Spletna (m) učilnica

25

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

operativni poseg. Zdaj ne bi smelo biti več težav, ker naj bi zdravnik sam oddal napotnico na oddelek. Operacija je minila hitro, sledil je nasvet – takojšnja rehabilitacija, ki jo bo določil osebni zdravnik. A osebna zdravnica je še vedno trdila, da zdravljenje ni končano in da fizioterapije še ne potrebuje. Znova smo trčili ob zasebno fizioterapijo. Olajšali smo se za nekaj sto evrov in po dveh tednih je bilo stanje bi-stveno boljše. Prijateljica mi je razložila, da smo imeli smolo, ker proti koncu leta zmanjka denarja in zato zdravstveni domovi ne naročajo dodatnih storitev. Bolje bi bilo počakati na januar ...

Vmes sem zaprosila za izvide pregleda, za odvzem krvi in podobno, ki jih je opravil mlajši sin na šolskem pregledu. Trenerje v klubu takšen izvid zanima preventivno, da bi zaznali preobremenjenost ali bolezen. Odločno mi je dejala, da zdravstvena oskrba tega ne podpira, saj če potrebuje pregled krvi, naj ga sam plača, saj ni bolan.

Na srečo sem v kritičnih trenutkih lahko plačala 600 evrov. Kaj pa nekdo, ki tega ne zmore? No, morda bo imel bolj razumevajočega osebnega zdravnika, najboljše pa je, da se ne poškoduje. Lepo je srečati prijaznega in razumevajočega zdravnika, vendar bi morale biti rešitve sistemske, ne pa da sistem sloni na nadpovprečnih posameznikih. Ali ne bi morale športne zveze bolj sodelovati z zdravstvom? Športu bi morala slediti tudi ustreznejša medicinska oskrba.

vem, če v tem smislu kaj pomeni vsakoletni razpis za šolska športna tekmovanja. Zato me še zmeraj zanima vloga Odbora za šolska špor-tna tekmovanja. O njem nisem v zadnjih dveh letih zasledil nobene novice, čeprav menim, da bi morali športne pedagoge sproti seznanjati z novostmi, še posebno, če želimo, da bodo dobili občutek, da so pomemben člen v tej športni zgradbi. Samo razpis je premalo, saj je bolj pomembna splošna usmeritev športa v šoli.

Razmere na terenu se slabšajo, šolarjev je vse manj, oddelki se zdru-žujejo, samo izjemoma prihajajo učitelji za šport na nižjo stopnjo. Že z rešitvijo zadnjega problema, ob katerem vsi tiščijo glavo v pesek, bi morda kaj premaknili. Govorijo o velikem projektu, s katerim naj bi zaposlil sto ali več športnih pedagogov za poživitev športnega utripa v osnovnih šolah. Kje pa so srednje šole? Ker premalo vem o vsem tem, sprašujem: Ali ljudje, ki to načrtujejo, vedo, koliko je športnih pedagogov, ki imajo premalo ur za redno zaposlitev in koliko jih dopolnjuje svojo učno obveznost v podaljšanem bivanju? Res pa je tudi to, da je v tem času v telovadnicah veliko učiteljic razrednega pouka.

preizkusili, obnovili in dopolnili svoje znanje poučevanja gimnastike ob upoštevanju različnosti v predznanju in sposobnostih učencev v skupini. Izvajalca z Gimnastične zveze Slovenije sta pripravila uporabne in zanimive primere, preizkušene z otroki prvega triletja. Primere diferenciranja in po potrebi tudi individualiziranja so učitelji preizkusili na svoji koži. Ker je bil praktični del med učitelji dobro sprejet, nas je zanimalo, koliko predstavljenih idej bodo tudi sami preizkusili v praksi in kakšni bodo njihovi odzivi. Povabili smo jih, naj svoje izkušnje objavijo v spletni učilnici. Počasi, a vztrajno so se začele zbirati zanimive ideje v obliki zbirke praktičnih primerov, razmišljanj, idej.

Priznam, da sem pričakovala bolj klavrn odziv, zato me je 74 obja-vljenih prispevkov športnih pedagogov prijetno presenetilo. Približno petina se jih je lotila gimnastike, ostali so diferencirali delo z učenci pri drugih učnih sklopih, nekateri so zapisali svoje razmišljanje ali predstavili zanimive primere učnih ur. Primeri v spletni učilnici so dobri zato, ker jih lahko vsakdo prilagodi za svoje potrebe in uporabi pri svojem delu.

Na zadnjem študijskem srečanju v maju smo z učitelji pregledali objavljene primere iz spletne učilnice. Nekateri so predstavili svoje primere kot kratko predstavitev ali v telovadnici. Ideje so se kresale in izmenjevale, tako da je bilo to študijsko srečanje zares primerno imenu. »Vau, to pa sploh ni tako brez veze in to tudi ni več (m)učilnica!« je bilo slišati.

Športna vzgoja res ni učni predmet, pri katerem bi bila uporaba

informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) nujna pri vsaki uri, je pa lahko v rokah prave osebe odlično sredstvo in pripomoček, sredstvo motiviranja ter približevanja učencem prek njim znanega medija. IKT naj se pri pouku ŠVZ uporabljal smiselno – za večjo nazornost in boljše razumevanje razlage, krajši čas učenja ter ka-kovostnejše ali trajnejše znanje.

Bolj kot to, kako vrhunsko tehnologijo imamo, je pomembno, kako jo uporabimo. IKT je le učni pripomoček, zato e-razvojna skupina na ZRSŠ, ki jo sestavljajo športni pedagogi in dva stro-kovnjaka, ki nudita tehnično podporo, skuša pripraviti primere didaktičnih pristopov za smiselno uporabo IKT pri športni vzgoji. Ni dovolj, da učencem le razdelimo npr. merilce srčnega utripa in jih naučimo, kako delujejo. Pomembno je, da jim pokažemo, kaj lahko z njimi naredijo in kaj s tem pridobijo.

Res je, da se zaradi uporabe interneta manj srečujemo v živo, po drugi strani pa moramo priznati, da tudi za obiske v živo velikokrat zmanjka časa, kar je pokazala skromnejša udeležba na zadnjem študijskem srečanju, medtem ko zapis ostane in ga lahko kadarkoli ponovno poiščemo.

Povezava do spletne učilnice športne vzgoje na ZRSŠ za vse pred-mete je: http://www.sio.si ; izberite zavihek Spletne skupnosti à Športna vzgoja. Ob registraciji boste za prvi vstop potrebovali 'ključ', ki vam ga bo posredoval urednik spletne učilnice. Tisti, ki redno obiskujete študijska srečanja, ključno besedo zagotovo že poznate.

26

©olski πport

Šport in športniki z LudvikaPripravili šestošolki Kristina sajovic in Dajana crnobrnja

Učenci in učitelji Ludvika smo zelo športno dejavni. Že dvanajstič zapored smo osvojili priznanje Najboljšega ŠŠD v Mariboru, kar je za učence in delavce šole zelo pomembno, saj se zavedamo pomena gibanja in športnega udejstvovanja za razvoj učencev. Na šoli se trudimo spodbujati šport in športne dejavnosti za vse naše učence. Po številu učencev smo med največjimi šolami v mestu, naša telovadnica pa poka po vseh šivih. Je mrzla, kar naprej zasedena in veliko premajhna. Ob 135-letnici šole, ki smo jo praznovali v preteklem šolskem letu, smo izrekli širši javnosti našo veliko željo po novi telovadnici. Slišal jo je tudi šolski minister. Zelo si je želimo, ker jo tudi potrebujemo.

Učenci in športŠport ima na naši šoli posebno mesto, saj s športnim udejstvova-

njem živimo pravzaprav vsi učenci na Ludviku. v prvi vrsti ga zelo podpira naš ravnatelj, navdušen planinec, skupaj z našimi športnimi pedagogi so zelo močna ekipa. ob dvanajstem zaporednem naslovu najboljšega ŠŠD v Mariboru so učenci 5. b-oddelka zanimivo raz-mišljali o športu.

Luka Potisek: »Ko slišim besedo šport, vedno pomislim na ko-šarko. Šport imam rad, ker sem v njem zelo dober. Z njim bi se rad ukvarjal tudi, ko bom velik.«

Žan Milošič: »Šport je veselje, koristi zdravju, z njim si srečen. to je tudi igra s prijatelji.«

Neja Lah: »Šport je del zdravega življenja, z njim »pokurimo«, kar smo pojedli.«

Boštjan Udovč: »Šport popestri življenje. Gibanje je zdravo, zabavno in te umiri.«

Laura Genc: »Dobro se je gibati, ŠvZ je moj najljubši pred-met.«

Maja Trifkovič: »Šport je rekreacija, gibanje, zdravje. Z njim preženemo dolgčas.«

Mitja Čuček: »Dobro je, da se ukvarjamo najmanj z enim špor-tom.«

Športni pedagog Milan Soršak Športnega pedagoga Milana Soršaka smo vpraša-li, kakšen je recept za doseganje tako imenitnih športnih uspehov.»Zelo preprost. imeti moraš veliko športno razgledanih

učencev, ki želijo in imajo voljo po dokazovanju na šolskih tekmovanjih. Pomembna sta tudi dobro vodenje in spodbu-janje športnih pedagogov. v sodelovanju z razredniki na nižji stopnji take učence hitro najdemo, spremljamo jih v športnem razvoju in tudi hitro vključimo v šolska športna tekmovanja, ki so jim ljuba.«

Kdo vam pri tem pomaga?»Zahvala gre vsem delavcem šole, ki na svojem področju

podpirajo športnike, vodstvu šole, zunanjim sodelavcem in vsem, ki podpirajo in živijo za šport na Ludviku.«

Smo Ludviki športno dovolj dejavni?»Športni pedagogi si želimo zdrave, motorično razvite,

športno razgledane učence, ki so in bodo dejavni v različnih športnih panogah. Menim, da se na Lud-viku najde športna panoga tudi za učence, ki niso tako motorično sposobni, da lahko v njej uživajo in rastejo tudi osebnostno. Šport pomaga otrokom v razvoju in pri odraščanju, nevsiljivo in mimogrede jim privzgoji vztrajnost, samodisciplino, fair play, delovne navade, uči jih razporejati čas in razmišljati o različnih obveznostih ... seveda pa mora biti tudi zabaven, da učenci tudi uživajo. Če je tako, jih bo šport spremljal tudi v odraslost. to pa je eden izmed ciljev športne vzgoje v osnovni šoli.«

Kako je s športom v vašem zasebnem življenju? »Kot nekdanji športnik želim spoznati čim več športnih panog. Še vedno sem dejaven v vsaj petih.

Ker mi šport veliko pomeni, porabim zanj ogromno časa. rad hodim v planine, si ogledam tekmo-vanja, na katerih nastopajo naši nekdanji učenci.«

Imate kakšno željo v zvezi s športom?»Želim, da bi se vsi učenci ukvarjali s športom, da bi v njem uživali, se razvijali in da bi tudi ob

športnih igriščih preživeli prosti čas.«

Ravnatelj Srečko Pungartnik

Kristina sajovic je pripravila vprašanja za g. ravnatelja srečka Pungartnika in športne pedagoge. ravnatelj, velik ljubitelj zdravega življenja, je šolska novinarja pri-jazno sprejel in povedal: »Ljudje potrebujemo za svoje delovanje povratno informacijo. Zaporedna priznanja za najboljši osnovno-šolski športni kolektiv v Mariboru dokazujeta, da se učenci radi in uspešno športno udejstvujejo, da so naši učitelji odlični mentorji, da starši uspešno sodelujejo in da je šola za učence spodbudno okolje. seveda pa vsak dosežek, s katerim se poistovetiš, dobro dene. Prav zato so še toliko bolj pomembni. Hvala učiteljem, učencem in staršem.«

26

27

Maša in Rok sta sprejela priznanjeo doživljanju slovesnega trenutka ob prejemu pokala in priznanja za »najboljše ŠŠD za leto

2009 v Mariboru« smo povprašali Mašo Karanovič (9. c) in roka sitarja (9. a), ki sta priznanje sprejela v imenu vseh športnikov na naši šoli.

Kako sta doživela podelitev priznanja? »na večer podelitve priznanj najboljšim športnikom Maribora v preteklem letu je bilo v dvorani

zelo prijetno in primerno dogodku. Zbrali so se vsi najboljši športniki našega mesta, zato sva se počutila odlično. Ko so naju poklicali na oder, sva ponosno sprejela pokal. v tem trenutku sva se zavedala, da smo znova dokazali, da smo zares odlični športniki.«

Kateri šport je vajin najljubši? »sva učenca 9. razreda, oba trenirava tenis, ki je pomemben del najinega življenja. Za šolo

sva tekmovala v različnih športnih panogah. Prav zato naju je doletela čast, da sva v imenu vseh športnikov z Ludvika sprejela to lepo priznanje.«

Imata tudi vidva kakšno skrito željo? »Zavedava se, da se najin čas na Ludviku izteka, a si oba želiva, da se tradicija uspešnega ŠŠD

ne prekine. Ludviki si želimo veliko športnih dejavnosti in kot smo že dejali večjo telovadnico. Morda se ta želja tudi kmalu uresniči. Kdo ve?«

Maša Karanovič in Rok Sitar v družbi z mariborskim županom

Francem Kanglerjem

Športna pedagoginja Jadranka Foster

tudi gospo jadranko smo povprašali, kakšen je njen moto v vsakodnevnem delu z učenci pri urah športne vzgoje. »Držim se starega načela, ki pravi, da gibanje krepi telo in duha. Zato si želim, da bi bilo čim več učenk dejavnih pri športni vzgoji, da bi vzljubile kakšen šport in bi se ukvarjale z njim ljubiteljsko ali tekmovalno. Če pa še dodam, da je šport moje življenje, sem s tem povedala vse.«

Česa si pri delu z mladimi najbolj že-lite?»Mladim želim ponuditi čim več kakovostne

športne vzgoje, kar pa bi bilo lažje, če bi imeli večjo telovadnico.«

Športni pedagog Vlado Bambičvlado bambič je tretji člen v zmagovalni ekipi športnih pedagogov, zato je Kristina

tudi njega prosila za pogovor.Katere športne dejavnosti so vam najljubše?»najraje igram košarko in namizni tenis, oba športa sem v mladosti tudi intenzivno

treniral. rad plavam, se potapljam in smučam. Za rekreacijo igram odbojko, tečem na smučeh, kolesarim, drsam in hodim na krajše pohode. Delam pa tudi vaje za hrbtenico, ker se mi je letos močno razbolela.«

Je šport vaš življenjski slog?»seveda. s športom skušam kljubovati temeljnemu protislovju modernega človeka,

to je sedenju in premalo gibanja. vsak dan skušam biti dejaven vsaj dve uri in to pri-poročam tudi vsem drugim, tako učencem kot staršem. Šport v družini bi moral biti način življenja.«

desetplusdesetdesetplus10+1:06 in še nekaj stotink

»ja, ta pa je naša,« je dejal Mitja butul, predsednik aK Ko-per, in se navdušeno približal ciljni ravnini in finišu teka na 400 m ovire na mitingu brixia, na katerem je Gaja v drugi skupini prepričljivo vodila. Mitja se je najprej postavil v značilen

položaj fotoreporterja, potem pa ji je takoj tudi čestital za uspešen nastop in dosežek 1:07,81. Zdelo se je, da sploh ni bila posebno zadihana, prav tako ni bila med tekmovalkami, ki si po teku privoščijo kratek počitek na travi ob stezi. Povedala je, da ji je okolje v brixnu zelo všeč.

