10 2010Letnik 18 • πtevilka 161 • revijo izdaja Zavod za šport RS Planica www.sportmladih.net

Tri zgodbe - isti imenovalecNe bomo se ukvarjali z imenom skupnega imenovalca, a vse tri zgodbe izkazujejo neomajno pripadnost športu, ki ga pojmujemo kot prepričanje vase in svoje sposobnosti pri motokrosu, kot vztrajnost in predanost gimnastiki, ki ga že vrsto let gojijo na Osnovni šoli Riharda Jakopiča v Ljubljani in zavedanje o dobrem, ki ga gojijo športni pedagogi na osnovnih šolah s prilagojenim programom, kjer skušajo vse svoje učence in učenke pripeljati do plavalnega znanja.

Poπt

nina

pla

Ëana

pri

poπt

i Lju

blja

na

3. MotorSport Salon 2011 LjubljanaMotorSport Salon 2011, največji avto-moto športni dogodek v Sloveniji, bo 12. in 13. februarja že tretjič gostoval na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nosilci avto-moto športa so panožne zveze in klubi, ki bodo poskrbeli, da bodo lahko mladi zvedeli vse, kar jih zanima o tem športu. Veliko se boste lahko naučili na mnogih delavnicah, na prikazih športa od A do Ž in s podatki iz prve roke. Preizkusili se boste lahko na simulatorjih, sedli v gokart, dirkalni avto, formulo, na dirkalni motor, se s kakšnim tudi malo popeljali, videli, kako mehaniki pripravljajo dirkalna vozila, in sodelovali v nagradnih igrah.Ogledali si boste lahko vrhunske domače in tuje dirkalnike, ena glavnih zvezd pa bo zagotovo Audi R15, zmagovalec 24 ur Le Mansa 2010. Predstavljen bo tudi vrhunski dirkalni motocikel voznika ekipe YART, Igorja Jermana, s katerim je postal svetovni prvak leta 2009, letos (2010) pa je z njim osvojil tretje mesto. To pa sta le dva dragulja izmed mnogih. Prav tako se bodo predstavili vrhunski vozniki, s katerimi se boste lahko pomenili.Organizator bo poskrbel, da bodo mladi imeli ugodno vstopnino. Sveže informacije so na Facebooku, skupina MotorSport Salon, in na naši spletni strani: www.MotorSport-Salon.si

Dvakrat prvič Ana Peček, športna pedagoginja na Osnovni šoli Dobrova, si zagotovo zasluži vse priznanje za prizadevnost, saj brez nje najbrž ne bi bila šolska tekmovanja v gimnastiki takšna, kot so, ali pa jih morda sploh ne bi bilo. Verjetno so se tega zavedli tudi na Gimnastični zvezi Slovenije, saj so na nedavno decembrsko tekmovanje poslali gimnastičnega trenerja Aleksandra Šajna. Najbrž je bilo to prvič, predvsem pa je bilo za udeležence spodbudno, čeprav mariborski trener javno ni ničesar povedal. Manjši »šok« pa so doživeli starejši udeleženci šolskega DP v akrobatiki, ko je prof. Ana Peček sredi tekmovanja za hip vzela v svoje roke mikrofon in vodjem ekip energično razložila, da ni zaželeno, da bi med tekmovanjem hodili na »čik pavzo«, saj je to šolsko tekmovanje, predvsem pa kajenje v šolskem okolišu ni zaželeno. Opozorilo je bilo učinkovito.

Ana Peček

Aleksander Šajn

Pozor, padalska avantura!Pred štirinajstimi leti smo vam v Športu mladih predstavili našega izvrstnega padalca Branka Hrasta, ki je takrat opravil svoj 4000. skok, a za nas je bolj pomembno, da je uredništvo Športa mladih ob tej priložnosti obiskal tudi 12-letni Tomaž, ki je takrat opravil že nekaj skokov z očetom. Seveda smo ga predstavili našim bralcem. Danes je Tomaž eden najboljših padalcev na svetu. Skače v ekipi Skydragons, najboljši v Sloveniji. Nedavno je v ZDA opravil skok v zvezdi z 200 padalci. Povedal je veliko zanimivega, predvsem pa je Tomaž tudi učitelj padalstva. V osmih skokih vas lahko pripelje do samostojnega skoka s padalom. Obširno reportažo o Tomažu in padalcih bomo objavili v Športu mladih 1/2011.

©

pORT MLAdihTRibuna

�

©

pORT MLAdihTRibuna

Novoletna vprašanjaPrednovoletnega srečanja področnih koordinatorjev se je udeležili tudi Igor Medved, športni pedagog na Osnovni šoli Gabrovka, znani predvsem po košarkarski ekipi, ki jo je sestavil iz peščice učencev ali učenk in se je pogosto prebila v vrh tekmovanja na Pionirskem košarkarskem festivalu. Strokovni sodelavci na Zavodu za šport RS Planica, tudi Marko Primožič in Jelko Gros, ki vodita Zavod, sta koordinatorje spraševala za mnenje, kako izpeljati

Festival športa, ki naj bi nadomestil nekatera ustaljena finalna tekmovanja. Mnenja so se močno kresala, Igor pa je ob odhodu tiho, a odkritosrčno dejal: »Rad sodelujem z Zavodom in naredim kaj konkretnega na svojem področju, vendar pa se ne počutim najbolje, če moram javno razmišljati o tako velikem projektu, kot je Festival športa, ki posega v ustaljene tekmovalne sisteme. To bodo morali razmisliti brez mene.« Spoštovani športni pedagogi, kaj pa vi menite o Festivalu športa, denimo, vsako leto junija? Vaša razmišljanja bomo z veseljem objavili.

JezikOvni kOTiček

Na odbojki se navija kot nikjer Sedemdeset učencev z Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč je 24. novembra sodelovalo v odbojkarskemu spektaklu v dvorani Stožice. Skupna ocena: preživeli smo zanimiv večer, poln vtisov. Kdaj gremo prihodnjič?Odbojkarske tekme že same po sebi ponujajo spektakel, saj gledalci nimajo časa za počitek – točke si sledijo hitro, prav tako razpoloženje ob dobljenih in izgubljenih točkah. Športna predstava se stopnjuje do dramatičnega boja za točke, ki odločajo o zmagovalcu. Čeprav odbojkarske tekme na evropski ravni pri nas nimajo tradicije, so tekme ACH Volleya postale velika predstava. Tudi učenci in učitelji naše šole smo delček te predstave že štiri leta. Pred štirimi leti sem v letno pripravo dodal ogled odbojkarske tekme. Ekipa ACH je takrat dobila vabilo za evropsko ligo, učenci 9. razreda pa so množično izbrali odbojko za izbirni predmet. Nekaj let pred tem sem učence peljal na ogled nogometne in košarkarske tekme, ampak odbojka …, to je bilo nekaj novega. Pred ogledom tekme sem bil skupaj z učenci precej negotov. Na dogodek smo se pripravili, se poučili o obeh ekipah, o igralcih in o vsem, kar naj bi vedeli pred tekmo. Po njej smo se vsi strinjali – na navijanje se nismo pripravili in nas je presenetilo. Najpogostejša vprašanja fantov so bila: »Učitelj, zakaj nismo žvižgali nasprotnikom in sodnikom?« Res, odbojka je drugačna od košarkarskih in nogometnih tekem tudi po navijanju. V ogledu odbojkarske tekme sem videl nekaj vzgojnega. Ozračje v dvorani te žene k spodbujanju svoje ekipe in nagrajevanju dobrih potez nasprotnikov. Navija se ZA domače in ne PROTI gostom. Navijači ACH Volleya navijajo vsako leto na višji ravni. Ton dajejo indijanci in odličen govorec v dvorani, kar je treba pokazati učencem, ki živijo s športom. Spremljajo ga bolj, kot si mislimo. Vidijo dobre poteze športnikov, koreografije navijaških skupin, še bolj pa nešportne poteze športnikov ter divjanje kvazi navijačev.

Vesel sem, da ima vodstvo šole posluh za to, da učenci doživijo lepšo plat navijanja, dve uri mahanja z baloni, dve uri veselja, grizenja nohtov in držanja za glavo. Letos smo bili na tekmi že četrtič. Vsako leto nas je več. Dober glas se med učenci širi kot požar. Na tekmo smo šli pripravljeni. Roke so bile popisane, lica okrašena, na avtobusu smo iz učnega lista v misli prenesli še postavi obeh ekip. Uživali smo vsako minuto, od za večino prvega vstopa v dvorano Stožice pa do pozne vrnitve pred šolo. Ni se preprosto s 70 učenci odpraviti v gnečo množice, ni preprosto zbrati vseh učencev po koncu tekme v temi pred dvorano, a bilo je prijetno. Odbojkarska tekma je spektakel, ki ga je treba doživeti. Mogoče se bo kdo od nas zamislil naslednjič, ko bo na kaki drugi tekmi držal v roki papirnato kepo zmečkanega biltena in jo želel zalučati v goljufivega sodnika. Devetošolka Brina nam je zapisala: »Bilo je super ozračje, saj to ni bila tekma, ki bi pritegnila razgrajače in preveč strastne navijače. Navijati je bilo zato užitek.«

Bojan novak, športni pedagog

Razstava Karoline MedijaOb državnem prvenstvu v akrobatiki je bila na Osnovni šoli Dobrova tudi slikarska razstava devetošolke Karoline Medija, ki je sodelovala tudi pri izpeljavi gimnastičnega tekmovanja. Žal so razstavo odprli šele popoldne, po športnem tekmovanju. Žal, pravimo, ker bi bila to lepa priložnost, da bi si jo lahko ogledali tekmovalci in

tekmovalke in tako šport povezali s kulturnim dogodkom.Karolina ustvarja ob mentorju Slavku Zupanu, predstavila pa je nekaj pastelov velikega formata, pretežno podobe stare Ljubljane in motivov s Portugalske, kjer je bila na slikarski koloniji mladih likovnih ustvarjalcev iz vse Evrope. Dekle je samozavestno, v Ljubljani je slikalo kar v naravi: »Zabavalo me je, ko so si moje delo ogledovali mimoidoči in spraševali to in ono.«

Igor Medved

Portugalski motiv

©

pORT MLAdihTRibuna©

pORT MLAdihTRibuna ©

pORT MLAdihTRibuna

�

�

4 vogal

Štefan CukNa FŠ - katedra za borilne športe?

Med športi, ki so v zadnjem obdobju v Sloveniji opazno napredovali, tako po kakovosti kot po množičnosti, je zagotovo judo. Seveda lahko velik delež za ta napredek pripišemo judoistom »Iz dežele Sankaku« in njihovi ženski ekipi, ki po dosežkih v mednarodni areni močno prekaša moški tekmovalni utrip, pod kako-vostnim vrhom pa je nekaj množičnih organizacij za vzgojo najmlajših. Tudi sicer so judoistične blazine polne mladih, ki redno trenirajo. Množica najmlajših judo-istov in judoistk, ki so to bolj ali manj samo zaradi kimona, sicer še ni zagotovilo, da bo imel judo v prihodnjih letih nekaj sto judoistov in judoistk več, predvsem takih, ki se bodo pripravljeni spoprijeti s pravo vadbo, zagotovo pa kaže na dobro organiziranost juda. Judoistični delavci so znali potešiti veliko pomanjkanje športne

ponudbe za najmlajše. In v tem okviru je zagotovo zanimiva vest, da vodilni predstavniki Judo zveze Slovenije in Fakultete za šport znova razmišljajo o ustanovitvi katedre za borilne športe, torej tudi (in predvsem) za judo.

Prof. Štefana Cuka, vodjo nacional-ne športne šole, selektorja kadetske re-prezentance ter predsednika združene trenerske, tekmovalne in antidopinške komisije pri JZS, smo ujeli na medna-rodnem simpoziju Šport mladih. Ob tej novici je bil zelo zadovoljen, saj meni, da bi bila ustanovitev katedre za borilne športe pomemben korak v razvoju juda.

»Od takrat, ko je bil na Fakulteti za šport tudi judo, je minilo že veliko časa. Kot študent tega obdobja nisem doživel, tako da bi težko o tem karkoli dejal. Čas se je zagotovo zelo spre-menil, naraslo je število judoističnih

klubov, danes jih je že prek petdeset, poleg tega pa je razvoj doživel tudi šport. Ne vem še, kakšna bo uresničitev želje po katedri in kakšen bo program, verjamem pa, da se bo precej študentov odločilo za študij na Fakulteti za šport prav zaradi te možnosti. Pa ne samo zato, ker je šport v vzponu, ampak tudi zato, ker bo v judo-ističnih klubih v prihodnosti kar dobra možnost za zaposlitev,« pravi sogovornik in našteje nekaj študentov, ki so se pred leti usmerili v judo in v njem tudi ostali. »Prek Fakultete za šport so zrasli v dobre trenerje, denimo, Anja Dobovšek, Aleš Vrbančič, Rok Košir, David Horvat, Luka Vuković in najbrž še kdo. Med temi je zanimiv Rok Košir, saj se je kot trener juda uveljavil v Nemčiji. Med judoisti, ki so diplomirali na Fakulteti za šport, pa je treba omeniti Saša Jereba, ki svoje uspešne tekmovalne poti še ni končal, a vsi upamo, da se bo kasneje podal med trenerje, saj bi bila velika škoda, če svojega velikega znanja ne bi posredoval mladim,« pravi Štefan Cuk, ki je prepričan, da bi nova katedra za borilne športe lahko precej pripomogla h kakovostni rasti klubov.

Štefan Cuk, nekoč zelo uspešen trener v JK Iva Reya v Celju, se zdaj ukvarja tudi s promocijo juda na nekaterih osnovnih šolah v Celju in okolici. Vadba v njegovih športnih krožkih poteka enkrat na teden, vse, ki jih judo bolj pritegne, usmeri v klube. »V Celju je zanimiv položaj, saj je ženski judo na svetovni ravni, moški pa stagnira, čeprav smo imeli včasih močne tekmovalce in nekateri so še danes v slovenskem vrhu. Znamenje, da nekaj ni v redu, je tudi to, da v Celju ne moremo nobenega dečka na državnem prvenstvu pripeljati tako daleč, da bi se boril za medaljo.«

Ko govorimo o katedri za borilne športe, bo najbrž zanimivo vedeti, kakšna bo notranja organiziranost, saj bo med športi, ki se bodo potegovali za prostor pod soncem, kar precej konkurence. Poleg juda so še drugi borilni športi, ki po množičnosti ne zaostajajo. Skratka, na FŠ se obeta nekaj novega.

n. S.

Naslovnica: Deklice z OŠ Glazija v Celju, motokrosisti Tim, Bogdan in Nejc Gajser, gimnastična ekipa z OŠ Riharda Jakopiča, ki jo vodi prof. Alenka Zupančič

N. S

LAN

A

ReviJO iZdaJaZavod za šport RS PlanicaOdGOvORNi URedNiKNiko SlanaURedNi©T­vOParmova 33, 1000 Ljubljana tel. 01 2363 107, 041 753 333, faks 01 2363 150 e-poπta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comURedNi©Ki OdBORTjaπa Andreé Prosenc, dr. Mojca Dopona TopiË, dr. Bojan Knap, dr. Peter Klavora, dr. Marjeta KovaË, dr. Tomaæ Pavlin, Aleπ PeËe, dr. Stanko Pinter, Roman Raæman, Urπka Stritar.NaROč­aNJe Na ReviJONiko Slana e-poπta: niko.slana@­zrss.si urednistvosm@­gmail.comT­iSKLittera picta, d.o.o.NaKLada2.500OBLiKOvaNJe iN PReLOMStudio MEDIA, d.o.o., LjubljanaKOReKT­ORiCaBarbara ©ifrarVabimo vas, da sodelujete s svojimi pogledi in izkuπnjami. Prispevke sprejemamo po e-poπti ali po poπti na disketah. Fotografij ne vraËamo, razen po dogovoru. Odzivi na objavljene prispevke naj ne bodo daljπi od πtirideset vrstic. Pridræujemo si pravico do krajπanja prispevkov, tistih, ki ne ustrezajo namenu, ne bomo objavili.

Revija za πport otrok in mladine nadaljuje tradicijo biltena ©©D in glasila ©olski πport.ISSN 1318-1718.

Revija je namenjena πportnim naraπËajnikom, trenerjem, πportnim pedagogom, starπem in vsem, ki jih zanima πport mladih.

�

  2

6

12

16

24

26

38

28

©port mla­dih ■ letnik 18/161 ■ DECEMBER 2011vsebina

Tribuna­ ŠMSedemdeset učencev z Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč je 24. novembra sodelovalo v odbojkarskemu spektaklu v dvorani Stožice. Skupna ocena: preživeli so zanimiv večer, poln vtisov. Kdaj gredo prihodnjič?6

Zgodovina­ športa­»Ob začetku prve svetovne vojne je bilo telesnovzgojno področje z dvema urama telovadbe udeleženo v šolskem predmetniku, nova pridobitev pa so bili šolski igralni popoldnevi« z »mladinskimi igrami« uvedeni leta 1890,« piše dr. Tomaž Pavlin. Tako je bilo pred sto in več leti, in kako je danes?

BlogAleš Peče je svoj blog začel takole: »V letu 2010 iskreno čestitam vsem jubilantom, zlasti vsem, kjer sem bil tudi sam povezan z njimi. Sam imam pred očmi tri velike jubileje: 50-letnico Košarkarskega društva Ježica, kjer sem sodeloval že od začetkov, 40-letnica OŠ Franceta Bevka v Ljubljani, kjer sem dokončal svojo učiteljsko pot in 50-letnico Višje, Visoke šole in Fakultete za šport, ki mi je omogočila, da sem opravljal učiteljevanje ...« Zanimivo je tudi nadaljevanje.

Mla­di športnikiJudoist Andraž Jereb, sicer dijak Gimnazije Ljubljana Šiška, je vzhajajoča zvezda slovenskega juda. Judoisti pričakujejo, da bo šel po stopinjah uspešnih deklet, ki so v judu dosegla že skoraj vse. Andraž ima za to veliko možnosti, a ne prehitevajmo časa …

TrenerjiO trenerjih navadno ne pišemo veliko. Tokrat objavljamo razmišljanja treh, iz zelo različnih športov. S predstavitvami trenerjev bomo še nadaljevali, saj s svojimi zgodbami razkrivajo še drugo plat športa.

Ob rob 23. posvetu športnih peda­gogovMed nagrajenci ZDŠPS za leto 2010 je bil tudi novomeški športni pedagog iz Osnovne šole Grm. Za košarkarskega trenerja, ki je s svojimi ekipami med najuspešnejšimi v pionirskem festivalu, bi lahko dejali, da je novomeška športna ikona.

