2FEBRUAR

Letnik 16 • πtevilka 143 • februar 2009 • revijo izdaja Ministrstvo za πolstvo in πport RS

Poπt

nina

pla

Ëana

pri

poπt

i Lju

blja

na

GD Zelena jamaEno od gimnastičnih središč, kjer vadijo predvsem deklice, je Zelena jama v Ljubljani. Nihče nikoli ne bo vedel, koliko časa so telovadke, trenerji in trenerke preživeli pod to streho od ustanovitve društva do danes. Tako delujejo že več kot pet desetletij. Torej mora biti v gimnastika vendarle nekaj več.

Evropsko prvenstvo optimistov – pred vratiOd 4. do 20. julija se v Piranu, z evropskim prvenstvom za optimiste, obeta izjemen športni dogodek, ki bo pritegnil nekaj sto jadralcev in še veliko več spremljevalcev. Predsednik organizacijskega komiteja je Milan Morgan, eden od mnogih obalnih športnih delavcev, ki na Obali skrbijo za jadranje. Milan deluje v okviru ŠD Piran, seveda v jadralni sekciji, kjer imajo glavno besedo prav njegovi optimisti. Morgan je tudi uspešen izdelovalec jadrnic optimist, v jadralskem svetu pa je uveljavljena njegova »fatamorgana«, a če danes vprašate mnoge »velike« jadralce, vam bodo zaupali, da so se učili te spretnosti prav pri Morganu, ali pa vsaj na njegovi fatamorgani. In prav zato bomo v Športu mladih bolj spremljali prav optimiste.

Razpoloženje v gozdu – z mobijemPika Dvornik, dijakinja 3. letnika na gimnaziji v Novem mestu, sicer doma iz Mokronoga, je bila še nedavno obetavna alpska smučarka, a jo smučarska »slepota« ni prizadela tako močno, da okoli sebe ne bi videla ničesar drugega. Še zmeraj se tu in tam pridruži klubskim kolegom na smučeh, vendar pa je zdaj raziskuje prek športnih obzorij. V Amnesty International je razmišljala je o

družbenih in socialnih neskladjih tega sveta, a jo akcije, za katere meni, da so brez pravega smisla, ne zanimajo. Držala jo je oblikovalska strast, za TV oddajo Hri-bar je naredila nekaj majic in se povezala z voditeljem. Že dolgo razmišlja, da bi se lotila radijske igre, navdušila jo je pripoved Butn' skala. Zdaj je, kot kaže, pred tem, da to napoved uresniči, nedavno pa jo je za radijsko ustvarjanje spodbudil še Sašo Hribar.

Zanimiva je zgodba o črnobeli fotografiji, ki jo je poslala na natečaj Narodne galerije v Ljubljani in je bila izbrana v ožji izbor: »Kaj menite, s kakšen fotoaparat sem uporabila?« nas je vprašala. Udarili smo mimo in se čudili, kaj je možno ustvariti z mobilnim telefonom. Še enkrat se je izkazalo pravilo, da je premalo, če samo gledamo, treba je tudi videti. Narodna galerija je vabila za sodelovanje poslala vsem srednjim šolam: »Za natečaj sem zvedela ob obisku razstave o impresionistih. Zdelo se mi je, da moja fotografija gozda odseva neko razpoloženje,« je dejala in pohvalila razstavo v NG. O poti njene fotografije bomo še poročali.

Fair Play

Pravila je treba spoštovatiZavod za fair play in strpnost v športu je podelil priznanje za športno potezo meseca novembra Staši Simonič, strelki Strelskega društva Dornava. Dogodek na tekmovanju z zračnim orožjem za memorial Bruna Skodiča in Pokal Pohorja je osvetlil Ernest Sečen, predsednik Strelskega kluba Brežice.

Milan Morgan

Opis dogodka

Na začetku finala najboljših osmih mladink je bil med tremi najboljšimi le en krog razlike. V finalu, kjer se vsak strel ocenjuje na desetinko kroga, je mladinka Staša Simonič odlično začela, ob njej pa sta bili enakovredni še dve Moldavki, dokler ni prišlo do sodniške napake. Sodnik je, misleč, da je strel oddalo vseh osem tekmovalk, izdal ukaz STOP, kar pomeni, da je niz strelov končan. Ena od Moldavk pa zadnjega naboja še ni izstrelila, razpoložljivi čas pa se tudi še ni iztekel. Staša Simonič, ki je stala poleg Moldavke, je sodniško napako opazila in kljub temu, da se je s sodniško napako prebila na 2. mesto, je sodnika opozorila, da mora Moldavki Alioni Tomin omogočiti še en strel. Po posvetu je sodniška žirija Tominovi omogočila strel, s katerim se je ta znova vrnila na 2. mesto, Simoničeva pa je zdrsnila na tretje.

Priznanje sta mladi strelki podelila strelski trener Lojze Mikulič in dr. Stanislav Pinter, član komisije za športno potezo.

©

pORT MLAdihTRibuna

FEBR

UA

R

�

©

pORT MLAdihTRibuna

O bibliofilski izdaji knjige SkavtOb 100 -letnici izdaje knjige Skavt (Scouting for Boys), ustanovitelja skavtskega gibanja Lorda Baden Powella, je Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija, lani izdala ponatis avtoriziranega prevoda iz leta 1932, ki obsega 341 strani. Knjiga je izšla v bibliofilski nakladi 100 izvodov, nekaj jih še imajo na Taborniški zvezi, na Parmovi 33 v Ljubljani. Ko pobrskamo po zanimivi knjigi, ugotovimo, zakaj je skavtsko ali taborniško gibanje tako univerzalno. Baden Powell je že pred sto leti ponudil mladim to, kar je najbolj zanimivo, nova obzorja, avanturo, spoznavanje narave in mnoge spretnosti, med katerimi nekatere v današnjem ubranem svetu niso več aktualne, denimo, sekanje dreves, gradnja mostov itd. A mnogo tega ostaja. Predvsem pa je bilo včeraj in tudi danes v ospredju učenje z druženjem v naravi. Prvo kramljanje pri tabornem ognju označuje prvo poglavje. »Gotovo si vsak deček želi svoji domovini na ta ali oni način koristiti,« pravi avtor, ki išče primer iz burske vojne (1899-1900). Še veste kakšen

je skavtski pozdrav in tajni znak. Trije kvišku dvignjeni prsti (slični trem konicam skavtskega znaka) spominjajo tabornika na tri stavke njegove zaobljube. Ukvarja se tudi z vremenoslovjem: »Vsak skavt mora poznati vremenske znake in se spoznati na barometer,« zato je že pred sto leti postavil nekaj pravil za opazovanje vremena: »Večerna zarja svari ovčarja

(t.j. pred dežjem), rosa in megla ob lepem jutru pomenita lepo vreme itd.«Osmo kramljanje ob tabornem ognju govori tudi o vezanje vozlov, vsebine sedemnajstega pa so: Skavt naj bo močan. – Telovadba. – Kako je treba skrbeti za telo. – Nos. – Ušesa.- Oči. - Zobje.- Nohti.- Vaje. Petindvajseto poglavje govori o tem, kako pomagamo drugim. Vse to je aktualno še danes.Tudi poglavje o fair playju ne manjka: »Bolj kot vsi drugi narodi drže Britanci na fair play (t.j. dobesedno: častna, viteška igra). Ako vidite, da grozi velik pretepač majhnemu dečku, posredujte, ker to ni »fair play«. In ako pri dvoboju vrže eden izmed borcev drugega na tla, ga ne sme z roko obdelovati, ako leži na tleh; vsakdo bi ga sicer imel za prosto žival. Fair play je viteški vzor, ki nam je izročen iz starih časov in dolžni smo, da ta vzor vedno ohranjamo živ.«

OMV Slovenija podarila šolam 3600 žogMinistrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport je podpisal dogovor o sodelovanju pri donaciji podjetja OMV Slovenija, ki podarja vsem osnovnim šolam po Sloveniji več kot 3.600 žog blagovne znamke Kappa.

Podjetje OMV Slovenija je v preteklem letu na vseh bencinskih servisih OMV po Sloveniji izpeljalo uspešen projekt Eurofan, s katerim je nagrajevalo svoje kupce. V podjetju pa so se odločili, da naredijo za šport mladih še nekaj več in podarijo žoge podarijo slovenskim učencem. Z dobrodošlo potezo želi OMV Slovenija, kot družbeno odgovorno podjetje, pripomoči k razvoju športa in zdravega življenjskega sloga mladih. Simbolična predaja žog, o kateri bomo še poročali, bo na OŠ Antona Ukmarja v Kopru.

10 let ŠD Jadran Hrpelje KozinaDekliška sekcija rokometnega društva Jadran v Hrpelju-Kozini načrtuje izpeljavo športnega dogodka, s katerim želijo počastiti deset let delovanja. Športno društvo Jadran je bilo ustanovljeno leta 1999 na pobudo staršev in željo deklet, ki so ljubiteljsko trenirale pod vodstvom trenerja in športnega pedagoga prof. Karla Kastelica. Danes šport združuje več kot 150 članov, predvsem mladih in njihovih staršev. Temeljna dejavnost društva je športno udejstvovanje in vzgoja mladih. Občina Kozina Hrpelje jim je za njihovo delo podelila posebno priznanje.

Prof. Karlo Kastelic s športnicami ŠD Jadran iz Kozine

©

pORT MLAdihTRibuna©

pORT MLAdihTRibuna ©

pORT MLAdihTRibuna

FEBR

UA

R

�

FEBR

UA

R

�

4 vogal

Prof. Miloš TulVabilo v dolino Glinščice

Miloš Tul poučuje športno vzgojo na slovenskem Znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu. Bil je eden od športnih pedagogov, ki so sodelovali na kongresu Šport mladih, seveda pa je spremljal tudi dogajanje na strokovnem kongresu slovenskih športnih peda-gogov. Povsem usmerjeno je spremljal določena predavanja, predvsem so ga pritegnila predavanja nekaterih italijanskih kolegov. Ker živi in dela v Italiji, je razumljivo, da bolj pozorno spremlja stroko njegovega okolja.

Miloš je diplomiral Visoki šoli za telesno kulturo (Istituto superiore di educazione fisica) na Univerzi v Padovi, zdaj pa se ukvarja z doktoratom na Fakulteti za šport v Lju-bljani. Pojasnil nam je: »Zgodba je zanimiva. Za študij v Padovi sem se odločil predvsem iz birokratskih razlogov. Leta 1990 je bila nostrifikacija tujih diplom dokaj zapletena in zamudna. Ker nisem hotel tvegati, sem se odločil za italijansko različico in izkazalo se je, da sem z vidika zaposlitve izbral prav. Zgodba podiplomskega študija pa se je začela leta 2004. Na Fakulteto za šport sem šel predvsem zaradi potrebe po novem znanju, to je bila poteza zoper strokovno stagnacijo po petnajstih letih dela. Izziv je bil velik, saj sem za vpis moral na novo definirati celotno dokumentacijo, da bi zadostil pogojem. Skratka,

opravil sem nostrifikacijo v »nasprotni smeri«, na novo diplomiral in se nato z vso zagnanostjo lotil nove strokovne avanture. Do konca študija mi ne manjka veliko in sedaj lahko rečem, da je bil ta korak odločilen za mojo strokovno in tudi človeško rast. Poleg novih strokovnih obzorij mi je »ljubljansko obdobje« omogočilo stik z mnogimi osebnostmi, ki so bistveno obogatile moj pogled na šport, na šolo in na življenje v najširšem pomenu besede. Izbral sem si didaktiko športne vzgoje, predvsem zaradi prepričanja, da je to lahko temelj, ki mi bo koristil v mnogih pogledih mojega poklica in, navsezadnje, mojih potreb.«

Na predstavitvi knjige Marija Šušteršiča Sledovi v Barkovljah je neka profesorica iz Trsta slikovito dejala, da Slovenci v Italiji v resnici niti ne čutijo velike potrebe po povezovanju s Slovenijo. Miloš o sodelovanju s Slovenijo razmišlja takole: “Razmi-šljanje kolegice me ne preseneča. Gre za utrjevanje določene vloge, ki jo mi, zamejci, nekako podzave-

stno “radi” igramo v odnosu do matice. Dejstva pa kažejo, da je določenih razmerij konec. Na novo moramo oblikovati odnose s Slovenijo, v tem primeru s športnega vidika, kajti to soočanje nedvomno prinaša nove izzive, ki jih še kako potrebujemo. Šole se odzivajo po svojih močeh. Menim, da so zelo pomembni t. i. evropski projekti in v prvi osebi lah-ko potrdim, da se na tem veliko dela. Ti projekti so novejši, predvsem pa so pomemben dejavnik za povezavo in vsestransko rast naših šol. Skratka, ne gre le za primerjavo med šolami, pač pa za oblikovanje novih in bolj celovitih oblik dela na pedagoški ravni. V športu se sodelovanje razvija na različnih ravneh. Na tem mestu bi opozoril na stalen priliv trenerjev iz Slovenije. Tudi to je ena oblika soočanja, ki je zamejskemu športu v vseh teh letih prinesla ogromno izkušenj in tudi koristi.”

Zanimiva je težnja slovenskih nogometnih in drugih klubov, da bi se prebili čim višje v italijanskih ligah, za to pa so pripravljeni sprejemati italijanske igralce. Ali je še vedno tako, sogovornik razmišlja: “To so bolj ali manj utemeljene športne ambicije za vsako ceno. Takih primerov je bilo več. Danes že prevladuje trezen razmislek o smiselnosti takega udejstvovanja. Čeprav nekateri klubi ravnajo po svoje, opažam, da je v zadnjem času ta tema zelo prisotna v naši skupnosti. Uveljavljajo se nove težnje, nove potrebe in zaradi tega nove lastnosti športnega udejstvovanja v našem prostoru. Zanesljivo lahko rečem, da je mimo obdobje pretiravanj in špekulacij. Tako kažejo dejstva.”

Kakšen izlet peš ali s kolesom bi predlagal celinskim Slovencem, da bi bolje spoznali področje, na katerem živijo Slovenci v Italiji?

“Nedvomno bi za ta namen predlagal krajšo turo, nekakšen pohod, ki ga imenujemo Odprta meja. Gre za prireditev, ki jo organizirata občini Dolina (v Italiji) in Hrpelje-Kozina (v Sloveniji). Pobuda nosi velik simboličen pomen povezovanja med sosednjima občina-ma, ki ju ne ločuje več meja. Gre za premik v medsebojnem spoznavanju. Trasa poteka v čudovitem naravnem parku doline Glinščice, ki je na voljo vse dni v letu.”

vogal

Tradicija dekliške gimnastike je že več kot polovico stoletja doma v Ginmastičnem društvu Zelena jama.

N. S

LAN

A

REvijo iZdajaMinistrstvo za πolstvo in πport, Direktorat za πport Masarykova 16, 1000 LjubljanaodGovoRNi UREdNiKNiko SlanaUREdNi©TvoParmova 33, 1000 Ljubljana tel. 01 2363 107, 041 753 333, faks 01 2363 150 e-poπta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comUREdNi©Ki odBoRTjaπa Andreé Prosenc, dr. Mojca Dopona TopiË, dr. Bojan Knap, dr. Peter Klavora, dr. Marjeta KovaË, dr. Tomaæ Pavlin, Aleπ PeËe, dr. Stanko Pinter, Roman Raæman, Urπka Stritar.NaRoč­aNjE Na REvijoNiko Slana e-poπta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comTiSKPtujska tiskarna, d.o.o.NaKLada2.500oBLiKovaNjE iN PRELoMStudio MEDIA, d.o.o., LjubljanaKoREKToRiCaBarbara ©ifrarVabimo vas, da sodelujete s svojimi pogledi in izkuπnjami. Prispevke sprejemamo po e-poπti ali po poπti na disketah. Fotografij ne vraËamo, razen po dogovoru. Odzivi na objavljene prispevke naj ne bodo daljπi od πtirideset vrstic. Pridræujemo si pravico do krajπanja prispevkov, tistih, ki ne ustrezajo namenu, ne bomo objavili.

Revija za πport otrok in mladine nadaljuje tradicijo biltena ©©D in glasila ©olski πport.ISSN 1318-1718.

Revija je namenjena πportnim naraπËajnikom, trenerjem, πportnim pedagogom, starπem in vsem, ki jih zanima πport mladih.

2FEBRUAR

Letnik 16 • πtevilka 143 • februar 2009 • revijo izdaja Ministrstvo za πolstvo in πport RS

Poπt

nina

pla

Ëana

pri

poπt

i Lju

blja

na

GD Zelena jamaEno od gimnastičnih središč, kjer vadijo predvsem deklice, je Zelena jama v Ljubljani. Nihče nikoli ne bo vedel, koliko časa so telovadke, trenerji in trenerke preživeli pod to streho od ustanovitve društva do danes. Tako delujejo že več kot pet desetletij. Torej mora biti v gimnastika vendarle nekaj več.

FEBR

UAR

�

  6

12

14

16

21

22

24

28

34

35

©port mla­dih ■ letnik 16/143 ■ FBRUAR 2009

ured­nist­vosm@­gma­il.comured­nist­vosm@­gma­il.com

vsebina

Božidar dragan, Zavod Za šport, turiZem in prosti čas, sežana (oBjektiv, soBotna priloga dnevnika, 17. januarja)

Iskreno mi je žal, da je rok za nominacijo za Bloudkove plakete za letos že minil, saj bi si človek, ki izumi Zavod za šport, turizem in prosti čas, zaslužil nemara še kakšno tehtnejšo nagrado, a hkrati se bojim, da kot morebitni predlagatelj ne bi znal utemeljiti, kaj pomeni Zavod … za prosti čas. Da so fantje v Sežani lucidnejši kot njihovi kolegi športni pedagogi drugje po Sloveniji, sem nekoč v Športu mladih že pisal, saj sem užival ob veliki iznajdljivosti, ki jim je omogočala, da so povezali nepovezljivo, svoje šolske obveznosti z nekakšno turistično dejavnostjo in so to na koncu tudi civilno-družbeno verificirali. Zdaj bi za nadaljnji razvoj rabili še neko drobno malenkost, namreč sesutje celotnega sistema, ki je moteč, saj vendarle ponuja programe, ki so ljudem všeč. A kaj ko so ljudje zabiti in ne vidijo, da to kar počno, ni prava izbira. Izbrati bi morali vendar tisto drugo …

Toda, v nasprotju z ideologi Zavoda za prosti čas, ki domujejo na eni od novejših kadro-vskih šol in imajo za seboj eno od alternativnih športnih združenj, trdim, da je to vijoličasto zavzemanje za rekreacijo in prosti čas veliko natezanje ljudi, da ne naštevam vseh vzporednih dejavnosti, ki gredo k temu kultu prostega časa in telesne lepote in je izjemen poligon za novodobne športne menedžerje, ki bi ljudem zaračunali prav vsak gib. Prepričan sem, da bi tudi zamrznjen Koseški bajer, ki je letos oživel kot še nikoli, postavili svoje ljudi, ki bi

prodajali ljudem karte in jih vpisovali v svoje x-nesse, če bi pravočasno slutili, kako se bo gibala temperatura.

In še o pravljici, ki naj bi je bilo konec. Prepričan sem, da pravljice o šolskih špor-tnih društev še ni konec, prepričan sem, da bodo mladi še želeli tekmovati v duhu prave anglosaške tradicije, da bodo v svo-jem mladostnem razvoju dosegli stopnjo samozavesti in samostojnost, ko ne bodo odvisni od agencij, ki ponujajo neko špor-tno-turistično meglo za veliko denarja. Menim, da se je prav v tem času začela tiha bitka med zdravorazumskim dojemanjem športa in športnimi menedžerji, ki so za svoje finančne potrebe izumili družino kot temeljno celico za izžemanje, utemeljujoč, da mora biti rekreativna športna ponudba strogo nadzorovana in vodena, kajti samo tako bodo doseženi pričakovani (mene-džerski) učinki.

V tem duhu je resno delo športnih pedagogov družbeno škodljivo, tudi ljudi načrtno navajati na gibanje je v nasprotju z omenjeno doktrino, da ne govorimo, kakšna družbena škoda se dela s tem, ko ljudi učijo plavati, smučati, in jih navajajo na uporabo glave in čelade pri kolesarstvu. Tudi razmišljanje, kako je treba hoditi v gore, da bodo varni, je povsem odveč. To bi, kot razumem, morali prepustiti trgu …

Ja, vse to in več ponuja šola, programi Sončka, Krpana, Naučimo se plavati in šolska športna tekmovanja, ki pa, to je treba priznati, v zadnjih nekaj letih nimajo ekipe, ki bi dejavnost smiselno usmerjala. Kako naj si razlagamo, da je med šolska športna tekmovanja zajadral, denimo, kickboxing, šport, ki ne premore niti slovenskega imena, da ne govorim o drugih značilnostih borilnega športa, ki je zajadral v šolo po pomoti.

A vendarle globoko verjamem, da se bo športna dejavnost v šoli okrepila, seveda bodo morali ta voz potegniti športni pedagogi, a ne iz Sežane. Morda iz Poljčan, kjer nikoli niso ukinili šolskega športnega društva, ampak se tam še naprej dogaja vse športno, kar je vrednega v kraju v šoli – prijazno in zastonj. A tam ne vedo, kaj je to Zavod za … prosti čas.

niko slana

Družbeno škodljivi športŽelel bi se motiti, a zdi se mi, da je pravljice o šolskih športnih društvih konec. Morda pa le v nekaterih okoljih še živijo športni krožki in sekcije šolskih športnih društev …... Bojim se tudi, da Športa mladih ne prebira ravno veliko mla-dih. Seveda bi bila javnost vredna kompetentnega strokovnega interpreta in sogovornika, a od Društva športnih pedagogov mi je ostal le grenak spomin na številčno oceno pri športni vzgoji kot slab izgovor slabih pedagogov za slabo avtoriteto.

Iz zgodovine – obletnica­ na­miznega­ tenisa­Ob mednarodnem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu v Velenju so namiznoteniški delavci praznovali tudi 80. obletnico. - Ali se je svet in vsakdanje življenje z letom 1941 zaustavilo, se je svet nehal vrteti, ali čez noč ni bilo več športa, so bili vsi ali na fronti ali v gozdu ali doma za pečjo? Kopica vprašanj se zmeraj znova pojavi, ko prebiramo zapise ob obletnicah slovenskih športnih panog.

O vrednotenju dela­ ŠP v šoli v na­ra­vi10. decembra 2008 so športni pedagogi Koroške regije imeli sestanek o vrednotenju dela v šoli v naravi. Nov plačni sistem je, kot zatrjujejo, namreč prinesel razvrednotenje učiteljevega dela v tej obliki pedagoškega procesa.

Posebnost - KK GrosupljeV Grosupljem že dvanajsto sezono uspešno deluje košarkarski klub, ki je v zadnjih letih upravičeno ponosen na svoja dekleta. Ekipa starejših pionirk je kar dvakrat zapored osvojila državno prvenstvo – tudi v sezoni 2008/2009.

Deset plusTelovadke Pia Belak, Ana Jug, Sara King, telovadec Jan Miklavž, rokoborci Filip Trbulin, Leon in Iris Spolenak, Mitja Studenčnik, Alja Mlakar, Žan Bošak, plezalec Izidor Zupan, karateistka Saša Venek, smučar Ven Florjančič, judoistka Tina Trstenjak, telemarker Jan Lavtar.

Za­pozneli dnevnik Špele HusTako sem spoznala J.T.-ja, ki je igral ameriški nogomet na Utah State …

DP v skokih U 18 Ob vznožju 90-metrske skakalnice, pod slikovito kuliso zimske Raduhe, se je zbralo nekaj navijačev, pretežno domačinov in spremljevalcev, ki so tako ali drugače neposredno povezani s športniki, večjega zanimanja javnosti pa ni bilo zaznati.

Usoda­ – zra­sla­ v Sloveniji Kaj je šah? Za velemojstra Albina Planinca, ki so ga sredi decembra lani pokopali, ne da bi vedeli, da je spadal v svetovni vrh, je bila igra na štiriinšestdesetih črno belih poljih poezija, ki jo razume le najožji krog izbrancev.

Izbira­nje športnika­ leta­? Roman Vodeb piše o izbiri športnikov, ki jo razume, kot nekaj, kar ni z ničemer utemeljeno.

Letenje na­ Bloka­hNekoč je bilo na Blokah eno izmed središč jadralnega letenja v Kraljevini SHS.

Mla­dina­ in gorePodružnična šola Podnanos, ki spada pod okrilje OŠ Draga Bajca iz Vipave, je izvrstno izpeljala 20 tekmovanje MIG, a je bilo precej razmišljanj, kako v prihodnje.

FEBR

UAR

�

iz zgodovine športa piše dr. ToMAž PAVlIN

Zgodovina slovenskega namiznega tenisaOb medna­rodnem prvenstvu Slovenije v na­miznem tenisu v Velenju so na­miznoteniški dela­vci pra­znova­li tudi 80. obletnico, odka­r se je igra­ z belo celuloidno žogico poja­vila­ v Sloveniji. Na­miznoteniška­ zveza­ Slovenije je na­ svoji spletni stra­ni obja­vila­ za­nimivo zgodovino igre, ki sega­ v obdobje po I. svetovni vojni in v ka­teri so imeli slovenski športniki v ta­kra­tnih jugoslova­nskih okvirih pomembno besedo, predvsem pa­ poja­snjuje, za­ka­j je ta­ igra­ ta­ko priljubljena­ v Prekmurju.

Namizni tenis bi lahko po priljubljenosti pri-merjali tudi z nogometom, saj je vselej privlačil rodove mladih. Tako ali drugače so imeli stik z igro naši starši, večina pa jo je najbrž doživela v njeni rekreativni obliki. V zadnjem obdobju ljubiteljsko igranje namiznega tenisa ni več tako prisotno, za kar pa ni pravega razloga, saj gre za polnokrvno športno zvrst z veliko gibanja, pravila so preprosta, osebna oprema pa je cenena. Namizni tenis je v programu šolskih športnih tekmovanj in zato je kar prav, da se ob obletnici spomnimo nekaj domačih zgodovinskih trenutkov.

Janez Nemec je osvojil tri naslove: posamičnega, z bratom ludvikom v dvojicah in z Jonaševo v mešanih dvojicah. leto kasneje je državni prvak postal tudi prvak savske (Hrvaška) in dravske (Slovenija) banovine, potem ko je moral pre-magati »neznance«, kot so bili Worm, Zingar in drugi. V bistvu so bili to ljubljanski dijaki (Ernest Nagy, Tone Dečman, brata Gerzinič in drugi), ki so se morali skrivati za izmišljenimi imeni, saj bi jih sicer zaradi nedovoljene športne dejavnosti vrgli iz šol.

Na svetovno prvenstvo – iz svojega žepa!

leta 1929 je iz Jugoslavije na svetovno pr-venstvo v Budimpešto prvič odšla ekipa, a brez Slovencev, ker niso imeli denarja za kritje vseh stroškov. Prva prava jugoslovanska reprezen-tanca se je udeležila svetovnega prvenstva šele leta 1932 v Pragi, prav tako na lastne stroške, v njej pa je bil tudi Janez Nemec. Debitanti so pre-magali Francijo in litvo ter osvojili osmo mesto. Janez Nemec je bil leto kasneje v vlogi kapetana, z 20 leti pa je bil najmlajši zvezni kapetan, kar jih je imela Jugoslavija. Ker sebe ni mogel določiti za nastop na SP, je v ekipo uvrstil brata ludvika in ljubljančana ota Weissbacherja. Kaplja čez rob za Janeza Nemca je bilo SP 1933/1934 v Parizu. Sobočan je želel reprezentanco sestaviti na temelju izbirnih turnirjev v ljubljani, Za-grebu in Somboru, na sedežu Zveze v Zagrebu pa so sklenili poslati v francosko metropolo dva »leva igralca«, ker sta imela dovolj denarja. Janez Nemec je bil ogorčen in se je odločil, da pingponga ne bo več igral.

Pobegnil iz pingponga – tudi zato, ker …

»Jugoslovanska zveza je delala po svoje in zato sem odstopil,« se Janez Nemec spominjal prelomnice v svojem devetletnem namiznote-niškem življenju. Tudi 17 centimetrov visoka mrežica napadalcem ni bila naklonjena, s tira ga je vrgla novica, da sta Poljak Erlich in Romun Peneth na svetovnem prvenstvu za eno točko potrebovala kar dve uri in 12 minut, žogica je več kot 9000-krat skočila sem ter tja, dokler je ni Romun poslal v mrežico. »To ni več igra zame,« se je odločil Janez Nemec in prestopil k tenisu in bridgeu.

Stanko Bloudek pripeljal mizo iz Prage

Stanko Bloudek je leta 1928 kot prvi iz Prage pripeljal pravo namiznoteniško mizo, lastnik kavarne Evropa pa je dovolil, da so jo postavili na kavarniško teraso. Igralci biljarda, nogome-taši, večinoma študenti, so se takoj navdušili za novost. Naslednje leto so imeli ljubljančani že dvoboj z zagrebškim Maccabijem, organizirana pa je bila tudi namiznoteniška sekcija pri ŠK Ilirija, v katerem sta bila tudi Jan lokošek (povojni predsednik slovenske namiznoteniške zveze) in Boris Kraigher (napredni dijak je mo-ral nastopati pod psevdonimom Podjebratski), ter najboljši igralci Ernest Nagy, Pavla in Tone Dečman in Neda Gerzinič. Kasneje so nastali še klubi Jadran, lŠK, Preporod, Hermes, v katerem je začel kariero zelo zanimiv igralec Maks Marinko.