Gaja je dijakinja 1. letnika gimnazije v Kopru. takoj je poudarila, da obiskuje športni oddelek. Z mislimi je povsem pri športu. »Zdaj imam novega trenerja Gregor-ja Drinovca, s katerim se dobro razumeva. Prej sem vadila pri Petri Pasar. trenutno treniramo malo manj, ker obnavljajo štadi-on, a se trudimo, da naredimo čim več. tu v brixnu nisem dosegla svojega najboljšega izida. Doslej sem bila najhitrejša lani ob koncu sezone, ko mi je uspelo preteči krog z ovirami 1:06 in še nekaj stotink,« pravi Gaja, ki se ne obremenjuje s prihodnjimi športnimi cilji. sicer pa se v reprezentanci zelo dobro počuti. Zatrjuje, da se bo v pri-hodnje skušala še bolj potruditi.

Koprčanka uživa v dijaškem življenju. Kam se bo usmerila po gimnaziji, pa je zanjo še nerešeno vprašanje. Prednost daje druženju s prijatelji, rada prelista kakšno revijo, knjige pa niso njeno veselje.

5 Gaja Stibilj AK Koper

27

28

desetplusdesetplusdesetdesetplusplusdesetdesetplus10+Anja med kulturo, matematiko in športom

S kopjem presega svoje meje …

7 Klemen Bučar AK Krka Novo mesto

vrhunski metalci imajo med atleti, ko je vprašanje medijske podpore, kar pomembno mesto. v zadnjem času so to potrdili Primož Kozmus, Dejan vodovnik in Martina ratej, a ko smo na tekmah nižje ravni ali na mladinskih tekmovanjih, nanje pogosto pozabljamo. na mladinskem atletskem mitingu v brixnu sta bila izvrstna metalca kopja Katja Zof in Klemen bu-čar, ki je v mladinskem delu programa zmagal z izvrstnim metom 65,93 m in tako kar za pet metrov izboljšal svoj najboljši dosežek.

Klemen je bil medalje vesel, hkrati pa tudi slabe volje, saj se mu je norma za nastop na MsP v Kanadi izmaknila za 57 cm. atlet, ki trenira pod vodstvom slavka Malnarja, zago-tovo ne bo vrgel puške v koruzo. Po naravi je tehnični tip, končal je srednjo elektro šolo in tehnično gimnazijo, zato bosta s trenerjem

zagotovo še razmišljala, kaj lahko naredita bolje, da bi dosegla cilj. nastop v brixnu je potrdil, da sta na pravi poti. Pravzaprav pa je stalni razmislek o prijemih na treningu in tekmovalni tehniki pri metalcih nenehno prisoten. »nekega dne bi rad presegel mejo 80 m,« je razmišljal, z upanjem na prihodnost in velika tekmovanja, o zadnjem nastopu pa dejal, »v brixnu sem enkrat že tekmoval, počutje pred tekmo in v družbi soreprezentantov je bilo sproščeno. razmere za mojo disciplino so bile odlične. nisem se obremenjeval s tek-meci, ampak sem se osredotočil na čim boljšo izpeljavo meta. veselim se novih tekmovanj na tem stadionu, kajti razmere za met kopja so tu zmeraj idealne.«

Klemen je letos še zadnje leto starejši mla-dinec. na srečo se teža kopja ne bo spremenla,

svojega izobraževanja se vidi kot profesorica matematike.

njeno tekaško nadarjenost so opazili v šoli, a tudi oče jo je spodbudil, da se je lotila vadbe. »Učiteljica me je že zgodaj nagovarjala, naj grem k atletiki. odločilno pa je bilo, da me je oče peljal na tek treh src, in sem bila takoj druga. naslednje leto sem v radencih zmaga-la, hodila sem še na teke za pomurski pokal, in tako sem prišla v roke trenerju tiberiju Lebarju. Danes se lahko pohvali z osebnim rekordom 56,10 na 400 m: »rada bi nastopila tudi na kakšnem evropskem ali svetovnem pr-venstvu. to bi mi prišlo zelo prav,« pravi dekle in najbrž misli na kakšno športno štipendijo, ki se lahko prilepi na takšnih tekmovanjih na dobro uvrstitev.

Kakšno je ozračje v reprezentanci?»v redu je, se zabavamo. Malo se hecamo

tisti veterani, ki so poznali nekdanjega ita-lijanskega olimpionika Livia beruttija, tekača na 100 in 200 m, bi se ob pogledu na tek anje benko zagotovo spomnili tudi nanj. Ko smo trenerju albertu Šobi v šali predlagali, naj si za trening 200 – metrskih distanc, ki jih je nizal za svojo veteransko preizkušnjo, izbere anjo, ki je sočasno z njim opravljala lažji trening, je ljubljanski trener dejal: »Družba bi že bila prava, ampak anja je zame precej prehitra.«

ampak anja, čeprav je še zmeraj učenka devetega razreda osnovne šole, je v vsakem pogledu nekoliko drugačna, denimo, izstopala je po svojem občutku za estetiko. K izjemno občutljivi barvi reprezentančne trenerke, ki ji ni mogoče opredeliti barva, je izbrala lepo pisano, predvsem pa barvno usklajeno civilno majico.

»ja, v življenju me zanimata predvsem umetnost in matematika,« in tako nenadoma opredeli svoj na trenutke oster pogled, ki zareže kot skalpel, pa čeprav je ves čas nasme-jana. Zatrjuje, da bo kot učiteljica matematike že znala biti dovolj stroga. arhitektura, ki je presečišče njenih konjičkov (matematika in umetnost), je ne zanima, a do takrat, da bo svoje zanimanje lahko natančno določila, pa bo opravila Gimnazijo v Murski soboti. anja pravi, da je nadarjena za likovno izražanje, slikanje, iskanje pravih motivov, a na koncu

28

6 Anja Benko AK Pan

29

desetplusdesetplusdesetdesetplus

še naprej bo metal 800 grami težko kopje. navidez majhna razlika v teži bi zadevo pre-cej poslabšala, saj metalec pri veliki hitrosti izmeta že zdaj občuti veliko obremenitev. a vendarle bo prihodnja članska konkurenca nov izziv in čaka ga naporen pohod do nove absolutne kakovosti. Prav zato uživa ob mi-sli, da bi se bilo lepo še zadnjič pomeriti na velikem mladinskem tekmovanju – na MsP v Kanadi.

Klemen ni metalec od rojstva. Da je nadarjen za atletiko, so opazili že njegovi novomeški športni pedagogi v osnovni šoli. »najprej sem bil šprinter, kasneje sem skakal v daljavo, nekaj časa sem treniral mnogoboj, nato pa spoznal, da je zame prava disciplina met kopja,« je na kratko opisal svoj petletni atletski razvoj.

a ker življenje ni sestavljeno samo iz športa, 19-letni novomeščan počne tudi še kaj dru-gega: v prostem času hodi na sprehode, igra košarko, se druži s prijatelji. včasih prebere tudi kakšno knjigo, še najraje z zgodovinsko tematiko. seveda, met kopja ima vendarle zgodovinske korenine.

in smejemo, pogovarjamo se različne stvari,« je razložila in na koncu še malo bolj natančno, »atletika je v ospredju, potem pa to kar pač pride. Zdaj je bil aktualen nogomet, potem so na vrsti tudi fantje, če smo punce same.«

anja nima težav z učenjem, prav nič jo ne skrbi gimnazijski učni program, še več, name-nila se je še bolj posvetiti atletiki: »odločila sem se, da bom med gimnazijo živela kar v dijaškem domu. tako bom lahko takoj po šoli opravila trening in učenje. Prav nič ne bom izgubljala časa na poti.« anja je doma iz Gornjih Črncev pri avstrijski meji, obiskuje pa osnovno šolo cankova. Doma ima ekipo navijačev, za njene športne dosežke se zanima vso soredstvo, največjo spodbudo pa ji daje oče. Pa tudi v šoli so na njeni strani, posebno športni pedagog in razrednik vid ismajlovič.

Luka Harpf – bratovska vprašanja

Zdi se preprosto napisati pogovor s športnikom. nekaj besed o športu, denimo, kako treniraš, kakšni so športni cilji – in to je skoraj vse. Z bratom se je težko pogovarjati, saj vem o njem vse, predvsem pa ni potrpežljiv sogovornik. ne zna sedeti pri miru, tako da sem ga moral povabiti v Kafe Gaudi in mu plačati vročo čokolado s smetano. to je bilo plačilo za resen pogovor. Luka je star 14 let in je odličen športnik. obiskuje 8. razred osnovne šole riharda jakopiča v Ljubljani. ima letni seznam tekmovanj, ki se jih mora udeležiti. Dolgčas – v zadnjih dveh letih je na večini turnirjev zmagal.

Mislil sem, da znaš skrbeti za težo sredi tekmovalne sezone. »res je, vsi pazijo na težo. jaz se moram zrediti, saj sem prelahek za kadete, to je katego-

rija, za katero bom začel uradno tekmovati od 1. januarja 2011. Kadeti imajo že evropsko prvenstvo in tako bom tudi sam začel zbirati točke za udeležbo na njem, prva tekma bo že januarja. Če bom prelahek, ne bom mogel resno računati na izpolnitev tega cilja. Zato želim v tej sezoni čim lažje preiti od starejših dečkov h kadetom v kategoriji do 50 kg.«

Torej že imaš načrt za prihodnjo sezono? »seveda. v sloveniji bo nekaj izenačenih judoistov, ki se bomo potegovali za isto mesto

v reprezentanci. Če si dober, vsi razmišljajo o taktiki proti tebi. Zato je treba biti še boljši in kljub temu zmagati. rad zmagujem.«

Pogovori (1) na GLŠ

Si zadovoljen s svojimi športnimi dosežki?»Lani sem zmagal kar 90 odstotkov dvobojev. Letos sem ponovno zmagal na šolskem DP,

v skupnem seštevku je moj klub jK Šiška zmagal v slovenskem pokalu pri starejših dečkih. osnovna šola riharda jakopiča je bila na šolskem prvenstvu druga v ekipni razvrstitvi. Prepričan sem, da bomo letos tudi najboljši, a se bo treba potruditi. Letos sem tekmoval že v treh različnih kategorijah.«

Kako se je to zgodilo?»Decembra je bil novoletni turnir v celju, zmagal sem do 42 kg. Ker sem nekoliko zrasel,

sem že na prvih januarskih tekmah prestopil k starejšim dečkom (do 46 kg) in zmagal. Ker lahko tekmujem tudi v kadetski konkurenci, me je zanimalo, kaj zmorem. na kadetskem DP sem zato nastopil v kategoriji do 50 kg. Komaj sem prepričal trenerja, da bom zmogel, a je vztrajal, da moram imeti za nastop vsaj 45 kilogramov. vsak dan sem pojedel goro palačink. Čudovita stran priprav na tekmo.«

Med kadeti si se uvrstil na drugo mesto.»to je bilo zame veliko presenečenje, še bolj pa za druge tekmovalce, ki niso pričakovali,

da se bom lahko resno spoprijel z večjimi in težjimi nasprotniki. Za prva dva dvoboja sem porabil samo 15 sekund. imel sem tudi nekaj sreče, da nisem že na začetku dobil pretežkih nasprotnikov. vsi so me podcenjevali, mene pa je to še podžgalo. srebrna medalja je bila nepričakovana. Po tekmi mi je čestitalo veliko trenerjev in tekmovalcev iz drugih klubov.«

Veliko treniraš?»niti ne. Po dve uri na dan, a včasih se tudi igramo. Zdi se mi, da na treningu ni nikoli dovolj

dvobojev. Utrujajo pa me kondicijski treningi. teka ne maram. tudi trenerji se menjajo. Če eden »teži«, je že na drugem treningu povsem druga zgodba. Moj glavni trener je andrej Pavlin, s katerim se kar dobro razumemo. na treningih se pogovarjam, tega pa trenerji ne marajo. a večina potrpi.«

Katera je tvoja največja želja, poleg nastopa na olimpijskih igrah? »Želim si motor. Moral bom počakati še eno leto in pol, da bom star petnajst let. včasih se

mi zdi, da bo lažje priti na olimpijske igre, kot prepričati starše, da mi kupijo motor.« Kam se boš vpisal po osnovni šoli?»na Šiško, na športno gimnazijo.«

 Matija Harpf, 1. razred GLŠ

Šiškarji – (z leve) Matej Dimovski, Nejc Klemenčič, Luka Harpf, Blaž Sergaš, Žiga Klemenčič

29

30

Športni duh v gledališču

Quo vadis ZŠOMS?Pismo

v sloveniji smo priča prepustitvi športa otrok in mladine olimpijskim veljakom. ZŠoMs (Zveza za šport otrok in mladine slovenije), ki združuje več kot 100 športnih društev, je pokleknila pod kratkoročno koristjo in se prodala oKs-ZŠZ in to brez glasovalne pravice pri stra-teškem usmerjanju športa na slovenskem. Kako so lahko člani zveze zapravili več 10.000 glasov slovenskih otrok? Zakaj se ne upoštevajo evropske smernice pri razvijanju potencialov civilne družbe? in zakaj se ne bo nič zgodilo pri tem?

sam sem podpredsednik ZŠoMs, a se je to zgodilo, žal, mimo mene in zato s tem dopisom pred strokovno javnostjo še ne odstopam z mesta podpredsednika. ne morem namreč nositi odgovornosti in sprejeti takega razvoja krovne športne zveze, ki naj bi skrbela za dobro otrok v športu. Še več, kljub sprejetim stališčem skupščine v letu 2007 se je vodstvo odločilo delovati drugače in sedaj temeljni projekti zaposlujejo predvsem zunanje strokovne sodelavce Zveze (beri kadre s Fakultete za šport) in oKs. Kaj pa imajo društva od tega?