Ordina­cija­Dr. Bojan Knap je začel svoj sestavek o zmernosti takole: »V sedanjem času hudega tempa se moramo vprašati, ali znamo v vsakodnevnem življenju tudi počivati. Lenoba in počitek sta vendar tabu za vse delujoče v tem norem času, v katerem štejejo le zmage in presežki vseh vrst. In kako do presežkov z lenobo?«

Ava­ntura­Dr. Petra Draškovič je velika ljubiteljica narave in fotografinja. Na kratko je napisala, kako je doživela Aljasko: »Sliši se čarobno. Tako daleč. Hladno. Neznano. Morda divje … Nekaj od tega bo gotovo držalo. Da je daleč, ne morem zanikati. Po dobrih petindvajsetih urah leta me pričaka neznana pokrajina, o kateri sem doslej upala le sanjati, dokaj tople zmerne temperature, predvsem pa domačnost ljudi …«

Prva zgodbaKonec novembra se je zbralo nekaj navdušencev, »vzgojiteljev« mlajših planinskih rodov,

na enodnevnem srečanju v Trzinu. Beseda je tekla o sodelovanju s starši na planinskih taborih. Razprava ZA ali PROTI sodelovanju »domačih« v tovrstni dejavnosti se vleče že nekaj časa, razlogi in pomisleki udeležencev srečanja pa so bili tudi tokrat diametralno nasprotni.

Dinamičen pogovor sem končala s ponudbo za prostovoljno sodelovanje pri pripravi in izpeljavi tabora, s pogojem, da s seboj lahko vzamem še svojega izmišljenega vnuka.

Moja ponudba ni bila sprejeta. Zagovorniki »nevmešavja« so pojasnili, da otrokovi sorodniki slabo vplivajo na samostojnost in vodljivost mladih udeležencev, podirajo red ter zmanjšujejo avtoriteto vodij in vodnikov tabora. Njihove odločitve niso omajale niti moje dolgoletne gorniške in pedagoške izkušnje niti strokovne reference.

Druga zgodbaPred nekaj dnevi so mediji objavili novico o šetletniku, ki so ga na nočnem pohodu »pozabili«

na pobeljeni Mrzlici. Dečka so našli živega, a grenak priokus ostaja – kdo in kako je skrbel za varnost na organizirani planinski dejavnosti v zaostrenih zimskih razmerah?

Organizatorji so brez dvoma vložili veliko truda, da bi srečanje potekalo brez težav, k neprijetnemu zapletu pa so botrovale različne okoliščine. Najverjetneje je bil vzrok v deljeni odgovornosti pomeznikov, zaradi katere ni nihče, do vstopa v avtobus, pogrešal mladega pohodnika.

V razmislek In kje se obe zgodbi združita? Odgovor: Pri varnem vodenju namlajših v gorski svet. Za to namreč niso dovolj samozadostna prepričanja odraslih o svojih planinskih in pedago-

ških kompetencah, ampak tudi spoznanja, da se organizatorji in izvajalci planinskih dejavnosti za otroke lahko učimo drug od drugega in se tako timsko dopolnjujemo.

Z varnostjo pa je povezana tudi odgovornost. Pri spoznavanju in osvajanju gorskega sveta z otroki moramo odrasli odigrati vlogo odraslih ter poskrbeti, da se vsi zdravi in celi vrnemo v dolino. Napak si ne smemo privoščiti, kajti popravni izpit, kot pri izgubljenem dečku na Mrzlici, ni vedno mogoč. Zgodbe se, žal, lahko končajo tudi drugače.

Pa varno in srečno pot v gore! Urška Stritar

O sodelovanju, varnosti, odgovornosti in …

Urška­ Strita­r je peda­goška­ svetova­lka­ za­ predšolsko vzgojo,

sicer pa­ je na­vdušena­ pla­ninka­, ki preživi veiliko prostega­ ča­sa­ v

hribih, ta­ko doma­čih kot tujih. Zna­na­ je tudi po strokovni knjigi

Z otroki v gore, družinski izleti, ki jo je v za­ložbi Sida­rta­

pripra­vila­ skupa­j z možem Andrejem. V neki spletni rekla­mi za­njo piše: »Vodnik je na­menjen

vsem, ki bi ra­di lepoto gora­ in na­ra­ve delili z otroki a­li pa­ se tudi

brez njih poda­li na­ la­žji izlet.«

foto IGOR MODIC

�

Vedno bližje domači višji in visoki strokovno kadrovski šoliOb za­četku prve svetovne vojne je bilo telesnovzgojno področje z dvema­ ura­ma­ telova­dbe umeščeno v šolski predmetnik, nova­ pridobitev leta­ 1890 pa­ so bili šolski »igra­lni popoldnevi« z »mla­dinskimi igra­mi«. Predmet so prevzema­li šola­ni ka­dri, ki so pripra­vili tudi prve strokovne publika­cije. Teh je bilo več, sa­j je bil a­vstro-ogrski prostor velik. V slovenskem jeziku je bil ob izteka­nju 19. in v za­četku 20. stoletja­ v upora­bi učbenik Telovadba v petrazrednih in manj kot petrazrednih ljudskih šolah, ki ga­ je leta­ 1900 spisa­l Fra­n Brunet, leta­ 1907 pa­ je izšel pona­tis. Fra­n Brunet je bil diploma­nt duna­jskega­ teča­ja­ telesne vzgoje in je poučeva­l telova­dbo v Ljublja­ni.

Zaradi izostankov – nove vsebine

A zakaj igralni popoldnevi? Sredi sedem-desetih let 19. stoletja je bil v sklopu Učnega načrta za realke pripravljen predmetni učni načrt telovadbe, ki se je navezal na sistematiko in metodiko Adolfa Spiessa. Namen pouka je bil higiensko-vzgojni, utrditev zdravja, telesa, duševne svežosti ter krepitev moči, volje in vztrajnosti. Temeljil je na Spiessovih prostih in redovnih vajah, vajah s palico, vajah na orodju in igrah, ki so bile priljubljene v šolskih okoljih. Vztrajanje pri Spiesovi metodi je rodilo od-klanjanje telovadbe in izostanke, zato so 1890 uvedli igralne popoldneve, organizirane zunaj šolskega urnika. Šolski igralni popoldnevi z mladinskimi igrami naj bi izboljšali telesno

vzgojo mladine, na drugi strani pa so odprli vrata v šolstvo angleškemu športu.

Uredba je bila v šolskem letu 1891/1892 že izvajana v gimnazijah in realkah, medtem ko za osnovne šole in učiteljišča ni bila obvezna. Vod-stvom gimnazij in realk je nalagala, da dijake navajajo na ukvarjanje z različnimi dejavnostmi v prostem času, kot so npr. plavanje, kolesar-stvo, pohodništvo, veslanje, igre (kriket, kroket, tenis, nogomet), pozimi drsanje in smučanje, ter jim materialno in kadrovsko pomagajo. Šole naj bi posredovale za cenejše vstopnice na objekte in uredile igrišča, pri trgovcih posredovale za primerne cene športne opreme, medtem ko bi se dijaki s pomočjo profesorja samoorganizirali, profesor pa bi jim nudil strokovno podporo in vršil tudi nadzor. Nov korak je bil storjen po letu 1908, ko je prosvetna oblast dovolila v okviru šole in pod nadzorstvom učitelja organiziranje dijaških klubov. In v slovensko zgodovino športa so se zapisali slovenska no-gometna dijaška kluba Hermes v Ljubljani in goriška Jugoslavija ter prve javne nogometne tekme slovenskih moštev.

Sokoli predlagajo … A kaj ko je prestolonaslednik šel izzivat

srečo v Sarajevo. Šel in tvegal, kljub opozo-rilom in napetem protiavstrijskem ozračju prosrbskega in slovnaskega iredentizma, ter bil ustreljen. Atentator je bil pozneje heroj, vmes se je zakuhala prva velika morija 20. stoletja z uničujočimi človeško-materialnimi posledicami. Konec vojne je prinesel novo geopolitično sliko Evrope in južnoslovansko centralistično državo, ki je v šolstvu ohranila dve uri telesne vzgoje, igralni popoldnevi pa so bili le še zgodovinski primer.

Šolstvo na Slovenskem se je sloveniziralo, kar je bil pomemben nacionalno-kulturni korak, telesna vzgoja pa naj bi se strokovno naslonila na sokolstvo. Ko so se junija 1919 slovenski, hrvaški in srbski sokoli združili v enotno jugoslovansko sokolsko organizacijo, so glede razmerja s šolstvom sprejeli načelno stališče Sokol in šole ter poudarili, da je sokol-stvo že prek 50 let vršilo narodno nalogo in zato bi v novi državi moralo s svojim duhom prodreti v vse narodne, meščanske, srednje in ostale šole ter biti udeleženo pri organizaciji telesne vzgoje v šolstvu oziroma celo prevzeti šolsko telesno vzgojo. Sokolski učitelji naj bi bili tudi šolski učitelji telesne vzgoje in obra-tno, sokolstvo pa bi moralo imeti glas pri ure-janju telesne vzgoje od najnižjih oblastnih teles do prosvetnega in obrambnega ministrstva ter vseh ministrstev, na katerih se obravnava telesna vzgoja. Sokoli so šli na skupščini leta 1921 korak dalje in apelirali na Ministrstvo prosvete za organiziranje sokolskih tečajev za učitelje telovadbe in nastavitev sokolsko usposobljenih telovadnih učiteljev na vseh učiteljiščih v državi, pri oblasteh pa posebnih nadzornikov za telesno vzgojo. Predlagali so ustanovitev katedre za telesno vzgojo pri eni od filozofskih fakultet in s sodelovanjem medicinske fakultete, predavatelji pa naj bi bili priznani sokolski strokovnjaki. Ministrstvo za zdravje naj bi štipendiralo študij mladih zdravnikov, veščih telesnih vaj, ki bi se speci-alizirali kot fiziologi in razvijali fiziologijo ter tako prispevali k razvoju telesne vzgoje. Dobri predlogi, ni kaj.

… in deloma tudi uspešniSokolska zavzemanja so bila z odločbo de-

mokratske vlade januarja 1920 o šolski telovad-bi po sokolskem sistemu uresničena le deloma. S prestopom šolskih vrat so v katoliškem delu države izrinjali iz šole tradicionalnega vzgo-jitelja katoliško Cerkev in trčili s katoliškim političnim taborom ter bili vpeti v kulturni boj, ki se je netil v letih po prvi svetovni vojni na Slovenskem. Izobraževanje kadrov za po-trebe šolstva se je najprej naslonilo na sokolske strokovne tečaje (v Ljubljani je bil že jeseni leta 1919 organiziran enomesečni tečaj za sokolske vaditelje z vsakdanjim 10-urnim teoretično-praktičnim delom), v drugi polovici dvajsetih let pa se je v problematiko kvalificiranih kadrov za kratek čas vključila država, ki je junija 1927 vpeljala enoletni telesnovzgojni tečaj za učitelje telesne vzgoje na srednjih šolah.

Leta 1929, po Aleksandrovem puču in uved-bi šestojanuarske diktature, so se sokoli sestali s kraljem Aleksandrom in predložili Spomenico z načrtoma zakona o telesni vzgoji šolske mla-dine in zakona za telesnovzgojno vojaško šolo (to je bila očitno taktična poteza za pridobitev šole). Poudarili so splošno potrebo telesne vzgoje in na primeru starih Grkov, Rimljanov in drugih zgodovinskih ljudstev poudarili, da

Iz zgodovine športa piše dr. TOMAž PAVLIN

�

so njihove kulture cvetele toliko časa, dokler je bila telesna vzgoja sestavni del splošne vzgoje. A če hoče država razširiti telesno vzgojo med vse sloje, mora poskrbeti predvsem za stro-kovnost in ustrezno infrastrukturo v šolah in vojski ter tudi za materialno in moralno podporo sokolstva, ki telesno vzgojo širi v okviru civilne sfere.

Zanimiv predmetnikSpomenica je vključevala tudi načrt triletnega

študijskega programa v obsegu 6 semestrov in 108 ur teorije in prakse in je zgodovinsko dokumentiranje razmišljanja o zahtevanih znanjih. Predmetnik je načrtoval 22 teoretič-no-praktičnih predmetov, in sicer praktično telovadbo (24 ur), igre, lahko atletiko in šport (12 ur), sabljanje (8 ur), sistematiko in teorijo telovadbe (8 ur), metodiko telesnih vaj (4 ure), zgodovino in literaturo telesnih vaj (4 ure), estetiko telesnih vaj (3 ure), občo pedagogiko (6 ur), fiziko (2 uri), biologijo (2 uri), anato-mijo in histologijo z vajami (6 ur), anatomijo zunanjosti človeka (1 ura), občo fiziologijo z vajami (2 uri), občo in specialno fiziologijo telesnih vaj (4 ure), občo higieno (4 ure), šolsko higieno in higieno telesnih vaj (4 ure), telesni razvoj in higieno v predšolski dobi (2 uri), an-tropometrijo (2 uri), ortopedijo (2 uri), masažo in zdravstveno telovadbo (2 uri), prvo pomoč z vajami (4 ure), o gradnji in opremi telovadnic in telovadišč (2 uri).

Sokolom se je v začetku tridesetih let z apelom po strokovni kadrovski šoli pridru-žila jugoslovanska Zveza športnih zvez, na Slovenskem pa sta sredi tridesetih let poleg sokolov opozarjala na potrebo po strokovni šoli ljubljanska športna kluba Ilirija in Aka-demski športni klub Primorje, ki je, kakor poudarja Drago Stepišnik, ministru telesne vzgoje septembra 1937 poslal spomenico s

predlogom in zahtevo po organiziranju »sto-lice (katedre –op. p.) za telesno vzgojo /…/ na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze« v Ljubljani. Primorje je v »zahtevi« poudarilo, da je »slovenski šport v zastopanju državnih barv na mednarodnih nastopih dosegel zavidljive uspehe. Nekatere reprezentance so sestavljene izključno iz slovenskih športnikov (smučarske in telovadne) in ravno te so pokazale dosedaj na mednarodnih tekmah najlepše uspehe. V druge državne reprezentance je prispevala Slovenija, ki predstavlja le eno petnajstino prebivalstva, več kot vsaka druga banovina. Tudi to je eden izmed važnih in tehtnih vzrokov, ki govori za to, da država ustanovi najvišji telesnokulturni zavod tam, kjer je telesna kultura na najvišji ravni.«

Študij športa – v tujini korak pred nami

A medtem ko so civilne organizacije vztrajno zahtevale in poudarjale potrebo telesnovzgoj-nega študija, je ta v tujini že marsikje potekal. Tja se je odpravilo tudi nekaj Slovencev, s štipendijami pa so jim pomagale telovadne or-ganizacije. Tako se je Drago Ulaga s štipendijo Orla vpisal na berlinsko Visoko šolo za telesno vzgojo in leta 1930 diplomiral, podobno Janko Kavčič (diplomiral 1934), na varšavski Central-ni inštitut za telesno vzgojo pa se je vpisal sokol Branko Polič (diplomiral 1934). Ministrstvo za telesno vzgojo naroda se je pod težo pobud, pritiskov in verjetno tudi slovanskih zgledov na Českoslovaškem in Poljskem končno odzvalo in v letu 1938 je v Beogradu zaživela Višja šola za telesno vzgojo. Študij je trajal prvo leto 2 semestra, drugo pa 4, vendar je bil zaradi druge svetovne vojne prekinjen. Pogoji za sprejem so bili poleg končane srednje šole zdravniški pregled in izpit telesne sposobnosti, športniki pa so predložili tudi anamnezo. Na šoli so

dobili mesto kot predavatelji zgoraj omenjeni diplomanti varšavske in berlinske šole, med študenti pa so bili številni Slovenci, med njimi Jelica Vazzaz in Adi Klojčnik, ki sta bila po vojni učitelja na Višji šoli za telesno vzgojo in zatem na Visoki šoli za telesno kulturo. Po sprejetju sporazuma in zakona o oblikovanju banovine Hrvaške ter notranje političnem reorganiziranju jugoslovanske države je bila ustanovljena podobna šola v Zagrebu. Tudi v Sloveniji je stekla akcija. Drago Ulaga je tik pred drugo svetovno vojno pripravil načrte za študij v okviru ljubljanske Filozofske fakultete, vendar pa sta proračunska debata oziroma nasprotovanje finančnega ministrstva in nato aprilski napad na Jugoslavijo leta 1941 ter druga svetovna vojna prekinila začete pobude. V prihodnje bi bilo dobro prečesati univerzitetne arhive, če se je Ulagov načrt morda ohranil, zla-sti za primerjavo s sokolsko spomenico 1929, kajti Drago Ulaga je bil glede na svoje šolanje nedvomno blizu nemški šoli in metodiki ter morda imel druge poudarke kot Sokoli, ki so kot vplivna civilnodružbena organizacija raz-vijali svojo sistematiko in metodiko s svojimi posebnostmi.

Slovenska telesnovzgojna razhajanja

In kaj bi bilo, če ponovno ne bi bilo velike morije, že druge v prejšnjem stoletju? Slovenija je bila razkosana, na Štajerskem je bila v šolah nemška telesna vzgoja, v Ljubljansko pokrajino pod Italijani pa italijanska z organizacijo GILL, ki je imela nadzor nad šolsko telesno vzgojo. Po končani drugi svetovni vojni so prišli zopet novi čas in fizkultura. Tokrat bolj odzivna nad stremljenji, predlogi in zahtevami staro-jugoslovanske civilne družbe? Navsezadnje so bili mnogi telovadci in športniki v vrstah partizanskih zmagovalcev.

�

spletni info kazalecinternet

programi

KOLEDAR ŠOLSKIH TEKMOVANJ IN PRIREDITEV

15. šolski pokljuški maraton15. šolski pokljuški maraton ali Festival zimskih športov Pokljuka, množična prireditev netekmovalnega značaja za učence osnovnih in srednjih šol, bo v soboto, 5. februarja 2011, s središčem v biatlonski areni na Rudnem polju. Organizator prireditve je Zavod za šport RS Planica, koordinator Zveza za šport otrok in mladine Slovenije in izvajalec Osnovna šola Gorje. Vodja organizacije bo, tako kot vselej doslej, Nenad Pilipovič. Več informacij o prireditvi si lahko preberete v Informatorju I. in na spletnih straneh Športa

mladih (http://www.sportmladih.net), Zveze za šport otrok in mladine Slovenije (www.zsoms.si) in OŠ Gorje (http://www.osgorje.si). Letos bo novost alpsko smučanje, ki se ga bo lahko udeležilo le prvih 150 prijavljenih, potekalo pa bo na smučišču Viševnik med 9. in 13. uro. Uradna otvoritev Festivala zimskih športov Pokljuka bo ob 10.30, ob 10.50 se bodo pričeli pohodi, ob 11.20 bo prvi štart smučarskega teka. Med 12.00 in 13.50 bo v biatlonski areni potekal animacijski program. Ob koncu prireditve bosta razglasitev šol z največ udeleženci in podelitev praktičnih nagrad.