Kmalu se je namizni tenis naselil tudi v druge kraje, od Maribora prek Celja do Kranja in Jesenic. Več klubov je zahtevalo boljšo orga-

zaslužni profesor mariborske univerze. In ker so imeli novost pri Nemčevih, so jim morali slediti tudi pri Nadaijevih in Valyjevih. »Pingpong, žal, ni bil dostopen vsem, saj so bile žogice po štiri dinarje, kar je v »štacuni« pomenilo šestnajst žemljic. Z bratom ludvikom sva imela prednost, da nama žogic v očetovi trgovini ni bilo treba kupovati, ampak sva jih dobila, kadar sva jih potrebovala.«

Brata Nemec sta med počitnicami v Körmen-diju na Madžarskem leta 1926 lepo napredovala, saj sta igrala v tamkajšnjem klubu. lopar sta za-čela držati kot peresnik – penholder je bil takrat uveljavljena drža loparja. Pozneje je izginil in se znova množično pojavil v začetku petdesetih let, ko so v mednarodno areno prišli Japonci in Kitajci. S tem prijemom je igral tudi žarko Dolinar, ki je bil skupaj z Vilimom Harangozom prvi jugoslovanski svetovni prvak.

Soboški fantje gredo v svet Mlade Sobočane je zanimalo, kako uspešni bi

bili zunaj Murske Sobote. Brata Nemec, Nadai in Valyi so zato leta 1928 sedli na vlak in se odpravili na dolgo potovanje v Čakovec. Tam jih je v kavarni legenstein (Geza legenstein je bil znan igralec v takratni Kraljevini Jugoslaviji) čakala množica radovednežev, prepričana, da bodo domači igralci zlahka odpravili Soboča-

Začelo se je pri Nemčevih v Murski Soboti

leta 1924 je prišel iz Budimpešte v Mursko Soboto na počitnice študent medicine Györi Koloman. S seboj je prinesel za tiste čase nena-vadno prtljago – okrogle lesene lopatke, prekrite z gumijem, in bele celuloidne žogice. Tako so v Soboti, kot prvi v Sloveniji, odkrili takrat novo igro – pingpong. Njegova zibelka je bila pri Nemčevih doma.

»Začeli smo kar na kuhinjski mizi, dokler ni domači mizar naredil prave mize, jo pobarval zeleno in obrobil belo,« se spominja tistih časov večni mladenič Janez Nemec, doktor prava in

ne. Toda brata Nemec sta premagala vse štiri Čakovčane, vključno z legensteinom, deveto točko si je priboril Ernest Nadai. In tako se je prvi uradni dvoboj slovenskih igralcev v zgodo-vini končal z zmago 9:7. letnico 1928 si je zato Namiznoteniška zveza Slovenije izbrala kot uradni začetek pingponga na Slovenskem.

Dijaki športniki igrajo pod psevdonimi

Namiznoteniška tekmovanja so se začela vrstiti, prvo uradno jugoslovansko prvenstvo pa je bilo leta 1930 v Murski Soboti. Slovenski igralci so dobro izkoristili prednost domačih miz, saj so zmagali v vseh kategorijah, 17-letni

Edi Vecko v družbi s Mitjo Horvatom in Janezom Petrovčičem

FEBR

UAR

�

Namizni tenis in kulturni molkPiše: dr. Tomaž Pavlin

niziranost, in leta 1929 je nastal Medklubski namiznoteniški odbor, ki ga je vodil Fedor Bleiweiss, 31. marca leta 1930 pa ljubljanska table tennis podzveza, ki ji je predsedoval dr. Anton Bajc, znan slovenski slavist in akademik. Delovala je sedem let, potem pa je zaradi sporov z Jugoslovansko zvezo nehala delovati.

K popularizaciji namiznega tenisa v Jugosla-viji je prispeval ekshibicijski nastop svetovnih prvakov na čelu z Viktorjem Barno v Čakovcu, Zagrebu, Murski Soboti in ljubljani. Visoki po-razi domačih igralcev niso vplivali na zagnanost. Podobno je bilo tudi leta 1932, ko je v ljubljani ekipa iz Prage zmagala s 6:0. Do leta 1941 so slo-venske igralke in igralci na državnih prvenstvih osvajali naslove in visoka mesta.

Prva medalja za Slovenijo pred 59 leti

Zapostavljanje slovenskih igralcev v državni reprezentanci se je nadaljevalo. Tako je leta 1935 ostal doma oto Weissbacher, reprezentanca pa je bila le ekipa savske banovine. leta 1936 si Zagreb ni mogel več privoščiti diskriminacije, tako da sta v Prago odpotovala poleg Weiss-bacherja še obetajoča 19-letni Maks Marinko (državni prvak) in komaj 16-letni Milan lazar. Z litvo so si razdelili deveto mesto. Do druge svetovne vojne SP ni bilo več brez slovenskega predstavnika. Maks Marinko se je marca leta 1939 na svetovnem prvenstvu v Kairu vpisal v slovensko namiznoteniško zgodovino kot prvi Slovenec z medaljo (srebrno) v ekipnem delu.

Po drugi vojni - Majda Trampuž, Janez Teran, Edo Vecko …

Po drugi svetovni vojni razmere slovenskemu namiznemu tenisu niso bile tako naklonjene kot v drugih delih države. ljubljanska Enotnost je morala, denimo, prvo zvezno namiznoteniško ligo igrati v sedanjem baru hotela Slon. Mnogi se še spominjajo pomanjkanja rekvizitov, igralci Enotnosti so morali na začetku petdesetih let pred vsakim treningom na dom k predsedniku Vladimirju Ureku, kjer so dobili eno žogico, s seboj pa so zmeraj imeli aceton in ostanke žogic, da smo slednjo, ko je počila, umetelno zakrpali.

Šele leta 1957 se je kot prva Slovenka z dr-žavnim dresom uveljavila ljubljančanka Majda Trampuž. Med posameznicami je izgubila z Mario Zeller, s kasnejšo tretjo igralko sveta. Dve leti kasneje (Dortmund, 1959) je pri članih nastopil tudi Kranjčan Janez Teran, ki je izgubil z evropskim prvakom Zoltanom Berczikom z 0:3 in si priboril stalno mesto v jugoslovanski ekipi, bil eno leto celo državni kapetan, dokler se ni posvetil študiju. Zdaj je uveljavljen veterinar na Gorenjskem.

Na prvo slovensko medaljo na svetovnih prvenstvih pa je bilo treba čakati kar 30 let, ko se je leta 1969 iz Münchna v ljubljano z bronom v ekipni konkurenci vrnil najuspešnejši slovenski igralec Edvard Vecko, rojen Hrastničan. Na zla-to s SP slovenski namizni tenis še čaka. Srebrni kolajni sta doslej priigrala Miran Savnik (leta 1975 v Kalkuti v ekipi Jugoslavije) in Robert Smrekar (leta 1991 v Chibi v zadnji jugoslovan-ski ekipi v zgodovini svetovnih prvenstev), bro-nasto pa poleg Eda Vecka tudi Jernej Zalaznik (New Delhi 1989). A to je že novejša zgodovina slovenskega namiznega tenisa, na koncu katere je Bojan Tokič …

Ali se je svet in vsa­kda­nje življenje z letom 1941 za­usta­vilo, se je svet neha­l vrteti, a­li čez noč ni bilo več športa­, so bili vsi a­li na­ fronti a­li v gozdu a­li doma­ za­ pečjo? Kopica­ vpra­ša­nj se zmera­j znova­ poja­vi, ko prebira­mo za­pise ob obletnica­h slovenskih športnih pa­nog.

o primeru košarke smo pred časom že pisali in poudarili italijansko gojenja košarke v letih 1941-1945. In če je bilo to dejstvo v letih po drugi vojni moteče, morda kvizilinško ali izda-jalsko, lahko danes govorimo brez političnih navlak. Če je del mladih v teh letih užival v tem športu, s tem, vsaj zame, ni storil zločina ali veleizdaje. Po drugi strani se je mladina s športnim udejstvovanjem še vedno tudi krepila za potrebe upora ali ilegalnega dela oziroma, športno druženje je lahko omogočilo ilegalno izmenjavo podatkov, medtem ko je okupator računal z učinkom socializacije in mirnodob-nega življenja.

Ping-pong v Ljubljani»Ping-pong«, kakršno mu je ljudsko ime,

ki izhaja iz zvokov odbijanja žogice od mize, je pravkar praznoval osemdeseti rojstni dan. Zanimivo je, da je »ping-pong« ena redkih panog, ki se ni razvila v osrednji Sloveniji, pač pa v Prekmurju. Kako je zašla v ljubljano? Internetna stran navaja kot očeta ping-ponga v ljubljani Stanka Bloudka, ki naj bi nabavil v Pragi mizo, katero so namestili v kavarni Evropa. Tam je res imela zeleno-bela Ilirija športni sedež, vendar je vprašanje če že leta 1928. Se pa zato v zapisniku občnega zbora za leto 1928 zelo kratko navaja, da »…, vpeljal pa se je na prostoru tudi prostor, ki je zamrežen za ‘ping-pong’». Skopa informacija se navaja v okviru poročila teniške sekcije in večji prostor je v tem primeru teniški prostor pod Cekinovim gradom, koder je imela Ilirija urejena štiri igrišča. Torej v letih, ko so mur-skosoboški ping-pong pionirji že iskali tekme z jugoslovansko konkurenco, se je ping-pong

razširil v ljubljani, ne le pri Iliriji, pač pa tudi med drugimi klubi, kjer so se ustanavljale posebne sekcije, novi šport pa je bil poimeno-van, za razliko od večjega in na travi ali pesku igrajočega tenisa, »table-tenis«. Ilirija je sredi tridesetih letih »table-tenis« sekcijo razpustila, problem je bil zagotavljanje prostora za vad-bo in tudi finančni dolgovi, ki so bremenili aktualno klubsko delovanje. Upravni odbor je sicer razmišljal o najetju dvorane, ki bi jo uporabljale sekcije življenjsko povezane z dvorano. A ostalo je le pri razmišljanju, klubska subvencija in sekcijska članarina pa sta bili premajhni za trajno rešitev sekcijskega delovanja in tekočih problemov. Vendar, »tabel-tenis« se je v ljubljani že prijel in živel tudi brez Ilirijine sekcije in nasploh moramo ugotoviti, da se vse pa vendarle ni vrtelo le okoli Ilirije.

Okupacija 1941Pa je nastopila druga vojna in glede na sta-

rejšo literaturo table-teniški vesoljni potop. Pa res?

Z vojno in okupacijo se je prej enoten slovenski športni prostor razdelil v tri enote. Sokolsko organizacijo so okupacijske oblasti razpustile in zaplenile imovino, medtem ko so nekateri športni klubi ohranili svojo or-ganizacijo, vendar le v ljubljanski pokrajini pod Italijani. Po okupaciji in vzpostavljanju civilno-okupacijskih oblasti in vsakdanjega življenja so vzpostavljali tudi športno organi-ziranost in dejavnost. Kot piše Jutro v začetku avgusta 1942, naj bi bil šport tudi »eno od oro-žij v vojni, kadar pripravlja mladino za najvišje naloge in zato je treba v teh časih misliti na ureditev športnega življenja za jutri«. A ker je bila vojna in na Slovenskem tudi organiziran odpor združen v oF in v ljubljanski pokra-jini in ljubljani dobro organizirana ilegala, je italijanski okupator odgovarjal z omejitvijo gibanja, kar je vplivalo na nekatere športne dejavnosti kot npr. kolesarstvo in pozimi smučanje.

Nadaljevanje na 12. strani

Mladi namiznoteniški igralci NTK Sobotaarhiv šport mladih

FEBR

UAR

�

Pravijo, da je razstava Chagallovih jedkanic in litografij v Mestnem muzeju v Ljubljani biser, ki ga ne smete spregledati. Mladi gledalci morate biti pozorni na tehniko, ki ni na prvi pogled ni dopadljiva. Zato svetujemo, da z ogledom ne hitite.

Od Olimpije do Pekinga – do marcaNajvečja razstava s športno vsebino je v Mariboru, v Muzeju narodne osvoboditve. V začetku leta so razstavo Od Olimpije do Pekinga postavili v počastitev olimpijskega leta, trajala pa naj bi do decembra 2008. Vendar pa so izjemno zanimivo razstavo podaljšali do marca 2009.

v izbranih in unikatnih okrasnih predmetih ter nakitu. Geološka vitrina četrtletja je na ogled do 10. aprila.

Mineraloška zbirka renata VidrihaRazstava predstavlja zasebno in javno dostopno sistematsko zbirko mineralov, ki jo je v 30-tih letih zbral Renato Vidrih.

Geološka vitrina četrtletja je na ogled od 12. februarja do 10. maja.

bobri so se VrniliBober je bil v Sloveniji iztrebljen v 17. in 18. stoletju, kot posledica naselitev na Hrvaškem pa se je leta 1998 po naravni poti zopet naselil pri nas. Biološka vitrina četrtletja je na ogled od 2. februarja do konca junija.

FILMI Četrtek, 5. februarja, ob 18. uri, vstop je prost.

Gozd V srcu eVropeGledalec dobi pregled pestrosti in raznolikosti živalskega in rastlinskega sveta slovenskih gozdov. Film prikaže tudi zgodovino in trenutno organiziranost gozdarstva v Sloveniji, govori o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji. Dolžina: 14 minut, film bo predstavil Borut Debevc, Zavod za gozdove Slovenije.

Gozdne pticeV različnih letnih časih se v gozdu srečujemo z enimi ali drugimi vrstami ptic. Najlažje jih spoznavamo pozimi ob krmilnici, zato je ta zimski čas kot nalašč za ogled tega filma.Dolžina: 15 minut. Film bo predstavil Mirko Perušek, amaterski filmski ustvarjalec.

rjaVi MedVed V naših GozdoVihFilm kaže našo največjo zver in njen življenjski prostor v Sloveniji v vseh letnih časih, govori pa tudi o njenem odnosu do človeka. V filmu je predstavljen lov na medveda za potrebe telemetrijskega spremljanja medveda v okviru projekta Life. Film, dolg 15 minut, bo predstavil Mirko Perušek, amaterski filmski ustvarjalec.

PREDAVANJEČetrtek, 12. februarja, ob 18. uri

lepote MineralneGa boGastVa zbirke renata VidrihaPredavatelj bo predstavil nastanek svoje mineraloške zbirke, izzive in predstavil izbrane mineraloške znamenitosti. Predaval bo dr. Renato Vidrih. Vstop je prost.

DELAVNICE ZA OTROKE (od 5 do 12 let)

dinodanSobota, 7. februarja, ob 11. uriPogovarjali se bomo o času, ko so na Zemlji vladali dinozavri. Ogledali si bomo ostanke dinozavrovih kosti, ugotavljali bomo, kako so znanstveniki prišli do vseh spoznanj o že izumrlih bitij, kaj o njih zagotovo vemo in na katera vprašanja verjetno nikoli ne bomo mogli odgovoriti. Izdelali bomo dinozavre iz papirja, reševali zanimive naloge in ugotavljali, kakšne barve so bili dinozavri. Vstopnic na blagajni muzeja.

pustne Maske preGanjajo ziMoSobota, 14. februarja, ob 11. uriPogovarjali se bomo kaj se dogaja v naravi, ko se ta začne prebujati ter kako so ljudje nekdaj doživljali konec dolge zime in se veselili prihajajoče pomladi. Izdelovali bomo pustne maske. Vstopnice na blagajni muzeja.

Marc Chagall

FEBRUAR

skriVnostni GozdRazstava popelje obiskovalce med gozdne prebivalce, z baterijo v roki lahko

raziskujejo gozd ponoči, prisluhnejo oglašanju živali, s precejanjem vode preizkusijo čistilno vlogo gozdnih tal in ugotovijo, da gozd ni od nekdaj takšen, kakršnega vidimo danes. Tu so slovenska naj-drevesa. Več na http://www2.pms-lj.si/razstave/gozd/gozd.html. Občasna razstava je na ogled do 19. julija 2009. Razstava je prejela Valvasorjevo priznanje. Javno vodstvo po razstavi: sobota, 21. februarja, ob 11. uri

Fosilna dediščina Gozda Največje bogastvo današnjih gozdov je les. Na razstavi je mogoče videti, kakšen in kako se je ohranil skozi dolga geološka obdobja. Razstavili smo nekaj odtisov stebel in debel paleozojskega rastlinja ter različno fosiliziran les iz mlajših obdobij Zemljine zgodovine. Tu gre predvsem za različne premoge in dobesedno okamnel les. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi šoto, kot ostanek različnih rastlin, jantar – fosilno smolo nekdanjih iglavcev in izvejo nekaj o lehnjaku, katerega nastanek je tudi povezan z rastlinjem. Razstava je na ogled do 15. aprila.

ekloGit - poseben draGulj s pohorja Barvito kamnino eklogit je po svojem izgledu in zaradi precejšne redkosti nekaj posebnega v svetovnem merilu. Pohorski eklogit je nastal pred približno 90 milijoni leti v izjemnih zemeljskih globinah, od koder so ga zapleteni geološki procesi dvignili na površje. Danes eklogit lahko občudujemo ne le v objemu pohorskih gozdov, ampak tudi

FEBR

UAR

�

spletni info kazalecinternet

programi

Zgodovina letalstva na SlovenskemČe se lahko Slovenci s čim pohvalimo, je to zagotovo letalstvo.

Toliko navdušenja za letenje bi našli le malo kje. V letalstvu smo bili ustvarjalni, uspešni letalci, izumitelji, pisci, športniki. lahko bi dejali, da je bilo letalstvo neke vrste nacionalno gibanje, saj ni bilo slovenske pokrajine, kjer, denimo, med obema svetovnima vojnama ne bi de-lovala letalska skupina, ki je sama izdelovala letala. Precej knjig je že napisanih o tem obdobju, najnovejša pa ima naslov Zgodovina letalstva na Slovenskem, od začetkov do današnjih dni. Avtorica Darinka Kladnik je zbrala veliko gradiva neprecenljive vrednosti: »Zgodovina slovenskega letalstva je polna velikih dosežkov in izjemnih osebnosti, vendar jih premalo poznamo in cenimo,« pravi avtorica. Knjige, ki ima 325 strani in množico fotografij, še ne morete kupiti v knjigarnah, lahko pa jo naročite na zip2zip@go.com

Revija

Atletika 57/58,december 2008

Čeprav je novoletna revi-ja obložena z novoletnimi dogodki, pa je v njej nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati. Franci Mikec je obudil spomin na Frenka - Franca Vravnika, izjemnega deseterobojca, sicer športne-ga pedagoga iz Celja, ki je v šestdesetih letih, ko še ni bilo flopa, sodobne skakalne palice in tartana, podiral rekorde v nizu, a žal ni imel sreče z zdravjem. V strokovni prilogi Tomo Šarf razmišlja o ljubljanskem maratonu in

teku nasploh, Martin Steiner, predsednik strokovnega sveta AZS, pa razmišlja o obdobju do leta 2012. Saša Maraž piše o trenerskem kongresu v Grasgowu, Mitja Bračič z uglednimi sodelavci razlaga, kako uporabiti izokinetiko v atletskem treningu. Fotografija Matica osovnikarja na posebnem sedežu, kjer mu merijo izokinetično sposobnost kolenskega sklepa, spominja za znanstveno fantastiko. Telo, denimo, sklep, mišica in moč vse bolj spadajo na Fakulteto za strojništvo, z definicijo PT (maksimalni navor – peak torque) pa se

Februar

4. DP, smučarski skoki z alpsko opremo, Žiri, ob 10. uri

7. Šolsko DP v streljanju z zračno puško, strelišče na Dolenjski cesti v Ljubljani

7. DP v judu za učence in učenke, Osnovna šola Bakovci

Marec

4. DP v veleslalomu in deskanju, Rogla, organizacija OŠ Pod goro, S. Konjice

14. DP v smučarskem teku in biatlonu, Rudno polje, organizacija SK Ihan.

koledar šolskih tekMoVanj in prirediteV V Maju 2007

atletika prek znanstvene misli vse bolj približuje robotiki. Prehrana je hit številke. Dr. Bojan Knap, ki na Bledu odpira svojo prehransko posvetovalnico, govori o krvni sliki. Urška Trunk Farazin se je lotila zapisov športne prehrane (1), Tadej Malovrh pa razlaga, kaj je »kolostrum«, prehranska esenca, ki so jo najprej zaznali v materinem mleku. Dve strani sta namenjeni knjigi Marjana ogorevca z naslovom Alternativna medicina v športu (info@center-enost.com). Uvodni del revije je namenjen pogovoru in foto delavnici z dr. Petrom Ku-kovico, predsednikom AZS.

Vprašanja za dr. Janka StrelaZa eno od prihodnjih številk Športa mladih smo dogovorjeni za

pogovor z dr. Jankom Strelom s Fakultete za šport. Zdi se, da so nekatera vprašanja današnjega položaja športne vzgoje povezane z obdobjem, ko je bil državni sekretar za šport na MŠŠ, zato vabimo bralce, da na uredništvo ŠM pošljete zanj svoja vprašanja.

FEBR

UAR

10

KROS

Slovenski tekači v ozadju

BRUSElJ, 14. decembra - Na 15. evropskem prvenstvu v krosu je med članicami Petra Šink (Triglav Kranj) osvojila 46. mesto (+2:74) med 61 tekmovalkami, med 78 uvrščenimi mla-dinkami je bila 59. Tina Berčič (Mass, + 1:44), med 65 mlajšimi članicami pa je bila 52. lucija Krkoč (Nanos Pod-nanos, + 2:28). Drugi slovenski tekači so bili povsem na repu, odstopili sta mladinki Maja Veselič (CP Ptuj) in Ajda Sitar (Domžale). Med mlajšimi člani je Davor Gregorinčič (Panvita M.

Sobota) na 78. mestu prehitel le dva tekmovalca, med 92 mladinci je bil 85. Peter oblak (Tabor žiri), 88. Blaž Grad (Mass ljubljana), 91. Rok Jovan (Vel), zadnji pa David Ropotar (Kladivar Ce). Zadnja sta bila med člani tudi Daneja Grandovec (Maribor 98, 61.) in Robert Kotnik (Mass lj, 75.). Med mladinci je zmagal Francoz Florian Car-valho (18:42), med mladinkami pa Britanka Stephanie Twell (13:28).

JUDO

EP mlajših članov – najvišje Vesna DjukičZAGREB – 24. novembra - Za deveterico slovenskih predstav-

nikov se je evropsko prvenstvo mlajših članov do 23 let končalo pod pričakovanji. Edine tri uvrstitve so ujeli lanska evropska podprvakinja do 23 let Vesna Džukić (Sankaku Celje, do 57 kg) s 5. mestom, Mitja Jenuš (železničar Maribor, nad 100 kg) s 7. me-stom in Matjaž Trbovc (Sankaku Celje, do 60 kg) z 9. mestom. Vesna Djukić je zmagala trikrat, žal pa je v tekmi za bronasto medaljo izgubila proti Rusinji Irini Zabludini. Mitja Jenuš je v najtežji kategoriji v prvem krogu izgubil proti Gruzijcu Adamu okroašviliju, v repasažu je najprej ugnal Avstrijca Christiana Pirchnerja, nato pa izgubil s Črno-gorcem Markom Radulovićem. Matjaž Trbovc je začel s porazom proti Ukrajincu Georgiu Zantaraiau, nato pa nastopil še v repasažu, kjer je premagal Yanna Siccardija (Monako), nato pa izgubil proti Belorusu Kirilu Hubichu. Brez uvrstitve so ostali Simon Mohorovič (do 66 kg), lanskoletni evropski prvak Aljaž Sedej (do 81 kg), Denis Imamovič (do 90 kg), Tina Razinger (do 63 kg), Ana Velenšek (do 70 kg) in lea Murko (do 78 kg).

Priznanja – judoist letaMARIBoR – Na temelju dosežkov v minulem letu, pretežno v medna-

rodni areni, so v kazinski dvorani podelili priznanja najboljših judoistom in judoistkam v minulem letu in tudi najuspešnejšim klubom.

Starejši dečki in deklice: Tim Kovačič (JK M. Sobota) in Maja Povšnar (Triglav) in Manja Kropf (Duplek). Klubi, dečki: JK Murska Sobota, deklice: JK Sankaku, Celje; kadeti in kadetinje: Andraž Jereb (JK olimpija) in Jasna Škofič (JK Duplek). Klubi, kadeti: JK Šiška, kadetinje:

JK Duplek; mladinci in mladinke: Čeh Tadej in Kristina Vršič (oba JK Duplek). Klub: JK Duplek v obeh konkurencah; mlajši člani in članice: Mitja Jenuš (žTK Maribor) in Tina Razinger (JK Bežigrad). Klubi, mlajši člani: JK olimpija, ljubljana, mlajše članice: JK Sankaku, Celje; člani in članice: Aljaž Sedej (JK Bežigrad) in lucija Polauder (JK Sankaku). Klubi, člani: JK Bežigrad, članice: JK Sankaku, Celje.

TELEMARK

Jan Lavtar – mladinski svetovni podprvak

KREISCHBERG, 21. januarja - Na svetovnem prvenstvu telemark smučarjev je srebrno medaljo v veleslalomu v mladinski konkurenci osvojil Jan lavtar. Najmlajši član reprezentance je osvojil svojo prvo meda-ljo na svetovnem prvenstvu. Na progi je imel nekaj težav, a je bil z zavzeto vožnjo na koncu vseeno uvrščen na mesto svetovnega podprvaka.

17- letni Jan je imel v tej sezoni že nekaj izvrstnih uvrstitev. Tako se je 11. januarja, na mednarodni tekmi v Raurisu v Avstriji, v konkurenci 60 tekmovalcev, uvrstil na odlično 2. mesto, luka Pintar pa na tretje. Ekipni uspeh je dopolnil še Tine Kolenc, ki je bil šesti. Tudi v veleslalomu je kazalo na presenečenje mladega 17-letnega Tržičana Jana lavtarja, nekdanjega alpskega smučarja, saj je zasledovalce v prvi vožnji pustil za seboj za več kod dve sekundi. žal se mu agresivna vožnja v drugem teku ni izšla. Storil je napako, ki ga je skoraj stala uvrstitve, uspel pa se je rešiti in je ob koncu osvojil osmo mesto.

SMUČARSKI SKOKI

Odlična Maja VtičSCHÖNWAlD - Smučarke skakalke so opravile še z drugo tekmo

celinskega pokala Tudi tokrat je prepričljivo zmagala Avstrijka Daniela Iraschko, druga je bila Nemka Ulrike Grässler, tretja pa Američanka lindsey Van. odlično je znova skakala naša najboljša Maja Vtič, ki je osvojila peto mesto. Uspeh so dopolnile Špela Rogelj na 18., Manja Pograjc na 27. in Eva logar na 29. mestu.

KOŠARKA

Dva poraza in zmagaALICANTE, 10. januarja - Slovenska moška mladinska

reprezentanca, ki si je poleti ponovno priborili status prvoka-tegornika, je sodelovala na močnem mednarodnem turnirju v Alicanteju. Prvo tekmo proti Špancem so izgubil z 68:78, prav tako drugo proti Turkom z 67:81, ugnali pa so ekipo Alican-te z 81:68. Tokrat so igrali: Ferme, Murič, Nikolič Smrdelj, Čebašek, Špan, Besedič, Radosavljevič, Kobal, Golež, Hodžič, Horvat in Gorjanc.

KARATE

Saša za las ob bron na VN CroatiaSAMoBoR, 10. januarja - Minuli vikend je v Samoboru potekal

eden najmočnejših karatejskih turnirjev v Evropi za veliko nagrado. Vsako leto se ga udeleži prek 1000 tekmovalk in tekmovalcev iz dvajset držav. Na letošnjem turnirju je solidno nastopila Saša Venek, članica Karatejskega kluba Triglav, ki se je pri mladinkah v kategoriji do 59 kg uvrstila na 5. mesto.

Tina Berčič

Andraž Jereb s trenerko Kristina Vršič

Jasna Škofic

FEBR

UAR

11

Saša je v prvem krogu tekmovanja, po vodstvu klonila proti kasnejši finalistki in se uvrstila v ponavljalni krog in v boj za bronasto odličje. žal pa je v finalu repasaža nekajkrat premočno zadela nasprotnico iz srbske reprezentance in se je zato morala zadovoljiti s 5. mestom. Saša je pri oKS registrirana kot športni-ca mladinskega razreda.

Saša Venek

Na EP prvič tudi mlajši tekmovalciVRHNIKA - Karate zveze Slovenije je na 36.

evropsko prvenstvo kadetov in mladincev, ki bo v Parizu od 30. januarja do 1. februarja, poslala moč-no ekipo 25 tekmovalcev. Na preteklih kadetskih in mladinskih evropskih prvenstvih so bili naši karateisti uspešni, saj so osvojili šest medalj, od tega tri srebrne (Dalibor Filipič, Celje 2000; Uroš Škarabot, Nikozija 2001 ter Dejan Vozlič, Reka 2004) in tri bronaste (Iztok Štaus, Madrid 1994; Iztok Božič, Sofija 1997 ter omer Tabaković, Podgorica 2006). Na evropskih prvenstvih prvič nastopajo tudi 14- in15-letniki.

Omer Tabaković

JADRANJE

Nik Pletikos peti na CiprulIMASSol, 14. januarja – Nik Pletikos,

mladinski evropski prvak v razredu laser radial, je nastopil na mednarodni regati v razredu laser standard. V konkurenci 32 jadralcev je pristal na 5. mestu, z uvrstitvami 6, DNF, 6,4,7,7,8,7,8,7. Zmagal je Grk Ado-nis Bougiouris pred domačinom Pavlisom Kontidesom.