Z zadnjimi ukrepi in projekti kaže, da gre za popolno podrejenost oKs-ZŠZ in za pridobivanje delovnega prostora sodelavcev zveze, ne pa za servisiranje društev in konceptualnega razvoja športa mladih. Gre za suspenz zdrave pameti in moralnega čuta, ki bi vsaj v tej Zvezi, združuje se namreč z interesom v imenu otrok, morala prevladovati pri umeščanju v športno-politični prostor. Zdrava pamet govori, da gre v otroštvu za posebno obdobje v razvoju človeka, ki potrebuje posebno pozornost in skrb. Hkrati je to ideološko najbolj občutljivo polje in je zato tehten premislek pred ukrepanjem zelo zaželen. tega žal ZŠoMs ni zmogla. Moralni čut pa govori o tem, čeprav je z Zakonom o športu določeno, da je krovna športna organizacija v sloveniji oKs-ZŠZ, da tega ne priznamo in se ZŠoMs postavi v bran svojih interesov tako, da se najprej samookliče za krovno športno organizacijo na področju športa otrok in mladine, nato pa po principu enakosti, demokratičnosti in pravičnosti doseže, da se v zakon zapiše še ta status in se oKs-ZŠZ dodeli krovnost na področju vrhunskega športa, ne pa kar vsevprek, in se posledično v zakonu in nacionalnem programu športa take cvetke, ki diskriminatorno uveljavljajo pozicijo moči ene organizacije, sploh ne zapišejo.

s projektom mreženja, ki se ga podpira iz sredstev evropskih socialnih skladov, se dela škoda prav na socialnem področju. Projektni vodja dr. bednarik kot prvo dejavnost navaja informiranje društev na področju zakonodaje itd. z namenom, da se bodo nvo učinkoviteje borila za

svoj prostor pod športnim soncem. Pri tem pa so prej že poskrbeli, da se ZŠoMs vključi v oKs-ZŠZ tako, da ji ne daje niti glasovalne pravice. Paradoks ali načrtno ubijanje podrastja civilne sfere?! se tu kršijo evrop-ske smernice razvoja civilne družbe z denarjem evropskega socialnega sklada? ali so društva, vključena v ZŠoMs, o tem bila obveščena in seznanjena s posledicami? Zgolj po naključju, a glavni akterji so tisti, od katerih bi pričakovali visoko etično in politično zavest, saj so skoraj vsi po vrsti zaposleni na Fakulteti za šport in so nosilci odgovornih funkcionarskih ali strokovnih položajev v slovenskem športu.

Druga projektna dejavnost pa je usmerjena k prevzemanju nalog javnega sektorja in vključevanja v civilni dialog. Hvalevredno in dobro-namerno, a glede na celoten kontekst projektne zgodbe se ne morem znebiti občutka, da bo šlo bolj za indoktrinacijo s strani države še tistega, kar je ostalo civilnega in za izvajanje logističnih nalog, ki se jih želi država znebiti, pri tem pa ne želi prepustiti tudi strateških in razvojnih odločitev na tem področju. samo upam lahko, da bo cilj projekta dosežen: »Z nekaj dodatne energije, vložene v usposobljenost in razvoj, se zveze in društva lahko pripravijo na prevzem številnih nalog, le to pa pomeni, da bo potrebno vplivati na spremembe ključnih dokumentov, ki urejajo področje športa, npr. Zakon o športu, nacionalni program športa, pravila krovne nevladne športne organizacije in druge dokumente.«

to govori o pokroviteljskem odnosu vodje projekta do Zveze, češ, mi vas bomo naučili, kako je treba živeti, in vpis v oKs-ZŠZ je že del tega. omenjena dodatna energija pa se bo manifestirala v sredstvih, plačanih za prenos selektivno izbranega znanja, ki je daleč – glede na omenjene zakone in programe, ki jih bodo člani zveze absolvirali – od razvoja kritične misli in razkrivanja aktivacijskih potencialov civilne družbe. Dvomi o iskrenosti mo-tivov nosilcev projekta in politični nezrelosti slovenskega športa so se z meseci izvajanja projekta le potrdili. Demokratičnost in pluralizem sta očitno trajno izločena igralca v slovenski športni politiki.

in nenazadnje se kaže, da bodo projekt predvsem izkoristili gospo-darji vednosti za analizo nacionalnega programa športa zadnjih 10 let, ki so si ga itak sami pisali in ga tudi pomembno soustvarjali. Pri tem ni razvidno, če po naročilu MŠŠ enake samoevalvacije ne delajo tudi tam in še v imenu oKs. Managerji javnih financ torej vsaj trikrat prodajo svoje znanje in pri tem še usposabljajo nove kadre, kako se uspešno posluje v športu. v pedagoški stroki velja, da je zgled najboljša vzgoja! Kam

Z različnimi oblikami tekmovanj se srečuje-mo vsak dan - kdo bo prvi speljal pri zelenem semaforju, kdo bo prvi vstopil v avtobus, kdo bo zmagal na rekreativni košarki in kdo na dobrodelnem teku … ves čas z nekom tekmujemo.

Da bi se za trenutek izognila tekmovalnemu ozračju, sem sprejela vabilo na srečanje šolskih gledaliških skupin, 8. otroški festival gledali-ških sanj. Predstave v Pionirskem domu so bile ves teden, sama pa sem bila prisotna le eno dopoldne. v prepričanju, da na tem področju tekmovalnost ni potrebna, sem se veselila do-življanja otrok ob igri, poigravanja z mislijo o širini in razumevanju pojma kaj je lepo in kaj ne, pa tudi o tem, kako mlade prek soudeležbe v umetniškem izrazu spodbujati k sprejemanju različnosti, uresničevanju nevsakdanjih zami-sli, iskanju novega in drugačnega. spremljala me je nekje prebrala misel, da v umetnosti ne gre za to, ali je nekaj prav ali narobe, lahko pa je boljše, prepričljivo, različno.

na festivalu je sodelovalo kar 54 šolskih gledaliških skupin. Zdelo se mi je dobro, da poleg športnih prireditev otroci množično so-delujejo tudi na drugih področjih, še posebno, ker v zadnjem času vedno bolj poudarjamo pomen vključevanja kulturno-umetnostnih vsebin v vzgojo in izobraževanje. bila sem presenečena, ker je bila dvorana polna gle-dalcev. vem, da ni lepo prisluškovati, a sem le prisluhnila klepetu otrok v odmoru med predstavami. Začudilo me je, da je najpo-gosteje tekla beseda o tem kdo bo zmagal, katera skupina bo najboljša, kdo bo uvrščen bolje »od nas«. bilo je kot na kakšnem špor-tnem tekmovanju, medtem ko o vsebini in o sporočilih predstav, o doživetjih, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, ni bilo govora. verjamem in želim si, da so ta del opravili kasneje, z učitelji v šoli.

Med dvema predstavama se je na odru pojavil prijazen mladenič, neke vrste animator, ki je na otrokom všečno poskrbel, da so gledalci

malce pretegnili roke in noge ter napovedal nastopajoče in naslov naslednje predstave ter na kratko predstavil vsebino. Kljub temu, da je bil namen dober, je minilo precej časa, da so se gledalci po gibalnem vložku umirili. sloviti mehiški val, ki tako dobro popestri in spodbudi navijače na športnih prireditvah, je namreč še povečal vznemirjenje, tako da tudi spodbuda »tiho kot miške«, ni učinkovala. K sreči je tudi najbolj nemirne po nekaj minutah pritegnilo dogajanje na odru.

Zatopila sem se v predstavo. v vlogi igralcev so se nastopajoči večinoma znašli dobro in odlično. razumljivo je, da so mentorji usmerili svojo pozornosti v pripravo predstave, v sceno, glasbo, kostume, rekvizite in nastop. Pogrešala pa sem še drugi vidik, pripravo obiskovalcev gledaliških predstav na vlogo gledalcev. Ko je namreč na oder stopila igralka v oprijeti obleki in visokih petah, so gledalci začeli žvižgati in vzklikati. igralki na odru ob taki reakciji zagotovo ni bilo prijetno. Udeležence bi mo-30

31

nas torej vodijo športni pedagogi in kineziologi v funkcionarski vlogi? Če je dr. strel veljal za ideologa z zrelo politično zavestjo in je ob tem poskrbel tudi za svoj interes, je pri novih ideologih očitno ostalo samo še drugo. novi nacionalni program športa je zgolj poslovni plan, ki izhaja iz ambicij in interesov tistih, ki ga pišejo, in ne politični dokument, ki bi dajal smernice in omejeval civilno sfero tam, kjer ta izstopa iz okvirjev socialne in pravne države.

Zakaj se ne bo nič zgodilo? tisti, ki vodijo politiko športa v rs, nimajo interesa, da bi se kaj dobrega zgodilo – da vznikne prava civilna družba –, saj bi to pomenilo, da se odrekajo vsaj delu dosedanje moči. Da pa bi podučeni člani ZŠoMs kaj resnega naredili, tudi ne gre pričakovati, glede na dosedanji angažma iz baze in mentorstvo poklicanih iz FŠ in oKs.

Pa vendarle, kot podpresednik ne bom vrgel puške v koruzo, temveč pozivam člane k tehtnemu razmisleku in učinkovitemu ukrepanju. bomo dovolili kar tako, da managerji javnih in olimpijskih financ govorijo v našem imenu in v imenu otrok? bomo zadovoljni zgolj z majčkami in žogicami, ki nam jih vsako leto pokroviteljsko vržejo pred noge, kot pakete pomoči stresejo z letala lačnim v afriki? Kot podpredsednik želim izkoristiti vse razpolagajoče demokratične, pravne in moralne ukrepe, da uveljavimo interese skupščine. Edini pogoj je, da vsaj nekaj članic ZŠoMs dejavno podpre nadaljnja prizadevanja, če delijo moje mnenje. Kajti biti tiho je v takem primeru ravno tako škodljivo kot delovati narobe!

MiLan Hosta

rali opremiti tudi s tovrstnim znanjem. na nekaterih športnih prireditvah se pritožujemo nad tako imenovano »operno publiko«. v tem primeru pa sem doživela športno publiko v kulturni ustanovi. to me je precej zmotilo. Ker prav zdaj nastaja priročnik za različna področja kulturno umetnostne vzgoje na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, si želim, da bodo med primeri dobre prakse zapisani tudi primeri seznanjanja gledalcev z bontonom na kulturni prireditvi.

v vabilu je lepo opisan namen festivala: »Ker je gledališki oder stičišče raznolikih umetniških izrazov, se na festivalu predstavljajo skupine, ki skozi svoje predstave združijo ples, lutke, senčno gledališče, petje, gib in še mnogo več. Festival daje gledališkim skupinam ču-dovito priložnost za izmenjavo idej.« Zato se sprašujem ali je res potrebno ustvariti tudi tekmovalno ozračje. tako neizogibno dobimo srečne zmagovalce in razočarane poražence. ali je to nujno tudi v gledališču? Zakaj se ne bi srečali le zato, da bi vsem bilo prijetno doživetje?

nina puHan 31

32

Zdrav življenjski slogNapoved programa MŠŠ

Glede na trenutno stanje v osnovnošolskem sistemu, v katerem imajo otroci premalo ur strokovno vodene vadbe in v katerem mnoge študije dokazujejo, da je strokovno vodena ter dovolj intenzivna, kakovostna in redna športna vadba edina dejavnost, ki lahko nevtralizira negativne posledice današnjega pretežno sedečega življenjskega sloga in neustreznih prehranjevalnih navad otrok in mladine, so zagotovo dobrodošle pobude, ki posegajo v gibalno pasivnost mladih. Obdobje med šestim in desetim letom je posebno izpostavljeno, saj se je v Sloveniji prav pri tej starostni skupini v zadnjih dvajsetih letih zelo povečal delež prekomerno težkih in debelih, hkrati pa upadajo njihove gibalne zmogljivosti. Ob razmišljanju, kako bi stanje izboljšali, smo na državni ravni našli rešitev s programom, v katerega bi se vključevali otroci v času, namenjenem interesnim dejavnostim na osnovnih šolah.

v program želimo pridobiti vsaj 20 do 30 % šolske populacije, ki še ni dejavna v programih vrhunskega in kakovostnega športa, zagotoviti športno nadarjenim in športa željnim učencem 5 ur športnih dejavnosti na teden ( 3., 4. in 5. uro), omogočiti odpravljanje posledic negativnih vplivov sedenja (z vadbo za primerno telesno držo, odpravljanje plo-skosti stopal, debelosti, razvoj splošne vzdržljivosti) v večjem obsegu, kot je to predvideno z učnim načrtom.

Program je usmerjen v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti, prido-bivanje gibalnih spretnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Program se bo izvajal skozi celotno osnovno šolo. tako želimo otroke s pomočjo strokovno usposobljenega kadra spodbuditi k oblikovanju vzorcev zdravega življenja, v katerem je ukvarjanje s športom ena izmed najzabavnejših in najzanimivejših oblik preživljanja prostega časa, ki je hkrati tudi koristen za zdravje. tako bomo otroke spoznali z njihovimi sposobnostmi in lepotami športa ter jih spodbudili k zdra-vemu življenjskemu slogu, ki ga bodo prakticirali skozi vsa starostna življenjska obdobja. Pomembno težo programa ima tudi izobraževanje otrok o pomenu zdravega življenjskega sloga, ki se nanaša tako na zdravo prehrano kot na pomembnost redne športne dejavnosti.