JANUAR 2011Finalna tekmovanja  8. šah, posamezniki, finale OŠ15. Mladina in gore, finale, Slivnica pri Celju18. badminton, posamezniki, finale, SŠ19. med dvema ognjema, finale, Ljubljana, OŠPP26. športno plezanje, finale, tekma A, Ljubljana, SŠ27. športno plezanje, finale, tekma B, Ljubljana, SŠ

Polfinalna tekmovanja21. rokomet, konec PF tekmovanj, SŠ25. gimnastika, mala prožna ponjava, konec PF, OŠ

Četrtfinalna tekmovanja25. košarka, konec ČF tekmovanj, SŠ26. košarka, letnik 1996, konec ČF tekmovanj, OŠ31. rokomet, letnik 1996, konec četrtfinalnih tekmovanj, OŠ

Tekmovanja na področni ravni (PT)14. odbojka, letnik 1996, konec PT, OŠ20. nogomet, letnik 1996, konec PT, OŠ21. streljanje z zračno puško, konec PT, OŠ in SŠ29. judo, konec PT, OŠ29. lokostrelstvo, dvoransko tekmovanje, PT, OŠ in SŠ31. badminton, posamezniki, konec PT, OŠ31. smučarski skoki, konec PT, OŠ

FEBRUAR 2011Finalna tekmovanja5. šolski pokljuški maraton, Rudno polje, OŠ, SŠ in OŠPP5. judo, finale, OŠ9. gimnastika, mala prožna ponjava, finale, OŠ in SŠ9. smučarski skoki, finale, OŠ10. rokomet, finale, SŠ12. streljanje z zračno puško, finale, OŠ in SŠ

Polfinalna tekmovanja11. košarka, letnik 1996, konec polfinalnih tekmovanj, OŠ11. košarka, konec polfinalnih tekmovanj, SŠČetrtfinalna tekmovanja12. odbojka, letnik 1996, konec četrtfinalnih tekmovanj, OŠ15. nogomet, letnik 1996, konec četrtfinalnih tekmovanj, OŠ

Tekmovanja na področni ravni4. odbojka, konec področnih tekmovanj, SŠ15. nogomet, konec področnih tekmovanj, SŠ15. gimnastika, športna gimnastika, konec področnih tekmovanj, OŠ15. badminton, ekipno tekmovanje, konec področnih tekmovanj, OŠ15. namizni tenis, konec področnih tekmovanj, OŠ28. veleslalom in deskanje, konec področnih tekmovanj, OŠ in SŠ28. šah, ekipno, konec področnih tekmovanj, OŠ

*  Nekateri datumi tekmovanj se lahko, zaradi različnih razlogov, še spremenijo.    Prosimo vse, da spremljajo najave tekmovanj na www.sportmladih.net oz. spremljajo obvestila preko e-pošte.

�

spletni info kazalec programi

5. znanstveni kongres ©porta mladih 2010Na Fakulteti za šport v Ljubljani je od 2. do 4. decembra potekal 5. Znanstveni kongres Športa mladih. Sodelovalo je približno dvesto strokovnjakov in raziskovalcev iz več kot dvajsetih držav, ki so z različnih vidikov razpravljali o vplivih sodobnega sveta, ki temeljito spreminjajo življenjski slog otrok in mladine. Kongresa se je udeležilo tudi nekaj strokovnih delavcev, ki so zaposleni v projektu Zdrav življenjski slog in ki bodo znanstvene ugotovitve vpletli v svoj projekt ter ga tako še dodatno obogatili. Več informacij lahko dobite na: http://www.youthsport2010.si/.

Zbornik

Fakultete za šport, UL 1960–2010Zbornik Fakultete za šport, Univerze v Ljubljani, ki je v nakladi 500 izvodov izšel ob 50-letnici najpomembnejše slovenske izobraževalne ustanove za šport, je pripravil dr. Tomaž Pavlin. Kot se za takšen zbornik spodobi, ima v uvodnem delu zgodovinska izhodišča, ki so obogatena z osebni vtisi in pričevanji. V nadaljevanju je opisan razvoj šole, pospremljen z mnogimi zanimivimi fotografijami. Morda v prihodnosti povemo o tem zborniku, ki bi moral biti natisnjen v večji nakladi, saj si lahko predstavljamo, da bi ga želeli imeti na svoji knjižni polici mnogi diplomanti, še kaj več.

Zbornik

23. mednarodnega posveta ©PSZbornik 23. mednarodnega posveta športnih pedagogov Slovenije, ki ga je ZDŠPS uspela izdati brez pomoči Fundacije, je izšel v skromni nakladi 150 izvodov, kar je za športno vzgojo nedvomno slabo znamenje, predvsem pa škoda, saj je predstavljenih veliko zanimivih prijemov iz sveta športa mladih, tako v šoli kot zunaj nje.

Book of Abstracts

Youth sport 2010Izvlečki na 220 straneh bodo dobrodošli za trening angleščine in seveda, če naletite na pravo temo, za razmislek o športu mladih in posredno o šolski športni vzgoji. Očitno je znova vse prisotne najbolj očaral dr. Ken Hardman, predavatelj z univerze v Worchestru (VB), ki je športno vzgojo postavil v družbene tokove relativnosti. Njegove misli so zagotovo vredne širšega razmisleka. Morda v njegovem kratkem izvlečku najdemo odgovor, zakaj redno prihaja na kongres v Ljubljano, in hkrati potegnemo vzporednico z nekim vzhodnonemškim protestantskim pastorjem, ki se je po padcu berlinskega zidu preselil v Slovenijo (Jugoslavijo) in zdaj živi v vasici nad Planinskim poljem, misleč, da bo družbena enklava, ki je v Nemčiji propadla, živela v naših krajih še dolgo. Ken je vizionar, ki sluti, kaj se bo dogajalo s športno vzgojo in športom mladih v prihodnje.

PROJEKT

Kulturno žlahtenje najmlajših Nekajletni projekt kulturnega žlahtenja najmlajših, ki se je dogajal v vrtcu Vodmat v Ljubljani, in ga je podprl Evropski socialni sklad, je doživel epilog. Dobili smo lepo oblikovan almanah projekta, ki bo zagotovo zanimal vse, ki delujejo v vrtcih. Pomemben podatek je naklada »almanaha« - samo 500 izvodov. O zanimivem projektu bomo več zapisali v prihodnjem ŠM.

KNJIGARenata Salecl

IzbiraAvtorica, sicer sociologinja in filozofinja, je predstavila vsebino, ki bi jo morala zanimati najstnike, pa tudi malo starejše, da bi bolje razumeli zamotane odnose med ljudmi. Branje priporočamo vsem, ki se vsaj malo sprašujejo o svetu, v katerega so padli in jim marsikaj ni jasno. Morda vzamete knjigo v roke pogojno, jo prelistate, in če vam ni všeč, zaprete. A zagotavljamo, da se boste v njej prepoznali in da vas bo vsebina začela zanimati. Poizkusite, veliko boste pridobili in morda ugotovili, da imate pravi vi, ne pa histerično okolje, ki vas skuša prepričati, da morate biti nekdo drug.

predstavljeni glavni geološki procesi s primeri iz zakladnice geološke dediščine Slovenije. Vsebine so dodatno predstavljene z animacijami in kratkimi filmi. Javno vodstvo bo v soboto, 15. 1. 2011, ob 11. uri. Več na http://www2.pms-lj.si/razstave/gea/index.html. Razstava je na ogled do 30. junija 2011.

Kraljestvo TetideAlpe so paleontološko bogata območja in mednje spada tudi okamneli svet triasnih vretenčarjev Kamniško-Savinjskih Alp. Z novimi raziskavami so na omenjenem območju odkrili vrsto edinstvenih nahajališč triasnih vretenčarjev (ribe,

Evolucija Zemlje - SlovenijaGeološki procesi so v več milijardah let izoblikovali čudovit moder planet – Zemljo. Neponovljiv planet je ustvaril razmere, kjer je nastalo življenje. Na pregledni geološki razstavi so

Januarja

notozavri in ihtiozavri). Hkrati pa smo našli še nekatere druge fosile, med katerimi izstopajo kačjerepi, morske lilije in raki. Bogastvo fosilnih ostankov nekdanjega triasnega morja se lahko postavlja tudi v svetovnem merilu. Geološka vitrina do 9. februarja 2011.

Geološki zakladi PohorjaPohorje je največji masiv magmatskih in metamorfnih kamnin v Sloveniji, ki v geološkem pogledu izstopajo iz pretežno »sedimentne« Slovenije. Najstarejše slovenske kamnine nosijo na svojih plečih približno 400 milijonov let. V njih se skrivajo dragi in okrasni minerali, tudi takšni, ki so Pohorcem v preteklosti dajali rudarski in steklarski kruh. Geološka vitrina je na ogled do 9. februarja 2011.

©akali v Sloveniji Zlati šakal (Canis aureus) je srednje velik predstavnik družine psov. Razširjen je v Afriki, južni Aziji in JZ Evropi. Iz Balkanskega polotoka v zadnjih desetletjih prodrl tudi k nam. Prvi podatki o šakalih v Sloveniji so iz leta 1952, od začetka 80-tih let prejšnjega stoletja pa so na nekaterih območjih stalno navzoči. V vitrini četrtletja je na ogled tudi lobanja mlade samice, ki je bila avgusta 2010 povožena med Notranjimi Goricami in Podpečjo. Predavanje: 13. januarja ob 18. uri, brez vstopnine. Biološka vitrina četrtletja bo na ogled od 13. januarja do 15. maja 2011.

DELAVNICA ZA OTROKE (od 5 do 12 let)

StezosledciSobota, 8. 1. 2011, ob 11. uri. Veliko boste izvedeli o sledeh, ki jih v snegu ali blatu puščajo gozdne živali. Dobili boste odgovore, zakaj jelen pušča drugačne odtise kot volk ali medved, zakaj noge živali niso vse enako zgrajene ... Izdelali boste žige s sledmi živali in z njimi okrasili nakupovalne vrečke iz blaga. Delavnico vodi dr. Staša Tome, muzejska svetovalka. Vstopnice dobite na blagajni muzeja. �

10

NAVIJAŠTVO

ŠKL-jev obisk v južni Ameriki LIMA - V glavnem mestu Peruja so od 19. do 21. novembra potekala

tekmovanja za naslove najboljših v kategoriji plesnih in navijaških skupin v latinski Ameriki. Cheerleading v Južni Ameriki še nima tradicije, zato je bilo to prvenstvo šele drugo v njihovi zgodovini. Od prijavljenih petih sosednjih držav Čila, Bolivije, Venezuele, Ekvadorja in Peruja so se prvenstva udeležile le zadnje tri. Razlogov za neudeležbo dveh držav je bilo več, a glavni je bilo zagotovo vpletanje predstavni-kov zasebnega kapitala iz ZDA, ki v obliki ogromnega cheerleading podjetja želi pridobiti nadzor tudi v tem delu sveta, potem ko je že uspešno izpeljal delno invazijo v Evropi. Čeprav le predstavniki treh držav so se mladi resno lotili svoje naloge in izpeljali svoje nastope po svojih najboljših močeh.

Vedeti je treba, da so omenjene države različnih političnih ureditev, večinoma skromne v svoji gospodarski rasti, da je velika brezposelnost in da so prihodki zaposlenih za naše razmere zelo nizki, zato je udeležbe na takem tekmovanju, ki je povezana z visokimi stroški zaradi letal-skega prevoza, nastanitve in prehrane športnikov ter lokalnih prevozov (Lima meri v dolžino kar 120 km), za ekipe zelo velik zalogaj.

Vendar se na prizorišču tekem o tem ni razmišljalo. Enotno oblečene mladenke in mladeniči, razigrani in polni energije, se niso razlikovali od svojih vrstnikov, ki se udeležujejo tekem v naši bližini. Bilo je

veliko glasbe in lepih nastopov, bilo je veliko smeha in dobre volje in na koncu so bili vsi zmagovalci in prijateljsko skupaj praznovali zmago slehernega od njih. Ob tem je treba povedati, da vse te mlade, poleg športa in umeščenosti v isti geografski prostor, druži tudi skupni jezik, kar je še dodatno ustvarilo vtis o njihovi medsebojno naklonjeni povezanosti.

O nam tako domačem godrnjanju nad številom pripisanih točk, nad morebitno prepočasno menjavo spremljajoče glasbe in podobnim, ni bilo niti slutiti. Vsi so bili srečni, da jim je bila ponujena priložnost odpotovati v tujino, predstavljati svojo državo in vsi so bili ponosni na osvojena mesta, ne glede na to, kako visoko so segla. Čeprav morda njihovo znanje cheerleadinga ne dosega znanja evropskih, ameriških ali japonskih skupin, pa zagotovo njihova srčnost prednjači pred vsemi omenjenimi. In mi, ŠKL-jevci smo ponosni, da smo bili del tega dogod-ka in smo jim lahko ob odhodu izrekli vabilo na evropsko prvenstvo v cheerleadingu, ki bo v Ljubljani prihodnje leto v juniju.

Obljubili so, da z veseljem pridejo, če bodo le zbrali denar za prevoz, nas in naše skupine pa so povabili na 3. cheerleading prvenstvo Južne Amerike, ki bo čez dve leti v Argentini.

SABLJANJE

Mariborski sabljaški cunamiWELS – Mladi sabljači Branika iz Maribora so novembra in v začetku

decembra nastopili kar na štirih mednarodnih tekmovanjih. Nastop žige žmavca v osrčju Francije se ni končal po pričakovanjih, zato pa je ekipa mlajših z uspehom nastopila na tekmovanjih v Welsu, St. Johannu

11

(nadaljevanje s 24. strani)Vsak se mora sam odločiti, ali bo opravil načrtovano vadbo v celoti.

Pionirji trenirajo trikrat na teden po uro in pol. Polovico tega časa je lahkotno ogrevanje, vaje, vmes naredijo občasno še kratko vadbo za hitrost, na vsakem treningu vadijo tehniko, enkrat na teden pa je tekaško bolj zahteven trening, ki ga vsak opravi po svojih sposobnostih ...«

Manca Šepetavc je doslej vadila trikrat na teden. Zdaj je v srednji šoli?»Obiskuje športni oddelek na Gimnaziji Ljubljana Šiška, trenira

4- do 5-krat na teden. Seveda se je tudi pri njej marsikaj spremenilo. Treningi so precej zahtevnejši, kar je ugotovila že prvi mesec. Spoznala je, da to ni več zabava, kot je bila prejšnja leta in s katero je osvojila na-slov najboljše pionirke leta. Zdaj traja njena vadba po dve uri, treningov je več. Trening je prilagojen cilju, cilj pa je dosežek. Manca je precej obremenjena v šoli, morda včasih tudi ne opravi vsega treninga, a jo razumem. Sama ve, da je nadarjena, želi napredovati, ve, da lahko veliko doseže. Pravilno se je odločila, ko je dala šoli prednost. To podpiram, saj se atleti na začetku nove stopnje v svojem šolanju morajo pokazati, da imajo s šolo resne namene.«

Je poklic trenerja zahteven?»Delo trenerja je stresno. Ljudje si ne predstavljajo, da si lahko

nenehno pod stresom. Nekoliko tudi zaradi medsebojnih odnosov. Atleti imajo svoja pričakovanja in če ne dosežejo tega, kar menijo, da bi morali, je kriv trener. In trener to ve. Zelo stresno je tik pred sezono, ko ne veš, kaj se bo zgodilo. Sam imam veliko slabih izku-šenj s prehodi atletov k drugim trenerjem brez vzroka. To je pri trenerskem poklicu najhujše. Delaš z mladimi, jih vsega naučiš, daš jim samozavest, so državni prvaki, reprezentanti in ko bi moral kot trener požeti, kar sem sejal, odidejo. To je največji stres. Za svoje delo smo slabo plačani, delamo predvsem iz veselja. Na tiskovni konferenci ob odhodu Osovnikarja v Veliko Britanijo sem dejal, da če bi se lahko še enkrat odločil za poklic, ne bi želel več opravljati trenerskega dela. Atletiko obožujem, a tega ne morem več prenašati – ker delam za druge.«

Pa tekmovalci ob odhodu povedo, zakaj so se odločili za drugega trenerja?»Če bi mi povedali, bi vedel, a odhajajo brez razlage in takrat, ko so

v vzponu. Ne odhajajo, ker bi morda nazadovali. To so ljudje, ki sem jih pripeljal na evropska in svetovna prvenstva. Osovnikarja razumem, da se je odločil za Linforda Christija, nekdanjega vrhunskega atleta in zdaj trenerja. Hoče vedeti, ali zmore še več. Matic mi je vendarle omogočil, da sem z njim pokazal svoje znanje, saj je ostal z menoj do konca, polnih štirinajst let. Drugi mi tega niso omogočili.«

Trener v kolektivnem športu ima lažje delo … »Razlika med trenerjem v individualnem športu ali ekipnem je

ogromna. Ne samo v plačilu, tudi v vsebinskem pogledu. Pri ekipnih športih trenerji nenehno kupujejo igralce. Pri atletiki se ne moremo opirati na ekipo strokovnjakov. Sam imam to srečo, da je žena tudi fizioterapevtka. Atletski trener skrbi za vse, od treninga do izobra-ževanja, prehrane, obnašanja, si nekakšen psiholog, oče itd. Dobro delo je vidno, a tudi vse napake se odražajo v dosežkih atletov.«

Kdaj je primeren čas za prihod mladih atletov v atletski klub?»Z vidika vrhunskega športa, bi bilo idealno, da bi začeli vaditi pri

enajstih ali dvanajstih letih, ko že razumejo tehniko in vedo, da trening ni samo igra. Če pridejo tri leta prej, želijo zamenjati nekaj športov, preden se ustalijo. Če ne dobimo v klub otrok pri osmih ali devetih letih, so za atletiko skoraj izgubljeni.«

Skrbiš za svojo kondicijo kot Marlene Ottey?»Otteyeva je fenomen, pri petdesetih je konkurenčna vsaki punci,

ki opravi po deset treningov na teden. Sam treniram trikrat na teden in vzdržujem kondicijo. Po evropskem prvenstvu za veterane v Ljubljani sem znova dobil tekmovalne ambicije. Ne vem, zakaj bi z relativno starostjo izginile. Pri veteranih je druga raven, na treningu ne narediš več vsega, da bi bil dober, ampak na njem uživaš, prav tako tudi na tekmovanjih doma in po svetu. Zdaj uživam, ko potujem na tekmovanja. Veterani smo v drugačni vlogi kot mladi. Njih zanimajo druge zabave, daleč od doma želijo izkoristiti svobodo. Pitja alkohola ne odobravam, druženje pa je zagotovo pomembno.«

in v Gradcu. Posebno uspešen je bil njihov nastop v Welsu na pokalu Maximilian, kjer so Eva Zorman, Jakob Vanček, Vitan Vujanovič, Gre-gor Porš, Tijan Wenzel, Matic Dokl, Timotej Ledinek in Vid Koprivšek osvojili kopico visokih uvrstitev. Na svoji spletni strani so zapisali, da se mariborski sabljaški cunami širi po sosednjih pokrajinah.

LOKOSTRELSTVO

Brina v Španijo na EPKRMIN (Italija), 5. decembra - Na medna-

rodnem dvoranskem lokostrelskem tekmovanju je mladinka Brina Božič, članica Lokostrelskega kluba Ankaran, je ustrelila 564 krogov (od 600), s čimer je dosegla normo (560) za uvrstitev v reprezentanco za dvoransko evropsko prvenstvo v Španiji, ki bo v tretjem tednu marca 2011.

UMETNOSTNO DRSANJE

Pokal MeranaMERANO (Italija), 21. novembra – Na pokalu Merana sta v članski

konkurenci nastopili tudi slovenski tekmovalki. Zmagala je Švedinja Viktoria Helgesson z zbirom točk 145,53, Patricia Gleščič (SBL) se je uvrstila na izvrstno 5. mesto z dosežkom 123,50, Nika Cerič (SBL) pa se je u 87,11 točke uvrstila na 23. mesto.