Nik Pletikos

Najuspešnejši Žan Luka ZelkoNEPElJ, 6. januarja - Na 16. regati za lovoriko Marcello Campobasso,

ki jo prireja neapeljski klub Savoia, je sodelovala tudi 8-članska slovenska ekipa optimistov. Nastopilo je prek dvesto mladih jadralcev in jadralk iz osemnajstih držav. V dokaj šibkem vetru je zmagal Madžar Benjamin Vadnai (BYC Balaton Fured), uvrstitve naših jadralcev pa so bile: 19. žan luka Zelko (SJK Slo, 35, 18, 26, 5, 2), 37. Peter Janežič (Fata Morgana), 106. Domen Stepančič (Fata Morgana), 121. Vid lah (Fata Morgana), 137. Jure Medved (Fata Morgana), 150. Urša Kraševac(Fata Morgana), 177. Tanja Prosenc (Fata Morgana). Med dvajsetimi kadeti se je Alex Murko uvrstil na 13. mesto.

ALPSKO SMUČANJE

Abonirani za 8. mestoCoURCHEVEl, ZAGREB, januar

– Slalom v Courchevelu za evropski pokal: 1. Thomas mermillod Blondini (Fr) 1:32,78, 2. Sandro Viletta (Švi) 1:33,75, 3. Kilian Albrecht (Bolg) 1:33,75, 8. Matic Skube 1:34,24, 11. Miha Kuerner 1:34,45, 18. Anže Mravlja 1:35,24.

FIS slalom na Sljemenu nad Zagrebom se je iztekel z velikim osipom, tudi slovenskih smučarjev. Izidi: 1. Dean Todorov (Bol) 1:32,82, 2. Stefan Georgiev (Bol) 1:33,60, 3. Danko Marinelli (Hrv) 1:33,87, 8. Klemen Kosi (18) 1:35,98, 12. Jaka Sušnik (19) 1:37,92, 13. Jan Breznik (16) 1:38,45, 15. Matjaž lužar (17, vsi Slo).

SMUČARSKI TEK

Topolino – tri zmage in devet medaljVAl DI FIEMME, 18. januar - Na prizorišču sklepnega dela Tour de

Ski v italijanskem Val di Fiemme je potekalo 26. tekmovanje za lovoriko Topolino 2009, na katerem je nastopilo približno 1100 tekmovalcev mlaj-ših kategorij. Udeležilo se ga je tudi 78 slovenskih tekmovalcev iz osmih klubov. V osmih kategorijah so trije zmagali, skupno pa so osvojili devet medalj. V dveh kategorijah so bile vse stopničke slovenske in nekateri so komentirali, da je bilo to naše državno prvenstvo. V razvrstitvi klubov in regij je s 3. mestom dosegel najboljšo uvrstitev TSK Valkarton logatec. Zmagali so lampič Anamarija (ŠD ŠRC Preska) in pri najstarejših Nika Razinger (TSK Bled) in Aljaž Praznik (TSK Jub Dol).

Matic Skube

Fantje (baby): 3. žiga Igličar (TSK Valkarton), fantje (ragazzi): 2. lovro Malnar (TSK Valkarton), fantje (allievi): 1. Aljaž Praznik (TSK Jub Dol). Dekleta (ragazzi): 1. Anamarija Lampič (ŠD ŠRC Preska), 2. Nuša Bahč (SK Črna), 3. Tea Jelen (SK Črna), de-kleta (allievi): 1. Nika Razinger (TSK Bled), 2. Špela Molk (TSK Valkarton), 3. lea Einfalt (ŠD ŠRC Preska).

XI. pokal OPARoGlA, 18. januarja – Tradicionalni evropski kontinentalni pokal

oPA je tokrat potekal v organizaciji slovenskih smučarskih delavcev. V hitri smučini je nastopilo 140 tekačev. Poleg Majdičeve, ki je blestela v absolutni kategoriji so se prvi dan odrezale še Anja Eržen in Alenka Če-bašek, Eva Sever Rus pa je med najmlajšimi končala na 10. mestu, Boštjan Klavžar in Domen Potočnik sta prav tako ujela solidne uvrstitve.

Prvi dan, prosta tehnika:Mladinke U 20: 1. lucia Anger (Nem) 13:59,8, 3. Alenka Čebašek (Slo)

19,9, 10. Manca Šolar (Slo) 1:42,2, mladinke U 18: 1. Therese Niglis (nem) 14:38,0, 2. Anja Eržen 1,7, 10. Eva Sever Rus 58,9, 14. Ana Klemenčič 1:18,5, 20. Uta Malnar 2.10,7, 22. Valentina Kokošinek (vse Slo) 3:07,9.

Moški, U 20: Tim Zschranke (Nem), 6. Domen Potočnik 38,5, 7. Boštjan Klavžar 42,7, 10. Matej Šimenc 53,1, 12. Matija Rimahazi 1:29,8, 17. Amel Ščuk 2:29,5, 21. Gregor Kralj 3:01,2, 22. Martin Rupnik 3:03,2, 23. Primož Poklukar 3:08,5. Moški U 18: 1. Max Hauke (A) 25:41,9, 6. Rok Tršan 43,9, 16. luka Prosen 2:01,8, 17. Matjaž Gorjanc 2:18,0, 18. luka Gostinčar (vsi Slo) 2:18,6.

Drugi dan, klasika:Mladinke U 20: 1. Monique Siegel (Nem) 32:01,8, 4. Alenka Čebašek

33:18,9, 7. Manca Šolar 34:28,9; mladinke U 18: 1. lucia Anger (Nem) 31:12,6, 2. Anja Eržen 31:26,8, 14. Eva Sever Rus 35:48,1, 15. Ura Malnar (vse Slo) 36:29,7. Moški, U 20: 1. Tim Tscharnke (Nem) 40:46,2, 6. Bo-štjan Klavžar 43:46, 7. Domen Potočnik 43:47,3, 8. Matej Šimenc 43:56,8, 11. Matija Rimahazi 45:15,1, 12. Amel Ščuk 46:00, 17. Grega Kralj 49:03,9, mladinci U 18: 1. Thomas Wick (Nem) 41:41,5, 12. luka Prosen 46:22,9, 15. luka Gostinčar 48:16,6, 19. klemen Kralj (vsi Slo) 54:24,9.

FEBR

UAR

12

polemično

»Tabel-tenis« ali »namizni tenis«, kot so pojavi slovensko poimenovanje igre novembra v Jutru v letu 1944, je bil v takšnih razmerah idealen šport in postal, kot je ugotavljalo Jutro januarja 1943, »zelo popularen po vsej Sloveniji, saj zaradi razmer ne potrebuje mnogo režij in prevelikih priprav«. Drži, bila je vojna in omejitev gibanja. Tako je že oktobra 1941 Jutro najavilo otvoritev sezone v Ljubljani, na Kode-ljevem, ki se je končala z zaključnim turnirjem aprila 1942. In tako je bila vsako okupacijsko leto, začetek jeseni in konec zgodaj spomladi.

V Ljubljani je bil vodilni igralec v prvih letih okupacije Bradeško, član šišenskega Hermesa (danes železničarska Ljubljana), predvojni as Miha Marinko pa se je sredi leta 1943 preselil na Slovaško in se včlanil v bratislavski klub ter bil eden vodilnih igralcev na Slovaškem tako posamezno kot v parih.

Jesenice in Celje, nova centraV teh razmerah sta se oblikovala poleg

Ljubljane še dva nova centra: Jesenice in Celje, medtem ko podatkov za Prekmurje v osrednjih dnevnikih Jutro in Slovenec ni. Jutro je januarja 1943 ugotavljalo, da jeseniški »table-tenis« nima konkurence na Koroškem – upoštevati moramo, da je bila Gorenjska po nemški okupaciji pri-ključena Koroški in vodena kot Južna Koroška -, leto zatem, januarja 1944, pa so Jeseničani uspešno gostovali na Dunaju. Tudi Celjani so se hitro uveljavili na štajerski športni sceni in bili že v sezoni 1941/42 štajerski prvaki. Med posamezniki se je na Jesenicah in na Koroškem uveljavil vsestranski športnik Knific, ki je je-seni 1942 celo premagal dunajčana Wunscha, evropskega prvaka, v Celju pa Vrečič, marca 1943 štajerski prvak, ki je junija 1944 nastopil na nemškem državnem prvenstvu. V Ljubljani je bil vodilni igralec v prvih letih okupacije Bradeško, član šišenskega Hermesa (danes železničarska Ljubljana), predvojni as Miha Marinko pa se je sredi leta 1943 preselil na Slovaško in se včlanil v bratislavski klub ter bil eden vodilnih igralcev na Slovaškem tako posamezno kot v parih. Ko je bil januarja 1944 v Bratislavi namiznoteniški turnir centralnih sil (Nemčija, Slovaška, Madžarska, Romunija in Hrvaška) je Marinko nastopil v slovaški reprezentanci, marca istega leta tudi on že premagal Dunajčana Wunscha in pripomogel k zmagi Bratislave nad Dunajem, aprila istega leta pa postal prvak Slovaške.

Namizni tenis se je torej med vojno igral, resda različno po okupacijskih delih. Ko je kapitulirala Italija septembra 1943 in je Lju-bljanska pokrajina padla pod Nemški Rajh, so se ponovno vzpostavljali, resda počasi, športni stiki s sosedstvom. Tako so decembra 1944 Ljubljančani gostovali na Koroškem, Korošci, med katerimi so bili tudi obvezni jeseniški igral-ci, pa so jim vrnili tekmo v Ljubljani januarja 1945. V danih vojnih razmerah je bil ljudski »ping-pong« ali športni »table-tenis« in zdaj poslovenjeni »namizni tenis« idealna igra, ki je družila in zabavala mladino, igralnica pa bi lahko bila tudi stično mesto za ilegalno delo. A da bi to potrdili, potrebujemo nove raziskave, tokrat smo poudarili, da ima mitizirani športni kulturni molk različne plati, ki jih bo treba raziskati in opisati.

Nadaljevanje z 7. strani

Dober glas seže v deveto vas – šole v naraviLanski podatki (1643 izvedb z udeležbo 67.300 otrok) z gotovostjo kažejo, da je dober glas prispel tudi v deveto vas. Pa vendar se športni pedagogi Koroške v prihodnje ne želimo vključevati v organizacijo in izvedbo šol v naravi pod pogoji, ki nam jih prinaša novi plačni sistem. Tak sklep smo zavzeli na izrednem sestanku v decembru, kjer smo razpravljali o vrednotenju našega oz. učiteljevega dela v šoli v naravi.

V štirinajstih letih svojega službovanja sem uspešno izpeljala več kot 30 šol v naravi. Z gotovostjo lahko trdim, da so bile v zado-voljstvo otrok kakor tudi njihovih staršev. Koliko ur sem porabila za organizacijo, izpeljavo, izposojo smučarske opreme, da o tem, koliko sem se zaradi teh dejavnosti, vsaj dvakrat na leto, odpovedovala svoji družini, raje sploh ne razmišljam. Pa vendar lahko rečem, da sem v preteklosti vedno sprejela in opravila to delo z veseljem, elanom in tudi na temelju spoštovanja s strani nadrejenih, z zadovoljstvom sem opravljala svoje pedago-ško poslanstvo.

Koliko je bilo otrok, ki ob večerih niso mo-gli zaspati zaradi prijetnih in toplih občutkov,

ki so jih doživeli čez dan? Verjemite, bilo jih je veliko. Iz leta v leto smo njihove starše lažje pripravili do tega, da so nam zaupali svojega otroka. Otroci so se z veseljem od-ločali za šolo v naravi, domov pa so prihajali polni pozitivnih vtisov, občutkov in čustev, predvsem pa so bili srečni. Za svoje delo smo bili nagrajeni, ne sicer veliko, vendar veliko več kot z novim plačnim sistemom. A vendar nam denar ni pomenil toliko, kot predvsem topla in lepa beseda, ki je prišla iz ust staršev, nadrejenih, sodelavcev, največ pa je pomenila beseda otrok. A se v tem trenutku zdi, da so nam za izpeljavo hvaležni le še otroci. Pa tudi to je nekaj. Pravzaprav, če dobro pomislim, sem to delo, kljub odgovornosti in obremenjenosti, opravljala predvsem in samo zaradi otrok, ki so zmeraj znali pokazati svojo hvaležnost.

Danes pa je sistem popolnoma razvrednotil učiteljevo delo v takšnih vzgojno-izobraže-valnih oblikah. Nekateri bi najraje videli, da si to obliko dela plačamo kar iz lastnega žepa. Pa mi povejte: »V kateri javni službi si svoje delovne obveznosti, nadure, potne stroške in dnevnice plačujejo iz lastnega žepa?« Mi, si moramo za to, da lahko opravljamo to delo, iz lastnih sredstev zagotoviti še celo ustrezno opremo.

FEBR

UAR

13

Spoštovani ravnatelji in ravnateljice, športni pedagogiin pedagoginje ...V sredo, 10. decembra 2008, smo športni pedagogi Koroške regije imeli izredni sestanek v zvezi z vrednotenjem učiteljevega dela v šoli v naravi. Nov plačni sistem, ki je stopil v veljavo s 1. septembrom 2008, je namreč prinesel popolno razvrednotenje učiteljevega dela v tej obliki pedagoškega procesa. Na temelju razprave, ki se je razvila in v kateri je sodelovalo vseh 27 prisotnih, smo sprejeli sklep:Pod pogoji, ki jih prinaša novi plačni sistem, se športni pedagogi Ko-roške v prihodnje ne želimo vključevali v organizacijo in izvedbo šole v naravi. O naši nameri obvestimo vodstva šol, svete staršev in svete zavodov, Ministrstvo za šolstvo in šport, SVIZ Slovenije, Društvo zveze športnih pedagogov Slovenije, študijske skupine za športno vzgojo in razredni pouk. Prav tako pa bomo ta problem predstavili v Šolskih razgledih in v Športu mladih.

Da dobi učitelj za petdnevno delo nagrado, ki znaša 32 eurov, vedo verjetno samo tisti, ki gredo v šolo v naravi in prav slednji tudi ne razmišljajo o tem, da bi jim plačilo nadur prineslo 700 evrov. Ker pa učitelj v tem tednu ni upravičen do nadomestila za prehrano in prevoza na delo, smo koroški športni pedagogi ugotovili, da z organizacijo šole v naravi, „za-služimo” tudi do 100 eurov manj, kot takrat, ko smo dopoldne v šoli, popoldne pa pri svoji družini. Je pa dejstvo, da si za svoje strokovno delo zaslužimo veliko več kot 32 evrov.

Očitno je torej, da je naš sistem zasnovan tako, da je treba vse, kar je dobrega, onemo-gočiti. Nov plačni sistem je namreč poskrbel za to, da je naše delo in strokovno znanje, ki smo si ga pridobili z univerzitetno izobraz-bo, cenjeno veliko slabše, kot delo zidarja, mehanika, pleskarja ... Da ob tem ne dodam dejstva, da so zunanji spremljevalci plačani

veliko bolje, za manj dela, kot tudi za manjšo odgovornost. Športni pedagog v šoli v naravi namreč opravlja več nalog (vaditelj, učitelj, spremljevalec, pedagoški vodja ...). Na terenu je postavljen tudi v vlogo starša, ki skuša otro-ku pomagati pri njegovih psihičnih stiskah in je tako v večini primerov na dan obremenjen tudi do 24 ur.

Vsekakor nam noben akcijski načrt, neglede na zakonodajna določila, da je naš delovnik dolg osem ur, ne more zagotoviti, da se otroci po preteku našega delovnega časa ne bodo obračali na nas in tudi neetično bi bilo, da jim kot učitelji odklonimo pomoč, ker se je naš delovnik končal. Mogoče je to izvedljivo v kakšni drugi javni službi, naša služba pa je specifična.

Ob klicu na pomoč pa nam že vrsto let ustrezne institucije ne prisluhnejo, saj so nji-hovi uslužbenci, ki se po vsej verjetnosti nikoli

niso srečali z organizacijo, izpeljavo in odgo-vornostjo kakšne šole v naravi, slepo držijo teoretičnih izhodišč in nikoli ne prisluhnejo ljudem iz prakse.

Naj ob koncu končam, da se tudi koroški učitelji športne vzgoje zavzemamo za šolo v naravi, ki s svojo bogatostjo in raznolikostjo širi otrokovo obzorje, vendar menimo, da bo potrebno učiteljevo delo primerno ovredno-titi in s tem zagotoviti dostojanstvo našemu poklicu. Upamo, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport končno prisluhnilo našim predlogom o spremembi Pravilnika o šolah v naravi, z namenom zagotoviti ustreznost vrednotenja učiteljevega dela.

Danijela leDinek, prof. športne vzgoje,

vodja študijskega središča za športno vzgojo - koroška

FEBR

UAR

13

FEBR

UAR

14

Alina in dva vzornika …

Grosupeljske starejše pionirke najboljše

GROSUPLJE, od 19. do 21. decembra - Sklepni turnir DP v košarki za starejše pionirke do 14 let. Vrstni red: 1. KK Grosuplje, 2. ŽKK Ježica, 3. ŽKK Trbovlje, 4. KK Odeja KED. izidi, polfinale: Ježica : Trbovlje 69 : 54 (7 : 24, 22 : 10, 21 : 12, 19 : 8), Grosuplje : Odeja KED 68 : 50 (18 : 17, 15 :3, 21:16, 14 : 14), za 3. mesto: Trbovlje : Odeja 81 : 61 (21 : 12, 28 : 12, 14 : 17, 18 : 20), za 1. mesto: Ježica : Grosuplje 55 : 68 (19 : 22, 16 : 18, 10 : 15, 10:13).

najboljša peterka: (z leve) Klara Zupančič (Grosuplje), Nina Ga-brovšek (Ježica), Nika Razgoršek (Trbovlje), Maja Bošnjak (Odeja KED), Alina Gjerkeš (Grosuplje). Najboljša igralka in strelka je bila Alina Gjerkeš, ki je zbrala 67 točk.

kk Grosuplje: Eva Grubelič, Katja Viršek, Anja Rozman, Anita Ka-stelic, Alina Gjerkeš, Maša Potokar, Tjaša Weiss, Klara Zupančič, Tjaša Azarov, Anja Valentičič, Katja Škoda, Urška Koželj, Ana Babnik, Manca Gale, Nika Ilivar, Anja Maver, Maša Rački, trener Luka Hrovath.

Žkk ježica: Tina Prešeren, Meta Pleško, Barbara Šut, Barbara Novak, Martina Perič, Kaja Meh, Nina Gabrovšek, Živa Macura, Mi-chaela Koplova, Teja Lovrenčič Leben, Eva Drevenšek, Tjaša Koren, trenerka Nina Rems.

Žkk Trbovlje: Nika Čibej, Andreja Zemunovič, Neja Kmetič, Nika Petauer, Sabina Milevšek, Nika Razgoršek, Maša Matko, Eva Kovačič, Tjaša Kmet, Staša Zidar, trener Matic Roglevski, pomočnica Neva Matko.

kk Odeja: Manca Frlic, Ivana Tušek, Manca Hafner, Eva Kopač, Neža Lazar, Neja Istenič, Daša Dumenčič, Maja Bošnjak, Eva Šmid, Alenka Stanonik, Tinkara Mlinar, Jasna Lojič, Nina Dolenc, Jerca Čadež, Pija Hafner, trener Borut Fijavž.

Klubsko prvenstvo v košarki – starejše pionirke

V Grosupljem že dvanajsto sezono uspešno deluje košarkarski klub, ki je v zadnjih letih upravičeno ponosen na svoja dekleta. Kako bi ne bil, ko pa je ekipa starejših pionirk kar dvakrat zapored osvojila državno prvenstvo – v sezoni 2007/2008 in v sezoni 2008/2009. V klubu je triintrideset igralk, poleg tega pa še dvajset deklet, ki bodo letos začela s tekmova-njem pri mlajših pionirkah.

1 GROS GLAVNAV ženskem klubu ŽKK Grosuplje z dekleti

delajo trenerji Teo Hojč, Luka Hrovatin in Mitja Kocmur. Poleg tega veliko deklet vadi skupaj s fanti v šoli košarke, v kateri so še drugi vaditelji. Z najmlajšimi (1. in 2. razred) vadi Alojz Štrlekar. Tokrat smo se pogovarjali z Alino Gjerkeš (1994), 14-letno nadebudno košarkarico iz Grosupljega, ki so jo izbrali za najboljšo igralko turnirja, v finalni tekmi pa je z 32 točkami dodala še 16 skokov.

»Košarka ima pomembno mesto v mojem življenju, saj ji namenim ves prosti čas. Pa tudi vse moje prijateljice igrajo,« je povedala Alina, ki je prve korake pod košem naredila v 5. razredu. »Teo Hojč je bil moj prvi trener. Prijateljice so ga hvalile in tudi mene je navdu-šil.« Trenerji so zahtevni. Ne smemo manjkati. A s tem nimamo težav, saj smo navezane na košarko, za ekipo bi naredile vse. Treningi so naporni, vadimo štirikrat na teden. Najhuje je pri vadbi v preži ali pri igri ena na ena,« nam je zaupala igralka, ki ima gibanje v krvi, saj je njena mama športna pedagoginja. Alina ima dva vzornika, kanadskega branilca Stevea

Nasha, enega najboljših organizatorjev igre v ligi NBA, navdušena pa je tudi nad Markom Miličem: »Oba sta izvrstna. Ker ju občudujem, bi rada še sama izboljšala met za tri točke in igro v obrambi,« pravi košarkarica, ki uživa pred polnimi tribunami. »Publika daje moč. Sem pa vesela, ker me starši spodbujajo. Poma-gajo mi tudi, ko mi ne gre vse po načrtih.«

Igralka končuje 9. razred: »V šoli ni težko. V

jeseni bom srednješolka, želim, da v športnem oddelku Gimnazije Bežigrad. Košarkarsko pot bi rada nadaljevala v mladinski ekipi matičnega kluba, kasneje pa v načrtovani članski ekipi.« To si želijo tudi sponzorji Logo Grosuplje, Gabrijel AS, Minozi, NLB, MZG, Kongo hotel & casino, Komunalne gradnje Grosuplje in Pekarna Grosuplje.

drago perko

FEBR

UAR

15

Borut Fijavž, trener KK Odeja

Finalni turnir je zgodba zase

Borut Fijavž, trener ekipe Odeja: »Priča smo bili kakovostnemu turnirju, na katerem so se potrudile vse štiri ekipe. Da so tekme turnirja četverice zgodbe zase, vemo vsi trenerji, pogo-sto o uspehu odloča ena sama izgubljena žoga, en zgrešen met ali ena sodniška odločitev. Kljub temu da smo končali na četrtem mestu, sem vesel, da so dekleta začutila utrip velikih tekem in tudi tako napredovala. Na svetu je na tisoče deklet, ki se trudijo, prav tako kot naša, pa jim ne uspe začutiti pritiska finalnega turnirja. Prav ti trenutki osmišljajo vadbo, za takšne tekme garamo vse leto ali še dlje. Ponosen sem, da so dekleta dostojno zastopala barve kluba, igrale so nepopustljivo in zagrizeno.«

Dekleta KK Odeja KED pa so dejale: »Ekipi Grosuplja smo se prvo četrtino dobro upirale. Nato je bilo konec naše zbranosti. Razliko smo potem zaman lovile so konca tekme. V nedeljo smo igrale tekmo za 3. mesto proti ekipi KK Trbovlje. Bilo je veliko nervoze na obeh stra-neh, vendar je Trboveljčankam šlo bolje. Vse, kar so vrgle za tri ali za eno točko, so zadele. Nam žoga ni in ni hotela v koš. Na koncu nam je zmanjkalo moči in časa. S 4. mestom smo zadovoljne, saj smo se borile.«

Medalja je pika na iMatic Roglevski, trener KK Trbovlje,

je bil vesel: »Svoj cilj smo dosegli že z uvrstitvijo na turnir, medalja pa je bila pika na i. Grenak priokus ostaja, saj smo si na prvi tekmi že priigrali prednost, žal pa nismo zdržali do konca in Ježičanke so zasluženo zmagale. V nedeljo smo se z Odejo spopadli za tretje mesto, odločeni, da osvojimo medaljo. Na koncu nam je uspelo. Čestitam dekletom za zavzetost, vsem ekipam pa za lepo igro.«

KK Odeja

FEBR

UAR

16

Gimnastično društvo Zelena jama v Ljubljani ima tradicijo, korenine kluba segajo v leto 1952. Najbolj presenetljivo pa je, da v društvu vsako leto znova rastejo naraščajnice, mnoge med njimi pa so med najboljšimi v državi. Na lanskoletnem državnem prvenstvu v Rušah, ki je bilo decembra, so dekleta iz Zelene jame osvojila vrsto naslovov državnih prvakinj, med njimi pa so bile tudi 9-letna Pia Belak, 11-letna Ana Jug in 10-letna Sara King.

Obiskali smo jih v njihovi športni dvorani, ki je bolj podobna telovadnici. Množica deklet je ob našem obisku vadila v tišini, slišati je bilo samo glas trenerjev. Dekleta sicer tu in tam izmenjajo kakšen stavek, v mrzlem zimskem dnevu so začenjala zalet za nekatere prvine parterja že skoraj na zunanjih stopnicah, ugo-tavljala so, da pri vratih čutijo dih zime. Nekaj deklic je treniralo na drogu, druga skupina pa na dvovišinski bradlji. Z občudovanjem smo gledali vztrajno število ponovitev, potrebnih, da lahko greš na tekmovanje in si na njem lahko uspešen.

Pia BelakPia Belak ta dan ni vadila, morala je počivati,

da bi se pozdravila. Ampak vseeno je prišla na trening, zanimalo jo je, kaj bodo počele kolegice. Najbrž se je morala z njimi tudi

v klubu se veliko naučimo, tako da dobivam v šoli pri športni vzgoji same dobre ocene. V Rušah na državnem prvenstvu sem zmagala v skupini deklic 4. stopnje,« nam je obudila spomin in še povedala, da so starši njenih uspešnih nastopov zelo veseli, »včasih mi za dober nastop na kakšnem tekmovanju tudi kaj kupijo, največkrat pa mi samo čestitajo.«

Seveda nas je zanimalo, če k čestitkam spada tudi torta. Z odgovorom nas je znova prese-netila: »Ne, nikoli ne dobim torte. Ampak, to pa še ne pomeni, da nimam rada sladkarij. Prav nasprotno,« je priznala, a najbrž so navodila gimnastičnih trenerjev in trenerk po vsem svetu enaka, »sladkarije so prepovedane, izjema je samo torta za rojstni dan, pa še takrat je bolj zdravo, če se pogleda stran od mizice, obložene s torticami in sladko smetano.« Pija se mora pri gimnastiki naučiti še veliko: špi-čaka že potegne v parterju, na gredi pa se to mora še naučiti. Gred je sploh zelo zahtevno orodje. Pia zatrjuje, da je menikeli nazaj doslej najtežja prvina, ki se jo mora naučiti. In ko ima slab dan na treningu, si ga popestri s svojim albumom, v katerem zbira Rebelde: »Nekoč bom zbrala vse in jih poslala na nek naslov in bom dobila nagrado.«

Ana Jug Ana Jug je že šestošolka, obiskuje Osnovno

šolo Milana Šušteršiča v Ljubljani, s svojo visoko postavo pa daje nekoliko starejši vtis. Tudi pogovarja se bolj samozavestno, a najbrž zato, ker ji je pri gimnastiki že vse povsem jasno. Trenira že šest let, prav toliko časa, kot hodi v šolo. Njena trenerja sta Nana in Andrej. Njen največji uspeh je zmaga na državnem prvenstvu v programu 5. stopnje.

Ko smo jo vprašali, kako bi svoj šport opisa-la kakšni svoji mlajši kolegici, smo se spravili v zadrego, saj ji kaj takega ni bilo treba še nikoli narediti. »Pri gimnastiki mi je všeč, da lahko treniram. Ja, povedala bi pač, da je gimnastika zanimiv šport in da se imam fino,« je dejala in si je najbrž mislila svoje.

Na vprašanje, če bi ji povedala, da je gimna-stika naporen šport, je brž odgovorila: »Meni se zdi, da ni naporen, vsaj za zdaj.«

Radovedni smo bili, katera je njena največja konkurentka na tekmah. Pojasnila nam je: »Lara Breščak iz ŠD Studenci. Ampak letos sem bila od nje vendarle uspešnejša, samo polovico desetinke je bila razlika v oceni med nama.«

Poleg športa jo zanimajo še prijatelji in prijateljice, z njimi se srečuje kar v šoli.

Rada bere knjige. Prebrala je že nekaj knjig o Harryju Potterju. Najbolj ji je bil všeč Ognjeni kelih. Kadar ji uspe gledati televizijo, uživa v grozljivkah.

Najtežje gimnastično orodje se ji zdi bra-dlja, najlažje pa parter. Zatrdila nam je, da na bradlji še ničesar ne zna in da si ne upa vaditi na njej.

Sara King10-letna Sara je kot živa vzmet. Trenerja

vselej pogleda, da vidi, koliko resnosti je na njegovem obrazu, ko ji razlaga, kaj je bilo pri neki izpeljani vaji dobro in kaj je treba popraviti. Ko so dekleta vadila premet v stran z obratom, so ga morala narediti prek pokončno postavljene odskočne deske. Če bi naredila premet površno in nizko, bi naletela na trdo in bolečo oviro. Za deklice, med katerimi je bila tudi Sara, je bila ta vaja nekaj vsakdanjega.