Izhodišča programa za osnovno šolo so:660 ur vadbe na leto, prilagojene otroku, pri čemer je glavno vodilo, da otroku zagotovimo vsak dan vsaj uro vodene športne vadbe,vanj bi bili vključeni otroci od 1. do 9. razreda osnovne šole,namenjen je otrokom, ki še niso dejavni v kakovostnem in vrhunskem športu,odvijal bi se med poukom in v pouka prostih dnevih, organizacija športnih prireditev bi potekala v treh sklopih kot: individualne panoge, ekipne panoge in množične prireditve,s programsko usmeritvijo (trije programi v sklopu zdrav življenjski slog), in sicer:Šport je prosti čas (med šolskim letom), ki:

‡ vsebuje program za čim širši razvoj gibalnega potenciala otrok, ‡ podrobno predstavi vsaj 12 športnih panog v dvorani, na zunanjih športnih površinah ali v naravnem okolju (v enakomernem obsegu za vse športne panoge), ‡ predstavi urbane športe, ‡ seznani otroke s temelji zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, ‡ podrobno predstavi vsaj tri športne panoge iz šolskega športnega okoliša. omogoči predstavitev športnim panogam, ki delujejo v šolskem športnem okolišu.

Zdrav življenjski slog (med šolskim letom): ‡ vsebuje program s poudarjenim ukvarjanjem s športom zaradi zdravstvenih razlogov (odprava napak v drži, ohranjanje primerne telesne teže ...), vadba je bolj individualizirana, ‡ seznani otroke s temelji zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga.

Dejavni čas (med pouka prostimi dnevi), v katerem se: ‡ izpeljejo programi med šolskimi počitnicami, ‡ organizira dejavno preživljanje prostega časa v lokalnem okolju v okviru dnevnih, vikend, celotedenskih športno dejavnih počitnic (npr. organizacija pohodniškega, kolesarskega, plavalnega, zimskega, jesenskega, poletnega, spomladanskega vikenda, tedna s športno vsebino).

na javni razpis se bodo lahko prijavile: občine, osnovne šole, zavodi, registrirani za dejavnost v športu, in športna društva v javnem interesu. Prijavitelj (razen osnovne šole) bo moral prijavi na javni razpis priložiti soglasje osnovne šole za izpeljavo programa in zagotavljanje prostorskih možnosti.

Financiranje programa se deli na izvajalca programa (ta zagotovi brez-plačno uporabo športnih objektov in površin za izpeljavo programa) in Zavod za šport rs Planica (ta sofinancira zaposlitev strokovnega delavca v športu). Program se sofinancira s pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada.

pripraviL: GaŠper pLestenjak

■

■

■

■

■

■

•

•

•

3232

33

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

Gorsko kolesarstvo

Tuhinjski krosKAMNIK, 18. aprila – 3. Tuhinjski kros. U-7: 1. Jaka Bernik (Bike Team), 2. Brina Arbajter (Bike Team), U-9: 1. Martin Govekar (MBK Orbea), 2. Matic Kranjec (Bike Team), 3. Aljaž Žnidar (Završnica), 4. David Svit Novak (Sloga 1902), 5. Miha Bernik, 6. Adam Adamič (oba Bike Team), U-11: 1. Blaž Novak (Bike Team), 2. Tomaž Šinigoj (KK Ravne), 3. Tilen Jagodič, 4. Luka Kanc, 5. Blaž Trebovšek, 6. Žan Kranjec (vsi Calcit BT), U-11, ženske: 1. Anja Kotnik (Calcit BT), 2. Maša Rožman (ŠD Energija), U-13: 1. Blaž Govekar (MBK Govekar), 2. Anže Mihalič (ŠD Energija), 3. Matic Osolnik (Calcit BT), 4. David Ivartnik (Energija Domž), 5. Luka Košir (Energija

stnejši igralec: Marko Pajič. Peterka finale: Jakob Čeba-šek (Parklji), Klemen Panič (GS), Bojan Radulovič (UO), Mitja Nikolič Smrdelj (Zlatorog), Matic Sirnik (UO).Geoplin Slovan: Luka Rupnik, Klemen Panič, David Milič, Tilen Heco, Matevž Dobravec, Aleksandar Tomič, Luka Krivec, Stefan Ilič, Marko Pajič, Jure Janžek, Tim Škrabec, Jure Kopač, Luka Čdelič, Anndrej Šauta, trener Nejc Višnikar, pomočnik Nebojša Čukovič. Zlatorog Laško: Tomaž Hercan, Anže Zdolšek, Matic Maček, Mitja Nikolič Smrdelj, Rok Gominšek, Anže Maček, Alen Omič, Jaka Brodnik, Žiga Dimec, Miha Lapornik, Mitja Konič, Jusuf Nurkič, Tomaž Šubej, Anže Fideršek, trener Miloš Šporar, pomočnika: Jure Krajnc in Uroš Grešak. Parklji: Nejc Kobal, Aleksandar Djurdjevič, Matej Luznar, Gabrijel Jelenič, Jakob Čebašek, Luka Nemanič, Hasan Kovačevič,Marko Filipovič, Jurij Šalamon, Matic Urbas, Jaka Doljak, Matic Dragojevič, trener Djordje Djokić, pomočnik Nejc Zupančič. Union Olimpija: Luka Vončina, Žiga Markus, Luka Ličan, Miha Glavaš, Maric Sirnik, Luka Grum, Jan Špan, Rok Cindrič, Boris Bošnjak,Jure Gabrovšek, Bojan Radu-lovič, Gezim Morina, trener Luka Bassin, pomočnik Rok Dežman.

Š o l s k a T e k m o v a n j a

oDBoJka

DP za starejše učenceŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, 22. aprila – Šolsko prvenstvo v odbojki za starejše učence. Vrstni red: 1. OŠ Šempeter v/Sd, 2. OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 3. OŠ Žužemberk, 4. OŠ Bojana Ilicha, Maribor. Izidi: FA Kamnik : Žužemberk 2:1 (23, -28, 11), Šempeter : BI Maribor 2:0 (14, 14), FA Kamnik : BI Maribor 2:0 (19, 22), Šempeter : Žužemberk 2:1 (-20, 22, 8), Šempeter : FA Kamnik 2:1 (-17, 13, 8), Žužemberk : BI Maribor 2:0 (12, 20). Najuspešnejši, podajalec: Gregor Hirci, napadalec: Pino Lenart, igralec: Jernej Vrhunc.Ekipe finalistovOŠ Šempeter: Anže Apat, Jure Bastl, Alen Bušek, Ba-stian Gojžnik, Ervin Grabnar, Blaž Gregurec, Sebastjan Henčič, Janoš Herodež, Gregor Hirci, Nejc Voh, Jernej Vrhunc, Marko Japundžanin. OŠ F. Albrehta: Anže Hribar, Rok Kočevar, Pino Lenart, Klemen Kotnik, Jernej Jurič, Tim Bartolj, Gregor Boštič, Luka Strajn, Gašper Hribar.OŠ Žužemberk: Ambrož Čopi, Jože Ferlin, Jernej Glavan, Marko Udovč, Matevž Longar, Marjan papež, Nejc Papež, Andraž Pečjak, Aleš Rojc, Primož Vidmar, Jaka Gorenčič, Klemen Gorenčič, Urban Lebar Tomšič, Gregor Mirtič, Klemen Štrumbelj.OŠ B. Ilicha: Gregor Globevnik, Veno Gaube, Alan Košeni-na, Grega Popovič, Tine Rižner, Matic Trčak, Enej Škrget, Bojan Javornik, Tadej Bratina, Tomaž Horvat, Miha Šijanec, Simon Križman, Gregor Klun, Gal Kebrič.

DP za starejše učenkeŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, 22. aprila – Šolsko prvenstvo v odbojki za starejše učenke. Vrstni red: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Šempeter, 3. OŠ Kanal, 4. OŠ dr. Josipa Plemlja, Bled. Izidi: Braslovče : Šempeter 2:0 (17, 24), Kanal : JP Bled 2:0 (5, 13), Braslovče : Kanal 2:1 (-16, 12,9), Šempeter : JP Bled 2:0 (18, 17), Braslovče : JP Bled 2:0 (20, 13), Šempeter : Kanal 2:0 (18, 16). Najuspešnejše, podajalka: Zala Zbičajnik (Braslovče), napadalka: Anastazija Žnidar (Šempeter), igralka: Anita Sobočan. Ekipe finalistkOŠ Braslovče: Zala Zbičajnik, Anja Hribernik, Špela Holc, Nina Turnšek, Nika Markovič, Anita Sobočan, Špela Bed-janič, Sergeja Debelak, Anja Hribernik, Katja Sorčan. OŠ Šempeter: Katja Jambrovič, Anja Oset, Alja Pogo-revc, Anastazija Žnidar, Sara Tajnik, Tonja Balek, Neli Stojnič, Urška Škrabar, Špela Tavčer, Maša Vovk, Doris Klokočovnik.OŠ Kanal: Eva Mori, Ivana Čufer, Marina Sirk, Maja Kr-pan, Andrijana Damjanovič, Ana Gregorčič, Nuša Ferlinc, Urša Blažič, Maja Filej, Tadeja Jug, Tjaša Piculin, Helena Testen, Alenka Testen.OŠ J. Plemlja: Pia Blažič, Nina Sokolov, Eva Valant, Nika Knez, Lucija Soklič, Ela Pintar, Lea Senčar, Lana Tišlar, Živa Ravnik, Ana Zalokar.

BaDMINtoN

ekipno prvenstvo za srednje šoleNOVO MESTO, 23. aprila – Končni vrstni red: 1. I. Gimn. Maribor (Tina Kodrič, Tina Juršič, Špela Kurnik, Žiga Bec, Aljoša Reber, Denis Člekovič), 2. Gimn. Novo mesto (Jerca Bajuk, Alja Pungerčar, Urban Turk, Mitja Šemrov), 3. SŠ Črnomelj (Jan Dichelberger, Tjaša Žunič, Tina Zajc, Gašper Breznik) in Gimn. Ledina (Anže Žugelj, Eva Meglič, Maša Toplak, Petra Werbole, Luka Pelc), 5. II. Gimn. Maribor, 6. Dvojezična srednja šola Lendava.Izidi, finale: I. Gimn. Maribor : Gimn. N. mesto 3:2, polfinali: I. Gimn. Maribor : SŠ Črnomelj 3:0, Gimn. Novo mesto : Gimn. Ledina 3:1, za 5. mesto: II. Gimn. Maribor : DSŠ Lendava 3:0, Predtekmovanje, skupina A, Gimn. N. mesto : SŠ Črnomelj 4:1, SŠ Črnomelj : II. Gimn. Maribor 3:2, Gimn. N. mesto : II. gimn. Maribor 3:2. vrstni red: 1. Gimn. Novo mesto, 2. SŠ Črnomelj, 3. II. Gimn. Maribor. Skupina B, I. Gimn. Maribor : Dvo-jezična SŠ Lendava 5:0, Gimn. Ledina : Dvojezična SŠ Lendava 3:2, I. Gimn. Maribor : Gimn. Ledina 5:0, vrstni red: 1. I. Gimn. Maribor, 2. Gimn. Ledina, Ljubljana, 3. Dvojezična SŠ Lendava.

Blaž Novak

Gregor Dimic

Tina Perše

Zmagovalci

Domž), 6. Bine Nemeček (UNI FBI), U-13 ženske: 1. Špela Jeglič, 2. Vita Trebušak, 3. Eva Jagodič (vse Calcit BT), U-15: 1. Matej Vrankar (Calcit BT), 2. Vid Čufer (Završ), 3. Grega Žvan (Završ), 4. Jure Kristanc (Calcit BT), 5. Tilen Potočnik, 6. Klemen Zupančič (oba ŠD Energija), U-15 ženske: Tamara Sitar (CBT), U-17: 1. Gregor Dimic (Energ), 2. Sašo Trebušak (CBT), 3. Peter Zupančič (CBT), 4. Matej Razingar (Završ), 5. Tadej Logar (Završ), 6. Luka Mihalič (Energ), 7. Matjaž Pirš CBT), 8. Marko Stjepanovič (Energ), 9. Blaž Kadivec (Energ), 10. Rok Kostanjšek (Energ). U-17 ženske: 1. Tina Perše, 2. Sonja Sušnik (obe CBT).

koŠarka

DP za mladincePOSTOJNA, 25. aprila – Vrstni red: 1. Union Olimpija, 2. Zlatorog PL, 3. Za 1. mesto: Union Olimpija : Zlatorog PL 72:62, za 3. mesto: Parklji : Geoplin Slovan 84:59 (18:19, 28:9, 22:14, 16:17), polfinale: Union Olimpija : Parklji 60:52 (13:14, 20:3, 11:17, 16:18), Zlatorog Laško : Geoplin Slovan 86 : 84 (23:19, 24:22, 24:21, 22:15), Najboljši, strelec: Klemen Panič (finalni turnir), najkori-