Ledeni izziv – Ice ChallengeGRADEC (Avstrija), 14. novembra - Članice (24): 1. Lena marocco (Fra) 132,43, 8. Daša Grm (Ce) 118,70,

9. Patricija Gleščič (SBL) 110,76, 22. Nika Cerič (SBL) 86,36; mladinke (22): 1. Monika Simancikova (SVK) 127,28, 16. Pina Umek (Ce) 79,68, mlajše mladinke (26): 1. Alisson Perticheto (Švi) 88,78, 18. Januša Rode 63,76, 23. Zala Prestor 53,13, 25. Urša Krušec 41,38, 26. Valeria Šrumpf (vse SBL) 38,20, mlajši mladinci (10): 1. Simon Ionian (A) 83,30, 10. Krištof Brezar (Kr) 62,33.

Memorial Leo ScheuGRADEC (Avstrija), 14. novembra - Deklice, 1997 (16): 1. Sophie Almassy (A) 41,15, 4. Saira Čatak (Jes)

31,51, 7. Katja Vodlan (SBL) 29,75, 13. Neža Kozjek (Jes) 22,69, 15. Zala Linea Rutar (SBL) 20,09, 16. Anja Resman (Jes) 16,71, deklice 1998 (15): 1. Sia Stoianova (Bol) 36,23, 10. Karla Jenšterle Kavka (SBL) 21,75, deklice 1999 (25): 1. Barbora Ksandrova (Češ) 39,16, 11. Stela Habjan 26,66, 15. Ana Blaž (obe SBL) 24,91, 18. Nina Polšak 23,34, 19. Maruša Udrih 221,67, 23. Liza Brilej (vse Ce) 13,57, 15. Ela Mohorič (Jes) 8,15, dečki 1999 (2): 1. Miha Demšar (Jes) 12,41, deklice 2000 (29): 1. Anna Yntema (A) 36,86, 14. Mina Švajger (SBL) 20,29, 20. Zemina Šabanovič (Jes) 17,86, 27. Dina Kokcharova 12,68, 29. Larisa Šafarič (obe Ce) 8,73, deklice 2001 (16): 1. Renata Oganesian (Ukr) 28,72, 3. Nea Smolej (Jes) 20,21, 4. Lara Guček (Ce) 19,75, 5. Kaja Gril (Jes) 18,65, 16. Anja Knez (Ce) 6,00, deklice 2002 in mlajše (18): 1. Vanessa Deskaj (A) 28,88, 11. Jasna Skelič (SBl) 10,28, 15. Anja Demšar (Jes) 6,67, 16. Maša Doler (Ce) 4,38, 18. Andreja Rdebernik (Ce) 3,96.

Brina Božič

Berč in njegova vprašanja

Trenerka Melita Čelesnik z Anjo Demšar, Neo Smolej in Kajo Gril

11

12

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

Aleš Peče

Teden odprtih vrat – ki so bila zaprta

Prof. Nina Markun Puhan

Do smučišča z mestnim avtobusom

Milena Aras Harpf

Kršila bom otrokove pravice

Zopet se bliža čas mojega malega zasebnega strahu, ki je že prava fobija. Ob snegu, ki mnogim ne diši, mene pa dejansko razveseljuje, v prednovoletnem ozračju že slutim pošast, ki dviga glavo in me navdaja z glasno grozo. Glasno, kot je glasno tudi glasno pokanje petard, ki me zmeraj razjezi in žalosti.

Pa saj hrup niti ni tako moteč. Bolj je moteča norost, ki vsake novo-letne praznike obsede narod. Kako je mogoče, da sicer pametne, skrbne in previdne otroke, mladostnike, pa tudi nedorasle odrasle osebe tako prevzame vonj smodnika, zatlačen v vsemogoče oblike? Debelejše in bolj nevarne so, tem bolje je. Vsako leto ista zgodba, moje neskončno pridiganje in popolno upiranje mojih sinov, da bi razumeli, da je to neumno in nevarno. In s kako ozkim naborom odgovorov se branijo:

»Nisem neumen, da bi se mi kaj naredilo!«Težko verjamem, da bi samo neumneži končali z ožganimi obleka-

mi, prsti, z uničenim vidom, ožganimi lasmi, opeklinami vsepovsod. Ampak, vsi, prav vsi so bili samo neumni?! To mi je povedal pogled na fanta z zažganimi prsti, z rano, ki se ni in ni hotela zaceliti še mesece

po poškodbi. Verjetno bi zdravnik bolje razložil, zakaj, najbrž zaradi raztrgane kože in mišic, osmojenih z neznano snovjo. Pomislila sem na napalm, ogenj, ki so ga Američani v Vietnamu metali iz letal na civile … Morda se nam nekaj te groze, ki so jo sejali zahodnjaki, zdaj vrača nekoliko drugače.

»Jaz sem previden!«Če bi obiskali poškodovance, ni vrag, vsi bi priznali, da so bili ne-

previdni.»Pirotehnične izdelke testirajo!«Res je, da vse te milijone pokalic preverijo. To je pa res natančna

produkcija v tistih vaseh na Kitajskem. A dovolj je, da je ENA, tista v tvoji roki, slabše kakovosti.

»Meni se to ne more zgoditi!«Zgornji stavek je svetovni prvak med izgovori. Navsezadnje to lahko

rečeš za vsako situacijo, za katero si prepričan, da se tebi NE MORE zgoditi. To žalostno teorijo zamaje samo dejstvo, da ne bomo našli opečenega reveža, ki bo dejal: »E, jaz sem vnaprej vedel, da se bo prav meni zgodila nesreča.«

»Dovolj sem že star in zakon mi dovoljuje, da kupim petarde!«Ja, res so petarde razvrščene po razredih in po 14. letu lahko v prosti

prodaji decembra kupiš tiste najmanjše bombice. Ampak, fantje (in tudi kakšna punca se najde), kupujte in mečite vedno večje pokalice, skoraj bombe. Tu ni meje, razuma, ničesar, oči se zasvetijo in pripravljeni ste svojo žepnino vreči v zrak. Nekateri svoje izpade še posnamejo in jih

Do koncu leta 2010 se je zvrstilo nekaj jubilantov, seveda iskreno čestitam vsem, še posebno tistim, s katerimi sem bil tudi sam povezan. Pred očmi imam tri velike jubileje (z vrstnim redom nočem pogojevati pomembnosti): 50-letnico Košarkarskega društva Ježica (nekoč TVD Partizan Ježica), v katerem sem sodeloval že od ustanovite, 40-letnico Osnovne šole Franceta Bevka v Ljubljani, v kateri sem dokončal svojo učiteljsko pot, in 50-letnico Višje in Visoke šole za telesno kulturo in Fakultete za šport, ki mi je omogočila, da sem opravljal učiteljevanje.

Vsi trije jubileji imajo isto pomanjkljivost – čeprav mi je jasno, da vseh nihče ne more povabiti, ker to ni mogoče, pa bi se taka prazno-vanja lahko dotaknila vseh, ki so kakorkoli povezani z omenjenimi ustanovami. Pri KD Ježica mi je stvar najbolj jasna, saj še zmeraj deluje

Ste vedeli, da imamo v SZ delu Ljubljane smučarski center Alpski poligon Gunclje, ki mu domačini rečejo kar poseka? Verjetno vas ni veliko, ki bi poznali Gunclje. Najbolj se jih spomnim po otroških dvo-bojih med Vižmarci in Guncelci. In po skakalnicah, šentviškem hribu s poseko in stoterimi gozdnimi stezicami, na katerih smo poznali vsak grm. Poleti smo tod nabirali borovnice, pa tudi tekaško in kolesarsko kondicijo, to je bil kraj, kjer je bilo vedno mogoče najti miren kotiček za pogovore s samim seboj.

Decembrski sneg nas je vse, ki smučamo ali deskamo, razveselil. Žal tovrstno snežno veselje prinaša tudi težave finančne narave: oprema, ki jo je treba vsako leto obnoviti, drage smučarske karte, gneča na smučišču, pomanjkanje parkirnega prostora, pomanjkanje časa … Take misli so se mi pletle, ko sem se ob letošnjem prvem snegu prebijala po ozki gazi

na notranje izgorevanje in 200-odstotno amatersko. V tem primeru bi se lahko, tako kot v primeru svoje šole, potrudila MOL, kajti na stotine mladih športnikov in učencev se je v teh letih zvrstilo pod koši in v šoli. A ker imajo vajeti v rokah mladi, je stanje pač takšno, kot je, in dokaz naše stvarnosti, v kateri vse staro nima vrednosti. Pomanj-kanje te tradicionalnosti je posledica naše nedoraslosti tudi na drugih področjih. S tem, da se pri takih jubilejih daje veljava ustanovi, se daje priznanje njeni usmeritvi in ljudem, ki v njej delujejo.

Izrabljam priložnost, da tudi sam povem, kako sem doživljal svoja študijska leta. Na VŠTK sem zašel naključno, spodbudil pa me je nekdanji izvrstni košarkar Jože Zupančič – Župca, ki je nedvomno najbolj zaslužen, da sem šel na Kodeljevo, najino zasebno zgodbo, ki je povezana prav tako s športom, pa bom povedal kdaj drugič. Športni hram je še dišal po sveže obarvanih stenah, zunanjo okolico pa smo štu-dentje in profesorji v delovnih akcijah urejali sami. Na predavanja sem hodil tako kot na gimnazijo, od jutra do konca predavanj. Poučevali so me profesorji (učitelji), ki so še sami študirali za delo na višješolski ravni. Ni naključno, da so v mojem spominu ostali zlasti tisti, ki so posedovali izvrstne pedagoške in psihološke sposobnosti in znanja. To so bili Franc Pediček, dr. Kališnik, dr. Bonač, dr. Alojzij Šef, dr.

12

Foto - iz arhiva Tije Badjura

13

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

nataknejo na facebook, da lahko pogledaš filmček, da je lepo dokumentirano, kakšna budala si. Nastavil si petardo pod prikolico, da je vse frčalo in je samo božja sreča, da nekomu ni odpihnilo glave. Adrenalin, seveda!

Kašna je povezava s športom? Načelni je ni. Na zadnjem tekmovanju sem spet videla kopico malčkov, ki je metala

petarde za športno dvorano in nihče jim ni povedal, da je to – NEUMNOST. Sneg je bil povsod, dovolj ga je bilo, da ena petarda ne eksplodira takoj. Pod snežnim puhom zahrbtno tli, majhen metalec gre pogledat, kaj se dogaja, morda jo bo moral ponovno prižgati. Mokra zažigalna vrvica z iskro takrat prileze do cilja in nesreča je tu.

Vsakič, ko se prične pogovor o tem, pridemo do istega: jaz razlagam in razlagam – in nič! Še vedno se bo v kakšnem predalu, pod nogavicami, našla škatla s petardami.

Na praznovanju novega leta sem bila priča, ko so udeleženci, resni gospodje v zrelih letih, pripravili manjši ognjemet z raketami. Bilo je malo pred polnočjo, tema, neprevidnost, adrenalin – in eno od raket so prižgali čez varovalno plastiko. Namesto v zrak je poletela meter nad zemljo, z noro hitrostjo in strašnim zvokom armbrusa je priletela nesrečnemu zažigalcu v čelo, en sam centimeter nad nosom. Ob hudi rani je oko ostalo nepoškodovano. Imel je noro srečo. In to so bili odrasli, ki naj bi bili previdni in razumni. Kaj je od tega v glavah otrok, ko se napotijo na praznovanje novega leta, s polnimi žepi petard in z nahrbtnikom raket? Ne vem.

Kaj bom naredila sama? Ko bosta sinova šla ven, jima bom pregledala žepe in brez usmiljenja pometala stran vso pirotehniko. Občasno bom pogledala sobo. Ne bom se zanašala na njuno pamet in zrelost. Kratila jima bom pravice in naredila bom še druge hude prekrške zoper otroka, a če bo to pomenilo za las varnejše otroštvo, naj bo tako. Brez petard, prosim.

Ljubica Vučetič … tu končam in se opravičujem še mnogim. Moja študijska kariera se je končala po dveh letih, v pokoj sem šel

kot predmetni učitelj, deloma zaradi bolezni, deloma ker mi je pri tem pomagal eden izmed učiteljev stanovske šole. V letih svojega dela na OŠ Franceta Bevka mi je bilo mnogokrat izrečeno obžalovanje, ker nisem končal visokošolskega študija. Tisti, ki poznate dobro glasbo, poznate tudi Breclja in njegovega Mojstra za MAFI-jo. Takšen je meni zaprl pot do profesure in mi je, paradoksalno, omogočil, da sem vse življenje lahko preživel v telovadnici, med učenci in športniki. Kdo ve, kam bi me odnesla pot, če bi končal FŠ, kar pa ne pomeni, da se mi zdi formalna izobrazba nepomembna.

Jubilej FŠ je tudi moj jubilej (morda je to z moje strani nekoliko domišljavo) in prav obžalujem, da to praznovanje ni minilo brez večje medijske odmevnosti. Če ne bi sodeloval z revijo Šport mladih in uredniškim odborom, tega sploh ne bi vedel. Na predstavitvi šole na TV, ki jo je pripravil Igor Bergant, med drugim tudi moj nekdanji učenec, sem se samo čudil, kaj vse je danes na šoli. Pomislil sem, da bi lahko ob tem jubileju pripravili teden odprtih vrat. Morda bi se odločil in po mnogih letih znova prestopil prag svoje nekdanje šole.

v šentviški hrib pri Ljubljani, proti Toškemu čelu … Včasih smo hodili smučat na poseko, saj je bilo snega vsako leto dovolj. Ko so nastopile zelene zime, smo na možnost smučanja na Poseki kar pozabili.

Zadnji dve leti pa je smučišče spet oživelo. Lani so zagnani domačini celo priskrbeli snežni teptalec in ga toliko usposobili, da odlično služi svojemu namenu, če zapade vsaj malce več kot deset centimetrov snega. Smučanje je mogoče med tednom in ob vikendih v popoldanskem času. Če želite, se lahko dogovorite tudi za dodatne ure najema smučišča samo zase, vendar v tem primeru pričakujejo od vas nekoliko višji prispevek. Možna je tudi nočna smuka, saj je smučišče tudi osvetljeno.

Ob žičnici je škatla/hranilnik, v katerega uporabniki vlečnice oddajo svoje prispevke – 2 evra za dve uri, 5 evrov za vse popoldne smučanja. Vendar so to le informativne cene, saj v škatlo vsak prispeva toliko, ko-likor zmore in želi. Če ne sežete v žep, vas nihče, razen vaše slabe vesti, ne bo preganjal, čeprav boste smučali zastonj. Nihče tudi ne bo čudno gledal vaše smučarske opreme, dasiravno so smuči še stari model, tako imenovane 'sulice'. Sem pridejo ljudje uživat v smuki in ne razkazovat nove opreme. Nekateri se s smučmi na rami kar peš napotijo na vrh smučišča in smučarski užitek dopolnijo še s slikovitim razgledom na

Gunclje, Vižmarje in Brod pa na Šmarno Goro, Rašico, Kamniške Alpe in del Karavank.

In kakšna je zahtevnost smučarske proge? Po barvnih oznakah je pro-ga ocenjena z rdečo – srednjo težavnostjo, saj je precej strma in ima dokaj kratek iztek. Dobro je, da se znate varno ustaviti tudi na strmini.

Kako priti do smučišča? Z mestnim avtobusom MPP proga št. 1 se zapeljemo do končne postaje v Vižmarjah. Tudi če pridete z avtom, je najbolje, da parkirate v bližini končne avtobusne postaje. Malo se je treba potruditi, saj je potrebno nekaj minut hoje mimo nove Merkurjeve trgovine skozi Gunclje, kjer po nekaj deset metrih zavijete levo na Pot k skakalnici. Kmalu boste ob vznožju hriba. Tudi če se do tu pripeljete z avtom, naprej ne gre drugače kot peš. Po hudourniškem 'toboganu' se v nekaj minutah povzpnete do smučišča – ravno prav, da se dodobra ogrejete.

Na spletni strani http://ski.element.si/default.asp?pid=o_nas je mogoče najti vse podatke. Tudi nekaj o tem, da za smučišče skrbi peščica krajevnih navdušencev, ki se trudijo z urejanjem, vzdrževanjem in razvojem smučišča. Pod smučiščem sta dve manjši skakalnici in če imate srečo, boste ujeli trening mladih smučarskih skakalcev. Majhni sta, a zbujata spoštovanje naključnih opazovalcev. 13

Olimpijski krogi in igra z ognjem

14

Šport Slovencev v Italiji

Kar 107 Slovencev v italijanski reprezentanci

PriPravlja uredništvo WWW.SloSPort.orG

Pred dobrim mesecem so 12. novembra v Ljubljani na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije in istega večera v Bazovici, v okviru 40-letnice delovanja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, predstavili knjigo 107 naših azzurrov – nostri Azzurri, v kateri so zbrani vsi slovenski športniki in športnice, ki so kdajkoli bili in so še sedaj člani itali-janske reprezentance. Knjigo, ki je v celoti dvojezična (v slovenščini in italijanščini), je napisal Branko Lakovič, sodelovali pa so Veronika Sossa, Niko Štokelj kot prevajalec v italijanščino in Peter Senizza, prevajalec nekaterih poglavij v angleščino. Delo vsebuje 276 strani in kar 385 slik, njegovo izdajo pa sta omogočila Avtonomna dežela Frulani-je-Julijske krajine in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.

Že pred desetimi leti je izšla prva knjiga z naslovom Naši azzurri – In nostri Azzurri, v kateri je bilo 71 azzurrov. Odtlej se je pridruži-lo še 36 novih reprezentantk in reprezentantov, tako jih je sedaj 107.

Da je tako majhna slovenska narodna sku-pnost v Italiji dala italijanskemu športu toliko reprezentantov, je skoraj pravi čudež. Seznam reprezentantov pa bi bil zagotovo še daljši, toda avtor knjige jih je uspel izslediti le 107, ker se je za nekaterimi izgubila vsaka sled, mnogim pa so med obema vojnama fašistične oblasti spremenile imena in priimke, tako da je Švab

postal Savi ali Soavi, Žerjal Cereali, Hrovatin Crevatin in Škamperle celo Giamperlati.

Kako to, da je bila in je slovenska manjšina v Italiji tako uspešna na športnem področju? Razlogov je več, glavni je verjetno ta, da so Slo-venci v Italiji tudi na športnem področju želeli dokazati italijanski večini, da obstajajo, da so dejavni in uspešni tudi v vsedržavnem merilu, kar pa ni lahko, saj spada Italija med uspešnejše športne države v Evropi in na svetu.