»Ta vaja ni nič posebnega, nič težavnega v primerjavi z drugimi vajami,« je razložila Sara, ki je zatrdila, da je gimnastika eleganten šport, ki pa zahteva tudi moč, »vaje za moč delam na treningu v klubu, doma pa samo včasih med počitnicami.«

Sara vselej malo pomisli, ko kaj reče. »Iz šole grem domov na kosilo, potem pa takoj na trening,« nas je seznanila petošolka, ki se na trening gimnastike vozi vsak dan iz Zgornjih

desetplusdesetplusdeset10+10+1 Gimnastično društvo Zelena jama

Pia, Ana in Sara – telovadke Zelene jame

kaj pogovoriti, saj brez družbe ni mogoče živeti. Pia je stara 9 let in obiskuje 4. razred na Osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani. Nismo je vprašali, zakaj se je lotila treninga gimnastike, saj je bilo to povsem jasno – njena starejša sestra je že dolgo v tem športu in čudno bi bilo, če bi si Pia izbrala kakšen drug šport. »Doma se s sestro o gimnastiki skoraj nikoli ne pogovarjava,« nas je presenetila z odgovorom na vprašanje, če kakšen nasvet kdaj poišče tudi pri sestri, »zato pa jaz včasih pri športni vzgoji svojim sošolcem in sošolkam pokažem, če naša učiteljica to želi,« je še dopolnila svojo gimna-stično informacijsko podobo. »Pri gimnastiki

Pirnič. Ampak zaradi tega ni prav nič slabe volje, nič se ji ne zdi narobe, da morajo starši do gimnastične dvorane peljati kar nekaj kilo-metrov čez mesto. »Rodila sem se v Izraelu, a se tega obdobja ne spominjam, potem pa smo sedem let živeli v ZDA, v državi New Jersey, ki je blizu New Yorka. Tam nisi mogel nikamor brez avtomobila, prav nič ni bilo blizu. Zato mi je v Sloveniji veliko bolj všeč kot v Ameri-ki,« je bila prepričljiva. Dodala je, da en dan v tednu po gimnastičnem treningu vadi klavir, doma pa ima sintesajzer. Sicer pa je Sara izvr-stna učenka, ki sicer tu in tam ujame kakšno štirico, a pri tem ni posebno zadovoljna.

Pia Belak

Ana Jug

Sara King

FEBR

UAR

17

Iz Mišje peči v Španijo in do Kneza

Izidor, avgusta bo dopolnil 17 let, se pleza-nju ni mogel izogniti, saj je bil plezalec tudi njegov oče Jože, sicer športni pedagog in nekoč jadralni padalec. Gibanje je Izidorja spremljalo povsod. Ko je na prenekaterem tekmovanju opravil s smerjo, si je našel kakšno, po možno-sti nenavadno zabavo, denimo, igranje z »mr-tvo« žogico, »poznavalsko« so ji rekli footbag, ki so jo premetavali po zraku in brcali na vse mogoče načine, da je ostala v zraku. In ko je žogica šla v pozabo, je Jernej Kruder, Izidorjev vrstnik in plezalski animator za nenavadno, od nekod prinesel »slackline«, nekakšno gurtno, po kateri so se sprehajali nizko nad tlemi kot akrobati. Spet je bilo pomembno, da so ostali čim dlje v zraku, no, nad tlemi.

Kaj je težje, hoja po vrvi ali po žele-zniškem tiru? Ni bilo dvoma, da je hoja po tirih za amater-

je morda celo življenjsko nevarnejša. Če pa to počneš na kakšni prometni železniški postaji, obstaja velika verjetnost, da te policist prime za vrat. »Na vrvi se sprehodim kakšnih deset metrov, sem in tja, pa še kakšen trik skušam narediti. Priznam, da kolegi to obvladajo bolje.«

Ti ta vaja kaj pomaga za ravnotežje v steni?»Načeloma morda res, ampak nisem prepri-

čan, da zaradi tega plezam bolje.« S seznama Izijevih tekem evropskega pokala

za kadete, v katerih se je uvrstil v finale in na koncu zasedel 5. mesto, bi zagotovo lahko nekaj bonusa pripisali tudi hoji po viseči gur-

Vsestranski športnikVen Florjančič je začel smučati pri treh letih. Najprej so ga za ta šport navdušili

starši. Ker je pokazal velik talent, je začel trenirati v smučarskem klubu Branik v Mariboru, v katerem trenira še danes. V letošnji sezoni tekmuje med mlajšimi dečki. V lanski sezoni je v skupnem seštevku osvojil 2. mesto in je postal član smučarske reprezentance. Na leto ima približno 110 dni treningov, večinoma v tujini, in sicer v Avstriji, Franciji, Švici in Italiji. V sezoni porabi približno osem parov smuči. Tekmuje v slalomu, veleslalomu, superveleslalomu, rad pa bi se poizkusil tudi v smuku.

Njegov največji vzornik je Bode Miller. Na Pokalu Loka, kjer je sodelovalo 26 držav, je v slalomu osvojil 7. mesto, v veleslalomu pa 4. Na Pokalu Topolino, na katerem je sodelovalo 48 držav, je v veleslalomu osvojil 6. mesto, v kombinaciji pa je bil 18. V vsem ga zelo podpirajo njegovi domači, saj ga redno, včasih tudi dvakrat na dan, vozijo na treninge, pogosto tudi v tujino. Ven je prav tako odličen v športnih igrah in v namiznem tenisu, v katerem je z ekipo osvojil ekipni naslov medobčinskega prvaka. Poleg vsega redno in odlično opravlja svoje šolske obveznosti. Obiskuje 7. razred na Osnovni šoli Poljčane in je član Šolskega športnega društva Bogdana Krajnca. Letošnja smučarska sezona se šele približuje vrhuncu, kljub temu pa na tekmovanjih po Sloveniji v vseh disciplinah osvaja prva mesta.

Miran Voglar, športni pedagog na oš poljčane

desetplusdesetplusdeset10+10+2 Izidor Zupan PK Laško

tni. »Evropska tekmovanja so bila v Annecyju (Fr), v Imstu (Av), v Pragi (Češka), v Kranju in v Wuppertalu (Nem). Skupno peto mesto je kar solidna uvrstitev, saj nas nastopa več kot trideset, v finalu pa je vselej vsaj deset enako-vrednih plezalcev, od katerih vsak lahko zmaga ali pa je zadnji. Še bolj pomembno je, da sem letos začel tekmovati v članski konkurenci. V Kranju sem se uvrstil na 30. mesto in osvojil zgodovinsko prvo točko v tem pomembnem tekmovanju,« se je pošalil.

Točke in uvrstitve na evropskem tekmova-nju zagotovo niso odtehtale dveh pomemb-nejših akcij: počitniškega plezalskega tabora v Španiji, v znamenitem plezalskem raju Siurana blizu Barcelone, in uspešne smeri v Corridi v Mišji peči, z oceno 8c.

»Katalonija nas je očarala, nikogar ni bilo, ki ne bi hotel takoj nazaj,« je povedal plezalec, sicer dijak športnega oddelka v 2. letniku na I. gimnaziji v Celju.

»Ja, najprej bo treba urediti šolo, potem pa jo bomo še letos znova frcnili v Španijo. Ta-krat se nas je v kombi zbasalo devet plezalcev, porabil pa sem samo 300 evrov. V glavnem smo samo plezali, hrano pa smo imeli s seboj. Živeli smo skromno, ampak smo se kljub temu imeli super,« nam je zaupal taktiko cenenega bivanja, a seveda ni pozabil povedati, da je na pogled zmogel smer z oceno 8a+.

Kaj pa pomeni smer na pogled?»Samo to, da se smeri lotiš brez študija.

Prideš, vstopiš in če je možno, tudi preple-zaš smer. V Španiji mi je to uspelo. Tisto

v Mišji peči pa sem premagal šele v šestem poizkusu.«

Jernej Kruder je prinašal med plezalce tudi nekaj modnih smernic za oblače-nje. Se te je kaj prijelo?»Ja, Jernej je imel svoje finte, zdaj nosi str-

gane hlače za ventilacijo. Pri oblačenju sledim samo dobremu počutju.«

Se Frančka Kneza, nekdanje plezalske legende, ki je v okviru treh mušketirjev (Knez, Jeglič, Karo) presenečal z vzpo-ni v Patagoniji in mimogrede potegnil še svojo smer v severni steni Eigerja in ki živi v bližnjih Rimskih Toplicah, plezalci iz Laškega kdaj spomnite?»O Knezu pogosto govorimo, žal pa ga

sam še nisem videl ali pa sem ga, pa mi nihče ni povedal, da je to on. Vesel bi bil, če bi ga lahko spoznal.«

Kakšni pa so tvoji prihodnji plezalski cilji?»O Španiji sem že povedal, na evropskem

kadetskem prizorišču bi rad stopil tudi na stopničke. Veselim se novih dvobojev z Urbanom Primožičem, ki je bil letos v tej konkurenci najuspešnejši slovenski plezalec. Predvsem pa se bo treba pripraviti na absolu-tno konkurenco in kakšno točko osvojiti še v svetovnem pokalu.«

3 Ven Florjančič SK Branik Maribor

FO

TO

AD

VE

NT

UR

E, S

. MIK

UL

IČ

FEBR

UAR

17

FEBR

UAR

18

Jan je učenec 3. razreda na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja, na letošnjem državnem prvenstvu pa je osvojil prvo lovoriko – zmagal je v kategoriji obvezne vaje 1.

Kako si prišel h gimnastiki?»Ko sem bil še v vrtcu, mi je mama predla-

gala, da bi začel trenirati ta šport. Šel sem na trening, vendar mi ni bilo všeč. Ko sem šel v šolo, sem imel testiranje za gimnastiko in povabili so me na trening, ki je potekal kar v šolski telovadnici. Počasi sem se navadil. Šele kasneje smo začeli prihajati na treninge tudi v študijsko telovadnico Narodnega doma.«

Nam razložiš, kakšne so obvezne vaje?»Delamo vaje na petih orodjih, na drogu,

na krogih, v parterju, v preskoku in na bradlji. Najtežja je bradlja, ker se na njej največkrat zmotim. Pri visokih kolebih, ko grem v stojo, se bojim, da bom udaril z nogo v lestvino. To se mi je enkrat že zgodilo.«

Zdaj že vadiš zahtevno prvino seskok salto z bradlje.»Ja, imam že občutek, kako je to treba

narediti. Pri treningu imamo tik ob bradlji posebno blazino, nekakšno veliko mehko kocko, ki sega do višine bradlje, na katero pademo po obratu.«

In kdaj se boš predstavil z novimi vajami?»Naslednje tekmovanje bo šele maja, a

takrat bom že v kategoriji obvezne vaje 2, to

je že višja stopnja.«Kaj ti je pri gimnastiki še všeč?»To, da imam veliko prijateljev. Dva iz

skupine, Miha Ozmec in David Geltiar, sta moja sošolca.«

Ali pri športni vzgoji tudi kaj pokažeš namesto učiteljice?»Ja, včasih.«Kateri športi te še zanimajo?»Plavanje. Ja, predvsem pa zelo rad, uživam

pa tudi v potapljanju. Rad sem na morju, se škropim z vodo. Tudi s šolo hodimo plavat. Že v prvem razredu smo plavali delfinčka.«

Sašo Vaš, karatejski trener in športni pe-dagog, je o Saši Venek, obetavni karateistki, zapisal veliko zanimivega: »Saša je prav po-sebno dekle. Rodila se je novembra leta 1991, do lanskega leta je živela z mamo v Koprivnici, osnovno šolo je končala s samimi odličnimi. Najprej se je vpisala na Šolski center Krško-Sevnica, kjer je obiskovala program tehniške gimnazije in tudi tam vse predmete zaokrožila z odliko. Konec drugega letnika je ugotovila, da potrebuje nove izzive in prepisala se je na Gimnazijo Brežice. Kot si lahko mislite, ji gre tam odlično od rok. Zdaj živi v Brežicah.

Saša je tudi na treningih vestna in natančna. Štirikrat na teden ima dopoldanski individualni trening med športno vzgojo ali pred poukom, če se ta začne kasneje. Trikrat na teden vadi v matičnem klubu, dvakrat na teden pa hodi na dodatni sparing v KK Brežice in v KK Samobor, v enega od uspešnejših hrvaških klubov.

Vodita jo močna volja in želja po uspehu, ni je strah trdega dela, pri svojem delu pa je zelo natančna. Polna je vprašanj, za vsako taktiko

desetplusdesetplusdeset10+10+

5 Saša Venek KK Triglav

Vsestranska in vzgojiteljica najmlajšihpotrebuje jasne utemeljitve. Včasih se mi zdi, da je za svoja leta preresna. S svojimi uspehi in padci se sooča zelo športno. Uspeha je vesela, a zmeraj razmišlja o svojih napakah in kako jih čim prej popraviti. Poraz jo sicer prizadene, a premore dovolj moči in samozaupanja, da gre dalje. Nedvomno je dekle, ki ga ne srečaš vsak dan. Najbolj jo jezi, ker še ni uspela zmagati na državnem prvenstvu, verjetno zato, ker se je že večkrat povzpela na stopničke na precej moč-nejših tekmovanjih v tujini. Večji kot je izziv, uspešnejša je. Še zmeraj je mlada in neizkušena, to pa čuti kot pritisk na domačih tekmovanjih. Pogosto preveč pričakuje od sebe. Je ena red-kih športnic, ki jih je treba držati nazaj in zato ji občasno svetujem tudi premor.

Poleg športa jo zanima glasba. Igra kitaro, rada hodi na rock koncerte, uživa v dobri in sproščeni družbi. Njena vzornica je klubska kolegica Marija Jeler. Z njo se je v zadnjih letih zelo spoprijateljila. Saša ima tudi vaditeljski naziv, v klubu pa je vaditeljica ene izmed začetnih skupin.«

4 Jan Miklavž ŠD Sokol, Bežigrad

Najprej gimnastika, nato potapljanje

Mladi telovadci ŠD Sokol Bežigrad (z leve) Izidor, Jan, Jaka, Jure, Miha in David.

FEBR

UAR

19

6 Jan Lavtar Telemark klub Kranj

Jan je strokovnjak za velike skoke na snegu. Zadnji veliki skok je naredil iz alpskega smu-čanja v telemark. Kakšnih deset let je treniral alpsko smučanje, a se mu je odpovedal: »Nisem mogel pokazati, kar bi lahko. Poleg tega so me spremljale nesreče. Vsega sem imel dovolj, tudi finančno se mi smučanje ni več izšlo. Izgubil sem živce, želel sem se preizkusiti še kje dru-gje,« je dejal 17-letnik, ki obiskuje 4. letnik na Ekonomski gimnaziji v Kranju.

Zdaj si pri telemarku. Pa ljudje to zvrst poznajo?»Večina smučarskih poznavalcev je raje

tiho in ugiba. Vedo, da je nekaj v povezavi s telemarkom. To je res, ampak odgovor ni popoln. Za razumevanje telemarka je treba kar nekaj potrpljenja, tako pri seznanjanju kot pri vožnji.«

Si lahko bolj izčrpen?»Ja, pri telemarku je bolje, da vozimo malo

počasneje, da si ne naberemo kazenskih točk, kar je slabša možnost. Telemark je disciplina, ki je v alpskemu smučanju še najbolj podobna veleslalomu, a na določenih odsekih, ki so zaznamovani, navadno pred skokom, mora tekmovalec zapeljati v zavoj s tehniko tele-marka, to je tako, da notranja noga zaostaja vsaj za dolžino čevlja. Če tega ni, tekmovalcu pribijejo kazenske sekunde. Skok mora biti dolg od 10 do 15 metrov, polje za doskok je označeno. Če si prekratek, ti komisija doda dodatno kazen.«

Kaj pa je druga disciplina?»Šprint. Začne se z veleslalomom, sledi

skok, nato pa nadaljujemo z veleslalom. V vznožju tekmovalca čaka rondo, to je dokaj ozek krog z ograjo iz snega, treba je narediti

zavoj 360 stopinj in zatem opraviti še tekaški del naloge. Celoten šprint je dolg približno minuto, treba pa je opraviti dve vožnji.«

In to je vse?»Ne, najtežja disciplina telemarka je kla-

sika. Vsega je precej več, celotna naloga traja navadno od 4 do 5 minut. Pri skoku prav tako ocenjujejo dolžino in če je skok ponesrečen in tekmovalec ne pade v označeno polje, lahko dobi tudi 6 sekund kazni. Če mu poleg tega doskok v telemark ne uspe, ti dodajo še dve sekundi. To je zelo naporna naloga. Ko sem prvič nastopil v svetovnem pokalu, sem v pljučih začutil okus po krvi.«

In kaj si dobrega prenesel iz alpskega smučanja? »Imam več adutov. Pri alpskem smučanju

lažji tekmovalci nimajo prednosti, pri telemar-ku, pri katerem je treba tudi teči, pa je to že prednost. Tudi obvladovanje veleslalomskih zavojev je moja prednost, predvsem pa me veselijo skoki, ti pa so pomemben sestavni del smučanja pri telemarku.«

Med tekom ti ni dolgčas, zagotovo pa kdaj pomisliš na maturo.»Med tekmo razmišljam, kako najbolje

razporediti moči, da pridem do cilja. Res pa je, da me čaka matura in zato se ne bom udeležil sklepnih tekmovanj svetovnega pokala na Norveškem, ker preprosto nimam časa. Ves januar sem si vzel za šport, imeli smo tekmo za tekmo, pa priprave, tako da šole nisem videl od znotraj že ves mesec. Februarja bo pestro, vse bom moral nadomestiti. Naša šola sicer podpira športnike, a znanje je potrebno pokazati.«

desetplusdesetplusdeset10+10+

Tina – je eksplozivna

Dijakinja 4. letnika Ekonomske srednje šole v Celju je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bangkoku osvojila bronasto medaljo. Dekle trenira v znamenitem slovenskem klubu, iz katerega dekleta prinašajo medalje z olimpijskih iger. Njena svetovalca sta trener Marjan Fabjan in srebrna olimpijka Urška Žolnir, moč pa preizkuša v dvobojih s fanti.

Tina je v zadnjih mesecih naredila velik preskok, ki ga je začutila šele letos: »Več tekem imaš, bolje je.« Po udeležbi na MSP pravi: »Bolj sem stabilna, bolje se borim, vse pa je najbrž posledica tega, da med bojem več razmišljam. Psihološko moraš biti dobro pripravljen. Včasih je tekmovalec ali tekmovalka telesno dobro pripravljen(a), a odpove glava. Na MSP se mi je vse izšlo. Čutila sem, da sem, da lahko nekaj naredim,« je na kratko povedala Tina. Oceno njenih nastopov, da namreč goji nekoliko drugačen judo, pa je pokomentirala: »Vse vadimo bolj ali manj enako, ampak vsaka tekmovalka ima svoj slog. Moj je pač takšen, da veliko napadam, tehnike delam hitro in sem zelo eksplozivna.«

S kitaro - za ideale telemarka

»Imam več adutov. Pri alpskem smučanju Torej ne bo časa za nič drugega?»Obiskujem tečaj arhitekturnega risanja, saj

bom skušal opraviti sprejemni izpit za študij arhitekture. Zanimajo me stavbe, poslopja, pa tudi naša arhitekturna dediščina. Če ne bom uspel na arhitekturi, se bom vpisal na arheologijo.«

Se tvoje oblikovalske sposobnosti kažejo v tvoji sobi?»Sobo imam prelepljeno s plakati različnih

rokerskih skupin. V prostem času igram kitaro. Sergej Primožič, eden od naših telemarkarjev, je tudi kitarist. Včasih mi kaj pokaže. Sicer imam doma zbirko svojih risb, ampak je ne razkazujem, s svojimi izdelki se ne hvalim.«

Telemarkerski reprezentanti se v pro-stem času prelevijo v ribiče. Si uspešen tudi z ribiško palico?»Mene niso navdušili. Ribištvo se mi upira.

Nočem loviti živali zaradi lovskega užitka.«

7 Tina Trstenjak JK Sankaku

V zavoju s tehniko

telemarka

FEBR

UAR

20

Najmlajši slovenski rokoborski klub je v Poljčanah. Ustanovljen je bil leta 2006, v začetku se je imenoval po Slovenski Bistrici. S prihodom v Poljčane in v povezavi z Osnovno šolo Poljčane pa so se v klubu lotili rokoborske šole za naraščajnike in se preimenovali v RK Poljča-ne. Zavzeta vadba je jih je pripeljala do uspehov, saj so na državnem prvenstvu v prostem slogu (novembra lani) osvojili največ medalj od vseh slovenskih klubov.

V klubu je 28 članov, trenira pa dvajset tekmovalcev, kar dvanajst pa je učencev z Osnovne šole Poljčane. Timi Trbulin in Rok Majcen sta člana rokoborske reprezentance. Fantje in dekleta nastopajo v vseh starostnih kategorijah v prostem in grškorimskem slogu. Gonilna sila kluba je predsednik Miloš Trbulin, ki je tudi sodnik na tekmovanjih. V letu 2008 so se udeležili mnogih tekmovanj po Sloveniji, pot pa jih je vodila tudi na turnirje po Hrvaški, Slovaški, Italiji in Srbiji

Miran Voglar, športni pedagog na oš poljčane

desetplusdesetplusdeset10+10+

Najuspešnejši dečki in deklice, ki obiskujejo Osnovno šolo Poljčane in so člani ŠŠD Bogdana Krajnca

Rokoborba v Poljčanah

Filip Trbulin obiskuje 8. razred Osnovne šole Poljčane in trenira rokoborbo vse od nastanka kluba. Tekmuje v prostem in grškorimskem slogu. Lani je v obeh slogih postal državni prvak v kategoriji do 38 kg in 42 kg.

Leon Tadej Spolenak obiskuje 5. razred in trenira že dve leti. Redno osvaja druga mesta v državi in močno si želi, da postane tudi državni prvak. Tekmuje v prostem in grškorimskem slogu.

Mitja Studenčnik obiskuje 9. razred in trenira šele eno leto, vendar je prav tako uspešen. S redno vadbo je osvojil rokoborska znanja, s katerimi osvaja prva mesta. Lani je postal državni prvak v prostem slogu v kategoriji kadeti do 42 kg in mladinci do 50 kg.

Alja Mlakar obiskuje 8. razred in trenira dve leti. Trenira trikrat na teden. Lani je postala državna podprvakinja v prostem slogu za deklice do 59 kg.

Tatjana Iris Spolenak obiskuje 7. razred Osnovne šole Poljčane. Njen največji uspeh je prvo mesto na turnirju za pokal Slovenije Beach Wrestling, redno pa osvaja druga in tretja mesta.

Žan Bošak obiskuje 8. razred in tekmuje v kategoriji do 47 kg in 50 kg. Na državnem prvenstvu v prostem slogu je za mladince dosegel tretje mesto.

8 RK Poljčane

FEBR

UAR

20

FEBR

UAR

21

Srednješolsko prvenstvo v badmintonu

MARIBOR, 23. januarja – V organizaciji prof. Tomaža Tramška in Biotehniške šole so se srednješolci pomerili za badmintonske naslove. Med starimi znanci je bilo tudi nekaj novih obrazov, še posebno v kategoriji nekategoriziranih. Prav v tej skupini so presenetili dijaki iz Gimnazije v Ormožu. Na njihovem izbirnem šolskem prvenstvu je nastopila skoraj tretjina vseh dijakov in dijakinj, na DP pa je prišla popolna moška in ženska ekipa pod vodstvom prof. Toneta Laha. Največ zanimanja je bilo za finalno tekmo med Bajukom (G Nm) in dve leti mlajšim Alenom Rojem (II. G Mb), ki je bil v prvem nizu enakovreden tekmec, v drugem pa je Bajuk pripravil Alena do vdaje z dolgotrajnim vračanjem. Novi prvaki so še Tina Kodrič, Vito Šemrov in Jezernik.

Kategorizirani, fantje, finale: Matevž Bajuk (G Nm) : Alen Roj (II. G Mb) 2:0 (21, 8), 3. Urban Turk (G Nm) in Kek Jamnik (GLŠ), 5. Klemen Kramar (ŠC Nm), Martin Adler (III G Mb), Aljoša Beber (I. G Mb), Žiga Bec (I. G Mb), 9. Aleks Miklič (SŠTG), Tomaž Uršič (SEŠ Lj), Denis Člekovič (I. G Mb), Mitja Sekereš (DSŠ Lend), 13. Klemen Koleša (G Ledina Lj), Nejc Ferk (SSŠ Mb), Kristjan Bitenc (SVŠG Lj), 16. Simon Kršinar (GLŠ) in David Kraner (SEŠ MB), 18. Tomislav Krga (SPŠ Mb), Klemen Mramor (G Ledina Lj) in Luka Pelc (G Ledina Lj); dekleta, finale: Tina Kodrič (I. G Mb) : Živa Repše (GLŠ) 2:0 (13, 11), 3. Špela Roškar (I. G Mb), Urška Polc (SEŠ Mb), 5. Kim Novak (GLŠ), Sabina Magyar (G FM Ljut), 7. Iva Lukač (DSŠ Lend),

zapozneli dnevnik Špela Hus

Nekega jutra, ko se zbudiš …

Zbudila sem se v novo jutro. Zame je bila še noč, ker ko sem zagledala številke na uri. Glasno sem zajavkala in upala, da bom lahko zaspala nazaj – ob pol sedmih zjutraj je zame očitno prezgodaj! Še posebno, ker so se počitnice hitro iztekale. Ameriške univerze začnejo s poukom že konec avgusta, tako da je vsaka ura spanca prišla prav. A ne glede na to kako zelo sem se trudila, zaspati nisem mogla. Tolažila sem se, da sem tako ali tako imela veliko za opraviti.

Nekaj ur kasneje sem dobila nepričakovan obisk. Pome je prišel trener, da me od pelje k mojemu akademskemu svetovalcu. Tako sem spoznala J.T.-ja, ki je igral ameriški nogomet na Utah State, ko pa je diplomiral, je ostal na univerzi. Ena izmed stvari, ki so se mi zdele zelo zanimive, je občutek zaupanja nekoga, ki ga vidiš prvič. Težko si predstavljam, da bi na ljubljanski univerzi v pisarni akademskega svetovalca poslušala o njegovem dečku, kateremu je krušni oče, pa o njihovih koreninah, družini in otrocih. To je vsekakor ena izmed dobrih strani Američanov!

Ko me je J.T. seznanil z informacijami za študij in me prijavil k predmetom, sem se zavedla, da je doma hladilnik prazen, postelja brez odeje – treba bo v šoping! Zaskrbljena berem zemljevid in hodim po širokih ulicah, nakar se mi odvali kamen od srca, ko zagledam velik nakupovalni center. A moje veselje se kmalu razblini, ko ugotovim, da poznam le redko katero znamko in ko ugotovim, da je evropski kruh skoraj nemogoče dobiti. Dobim skoraj vse, kar sem potrebovala in se odpravim domov. Raje ne bom povedala, kako sem bila jezna nase, ko sem se pošteno otovorjena spomnila, da nimam prevoza.

Doma vznemirjena ugotovim, da je ena izmed mojih sostanovalk prišla v stanovanje. In to prav tista, s katero si bom vsak dan delila

sobo, tako da upam, da se bova ujeli. Začetki so zoprni, ni pravih tem za pogovor. A se takoj ujameva! Ruth je iz St Georga in je prav tako atletinja. Malo ''crazy'', kakor sama reče, a ker tudi sama nisem povsem normalna, sva dobra ekipa. Malce kasneje se nama pridružita še dve dekleti, ki sta prav tako atletinji. Super, polno stanovanje atletinj, je bila seveda moja prva misel, ki se pa čez nekaj časa ni izkazala.

Dekleta smo se na začetku dobro ujele, razen seveda, če je katera imela slab dan. Nekega dne, smo se skupaj odpravile na hokejsko tekmo. Za Ruth je bil težek teden, ker se je USU kros ekipa pripravljala za prve tekme, obenem pa je še malce zbolela, tako da je bila utrujena in slabe volje. Drugače je zelo vesela, energična in neverjetno prijazna, praznike za dan zahvalnosti sem namreč preživela v St. Georgeu pri njeni družini. Ulice v Utahu so zelo široke in med vožnjo smo naletele na odsek ceste, ki so ga popravljali, tako da je ves promet potekal le po eni strani ceste, kar pa je bilo še zmeraj dovolj široko, da je promet potekal normalno. Malo za šalo sem ji dejala: «No, tako široke pa so ceste v Evropi.« Ruth pa mi zabevska: »To je pa zato, ker nimate tovornjakov!«. Če bi vprašali kogarkoli, ki je bil v moji družbi vsaj pol ure, bi vam povedal, da moj jezik teče kot namazan in da sem redko tiho. To dodajam, ker sem v tistem trenutku ostala brez besed. Ko sem to povedala staršem, so se smejali, moj oče pa je dodal: »Seveda, bencin pa nosimo v vedrih!«

Čeprav je bil moj prvi dan naporen, so bili naslednji še bolj, a vseeno tudi malce razbremenilni, ko sem spoznala svojo novo ekipo in sostano-valke, nove prijatelje in atletsko ekipo. Prvi dan je najhujši, nato pa gre počasi na boljše in vsak dan si vesel, da si se odločil za tako velik korak, ali pa se vsak dan posebej trudiš, da bi ljudem dopovedal, da Slovenija in Rusija nista blizu in da ne bi vedela, kakšna je Švedska.

FEBR

UAR

21

Eva Meglič (G Ledina Lj), 9. Vesna Brlič (I. G Mb), Gal Desere (DSŠ Lend), 11. Eva Miklič (GLŠ), Jerca Bajuk (G Nm), 13. Petra Werbole (G Ledina Lj), Maja Sušin (G Brež).