34

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

kros

DP za osnovne šoleSELCE PRI ŽELEZNIKIH, 15. maja – Državno prvenstvo za osnovne šole, nastopilo je 513 učencev in učenk. Skupni vrstni red osnovnošolskih ekip: 1. OŠ Grm 51, 2. OŠ sveti Tomaž 50, 3. OŠ Franceta Bevka, Tolmin 49, 4. OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica 40, 5. OŠ Železniki 39, 6. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka 32. 7. OŠ Dobrova 19. Učenci OŠPP, letnik 1994 in mlajši: 1. Damjan Slavic 4:11,5, 2. Valentin Marič 4:26,6, 3. Patrik Serec 4:36,4, 4. Alen Špilak, 5. Matej Celec, 6. Denis Povše.Učenke OŠPP, letnik 1993 in mlajše: 1. Tina Rous 5:56,5, 2. Urška Žižek 6:30,1, 3. Katja Žižek 7:16,3.Učenci, letnik 1999 (59): 1. Jakob Hočevar (PT V Lašče) 3:26,6, 2. Timotej Rozman (Pirniče) 3:33,2, 3. Rok Krošelj (Blanca) 3:35,8, 4. Tine Hren (Pirniče) 3:42,2, 5. Aljaž Jarc (M peč)3:43,6, 6. Nik Marinšek (OD S Konj) 3:44,4, 7. Rok Vrtačič (Šentjern), 8. Nejc Kemper (Bovec), 9. Tijan Cugmas (OD S Konj), 10. Žan Dobrovljc (IK Borov), 11. Jaka Grže (MV Post), 12. Nik Rantah (SK Sevn), 13. Danijel Šturm (FB Tolm), 14. Niko Car (Fokovci), 15. Enej Golež (OD S Konj), 16. Jernej Drnovšek (Šentjern), 17. Miran Požun (Blanca), 18. Rok Vidrih (G Nm), 19. Matej Korez (Sv Tomaž), 20. Nejc Gorišek (Blanca). Učenke, letnik 1999 (56): 1. Zala Ahtik (PT Laško) 3:37,1, 2. Katja Rutar (FB Tolm) 3:49,5, 3. Katja Po-dobnik (Žiri) 3:52,2, 4. Tanja Žgajnar (Bovec) 3:53,2, 5. Hana Kranjec (Blanca) 3:54,3, 6. Nika Vindišar (Gorje) 3:58,2, 7. Maša Abunar (G Nm), 8. Nuša Gerbec (FB Tolm), 9. Tjaša Gregorin (MV Post), 10. Klavdija Leben (IK Borov), 11. Urša Uršič (SG Kobar), 12. Maja Bedrač (B Pt), 13. Eva Lajhar (PG S Konj), 14. Doroteja Košir (IK Borov), 15. Maruša Mlakar (OD S Konj), 16. Karin Petrič (Dobrova), 17. Nina Pavlič Hren (Rodica), 18. Alenka Benedik (Želez), 19. Aleksandr Krošelj (Blanca), 20. Karin Gošek (SK Sevn). Ekipno, letnik 1999: 1. OŠ Blanca 14, 2. OŠ F. Bevka, Tolmin 13, 3. OŠ Ob Dravinji, S. Konjice 12, 4. OŠ Dr. I. Korošca, Borovnica 11, 5. OŠ Bovec 10, 6. OŠ Šentjernej 9, 7. OŠ Sveti Tomaž 8, 8. M. Vilharja, Postojna 7, 9. OŠ Grm, N. mesto 6, 10. OŠ Železniki 5, 11. OŠ Mirna peč 4, 12. OŠ Dobrova 3, 13. OŠ I. Groharja, Š Loka 2, 14. OŠ F. Goloba, Prevalje 1. Učenci, letnik 1998 (50): 1. Matevž Planko (FA Kamn) 3:27,6, 2. Žiga Brumec (OD S Konj) 3:31,6, 3. Marko Maučec (Verž) 3:32,5, 4. Alen Skočir (Bovec) 3:32,8, 5. Luka Golob (Straž Kr) 3:37,5, 6. Aleš Kamnšek (Sv Tomaž) 3:38,0, 7. Primož Kosi (Sv Tomaž), 8. Žan Kra-mar (Želez), 9. Mitja Praznik (FG Prev), 10. Andraž Rant (IG Podlub), 11. Rok Tavčar (Straž Kr), 12. Žiga Jerman (Dobrov), 13. Nik Logar (Bov), 14. Luka Keserič (G Nm), 15. Damir Černec (OD S Konj), 16. Tom Frelih (Želez), 17. Primož Potočar (G Nm), 18. Urban Zupančič (Stična), 19. Gregor Maznik, 20. Matej Rebselj (Šentjern).Učenke, letnik 1998 (54): 1. Maja Plaznik (Pirniče) 3:21,6, 2. Neja Mavrič (Bovec) 3:44,5, 3. Tinkara Gregorčič (FB Tolm) 3:46,2, 4. Katja Petek (Sv Tomaž) 3:47,5, 5. Zala Vidic (G Nm) 3:52,8, 6. Karin Ferlin (AB Brestan) 3:53,5, 7. Jerneja Burger (PT Laško), 8. Karin Jesenko (Žiri), 9. Ana Ocepek (BL Šmartno o/P), 10. Neža Šmid (IG Š Loka), 11. Tara Adamčič (G Nm), 12. Tajda Pelc (Dobrova), 13. Neža Sintič (Šentjern), 14. Lara Einfalt (OD S Konj), 15. R. Golmajer (Bistrica), 16. Saša Črnjavič (Sv Tomaž), 17. Klara Rutar (FB Tolm), 18. Sabina Kopun (Veržej), 19. Maja Remec (Dobrova), 20. Tajda Marenk (Želez).Ekipno, letniki 1998: 1. OŠ Tomaž 15, 2. OŠ Grm (Nm) 14, 3. OŠ Bovec 13, 4. OŠ Ob Dravinji (S Konjice) 12, 5. OŠ Dobrova 11, 6. OŠ Stražišče (Kranj) 10, 7. OŠ I. Groharja, Š. Loka 9, 8. OŠ Šentjernej 8, 9. OŠ F. Bevka, Tolmin 7, 10. OŠ Železniki 6, 11. OŠ dr. I. Korošca, Bo-rovnica 5, 12. OŠ Mirna peč 4, 13. OŠ F. Goloba, Prevalje 3, 14. OŠ P. Trubarja, Laško 2, 15. OŠ Žiri 1. Učenci, letnik 1997 (52): 1. Miha Ličef (Gorje) 3:16,4, 2. Cene Rakušček (Žiri) 3:18,8, 3. Anže Čadež (Poljane) 3:22,3, 4. Peter Škrinjar (G Nm) 3:27,3, 5. Tadej Blažek (MV Post) 3:28,1, 6. Davor Kaučič (I OŠ Ce) 3:30,3, 7. Urban Šubic (OD S Konj), 8. Blaž Otoničar (MV Post), 9. Leon Mlakar (Žiri), 10. Aleš Vehar (Žiri), 11. Žiga Lipušček (FB Tolm), 12. Sergej Polanec (Destr Trnov vas), 13. Matija Kavčič (FB Tolm), 14. Klemen Kopina (G Nm), 15. Kristjan Pečnik (PT V Lašče), 16. David Dvoršak (Blanca), 17. Gregor Šorli (FB Tolm), 18. Blaž Oblak (IG Š Loka), 19. Jaka Kutin (FB Tolm), 20. Luka Bernik (Želez).Učenke, letnik 1997 (50): 1. Ana Noner (OD S Konj)

3:23,8, 2. Manja Može (G Nm) 3:35, 3. Kaja Strgaršek (IS Zagor) 3:35,4, 4. Simona Sedonja (OŠ III MS) 3:35,8, 5. Tina Vaupot (Trzin) 3:40,8, 6. Klara Kovačič (IG Š Loka), 7. Alma Potočnik (Žiri), 8. Ina Rojnk (Polzela), 9. Monika Meško (Tomaž), 10. Katja Cesar (G Nm), 11. Katarina Gorenc (Tržišče), 12. Vika Rutar (DM Most n/S), 13. Urška Pušnik (PT Laško), 14. Mateja Hari (Cankova), 15. Nina Gošnjak, 16. Tea Ramšak (obe OD S Konjice), 17. Nika Štamfelj (Želez) 3:57,7, 18. Katja Frlic (Žiri), 19. Urška Radojčič (G Nm), 20. Lara Hafner (IG Š Loka).Ekipno, letniki 1997: 1. OŠ Grm, Novo mesto 14, 2. OŠ Žiri 13, 3. OŠ I. Groharja, Š. Loka 12, 4. OŠ Železniki 11, 5. OŠ Tomaž 10, 6. OŠ Blanca 9, 7. OŠ Gorje 8, 8. OŠ F. Bevka, Tolmin 7, 9. OŠ dr. I. Korošca 6, 10. OŠ D. Muniha, Most na Soči 5, , 11. OŠ F. Goloba, Prevalje 4, 12. OŠ P. Trubarja, Laško 3, 13. OŠ Mirna peč 2, 14. OŠ Dobrova 1.Učenci, letnik 1996 (46): 1. Kristian Grunfeld (Ig) 4:19,3, 2. Bor Grdadolnik (Rovte) 4:23,4, 3. Luka Medic (M Pt) 4:40,2, 4. Kristjan Berus (M peč) 4:45,7, 5. Emil Pašič (Pivka) 4:49,6, 6. Žiga Oman (Straž Kr) 4:54,7, 7. Rok Kveder (Preserje p/R), 8. Nejc Lazar (Žiri), 9. Vito Zelenjak (Tomaž), 10. Jure Prus ( G Nm), 11. Daniel Hari (Cankova), 12. Denis Turšič (IK Borov), 13. Aljaž Kanalec, 14. Matija Jarc (oba FB Tolm), 15. Tevž Štrukelj, 16. Matija Arcet (oba Bov), 17. Damjan Ferlič (PT Laško), 18. Matic Mlakar (OD S Konj), 19. Lenart Hostnik (Šmartno p/L), 20. Marko Jelovšek (Šentjern).Učenke, letnik 1996 (46): 1. Anja Plaznik (Pirniče) 3:26,8, 2. Doroteja Domjan (Cirkul) 3:30,2, 3. Maruša Berlot (GŠ Vel) 3:34,2, 4. Sara Jesenko (Žiri) 3:37,9, 5. Sara Karlovšek (Boštanj) 3:43,7, 6. Kaja Zupančič (Stična) 3:44,6, 7. Lucija Primožič (Želez), 8. Tjaša Ambrožič (G Nm), 9. Veronika Sovdat (FB Tolm), 10. Tjaša Dovečar (Tomaž), 11. Pia Voroš (Šentjern), 12. Manja Lušina (Želez), 13. Julija Herman (FB Tolm), 14. Ana Šumah (Preserje p/R), 15. Ana Karlin (IG Podlub), 16. Neja Grzina (FG Preval), 17. Živa Turšič (IK Borov), 18. Lea Rangus (Šentjern), 19. Ines Kavčič (Žiri), 20. Aleksandra Toplak (Tomaž).Ekipno, letniki 1996: 1. OŠ F. Bevka, Tolmin 12, 2. OŠ Žiri 11, 3. OŠ Tomaž 10, 4. OŠ Grm, N. mesto 9, 5. OŠ Železniki 8, 6. OŠ Šentjernej 7, 7. OŠ dr. I. Korošca, Borovnica 6, 8. OŠ Ob Dravinji, S. Konjice 5, 9. OŠ Stražišče, Kranj 4, 10. OŠ I. Groharja, Š. Loka 3, 11. OŠ Dobrova 2, 12. OŠ Šmartno pri Litiji 1. Učenci, letnik 1995 (43): 1. Daniel Barila (4. OŠ Ce) 4:33,2, 2. Tim Kovačič (IK Š Loka) 4:35, 3. Denis Kavc (OD S Konj) 4:36,7, 4. Janez Vodeb (IK Borov) 4:38,8, 5. Luka Mejač (IK Borov) 4:49,4, 6. Anže Kavčič (Žiri) 4:50,2, 7. Tilen Seničar (G Nm), 8. Simon Brecl (PG S Konj), 9. Grega Kavčič (Želez), 10. Staš Kovač (BL Šmart o/P), 11. Žiga Klančnik (OD S Konj), 12. Bine Kavčič (FB Tolm), 13. Kevin Dolar (BL Šmart o/P), 14. Jeton Hasani (FB Tolm), 15. Matej Viher (Tomaž), 16. Dominik Košar (Razkrižje), 17. Danijel Kosi (Tomaž), 18. Damjan Urbančič (Dobrova), 19. Marko Majcen (G Nm), 20. Aljaž Majcen (Tomaž).Učenke, letnik 1995 (52): 1. Eva Aljančič (Domž) 3:21,7, 2. Veronika Volarič (SG Kobar) 3:31,6, 3. Ana Vrečar

(Šmartno p/Šg) 3:35,5, 4. Lucija Fon Mervič (FB Tolm) 3:38,1, 5. Nina Jež (Šmartni p/Šg) 3:44,3, 6. Tjaša Ponikvar (Šentjern) 3:45,0, 7. Neja Drašler (IK Borov), 8. Ajda Šmid, 9. Tajda Pirih, 10. Ana Nastran, 11. Katja Bo-hinc (vse Želez), 12. Tajda Zoran (G Nm), 13. Anamarija Furman (OD S Konj), 14. Špela Petrovič (Destr Trn vas), 15. Nina Šobar (G Nm), 16. Anja Lešnik (OD S Konj), 17. Veronika Melink (FB Tolm), 18. Ida Kramar (Želez), 19. Anja Žibred (G Nm), 20. Urša Debevec (IK Borov).Ekipno, letniki 1995: 1. OŠ dr. I. Korošca, Borovnica 12, 2. OŠ Ob Dravinji, S. Konjice 11, 3. OŠ F. Bevka, Tolmin 10, 4. OŠ Železniki 9, 5. OŠ Grm, N. mesto 8, 6. OŠ Tomaž 7, 7. OŠ I. Groharja, Š. Loka 6, 8. OŠ Stražišče, Kranj 5, 9. OŠ Šentjernej 4, 10. OŠ Gorje 3, 11. OŠ Dobrova 2, 12. OŠ F. Goloba, Prevalje 1.