Med 107 reprezentanti je devet olimpijskih, med katerimi sta dva celo osvojila srebrno medaljo. Oba sta Goričana: Jurij Uršič je v Tokiu leta 1964 osvojil srebro v zasledovalni vožnji v kolesarstvu, odbojkar Matej Černic pa je bil z azzurri drugi v Atenah leta 2004. Dve reprezentantki sta se udeležili dveh olimpijskih iger: jadralka Arianna Bogatec v Barceloni leta 1996 in v Atlanti leta 1996 ter atletinja Claudia Coslovich leta 2000 v Sydneyu in 2004 v Ate-nah. Pet je svetovnih prvakov: Tanja Romano, Mojmir in Samo Kokorovec (kotalkanje) ter Mateja Bogatec in Mateja Paulina (skiroll). 49 je članskih in 43 mladinskih reprezentantov.

Prvi Slovenec v Italiji, ki je oblekel dres italijanske reprezentance, je bil rokoborec Albert Taučer, in to že leta 1933 na evropskem prvenstvu v Budimpešti, prva Slovenka pa je bila plavalka Ivica Škerlj leta 1935 v Ljubljani na srečanju Jugoslavija-Italija. Največ slovenskih »azzurrov« je jadralcev in jadralk (15), sledijo

namiznoteniški igralci in igralke (14), po deset je predstavnikov atletike in rolkanja.

Avtor je svoj uvodni poseg v knjigi sklenil z naslednjo mislijo: »Športna dejavnost je za našo skupnost bila in je še danes zelo pomembna za ohranitev našega jezika na tem delu zemlje, hkrati pa tudi za prepoznavnost med italijansko večino. Pri tem pa imajo naši reprezentanti še posebno vlogo in poslanstvo, saj so prav oni najboljši ambasadorji, ki so s svojim trdim delom in z odmevnimi uspehi pripomogli, da jih je tudi večinski narod sprejel za svoje, in tako nemalo pripomogli k sožitju med tu živečima narodoma.«

14

Na platnici knjige 107 naših azzurrov - nostri azzurri sta olimpijska dobitnika srebrnih kolajn, odbojkar Matej Černic in kolesar Jurij Uršič

Rokoborec Albert Taučer, prvi zamejski Slovenec, ki je oblekel dres italijanske reprezentance.

Plavalka Ivica Škerlj, prva zamejska Slovenka, ki je nastopila z italijansko reprezentanco

15

Tanja Romano znova svetovna prvakinja

Najboljša slovenska zamejska športnica Tanja Romano, članica Poleta iz Opčin pri Trstu, je na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v kraju Portimao na Portugalskem osvojila zlato medaljo v prostem programu. To je že njeno 15. zlato odličje od leta 2002, odkar je začela nastopati na članskih svetovnih prvenstvih, kar je v tem športu svetovni rekord vseh časov.

Za Poletovo šampionko, ki jo trenira prav tako član Poleta Mojmir Kokorovec, je bila ta medalja verjetno najslajša v njeni dolgi in zelo uspešni karieri. Sodniki so jo namreč na prejšnjem svetovnem prvenstvu (2009) v nemškem Freiburgu precej oškodovali, tako da je na najvišjo stopničko zmagoval-nega odra stopila Italijanka Debora Sbei, Tanja pa se je morala zadovoljiti z zlatom v kombinaciji. Tudi na letošnjem italijanskem prvenstvu je bila Sbeieva boljša od Romano-ve. S trdim delom in z napornimi treningi je Tanja pripravila zelo zahtevno vajo, s katero bi na svetovnem prvenstvu »prepričala« so-dnike, da je še zmeraj najboljša. In to ji je na Portugalskem tudi uspelo. V obveznih likih je bila sicer le enajsta in v kratkem programu druga za Sbeievo. V dolgem programu pa je bila zanesljivo najboljša, očarala je občinstvo in sodnike ter si s 540,800 točkami prislužila prvo mesto. Sedem let mlajša Italijanka Debora Sbei in njena tekmica pa je zbrala 530,700 točke.

Najboljša slovenska predstavnica je bila Lucija Mlinarič, ki je osvojila 7. mesto, Nika Arčon pa je bila deseta. Njun trener je Samo Kokorovec, Poletov strokovnjak in nekdaj eden najboljših kotalkarjev na svetu.

Piše: ANA PEČEK

Za akrobatiko tudi prožna ponjavaŠolskega državnega prvenstva v akrobatiki se je udeležilo kar 263 osnovnošolcev in srednješolcev. Osnovnošolci so se na državno tekmovanje uvrstili glede na uvrstitve v polfinalnih tekmovanjih.

Lani smo prvič izpeljali tekmovanje ločeno za registrirane in neregistrirane tekmovalce. Izkazalo se je za uspešno, saj se otroci, ki vadijo v klubih, pomerijo med seboj. Tako pridejo do veljave tudi otroci, ki se na gimnastična tekmovanja pripravljajo v okviru športne vzgoje in šolske interesne dejavnosti. Na tekmovanju smo lahko videli nekaj odlično izpeljanih osnovnih akrobatskih prvin. Pravilnik za šolska tekmovanja je namreč naravnan tako, da je težavnost prvin omejena in ne dopušča nastopov s težjimi prvinami, da ne bi prihajalo do poškodb. Najboljši so tako tisti, ki tehnično najbolje izpeljejo določene prvine. Veseli me, da je prišlo k nam na tekmovanje toliko telovadcev in telovadk.

Na šolskih tekmovanjih v akrobatiki se zadnjih nekaj let srečujemo z enim izmed najboljših slovenskih telovadcev v svetovnem merilu, s Sašem Bertoncljem. Skoraj ne mine tekmovanje brez njegove prisotnosti. Lepo je videti, kako tudi vrhunski športniki prenašajo svoje znanje na mlajše in jih vzpodbujajo.

Ponosni smo, da naša šola končno lahko organizira tekmovanja na državni ravni. Ta mo-žnost se je odprla šele lani, ko smo dobili novo športno dvorano, na katero smo zelo ponosni. Izpeljati želimo tudi državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave. Učenci in učenke naše šole so bili zelo uspešni. Mlajši in starejši učenci so zasedli drugo mesto, mlajše in starejše učenke pa so bile tretje. (Več v ŠM št. 162)

ana Peček

15

Plavalka Ivica Škerlj, prva zamejska Slovenka, ki je nastopila z italijansko reprezentanco

16

desetplusdesetplusdeset10+Sarajevo - pomembna stopnica 1 Andraž Jereb JK Olimpija

Sašo Jereb, eden naših najboljših judoi-stov, ki je stal že nekajkrat skoraj povsem na evropskem judoističnem vrhu, a je bil vselej za odtenek prekratek, ima zdaj, čeprav svojih športnih ambicij še ni obesil na klin, možnost, da svoje želje nadgradi zunaj sebe – ob mlajšem bratu Andražu, ki je nedavno v Sarajevu na EP za mlajše člane (do 23 let) osvojil srebrno medaljo.

Športna pot Andraža, 18-letnega dijaka špor-tnega oddelka Gimnazije Ljubljana Šiška, ki se bo jeseni spopadel z maturo, je po svoje samo logično nadaljevanje judoistične zgodbe, ki jo je pred kakšnimi tremi desetletji in pol začel njegov oče Milan, in sicer v ekipi JK Olimpije. Kleni Žirovec je judoistično okolje spoznal, ko je prišel v Ljubljano v srednjo šolo. Seveda je semena tega športa zasadil tudi v Žireh, njegov najboljši učenec pa je bil prav sin Sašo, ki se je kasneje prav tako pridružil JK Olimpija, ki mu ni bil ne samo čudovito okolje za kakovostno športno rast, pač pa tudi izhodišče za študij na Fakulteti za šport, na kateri je diplomiral pred tremi leti. Andraž je svojo športno pot že usmeril, seveda pa stojijo pred njim trenutni in prihodnji izzivi šole. Vsekakor je Andraž prav v tem trenutku v izjemno zahtevnem položaju. Zagotovo bo kljub velikemu vložku moči v šport zmogel tudi to drugo nalogo.

In kaj povedati o njegovem judu? Najbrž bi največ lahko povedali njegova ruska trenerka Volha Sthyrba, Sašo sam in prijatelji, ki ga spremljajo ob tatamijih. A prepričani smo, da je tudi Andraž dovolj dober opazovalec svojih judoističnih potez, saj jih zna razčleniti in jih podkrepiti z vzročnostjo. »V Sarajevu sem proti Rusu v finalu do polovice boja že vodil,

a sem mu dovolil njegov prijem in že en sam trenutek moje nepazljivosti je bil dovolj, da me je vrgel za ippon,« je dejal Andraž in priznal, da v vrhunskem judu ne smeš delati napak.

Morda je zanimiv prav tisti trenutek, ki je Andraža stal medalje oz. jo je namenil Rusu. Zgleda, da se Andraževa tehnika razlikuje od tehnike, kakršno lahko vidimo pri drugih slo-venskih judoistih. V finalu mlajših članov se je pomeril s Sobočanom Timom Kovačičem, ki si

še ni povsem opomogel od poškodbe, tako da bi mu najbrž držal ravnotežje veliko dlje, a kljub vsemu smo lahko občudovali njegove bliskovite akcije, tudi zelo raznovrstne in presenetljive. A to smo lahko videli že pri ogrevanju z Da-vidom Kukovcem. Medtem ko se je zdelo, da glavnina judoistov pri ogrevanju nekako sanjari in ponavlja svoje gibalne vzorce kot mantro, sta David in Andraž opravila venček vstopov veliko bolj živahno, kot se to dogaja med bojem. Njuna prizadevnost me je spomnila na trening nekdanjega teniškega asa Thomasa Mustra, o katerem sem nekaj zapisal v prejšnji številki ŠM. No, priznati je treba, da je v slovenskem judu, kot smo ga lahko doživeli na Nagaoki 2010, še nekaj tekmovalcev s podobnimi refleksi, denimo, Ravenčan Blaž Fekonja.

A ko smo že pri treningu, je zanimivo raz-mišljanje Saša Jereba: »Na treningu pogosto vadiva skupaj in to koristi obema, saj si poveva, kje so slabe strani neke tehnike. Tudi sam upo-števam Andraževo mnenje. Če bi si mislil, da mi mlajši brat ne more ničesar povedati in da že vse vem, bi si delal slabo uslugo.« Povedal je, da je v Sarajevu spremljal Andražev nastop, tudi zato, da bi morda dodal kanček koristnih nasvetov. Seveda je bil v Sarajevu med gledalci tudi oče.

Sarajevo, nekoč pomembno športno središče nekdanje Jugoslavije, je pritegnilo tudi Saša. Vemo, da je šport povezoval nekdanjo Jugo in vse kaže, da se nekaj tega ozračja vrača, čeprav Sarajevo nikoli ne bo več mesto spon-tanega sožitja. Andraža pa bo spominjalo na pomembno stopnico v njegovem športnem razvoju – na srebrno medaljo na EP za mlajše člane. Vsekakor pomembna lovorika.

16

17

desetplusdesetplusdeset10+

Hiter kot mungo

Pod prsti šalca, pa dolgi gibi …

Tinkara je petošolka iz Osnovne šole Šmartno pri Litiji. Ker je na njeni šoli doma tudi športno plezanje, se je odločila za ta šport. Ker mlade zanimajo mnogi športi, tudi Tinkara ni zagledana samo v steno z oprimki. Zatrjuje, da rada pleše, denimo, hip hop. Ampak plezanje ima v njenem življenju posebno mesto, predvsem zaradi tekmovanj.

Tinkara je zelo spretna punca, tako kot vse njene vrstnice, ki se ukvar-jajo s plezanjem, a kljub temu pravi, da je najbolj vesela, ko v steni naleti na oprimek, ki mu v žargonu pravijo »šalca«, in ko se lahko z dolgim gibom potegne navzgor. Seveda, nič ni lepšega kot zanesljiv prijem. »Na tekmovanja hodim šele eno leto, dobila sem tudi že prijateljice, denimo, Marino Eberl (AO Trbovlje), Živo Lisec (AO Trbovlje) in Saro Glušič (AK Ravne). »Všeč mi je tudi plezanje po skalah v naravi, vendar ne toliko kot na umetni steni,« pravi Tinkara, ki jo zanimata še računalnik in televizija, predvsem TV nadaljevanke. Za samozavestno in živahno Tinkaro se ne bojimo, da bi se zasedela pred računalnikom in televizijo.

2 3 Tinkara Meke ŠD Prosti čas, Šmartno pri Litiji

Aleksander Ferenčak JK Murska Sobota

Aleksander trenira judo tri leta in pol, obiskuje 5. razred na Osnov-ni šoli v Bakovcih. To ni navadna šola, pač pa ena tistih, na kateri razumejo športnike in ki tudi sama prireja šolska tekmovanja, tudi republiška. Pred nekaj leti je bilo v Bakovcih tudi šolsko državno prvenstvo v judu. In morda se je Aleksander že takrat navdušil za ta šport, morda pa ga je na judoistične blazine prignala želja, da bi bil podoben zelo uspešnim starejšim učencem. A na Nagaoki 2010 je bil nekaj posebnega tudi Aleksander, ki je osvojil 2. mesto v kategoriji do 38 kg.

Bolj navdušujoča je bila njegova tehnika, s katero se je prebil do finala. A tudi v finalu ni popustil, naredil je nekaj izjemno lepih vstopov za svoj »nožno-bočni« met, a se je Rok Mlinar (JK Šiška) ujel in na koncu tudi zmagal. Ja, čestitke gredo obema tekmoval-cema, saj sta na poti do finala morala premagati kar štiri tekmece. Aleksander je na Nagaoki nastopal v svoji kategoriji leto in pol mlajši, kar veliko pomeni.

In kakšen je mladi soboški judoist na blazinah? Predvsem je hiter kot »mungo«, vsak met, ki se ga loti, opravi v trenutku. Trener zagotavlja, da ima za večje uspehe še dovolj časa, saj pridejo vaje za moč na vrsto veliko kasneje, zdaj pa je pomembno predvsem osvajanje raznovrstnih tehnik.

»K judu sem šel, ker je to zanimiv šport, zdaj se učimo veliko tehnike, zelo pa mi je všeč, ker veliko potujemo. Doslej sem bil na tekmovanjih za Bežigradom, nedavno sem bil v Zagrebu, tekmoval pa sem tudi že v Bosni in Hercegovini, v Italiji in v Avstriji,« je preudarno povedal Aleksander.

17

18

V zraku uživam

desetplusdesetplusdeset10+4 Tim Gajser Motocross & ski Gajser team

Če bi se ob koncu leta moral odločati, kdo bi naj bil dobil priznanje za najbolj odmevnega mladega športnika leta, bi imel težavno nalogo, ampak zagotovo bi med izbrance postavil Tima Gajserja, 14-letnega devetošolca iz Osnovne šole Makole. Tim, ki rad tekmuje tudi za šolo, in je bil najbolj srečen, ko je za rojstni dan dobil nogometno žogo, športne copate in konzolo za x-box, novejšo generacijo playstationa, je namreč na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v motokrosu osvojil srebrno medaljo, torej naslov vice prvaka sveta. Če ne bi imel opravka z nefair nasprotnikom, bi zagotovo premagal. Poznavalci so v en glas zatrjevali, da je Tim moralni zmagovalec MSP z motorji do 85 kubičnih centimetrov.

vajami nošenja, pa z domačo lestvijo, tekom itd. Skoraj bi lahko dejali, da živijo in delajo po metodi hrvaškega smučarskega guruja, očeta Kostelića, ta pa se je zgledoval pri starih Špartancih. Ja, življenje pri Gajserjevih je špartansko, a je čutiti, da je prežeto z ljubeznijo do motorjev.

Poslej z močnejšimi motorjiTim bo prihodnjo sezono že vozil precej

težje motorje, saj ga kategorija mlajših voz-nikov s 85 kubičnimi motorji več ne zanima. Poslej bo v ospredju tekmovalna kategorija do 18 let, ki vozi 125 kubične motorje, izkušnje pa bo nabiral še v težj v konkurenci mlajših tekmovalcev z 250 kubičnimi motorji. Za evropsko prvenstvo bo tako skušal opraviti vseh 15 nastopov v eni in drugi kategoriji in se dobro uvrstiti predvsem med tekmovalci do 18 let s 125 kubičnimi motorji.

»Seveda bodo moji nasprotniki večji, moč-nejši in starejši, ampak ne vidim razloga, da ne bi mogel biti še naprej uspešen,« meni Tim, ki bi imel pravico še eno leto voziti med mlajšimi vrstniki, z motorji do 85 kubičnimi motorji. »Ta konkurenca me več ne zanima, rad bi se preizkusil z močnejšimi tekmeci. Seveda se za-vedam, da bom, vsaj prvo leto, naletel na veliko bolj izkušene voznike, a se bom skušal še bolje pripraviti na svojem domačem poligonu, kjer mi je oče pripravil teren, ki je podoben tistim na tekmovanjih v tujini,« pravi Tim. Oče Bogdan je prepričan, da je Tim uspešen tudi zato, ker lahko trenira na progi, ki po težavah ustreza progam na katerih so največja tekmovanja.

Padec na MSP – z rokami na sklopki

Kako zgleda nastop na velikem mednaro-dnem tekmovanj? V soboto imajo tekmovalci najprej dve vožnji za trening in nato kvalifi-kacije. V nedeljo se znova spoprimejo s progo za trening, na tako imenovanem »warm up« in nato sledi glavni nastop. Seveda je od kvalifika-cij odvisno, v kateri skupini kdo vozi. Tim je tako rekoč aboniran na glavno skupino, v kateri se tekmovalci borijo za naslov zmagovalca. »Pred tekmo se ogrevam z razgibalnimi vajami. Mnogi vozniki tega ogrevanja ne poznajo, ali pa se jim zdi odveč. Tekmovalci pač morajo sami oceniti, ali jim to lahko koristi. Mene je oče že takoj naučil, da brez ogrevanja ni dobrega nastopa.«

Tima smo spomnili na padec v prvi vožnji na MSP. Kako je, če tekmovalec pade? Tim je zamahnil z roko: »Se pač pobere in vozi naprej,« in skuša razložiti, kako je v prvi finalni vožnji za svetovnem prvenstvu padel, a kljub vsemu osvojil 4. mesto: »Slabo sem štartal, a sem se po treh krogih že povsem približal vodilnemu. Ta je ugotovil, da ga bom prehitel in v zavoju me je stisnil k ogradi s »klasičnim blok pasom«. Padel sem prek ograde, ampak motorja nisem izpustil iz rok, še zmeraj sem s pritiskom na sklopko dosegel, da se motor ni ustavil. Pobral sem se in nadaljeval. Prehitel sem še enega tekmovalca in se tako uvrstil na 4. mesto,« je razložil in seveda ni razlagal, da je v drugi vožnji svojega »nesramnega« konkurenta pustil za seboj že po drugem zavoju.