Nekategorizirani, fantje, finale: Vito Šmerov (SEŠTG) : Žiga Stro-pnik (SBŠ Mb) 2:0 (17, 18), 3. Staš Jereb (G JV Idr), Jure Zdešar (ŠC PET Lj), 5. Anže Baš (G Ledina Lj), Luka Bukovec (DSŠ Lend), Žiga Papež (G Nm), Tadej Todorovič (II. G Mb), 9. Marko Miljančič (SGŠ Mb), Jan Šumak (G Ormož), Andi Gal (DSŠ Lend), 13. Denis Sušin (G Brež), Elmir Nikočevič (ŠC PET Lj), Denis Kotnik (SEŠ TG), 16. Primož Makuc (G JV Idr), Nejc Pulko (II. G Mb), Žiga Špiler, 19. Miha Šporar (ŠC PET Lj), Marko Mustapič (G Orm), Tadej Kampič (I. G Mb), 22. Alen Ferk (SEŠ Mb), Uroš Škripec (G Orm), Marko Valadjija (I. G Mb), Jan Lesjak (SSŠGT Mb), Blaž Sternen (G JV Idr), dekleta, finale: Tina Jezernik (ŠC Nm) : Maša Grgan (II. G Mb) 2:0 (8, 12), 3. Alja Pungerčar (G Nm), Lina Hartman (I. G Mb), 5. Tanja Marinac (G JV Idr), Maja Djakovič (SŠGT Mb), Sanela Pajič (SPŠ Mb), Maša Virant (II. G Mb), 9. Tadeja Viher (I. G Mb), Klara Rakuša (G Orm), Petra Markovič (G Brež), Nina Vomberger (II. G Mb), 13. Urška Jejčič (SEŠ Mb), Sara Šestan (G Orm), 17. Ana Bešter (G Kr), Tina Nekrep (II. G Mb), 19. Mojca Župevc (G Brež), 20. Mojca Mlinar (G JV Idrija), Pia Radovič (SŠGT Mb).

FEBR

UAR

22

smučarski skoki

Slovenci – skakalni narod?

Zaradi mladostnega spodrsljaja skače samo še za klub -

Janez Močnik Guna

LJUBNO OB SAVINJI – Športni delavci pri smučarskih skokih so z letošnjo konkretno zimo in snegom vendarle prišli na »zeleno vejo« in prav zato smo z zanimanjem obiskali državno prvenstvo v smučarskih skokih za skakalce do 18 let v Ljubnem ob Savinji. Spraševali smo se, ali slovensko javnost zani-majo samo planiški dogodki, ki jim pripisujejo najvišjo športno in družabno razsežnost, ali pa je morda delček pozornosti namenjen tudi

mlajšim. Ob vznožju 90-metrske skakalnice, pod slikovito kuliso zimske Raduhe, se je res zbralo nekaj navijačev, pretežno domačinov in spremljevalcev, ki so tako ali drugače neposre-dno povezani s športniki, večjega zanimanja javnosti pa ni bilo zaznati.

Sodeč po odzivu na to tekmovanje bi lahko dejali, da nas, Slovencev, šport v resnici niti ne zanima kaj prida. Če bi bilo drugače in če bi bili res športen narod, kot mnogi zatrjujejo,

bi med množico Slovencev, ki radi romajo v Planico, vendarle našli nekaj sto ljudi tudi na državnem prvenstvu U18, ki bi želeli vedeti, kaj zmore mlada skakalna elita, ki bo danes in jutri potrkala na vrata članske reprezentance, tako kot je v naravi športa. Žal se ni zgodilo nič takega. Je kdo začuden? Nihče. Tekmovanja mladih »veliki« mediji povsem ignorirajo. Pa saj je v vseh športih podobno. Kdo pa se je še pred nekaj leti zanimal za Saro Isakovič? Ampak, če poslušamo komentarje dosežkov naših skakalcev na tekmah svetovnega pokala, so ljudje postali neznansko oholi, uvrstitve na rep trideseterice so po splošnem prepričanju prava katastrofa. Ko je trener Zupan po novo-letni turneji ponudil odstop, so vest, denimo, na Radiu Europa, ponovili vsakih nekaj ur.

Od kje pravzaprav takšno razmišljanje? Zelo verjetno bi v ozadju lahko našli več-vrednostni kompleks Slovencev. Morda nas bi tudi v skokih postavila na trda športna tla šele odmevna skakalna uvrstitev kakšnega hr-vaškega tekmovalca, tako kot nas je v alpskem smučanju ohladila družina Kostelić.

Kaj storiti, da bi bilo drugače? Najbrž bi morali začeti zavestno spodbujati zanimanje za šport mladih, saj je temelj vsega. Skakalni de-lavci na SZS bi tudi morali kaj narediti, denimo, za to, da bi bili, pa čeprav samo lokalni mediji, obveščeni o zanimivih skakalnih tekmovanjih mladih. Najbrž bi bil začetek takšne kampanje brez vidnega učinka, a vendarle bi se sčasoma tudi kje poznalo. Bralci športa v časniku Delo se

Klemen Omladič

FEBR

UAR

23

Tim Babnik, SSK Costello Ilirija

Velike preizkušnje – tudi hujšanje

Jaka Hvala, SSK Ponikve

Zmagovalec s Primorske

Najbrž ni nihče pričakoval, da bo naslov državnega prvaka osvojil prav Jaka Hvala, član majhnega primorskega kluba, saj je bilo kandidatov za naslov veliko, med njimi je bil zagotovo Peter Prevc, ki je pri svojem najdaljšem skoku v prvi seriji padel. Bi dobremu nastopu Jake Hvala lahko rekli presenečenje? Najbrž niti ne, saj je imel v zadnjem času niz uspešnih nastopov. Osvojil je poletno državno prvenstvo do 16 let, na članskem poletnem prvenstvu pa se je uvrstil na 16. mesto, samo eno mesto za Peterko, na FIS pokalu v Harachovu, na tekmi tretje skakalne lige, je osvojil 6. in 3. mesto. Selektorji so ga že opazili in najbrž se bo udeležil tudi mladinskega svetovnega prvenstva februarja v Liberecu.

Za majhen klub, ki ga držijo pokonci zanesenjaki – ustanovitelj in duša kluba je Drago Grahelj –, je to veliko zadoščenje, za skakalne naraščajnike, med katerimi so Erika Lapanja in Nika Kobal ter Tomo Sotenšek, Matic Hvala in Mike Kravanja, pa bo Jakov uspeh močna spodbuda za še bolj zavzet trening.

Po tekmi je Jaka, ki obiskuje prvi letnik Ekonomske gimnazije v Kranju, povedal: »Treniram že od šestega leta, navdušil pa me je oče, ki je tudi moj trener. Uspeha sem vesel, saj je bilo vloženo že veliko dela, a se je izplačalo. V Kranju v okviru šole treniramo vsak dan, šolski program pa se mi ne zdi posebno težaven,« je bil kratek.

Janov oče Gabrijel, ki je bil nekoč smu-čarski skakalec, pa je povedal: »S Primorske prihajamo, kar je za slovenske razmere precej nenavadno. Kamorkoli se obrnemo, do povsod je nekaj ure vožnje, tako da z najmlajšimi ne tekmujemo pretirano veliko. Udeležujemo se pretežno regionalnih tekem. Bolj zares smo začeli pred približno petimi leti, ko se nas je zbralo nekaj zanesenjakov in smo naredili skakalnice. V klubu je približno 40 članov, skakalcev pa je bolj malo. Vse se dogaja v eni vasi, treniramo pa na 18- in 35-metrski plastiki. Odsluženo plastiko, ki pa je še povsem v redu in je celo zelo hitra, smo dobili v Italiji, od kolegov iz skakalnega kluba v Trbižu. Dobro je, da Jaka obiskuje srednjo šolo v Kranju, saj brez nje najbrž ne bi napredoval. Zdaj je že v mladinski reprezentanci. Z njegovimi uvrstitvami smo vsi zelo zadovoljni, predvsem pa smo veseli uspeha na državnem prvenstvu. Nekaj dni pred tekmovanjem je bil še bolan.«

N. S.

Najuspešnejši – (z leve) Andraž Pograjc, Jan Hvala,

Klemen Omladič, Urban Sušnik

še morda spomnijo, da je bila ob petkih izjemno odmevna rubrika Spored, ki je bralcem dajala pregled nad množico tekmovanj ob koncu tedna. A samozadostne športne novinarske druščine tako obveščanje ne zanima več, ker je s tem pač nekaj premalo plačanega dela in ker

bi s tem »žagali« vejo, na kateri sedijo, saj tako ne bi bili s svojimi prispevki več edini očividci domačih športnih dogodkov – v kolikor jih sploh še zanimajo. Zdaj lahko beremo samo še o svetovnih športnih predstavah – razumljivo, saj smo svetoven športen narod. Mar ne?

Vsi tekmovalci, ki so nastopili na državnem prvenstvu mlajših mladincev do 18 let, so po svoje zanimivi. Predvsem so zelo samostojni, tudi pri pripravi smuči za skoke. Le še redko je videti koga, ki utrjuje odriv v trenerjevo varstvo z obema rokama nad glavo.

Tudi Tim, dijak 3. letnika z gimnazije Moste v Ljubljani, je vneto drgnil drsno površino, s svojimi skoki pa ni bil najbolj zadovoljen. Zmajeval je z glavo. Odziv trenerja Jureta Radlja je bil temu primeren. Kljub vsemu pa Ljubljančan ni bil tako slabe volje, da ne bi hotel povedati česa več o svojem nastopu: »Skoki so zelo nehvaležen šport, narejeni so v skrajnosti, saj ti že drobna napaka na zaletišču lahko vzame deset in več metrov. Na zaletišču se vse dogaja izjemno hitro. Prav zato je tako zelo težavno ugotoviti, kje se skriva napaka. Zato mora biti odrivna akcija dobro natreni-rana,« je opisal problematično okolje štartne akcije in tudi povedal, da je bil v počepu ne-koliko pregloboko, nastala je skoraj neopazna zamuda pri odrivu … Vse, kar je naštel, bi razumeli samo skakalci.

Tim je med skakalci posebnež, ker se je sko-kov lotil pozno, pa čeprav ga v rosni mladosti in še malo kasneje ni zanimalo nič drugega

kot skoki: »Mama je bila alpska smučarka, nastopala je na tekmah svetovnega pokala (Nuša Tome), smučar je bil tudi oče, vedela sta, koliko garanja je v športu in naju zato s sestro nista želela navduševati za šport. Pot do kluba se mi je odprla po naključju, šele v sedmem razredu osnovne šole, ko so bili nekateri vr-stniki že skoraj skakalni veterani,« je razložil, a temu ne pripisuje posebnega pomena, čeprav včasih pomisli, da imajo kolegi zato tudi nekaj prednosti. »Zapozneli vstop v skoke me več ne moti, zdaj naju s sestro starši podpirajo. Zadovoljen sem s svojim položajem med vrstniki, seveda pa bova s trenerjem naredila vse, kar je mogoče, da bi še napredoval. Lani sem vso sezono nastopal v alpskem pokalu, ampak nisem bil posebno zadovoljen,« se je spomnil minule sezone in seveda povedal, da je njegov prihodnji cilj samo trening s polnim plinom, »predvsem pa moram shujšati še za pet kilogramov, da bo indeks telesne mase ustrezal zahtevam smučarskih skokov,« nam je zaupal skrivnost, zakaj tudi precej teče in hodi v savno.

Ja, tudi to je bilo težko razumeti, kako bo mladenič, ki nima niti grama odvečne mase, shujšal.

Tim Babnik

FEBR

UAR

23

FEBR

UAR

24

Kaj je šah? Predvsem je igra, šport. Za mnoge je tudi, marsikdaj upravičeno, dostikrat pa tudi ne, znanost, umetnost in še kaj. Za velemojstra Albina Planinca, ki so ga sredi decembra lani pokopali, ne da bi vedeli, da je spadal v sam svetovni vrh kraljevske igre, je bila igra na štiriinšestdesetih črno belih poljih poezija, torej tisti del umetnosti, ki jo razume le najožji krog izbrancev.

Zmaga, ki je eden izmed najbolj značilnih imperativov sodobnega športa, je bila tudi pri Planincu na zelo visokem mestu. Ne pa na najvišjem. Zanj je bilo še bolj pomembno, kako jo bo dosegel in kako jo bo ustvaril.

Kajti on je vselej ustvarjal. Tega, da bi čakal na nasprotnikovo napako, ni bilo na njegovem šahovskem jedilniku. Igro je vselej zapletel v višave, ki jih navadno oko, tudi vrhunskega velemojstra, ni zaznalo, dokler že ni bilo prepozno. Vse je stavil na napad, v katerem so neverjetne kombinacije rušile še tako močno obrambno zidovje. Vse za pobudo, vse za tempo, to je bil njegov moto.

Njegov videz in igra, ki ju je gojil, sta si bila v popolnem nasprotju. Vselej tih, skromen, za-mišljen je bil videti zelo nebogljen, eden tistih, za katere pravimo, da še do pet ne znajo šteti. Toda, ko je prišel v svoj svet lesenih figuric, je bil samozavesten, da je bilo kaj. Takrat je bilo videti, kot da je vladar na zemlji in v vesolju.

V sredini šestdesetih let, ko je bila Jugosla-vija absolutna druga svetovna velesila (takoj za Sovjetsko zvezo), je v svojem prvem poskusu postal mojster. Danes to ne pomeni skorajda ničesar, takrat pa je ta naslov gotovo tehtal toliko kot slabši sodobni velemojster.

Pred malodane pol stoletja so v šahu veljala drugačna pravila od današnjih. Šahisti naj bi svojo polno moč dosegli šele v globokih tride-setih letih. Zato je bil dvajsetletni mladenič še kako med tistimi poklicanimi, ki naj bi krojili usodo svetovnega vrha.

Muhasta usoda je menila drugače. Brez »stricev« je bil pravšnja žrtev za skorumpirano šahovsko birokracijo, ki mu je z eno potezo vzela vse, kar je imel. Prepovedali so mu igra-nje šaha … Neznanska krivica ga je globoko prizadela, sploh ni doumel, da je kaj takšnega mogoče. Obnemel je in bil tudi preponosen, da bi prosil za milost. Tudi, ko je kazen potekla, se ni vrnil v Caissino carstvo.

Tako kot so ga čez noč izgnali iz raja, so ga vanj nepričakovano spet povabili. Sedem let po smrti največjega slovenskega šahista dr. Milana Vidmarja je šahovska zveza Slovenije priredila prvi turnir v njegov spomin. Na elitni prireditvi je bilo dovolj prostora za kar veliko Slovencev in tako se je nekdo spomnil tudi na Planinca. Skušnjava je bila prevelika. Po kar dolgem premisleku je takrat petindvajsetletni Bine potrdil svoj nastop.

V Festivalno dvorano v Ljubljani je prišel neposredno iz tovarne koles Rog, kjer je bil

Piše: BORIS KUTIN, predsednik Evropske šahovske zveze ECU

Pozabljeni genij

zaposlen kot fizični delavec. Ni bilo časa ne za uigravanje ne za priprave. Prišel je, še bolj suh kot prej, še bolj tih, še bolj vase zaprt. Ampak to je bil le zunanji videz. Ko je začel poveljevati svojim figuricam, je bil veliki vojskovodja. Mladenič, na katerega je šaho-vski svet že pozabil je postal velika senzacija enega izmed najmočnejših turnirjev v tistem letu. Najbolj je navduševal s prijemi, kako je uničeval nasprotnike. Energija, ki se je kopičila vrsto let, je navdihovala izjemne kombinacije, pravo slo po dokazovanju.

Zanj najbolj značilno je bilo zadnje kolo, v katerem se je pomeril z romunskim vele-mojstrom Florinom Gheorghijevom, takrat velemojstrom prvega razreda. Takoj po otvo-

šahFE

BRU

AR

24

FEBR

UAR

25

Posamično šolsko državno prvenstvo v šahu

NOVO MESTO, 10. in 11. januar - Šahovsko društvo Krka Novo mesto je organiziralo 13. posamično osnovnošolsko šahovsko državno prvenstvo za šolsko leto 2008/2009. V obeh kongresnih dvoranah hotela Šport na Otočcu je nastopilo 173 mladih šahistov in šahistk, izvrstno izpeljavo pa sta omogočila pokrovitelja tovarna zdravil Krka in Terme Krka. Najuspešnejši so bili Žan Tomazini (OŠ Pohorskega odreda, Sl. Bistrica) in Domen Hiti (OŠ Ig) ter Daša Bojc (OŠ Fram) in Teja Vidic (OŠ Domžale).

Na sobotni otvoritvi sta igralce, njihove starše in spremljevalce ter goste pozdravila tajnik Šahovske zveze Slovenije Primož Kokalj ter podžupan mestne občine Novo mesto in direktor Agencije za šport Novo mesto Rafko Križman, ki je podelil posebne nagrade za najmlajše udeležence prvenstva. Z minuto molka so se poklonili spominu na nedavno preminulega šahovskega pedagoga Oskarja Orla. Tekmovanje sta vodila Robert Rudman, tajnik Šahovskega društva Krka in sodnik Borut Lužar. V vseh štirih tekmo-valnih skupinah so odigrali po devet krogov po švicarskem sistemu, kjer se igralni pari določajo z računalniškim programom. V soboto so igrali šest partij, v nedeljo pa še tri odločilne. Veliko partij je trajalo prav do zadnjih sekund, ki so jih neusmiljeno odštevale elektronske šahovske ure.

Nagrade najboljšim je podelila šahovska velemojstrica in reprezentantka Ana Srebrnič, sicer pa so praktične nagrade Ministrstva za šolstvo in šport, Mestne občine Novo mesto, Term Krka in drugih pokroviteljev dobili vsi šahisti in šahistke. Natančni izidi so: http://www.sahovsko-drustvo-nm.si/DrzavnaNM/DrOsn0809/index.html

Učenci A1. Žan Tomazini (Pohor. odr SB) 7,5, 2. Gal Drnovšek (I. Groharja Š Loka) 7,5, 3.

Tim Janželj (Ig) 7, 4. Žiga Pahor (Solkan) 5,5, 5. Severin Mejak (M. Jarca, Lj) 5,5, 6. Aleš Brcar (PL Šentrupert) 5, 7. Grega Okleščen (Center N. mesto) 5, 8. Blaž Abe (Trzin) 5, 9. Peter Urbanč (OŠ Otočec) 4,5, 10. David Maksl (Brestanica) 4,5, 11. Aljaž Belšak (Cirkulane Zvrč) 4,5, 12. Ambrož Černjak (II. OŠ S. Gradec) 4,5,

Učenci B1. Domen Hiti (Ig) 8, 2. Sebastjan Markoja (Bež Lj) 7, 3. Nino Cmor (Bogoj) 7, 4.

Boris Markoja (Turni) 6,5, 5. Matej Brcar (PL Šentru) 6,5, 6. Klemen Janžekovič (OM Pt) 6,5, 7. Jan Koščak (Selnica o/D) 6,5, 8. Vida Dorian (DOŠ I. Lend) 6,5, 9. Žiga Škovrc (JD Krš) 6, 10. Samo Kralj (B Gros) 6, 11. Urban Stanič (Vodm Lj) 6, 12. Miha Bombek (I. OŠ Žal) 6,

Učenke A1. Daša Bojc (Fram) 6,5, 2. Alja bernik (Waldorf. Šola Lj) 6,5, 3. Zoja Zorko (FK Ce)

6, 4. Caterina Leonardi (MV Lj) 5,5, 5. Maja Urbanč (Otočec) 5,5, 6. Petra Tihole (SK Sevn) 5.5, 7. Barbara Skuhala (IC Ljut) 5,5, 8. Manca Hervolj (B Nm) 5, 9. Manca Kralj (B Grosup) 5, 10. Samata Pahole (BK Ponikva) 5, 11. Teja Kolbl (Solk) 5, 12. Veronika Franca (EV Prade) 4,5, 13. Sandra Janžekovič (Goriš) 3,5, 14. Iva Ramuš Cvetkovič (PV Jes) 3,5, 15. Anja Kajba (Kozje) 3,5, 16. Damjana Rižnik (Brezno Podvelka) 3, 17. Maša Kostanjevec (Trb) 2.

Učenke B1. Teja Vidic (Domž) 7,5, 2. Sarah Ramadani (BK Mb) 7, 3. Laura Škovrc (JD Krš) 6,5,

4. Nika Kuk (Ob Rinži Koč) 6,5, 5. Leja Zajc (Domž) 6,5, 6. Urša Červan (FR Ce) 6,5, 7. Nicole Černe (Solk) 6, 8. Laura Unuk (N. Jarše Lj) 6, 9. Janja Gornik (ATL Radov) 6, 10. Andreja Dobrovoljc (B Nm) 6, 11. Rebeka Kovačec (Goriš) 6, 12. Petra Pavlič (Blanca) 6 (vsi dosežki v izidih)

ritvi mu je Romun ponudil remi, s katerim bi si zagotovil delitev prvega mesta, osvojil pa bi tudi velemojstrski bal. Planinec je zavrnil ponudbo, še preden bi sploh razmislil o njej. Prišel je igrat, tekmovat, se dokazovat, ne pa trgovat. In potlej je v izjemni predstavi zmagal in tudi sam osvojil prvo mesto na turnirju.

Naslov velemojstra je bila kajpak le formal-nost. Vrata v svet so bila odprta. Ni vselej zma-goval, ampak vsepovsod je resnično navduševal in znova presenečal s svojo igro. Pod ostrino njegove sablje so padale glave največjih, ki so se največkrat kar nebogljeno spraševali, kje so naredili napako. Ko so zašli v vrtinec Binetovih kombinacij, rešitve ni bilo več. V zakladnici največjih svetovnih mojstrovin je na eni izmed najvišjih polic njegova partija z Vaganjanom v starodavnem šahovskem hramu Hastingsu. Pla-ninec je kot črni prevzel pobudo, žrtev je sledila žrtvi. Skorajda mu je že zmanjkalo figur, ampak lovec in skakač, edina, ki sta mu še ostala, sta ujela belo veličanstvo v smrtno zanko. Velikanska materialna premoč, imel je kraljico in trdnjavo več, je bila belemu le v posmeh in najlepši dokaz, da je v šahu duh vselej najmočnejši …

Planinec je postal reden gost zelo močnih mednarodnih turnirjev, na katerih tudi za las ni odstopal od svojih načel. Tudi, ko bi si z brezkrvnim (ponujenim) remijem zago-tovil zmago med pravo svetovno smetano, je poslušal svoj notranji glas in zaigral na vse. Zgubil je partijo ali več, zmagal pa s tem, da si je povečal svoj ugled.

Tujina ga je veliko bolj cenila kot domovina. Kar presenečenje je bilo, da je dobil povabilo za nastop v jugoslovanski olimpijski reprezen-tanci v Nici leta 1974. Nikakršno presenečenje pa ni bilo, da je bil najbolj zaslužen za srebrno odličje …

In namesto da bi stopal po poti novih zmag, se je krivulja njegovih uspehov začela spuščati. S čedalje močnejšo roko ga je začela stiskati bolezen. Na začetku skorajda nevidna, nato vse močnejša. Planinec se ji ni znal in ni mogel upreti. Ko bi lahko dobival partije le z rutino, se tega ni »spomnil«, bolje rečeno, se ni hotel, se ni mogel spomniti. Z vsakim, pa naj je bil nekdanji svetovni prvak ali pa le malo boljši amater, je gradil, ustvarjal z vsem svojim znanjem, vso notranjo silo in hotenjem. Vse ali nič. Ni bilo vmesne poti.

Tako je bilo vse več porazov, vse manj zmag, še manj bleščečih kombinacij. Moral se je upo-kojiti. Zgodba se je ponovila. Na hitro so ga pozabili. In spet je bila domovina mačeha, ve-lika hujša od tujine. Ta je vsaj počastila njegov spomin. Ko je umrl v domu za starejše občane v Mengšu, nihče ni vedel, da gre za slovitega velemojstra. Tudi pokopali so ga tako, brez imena na grobu (še danes je tako).

Ali je naključje ali (spet) usoda. Planinec je končal svojo življenjsko pot pri štiriinšestde-setih letih, kolikor je šahovskih polj. Robert Fischer, nekdanji svetovni prvak, ki je imel resda veliko daljšo in bogatejšo kariero, pa vendarle v marsičem podobno Planinčevi, je številčnico svojih let prav tako zaustavil pri številki 64. Lahko bi še podaljševal tukajšnje bivanje, pa ni hotel. Zelo verjetno je bilo tako tudi s Planincem.

DE

CE

MB

ER

26

1 Kje je Babno polje?

2 Kdo je bil kapitan in zadnji Slovenec, ki je z jadrnico obkrožil Zemljo in napisal knjigo?

3 Kako dolgi so tekaški maratoni - ugibajte, nekaj kilometrov gor ali dol?

4 Kdo so ljudje – ptice?

5 Kdo je napisal misel o fair playju?

Sem vi tez do mišlji je, ži vim šport no in imam pra ve pri ja te lje!

Od go vo re poπ lji te na do pis ni cah, naj kas ne je do 20.februarja, na na slov: ©port mla dih, Par mo va 33, 1000 Ljub lja na Izžrebali bomo 5 majic, ki jih daje spletna stran www.opensoaring.com

Spoštovani!Sem Janež David, učenec

7. a (9), OŠ Heroja Janeza Hribarja, Stari trg pri Ložu. V šolski knjižnici sem se prvič srečal z vašo revijo Šport mladih (november št. 8) in na naslovnici zagledal sebe. Bil sem drugi v teku na 2100 m. Ker sem želel za spomin to revijo, je mama poklicala uredništvo in govorila z zelo prijaznim gospodom. Zelo hitro sem dobil revijo in fotografije. Za poslane revije se Vam najlepše zahvaljujem, obenem pa vam želim v Novem letu 2009 veliko zdravja, dobre volje ter seveda - športnega duha!

David Janež (iz Babnega polja)

Z Jadrnico okoli svetaZaložba Didakta iz Radovljice je na knjižnem sejmu v Ljubljani

predstavila zanimiv strip, ki govori o avanturah jadrnice Bylgia okoli sveta. Knjigo je prevedel Jože Mušič, prvi Slovenec, ki je z jadrnico (skoraj sam) obkrožil Zemljo in je o svoji poti napisal knjigo z naslo-vom Melodije vetra. Tudi Jožetu Šterku je uspelo oboje, plovba okoli sveta in knjiga (V naročju vetra, V modri neskončnosti). To veličastno dejanje svobodnega duha je uspelo še nekaterim slovenskim jadralcem, a brez knjige. Pozno v jeseni 2008 smo dobili še eno takšno jadralsko knjigo z naslovom Z vetrom.

Hura, končno – prvi šolski tekŠolski pokljuški tekaški maraton ni bil nikoli maraton. Šolski po-

kljuški tekaški maraton letos ni bil več na Pokljuki. Šolski pokljuški tekaški maraton je ostal samo še šolski.

Obleki na sliki nekaj manjka, da bi bila uporabna? Kaj?(Obkrožiti morate dva odgovora)1. Smučarska deska,2. Hot dog smuči,3. Karta za gledališko predstavo o netopirjih,4. Padalo,5. Fitness program za ljudi, ki se nikoli ne potijo,6. Korajža.

Fair play »Bolj kot vsi drugi narodi drže Britanci na fair play (t.j. dobesedno:

častna, viteška igra). Ako vidite, da grozi velik pretepač majhnemu dečku, posredujte, ker to ni »fair play«. In ako pri dvoboju vrže eden izmed borcev drugega na tla, ga ne sme z roko obdelovati, ako leži na tleh; vsakdo bi ga sicer imel za prosto žival. Fair play je viteški vzor, ki nam je izročen iz starih časov in dolžni smo, da ta vzor vedno ohranjamo živ.«

DE

CE

MB

ER

27

Sem vi tez do mišlji je, ži vim šport no in imam pra ve pri ja te lje!Nastopajo: Julka Trn, ki nikoli ne izgubi niti, Zova, zavetnica vraževernih športnikov in vitez Roman.

Nekatere stvari so veËneSTRIP ZA VAS

Za osvežitev spomina ...

... kdo je Julka Trn?

FEBR

UAR

28

sociologija športa Piπe mag. Roman Vodeb

Izbiranje športnika leta? Svoj čas sem bil v svoji lokalni sredini velikokrat nagovorjen, naj glasujem za najboljšega športnika, športnico in ekipo leta. Kljub temu da sem po svoji takratni profesionalni funkciji kot »sekretar« za šport v občini moral prireditev izbora športnika celo organizirati, se nikoli nisem odločal, kdo je najboljši. Že od nekdaj »hrušk in jabolk« ne mešam. Kljub temu da vse športnike in njihove medalje in uspehe spoštujem in cenim – ene sicer bolj kot druge –, se mi ne zdi upravičeno, da primerjam športnike in športnice ter ekipe med seboj po panogah in disciplinah.

Tudi absurdi krojijo izboreKo sem bil še športnik in trener, se mi ni

zdelo pošteno, da so se za naslove najboljših v naši lokalni sredini potegovali tisti športniki, ki so imeli letno čez 1000 ur treninga, to je od 3 do 4 ure dnevno, medtem ko so bili drugi s trikrat tedenskim treningom prav tako kon-kurenčni. Za nekatere nominirance so potem navajali, da so osvajali najvišja mesta na tem ali onem »neuradnem« mladinskem svetovnem ali evropskem prvenstvu itd.