DP za srednje šoleSELCE PRI ŽELEZNIKIH, 15. maja – Državno prvenstvo za srednje šole, nastopilo je 58 dijakov in dijakinj. Ekipni vrstni red, dijaki: 1. ŠC Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola 5 točk, 2. Gimn. Šentvid, Ljubljana 4, 3. Gimn. Bežigrad Ljubljana 3, 4. TŠC Kranj 1. Ekipni vrstni red, dijakinje: 1. Gimn. Bežigrad Ljubljana 7, 2. ŠC R. Maistra, Kamnik 6, 3. Gimn. Šentvid Ljublja-na 6, 4. I. Gimn. v Celju 4, 5. Gimn. Jesenice 4, 6. ŠC Nm – zdravstvena in kemijska šola 3.Dijaki, letnik 1993 in mlajši (13): 1. Matic Plaznik (SŠTS Šiška Lj) 6:40,0, 2. Žiga Kašpar (G Šentv Lj) 6:43,0, 3. Žiga Čadež (TŠC Kranj) 6:52,0, 4. Robert Živko (I G Ce) 7:00,8, 5. Jakob Vodnjov (SŠG Domž) 7:05,4, 6. Lovrenc Valič (G Šentv Lj) 7:09,8, 7. Jure Gaber (G Šentv Lj), 8. Erik Grdadolnik (Vegova Gimn. Lj), 9. Jure Aljančič (G Bež Lj), 10. Gregor Lazar (SGMŠ Lj), 11. Marko Hočevar, 12. Žiga Špelič, 13. Urh Jevšovar (vsi ŠC Nm zdrav in kemična šola). Ekipno: 1. Gimn. Šentvid Ljubljana 2, 2. ŠC Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola 1.Dijaki, letnik 1990 in mlajši (11): 1. Mitja Vidmar (ŠC Nm SZKŠ) 7:19,9, 2. Borštnik Andrej (G Bež Lj) 7:21,7, 3. Aleš Tomažin (ŠC Nm SZKŠ) 7:28,4, 4. Luka Končina (G Šentv Lj) 7:38, 5. Blaž Jeraj (G Bež Lj) 7:42,5, 6. Tadej Prezelj (G Šentv Lj) 7:47, 7. Domen Raterič (G Šentv Lj), 8. Marko Paurevič, 9. Miha Alič, 10. Kristjan Demšar, 11. A. Jukič (vse TŠC Kranj). Ekipno: 1. ŠC Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola 4, 2. Gimn. Bežigrad Ljubljana 3, 3. Gimn. Šentvid Ljubljana 2, 4. Tehniški šolski center Kranj 1.Dijakinje, letnik 1993 in mlajše (20): 1. Maruša Mišmaš (G Vič Lj) 5:06,3, 2. Tina Kozjek (SŠFKZ Lj) 5:17, 3. Andreja Žagar (G NG) 5:18,8, 4. Sara Jaklič (Škof Gimn Lj) 5:22,4, 5. Klara Krošelj (ŠC RM Kamn) 5:23,9, 6. Katja Stanonik (G JV Idrija) 5:25,2, 7. Monika Adler (ŠC RM Kam), 8. Ana Mezgec (ŠC Post), 9. Ana Golob (G Jes), 10. Sara Luznar (G Š Loka), 11. Neža Ahčin (G Bež Lj), 12. Urša Jakelj (G Šentv Lj), 13. Hana Mlekuž Kamarič (SŠ VP Ajdovš), 14. Jasna Golež (I G Ce), 15. Eva Schiffrer Schannon (G Jes), 16. Boja n Klemenčič (ŠC Nm), 17. Zala Avguštin (G Šentv Lj), 18. Klavdija Vovko (ŠC Nm), 19. Martina Benc (ŠC Nm), 20. Tina Štrumbelj (G Bež Lj). Ekipno: 1. ŠC R. Maistra, Kamnik 5, 2. Gimn. Jesenice 4. 3. Gimn. Šentvid, Ljubljana 3, 4. Gimn. Bežigrad Ljubljana 2, 5. ŠC Novo mesto, zdravstvena in kemijska šola 1.

35

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

Dijakinje, letnik 1990 in mlajše (14): 1. Tajda Starman (G Bež Lj) 5:10,2, 2. Anja Zagoričnik (I G Ce) 5:16,3, 3. Katja Kozjek (G Bež Lj) 5:27, 4. Klara Kastelec (Škof Gimn. Lj) 5:38,2, 5. Eva Seničar (G Ce C) 5:59,5, 6. Neža Vrečar (G Šentv Lj) 6:07,2, 7. Darja Mahnič (ŠC Nm), 8. Brina Mljač (G Šentv Lj), 9. Nina Matoh (ŠC Nm), 10. Nastja Grm (I G Ce), 11. Mojca Vidrih (ŠC Nm), 12. Sabina Vesnič (G Bež Lj), 13. Simona Šuštar, 14. Dolores Žerovnik (obe ŠC RM Kamn). Ekipno: 1. Gimn. Bežigrad (Lj) 5, 2. I. Gimn. v Celju 4, 3. Gimn. Šentvid (Lj) 3, 4. ŠC Nm Zdravstvena in kemijska šola 2, 5. ŠC R. Maistra, Kamnik 1.

lokostrelstvo

DP za učence in učenkeRAKEK, 8. maja – DP na prostem, nogometno igrišče v Rakeku, izpeljava Osnovna šola Jožeta Krajca v Rakeku in LK Mins Postojna, sodniki Vlado Justin, Irena Šantelj, Marko Nardin, direktor tekme Silvester Požar.kategorizirani tekmovalci

Goli lok Učenci od 1. do 3. razreda: 1. Kristan Deželak (Prestr) 252, 2. Miha Eržen (Žiri) 244, 3. Blaž Kleva (Šmarje) 191, Učenci od 4. do 6. razreda: 1. Alen Sila (DB Kp) 252, 2. Jaka Petkovšek (OT Logat) 241, 3. Matic Ajnik (FK G grad) 232, 4. Jure Corn (OT Logat) 229, 5. Jaka Rusjan (TČ Lj) 225, 6. Jaka Prelog (DK Il Bistr) 215, 7. Anže Rusjan (TČ Lj) 207, 8. Jaka Bizjak (Šenčur) 203, 9. Jakob Kumelj (D Topl) 182, 10. Žan Lukšič (D Topl) 177, 11. Miha Obreza (HJH Stari trg) 167, 12. Primož Grabner (Dobrova) 113.Učenci, od 7. do 9. razreda: 1. Rok Grahovar (Rovte) 289, 2. Luka Dekleva (AŽ IB) 285, 3. Luka Gradišar (IK Borov) 270, 4. Jure Cezar (Dob) 269, 5. Aljaž Pohar (ATL Radov), 6. Mihael Švigelj (JK Rakek) 250, 7. Luka Corn (OT Logat) 243, 8. Samo Murn (OT Logat) 218, 9. Mrak Klemen (Bistrica) 202, 10. Žiga Žalec (JK Rakek) 192, 11. Jure Marc (DB Vip) 191, 12. Tim Štefe (Šenč) 191, 13. Urh Draksler (Šenč) 186, 14. Jošt Grega (Naklo) 175, 15. Jure Šlag (Stična) 174, 16. Tilen Štefančič (JK Rakek) 173, 17. Klemen Levinger (JK Rakek) 145, 18. Gašper Grabner (Dobrova) 50.Učenke, od 1. do 3. razreda: 1. Manca Kumelj (D. Topl) 251.Učenke od 4. do 6. razreda: 1. Nastja Martinjak (OŠ Šmarje) 242, 2. Nina Hočevar (MV Post) 230, 3. Sara Žagar (Šenčur) 228, 4. Iva Rusjan (TČ Lj) 195.Učenke, od 7. do 9. razreda: 1. Sara Povše (D Topl) 248, 2. Anja Lukšič (D Topl) 240, 3. Gaja Marčeta (Kp) 224, 4. Katarina Černač (MV Post) 224, 5. Teja Bajec (MV Post) 187, 6. Nina Upelj (JM Dol) 169.Ukrivljeni lokUčenci, od 1. do 3. razreda: Blažek Tristan (Prestr) 170. Učenci, od 4. do 6. razreda: 1. Patrik Škrlj (Prade) 250, 2. Žiga Ravnikar (Preserje) 247, 3. Adrian Križman (Stranje) 238, 4. Jan Vrhovnik (Stranje) 225, 5. Gašper Mlačnik (NT Dravograd) 221, 6. Matija Režonja (IC Ljut) 211, 7. Aljaž Veršnik (FK G grad) 204, 8. Gašper Bohorč (Duplek) 194.Učenci, od 7. do 9. razreda: 1. Dejan Perčič (IC Ljut) 291, 2. Gašper Štrajhar 272, 3. Jan Rup (FK G grad) 272, 4. Teo Makoter (IC Ljut) 268, 5. Peter Požar (MV Post) 264, 6. Tilen Vidic (SŽ Kr) 263, 7. Rok Mori (NT Dravog) 262, 8. Domen Kavaš (FP Kr) 261, 9. Rok Stoševski (OT Logat) 260, 10. Žiga Duler (NT Dravog) 260, 11. Anže Veršnik (FK G grad), 12. Martin Primc (AŽ IB) 249, 13. Jernej Debevc (T1 Mb) 249, 14. Luka Rebula (Domž) 247, 15. Rok Bizjak (MV Post) 244, 16. Jure Dvoršak (S Bistr) 237, 17. Andrej Majdič (Stranje) 237, 18. Mitja Kuret (FA Kamn) 236, 19. Črt Markočič (OK Škof) 229, 20. Luka Gjurin (TB Kamn) 229, 21. Žiga Lipovšek (TB Kam) 225, 22. Jure Kosmač (Preserje p/R) 215, 23. Ezav Mrgole (Preserje p/R) 213, 24. Nejc Zore (Šmartno v/T) 208, 25. Anže Hladnik (Križe) 205, 26. Anže Planinc (TB Kamn) 195, 27. Matej Grkman (Stran) 195.Učenke, od 4. do 6. razreda: Karin Škapin (Prestranek) 154.Učenke, od 7. do 9. razreda: 1. Tina Kalan (Š Loka Mesto) 265, 2. Cita Lukančič (OT Logat) 254, 3. Špela Petkovšek (OT Logat) 249, 4. Ana Penko (AŽ IB) 229, 5. Barbara Štefula (TB Kamn) 223, 6. Ana Kostanjevec (IC Vrh) 199, 7. Ajda Kreft (MV Post) 100.sestavljeni lokUčenci od 4. do 6. razreda: 1. Jaka Pestotnik (JK Brdo) 274, 2. Dejan Damiš (TT Knežak) 213.

Učenci, od 7. do 9. razreda: 1. Luka Stoševski (OT Logat) 274, 2. Domen Mavsar (IK Borov) 270.nekategorizirani tekmovalci Goli lok Učenci, od 1. do 3. razreda: 1. Timon Izgoršek (FR Ce) 270, 2. Aljaž Žarkovič (DB Kp) 236, 3. Teo Bubola (Pivka) 235, 4. Anže Glavič (Tržič) 220, 5. Miha Ivačič (IS Zagor) 218, 6. Leo Ogrizek (DB Kp) 216, 7. Lan Arne Prosen (OT Logat) 213, 8. Gašper Pršina (D Topl) 207, 9. Martin Mihevc (OT Logat) 205, 10. Urban Kobal (MV Post) 199, 11. Gašper Bolta (IC Vrh) 192, 12. Nikola Tenkov (Pivka) 173, 13. Tilen Lajevec (Š Loka Mesto) 141, 14. Jure Kraševec (HJH Strai Trg) 121, 15. Kristjan Slunski (IG Š Loka) 52.Učenci, od 4. do 6. razreda: 1. Andrej Soklič (Bistrica) 224, 2. Jan Hren (OT Logat) 194, 3. Žan Škerjanc (Križe) 193, 4. Simon Luštrek (AU Kp) 191, 5. Adam Kobal (DEB Vip) 191, 6. Maks Ježovnik (Kp) 1185, 7. Nik Ceraj (MŠ NG) 165, 8. Andraž Mlinarič (AG Post) 131, 9. Žan Grošelj 129, 10. Aleks Turk (oba Dob) 123, 11. Vid Velkavrh (Žiri) 119, 12. Vid Svetlin (Dob) 113, 13. Žiga Škufca (JK Rakek) 110, 14. Matteo Pascale (Kp) 92, 15. Aleš Ravnikar (Dob) 84, 16. Uroš Drčar (JK Brdo) 65, 17. David Sabalič (Dob) 49, 18. Erazem Šubic (Š Loka mesto) 44, 19. Anže Slapar (Dob) 40, 20. Luka Hebar (Pivka) 40, 21. Sandi Osenar (Š Loka Mesto) 18. Učenci, od 7. do 9. razreda: 1. Klemen Tadel (Bistrica) 237, 2. Marko Šinkarčuk (TO Zagor) 224, 3. Luka Stopar (DB Kp) 216, 4. Grega Dolenc 212, 5. Žiga Avbel (oba JK Brdo) 204, 6. Štefan Rebec (Pivka) 202, 7. Miha Marinšek (AG Post) 197, 8. Gal Rojko (IŠ Zagor) 192, 9. Rok Kaluža (Pivka) 185, 10. Dominik Kobal (Brež) 183, 11. Andraž Štrukelj (JK Brdo) 177, 12. Anže Kovač (FP Kranj) 157, 13. Nejc Dolinšek 139, 14. Benjamin Bartol (oba JK Brdo) 122.Učenke, od 1. do 3. razreda: 1. Karin Mlinarič (AG Post) 195, 2. Teja Bergant (CG Š Loka) 43.Učenke, od 4. do 6. razreda: 1. Špela Iskra (AŽ IB) 231, 2. Nika Toporiš (Bistr) 203, 3. Asja Šmitek (Trž) 194, 4. Vida Ajdnik (Kp) 171, 5. Urša Skuk (AG Post) 55.Učenke, od 7. do 9. razreda: 1. Gloria Švetak (Kp) 211, 2. Nikolina Haring Jugovič (TB Kam) 205, 3. Marjanca Primožič (Sp. Idrija) 165, 4. Polona Koren (Šturje Ajdov) 161.