Skromni – a povezani Če vas ta dosežek morda ne prepriča, naj

povemo, da Tim ne prihaja iz družine, ki bi imela vsega preveč, in se pač zato potrjuje z motokrosom. Nasprotno, družina Gajser živi na robu preživetja, a z neko življenjsko iznajdljivostjo in žilavostjo, pa s pomočjo prijateljev v Pečkah pri Makolah, kjer živijo ter s prijatelji v tujini, ki postavljajo Tima

v svetovno orbito motokrosa. Nekako rinejo iz dneva v

dan in seveda komaj ča-kajo, da se začne nova

tekmovalna sezona, ko bo Tim lahko znova in

znova dokazal, da je rojen za motokros. Družino povezuje izjemna ljubezen do motorjev. Vsi

družinski člani vozijo mo-tokros in celo 4-letna Alja obvlada

majhno hondo. Sama jo požene z zaga-njačem na nogo, samostojno sede nanjo in vozi po dvorišču. Timu dela družbo še Nejc, dijak Ekonomske srednje šole v Slovenski Bistrici, ki postaja vse uspešnejši v državnem merilu. In tu je

oče Bogdan, ki je še zmeraj dejaven in uspešen na veteranskih tekmo-

vanjih. Mama Vesna ne vozi, zato pa skrbi za vse, ko se z dvajset

let starim bivalnim kombi-jem prebijajo od tekmovanja

do tekmovanja. Na taborih, kjer se utaborijo tekmovalci s

svojimi bivalniki, je treba po-skrbeti za svoje tekmovalce, in seveda za mnoge goste iz tujine, ki jih pod streho Motocross & ski Gajser teama nikoli ne manjka. Zmeraj so vsi skupaj, vsi navijajo za vse.

Zanimivo je, da Gajserjevi fantje od znotraj še niso videli fitnessa, a s tem ni rečeno, da ne počno nič takega. Splošno pripravo vadijo kar na gorskih kolesih, pri vajah za moč si pomagajo z

18

19

Poročilo MXP – podelitev priznanj

Na Avto moto zvezi Slovenije je bila slovesna podelitev priznanj najboljšim v pokalnem prvenstvu Slovenije v motokrosu. V desetih kategorijah se je skozi osem dirk v sezoni 2010 na štartnih rampah zvrstilo 270 tekmovalcev. Odličja sta podeljevala Ivan Plohl, pred-sednik komisije AMZS za motokros, in Boris Kotnjek, predsednik predsedstva AMZS šport.

V kategoriji MX Open R1 je osvojil naslov pokalnega prvaka Theo Urbas (AMD S. Konjice), drugi je bil Aleksander Žafran (Geodrill RT), pokal za tretje mesto je prejel Borut Koščak (AMD Šentvid pri Stični). Nastopilo je 22 tekmovalcev. V kategoriji MX 125 R1 (19 tekmovalcev) je naslov osvojil Rok Virant (AMD Šentvid pri Stični), 2. mesto je pripadlo Dejanu Zveru (MD Motomirči Monster), tretje pa Borutu Beletu (TRK Tajfun šport). V kategoriji MX Open R2, kjer je nastopilo 50 tekmovalcev, je največ točk zbral Roman Cerar (AMD Lukovica). Za njim je bil Uroš Horjak (TRK Tajfun Šport), sledil pa je Gregor Mede (AMD Trebnje). V kategoriji MX 125 R2 (40 tekmovalcev) je bil nepremagljiv Sebastjan Bahur (MK Rihemberg), sledita Žiga Petrič (ŠD Inoterm RT) in Matej Kimovec (MK ZAI). V kategoriji MX R3 (47 voznikov) je pokal za naslov prvaka prejel Tom Kastelic (MK ZAI), za 2. mesto je bil nagrajen Mitja Žaler (AMD S. Konjice), za tretje pa Uroš Mrak (MK Rihemberk).

Priznanja za mlade voznikeV kategoriji MX 85 (14) podmladek je zmagal Nick Škorja (TRK

Tajfun šport), drugi je bil Anej Branislej (Motosport klub Notranj-ska), tretji pa David Gorkič (GAS Vrtejba). V kategoriji MX 85 (14) je naslov prvaka osvojil Jernej Mozetič (ABC Sport klub). Naslov podprvaka je osvojil Luka Ličen (ABC Sport klub), Matjaž Kumar (Motokros društvo Brda) pa je bil tretji. V kategoriji MX 65 (11), kjer nastopajo najmlajši, je naslov prvaka odnesel Jan Pancar (AMD Šentvid pri Stični), druga je bila Staša Braniselj (MSK Notranjska) in tretji Jaka Završan (MK ZAI).

Matjaž Košir

desetplusdesetplusdeset10+Užitek in počitek – v zraku

Ko gledalcem visok skok vzame sapo, se Tim v zraku za trenutek sprosti in tako ob dotiku znova poprime za krmilo z vso močjo in z vsemi občutki, ki mu omogočajo, da potegne iz motorja več kot konkurenti. »Na vsako tekmo grem z veseljem, če bi me bilo strah, potem motokrosa ne bi mogel voziti. Tu je hitrost in visoki skoki,« pravi Tim umirjeno.

A Tim je še najstnik, zato uživa tudi ob ra-čunalnikih, »tako srednje, in ob prostem času, včasih se spravim tudi na računalniško igrico motokrosa. Celo tu se lahko kaj naučiš, kako je treba ubrati pravo smer,« pravi in seveda po-hvali očeta s katerim pred tekmo sprehodita ob progi in se pogovorita o taktiki. Oče po tekmi vselej povpraša Tima, kako je bilo in koliko si je pomagal z njegovimi nasveti.

Tim se s svojimi sošolci pogosto pogovarja o športu: »V razredu imamo nekaj dobrih športnikov, včasih jaz kaj povem, kaj se dogaja pri motokrosu, drugi pa razložijo, kako je v njihovih športih,« pravi Tim, ki se že veseli srednje šole. Morda tudi zato, ker je Nejc hvalil svojega športnega pedagoga Ranka Leskovarja, nekoč izvrstnega skakalca s palico.

Pomemben je občutekKer se mi zdi, da so vozniki motokrosa zelo

močni, vprašam mladega športnika, koliko zgib lahko naredi?

»A na lestvi? Nikoli jih ne delamo toliko, kot bi jih lahko. Pretiravanje ni zdravo, jih pa naredim veliko, a v več poizkusih.«

Kaj pa sklece?»Ne veliko, sem bolj šibek v rokah. Moto-

kros moraš tudi znati voziti, ni vse v moči. Med skokom je treba tudi znati počivati. Ja, v mojem športu je treba imeti veliko občutka.«

Kaj pa si misliš o free stylu, o fantih, ki na skakalnicah dela z motorji prave vragolije?

»Če bi mene vabili, jaz tega ne bi šel delati. Je prenevarno. Nekateri se za to odločijo, ne vem iz kakšnega razloga. Morda v tem uživajo. Sam bom še naprej užival v svojem motokrosu,« nam je povedal ob koncu.

19

20

Življenje z biatlonom5 Dunja Zdouc DSG Sele-Zell

Dunja Zdouc je obetavna biatlonka z avstrijske Koroške. Doma je na Radišah in izhaja iz športne družine. Za šport se je 16-letna zamejska Slovenka navdušila že pri sedmih letih, ko je pri domačem športnem društvu DSG Sele-Zell začela streljati z zračno puško. Skupina šestih do osmih učencev je v poletnih mesecih na nogometnem igrišču kombinirala tek s streljanjem, kar se je Dunji zdelo zabavno. Ko je bila stara 12 ali 13 let, jo je za biatlon navdušila materina prijateljica Sandra Flunger, ki je bila takrat še dejavna športnica. Čez nekaj let je Flungerjeva končala kariero in postala trenerka. Dunji je ponudila možnost, da trenira z malokalibrsko puško, s kakršno streljajo v svetovnem pokalu. Mlada Korošica se je izka-zala in je lahko prestopila med biatlonke.

»Če hočeš priti med najboljše, moraš obvla-dati dve panogi in ravno to me navdušuje. Pri streljanju se moraš dobro zbrati, pri teku pa moraš biti čim hitrejši. Po zgrešenem strelu se ne smeš vdati. Ves čas moraš misliti na to, da se pri naslednjem streljanju lahko še vse obrne,« je povedala Dunja.

»Moram poudariti, da sem ljubezen do streljanja podedovala po dedku Maxu, ki je že skoraj vse življenje strasten lovec. Podaril mi je puško, s katero streljam zdaj, tako da je tudi on financiral moje ukvarjanje s športom,« je pojasnila zagnana športnica, prava naslednica mame Zale, očeta Maxa in brata Mitje. Mama se še vedno ukvarja s tekom na dolge proge in smučarskim tekom, oče in brat pa sta bila prav tako smučarska tekača.

Dunja je bila od leta 2004 članica deželne ekipe naraščajnikov v smučarskem teku. Na pokalnih tekmah ter koroških in avstrijskih pr-venstvih je dosegla veliko uspehov. Septembra 2009 je s Slovenske gimnazije v Celovcu pre-stopila na višjo gimnazijo HIB v Saalfeldnu na

Solnograškem in se pridružila skupini mladin-cev pod vodstvom trenerke Sandre Flunger. V svoji prvi sezoni se je povzpela v najvišjo ekipo naraščajnikov avstrijske smučarske zveze. Med mladinkami je zmagala v skupni razvrstitvi av-strijskega in alpskega pokala, januarja dosegla prvi zmagi v avstrijskem pokalu v Obertilliachu in v alpskem pokalu v Forni Avoltri. V prvem nastopu na državnem prvenstvu v Hochfilznu je v šprintu osvojila bronasto medaljo in v zasledovanju srebrno.

Dobro pripravljena je začela novo tekmo-valno sezono 2010/2011. Na prvih primerjal-nih tekmah na kotalkah v gornjeavstrijskem

Lohnsburgu je že slavila prvo zmago. Na prvi tekmi je bila le peta zaradi presenetljivo veliko napak pri streljanju, čeprav je bila najhitrejša pri teku, dan pozneje pa se je zbrala in prepričljivo ciljala v tarčo. Zmagala je z osmimi zadetki in zavzetim tekom. Po mnenju njene trenerke Sandre Flunger je bilo opaziti, da je Dunja na intenzivnih poletnih pripravah po vsej Avstriji, na Bavarskem in Južnem Tirolskem precej pridobila na telesni pripravljenosti in ni popustila pri streljanju, v katerem je blestela vso prejšnjo sezono.

»Šport je zelo pomemben dejavnik v mojem življenju. Zaradi njega sem zamenjala šolo, ki mi omogoča trening tudi med šolo, saj je specializirana za biatlon, tek na smučeh, nordijsko kombinacijo in smučanje. Imamo različne šolske tedne; v določenem obdobju imamo pouk le v petek in soboto, v določenem ves teden, pozimi pa le v ponedeljek in torek. Imam dovolj časa za šport in učenje, ker sem v domu. Vsak dan imamo učne ure, tako da šole ne zapostavljam,« je svoje šolske obveznosti opisala nadarjena športnica, ki bo 3. januarja praznovala 17. rojstni dan. »V takšnem sistemu se že po malem počutiš kot poklicni športnik, saj lahko treniraš dopoldne in popoldne.«

Že v prvi sezoni ukvarjanja z biatlonom je dosegla lepe uspehe. »V letu dni sem dosegla toliko, da sem sama nad sabo začudena in zelo ponosna na svoje dosežke,« je dejala Dunja. V tej sezoni je njen največji cilj uvrstiti se na evropski mladinski festival (EYOF) in na mladinsko svetovno prvenstvo januarja in februarja na Češkem. »Želim si tudi dobrih nastopov na tekmah za avstrijski pokal in v mednarodnih preizkušnjah. Za prihodnja leta je moj veliki cilj nastop na olimpijskih igrah, morda že v Sočiju, in v svetovnem pokalu. Me-nim, da moraš imeti tudi cilje, ki niso povsem realni, da se igraš z mislimi in sanjaš o ciljih,« razmišlja Dunja, ki se zgleduje po avstrijskem biatloncu Simonu Edru, bratrancu svoje trenerke. Življenja si ne zna več predstavljati brez biatlona in športa, zato bo, vsaj tako upa, tudi po koncu športne poti ostala v športnih vodah. Ne ve še natančno, kako in kje, a sanje

desetplusdesetplusdeset10+

20

21

Sezona 2011 bo zanimiva …

Med športniki, ki jih mediji le redko osve-tlijo in se potrudijo opozoriti na njihove do-sežke, so zagotovo skakalci s palico. Skoki s palico so ena najbolj zahtevnih atletskih športnih disciplin, ki novinarjem ne daje ve-liko asociacij, navadno se tekmovanje veleče nekaj ur, medtem pa so v ospredju druge discipline in šele na koncu celotne prireditve je navadno finale tudi za skakalce s palico. In prav zato se v zadnji letošnji številki ŠM znova vračamo k Robertu, dijaku drugega letnika Tehniškega šolskega centra Lava v Celju, ki je prav letos s svojim skokom 492 cm za simbolični centimeter preskočil le-gendarnega Romana Leška. Klubski rekord pri skoku ob palici je torej v rokah dijaka, to pa je za atletiko in za skakalca zagotovo spodbudno.

Robert, ki trenira pri Milanu Krajncu, je svoje skakalne sposobnosti začel potrjevati s pionirskim državnim rekordom (465 cm), ki ga je postavil lani oktobra v Kaposvarju, kar je bil tudi najboljši dosežek tradicionalnega pionirskega troboja Madžarska, Hrvaška, Slovenija. Sledila je stanovitna sezona 2010, v kateri je že 20. februarja postavil nov dvo-ranski državni rekord za mlajše mladince s 490 cm in nato nadaljeval z zmago na tekmi Alpe-Jadran (junij, Pordenone, 470 cm), z 2. mestom na mladinskem četveroboju Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Češka v Veszpremu (470 cm) in nato z dvema od-mevnima zmagama v Chiuru, na troboju mlajših mladincev med Italijo, Francijo in Slovenijo (julij, 490 cm), z uspešnim nizom pa je končal na septembrskem pokalu Sava-ria v Mariboru, kjer je preskočil 480 cm.

Za skakalca Robertovih sposobnosti bo v sezoni 2011 zanimivih ciljev na pretek. Z željo po čim boljši uvrstitvi, za kar ima vse možnosti, se bo Robert udeležil svetovnega prvenstva za mlajše mladince, ki bo od 6. do 10. julija v Lilleju v Franciji, kmalu za tem (29. julija) pa se že začnejo tekmovanja OFEM (Olimpijski festival evropske mla-dine) v Trabzonu v Turčiji, ki imajo značaj velikega evropskega tekmovanja z obeležji olimpijskih krogov in najboljšim prinašajo tudi nekaj finančnih ugodnosti. Seveda bo Robertov cilj na obeh tekmovanjih medalja. A nikar ne prehitevajmo z napovedmi, saj je skok s palico, kot smo že dejali, zahteven, tako da so lahko razpleti tudi malo manj pravljični.

Ko celjski skakalec s palico razmišlja o svojih bližnjih ciljih, zagotovo ne bo do-volil, da bi mu spolzela iz rok priložnost za izboljšanje svojega državnega rekorda

6 Robert Renner AD Kladivar Celje

so dovoljene. Po višji gimnaziji v Saalfeldnu, ki jo mora končati z maturo, se bo lotila študija, in tudi tu ima odprta vsa vrata.

Pri Zdoučevih govorijo slovensko, Dunja pa je v zadnjem času predvsem v nemškem okolju, tako da malo obžaluje, ker ne more govoriti slovensko še več. »Na Radišah večina ljudi govori slovensko, seveda so tudi takšni, ki nočejo govoriti tega jezika. Moji sosedi vsi govorijo slovensko, seveda v narečju. Zelo hvaležna sem staršem, da me podpirajo pri vsem, kar počnem. Ponosna sem, da znam slovensko,« pravi Dunja. Še bolj slovenske so Sele, od koder je doma Dunjina mama Zala, ki se je dekliško pisala Oraže.

Čeprav ji šport in šola vzameta veliko časa, ga nekaj najde tudi za konjičke. »Poleg športa sta moja konjička med drugim kvačkanje in poslušanje raznovrstne glasbe. Moj okus je zelo odvisen od počutja. Rada se srečujem s prijate-lji, tudi s Koroškimi. Veliko berem, predvsem angleške knjige, ker se mi zdi pomembno, da poleg slovenščine in nemščine obvladam še tretji jezik,« zrelo razmišlja Dunja, ki že dobro ve, kaj je pomembno v življenju.

Jasna Milinković

desetplusdesetplusdeset10+

za mlajše mladince v dvorani (490), še veliko večji izziv pa bo preseči rekord Svita Pintarja za mlajše mladince na prostem, ki znaša 505 cm. Skakalec bo tu imel kar dve psihološki oviri – poleg rekordne višine še magično višino petih metrov, kar je že spoštovanja vredna višini, ki jo je treba premagati s hitrostjo, izvrstno tehniko, spretnostjo in najbrž tudi dobrim dnevom.

»Prihodnje leto bo Robert preskočil pet metrov in še več,« je mimogrede dejal Robertov oče, nekoč uspešen atlet, ko sta s sinom odhaja-la s tekmovanja za pokal Savaria. Verjamemo, da bo mladi celjski atlet svoje cilje izpolnil, za-gotovo pa bo prav prihajajoča sezona zanimiva, saj bo vstopil v svet skokov prek petih metrov. Slovenski skakalci s palico iz zadnjega razdobja so mu postavili kar visoke mejnike, a prepričani smo, da se bo med njimi dobro znašel. Nikar ne pozabimo, da bo Celjan, ki ima med svojimi letniki drugi dosežek na svetu, med eno leto starejšimi pa 16. dosežek, dopolnil 17 let šele marca prihodnje leto.

21

22

S skepso prihajajočega zimskega dne smo se podali k zimskemu bazenu v Kranju, najbrž je v ozadju prežala podoba vrhunskih plavalnih tekmovanj s strogimi sodniki, elektronskimi merilnimi napravami, enoličnim glasom uradnega napovedovalca in velikega semaforja, ki iz minute v minuto prinaša izpise dosežkov. Ne, nič takega ni bilo videti. Sicer strogi plavalni sodnik, ki je na štartu navajen kaznovati najmanjši prekršek, je v sebi zatrl vso strogost, obupano je zamahnil z roko, češ, tu ni mogoče narediti ničesar.

Plavanje

Velika plavalna tekma

Nervoza med nastopajočimi je bila tako huda, da so nekateri pobegnili na štartu tako močno, da za to spoznanje ni bila potrebna nikakršna elektronska merilna naprava. Pravzaprav sem šele na tem tekmovanju dojel nek globlji smisel šolskih športnih tekmovanj. In bolj ko sem se poglabljal v plavalno prvenstvo osnovnih šol s prilago-jenim programom, bolj mi je bilo všeč. Eni so se odrinili s štartnega kamna in tako ali drugače padli v vodo, tu in tam je bil kdo, ki je obvladal skoraj tekmovalni skok na glavo, nekateri so skočili na noge, tako da so s tem izgubili kakšno sekundo. Bolj pre-vidni so se na plavalno preizkušnjo podali kar iz vode, brez skoka, tretji so skočili v vodo, a z roba bazena. Vse, kar so naredili, je bilo prav, nihče se ni pritoževal, nihče bentil, a vsi so želeli tekmovati, želeli so biti uspešni … Morda je kdo pomislil, da je bilo najbolj pomembno pri vsem skupaj, da so učenci razdaljo preplavali. Seveda, a zanje je bila to velika, celo največja plavalna tekma v njihovem življenju. Da ozračje ni bilo komorno, so poskrbeli vrstniki, ki so že pokazali svoje znanje, in so sproščeni sedeli ob robu bazena, se zabavali in spotoma še spodbujali vrstnike, sošolce in sošolke.