Znano je, kako so nekatere telovadke in te-lovadci po gimnastični karieri in po 10-letnem treningu čez noč uspeli v kakšni drugi, »lažji« športni panogi. Kot trener se spomnim češke telovadke danjele bartove, ki je po skromni gi-mnastični karieri čez noč, v enem letu, pristala na pediestalu evropskega in svetovnega skoka s palico v atletiki, ki so jo med ostale atletske discipline uradno vpeljali v začetku 90. letih. Tudi odpisani športniki te ali one popularne športne panoge, ki so po propadli športni karieri našli neko eksotično športno panogo, so postali najšportniki te ali one »vasi«.

na ravni državnega izbiranja najboljših športnikov se takšni absurdi ne dogajajo ali pa so manj vidni. da bi zaznali tovrstno parado-ksalnost, je treba vložiti več analitičnega uma. dolgo bi se lahko prepirali, katera olimpijska medalja je (naj)več vredna. Lahko bi se vpra-šali, ali pomeni biti svetovni prvak v nogometu več kot olimpijski prvak v nogometu. ali je biti svetovni prvak v F1 več kot biti nosilec zlate olimpijske medalje? Kam bi umestili golf, če bi ga morali primerjati s športnimi dosežki v dru-gih športnih panogah? Kam bomo uvrstili tiste virtualne športne panoge, ki se že pojavljajo in jih lahko že sedaj spremljamo po TV?

Merila, ki to nisoIn končno: če konkurence po spolu niso

združene, bi bile lahko enakovredne ženske in moške medalje. Po tej logiki bi bilo mogoče združevati tudi izbor športnika in športnice leta. Konec koncev, v Sloveniji imamo samo eno najekipo leta – ženske in moške ekipe so združene (združene pa so tudi ekipe v indivi-dualnih in kolektivnih športih). Tega pravila

se v drugih državah verjetno ne držijo – tudi slovenski invalidski šport izbira tako moško kot žensko ekipo leta.

In provokacija: ali so olimpijske medalje več vredne kot paraolimpijske (invalidske)? najboljši švedski športnik v letu 2008 je v 84-letni zgodovini izborov častnika Svenska Dagbladet postal strelec Jonas Jacobsson, dobitnik treh zlatih medalj na paraolimpijskih igrah v Pekingu. In še namig: razne izbore – tudi slovenskega, ki se dogaja vsako leto v Cankarjevem domu – bi bilo mogoče povsem rekonceptualizirati. morda bi bilo lahko merilo izbora število gledalcev, ki si letno ogledajo nastope nekega športnika na vsaj 10 najbolj gledanih tekmah. Po tem merilu bi bil npr. anže Kopitar ali

milivoj novaković ali kakšen od naših nba košarkarjev precej višje uvrščen – seveda, če bi šteli gledalci iz vsega sveta, ne samo slo-venski. no, da Rajmond debevec in še kdo (npr. Primož Kozmus in še kakšen olimpijec) s takšnimi merili ne bi bili navdušeni.

drugi kriterij bi bil lahko užitek, ki ga čez celo leto prejemajo slovenski ljubitelji športa ob gledanju oz. spremljanju in doživljanju najboljših rezultatov slovenskih športnikov.

moj namig gre pač v to smer, da vse medalje – evropske, svetovne, pa tudi olimpijske – mor-da niso primerljive med sabo. Favorizacija olimpijskih medalj po drugi strani ni poštena do neolimpijskih športov. Konec koncev: na olimpijskih igrah bi se lahko zbirali športniki vseh športov, pa se ne. Če bi se, bi falirani

FEBR

UAR

28

FEBR

UAR

29

urbanov atletski kotiček

Ur­ban Pr­apr­ot­nik je profesor πportne vzgoje, trener za teke na sred­nje in d­olge proge v atletskem d­ruπtvu Mass Ljubljana

“TeËem, d­a æivljenje ne teËe

mimo mene.”

Evropsko prvenstvo v krosu

bRUSeLJ, 14. december 2008 – bruselj je gostil tekače na evropskem prvenstvu v krosu. Slovenska reprezentanca se je tega tekmovanja udeležila z dvanajstimi tekmovalci. nihče od naših ni na tem prvenstvu zmagal, nihče se ni uvrstil med prvih deset, nihče med prvih dvajset. Ja, najboljša uvrstitev je bilo 46. mesto. da ne bo pomote, vsi so tekmovali po svojih najboljših močeh.

ali je prav, da smo sodelovali na tem tekmovanju, čeprav smo že pri odhodu vedeli, da ne moremo posegati po najvišjih uvrstitvah? Površni odgovor je: »ostali bi raje doma.« Ja, doma je najlažje ostati. ampak, ali je to smiselno? Kaj se lahko pri tem novega naučimo? Kako bi lahko postali boljši, bolj izkušeni, če bi ostajali doma? Težko – nemogoče. Tek-

movalci morajo tekmovati, da postajajo uspešnejši. Saj je tudi trenirati povsem drugače, če imaš osebno izkušnjo, kako tečejo tvoji evropski konkurenti.

dober primer takšnega učenja je prav učenje moje atletinje Tine berčič, ki je na pred-hodnem evropskem prvenstvu (njenem prvem) zaradi drugačnih pogojev tekmovanja (velikega števila zelo kakovostnih tekmovalk), kot smo jih vajeni v Sloveniji, povsem pre-gorela in je bila prisiljena odstopiti. S pomembnimi izkušnjami in boljšo pripravljenostjo je tokrat tekla svoj optimalni tek. dosegla je 59. mesto ali gledano od zadaj – prehitela je 22 tekmovalk. Z dodatnimi izkušnjami zdaj trenira naprej in se trudi biti še boljša.

In tako so vsi drugi naši tekmovalci prišli domov boljši. Kako daleč bo vsak od njih napredoval, bo pokazal čas. Če bi ostajali doma, kjer so v omejeni konkurenci ob dovolj velikem talentu kmalu med najboljšimi, bi bili prehitro preveč zadovoljni s svojimi do-sežki. To pa jim ne bi bil dovolj velik izziv, da bi se trudili trenirati še naprej in z večjo zavzetostjo.

drevesa rastejo proti soncu, ker želijo ujeti čim več svetlobe. Podobno smo ljudje vsak dan izzvani z novimi izkušnjami. Tisti, ki se jih bolj pogumno in preudarno lotevajo, so vsak dan za odtenek boljši. Tako kot drevo, ki ulovi več svetlobe in bolje raste, tako tudi človek z več izkušnjami živi in raste bolj polno.

(Članek je bil objavljen tudi v časopisu Dnevnik)

športniki – predvsem tisti, ki bi radi želi čast in slavo – vsakoletno ustanavljali nove športne panoge in nove discipline. In slovenska športna javnost bi dobila precej novih matadorjev – npr. tiste, ki sedaj gravitirajo k (ultra)ekstremnim in/oz. adrenalinskim športom.

Glasovanje iz kljubovanjaPa se še o letošnjem izboru. nič ne

bi bilo usodno narobe, če bi temeljil na glasovanju vseh zainteresiranih ljubiteljev športa, ki jim je šport tudi namenjen, ali pa vseh športnikov. To, da slovenski izbor temelji na glasovanju športnih novinarjev, sicer ni nič narobe, pa tudi prav ne. Sporoča pa, da ima ta elita domnevno več vpogleda v šport in da vedo več kot laični ljubitelji športa in celo več kot športni strokovnjaki (trenerji, funkcionarji in športniki). To po eni strani drži, toda izbor športnika te logike ne vzdrži. Prej bi lahko rekli, da so novinarji žrtveno jagnje, saj so pristali na javno deklarirano »norost«: med »hruška-mi in jabolkami se odločajo, kateri sadež je (naj)boljši, najbolj okusen. očitno so mnogi novinarji v tej funkciji gospodarja vednosti sami sebi všeč. mnogi tudi »sti-snejo zobe« zaradi nelagodja, drugi spet tiho protestirajo, kot verjetno novinar dela Vito divac, ki je letos glasoval ta-kole - športniki: 1. milivoje novakovič (nogomet), 2. Uroš Zorman (rokomet), 3. aleš Pajovič (rokomet), športnice: 1. Saša Farič (smučarski kros), 2. natalija Gros (športno plezanje) 3. olga avbelj (padalstvo), ekipa: 1. boštjan antončič, Gennadi Strakh, Karlo Hmeljak, svetovni prvaki v jadralnem razredu soling.

Potrebno je potrpljenjeLjudje pa kljub vsemu »ob kruhu«

terjajo še »igre«. Razni letni izbori – tudi tisti za naj osebnost, ali pa naj zdravnika – zadovoljujejo predvsem ljudi, ne pa tudi kandidatov oz. nominirancev. Večina jih je tiho jezna in občutijo vsaj malo nela-godja, ker pač ne pristanejo na pediestalu najboljšosti. največ nelagodja ali celo jeze požanjejo seveda poraženci. Svoje čase je verjetno doživljal veliko nelagodja in jeze naš plavalec martin Strel s preplavano amazonko, mississipijem in še kakšno veliko reko. Tudi Tomažu Humarju, po tem, ko je premagal daulaghiri, ni bilo vseeno, ker ni bil proglašen za najboljšega športnika. Pa davo Karničar (leta 2000), ki je prvi (pri)smučal z mt. everesta, verjetno ni bil navdušen, da se je moral tolažiti z »nagrado za posebne športne dosežke« (tako kot Tomaž Humar leta 1999).

Treba se bo sprijazniti, da so ljudje »nori«, da radi napihujejo razno razne dogodke, imajo radi senzacionalizme in svoje male bogove. nima jih smisla prikrajšati za tovrstne užitke. Zaradi določenih absurdov in paradoksov bo treba pač potrpeti – tudi ko se, če se, izbirajo najšportniki te ali one šole (osnovne in srednje).

FEBR

UAR

30

Vzdrževanje notranjega okolja organizma

skladen z metabolnimi potrebami organizma. Ventilacija, ki zaradi vpliva višjih centrov ne sledi metabolnim potrebam, lahko povzroči kislo-bazično neravnovesje, ki nastane zaradi prevelikega ali premajhnega izločanja Co2. odstranjevanje Co2 je namreč v tesni povezavi z odstranjevanjem vodikovih ionov (H+), ki v organizmu nastajajo ves čas, v različnih pro-cesih, in ki definirajo pH telesnih tekočin ali kislost oziroma bazičnost telesnih tekočin.

Motnjemočna hiperventilacija, to je dihanje prek

metabolnih potreb, vzrok katere je najpogoste-je čustveni pretres, povzroči vrtoglavico, lahko tudi izgubo zavesti prav zaradi pretiranega izločanja Co2. Človeško telo s svojo organizi-ranostjo namreč zahteva prisotnost določenih elementov in substanc v natančno določenem obsegu. Če so te vrednosti prekoračene, reagira bolj ali manj drastično. Te procese uravnava-nja notranjega okolja poznamo pod imenom homeostatični procesi. nasičenost krvi s Co2 se giblje od 40 mm Hg v arterijski in do 45 mm Hg v venski krvi, ventilacija pa je tisti proces, ki ohranja nasičenost v takšnem obsegu, s spreminjanjem izločanja Co2. Vpliv duševnih, predvsem čustvenih procesov na ventilacijo, se pogosto odraža v le majhnih odklonih le-te od metabolnih potreb, kar povzroča le majhne odklone od normalnih vrednosti v nasičenosti krvi s Co2 in s tem nasičenosti telesnih teko-čin s H+. Vendarle pa lahko tudi ti odkloni privedejo do blagih oblik acidoze ali alkaloze. acidoza (preveč kislo notranje okolje) vodi v zmanjšano dejavnost centralnega živčnega sistema, alkaloza (preveč bazično notranje okolje) pa v njegovo previsoko vzdražnost. nenormalne koncentracije H+ povzročajo motnje v delovanju vseh telesnih proteinov. moteno je delovanje encimov, mišično krčenje (tako gladkega kot prečno progastega mišičev-ja), prenos živčnih signalov.

Kako in zakaj višji nivoji centralnega živčne-ga sistema vplivajo na naše dihanje in kako se to odraža na našem zdravju, pa prihodnjič.Viri:

Cerar, K. (2008). Vključevanje dihalnih vaj v ure športne vzgoje. diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.Gilbert, C. (1999). breathing and the Cardiovascular System. Journal of bodywork and movement Therapies 3(4), (215–224). Haruki, Y., Homma, I., Umezawa, a., in masaoka, Y. (2001). Respiration and emomtion. Tokyo: Springer-Verlag.Kolisko, P., Jandova, d., Salinger, J., opavsky, J., Ježek, m., in Slovaček, K. (2004). application ov the method of Spectral analysis of Hearth Rate Variability during effects assesment of Selected breathing Techniques on Functional Changes in the autonomuos nervous System. acta Universitatis Palackianae olomucensis Gymnica, 34 (2), (43–53).Lasan, m. (1996). Fiziologija športa – harmonija med delovanjem in mirovanjem. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport: Viharnik.Tortora, G. J., in Grabowski, S. R. (1996). Principles of ana-tomy and physiology (eight edition). menolo Park [etc.].

Katarina Cerar

1.

2.

3.

4.

5.

6.

dihanje/1.

Prvi članek v nizu obravnava vpliv dihanja, vpliv prevladujočega dihalnega vzorca na psihofizično zdravje človeka. Jogiji so ta vpliv prepoznali že pred tisočletji, spoznali so, kako lahko človek zavestno, prek usmerjanja lastnega diha bistveno vpliva na svoje fizično in psihično delovanje. Spoznanja so združili v sistemu Joga, natančneje v Pranajami – znanosti diha. Raziskave sodobne zahodne družbe kažejo, da vpliv dihalnih vaj ne temelji na verovanju ali prepričanju v določene duhovne vrednote, pač pa na fiziologiji.

Zunanje in notranje dihanjeKo govorimo o dihanju, imamo navadno

v mislih zunanje dihanje ali ventilacijo, iz-menjavo dihalnih plinov med notranjim in zunanjim okoljem organizma. Velikost venti-lacije se uravnava tako, da zagotavlja ustrezno izmenjavo o2 in Co2. S tem se vzdržuje učinkovita preskrba organizma s kisikom, z odstranjevanjem Co2 pa je ventilacija tudi del sistema za vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja v organizmu ali pH telesnih tekočin (5). Ventilacija je pri sesalcih regulirana tako, da je dihanje prilagojeno preživetju organizma (ventilacija sledi metabolnim potrebam), pri človeku pa še tako, da lahko sledi ukazom cerebralnega korteksa (zunanje dihanje sledi različnim impulzom iz višjih nivojev central-nega živčnega sistema) (4). Ventilacijo usmerja dihalni center v možganskem deblu, v katerem se integrirajo vse informacije, ki omogočajo takšno regulacijo.

Sledenje presnovnim potrebam se nanaša na potrebe telesnih celic po kisiku. Celice v procesu t. i. notranjega dihanja izrabljajo kisik za tvorjenje energije, katero kasneje, shranjeno v molekulah aTP, uporabljajo za opravljanje svojega dela. Zunanje in notranje dihanje sta tesno povezana, kar se odraža v spremembi ventilacije in vzorca dihanja takoj, ko se naša telesna dejavnost poveča ali zmanjša.

Dihalni vzorecVzorec dihanja opredeljuje več elementov,

najvidnejša in najlažje določljiva sta hitrost in globina. Hitrost in globina dihanja sta povezana s tipom dihanja glede na mišičevje, ki povzroča spreminjanje volumna prsnega koša in s tem izmenjavo plinov. Trebušno ali preponsko dihanje je globoko, z večjimi ventilacijskimi volumni. Telo v gibanju lahko edinole s preponskim dihanjem zagotavlja ustrezno izmenjavo plinov, v mirovanju pa omogoča manjšo frekvenco dihanja in s tem povezano nižjo frekvenco srčnega utripa. Preponsko dihanje je bolj učinkovito kot pr-sno, tako z vidika porabe energije kot z vidika razpršitve plinov v pljučnem tkivu. Prsno di-hanje označuje gibanje predvsem prsnega koša, gibanje povzročajo medrebrne in pomožne dihalne mišice. Prevladujoči vzorec prsnega dihanja lahko povzroča biomehanični stres na področju vratu in ramen, zaradi manjših ven-tilacijskih volumnov pa je takšno dihanje tudi hitrejše, če naj ventilacija zadovolji potrebe po izmenjavi plinov.

na dihalni vzorec poleg telesne dejavnosti bistveno vplivajo tudi duševni procesi, mentalni in čustveni. Kot ugotavljajo v sicer redkih, a strokovnih raziskavah, je ta vpliv pogosto ne-

FEBR

UAR

31

Ženske revije so se kot priloge začele pojavljati konec 17. stoletja, vendar so svoj razmah doživele kasneje, v 18. in 19. stoletju. Ženski lik je bil takrat prikazan kot ženska – gospodinja, ki kuha, pospravlja in skrbi za družino, konec 19. stoletja pa se je temu liku pridružil lik, ki se ohranja še danes – ženska kot potrošnica. Če so ženske revije včasih gospodinjam ponujale nasvete, kako temeljito počistiti hišo in skuhati dobro kosilo, jim danes ponujajo predvsem nasvete, kako biti lepe in privlačne.

Ženske revije imajo pomembno vlogo pri konstrukciji ženskosti, saj nam vsiljujejo podobo »prave ženske«. oglaševanje, ki si je prek množičnih medijev zagotovilo močan vpliv na družbo, kot objekt največkrat upo-rablja žensko telo. Lepo žensko telo v oglasu predstavlja željo in jo hkrati spodbuja, gre za trženje upanja in sanj. Pri tem je zanimivo, da ženske k nakupu izdelkov večinoma napelju-jejo podobe ženske, ki so predstavljene tako, da privlačijo moške. Ženske skozi perspektivo moškega pogleda spoznajo in potrdijo privla-

čen ženski lik, ki se mu v nadaljevanju želijo čim bolj približati.

Poleg tega, da so ženske v ženskih revijah sredstvo oglaševanja, so ženske hkrati in predvsem cilj oglaševanja. Poleg osredotočanja na osebne in ljubezenske odnose ter erotični naboj žensk te revije prinašajo sporočilo: »Jaz zmorem to.«, ki sporoča, da si lahko najboljša, najlepša in neustavljiva, če si nekaj resnično želiš. Seveda vključujejo tudi značilno ženske stvari, kot so prispevki o dietah, o prehrani, navodila o negi kože in podobno. Ženskam ponujajo nasvete, kako odpraviti ženske teža-ve, jim namignejo, kaj narediti, da bodo lepe, urejene, privlačne, da jih bodo moški opazili ali celo pohvalili. na sosednjih straneh so re-klamni oglasi za kozmetiko, obleke, modne dodatke …, ki obljubljajo, da se je do želenega mogoče hitro dokopati z nakupom enega ali drugega proizvoda, kar zahteva malo napora in obljublja veliko nagrado. Ženska bo lepa in privlačna, samo te izdelke še kupi.

Rečemo lahko, da revije bralkam nalagajo, da se nenehno ukvarjajo s svojimi lastnostmi in pomanjkljivostmi, hkrati pa jih te revije obilno zasipajo s tujimi podobami. Praviloma prikazujejo popolne ženske podobe, bralke pa

lahko ob njih za trenutek izstopijo iz realnosti, se potopijo, denimo, v telo Scarlett Johansson in se v njeni podobi zasanjano sprehodijo med navdušenimi občudovalci …

naomi Wolf v svoji knjigi The beauty mith pravi, da prodajajo ženske revije najbolj smrto-nosno verzijo lepotnega mita, ki jo je mogoče kupiti z denarjem. Ženske popeljejo v fanta-zijski svet, kjer so telesa popolna, koža gladka, lasje in nohti lepi in urejeni, omarice polne parfumov in izdelkov za nego kože, omare pa polne izobilje čudovitih oblek, torbic in čevljev priznanih modnih oblikovalcev. Ženske revije z razpoznavnimi in stereotipnimi medijskimi besedili vplivajo na razumevanje ženskosti in tako oblikujejo sodobno žensko. Vse, kar ženske storijo, je del njihovega videza, ki jih konstruira kot žensko in hkrati oblikuje njihovo žensko identiteto.

Ženske revije pišejo večinoma ženske, pišejo o ženskah, namenjene so ženskam, obravna-vajo ženske težave in ženske skrbi. Ženskam, ki jih berejo, dajejo občutek pripadnosti, povezanosti in solidarnosti. V ženskah spro-žajo mešanico užitka in tesnobe, mnogokrat kritizirajo lepotni mit, vendar ga, paradoksno, prav one ohranjajo in obnavljajo.

stran za dekleta Piše PoLona CeSaR

Ženske podobe v ženskih revijah

FEBR

UAR

31

FEB

RU

AR

32

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

SMUČARSKI SKOKI

Jaka KosecKISOVEC, 11. januarja – pokal cockta za dečke do 15 let.1. Jaka Kosec (SSK Meng) 233,9 (50, 53), 2. Mitja Robič (Stol) 217,9 (48,5, 49,5), 3. Žan Zagomilšek (Misl) 214,9 (49, 49), 4. Jernej Cerar Godec (S Ihan) 207,1 (48, 49), 5. Gašper Štupar (S Ihan) 199,5 (46, 46,5), 6. Žiga Oman (Tr)197,4 (45,5, 47,5), 7. Žan Milan Žujič (Zagor) 193,6 (45,5, 46,5), 8. Borut Mavc (Misl) 193,2 (45,5, 46), 9. Jernej Korenč (Logat) 179,4 (43, 45), 10. Luka Oblak (Alp) 175,3 (42,5, 43,5).

Anja JavoršekKISOVEC, 11. januarja – pokal cockta za deklice do 14 let, skakalnica K 55.1. Anja Javoršek (SK Zagor) 220,6 (50, 49,5), 2. Urša Bogataj (Cost Il) 189,9 (44, 46,5), 3. Julija Sršen (Zagor) 186,8 (45, 46), 4. Gabi Robnik (Ljub BTC) 176,6 (43, 44), 5. Eva Majdič (Meng) 153,6 (41,5, 40,5).

Krničar (Ble) 14:20, 3. Patrick Rupar in Matic Slabe (Val) 14:36, 4. Nik Piber in Miha Dolar (Ble) 15:22, 5. Anže Marin in Jakob Štepec (Mer) 15:35, 6. Yannick Kralj in Jure Dovžan (Gorje) 15:53, 7. Jan in Anže Strgar (Bled) 15:59, 8. Blaž Kraševec in Andraž Primožič (Oli) 16:14, 9. Beno Črv in Kristjan Kopavnik (Pla) 17:26, 10. Anže Nemec in Domen Plevel (Dol) 18:01, 11. Andraž Markelj in Jan Mezek (Plan) 18:52, starejše deklice (2x3x600 m): 1. Nuša Bahč in Tea Jelen (Črna) 15:00, 2. Anja in Nina Žavbi Kunaver (Med) 15:18, 3. Eva Urevc in Neva Pančur (Gorje) 15:40, 4. Lea Valjavec in Anita Klemenčič (Mer) 15:56, 5. Maša Dolec in Ana Likar (Val) 16:01, 6. Tjaša Lavrič in Katja Kranjc (Ol) 16:07, 7. Kristina jan in Neža Zupan (Ble) 18:20, 8. Ela Praznik in Anja Straus (Dol) 18:44, mlajši dečki (2x2x600 m): 1. Urban Klobčič in Luka Kenda (Gor) 10:59, 2. Tim Slabe in Žiga Iličar (Val) 11:25, 3. Ciril Zupan in Matic Činkole (Ble) 12:10, 4. Rok Kenda in Luka Pogačnik (Gor) 12:12, 5. Andrej Jenko in Urban Rupnik (Dol) 12:21, 6. Vili Črv in Erik Raduha (Pla) 12:36, 7. Domen Primožič in Rok Potočnik (Ble) 13:09, 8. Kristjan Bergant in Primož Peterman (Gor) 13:25, 9. Matic Debeljak in Aljaž Kordiš (Ol) 13:32, 10. Lovro Ambrožič in Matevž Poklukar (Ble) 13:44, 11. Marko Rupnik in Žan Princip (Val) 14:16, 12. Žan Majdič in Sebastjan Potokar (Dol) 15:05, mlajše deklice (2x2x600 m): 1. Polona in Nina Klemenčič (Mer) 11:43, 2. Ula Einfalt in Saša Žavbi Kunaver (Med) 11:49, 3. Neža Kosmač in Ana Pretnar (Gor) 11:54, 4. Liza Praznik in Urška Koprivec (Dol) 12:06, 5. Romana Golmajer Osmič in Nina Zadravec (Mer) 13:30, 6. Tjaša Todorovič in Urša Kosmač (Gor) 13:44, 7. Maruša Kos in Neža Rupnik (Dol) 14:17, 8. Rebeka Mišotič in Lucija Kavalar (Pla) 14:25, 9. Zala Kožuh in Katja Košir (Mer) 15:12, 10. Metka Finžgar in Tira Kolman (Ble) 15:22, 11. Anita Rojc in Maja Bartol (Ol) 15:30, 12. Renata Prašnikar in Karin Jakopič (Dol) 16:02, cicibani (600 m): 1. Peter Avuštin (Med) 2:42, 2. Luka Kordiš (Ol) 3:33, 3. Blaž Perša (Dol) 3:35, 4. Filip Jamšek (Medv) 4:01, 5. Jan Arko (Ol) 4:14, 6. Simon Krnc (Ol) 4:42, 7. Jan Plevel 5:27, 8. Klemen Koprivec (oba Dol) 8:17, cicibanke (600 m): 1. Meta Bajželj (Mer) 3:11, 2. Jerca Zrim 3:51, 3. Manca Zaloker (obe Gorje) 4:02, 4. Maja Zabačnik 4:13, 5. Lana Košir 4:46, 6. Nina Merhar (vse Ol) 4:52, 7. Nika Galof (Medv) 4:57, 8. Maša Vidervol 5:14, 9. Hana Stupica (obe Ol) 5:24, 10. Julija Kunstič (Dol) 6:50.

Anže Trampuš, 8. Jure Lindič (vsi Jub Dol), 9. Juš Oblak, 10. Matej Brus (oba V Logat), mlajši mladinci: 1. Jaša Učakar, 2. Rob Svenšek (oba OGP G Bled), 3. Aljaž Praznik (Jub Dol), 4. Mark Klinar (OGP G Bled), 5. Miha Dovžan (Gorje), 6. Matej Košir (V Logat), 7. Peter Strgar (OGP G Bled), 8. Jure Petek (Preska M), 9. Nejc Stanek (M Kr), 10. Vid Zabret (Ihan), starejši dečki: 1. Miha Šimenc (V Logat), 2. Blaž Kraševec (N Ol), 3. Matic Slabe (V Logat), 4. Janez Lanmpič (Preska M), 5. Nik Piber (OGP G Bled), 6. Benjamin Črv (Rat-Pla), 7. Anže Marin (M Kr), 8. Miha Dolar (OGP G Bled), 9. Jakob Klobčič (Gorje), 10. Matic Ponikvar (OGP G Bled), 11. Jakob Štepec (M Kr), 12. Anže Strgar (OGP G Bled), cicibani: 1. Dario Injič (Skrad), 2. Jernej Globičnik (M Kr), 3. Gal Gros (Preska Medv).

TENIS

DP 12 - Filip ZupančičLITIJA, 21. januarja – DP za dečke do 12 let. Četrtfinale: Nik Krapež (Idr) : Miha Okorn (Max Lj) 4:6, 6:3, 6:1, Luka Lilja (As Litija) : Bor Schweiger (Otoč) 6:4, 6:3, Filip Zupančič (Z Klub) : Žiga Drobnič (Z Klub) 8:1, 6:3, Grega Boh (Max Lj) : Grega Kokalj (As Lit) 6:2, 6:2, polfinale: Krapež : Lilja 6:1, 6:1, Zupančič : Boh 6:2, 6:1, finale: Zupančič : Krapež 6:4, 6:2. DP 12 dvojice, polfinale: Krapež, Zupančič : Kokalj, Schwe-iger 3:6, 6:3, 10:8, Okorn, Boh : Drobnič, Kaplja 6:1, 6:2, finale: Krapež, Zupančič : Okorn, Boh 7:6, 7:5.

DP 12 - Nina PotočnikLITIJA, 21. januarja – DP za dečke do 12 let. Četrtfinale: Nina Potočnik (Pt) : Valentina Merdaus (Br Mb) 6:0, 6:0, Tamara Zidanšek (Sl Ko) : Saša Klaneček (ŽTK Mb) 6:2, 6:2, Sara Mitrakovič (Benč) : Anette Ščulac (Kp) 6:4, 6:3, Jerca Frelih (Idr) : Sara Sirše (Taubi) 6:1, 6:3, polfinale: Potočnik : Zidanšek 6:0, 6:0, Mitrakovič : Frelih 7:6, 7:5, finale: Potočnik : Mitrakovič 6:1, 6:2. DP 12 dvojice, polfinale: Zidanšek, Potočnik : Mejak, Peroša 6:0, 6:1, Mitrakovič, Pislak : Ščulac, Frelih 4:6, 6:3, 10:4, finale: Zidanšek, Potočnik : Mitrakovič, Pislak 6:4, 6:0.

DP 14 – Maks TekavecROGAŠKA, 14. januarja – DP za dečke do 14 let. Četrtfinale: Matic Špec (ŽTK Mb) : Valentin Horvat (AS Lit) 6:2, 6:2, Rok Križaj (Idr) : Sebastjan Goršič (SL Lj) 6:2, 6:3, Rok Sitar (ŽTK Mb) : Doman Gostinčar (ŽTK Mb) 3:6, 7:6, 6:1, Maks Teka-vec (Max Lj) : Tomaž Janežič (Benč) 6:4, 6:2), polfinale: Špec : Križaj 6:7, 8:2, 6:0, Tekavec : Sitar 6:3, 6:1, finale: Tekavec : Špec 7:6, 5:2 pred.DP 14 dvojice, polfinale: Špec, Gostinčar : Horvat, Sitar 6:2, 5:7, 10:5, Tekavec, Breskvar : Vidic, Križaj 2:6, 6:3, 10:8, finale: Špec, Gostinčar : Tekavec, Breskvar 6:4, 6:4.