Ukrivljeni lokUčenci, od 1. do 3. razreda: 1. Mark Bizjak (DL Ajdov) 202, 2. Filip Ferjančič (DB Vip) 171.Učenci, od 4. do 6. razreda: 1. Anže Murnc (IŠ Zagor) 196, 2. Aljaž Juvan (TO Zagor) 191, 3. Nik Polc (IŠ Zagor) 140, 4. David Babič (Šenč) 122, 5. Janko Ferjančič (DB Vip) 68, 6. Anže Mršnik (AŽ IB) 45.Učenci, od 7. do 9. razreda: 1. Anže Vozelj (TO Zagorje) 233, 2. Kris Saksida (LBB Renče) 214, 3. Tomaž Jerman (TO Zagorje) 181, 4. Blaž Jerman (TO Zagorje) 168, 5. Franci Ferjančič (DB Vip) 160.Učenke, od 4. do 6. razreda: Iskra Mojca (AŽ IB) 108.Učenke, od 7. do 9. razreda: 1. Klara Ivačič (IŠ Zagor) 204, 2. Natali Panič Nardin (DB Vipav) 197.sestavljeni lokUčenci, od 4. do 6. razreda: 1. Rok Ušaj (Dobravlje) 174, 2. Luka Krmelj (Križe) 150.sreDnje ŠoleDP za dijake in dijakinjeRAKEK, 8. maja – DP na prostem, nogometno igrišče v Rakeku, izpeljava Osnovna šola Jožeta Krajca v Rakeku in LK Mins Postojna, sodniki Vlado Justin, Irena Šantelj, Marko Nardin, direktor tekme Silvester Požar.kategorizirani

Goli lokDijaki: 1. Marko Berus (ŠC Nm) 286, 2. Andrej Grudnik (ŠC Vel) 276, 3. Adam Prestor (Škof Gimn Lj) 272, 4. Andrej Prelog (SGLŠ Post) 262, 5. Miha Primc (ŠC Post) 239, 6. Aleks Peternel (G Kr) 192, 7. Miha Živec (TG Kp) 180.Dijakinje: 1. Urša Dolžan (G Š Loka) 269, 2. Nina Vavtar (G Polj Lj) 268, 3. Špela Fajdiga (ŠC Post) 267, 4. Tina Perko (SŠFKZ Lj) 206.Ukrivljeni lokDijaki: 1. Klemen Štrajhar (GLŠ) 295, 2. Jan Rijavec (GLŠ) 292, 3. Marko Hrup (TG Kp) 287, 4. Klemen Pavačič (G Šentv Lj) 278, 5. Matic Štafunko (ŠC S Gradec) 276, 6. Kristjan Bauer (ŠC Post) 275, 7. Tilen Komel (G NG) 274, 8. Klemen Stoševski (G JV Idr) 272, 9. Matjaž Štrancar (ŠC Post) 269, 10. Beno Šircelj (TG Kp) 268, 11. Matevž Ljubej (Strojna in kemijska) 268, 12. Klemen Cezar (SŠ Domž) 266, 13. Anže Podbevšek (ŠC Ljub) 265, 14. Nejc Marc (TŠC NG) 247, 15. Adam Prestor (Škof Gimn Lj) 244.Dijakinje: 1. Maja Fideršek (ŠC Ljub) 282, 2. Nina Vičič (Gozdarska Post) 272, 3. Lea Kožuh (SŠFKZ Lj) 249, 4. Kristina Toporiš (PSŠ B) 202.sestavljeni lokDijaki: 1. Matej Pucer (TG Kp) 285, 2. Kristjan Mekina (Lesarska Lj) 279, 3. Jože Laznik (Gozdarska Post) 277, 4. Aljaž Mavsar (SUAŠ Lj) 276, 5. Miha Kostanjevec (Strojna in kemijska) 266, 6. Marko Vidmar (ŠC Post) 251, 7. Gvido Maljevac (Gozdarska Post) 100.nekategorizirani

Goli lokDijaki: 1. Irenej Šraml (VP Ajdov) 260, 2. Benjamin Ska-pin (Škof G Vip) 259, 3. Jaka Žagar (SŠ Domž) 257, 4. Urh Urbančič (G AA Lj) 243, 5. Lenart Rožman (G Brež) 212, 6. Silvester Brdar (TG Kp) 211, 7. Aleksander Djekič (SŠGT Lj) 195. Dijakinje: Tanja Koren (SŠ SK Sežana) 228.Ukrivljeni lokDijaki: 1. Jakob Krapež (TŠC NG) 257, 2., Nejc Rožič Gorjup (G NG) 255, 3. Leon Hladnik (BC Naklo) 167.sestavljeni lokDijaki: 1. Gregor Slemenjak (G S Konjice) 282, 2. Matic Brulc (SVŠ Metlika) 241, 3. Domen Urbančič (SSŠ Lj) 176.Dijakinje: Anja Martinjak (SEŠ) 272.

Lokostrelsci so se pomerili v Rakeku

36

Vetrovna polpuščavaAvantura besedilo in slike  TINA PODOBNIKpotovanje po filipinih ➌

Razpenjeni valovi Tihega ocena drvijo v objem s kot poper suho perujsko obalo. Pobeljeni vrhovi mogočnega andskega gorovja obdajajo kanjone in doline, kjer elegantno, skoraj breztežno jadra kondor in pleše zaljubljeni ples s svojo izbranko. Bolivijski altiplano z vetrovno polpuščavo v sedmih barvah, ki jo prekinjajo pravljične lagune s flamingi in vigunjami, kjer zemlja bruha vrelo paro, zavito v vonj gnilih jajc in kjer na največjem slanem jezeru čutiš vsemogočnost »ničesar«, pa te začara in zasužnji s svojo nenavadno, skoraj kruto lepoto. A to je le eden izmed mnogih obrazov Južne Amerike, kjer se estetika narave kosa z estetiko in iznajdljivostjo tamkajšnjih ljudi. Današnjih in že davno izginulih.

Delo, ki šokira in strezniOhlapne hlače, zatlačene v gumijaste škor-

nje. Prevelika jakna, prepasana s pasom. Čelada s svetilko. Če me ne bi obdajal oblak prahu, ki se je ob vsakem gibu sprostil z mojih »novih« oblačil, bi se počutila kot supermodel Slove-nije. Končno mi je bilo namreč vse preveliko in sem bila le obešalnik za oblačila! A v tem trenutku  ni  bilo  časa  za  vdajanje  nezrelim pubertetniškim  sanjam  –  pred  mano  je  bil spust v še delujoč bolivijski rudnik! Izkušnja, ki naj bi odpirala oči. Če je verjeti oglaševal-ski propagandi! Seveda sem poznala  s krvjo tlakovano zgodovino najvišje ležečega mesta, Potosí (4060m), ki so ga bogate zaloge srebra povzdignile v najbolj cvetoče in najbogatejše mesto španske kolonialne Južne Amerike – za ceno 8 milijonov življenj domačinske in afriške delovne sile! A pretečena stoletja in razvoj so gotovo pustila sledi tudi tu. Ali ne?

»Vrečko  kokinih  listov,  veliko  steklenico 96% alkohola (ki ti v notranjosti zaneti ogenj, 

obraz pa spremeni v nerazpoznavno grimaso) in dve palici dinamita, prosim!« To je gotovo stavek,  ki  ga  nisem  izgovorila  niti  v  najbolj bizarnih sanjah, vsekakor pa ne spada na nobe-no meni poznano darilno listo. A na rudarski tržnici, kjer smo se otovorili z darili za rudarje, zveni kot naročanje kruha in mleka. Tako ... prižgem še naglavno svetilko in – pripravljena sem na vse!

V  črnino  za  obokanim  vhodom  v  enega izmed delujočih rudnikov na rjavi vzpetini nad mestom izgineta ozki tirnici. Naša rdeča nit. V strumni četici smo se skozi v skalo vklesan tunel  pogumno  podali  v  podzemeljski  svet El  Tia,  boga  rudarjev.  Hladen  zunanji  zrak se  je  takoj  spremenil  v  toplejšega,  gostega od prahu, ki je dražil in sušil grlo. Če bo vse tako, bo kot sprehod skozi Postojnsko jamo z razredčenim zrakom. A – kot običajno – se mi  je  tudi ta misel zaletela še preden sem jo do konca razvila! Zgornja faza rudnika, dokaj prostorna in vsaj na prvi pogled varna, je bilo le metanje peska v oči! Globlje v rudnik, v drugo fazo, je peljal skoraj navpičen »jašek«, ki pa se je nato sploščil in zožal v krtov rov. Ležeč na trebuhu sem se s pomočjo komolcev in dlani pomikala naprej, noge so se zvijale kot plazil-čev rep,  somučenik pred mano pa mi je usta in nos polnil s peskom in prahom, ki je razžiral dihalne poti. Uh, končno sem se lahko dvignila na noge in – spoznala koristnost čelade, ki je trdno butnila ob kamnito nebo. 

V malce razširjenem prostoru sta rudarja z lopatami nalagala rude v »kotel«, ki sta ga z vrvmi dvigovala proti površju. Njuna obraza sta bila kot dobro nahranjen hrček z okroglimi lici – velikanska kepa kokinih listov v kotu ust, iz katerih sta črpala sokove, jima je pomagala prelisičiti lakoto ter vzdržati vdihavanje red-kega zraka, ki vsebuje več prahu in strupenih snovi kot kisika in garaško delo. 

»Rapido, rapido! Vamos!« se je zadrl vodič in  kot  trop  paničnih  ovac  smo  se,  sključeni kot  človečnjaki,  podali  v  dir.  Do  majhnega 

izogibališča.  In  mimo  nas,  po  tirnicah,  so štirje rudarji vlekli 2-tonski voziček, poln rud. Malce naprej, še en nemogoče strm in za ljudi neprimeren  jašek  nižje,  pa  je  rudar  pridno vihtel  malo  kladivo  in  vztrajno,  s  polžjimi koraki, v živo skalo klesal luknjo, kamor bo po dobrih 4 urah dela  lahko zataknil palico dinamita.  Vročina  je  bila  sedaj,  s  40  stopi-njami Celzija, primerna   za  tropsko plažo  s turkiznim  morjem  –  in  nikakor  ne  za  temo 60 m pod zemeljskim površjem! »Vroč zrak je posledica čedalje manj kisika (ki ga na 4000 m že sicer ni v izobilju!) in arzenika v zraku,« je mirno razložil vodič, medtem ko smo se mi borili za vsak vdih – s čimer pa bi ob tej razlagi najraje prenehala, ko bi telo to le dopuščalo. Na pomoč, ujeta sem v časovni kapsuli!! Ali so  sodobne  naprave,  elektrika,  ventilacija  in druge iznajdbe, ki lajšajo življenje, res izpustile ta delček sveta? 

Po  treh  urah  je  sledila  pot  nazaj,  na  svež zrak. Brez dvigal ali stopnic. Po ozkih jaških, plazilskih  rovih  in  temi,  ki  jo  reže  le  žarek naglavne svetilke. Če imaš seveda srečo, ki pa je meni zatajila! In bila sem odvisna od tistega pred mano in za mano, da sta mi osvetljevala pot. Po sili nastalih razmer smo se držali čisto skupaj in goltali pesek in prah, kot bi bilo od tega  odvisno  naše  preživetje.  Ko  se  je  pred mano  v  daljavi  pokazala  naravna  luč,  ki  je pronicala skozi vhod v rudnik – se mi je zdel to eden najlepših pogledov! Vdih redkega zraka na 4000 m – neprecenljivo!

Po cesti smrti (ali na kolesu smrti?)

Bolivijski  altiplano  s  skoraj  nezemeljsko pokrajino,  pretresljivi  rudniki  v  Potosíju  in kaotičen La Paz so na spisku vsakega popo-tnika po Boliviji. In seveda kolesarski spust po »cesti smrti«, ko se spustiš s hladnih 4800 m na tropskih 1200 m nad morsko gladino. 

Kolenčniki, komolčniki,  čelada  (ki  je  sicer primernejša za rafting kot kolesarjenje, a gotovo 

37

boljše kot nič) in kolo. Namesto »vrtnarskih« usnjenih rokavic bi sicer raje imela kolesarske, a  tudi  to  je bila povsem zadovoljiva oprema. Še zlasti, ker  se bom le  spuščala  in mi ne bo potrebno premagovati klancev navzgor. Poleg tega pa kolesarsko kolono vodil vodič, na repu kolone  pa  spremljal  kombi,  ki  te  v  primeru utrujenosti  ali  zgolj naveličanosti popelje na 63 km oddaljen cilj. Statistični podatki umrlih kolesarjev in listina, da se na to dogodivščino podajaš na lastno odgovornost, koga morda od tega odvrnejo. Toda – kako nevarno je lahko?

Prevevalo  me  je  navdušenje.  Usedla  sem se  na  svojega  konjička,  pognala  in  počasi odbrzela  po  asfaltirani  cesti,  ki  se  je  vila skozi bolivijsko hribovje. Kilometri  so brez truda bežali mimo, občasno, ko nisem bila z očmi fiksirana na cesto, pa sem občudovala v meglico ovite vrhove. Po začetni previdnosti sem zavore pustila dihat, kolesa pa so se vrtela in vrtela čedalje hitreje. Bila  sem skoraj eno z  vetrom.  Vsake  toliko  me  je  sicer  prehitel kdo še hitrejši kolesar  (in  teh ni bilo malo), vendar  se   nisem vznemirjala,  saj nisem bila na tekmovanju. Nato pa je idilično sliko skazil tresk. Kolesarka pred mano je pristala na tleh. Hitro sem se ustavila, da bi ji pomagala. Sprva navidezno nedolžen padec se je sedaj izkazal za vse kaj drugega. Marija je bila ukleščena v 

kolesarsko ogrodje. Kri. Hropenje. Oči, ki se obrnejo okoli, in razkrijejo le beločnico. Kako naj pomagam?! K sreči je bila v naši skupini  zdravnica, ki je ni zajela panika. S posebnim prijemom je bilo potrebno le sprostiti dihalne poti in jo z mirnim prigovarjanjem potegniti iz  šoka. Ostali pa smo  le nekoristno stali  in dregetali. Skušali smo dojeti dogajanje. Oto-peli smo skušali dojeti dogajanje. 

Vamos, vamos!»Vamos,  vamos!«  Klici  vodičev  so  me 

predramili, šok pa se je prelevil v jezo, edino čustvo, ki sem ga tedaj znala krotit. Kako so lahko  tako  nečloveški?  Sopopotnica  je  bila na poti v bolnico, zgubili smo vero v kolesa, oni pa nas priganjajo, češ da nas (hitrejši) del skupine čaka in da se moramo držati urnika! Z bledimi obrazi smo dohiteli preostanek skupi-ne in počasi zavili na makadamsko, staro cesto. Na del poti, po kateri dogodivščina nosi ime. Spust po cesti smrti. Cesti, ki je bila mnogim avtomobilom in - od kar je to turistična atrak-cija - tudi kolesarjem zadnja postaja. 

Če sem se prej počasi prerivala v ospredje, sem sedaj na repu kolone počasi premagovala kilometre ozke, kot presta zvite ceste, vklesane v pobočja. Prsti so neutrudno stiskali zavore, oči  pa  so  bile  popolnoma  osredotočene  na 

cesto  pred  mano,  v  sebi  pa  sem  tiho,  kot mantro, ponavljala: »Izogibaj se lukenj in ve-čjih kamnov ali grušča, da te ne spodnese. Ne glede na krče, ne popusti prijema na zavorah. Drži  se notranjega dela  cestišča. Naj zavore ne odpovedo!« 

A ko je šok postopoma popustil, sem se za-čela zavedati čudovite in z vsakim kilometrom malenkost spreminjajoče se okolice. Rastje je postajalo  gostejše  in  zrak  težji,  bolj  vlažen, bogatejši  s  kisikom.  Sonce  je  začelo  kazati svojo moč. Prej skoraj gola visoka pobočja je zamenjal tropski gozd

Vodič na repu kolone, ki je moral paziti na zadnjega kolesarja – mene, je počasi obupal in sprevidel, da kljub njegovemu pregovarjanju ne bom niti za milimeter sprostila zavor. Pričel je celo uživati v mojem prepevanju, da sem na cilj prišla krščena kot slovenska Shakira! Na cilj se pač pride tudi počasi – in zagotovo! Vse-kakor pa, vsaj za moj okus, bolj uživaško. 