Posebno vlogo, vsaj za zunanje opazoval-ce, so imeli športni pedagogi, ki so hrabrili, navijali, čestitali in izkazovali zadovoljstvo ob vsakem nastopu. Najbrž se samo oni zavedajo, koliko smelosti so njihovi fantje in dekleta vložili v plavalni nastop, kaj pomeni zanje preplavati dve širini bazena. Eden od

23

5 medalj za ekipo OŠ Riharda Jakopiča

Gimnastična ekipa z Osnovne šole Riharda Jakopiča (Ljubljana), ena najuspešnejših v gimnastiki, je tudi letos pokazala svoje znanje, seveda pa gredo zasluge profesorici športne vzgoje Alenki Zupančič Strnad in Katarini Bolković Šinkovec. Obema trenerkama in vsem učenkam pa je treba čestitati za vseh pet medalj – dve ekipni in tri posamične – in za kopico drugih dobrih uvrstitev. Predvsem pa je treba priznati, da dekleta z Osnovne šole Riharda Jakopiča s svojimi kakovostnimi nastopi kažejo pot v šolski gimnastiki, od akrobatike, športne gimnastike do skokov na mali prožni ponjavi.

Ekipa mlajših deklic iz »Jakopiča« je v akrobatiki nepremagljiva že vse od šolskega leta 2006/2007. Letos so mlajše deklice zmagale že četrtič zapored in osvojile ekipni naslov šolskih državnih prvakinj. V ekipi so nastopale Vita Gala Fras (9. mesto posamezno), Dominika Golob (4), Ruvejda Ibušoska (2), Ana Marija Ozvatič (6), Ana Rade (17) in Ajla Šabić (15).

Ekipa starejših deklic je naslov državnih prvakinj osvojila letos že tretjič zapored. V ekipi so nastopile Petruša Borštnar (5. mesto posamezno), Maja Dobnik (2), Valentina Djurdjević (12), Petra Kirič (3), Veronika Ratnik (7) in Biljana Teofilović (8).

Med kategoriziranimi starejšimi deklicami je naslov državne prvakinje med posameznicami osvojila Ajda Bergoč, Ana Pejić pa je v tej kategoriji pristala na 10. mestu.

Iz naslovnice

fantov, ki sem ga na koncu videl z medaljo okoli vratu, je očitno videl na TV že veliko svetovnih plavalnih tekmovanj. Po dotiku ciljnega roba bazena je z očmi iskal potrditev za svojo uvrstitev, nato je dva- ali trikrat udaril z levico po vodi, da so merilci odskočili, potem se je pomenil s tekmeci na sosednjih progah in na koncu tovariško segel v dlan svojemu plavalnemu konkurentu. Simpatično.

Povsem na koncu so se sestavili ekipe za štafetno preizkušnjo, med tekmovanjem pa ni bilo nič manj glasnega navijanja kot na klubskih tekmovanjih. In ko je bilo treba razdeliti medalje in pokale, sta v policijskih uniformah pristopila dvometraš Jan Špik, mlajši brat bolj znanega veslaškega asa Luke Špika, in drobcena plezalka Natalija Gros s svetovnim plezalskim slovesom. Ko jima je uspelo razdeliti vsa priznanja, sta morala nekajkrat stopiti k ekipam in pozirati, navdu-šenja nad njima pa ni bilo konca. Fotografski aparati so peli kot za stavo, športni pedagogi so želeli ovekovečiti dogodek in svoje mlade tekmovalce, tudi z video kamerami.

Med tekmovanjem so športni pedagogi povedali, kako in kje so izpopolnjevali svojo plavalno znanje. Osnovna šola Helene Puhar ima plavalne dejavnosti urejene najbolje, saj se enkrat na teden zbere v zimskem bazenu večina učencev in učenk, na dveh progah lahko vadijo ves dopoldan. Povsod drugod se srečujejo z manjšimi in večjimi težavami, a vendarle jim uspe izpeljati plavalni program. A kaj več bomo o tem morda zapisali v eni od prihodnjih številk Športa mladih. N. S.

23

24

Albert Šoba AD Mass, Ljubljana

Berč in njegova vprašanjaBerč, kot ga kličejo v atletskem okolju, po temeljni izobrazbi ni ekonomist. Morda tudi zato razmišlja nekoliko drugače. Njegovi vadbeni prijemi so jasni, navodila atletom pa natančna. Deluje na temelju lastnih izkušenj, sicer pa se je izobraževal na trenerskih tečajih, na njih tudi sam predaval. »Vsak trener si sam izoblikuje svoje prijeme. To je razumljivo. Tudi če bi vsi hodili na isto šolo in bi imeli iste predavatelje, ne bi delali enako. Vsak razvija svoj model vadbe,« zatrjuje trener, ki obvlada mnoge atletske discipline, predvsem pa tiste, ki so povezane s šprintom, ovirami, daljavo, troskokom. Manj se ukvarja s treningom na srednjimi progami, čeprav ima v klubu nadarjene mlajše tekače na srednje proge.

Kako je prišel k atletiki? Berčev oče je bil atlet, a ga ni želel pripeljati v »svoj« šport, tako da je moral narediti ta korak v drugem letniku srednje šole kar sam. Že kmalu se je prebil v jugoslovanski vrh. Z atletsko vadbo se ukvarja tudi žena Darja, ki vadi z najmlajšimi. Sam se zadnje čase navdušuje nad veteransko atletiko, še zmeraj trikrat na teden vadi zase. Rad potuje, spoznava nove kraje in zatrjuje, da trenerji z leti pridobivajo na izkušnjah in širini. Tudi zaradi bolj zrelih pogledov na svet. Nerad pa govori o športni politiki v Ljubljani. »Veste, zakaj je naša atletska dvorana pred začetkom zime skoraj pra-zna? Lahko si mislite. Na Tenerifih, kjer pozimi preživimo nekaj časa s treningom, plačujemo za vadbo na dan po tri evre, za domače atlete pa je tam vadba zastonj. In kako je v Ljubljani?« Na svoje vprašanje si ni odgovoril.

Kdaj se mladi srečajo z atletiko v današnjih časih?»Starši pripeljejo otroke že pri sedmih ali

osmih letih, zato da otroke spravijo z ulice v šport. Za razvoj otroka je šport pomemben. Seveda otroci na začetku menjavajo športe, če jim niso všeč ali če niso uspešni. To kmalu ugotovijo kar sami, hitro vedo, ali se bodo kdaj spogledovali z vrhunskimi dosežki.«

Vstop v atletiko v srednješolskem obdobju je najbrž že dokaj pozen.»Ni prepozno. Trenerji bi si želeli, da bi

prišel v atletske vrste tudi kdo, ki se je naveli-čal, denimo, nekega ekipnega športa. Ampak ti navadno šport kar opustijo, čeprav bi lahko uspešno prestopili v atletiko, saj so močni in spretni.«

Treniraš pretežno kakovostne atlete?»Ne, delam tudi z otroki, ki so že sposobni

vaditi tehniko, to je od enajstega leta. Moj trening v prvih letih temelji na učenju tehnike, na neki splošni telesni pripravi, brez kakšnih hudih obremenitev. Sem spada tudi tekaška pri-prava, ki ne temelji na šprintu, ampak na malo

daljših tekih, na katerih se razvije lepa tehnika teka. Šele za tem se lotimo bolj usmerjene vadbe – a šele v obdobju mladinske konkurence.«

Tvoj trenerski spekter je obširen.»Res, a en trener ne more trenirati vsega.

Skok v višino je, denimo, dokaj oddaljen od drugih zvrsti. Z višino se razmeroma malo ukvarjam.«

Pravijo, da so tvoji treningi kar naporni.»Pri pionirjih treningi niso naporni, spod-

bujam pa prizadevnost. Želim, da tisto, kar zahtevam, tudi opravijo. Upam, da vem, ko-liko in kako, saj se doslej pri meni ni še nihče poškodoval ali preobremenil. Vem, kje je meja. Otroci vsaj na začetku raje naredijo manj, ker se ne želijo utruditi, ne marajo »musklfibra« …

Saj vem, da mlajši trenirajo zaradi družbe, da se naučijo tehnike, da dobijo splošno kondicijo. Ob prestopu v srednjo šolo, ko začnejo vaditi za dosežek, pa nastopijo precej težji treningi - za dosežek. Tisti, ki jih ta ne zanima, po osnovni šoli navadno odidejo.«

S prijemi ob prehodu na srednjo šolo morajo biti seznanjeni?»Vsak moj trening je tudi psihološki. Otroke

sproti pripravljam na vse te zadeve. Moji atleti že kot pionirji vedo za moja stališča in neka-tere usmeritve. Vedo, da bo trening mladincev precej bolj naporen. Povem jim tudi, da vsi najbrž ne bodo želeli sprejeti te spremembe. Na treningu nikogar ne nadzorujem, ali je opravil vse, bi moral. Jih samo spodbujam.

(nadaljevanje na 11. strani)

Trenerji

24

25

Tomo Česen

Šport za odgovornost

Aleš Selak, SSK Mengeš

Hitrost na mostu – to je zdaj vprašanje …

Tomo Česen, predsednik komisije za špor-tno plezanje pri PZS, organizator plezalnih tekmovanj na državnem prvenstvu v Tržiču: »Vse to počnem z veseljem, zaradi otrok. Naša dolžnost je, da otrokom nekaj damo. Če bodo prebrodili kritična leta s športom v telovadnici in v naravi s plezanjem, smo dosegli vse. Saj ni pomembno, ali bodo plezalni naraščajniki kdaj tudi vrhunski športniki. V to sem prepričan in to ponavljam vsakokrat, ko se o tem pogovar-jamo. Vrhunski šport je nehvaležen, eden uspe, množica pa jih doživi neuspeh.

Druga pomembna vrlina športnega pleza-nja pa je druženje. Poleg tega plezalci gojijo občutek odgovornosti. To, kar opažam pri mladih rodovih, me skrbi, saj jim družba daje zglede sebičnosti in popolne neodgovornosti. Pri našem športu se želimo temu izogniti. No, priznam, da me prijatelji zbadajo, da sem v svojih pogledih že star, ampak mislim, da imam prav. Naš šport razvija odgovornost, ker ga ne moreš početi sam, glede varnosti si odvisen od partnerja. Prepričan sem, da tako vsaj malo vplivamo na občutek odgovornosti.«

Pogovor je nastal v Žireh, na poletnem državnem prvenstvu. Aleš Selak, trener SSK Mengeš, s potekom prvenstva ni bil posebno zadovoljen. Povedal je, da bi morali o nekaterih ravnanjih Smučarske zveze Slovenije znova premisliti. Z veseljem je odgovoril na nekaj vprašanj, predvsem pa nam je razložil, zakaj je pomembna hitrost na mostu.

Je zanimanje za skoke med mladimi še zmeraj dovolj veliko?»Za zdaj s tem nimamo težav. Te se pojavlja-

jo drugje. Še zmeraj smo klub, ki za vse otroke, ki pridejo v klub, zagotovi celotno skakalno opremo, od čevljev do kombinezona, čelade

in smuči. Glede na krizo je sponzorje čedalje težje dobiti, oprema postaja vse dražja. Ne vem, kako dolgo nam bo uspeval sedanji standard. Trdim, da so smučarski skoki šport otrok iz nebogatih družin, zato je dobro, da bi ta stan-dard ohranili. Če bodo v klub prihajali samo otroci, katerih starši lahko kupijo opremo, to za razvoj panoge ne bo dobro.«

Kakšen šport so smučarski skoki?»Skoki so resen šport, nimajo nobene pove-

zave z rekreacijo. Že od prvega treninga vadimo resno, z določenim namenom. Če se ne trenira tako, kot je treba, lahko pride do težav, tudi do poškodb. Ker pa otroci trenirajo resno, je dosežek tisti, ki motivira.«

Mladi v športu živijo s časom?

»Ne vem, kam vse to pelje. Otroku nekaj razlagam, on pa se s slušalkami na ušesih ziblje v ritmu glasbe. Ja, včasih je treba imeti veliko potrpljenja. Vse preveč so otroci podvrženi računalniškim igram. Na računalnikih ne mo-reš trenirati ničesar, sploh pa ne smučarskih skokov. In kaj se dogaja? Naša družba preveč razmišlja samo o rekreaciji za mlade, vse bi radi povabili, da bi se ljubiteljsko ukvarjali s športom. To je že v redu, ampak pravi šport se dogaja v klubih, v katerih je treba resno trenirati. Klubom pa seveda ne izkazujemo take pozornosti. V nekaj letih bomo s takšnim doje-manjem športa prišli v veliko krizo klubskega športa. Včasih je bilo na štartu mlajših kategorij tudi sto dvajset tekmovalcev, zdaj jih je samo še trideset ali štirideset.«

Z organizatorji tekmovanj niste preveč zadovoljni.»V mlajših kategorijah se premalo upošteva

nadarjene. Organizatorji imajo na tekmi pred očmi klubski interes, ne pa najboljšega posa-meznika. Zaletno višino je pač treba uravnavati po najboljšem skakalcu in ne po povprečnem. Velikokrat je moj tekmovalec izgubljal na ra-čun previsoko postavljenega naleta. Tako lahko daleč skačejo tudi povprečni, dobri pa morajo med letom skrbeti, da ne bi leteli predaleč. Tako v resnici nihče nima veliko od tega, da se omogoča prevelika hitrost na mostu. Bolj smiselno bi bilo, da bi bile hitrosti malo nižje, povprečni pa bi se morali bolj potruditi.«

Motijo vas tudi kvote za udeležbo na tekmovanjih.»Ne strinjam se z določenimi kvotami, s kate-

rimi SZS omejuje število nastopov na tekmova-njih. Menim, da otrok trenira zato, da tekmuje. Ne sprejemam razlage, da se z manj tekmami razvijajo v boljšega tekmovalca. Menim, da je prav nasprotno. Če je manj tekem, otroka tudi vadba ne zanima več toliko. Prej ali slej bo nehal trenirati in bo šel raje v kakšen drug šport, v katerem se bo lahko dokazoval.«

26

Ob rob 23. posvetu športnih pedagogov Slovenije

Telovadba: nezadostno(Delo, Pisma bralcev, november, z dovoljenjem avtorice Sonje Batič, Maribor)

Zdrav duh v zdravem telesu, je pred nekaj stoletji zapisal znameniti rimski pesnik Juventus v svojih Satirah, ko je bičal izprijenost tedanjega časa. Kako prav je imel glede duha, telesa in časa. Dandanes, ko zagovar-jamo potrebo po telesni vzgoji, imamo tako radi na ustih te spodbudne besede, ko jih uresničujemo v življenju, pa se mnogokrat znajdemo na hudo spolzkem ledu.

Imam hčer, dijakinjo velike mariborske šole, ki skrbi za vzgojo mladega pedagoškega kadra. Dekle tudi glede na konstitucijo ni po-sebno navdušena telovadka, vendar je obveznosti do športne vzgoje, po svojih močeh, vedno korektno izpolnjevalo. Resda profesor med šolskim letom ni niti enkrat ocenil njenega dela, verjetno zaradi lastne udobnosti, na koncu pa je gladko zaključil: športna vzgoja – nezadostno. Tako je prispeval, da bi morala dijakinja razred ponavljati, čeprav vem,

da prihodnje leto ne bo prav nič bolj spretna, kajti naravne danosti tudi negativna ocena ne more bistveno spremeniti.

Menim, da je profesor športne vzgoje obšel Juventusov izrek, in sprašujem se: ali je res glavni cilj telovadbe na gimnaziji dijake naučiti čimveč in čimbolj zahtevnih telovadnih prvin, oblikovati strokovnjake, morda celo vrhunske športnike, ne glede na napor, njihovo zdravstveno stanje, fizične sposobnosti, zmogljivost in navsezadnje – veselje. Ker to vedno ne uspe, imamo različne ocene, od enke do petke, z vsemi posledicami. Pri tem pa celo verjamemo, da moja dijakinja ne bi nikoli mogla postati dobra profesorica, pravnica ali zdravnica, ker pač v prvem letniku gimnazije ni zmogla te ali one telovadne vaje.

V šolski telovadbi vidim predvsem vzgojni namen, te ure naj bi med sive stene prinašale sproščenost, dobro voljo in razvedrilo, zlasti pa veselje do gibanja na parketu in še bolj v naravi. Dijaka naj bi pripravile, da bo telovadbo vzljubil, da bo vse življenje skrbel za zdravo telo, to pa je tudi pogoj za zdrav duh. Skrb zanjo naj mu ne bo v breme, ampak v zabavo.

Med nagrajenci ZDŠPS za leto 2010 je bil tudi novomeški športni pedagog iz Osnovne šole Grm. Za košarkarskega trenerja, ki je s svojimi ekipami med najuspešnejšimi v pionirskem festivalu, bi lahko dejali, da je novomeška športna ikona. V obrazložitvi nagrade je bilo zapisano, da je treniral tudi Matjaža Smodiša. Morda to ne bi bilo pomembno, če ne bi prav ob svojem klubskem delu z mladostnim Smodišem »doktoriral« iz tolerance. Morda je tudi izkušnja s tem vrhunskim košarkarjem, ki ga je obrusila šele tujina, pripomogla, da se ne bo več ukvarjal s klubsko in poklicno košarko. »Tu moraš biti povsem predan, zanemariti moraš družino in še marsikaj. Doživljal sem izjemne strese in pritiske. Delo v šoli je bolj prijazno, sam čutim, da imam pravilen pristop do otrok, zato radi hodijo k meni. S svojimi treningi otrok ne izgubljam, ampak jih pridobivam, težave imam, ker jih je preveč. Delo z otroki, ne samo v športnem pogledu, tudi z osebnostnega stališča, je moja močnejša stran,« je dejal.

Na ekipnem šolskem atletskem tekmovanju ste bili tudi atletski trener.»Z atletiko se na šoli ukvarjamo tako ali

tako vsi, nekateri še posebno zavzeto. Moja posebnost je košarka.«

Ali vaša hči Maruša trenira skok v višino?»Ne, trenira predvsem košarko, atletika

je njena dopolnilna dejavnost. Lani je bila v ekipi deklic OŠ Grm na finalu štirih, tudi pri mlajših je igrala v finalu. Sicer pa trenira

v klubu. Prepričan sem, da bomo tudi letos igrali v finalu.«

Med nagrajenci ZDŠPS bi si priznanje zaslužila tudi kakšna ravnateljica ali ravnatelj.»Seveda. Poznam novomeško področje.