DP 14 - Julija Jauk ROGAŠKA, 14. januarja – DP za deklice do 14 let. Če-trtfinale: Jasmina Štor (SG) : Pia Čuk (AS Lit) 6:0, 6:4, Julija Jauk (Mima) : Sara Palčič (Talos) 6:4, 6:3, Eva Zagorac (ŽTK Mb) : Simona Rejc (Idr) 6:0, 6:0, Maša Marc (Maja) : Nina Potočnik (Pt) 6:3, 6:1, polfinale: Jauk : Štor 6:4, 6:4, Zagorec : Marc 6:4, 7:6, finale: Jauk : Zagorec 6:1, 6:4.DP 14 dvojice, polfinale: Zagorc, Štor : Marc, Pivk 6:3, 7:6, Čuk, Jauk : Kralj, Palčič 6:0, 6:3, finale: Čuk, Jauk : Zagorac, Štor 6:1, 6:2.

DP 16 – Luka GorjupLJUBLJANA, 21. januarja – DP za fante do 16 let, TK Šport plus. Četrtfinale: Luka Gorjup (Tenan) : Jernej Sepič (Tenan) 6:2, 6:3, Luka Janša (Topte) : Samo Zavrl (Br Mb)

DP do 18 let - Jaka Hvala LJUBNO OB SAVINJI, 17. januarja – Izpeljava SSK Ljubno BTC, skakalnica K 85, nastopilo 52 tekmovalcev.1. Jaka Hvala (Ponik) 238,5 (88, 86), 2, Andraž Pograjc (Zago) 234,5 (86.50, 85), 3. Klemen Omladič (Vel) 233,5 (87, 84.5), 4. Urban Sušnik (Trž Trif) 227 (86, 82.5), 5. Jan Družina (Logat) 225 (86.5, 82.5), 6. Peter Prevc (Trigl) 219,5 (88.5, 86.5), 7. Denis Zupančič (Alpina) 216 (84.5, 81.5), 8. Tim Babnik (Cost Il) 215 (84.5, 79.5), 9. Rok Justin (Stol) 214,5 (83, 80.5) in Luka Leban (Trž Trifix) 214,5 (84.5, 81.5), 11. Gašper Klinec (Alpina) 209,5 (82, 79), 12. Jaka Kosec (Meng) 207 (81, 82.5), 13. Leon Grobljar (Zagor) 205,5 (81.5, 78.5), 14. Matevž Slatinšek (Ljub BTC) 205 (81, 79), 15. Nejc Dežman (Trigl) 202,5 (80, 78.5), 16. Aleš Oblak (Rat Pla) 202 (81, 78), 17. Niko Hižar (Vel) 201 (80.5, 78.5), 18. Matic Benedik (Alp) 200 (79, 79), 19. Jaka Tesovnik (Ljub BTC) 198 (80, 77.5) in Gašper Bartol (Cost Ilir) 198 (70.5, 78.5).

SMUČARSKI TEK

DP v šprint štafetahROGLA, 11. januarja - Tekma 18. državnega prvenstva v smučarskem teku v šprint štafetah je privabilo na štart 99 štafet. Poleg šprint štafet so se na posebni tekmi na 600 metrov pomerili tudi cicibani in cicibanke. Ženske (2 x 3 x 1000 m): 1. Zupan Tjaša in Nika Razinger (Ble, mlajši mladinki) 23:02, 2. Uta Malnar in Eva Sever Rus (Val) 23:33, 3. Eva Klemenčič in Manca Šolar (Mer) 23:43, 4. Anamarija Lampič in Lea Einfalt (Medv, mlajše mladinke) 24:11, 5. Špela Molk in Lara Bogataj (Val, mlajše mladinke) 25:56, 6. Ana Majdič in Špela Avbelj (Dol) 26:11, člani (2 x 4x1000 m): 1. Luka Prosen in Primož Poklukar (Bled) 26:13, 2. Matjaž Gorjanc in Rok Tršan (Val) 26:19, 3. Kristjan Peklaj in Martin Rupnik (Val) 27:02, juniorji (2 x 4x1000 m): 1. Luka Prosen in Primož Poklukar (Bled) 26:13, 2. Kristjan Peklaj in Martin Rupnik (Val) 27:02, 3. Gregor in Klemen Kralj (Dol) 27:20, 4. Amel in Dino Ščuk (Mer) 28:50, starejši mladinci (2 x 4x1000 m): 1. Matjaž Gorjanc in Rok Tršan (Val) 26:19, 2. Luka Gostinčar in Aljaž Praznik ( Dol) 27:12, 3. Anže Trampuš in Gregor Levstek (Dol) 29:23, 4. Juš Oblak in Matej Brus (Val) 31:26, 5. Jure Lindič in Žan Rode (Dol) 32:30, mlajši mladinci (2x3x1000 m): 1. Jaša Učakar in Rob Svenšek (Ble) 21:56, 2. Grega Krničar in Peter Strgar (Ble) 22:39, 3. Jure Petek in Janez Lampič (Med) 24:35, 4. Miha Dovžan in Jakob Klobčič (Gor) 25:36, 5. Žan Kozan in Gašper Plešec (Dol) 26:03, 6. Nejc Stanek in matija Bajželj (Mer) 28:00, 7. Matej Košir in Matjaž Krašna (Val) 28:41, starejši dečki (2x3x600 m): 1. Miha Šimenc in Lovro Malnar (Val) 13:52, 2. Klemen Razinger in Blaž

Aleš Oblak Klemen Omladič

Utrinek s Topolina 2009 - (z leve) Špela Molk, Nika Razinger in Lea Einfalt

DP v prosti tehnikiPLANICA, 24. januarja – Državno prvenstvo v prosti tehniki. Starejši dečki in deklice ter cicibani pa so se pomerili v pokalni tekmi in klubski tekmi.Članice: 1. Maja Benedičič (M Kr), 2. Alenka Čebašek, 3. Anja Eržen (obe OGP G Bled), starejše mladinke: 1. Anja Eržen (OGP G Bled), 2. Eva Sever Rus, 3. Uta Malnar (obe V Logat), 4. Valentina Kokošinek (Črna n/K), 5. Katja Hus (Mb Žel), 6. Nuša Kopavnik (Rat-Pla), mlajše mladinke: 1. Nika Razinger (OGP G Bled), 2. Špela Molk (V Logat), 3. Lea Einfalt (Preska M), 4. Tjaša Zupan (OGP G Bled), 5. Ana Majdič (Dol), 6. Greta Tomšič (Ihan), 7. Tina Kranjc (N Ol), starejše deklice: 1. Eva Urevc (Gorje), 2. Anamarija Lampič (Preska M), 3. Anita Klemenčič (M Kr), 4. Ela Praznik (Jub Dol), 5. Tea Jelen (Črna n/K), 6. Anthea Grum (M Kr), 7. Nuša Bahč (Črna n/K), 8. Nina Žavbi Kunaver (Preska M), 9. Ana Likar (V Logat), 10. Tjaša Lavrič (N Ol), 11. Neva Pančur (Gorje), 12. Anja Žavbi Kunaver (Preska M), cicibanke: 1. Ana Pretnar (Gorje, 2. Maja Mlakar (K Lož), 3. Katja Košir (M Kr).Juniorji: 1. Domen Potočnik (OGP G Bled), 2. Boštjan Klavžar (V Logat), 3. Matija Rimahazi (OGP G Bled), 4. Matej Šimenc (V Logat), 5. Amel Ščuk (M Kr), 6. Primož Poklukar (OGP G Bled), 7. Martin Rupnik, 8. Kristjan Peklaj (oba V Logat),starejši mladinci: 1. Rok Tršan (V Logat), 2. Luka Prosen (OGP G Bled), 3. Matjaž Gorjanc (V Logat), 4. Luka Gostinčar, 5. Gregor Levstek, 6. Klemen Kralj, 7.

Maks Tekavec

Pia Čuk

FEB

RU

AR

33

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

2:6, 6:4, 6:0, Domen Vertot (TC Lj) : Benjamin Belič (SG) 6:2, 6:4, Matej Leljak (Tenan) : Vid Lepej (Br Mb) 6:3, 6:2, polfinale: Gorjup : Janša 7:5, 6:2, Leljak : Vertot 6:3, 6:2, finale: Gorjup : Leljak 6:3, 4:6, 6:2.

DP 16 dvojice - Leljak, Ritter Dvojice, polfinale: Leljak, Ritter : Pehnec, Lepej 6:1, 6:4, Gorjup, Sepič : Zavrl, Zgubič 6:1, 6:3, finale: Leljak, Ritter : Gorjup, Sepič 6:4, 6:0.

DP 16 - Tjaša ŠrimpfLJUBLJANA, 21. januarja – DP za dekleta do 16 let, TK Šport plus. Četrtfinale: Maša Marc (Maja) : Maša Šmic (Medv) 6:1, 6:7, 6:3, Tjaša Šrimpf (Br Mb) : Tina Rupert (Benč) 6:3, 5:7, 6:2, Eva Rihtaršič (Domž) : Hana Umek (Krško) 6:4, 6:3, Nina Nagode (Idr) : Nuša Lisjak (Pt) 6:1, 6:0, polfinale: Šrimpf : Marc 7:5, 6:2, Nagode : Rihtaršič 2:6, 6:4, 7:5, finale: Šrimpf : Nagode 5:7, 6:1, 6:2.DP 16 dvojice, polfinale: Jazbinšek, Umek : Rupert, Šrimpf 6:3, 7:5, Nagode, Šimic : Mohorčič, Rihtaršič 6:2, 6:1, finale: Jazbinšek, Umek : Nagode, Šimic 6:3, 6:1.

UMETNOSTNO DRSANJE

Državno prvenstvoZALOG, 22. decembra – Državno prvenstvo. Dečki A: 1. Krištof Brezar 52,62. dečki B: Danil Maksimovič, Deklice A: 1. Monika Peterka 71,55, 2. Zala Prestor 56,69, 3. Lara Vah 56,09, 4. Naja Ferkov 55,17, 5. Klara Jagodic 54,06, 6. Clea Kezele 49,44, 7. Urša Krušec 48,89, 8. Patricija Juren 47,93, 9. Valerija Srumpf 43,95, 10. Eva Rebec 35,04, 11. Rebeka Gregorc 31,20, 12. Neja Tomazin 24,37. Deklice B: 1. Saira Catak 1,5, 2. Evita Celestnik 3,5, 3. Katja Vodlan 4.0, 4. Karla Jensterle Kavka 7,0, 5. Maša Hosta 8,0, 6. Anamarija Kozelnik 9,0, 7. Zala Linea Rutar 10,5, 8. Veronika Omerzel 10,5, 9. Nika Jagodic 13,5, 10. Anja Resman 15,5, 11. Manja Kraigher 17,0, 12. Neža Kozjek 17,0. Mladinci: David Kranjec 76,92. Mladinke: 1. Daša Grm (Ce) 111,70, 2. Nika Cerič (SBL) 103,08, 3. Patricija Gleščič (SBL) 99,57, 4. Stefanie Pechlaner (Bol) 95,48, 5. Januša Rode (SBL) 79,23, 6. Pina Umek 78,75, 7. Polona Koritnik 77,44, 8. Sabina Ališič 74,35, 9. Nataša Rode (SBL) 73,74, 10. Alja Štefelin 71,84, 11. Mila Petrovič 64,21, 12. Ines Besič 63,68, 13. Nina Brezar 55,41, 14. Tina Kalšek 51,91.

ŠOLSKA TEKMOVANJAMladina in gorePODNANOS, 10. januarja – 20. tekmovanje MIG, organiza-cija Osnovna šola Draga Bajca, Vipava, podružnična šola Podnanos in Andreja Semenič, MK PZS in Uroš Kuzman, vodja tekmovanja Brigita Čeh, pokrovitelj MŠŠ.Zmagovalka 20. tekmovanja MIG je ekipa Nore krave (OŠ Trzin, PD Onger Trzin - Jaka in Matevž Peternel, Špela Kralj in Aljaž Pavšek, mentor Boštjana Kralja) 17 točk. 2. Uhojeni planinci (OŠ Griže, PD Zabukovica, mentorica

Bončina – Marjana Dovgan, Matija Morel, Jure Brezovnik, Erika Mahnič), Štrclji (OŠ A. Žnideršiča IB, PD IB, mentori-ca Marta Rolih – Primož Golle, Matjaž Prelec, Tina Hostin-ger), Šnjrnci (OŠ Pivka, PD Postojna, mentorica Mirjam Šatej Cucek), Fazan 1 (OŠ Lucija, OPD Koper, mentorica Zlata Žeželj – Anika Legat, Debora Oberžan, Anja Bagon, Nina Ribarič), Vilharjevci (OŠ M. Vilharja, Postojna, PD Postojna, mentorica Veronika Biščak – Jakob Hreščak, Nika Čuk, Gašper Renko, Jaka Kokošar), Ciproš (OŠ J. Glaserja, Ruše, PD Ruše, mentorici Andreja Kljajič in Urška Deželak - Aleš Germič, Ana Kljajič, Jana Jauševec, Tina Hartman), Divje svinje (OŠ D. Flisa, Hoče, PD Fram, men-torica Vlasta Bobovnik – Dominik Klinc, Vid Krajnc, Nejc Zidar), Protitestne planinke (OŠ Negova, PD G. Radgona, mentorica Metka Metličar – Urška Kur, Monika Kurbus, Nina Pintarič), Planšarji (OŠ Vransko Tabor, PD Vransko, mentorica Zlatka Bukovec – Alja Stantar, Klemen Ocvirk, Nina Dolar, Joži Oblak), Gornje-Grajci (OŠ F. Kocbeka, Gornji grad, PD Gornji grad, mentorica Slavica Suhovršnik – Anže Veršnik, Patricija Poljanšek, Klara Špeh, Jan Rup), Netopirji (OŠ Ljubno ob Savinji, PD Ljubno o/S, mentorica Urška Plesnik – Anja Poljanšek, Ajda Povk, Borut Budna, Žan Erlač), Cepinčki (OŠ Beltinci, PD Matica M. Sobota, mentor Jože Ružič – Niki Hull, Marina Maučec, Tilen Pintarič, Matjaž Maučec), Divji svizci (OŠ Preserje, PD Domžale, mentorica Mateja Peršolja – Bojan Lenček, Gašper Dolenc, Urban Popelar, Lara Jerman), Smukci (OŠ Semič, PD Semič, mentor Sašo Mirosavljevič – Izidor Cindrič, Miha Ivanetič, Anita Stupar, Matej Bajc), Gorska mafija (OŠ Sostro, PD Matica, Ljubljana, mentor Jože Drab – Maj Drab, Mojca Birk, Domen Košir, Špela Tomšič), Gnile dile (OŠ Center N. mesto, PD Novo mesto, mentor Tone Andrejčič – Jurij Krsnik, Luka Rems, Grega Bajec, Tin Malenšek), Bohinjski orli (OŠ J. Mencingerja, PD Bohinjska Bistrica, mentorica Monika Zupanc – Maruša Pintar, Matija Odar, Žiga Medja, Matjaž Godec), Žirovski klinčki (OŠ Žiri, PD Žiri, mentorica Barbara Petrnel – Zala Bokal, Lara Bogataj, Meta Bokal, Neža Štucin), Osmice (OŠ I. Groharja, Š. Loka, PD Š. Loka, mentorica Ivanka Dolenc – Nina Gartner, Marja Primožič, Jaka Krnelj, Eva Oblakovič), Inteligentne planinske palice (OŠ Šenčur, PD Kranj, mentor Primož Črnilec – Borut Stramšek, Jan Gašperlin, Gašper Rahne).

ŠAH

Osnovnošolsko prvenstvoN. MESTO, 11. januarja – Izpeljava ŠD Krka. Učenci A: 1. Žan Tomazini (PO SB) 7,5, 2. Gal Drnovšek (IG Š Loka) 7,5, 3. Tim Janželj (Ig) 7, 4. Žiga Pahor (Solk) 5,5, 5. Severin Mejak (MJ Lj) 5,5, 6. Aleš Brcar (PL, Šentrup)

5, 7. Grega Okleščen (C Nm) 5, 8. Blaž Abe (Trzin) 5, 9. Peter Urbanč (Otoč) 4,5, 10. David Maksl (Brestan) 4,5, 11. Aljaž Belšak (Cir Zvrč) 4,5, 12. Ambrož Černjak (II. OŠ S Grad) 4,5, 13. Jur Kunaver (MJ Lj) 4,5, 14. Izidor Benedečič (Šmart p/Litiji) 4,5, 15. Jernej Skuhala (IC Ljut) 4, 16. Gregor Petrovčič (MV Post) 4, 17. Martin Mikolič (EV Prade) 3, 18. Jure Jelšnik (FK G. Grad) 2,5, 19. Timon Kunej (Bist o/Sotli) 1,5. Učenci B: 1. Domen Hiti (Ig) 8, 2. Sebastjan Markoja (Bež Lj) 7, 3. Nino Cmor (Bogoj) 7, 4. Boris Markoja (Turniš) 6,5, 5. Matej Brcar (PL Šentrup) 6,5, 6. Klemen Janžekovič (OM Pt) 6,5, 7. Jan Koščak (Selnica o/D) 6,5, 8. Vida Dorian (DOŠ I. Lend) 6,5, 9. Žiga Škovrc (JD Krš) 6, 10. Samo Kralj (Brinje, Gros) 6, 11. Urban Stanič (Vodm Lj) 6, 12. Miha Bombek (I. OŠ Žal) 6, 13. Miha Hajna (MV, Post) 6, 14. Jaka Čop (Ig) 6, 15. Tilen Lučovnik (MV, Lj) 5,5, 16. Nejc Okorn (IK Borov) 5,5, 17. Anže Brvar (Izlake) 5,5, 18. Luka Skuhala (IC Ljut) 5,5, 19. Aljaž Abe (Trzin) 5,5, 20. Ambrož Čopi (Žuž) 5,5, 21. Jakob Bratkovič (Vodm, Lj) 5,5, 22. Tine Gričnik (JG Ruše) 5,5, 23. Aljoša Krstič (Šentilj) 5, 24. Vid Debeljak (Š. Loka Mesto) 5, 25. Vid Dobrovoljc (Bršljin Nm) 5, 26. Uroš Zavrtanik (MŠ N. Gorica) 5, 27. Sham Bratkovič (Vod Lj) 5, 28. Izidor Volf (Stari trg o/K) 5, 29. Tadej Štampohar (G Nm) 5, 30. Peter Petrovčič (MV Post) 5, 31. Žiga Harnik (Muta) 5, 32. Tine Pungarčič (Brež) 4,5, 33. Domen Djuričič (Ob Rinži Koč) 4,5, 34. Marko Mlakar (PV Jes) 4,5, 35. Jan Opara (Treb) 4,5, 36. Benjamin Jezernik (Hoče) 4,5, 37. Urban Čretnik (BK Mb) 4,5, 38. Blaž Dobravec (JP Bled) 4,5, 39. Amir Karič (I. OŠ Ce) 4,5, 40. Tine Zajc (Domž) 4,5, 41. Maj Pregelj (DB Kp) 4,5, 42. Aron Čauševič (Lucija) 4,5, 43. Maj Zirkelbach (Šmihel Nm) 4, 44. Anže Žnidarič (Straž Kr) 4, 45. Jure Hostnik (Šmart p/L) 4, 46. Andrej Leban (Solk) 4, 47. Gašper Terglav (Polje) 4, 48. Matija Krajnc (SK Sevn) 4, 49. Nejc Pešl (Hoče) 4, 50. Marijo Jurišič (Hrast) 4, 51. Žan Povše (MN Radeče) 4, 52. Luka Kumer (Črna n/K) 3,5, 53. David Brinovec (Šemp v/Sd) 3,5, 54. Boštjan Hartman (I. OŠ S. Gradec) 3,5, 55. Blaž Lipar (Meng) 3,5, 56. Jernej Markič (Muta) 3,5, 57. Zvest Ašanin (FE N Gorica) 3,5, 58. Rok Bratkovič (PO S. Bistr) 3,5, 59. Svarun Ašanin (FE N Gor) 3, 60. Luka Šinkovec (Lucija) 3, 61. Jakob Jarc (Miren PŠ Bilje) 3, 62. Miha Horvat (Domž) 3, 63. Erik Čeke (DOŠ I. Lend) 3, 64. Anže Skvarča (Meng) 3, 65. Jaka Jerala (PV Jes) 2,5, 66. Jernej Grlj (EV Prade) 2,5, 67. Tilen Baš (TO Zagorje o/S) 2,5, 68. Anej Kukec (SK Sevn) 2, 69. Matej Jakob (I. OŠ S Gradec) 2, 70. Jernej Mlinarič (Bistrica o/Sot) 2, 71. David Raičič (ABP Hrvat) 2, 72. Martin Debevec (Ig) 1. Učenke A: 1. Daša Bojc (Fram) 6,5, 2. Alja Bernik (Wal-dorf. Šola Lj) 6,5, 3. Zoja Zorko (FK Ce) 6, 4. Caterina Leonardi (MV Lj) 5,5, 5. Maja Urbanč (Otočec) 5,5, 6. Petra Tihole (SK Sevn) 5.5, 7. Barbara Skuhala (IC Ljut) 5,5, 8. Manca Hervolj (B Nm) 5, 9. Manca Kralj (B Grosup) 5, 10. Samata Pahole (BK Ponikva) 5, 11. Teja Kolbl (Solk) 5, 12. Veronika Franca (EV Prade) 4,5, 13. Sandra Janžekovič (Goriš) 3,5, 14. Iva Ramuš Cvetkovič (PV Jes) 3,5, 15. Anja Kajba (Kozje) 3,5, 16. Damjana Rižnik (Brezno Podvelka) 3, 17. Maša Kostanjevec (Trb) 2. Učenke B: 1. Teja Vidic (Domž) 7,5, 2. Sarah Ramadani (BK Mb) 7, 3. Laura Škovrc (JD Krško) 6,5, 4. Nika Kuk (Ob Rinži Koč) 6,5, 5. Leja Zajc (Domž) 6,5, 6. Urša Červan (FR Ce) 6,5, 7. Nicole Černe (Solk) 6, 8. Laura Unuk (N. Jarše Lj) 6, 9. Janja Gornik (ATL Radov) 6, 10. Andreja Dobrovoljc (B Nm) 6, 11. Rebeka Kovačec (Goriš) 6, 12. Petra Pavlič (Blanca) 6, 13. Monika Rozman (Straž Kr) 6, 14. Lara Janželj (Ig) 5,5, 15. Tjaša Lubec (Goriš) 5,5, 16. Nina Krže (Ob Rinži Koč) 5,5, 17. Liza Škrlep (Straž Kr) 5,5, 18. Eva Janežič (Domž) 5,5, 19. Ana Ambruš (OŠ II. MS) 5,5, 20. Ivana Krajnc (SK Sevn) 5,5, 21. Tjaša Pahole (BK Ponik) 5,5, 22. Jana Jerotič (AU Kp) 5,5, 23. Urška Jakič (Ig) 5, 24. Iza Velišček (Dobrovo v/B) 5, 25. Tjaša Škvorc (JD Krško) 5, 26. Veronika Stanič (Vodm Lj) 5, 27. Sara Petek (Izlake) 5, 28. Tjaša Plej (Bogoj) 5, 29. Barbara Aljaž (OB Rinži Koč) 4,5, 30. Veronika Požonec (DOŠ I. Lend) 4,5, 31. Barbara Doberdrug (B Nm) 4,5, 32. Nives Žunec (JD Krško) 4,5, 33. Ines Paradiž (Dravo) 4,5, 34. Jana Ježovnik (Fram) 4,5, 35. Mojca Gorenšek (PV Jes) 4,5, 36. Amela Kurtovič (N Jar lj) 4,5, 37. Katja Hrovat (Domž) 4,5, 38. Zala Šturm (PL Šentrup) 4, 39. Lucija Krstič (Šenti) 4, 40. Metka Pušnik (Fram) 4, 41. Anja Kandič (N Jarše lj) 4, 42. Lara Lužnič (Šentjanž p/Dravog) 4, 43. Klara Drofenik (FK Ce) 4, 44. Alja Janžekovič (Goriš) 4, 45. Martina Jurišič (Hrast) 4, 46. Hana Nemec (Bogoj) 4, 47. Živa Pirnat (Ig) 3,5, 48. Ana Urbanč (Otoč) 3,5, 49. Janja Junež (PV Jes) 3,5, 50. Manja Križaj (AČ Mako) 3,5, 51. Tjaša Okleščen (C Nm) 3, 52. Karin Libman (Fram) 3, 53. Lucija Kranjec (Brestan) 3, 54. Martina Breznik (PO S Bistr) 3, 55. Elma Skočič (N Jar Lj) 3, 56. Tinita Valič (Lucija) 3, 57. Andjela Mihajlovic (Luc) 3, 58. Nika Mazej (Domž) 3, 59. Eva Majhenič (Dobrovo v /B) 2,5, 60. Vik-torija Harinski (Kozje) 22,5, 61. Manja Vrhovnik (Šentjanž p/Dravog) 2, 62. Erin Hvala (FB Tolm) 1,5, 63.Sabina Marancina (Luci) 1,5, 64. Petra Mantelj (Brusn) 1.

Martina Petelinek - Lucija Knafelc, Mario Knapič, Tim Zalošek) 14 točk, 3. Ta hitri (OŠ Preserje, PD Domžale, mentorica Mateja Peršolja – Bojan Lenček, Gašper Dolenc, Urban Popelar, Lara Jerman) 13 točk, 4. Mladi planinci (OŠ Braslovče, PD Dobrovlje-Braslovče, mentorica Irena K. Umer – David Bukovec, Tjaša Perger, Nik Hrušovar, Tajda Glamočak) 10, 5. Slivniški svizci (OŠ in PD Slivnica pri Celju, mentorica Nina Gradič – Gašper Košak Pevec, Tilen Cmok, Janez Palčnik) 8 točk, 6. Pirati s hribov (OŠ dr. B. Magajne, Divača, PD Sežana, mentorica Mirjam Frankovič Franetič – Erina Rener Borovič, Tanja Gec, Kristina Matevljič, Jože Čeper) 3 točke. V finalu so nastopili še:Razgreti hribovci (OŠ D. Bajca, Vipava, podr. Podnanos, PD Podnanos, mentorica Barbara Jež – Marjetka Frelih, Cecilija Vitežnik, Tine Božič, Matjaž Fabčič), Kneška fronta (OŠ T. Tomšiča, Knežak, PD I. Bistrica, mentorica Vanja Delost – Ana Sedmak, Erik Keš, Darja Šenkinc, Dominik Bevčič), VIP Dvojčki (OŠ Col, PD Križna gora, mentorica Roberta Stegovec – Jernej in Anja Vidmar, Miha in Tina Puc), Berkmandelci (OŠ Idrija, PD Idrija, mentorica Marija

Mladi planinci

Slivniški svizci

Pirati s hribov

Ta hitri

FEBR

UAR

34

Bilo je nekoč na Blokah ...

V začetku junija 1940 sem prišel v jadralni letalski center na Blokah, da osvojim še zadnje tri pogoje za srebrno »C« značko. Ker sem se sem pripeljal z novim puchovim kolesom na prestave iz Ljubljane, a sem bil po nekaj urah vožnje kljub temu pošteno utrujen. Najprej sem se namočil v Modičevem koritu, nato sem se predstavil Aleksandru Noču, učitelju letenja iz Jesenic, nato pa sem poiskal upravnika letal-skega jadralnega centra gospoda Staneta Razno-žnika, s katerim sva bila že dalj časa znanca in prijatelja. Učitelj letenja me je seznanil z vsemi novostmi, ki so se zgodile od lanskega leta, predlagal mi je urnik letenja. Bil je zahteven, a vendar dobro meni uravnan. Po pregledu in predaji dokumentov sem se odpravil počivat k Francetu Podlipniku, kjer sem navadno bival, ko sem bil tukaj na počitnicah.

Drugi dan je bil sončen, brez vetra, zato sem se že kmalu zjutraj znašel pred letalsko lopo in se javil učitelju letenja, da sem pripravljen na štart. Izvlekli smo jadralno letalo »salamander«, ga pripravili za start, pri čemer je bilo dosti smeha na moj račun, kajti bil sem oblečen v safari obleko katero sem prejel od mojega prijatelja Hoeniga iz Jeruzalema, kamor se je preselil s starši. Obleka je bila moderna in bil sem ponosen nanjo. Osebje letališča se je delalo norca, ker take obleke niso bili vajeni.

»Ali boš leve streljal tam gori, kamor te bomo izstrelili,« in smeha je bilo dovolj. Tedaj pride od nekod še moj dober prijatelj Ibro Kopetcky, veseljak in zabavljač, in mi reče: »Puške ti ne

bomo dali s seboj, da ne bi ustrelil leva ...« In zopet je bilo obilo smeha. Pregledal sem letalo in se udobno namestil v kabini ter dal znak, da sem pripravljen za polet. Z vitlom so me potegnili izpred letalske lope pod Bradatko do višine 250 m. Na tej višini sem na srečo ujel toplo zračni steber, ki me je naglo dvigal, s kar +4 m/sek, tako da sem kmalu dosegel višino 1500 m, kjer sem nadaljeval mirno jadranje in mislil na hudomušneže pri letalski lopi ter se nasmejal.