38383838

   

Mirko in Prdko (7)

Kaj se je zgodilo? Mirko je na atletskem treningu skočil daleč in dobil Antonietino telefonsko številko, Prdko pa je v teku presenetljivo premagal “naspidiranega” Kazimirja, ki bi trenerju Bastelicu skoraj razkril, med atleti priljubljene tablete Lajfspeed.

Sin Vetra

Noč ima svojo moč.Mirko se nemirno obrne in zamomlja: »Aragh oha, vedu sem ...«Lokal je temen in poln ljudi. Po zatohlem prostoru doni hipno-

tična glasba: »Tuc, tuc, tuc, tuc.« Mirko sedi v kotu in naslonjen na cockto, pijačo očetove mladosti, opazuje reflektorja, ki mežikata po plesišču. Skuša si zapomniti zaporedje barv  in mehaniko njunega ponavljanja.

»Tuc, tuc, tuc ... da vidimo roke ... tuc, tuc, tuc ... » hrešči zvoč-nik.

V epicentru dogajanja se v monotonem ritmu samozadostno pozi-bavajo najstnice, okrog pa se zgrinja nepregledna množica zadržanih pubertetnikov, ki se s pretihotapljenim alkoholom prepričujejo, da je sezona lova na dekleta odprta.

Mirko prepozna Antonieto, ki z izzivalnimi gibi pleni pozornost. Njeni divji  lasje,  vitki boki  in prebujene prsi neukrotljivo  sledijo ritmu glasbe. »Tuc, tuc, tuc ...«

Mladi Sever jo nepremično požira z očmi. Opazi, kako ji starejši gospod  prinese  pijačo.  Na  popito  tekočino  se  dekle  odzove  kot prižgana vžigalica. Še bolj zagori, plesišče je njeno, vse se vrti, osvo-bodi se vseh spon, oblije jo lahkotnost niča. A vžigalica ugasne in Antonieta izgubi zavest. Prestreže jo neznani fant, ki jo objame in skozi množico potiska k vratom, kjer čaka starejši moški.

Mirko se kot Spiderman v hipu spremeni v  junaka. Ob razbiti steklenički in nekaj odrinjenih ljudeh je v nekaj korakih pri vratih in krikne: „Antonieta!“

Mlajši moški pobegne,  starejši pa zamomlja.  »Slabo  ji  je, mora na svež zrak.«

Mirko objame omamljeno dekle in zagrabi tujčevo roko.»MIRKO!«»Izgini stari, ker te bom ...« zagrozi Mirko.»IZPUSTI ME!« Sin  se predrami  in odpre oči. Pred sabo uzre očeta, ki  se  trudi 

osvoboditi njegovega prijema.Prebujeni spusti Lojzovo roko in zajeclja: »Oprosti, mora me je 

tlačla!«»Mirko!« strogo spregovori Sever. »Ne prepoznam te več! Od 

računalniških  igric  in  nasilnih  filmov  si  postal  agresiven!  Kaj  bo v prihodnje? Boš dvignil roko na lastnega očeta? Ki je od tvojega rojstva ...

»Oprosti, oči!«

»... od tvojega rojstva skrbel zate? In, ki bi naredil vse, da ...«»Res mi je žal, rad te imam!«»Ha, pa sem te! Tudi jaz se znam pohecati, a ne? No, oprosti, ker 

sem te v soboto zbudil. Grem na tenis, pa me zanima, če si kaj videl mojo športno majico.«

Mirko pomisli na umazano in vlažno majico pod njegovo posteljo. Srce ga zaboli (a ne preveč), ko se zlaže: »Nisem.«

Lojz zavzdihne  in zapusti  sobo,  sin pa ga pospremi  s pogledom, ko nad vrati opazi zapisano Antonietino številko in se domisli, da je sobota dan za kino.

Po jutru se dan pozna.Drin... drin... drin.»Poklicali ste kabinet predsednika vlade, prosim...«»Ne zafrkavaj, Prdko!« ga prekine Mirko. »Ker si filmski fen, sem 

te hotel vprašati, kaj dobrega igra v kinu.«»Lepo od tebe, stari, bom kaj našel. Ob štirih v Koloseju, ti kupiš 

karte.«»...e. Prdko, ne grem s tabo!«»Res? A boš povabil mamo in fotra?«»Kaj?«»Šala mala, Mirko. Povabljenemu dekletu reciva ...«»Nehaj.«»Šarlota. Ona misli, da ne mara romantične drame s srečnim koncem, 

a vse punce jih gledajo. Jude Low, Crowe, Pitt ali Deep, vsi na velikem platnu garajo zate! Bodi skuliran, poslušaj jo, kupi kokice in ji ob slo-vesu daj neko malenkost. In še tisto najtežje zate. Bodi duhovit! Aja, pa saj vaju itak pridem pogledat pred kino, ker ti moram vrniti rolerje.«

»Ni treba. Ti jih kar imej. Čao!« se poslovi Mirko.»Yes! To mi deli, stari!« v prekinjeno zvezo odgovori Prdko, ki ima 

od včerajšnjega teka tako razbolele mišice, da ga bolijo kosti.»Oprosti, oči!«

Mirko in PrdkoSin Vetra

Noč ima svojo moč.

tična glasba: »Tuc, tuc, tuc, tuc.« Mirko sedi v kotu in naslonjen na cockto, pijačo očetove mladosti, opazuje reflektorja, ki mežikata po plesišču. Skuša si zapomniti zaporedje barv  in mehaniko njunega ponavljanja.

nik.

bavajo najstnice, okrog pa se zgrinja nepregledna množica zadržanih pubertetnikov, ki se s pretihotapljenim alkoholom prepričujejo, da je sezona lova na dekleta odprta.

Njeni divji  lasje,  vitki boki  in prebujene prsi neukrotljivo  sledijo ritmu glasbe. »Tuc, tuc, tuc ...«

gospod  prinese  pijačo.  Na  popito  tekočino  se  dekle  odzove  kot prižgana vžigalica. Še bolj zagori, plesišče je njeno, vse se vrti, osvo-gospod  prinese  pijačo.  Na  popito  tekočino  se  dekle  odzove  kot prižgana vžigalica. Še bolj zagori, plesišče je njeno, vse se vrti, osvo-gospod  prinese  pijačo.  Na  popito  tekočino  se  dekle  odzove  kot 

bodi se vseh spon, oblije jo lahkotnost niča. A vžigalica ugasne in Antonieta izgubi zavest. Prestreže jo neznani fant, ki jo objame in skozi množico potiska k vratom, kjer čaka starejši moški.

steklenički in nekaj odrinjenih ljudeh je v nekaj korakih pri vratih in krikne: „Antonieta!“

na svež zrak.«

osvoboditi njegovega prijema.

tlačla!«

računalniških  igric  in  nasilnih  filmov  si  postal  agresiven!  Kaj  bo v prihodnje? Boš dvignil roko na lastnega očeta? Ki je od tvojega rojstva ...

39

   

Foto

graf

ije n

iso v

pov

ezav

i z b

esed

ilom

Načrtovanje na dolgi rokTrenerju Bastelicu mlačni čaj z medom ne pomaga s postelje. Pred 

novim napadom kašlja pomisli na Mirka in na njegov včerajšnji polet v daljino. 

»Nisem verjel, da bom po Lukovčevi še kdaj dočakal tako nadarjene-ga atleta, kot je Mirko. V glavi ima  zmešnjavo, a kateri mladi talent je nima? Samo previdno in počasi moram z njim. Čas bo vse uredil. Tudi prehlad,« razmišlja trener in seže po tableti, ki je prijazna do želodca in do srca. Da o C-vitaminu niti ne govorimo.

Novo rojstvo»Vau, grrrr, vau, tup... ciiijjuuu.« Mali španjelček se  zjutraj na Ro-

žniku igrivo zapodi v napačnega tekača. »Mesar!«  za Kazimirjem zavpije zgrožena lastnica, ko tolaži brc-

njenega psička. Kazimir grize v klanec. Utrujenost kar ne more izprati tesnobe neprespane noči. Razmišlja, kako je ponoči v kuhinji pijani oče kričal in udaril mamo in kako je razrešil družinski spopad, ko je očeta na silo porinil iz  stanovanja ... Kazimir se v besu naenkrat zave, kako hitro lahko teče. V strmini na začudenje obeh z lahkoto prehiti kolesarja. Z vsakim  tekaškim korakom pridobiva na  samozavesti,  v sebi začuti moč Petra Klepca! »Nihče mi ne bo več grozil,« pomisli. Ne oče, ne stric Močnik, ne prfoksi na Lesni, ne Dado! Kazimir še dvigne tempo, ne čuti utrujenosti, za njim ostanejo Orle, Lavrica in Šmarje Sap. Končno se počuti kot zmagovalec, kot Gebresselasie!

Zjutraj je zmedeni fant stekel v hrib, opoldan pa se je z njega vrnila tempirana bomba.

Foto

graf

ije n

iso v

pov

ezav

i z b

esed

ilom

Športni zapisi z GLŠ

Milena Aras Harpf, ki za ŠM že nekaj časa piše svoja razmi-šljanja o športu, se je spomnila, da bi bilo lepo, če bi dijaki prvih letnikov, ki na Gimnaziji Ljubljana Šiška vadijo pisanje intervjujev (pogovorov) s športniki, svoje izdelke objavljali v Športu mladih. Ker je najlažje začeti pri sebi, smo prvi korak naredili z njenim sinom Miho Harpfom, ki je v okviru pisnih vaj opravil in zapisal pogovor s svojim bratom, prav tako športnikom. V prihodnjih številkah bodo sledili še drugi. Veseli bomo, če se bo še kdo zgle-doval po Mileni Aras Harpf in Gimnaziji Ljubljana Šiška.   

Podarimo 20 knjig o dr. Viktorju Murniku

Organizatorji  posveta  o  dr.  Viktorju Murniku (glej zapis na str. 7) so nam po-darili 20 zbornikov, v katerem je zapisno bistvo o tem velikem športnem zanesenja-ku, ki mu v Sloveniji še nismo dali pravega mesta. Knjige namenjam vam, spoštovani bralci  Športa mladih, a jih bo dobilo prvih dvajset, ki nam bodo svojo željo poslali na e-naslov  niko.slana@zrss.si. Zagotovo pa smo prepričani, da bi  takšen zbornik sodil na polico v šolski knjižnici. 

Predvsem in povsem nerazumljivoV  Športu  mladih  pogosto  vidite  znak 

SODE-LUJTE. Nekdo nas je že okrcal, da je znak, ki naj bi spodbujal k sodelovanju, slab,  češ,  da  ni  narejen  povsem  v  duhu slovenskega pravopisa. Ja, prav ta neuskla-jenost, ki deli besedi, pritegne pozornost. Zatorej se ne razburjajte, da bi morali na-pisati SO-DELUJETE ali SODELUJ-TE,  ampak preprosto sodelujte. 

Prihodnost. Vse poti naših junakov vodijo v Kolosej, kjer se zgodi... Beri!

40

 

Trije šopki za tekačiceNa Osnovni šoli Toneta Čufarja je so-

delovanje na majskih prireditvah tradicija, mednje spada tudi tek trojk. Vse kaže, da je ta tekaška prireditev prirasla k srcu tudi našim učencem in učenkam, saj jih ni treba močno navduševati, da se prijavijo. Seveda pa jih v tednih pred tekom večkrat spomnimo, naj tudi sami malo potrenirajo, kakšno minuto več pa teku namenimo pri športni vzgoji, čeprav je naš tekaški »poligon« v središču mesta. Seveda smo sodelovali tudi letos, če-prav nam vreme ni bilo povsem naklonjeno. In kako na ljubljansko tekaško posebnost gledajo starši? Menim, da z odobravanjem. Ena od mam je, denimo, svoji hčeri in nje-nima sotekmovalkama iz 7. razreda na cilju podelila šopek rož. Čudovita gesta mi je polepšala dan, prav tako pa tudi dekletom, ki so zapisala svoje vtise.

Pripravila: Metka Podobnik Kralj

Tek trojk 2010Zjutraj sem vzela nahrbtnik, obula

superge in prisedla v avto, v katerem me je čakala mama, ki me je odpeljala do Name. Z avtobusom smo se odpeljali do Livade, kjer smo se ogreli, v vreče pa smo zložili svoje nahrbtnike. Številke smo si pripeli na šolske majice.

Ko smo se nagnetli na štart, so nas zrinili en meter nazaj. Pištola je ustrelila in začeli smo teči. Že skoraj na začetku sem bila utrujena. Najhujši je bil drugi kilometer. V tretjem kilometru mi je »nabijalo« v glavi, da zase nisem vedela. Vita se je obesila name, Zala je vlekla, se drla, da je še malo … Na cilju se je Zala obesila name, vpila je, da smo bile dobre in sem jo samo odrinila. Bilo mi je slabo in vroče … Končno smo dobili vodo. Odšli smo »domov«.

Sara Šmajgl

Bile smo vesele, ponosne in …

V soboto, 8. maja, se je odvijal tek trojk. Štart za osnovne in srednje šole je bil na Livadi, cilj pa na Prešernovem trgu. Tekla sem s sošolkama Saro in Vito, saj vse ljubimo šport. Na štartu smo se počutile malce napeto. S seboj smo imele gumitvist, ki smo ga ovile okrog nas. Tako smo si zagotovile, da smo res celo pot pretekle skupaj. Prvi kilometer smo se še pogovarjale, drugi pa je bil najtežji. Tudi meni je bilo težko, a manj kot njima, zato sem ju počasi vlekla naprej – kot tovorni konj. A je šlo! V zadnjem kilometru smo vse dobile novo moč in skoraj šprintale skozi cilj. Ko smo se za ciljem ustavile, nam je malo nabijalo v glavah, a bile smo vesele, ponosne in nekako združene.

Zala linea rutar

Tek trojk

Na cilju, s šopkom – (z leve) Sara Šmajgl, Vita Filipovič

in Zala Linea RutarEkipa OŠ T. Čufarja, Ljubljana

Najhitrejše trojke učencev

Družno v cilj