Na višini 1600 m sem začutil, da mi nekaj leze čez nogo in me praska skozi tanke nogavice. Bil sem pozoren na dogajanje pri nožnih pedalih za držanje smeri. Ničesar nisem opazil in sem se osredotočil na let, kajti pričelo me je rahlo premetavati in bočni veter me je odvračal od določene smeri. Kar nenadoma je bilo na mo-jih nogah nekaj toplega in kosmatega. Kaj je to? Nekaj trenutkov je bil mir. Nenadoma pa zagledam na dnu kabine, na desni strani, velik črn kosmat rep, za tem pa je ob mojem sedežu pokukala mala glavica. Bila je mlada črna veve-rica, ki me je zvedavo opazovala in kar naenkrat je začela plezati po mojih nogah in pristala na moji desni rami. Bilo mi je neugodno, kljub temu, da sem vedel, da je veverica miroljubna nenevarna živalca. Kaj mi je storiti? Pred seboj sem opazoval inštrumente in nisem si upal opazovati pokrajine pod seboj. Moja nenavadna sopotnica se mi je kar na lepem povzpela za vrat. S prosto levo roko sem jo uspel zagrabiti in jo spraviti na dno kabine. Nekaj časa je tam

mirovala, nato se je prek mojih nog preselila na drugo stran kabine in tam obstala. Spomnil sem se na skorjo kruha, ki mi je ostala od zajtrka, izvlekel sem jo iz žepa in jo pomolil veverici. Hitro jo je prijela z obema prednjima tačkama in pričela glodati.

Tako sem imel dovolj časa, da sem krožil nad Slivnico ter zakrožil nad terenom pod Bradatko, kjer sem kmalu za tem srečno pristal. Odprl sem kabino, se izvlekel iz nje, in pogledal, kje je moj nenavadni sopotnik. Veverica je ostala na dnu kabine in še zmeraj grizla skorjo kruha. Pobral sem lepo črno živalco z belim trebuščkom in jo spustil v travo, od koder je veselo in dokaj hitro odskakljala v bližnji sadovnjak.

Skupaj z učiteljem letenja sva analizirala vso zadevo in ugotovila, da je veverico namestil v kabino letala dijak realne gimnazije iz Lju-bljane, in ko so ga povezali s pomagači, je svoj »zločin« priznal. Osebno se mi je opravičil. Opravičilo sem sprejel, mlademu navihancu pa sem povedal nekaj dobrih nasvetov. Upravnik centra ga je za to dejanje kaznoval s strogim ukorom, ker sem ga sam prosil, naj ga ne napo-dijo iz jadralnega centra. Zgodba o nenavadnem sopotniku je bila še dolgo predmet različnih razprav. Vsi so si bili enotni, da takih primerov ne sme več biti. Nekaj dni za tem je bil sprejet dodatni člen v statutu Letalske jadralne šole Bloke, ki je izrecno prepovedoval vsak enak ali podoben primer v svrho varnosti pilotov ter nakazoval stroge kazni za kršitelje, tudi s trajno izključitvijo iz jadralne letalske šole.

www.opensoaring.com spletna stran za jadralno letenje nam je odstopila zanimivo zgodbo, ki jo je pred skoraj sedemdesetimi leti zapisal Vinko Kabaj, danes star že prek devetdeset. Ja, saj skoraj ni verjetno, da je bil pred drugo svetovno vojno na Blokah velik letalski center, ki ga je vodil Kraljevi aeroklub Naša Krila. Mnogi so tod doživeli zračne višave in najbrž se še v marsikaterem fotografskem albumu od dedka skrivajo fotografije iz tistega obdobja. Če jih najdete, nas pokličite in napisali bomo kaj o njih.

Sopotnica s kosmatim repom

Bloke so bile pred II. svetovno vojno velik letalski center, kamor

so prihajali tudi hrvaški jadralci foto: ARhiv BožidAR BižAl

FEBR

UAR

35

Zala Bokal

in tu za hip dotaknem se nebaDandanes ima vsak, pa naj bo še tako zaposlen, nekaj, s čimer in kjer se vsaj za hip dotakne

svojega neba. Pa naj bo to majhen trenutek, stvar ali kraj. Ljudi je veliko vrst, prav tako tudi predstav o tem, kaj je njihovo nebo. Nekateri se za hip dotaknejo neba v fitnesih, drugi v ma-sažnih centrih, nekateri svoje nebo najdejo med svojimi družinskimi člani ali prijatelji.

Že kot deklica sem z očetom obiskovala gore. Moja mama in oče sta že pred poroko redno zahajala v planinski raj, celo za poročno potovanje sta si omislila popotovanje po slovenskih gorah. Ljubezen do planinstva sta prenašala – in to še vedno počneta – tudi na nas, njune otroke. Meni so bile gore všeč že od malega. Zdele so se mi tako skrivnostne in nedosegljive, tam daleč nekje na nebu, kot zvezde. Ko pa je bil vrh osvojen, sem bila ponosna sama nase, hkrati pa se mi je zdelo zanimivo, kako majhen je svet pod mano, kako visoko sem. Kadar smo z družino ali kadar sem sama z očetom zašla v gore, sva se večkrat ulegla na travo in poslušala zvoke narave. Nekoč sem se na vrhu Črne prsti zazrla v nebo. Zdelo se mi je, da je na dlani, da se ga dotikam. Najraje bi odplavala in tam ostala.

Rada imam mir in tišino. Gore so tako zame idealen kraj. Med potjo na vrh imam svoj čas in razmišljam o vsem mogočem. Gore se mi zdijo drug svet, kot bi odšla v drugo deželo, ki ima namesto denarne valute in uradnega jezika svoje glasove in poseben vonj. In ta dežela mi je zelo všeč, ker imam tam svoj trenutek, svoj hip, da se dotaknem neba. Zakaj pa tega ne bi storila, če je nebo tako blizu, tako na dosegu roke?

Na žalost mi zmanjkuje časa, da bi odšla v to čudovito planinsko deželo. Pričela se je šola in s tem vse obveznosti, povezane z njo. Oče mi je obljubil, da bomo za obisk gora izkoristili naslednjo priložnost. Čakam na dan in trenutek, v katerem se bom zopet za hip lahko dotaknila neba.

Mladina in gore

 In tu za hip  dotaknem se neba

 

V smogu, puščavi pustih sivih cest,v betonu ujeto sred´ velikih mest,moje srce trepeče in trpi,rešiti se vezi, poleteti ven, visoko si želi.

 

Zrem s sivine prašne ceste,kam v mraku sončni žarki greste,tam za goro, kamor moje si srce želi,po čistem, svežem zraku, miru hrepeni.

 

In sklenem - zapustim to mesto,to neljubo sivo cesto,in odpravim se visoko, na pot,stran od bede, teh človeških zmot.

 

Tu pred menoj stoji,mnogim le kup kamenja se zdi,pot strma grize jim kolena,meni pa je pesem dneva.

 

Naporna pot je v višine,vseeno – samo, da ven grem iz sivine,za vsakim dežjem sonce sije,mislim, ko pot mi izpod čela lije.

 

Pod mano izginila so mesta,izginila je strašna cesta,pred mano pa odpira se planinski raj,ostal bi tu za vedno, nikoli šel ne bi nazaj.

 

Ta raj je želja mojega srca,tu za hip dotaknem se neba,ta kraj na nebesa mi meji,tu moj duh se umiri.

 

In zopet skozi temno okno gledam,po mestu hodim, a po gorah posegam,razmišljam, kako to nebo, ta raj,ponesel bi v moj domači kraj.

NatečajaNaslov literarnega natečaja 20. državnega tekmovanja Mladina in goreje bil In ti za hip dotaknem se neba. Ocenjevalci so bili pri prebiranju najbolj navdušeni nad prispevki Zale Bokal (OŠ Žiri), Tanja Gec (OŠ dr. B. Magajne, Divača) in Nika Hrušovar (OŠ Braslovče) pa sta dobili priznanje za 2. in 3. mesto.Likovni natečaj je potekal z naslovom: Varno potepanje po naših in tujih gorah. Tudi v tej kategoriji je bila v ospredju Zala Bokal (OŠ Žiri), sledili sta ji Marina in Matjaž Maučec (OŠ Beltinci), tretje mesto pa je pripadlo Janu Gašperlinu in Timu Štefetu (OŠ Šenčur).

Nagrade za najboljše likovne in pisne prispevke so razdelili na finalnem tekmovanju Mladina in gore. V obeh kategorijah je bila najbolje ocenjena Zala Bokal, učenka devetega razreda z Osnovne šole Žiri. Na naših dveh fotografijah vseh nagrajencev je Zala v majici z velikim napisom na prsih.

FEBR

UAR

36

Jubilejno 20. tekmovanje MIG

Zmagala ekipa Nore krave iz TrzinaZmagovalka 20. tekmovanja MIG je ekipa Nore krave (OŠ

Trzin, PD Onger Trzin), ki je pod vodstvom mentorja Boštjana Kralja zbrala 17 točk, v ekipi so bili Jaka in Matevž Peternel, Špela Kralj in Aljaž Pavšek, sledijo: 2. Uhojeni planinci (OŠ Griže, PD Zabukovica, mentorica Martina Petelinek - Lucija Knafelc, Mario Knapič, Tim Zalošek) 14 točk, 3. Ta hitri (OŠ Preserje, PD Domžale, mentorica Mateja Peršolja – Bojan Lenček, Gašper Do-lenc, Urban Popelar, Lara Jerman) 13 točk, 4. Mladi planinci (OŠ Braslovče, PD Dobrovlje-Braslovče, mentorica Irena K. Umer – David Bukovec, Tjaša Perger, Nik Hrušovar, Tajda Glamočak) 10, 5. Slivniški svizci (OŠ in PD Slivnica pri Celju, mentorica Nina Gradič – Gašper Košak Pevec, Tilen Cmok, Janez Palčnik) 8 točk, 6. Pirati s hribov (OŠ dr. Bogomirja Magajne, Divača, PD Sežana, mentorica Mirjam Frankovič Franetič – Erina Rener Borovič, Tanja Gec, Kristina Matevljič, Jože Čeper) 3 točke. (Vsi dosežki so na straneh z izidi)

Jubilejno 20. tekmovanje Mladina in gore (MIG), ki ga prirejata MK PZS in Ministrstvo za šolstvo in šport, je bilo nekaj posebnega. Še nikoli se ni zgodilo, da bi s kitaro na oder stopil predsednik Mladinske komisije Planinske zveze (MK PZS) Slovenije in udeležencem med finalom zapel nekaj pesmi, še nikoli se ni zgodilo, da bi predsednik MK PZS opravil dolg pogovor s športnikom – Uroš Kuzman se je pogovarjal z Majo Vidmar, uspešno športno plezalko. Prvič pa so tudi mentorji jasno in glasno povedali, da si v tekmovanju MIG želijo sprememb.

Že pred leti, ko je bilo finalno tekmovanje MIG na Osnovni šoli v Sostrem, smo v Športu mladih predstavili virtualni potek finalnega tekmovanja, kakršen se v resnici ni zgodil. To smo zapisali zato, ker planinsko tekmovanje v toplih prostorih šole pač ni v skladju z značajem dejavnosti. Zanimivo je, da takrat ni bilo s strani udeležencev nobene reakcije na našo izmišljeno zgodbo. Tokrat pa je Jože Drab, planinski mentor z Osnovne šole Sostro, vendarle razmišljal nekaj podobnega: »Tekmovanje bi moralo biti bolj dinamično, učenci in učenke bi se morali podati v hribe in se nato dobiti v neki planinski postojanki, med pohodom pa bi izpeljali tekmovanje.« Ja, natančno to, kar smo takrat zapisali v Šport mladih (februar 2006) v članku z naslovom: Sanjska naloga in kvizko, pa v tuje gore.

Ko je na sestanku planinskih mentorjev Uroš Kuzman, predsednik MIG PZS, razložil svoj program, so se nanj vsule pripombe, ki se jim

je postavil v bran: »Če želite spremembe, jih predlagajte in naredite kaj, da bo tekmovanje MIG postalo bolj zanimivo. Nikar vsega ne pričakujte od mladinske komisije.« In nekaj mentorjev se je javilo, da bodo pripravili predlog sprememb.

V živahni razpravi je bilo slišati marsikaj. Nekaj mentorjev je menilo, da je čas, da planinska dejavnost znova dobi svoje mesto v šolskem programu, saj je skoraj 50-odstotni upad dejavnosti v nekoč izjemno priljubljenem Pionirju-planincu slabo znamenje (Mateja Peršolja) za planinsko organizacijo in družbo v celoti, na drugi strani so nekateri poudarili, da delo planinskih mentorjev ni ovrednoteno v šolskem programu. Mentorica Vlasta Bobovnik (PD Fram) je mnoge matirala: »Menim, da so točke za napredovanje, ki jih nekateri mentorji iščete zase in za učence, povsem odveč. V našem tekmovanju je treba videti vsebino in najbolj pomembno je, da učencem organiziramo dejavnost, brez da bi pri tem imeli v mislih različne bonuse.« Zanimivo misel je izrekel tudi Franci Ekar, predsednik PZS: »Advokatski menedžment, ki poskrbi, da lahko učenci zahtevajo odškodnino že za navaden prehlad, je naredil svoje,« in seveda namignil, da smo vstopili v nove medčloveške odnose, kjer lahko vsak toži vsakogar. Odveč je omenjati negodovanja na ta in oni račun, saj v sedanjem sistemu tekmovanje ne more biti bistveno drugače, organizatorji pa se seveda potrudijo, tako kot so se tudi v Podnanosu.

Zato bo pri prenovi MIG treba najbrž več smelosti pri vseh vpletenih, tako pri planinskih mentorjih in ravnateljih kot pri starših in tudi pri PZS. Samo (vsi) morajo vedeti, kaj želijo s tem doseči. N. S.

FEBR

UAR

36

Nore krave Uhojeni planinci

Ta hitri

Nore krave

FEBR

UAR

37

Bavšica 2009 – za mentorje

Če so si mentorji po dveh desetletjih MIG zaželeli novosti, pa je treba v isti sapi priznati, da je dejavnost MIG za mlade vendarle dragocena ter da je treba planinsko dejavnost mladih na amaterskih temeljih še naprej spodbujati in ceniti – tudi prek sklepnega tekmo-vanja Mladina in gore.

Nedvomno so planinski mentorji po šolah dragoceni sodelavci, ki najbolj vedo, koliko je vredno njihovo delo, pa čeprav zanj nihče ni kaj prida plačan, če sploh kdo je. Prav zato bi kazalo še enkrat ponoviti besede planinske mentorice Vlaste Bobovnik (OŠ Dušana Flisa, Hoče in PD Fram), ki je imela korajžo, da je na glas povedala, da je pri njenem mentorskem delu ne vodijo zunanji motivi, denimo, nagrade in denar, ampak zavedanje, da je planinsko mentorstvo poslanstvo namenjeno mladim, ki korenini v tradiciji naroda. Najbrž nihče ni zameril tistim mentorjem, ki so opozarjali, da odgovorno delo ni (dovolj) vrednoteno. Čudno bi bilo, če glasni-kov, ki so opozarjali na podcenjeno delo, ne bi bilo, saj se stvarnost giblje pač v tej smeri, in morda bo prostovoljno delo postalo kmalu celo stigmatizirano. V nekaterih okoljih so organizacijo športa že zastavili tako, na drugih pa se vendarle zavedajo vrednot planinske dejavnosti. Tam so se šole modro povezale s planinskimi društvi in tako svojim učencem odprli vrata v nov zanimiv svet.

Eden od starejših mentorjev je pohvalil nadvse komunikativnega

predsednika Mladinske komisije PZS, želeč poudariti, da vse prihaja čas, ko bo morala Planinska zveza Slovenije storiti še kakšen napor več, da bi planinsko dejavnost občutilo čim več mladih. Tu ne sme biti ljubosumnosti med sorodnimi akcijami, ohranjati in negovati je treba vse prijeme, ki stremijo k spodbujanju mladih za hojo. Mo-žnosti za bolj sodobne prijeme je zagotovo še nešteto, tudi brošure in splet prideta prav, pa Zlati sonček in Krpan, Pionir-planinec, a vselej je na koncu treba misliti na mentorje.

Prav zato bi prišla prav kakšna trdnejša analiza planinske dejavno-sti po šolah, ki bi jo predstavili novemu ministru za šolstvo in šport, pa ravnateljem na njihovih posvetih, in še komu … Morda pa bi vsem ravnateljem osnovnih šol ob začetku vsakega vsakega šolskega leta poslali prijazno informacijo, da o izobraževanju mentorjev (letos od 25. julija do 2. avgusta) v Bavšici in jih povabili, da razmislijo ali bi ne bilo smiselno, ko bi koga poslali tudi tja.

JOŽE GRAJFONER

Andreja Semenič

Ni mi žal svojega časa

Letos sem bila organizatorica in gostitelja tekmovanja na Osnovni šoli v Poddnanosu. Tekmovanje je bilo potrebno organizirati po obstoječem pravilniku, ki natančno

določa potek ter sestavne dele tekmovanja. Tekmovanje smo poskušali narediti čim bolj zanimivo in privlačno za otroke. Prav njim je tekmovanje tudi namenjeno, čeprav včasih pozabimo na to. Ne vem, kako bi lahko znotraj ob-stoječega tekmovanja še bolj animirali mlade? Skrita gostja, boben, dva natečaja, Uroš in njegova kitara, filmi, veliko privlačnih nagrad … Žal nam ni uspelo, da bi namesto ogle-da Podnanosa izpeljali pohod na Kljecl – vzpetino v bližini Podnanosa, vendar bi se tekmovanje časovno razvleklo. Težava je, ker želijo mentorji čim prej domov. Vesela sem in štejem si za svojevrsten uspeh, da sta letos tekmovanje predčasno zapustili samo dve ekipi.

V tem tekmovanju vidim veliko dobrega. Strinjam pa se, da po tolikih letih obstoja potrebuje spremembe. S tem ni nič narobe. In super bi bilo, če bi del ali morda celotno tekmovanje potekalo v naravi. V MIG že pet ali šest let sodelujem kot mentorica, prostovoljno, vse kar počnem, naredim v svojem prostem času in zato težko razumem, da nekdo pride na tekmovanje samo zaradi potrdila in potem odide domov. Letos se mi je zdelo super, ko so vsi v dvorani zapela Uroševo himno. Zaradi takih trenutkov mi ni žal svojega časa.

Ko razmišljamo o spremembah, bi morali vedeti, kakšne spremembe bi si želeli. Predvsem pa moramo vedeti, kaj je glavni cilj in namen tekmovanja. Zbiranje točk, potrdil ali navajanje mladih na prostovoljstvo in dejavno preživljanje časa v naravi? Ko bosta jasen cilj in namen tekmovanja se lahko kaj spremeni. Začeti pa je treba pri spremembi pravilnika.

FEBR

UAR

38

avantura piše  TINA PODOBNIKpo indoneziji

38

Tina Podobnik, sodelavka Športa mladih, je končala študij etnologije, pred diplomo pa se je podala na potovanje po deželah Malajskega polotoka

Ušla sem vrvežu Bangkoka – očitno mi bolj ustrezajo manjši turistični kraji. Poleg tega pa nisem videla skoraj ničesar. Šla sem po nakupih na najbolj znan in največji trg z več kot 20.000 stojnicami, a očitno je prevelika ponudba name vplivala klavrno. Ostala sem praznih rok. Zanimiva izkušnja je bilo sreča-nje z nekim domačinom. Najprej sem morala sesti, nato pa mi je povedal, da imam težave z zaupanjem, zlasti v moške, kar ima verjetno korenine v moji preteklosti, tako da mi ne more odpreti vseh čaker. Baje lahko pomaga mojemu ušesu (prehladu) in mi odpre sinuse. Bilo je, milo rečeno, ogabno ... Morala sem odpreti usta, nato je močno pihnil v moj nos .. enkrat, dvakrat ... fuj. Vsekakor kulturna izkušnja na najbolj bučni ulici Bangkoka. Bila sem v nekdanji prestolnici Tajske, v Ayutthaji, naslednji dan pa sem se s kolesom odpeljala na ogled templjev.

Bili smo v MirijuPot po kopnem do Kota Kinabalu (KK) se je

zdela zapletena, tako da smo se raje odločili za letalo. V KK sem se znova srečala s Sarah, nato pa smo šli skupaj na Mt. Kinabalu. Nisem mo-gla verjeti, da bom, črna ovca za šport, prva v družini, ki se bo skušala povzpeti prek 4000 m. Sledili naj bi obisk orangutanov, pa tridnevni pohod in čolnarjenje po Sungai Kinabatanga,

kjer lahko vidiš bradate svinje, opice, krokodi-le, če imaš srečo tudi pigmejske slone. Veselila sem se potapljanja, ki sem ga že pogrešala. Če ne bi načrtovali poleta za naslednje jutro, bi s Hannah šli na potop k razbitinam japonske vojaške ladje iz druge svetovne vojne, a raje nisem tvegala ...

Vreme ni bilo najlepše, a se nisem prito-ževala. Kar pošteno naju je namočilo, ko sva potovali po reki od Sibu do Kapita. Ves čas sva preživeli v ladji, od Kapita do Belage pa na strehi ladje. Bilo me je strah, da bom zgrmela v vodo. Ko smo se zapeljali čez brzice, je bilo enkratno, kot bi se znašla v filmu Kraljica Amazonke s K. Hepburn. V Belagi pa smo si štirje popotniki, ki sva jih s Hannah spoznali v tem kraju, organizirali ogled in nočitev v long-housu, tradicionalnem bivališču, v Sarawaku.

To je bila kulturna in vremenska izkušnja. Z majhnim čolničem smo potovali po reki, mo-tor je ves čas ugašal, sonce je pripekalo, zdelo se mi je, da mi kri v žilah vre, nato pa se je nenadoma usul dež in ponovno nas je v nekaj sekundah premočilo do kosti. Zaradi naliva je bila 15-minutna pot po džungli do slapu še toliko bolj stresna. Na tem področju imajo precej težav s pijavkami, na srečo pa nisem bila njihova tarča. Ko smo prispeli v naš longhouse, v katerem smo prebili noč, so turistke povabili, da se pridružimo domačinkam pri nabiranju zelenjave za večerjo. Predvidevale smo, da bomo šle na vrt, nabrale korenje, kumare ipd. Izkazalo se je, da smo bile v precejšnji zmoti. Obute smo šle skozi džunglo, bosim domačin-kam pa smo komaj uspele slediti. Iskali smo duriam (ang. beseda za nek sadež). Moški so

morali za nekaj ne prav okusnih kraljevih sa-dežev najprej posekati drevo, visoko od 15 do 20 m. Zvečer smo pili riževo vino, ki spominja na ne najbolj okusno rakijo. Glava družine, ki se ga je kar precej nalila, nas je skušala naučiti neko pesem, a brez uspeha.

Spali smo na golih tleh. Ko smo se malce umirili, je nekaj zlezlo čez Guidove noge ... Panika ... Mislili so, da gre za stonogi podobno žival, katere pik je menda zelo boleč. A bilo je nekaj med ščurkom in kobilico, veliko 10 cm. Vseeno smo z manjšo paniko zbežali iz sobe in čez pol ure, ko smo se ponovno skoraj približali spancu, spet planili pokonci zaradi 100-članskega orkestra divjih psov. Čudila sem se sebi, ker sem tako uspešno premagovala svoje strahove. Zjutraj ob 4.30 smo doživeli petelinjo budnico ... Sledilo je mrzlično iskanje lekarne. Dobiti sem morala tablete za malarijo in kakšno antiseptično kremo, saj so bile moje noge podobne katastrofi – bile so polne mo-dric, prask, nekaj vnetih ranic.

Mutirani ščurek strašiNa Ko Lanti sem bila od prejšnjega večera

sama. Samote se kar nisem mogla navaditi, saj do tedaj nisem imela niti dneva zase. Skoraj nemogoče je bilo spoznati koga, ker ni bilo »backpacerjev«, bile so le družine in parčki. Žal se nisem mogla potapljati, ker sem se ponovno prehladila. Poleg tega sem bila še neprespana. Razložiti bi vam morala peripetijo z gromozanskim, mutiranim ščurkom, ki mi je nagnal strah v kosti, da bi se vrnila v bungalov. In to kljub temu da sem džunglo preživela brez travm.

Fuj – kulturna izkušnja

FEBR

UAR

38

FEBR

UAR

39

S Hannah sva odšli na tridnevno odkrivanje džungle na Borneu. Od baze Uncle Sama nas je kombi odpeljal do reke Kinabatanga, oddalje-ne kako uro. Tam smo vsi kot mrtvi popadali v (neudoben) spanec, ob reki pa nas je takoj pričakal mini krokodilček. Tudi opazila ga ne bi, če mi ga ne bi pokazali z daljnogledom. Vlaga je pritiskala, da sem se v minuti uteko-činila, a sapica, ki je pričela pihati v trenutku, ko je čoln pognal, je naredila bistveno razliko. Po uri popotovanja po reki smo prispeli v našo džungelsko bazo. Bili smo v pravi džungli, saj smo z glavnega rečnega rokava zavili v labirint majhnih in ozkih, komaj prehodnih kanalov. Porazdelili smo se v sobe, ki so spominjale na jetniške celice: v lesene kolibe, z zamreženimi odprtinami, z vlažnimi jogiji na posteljah, obdanimi z umazano mrežo proti komarjem.

Nočni rečni safariV trenutku sem začutila, da me bo ob prvem

mraku pričela grabiti panika, potem pa je vodič povedal, da je na programu nočni rečni safari. S svetilkami na glavi, bosi in v rešilnih jopičih smo se podali na čoln. Bilo me je strah, da bo iz vode nenadoma pogledala velikanska krokodilja glava. Namesto tega se je naš safari prelevil v raj za ljubitelje ptic, a žal na našem čolnu ni bilo pravega vodiča. Bil je popoln

začetnik, njegova angleščina pa je premogla le: »This is (ime ptice), his diet insects and fruit«, odgovor na VSAKO vprašanje pa je bil, »YES.« Po uri kolovratenja nas je pričakala odlična večerja. Kljub strahovom noči sem padla v posteljo in spala kot angelček. Vseeno pa je bila noč prekratka. Ob 6. uri nas je že čakal jutranji safari po reki, na žalost z istim vodičem. Zabavnejši je bil popoldanski spre-hod po džungli, čeprav tudi tokrat nismo uzrli težko pričakovanih krokodilov, slonov ipd. V monsunskem obdobju se te živali umaknejo v notranjost deževnega gozda. Opazovali smo zlasti insekte in hordo žab (najmanjša je merila le 9 mm), vodič pa nas je opozarjal še na rastline in drevesa, ki naj bi se jim izogibali. Po kosilu nas je obiskal približno 3-metrski krokodil. Opazovali smo ga kar kako uro, spominjal je na plavajoč hlod.

Poljub škorpijonaVrhunec vsega potovanja je bil nočni pohod.

Sprva nisem vedela, ali bi se ga sploh udeležila, nato pa sem, na prigovarjanje in ob pomoči do-mačega riževega viskija, vendarle obula blatne gumijaste škornje (pijavke) in ob zadrževanju sape, s štirimi kolegi in vodičem, krenila v črno džunglo. Nenehno sem vrtela svetilko naokrog po močvari, če bi morda kje zagledala našega

soseda krokodila. Sprva smo se le kobacali skozi močvaro, nemalokrat se nam je zazde-lo, da se ne bomo mogli izkopati iz blata, ki je ponekod segalo skoraj do kolen, nato pa smo zagledali kosmato tarantelo in skoraj kot dlan velikega škorpijona, ki si ga je vodič dal na roko. Hitro je moral premikati roke, da je škorpijon kolovratil z ene dlani na drugo in se tako izognil njegovemu piku. Nato pa ga je vodič v nekem trenutku zaprl v dlan. Hitro je pihal vanj, s čimer ga je povsem umiril, da se je zvil v klobčič. Nenadoma je bil tako krotak, da ga je lahko božal in celo poljubljal. Ta možnost je bila ponujena tudi nam, ampak želje po božanju škorpijona vseeno nisem razvila. Ko smo se nagledali te groteskne predstave, smo krenili naprej. Ugrezajoči se v blato smo bili čedalje bolj veseli in mnogo preglasni, poganjal pa nas je rižev viski. Nenadoma smo naleteli na lepardy cat – mešanico med mačko in leo-pardom. Utihnili smo, svetilke smo usmerili v goščo in opazovali mačko, ki je vračala pogled. Vedeli smo, da nam bodo druge skupine zato zavidale. A po malem sem bila že pri večerji. Hrana je bila božanska in tudi redilna.

FEBR

UAR

38

z natečaja MIG

Zala Bokal, Osnovna šola ŽiriObiskujem deveti razred. Učiteljica Barbara Peternel mi je predlagala sodelovanje na dveh natečajih v sklopu tekmovanja Mladina in gore. Napisala sem spis in pesem »In tu za hip dotaknem se neba«. Spis ni bil pretrd oreh, saj se že od malega srečujem z gorskim svetom in besede so privrele same od sebe. Tudi rime sem hitro skovala. Nato sem se lotila likovnega dela pod geslom »Varno potepanje po gorah«. Želela sem, da bi bilo sporočilo jasno. Na eni strani sem uprizorila varno potepanje po gorah (to vidite), na drugi pa nesrečo. Oče mi je naredil vrtljiv okvir, v katerega sta bili vpeti sliki. Tako sem simbolično sporočila, da moramo v gore z glavo, saj se lahko navaden izlet na vršace tako hitro, kot se obrne slika, spremeni v nesrečo.