Vsi ravnatelji Osnovne šole Grm so podpirali šport, zato bi si to priznanje zaslužili, zlasti Jože Špilar in Sonja Simčič, aktualna ravnate-ljica. Zelo veliko pomeni, če ravnatelji na šoli spodbujajo šport.«

Kdo bi moral spodbuditi razmišljanje v to smer?»To bi lahko vzpodbudila že osnovna celica,

društvo športnih pedagogov, morda bi bil lahko predlagatelj tudi društvo ravnateljev. Predlog se mi zdi zanimiv, kajti za uspešnimi šolami v športu stojijo tudi ravnatelji.«

Je velika gneča v boju za glavnega trenerja v KK Krka?»Tu je zmeraj velika gneča, to je boj na

življenje in smrt … Za tako delo se lahko poteguješ samo, če si pravi človek, da greš lahko prek tega. Sam bi zelo težko deloval v sistemu, v katerem so poleg znanja in sposob-nosti potrebni komolci, zveze. Lažje je delo z dekleti. Sašo Rebernik, moj nekdanji učenec, je pred leti prišel k meni, da bi se lotil trener-

26

Slavko Seničar

Delo z otroki – moja močnejša stran …

27

Ob rob 23. posvetu športnih pedagogov Slovenije

Sklepi 23. mednarodnega posveta športnih pedagogovMurska Sobota, od 18. do 20. novembra

Športni pedagogi smo na 23. mednarodnem posvetu športnih pedagogov Slovenije sprejeli sklepe.

1. Otrokom in mladostnikom je potrebno zagotoviti tri (3) ure športne vzgoje na vseh stopnjah šolanja, od prvega razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednje šole.

2. Povečati je potrebno kakovost pouka športne vzgoje, kar bomo dosegli z naslednjim:zagotoviti je potrebno sredstva za skupno poučevanje športnega pedagoga in razredne učiteljice od 1. do 5. razreda osnovne šole,pri pouku športne vzgoje je treba doseči ustreznejše normative za poučevanje (16 učencev in dijakov v vadbeni skupini) ter zaradi zagotavljanja varnosti opredeliti normative pri izpeljavi interesnega programa, športnih dni in šol v naravi na vseh stopnjah šolanja, s poudarkom na športni vzgoji od 1. do 5. razreda, tudi v srednje šole je potrebno uvesti dodatne programe športa,zagotoviti je treba ustrezno usposabljanje športnih pedagogov za delo z otroki s posebnimi potrebami in normative, ki omogočajo enakovredno udeležbo teh otrok v športnovzgoj-nem procesu,urediti status športnih oddelkov v srednjih poklicnih in strokovnih šolah.ZDŠPS bo v naslednjih mesecih pripravil okroglo mizo o delu dr. Franca Pedička in okroglo

mizo o kakovostnem delu v ustreznih telovadnicah in s primernimi športnimi pripomočki.PredSedNik ZdŠPS MarjaN Plavčak, Prof.

•

•

••

•

Izhodišča - za novi učbenik za ŠV(Povzeto po Šolskih razgledih)

V založbi Liberalne akademije je izšla knjiga filozofa Borisa Vezjaka z naslovom Para-noja, manipulacija in racionalnost: o psihopolitiki zarot, sovraštva in poniževanja razuma. Avtor je v kratkih sestavkih obdelal nešteto dogodkov v katerih razmišlja o odzivih nanje. Delo navidez nima povezave s športom ali športno vzgojo, a če bolje premisliš lahko vlečeš paralele. Knjiga kaže pot svobodnega duha, a prej se je treba osvoboditi miselnih spon podajanja športa in športne vzgoje.

Pritegnil je, denimo, sestavek z naslovom Poezija in kri, vsebina pa se nanaša na Dneve poezije in vina v Medani, kjer je, po naravi ambienta, poskrbljeno za veselo razpoloženje, aktualni politični dogodki pa udeležence, kar je razumljivo, ne zanimajo. Konkretno odhod naših vojakov v Irak. Zanimiv je sklepni sestavek Vezjakovega razmišljanja: »Pravzaprav ljudi ne zanima prav nič, razen trgatve in čudovitih, zasebno majhnih stvari. Proč od ška-fov krvi k rdeči žlahtni tekočini! Zamenjajmo črne misli za razpoloženje …« pravi filozof ozirajoč se v Medano.

Bomo s posveta športnih pedagogov v Murski Soboti poleg sklepov dobili še kakšno razmišljanjem o športnih temah, denimo, o negativni reklami za športne pedagoge, o načr-tovani prenovi Zlatega sončka in Krpana, o projektu Zdrav življenjski slog, o 150. obletnici redovnih (prostih) vaj pri športni vzgoji, o tem koliko razmišljanja je dovoljenega učencem in dijakom pri ŠV. Boris Vezjak je posredno napisal učbenik za razmišljanje tudi pri športu in športni vzgoji. Roman Vodeb, ki ga na posvetu športnih pedagogov ni bilo, saj hodi na take in podobne posvete samo še z osebnim povabilom, bi že katero rekel. A takega vabila ni dobil. Ja, najbrž se tudi v Sloveniji začenja obdobje osebne komunikacije, a nekdo mora pač biti zainteresiran.

skega dela s fanti. Priporočal sem mu dekleta, čeprav moraš biti za punce bolj fleksibilen kot za fante. Zagotovil sem mu, da bo prišel do kakšne reprezentance veliko prej kot pri fantih. Poslušal me je in že doslej je naredil lepo pot, predvsem se je veliko naučil.«

Omenil si, da na šoli ni več tako prijetno, kot je bilo.»Zdi se mi, da smo učitelji pod splošno psi-

hozo krize v družbi nenadoma padli v to, da na nas pritiskajo z vseh strani, od vodstva v šoli do ministrstva. Ves čas vsem pedagogom nalagajo nove administrativne naloge, ki nam jemljejo moč in čas za uresničevanje našega pravega poslanstva na šoli – za poučevanje in za vzgojo, čeprav nam nekateri strokovnjaki odrekajo vzgojno poslanstvo. Seveda ne moremo imeti vloge staršev, lahko pa otroke usmerimo. In še nekaj. Na naši šoli je tudi zaradi športa veliko manj vzgojnih problemov. Moje primarne naloge so razred, ura in športni krožek.«

Koliko let si že pri tem delu?»Za seboj imam šestindvajset let v šoli,

trenerskega dela pri košarki pa še več, saj sem začel trenirati na Osnovni šoli Bršljin že pri osemnajstih letih.«

Spodbujaš mlade za poklicno delo v športu?»Niti jih ne spodbujam niti ne odvračam.

Če ima nekdo veliko željo, mu lahko kaj svetujem. Sicer pa sem zaskrbljen, saj vidim, koliko ljudi s končano Fakulteto za šport čaka na zaposlitev. Ampak, če lahko kaj rečem, če ima ministrstvo kaj moči, je treba najmlajšim ponuditi v šolah čim več športa. Sam učim tudi četrti razred in vidim, da fantje in dekleta močno potrebujejo gibanje. Če bi bila vsak dan ura športne vzgoje, dvomim, da bi bilo dovolj. Do šestega ali sedmega razreda bi morali imeti učenci vsak dan uro športa ali pa vsaj pol ure, ker se jim bo sicer zmešalo.«

Videti je, da vsi športni delavci in pedagogi ne mislijo tako. Siliti manj spretne otroke, da bi za ceno hudih telesnih naporov in manjvrednostnih kompleksov dosegali nekakšne normative, neke minimalne standarde, jih v primeru neuspeha izpostavljati porogu sošolcev, na koncu leta pa njihova prizadevanja okronati z negativno oceno, ni prava pot. Zato se resnično bojim, da bodo negativne ocene pri telovadbi zgrešile svoj namen in morda celo povzročile nepopravljivo škodo.

Morebiti je vzrok za nepravilen odnos profesorja športne vzgoje lažen občutek, da naj kot fizkulturnik ne bi imel dovolj avtoritete, ali ker želi z rigoroznostjo dvigniti veljavo svojemu predmetu. Oboje je huda zmota. Problem bo mogel rešiti dober ravnatelj, za to pa je potrebno veliko življenjske modrosti in dosti pedagoške ljubezni.

Veselilo bi me, če mladi bodoči profesorji ne bi bili le športni stro-kovnjaki, ampak vsestransko razvite osebnosti, ki bi jim z veseljem zaupali svoje otroke. Če že moramo »poučevati vzgojo«, tokrat športno, storimo to s srcem. Ne jemljimo šolski telovadbi šarma, saj je ta od nekdaj v njeni naravi.

Vrtnica - za spodbudo

27

28

Zmernost – lepa čednostpi­π e dr. BOJAN KNAP

V sedanjem času hudega tempa se moramo vprašati, ali znamo v vsakodnevnem življenju tudi počivati. Lenoba in počitek sta vendar tabu za vse delujoče v tem norem času, v katerem štejejo le zmage in presežki vseh vrst. In kako do presežkov z lenobo? Dolgo časa se ni vedelo, da je počitek sestavni del treninga in med študijem na medicinski fakulteti nas je akademik profesor Marjan Kordaš venomer opominjal na dobrobit prostega vikenda, ko naj bi si napolnili baterije za naporen študij med tednom. Seveda zmernost že dolgo časa nima pravega mesta v našem življenju, zlasti na tekmovanjih, športnih in vseh tistih drugih, morda še bolj ali enako pomembnih, saj se sodobnik, ne glede na vložek, težko sprijazni s povprečnostjo. Danes je v boju za obstoj, gmotne dobrine, izobrazbo tekma morda še bolj neusmiljena in manj v slogu pravega športnega duha kot kdajkoli prej.

Občutek neopravljenega – stresPrilagoditev na zahteve sodobnega časa zahteva svoje in najbrž že

terja svoj davek, tudi v telesu posameznika, predvsem v njegovem živčnem sistemu, posebno v avtonomnem živčnem sistemu. Bolj kot kdajkoli prej smo v 21. stoletju svoje sreče kovači, ker nas kroničen stres že ogroža z mnogimi boleznimi, ki nam zelo otežijo življenje, navkljub našim prizadevanjem. Vse več je bolezni, ki nas ogrožajo in za katere medicina še nima pravih rešitev. In prav stres ali občutek nečesa neopravljenega, nezadostnega in občutek nezadovoljenosti nas lahko ogrožata ne le pri kakovosti življenja, temveč tudi pri zdravju.

Kam s preveč telesnega napora?Vprašanje, ki se pojavlja vse pogosteje v laični in strokovni javnosti,

je, ali lahko zdravje ogrožamo tudi s pretirano telesno dejavnostjo. Za-grizeni rekreativci v strokovnih krogih lahko kljub znanju o delovanju telesa negirajo nevarnosti skrajnih telesnih obremenitev in so lahko velik zgled ostali populaciji. Kljub temu ostajajo mnoga strokovna

28

29

Urška Martinec

»Verjamem vase in v svoje cilje ...«

vprašanja, ki še niso razrešena glede udejstvovanja rekreativcev pri najtežjih fizičnih preizkušnjah. Strokovnjaki medicine, ki ne najdejo časa za šport v telesnem smislu, pogosto bolj konzervativno gledajo na množične fizične izzive manj pripravljenih in tudi starejših ude-ležencev maratonov, triatlonov.

PostopnostVse je relativno, odvisno od marsičesa in vendar je telesna pripra-

vljenost zelo odvisna od pravilno in predvsem postopno vloženega dela. Koliko treninga je potrebno, da v skladu s svojimi sposobnostmi pretečemo maraton, da se povzpnemo z kolesom na Vršič, Mangart, opravimo triatlon jeklenih ali klasični olimpijski triatlon ali celo 75 km tekaški ultramaraton v Logarski dolini, Ironman na Havajih? Klasičen odgovor dobrega trenerja bi bil: osebni rekord ali zmago doseže tekmovalec, ki je odlično pripravljen in se z nalogo lahko spopade samozavestno in po ustreznem dolgoročnem načrtovanem treningu. Mladi kolesarji tekmovalci se, denimo, šest let, ponavadi od desetega do 16. leta, spopadajo s cesto in njenimi razdaljami in šele pri osemnajstih letih vozijo na dirkah, dolgih 120 km. Pri tem moramo upoštevati, da do 18. leta vztrajajo le najbolj nadarjeni, ker je kolesarstvo kruto selektiven šport. Mladi tekači se leta in leta urijo na srednjih progah, le tja do 3 km, in šele po dolgih letih vadbe se spopadejo z maratonom. Pot do osebnih rekordov je dolga in zavita, je polna preprek in prek posvečene poti predanosti športu, ko mora športnik imeti vsaj približno dober genetski inženiring, beri prave starše in neskončno voljo do dolgoletnega dela, kot, denimo, Matic Osovnikar, ki ima oboje, vodi do uspeha.

Idealno razmerje med šolo, športom in prostim časom

Da je pretiran telesni preizkus lahko nevaren za zdravje, kažejo podatki ameriških komandosov, ki na posebnih urjenjih lahko utrpi-jo poškodbe ledvic. Prevelik telesni napor škoduje in tudi zmanjšuje človekove sposobnosti in celo onemogoča razvoj pospotencialov. Izkušeni športniki, gorniki in tudi rekreativci natančno vedo, koliko dela je potrebno za to, da si dobro pripravljen za določeno preizku-šnjo, zato vedno nastopijo le, ko so odlično pripravljeni. Hitenje v procesu treninga privede do slabih dosežkov in do poškodb, ki lahko tudi dolgoročno škodijo tekmovalčevemu zdravju in tekmovalnim dosežkom, ki bi jih ob ustreznem delu lahko dosegel kasneje. Žal v zadnjem času vse pogostejši obiski rekreativcev na urgenci kažejo, da tekmovalna vnema sodobnega tekmovalca rekreativca marsikdaj prekmalu zanese nepripravljenega na težavne preizkušnje, izidi udeležbe so tako neugodni v vseh pogledih. Na srečo je telesna škoda največkrat prehodna in je lahko večja psihična brazgotina, ki lahko navdušenca odvrne od sicer zdrave dejavnosti za zdravje. Redki primeri hujših incidentov na maratonih opozarjajo, da je treba telo primerno in potrpežljivo pripraviti na napore. Zgledi pri vrhunskem športu so koristni, predvsem, če bolj kot obseg in intenzivnost treninga posnemamo načrtnost, postopnost, menjavanje treninga s počitkom, medicinsko kontrolo in regeneracijske ukrepe. Tudi nadarjenost za določen šport nas omejuje in tudi teh meja se je dobro zavedati, saj v sodobnem primežu obveznosti verjetno s težavo uresničimo pravi trening, ki zahteva poleg velikega časovnega vložka tudi obilje motivacijskega in socialnega naboja, da poleg vsega stresa v službi in doma trening ne predstavlja dodatnega psihičnega stresa. Tudi pri otrocih je pomembno, da najdejo idealno razmerje med šolo, športom in prostim časom.

Šport za zdravje s ščepcem soli …Zmernost in včasih tudi lenoba, da lahko spočiti treniramo z

veseljem in z zavestjo, da morda samo 60–90 % našega uresničenega telesnega potenciala zadostuje, da tekmujemo zdravi in v tekmah tudi uživamo brez škode za zdravje. To je lahko izhodišče, da se nam ni treba primerjati z vrhunskimi tekmovalci, ki so genetsko in tudi po vložku v šport superiorni in skoraj nedosegljivi. Šport za zdravje je samo navdušenje nad dobro delujočim telesom, ki nam po dolgoletni in primerni spodbudi pravega treninga dolgo časa ponuja brezskrbnost uživanja prostranstev naše matere zemlje v vseh njenih razsežnostih. Viva sport cum grano salis.

Sem Urška Martinec, atletinja iz AK Panvita, mlajša mladinka. Starejši bralci se me morda spomnite po dosežkih, intervjujih ob nastopih na Dnevnikovih krosih, morda tudi s kakšnega reprezentančnega nastopa. Moj atletski razvoj se je naglo ustavil julija 2009 zaradi vnetja vezi v gležnju. Po nekem julijskem treningu distanc sem se naslednje jutro zbudila z otečenim gležnjem, na katerega nisem mogla niti stopiti. Poškodba me je oddaljila od atletske steze vse do februarja 2010. V tem obdobju sem ostala brez trenerja, povsem sama.

Preživljala sem zelo težavno obdobje, iz dneva v dan v drugi zdravniški ordinaciji, da bi postavili diagnozo mojim težavam. Jokala sem skoraj vsak večer, saj sem si tako zelo želela nazaj na stezo. Ker pa zdravniki v Sloveniji niso ugotovili vzroka, sem se odločila za zdravlje-nje pri dr. Peharcu, priznanem hrvaškem ortopedu, ki je pomagal že mnogim športnikom. Takoj je posta-vil diagnozo in moja rehabilitacija se je končala v dobrem mesecu.

Po končani rehabilitaciji in sanira-nju poškodbe sem začela sodelovati z Milovan Savićem, ki je treniral tudi Brigito Langerholc. Vrnitev na atlet-sko stezo po sedmih mesecih je bila težavna, začeti je bilo treba znova, se znova pravilno učiti tekaške vaje in prehode prek ovir. Dobro sva se ujela in sodelujeva še danes. Prihodnje leto načrtujeva krepko izboljšanje osebnega dosežka na 800 m in medaljo na državnem prven-

Pismo

stvu. Še zmeraj imam velike cilje in prepričana sem, da je uresničljivo vse, česar si zelo želiš.

Verjamem vase in v svoje cilje. Do samozavesti mi je pomagal tudi športni psiholog Matej Tušak, s katerim sodelujeva že nekaj let. Od letošnjega septembra obiskujem 3. letnik smeri ekonomski tehnik in od letošnjega leta imam s šolo ŠC PET v Ljubljani pedagoško pogodbo, kar pomeni, da sem pri pouku lahko prisotna, kolikor mi dopuščajo športne obveznosti. Večinoma sem v Pulju, tam se pripravljam na sezono. Treninge imam vsak dan, nekajkrat na teden tudi zjutraj. Tam živim sama in tako mi odgovarja, saj sem bila prisiljena prej odrasti. Zelo pogosto pa prihajajo k meni moji starši. Ob strani mi stoji še zavaro-valnica Triglav. Povsem sem zamenjala okolje, našla sem si prijatelje in sedaj živim tam, le občasno prihajam domov in na izpite v Ljubljano. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vodstvu ŠC PET in profesorjem, še posebej moj razredničarki Ani Blatnik, ki so mi bili v veliko oporo, ko mi je bilo najtežje.

V letošnjem letu sem kljub vsemu nastopila na nekaj tekmah za šolo in za klub. S 5. mestom na mladinskem državnem prvenstvu v Novi Gorici na 800 m (2:22,02) sem potrdila kategorizacijo tudi za prihodnje leto.

Lep pozdrav, tokrat iz Prekmurja 29

30

xxxxxxxxxxx

303030

Varnost pri športni vzgoji (4) Piše: MARJETA KOVAČ

30

Kako poskrbeti za varnost pri športni vzgoji

Vodstvo šole in vsi učitelji na šoli morajo poskrbeti, da šola deluje urejeno in da tako učitelji kot učenci spoštujejo zapisana pravila hišnega reda in največkrat sicer nenapisana pravila lepega obnašanja. Zavedati se morajo, da sta najboljša preventiva pred poškodbami znanje in preudarno ravnanje.

Učitelji, ki poučuje športno vzgojo (razredni učitelji in učitelji športne vzgoje), morajo poznati:

učni načrt;značilnosti tistih, ki jih poučujejo, značilnosti posameznih športov, metodične postopke, postopke varovanja in pomoči, nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri posameznih športih (športi se po stopnji nevarnosti zelo razlikujejo),nevarnosti, ki so povezane s prostorom in opremo ter učenci, ki jih poučujejo,postopke nudenja prve pomoči.Pri športnih dnevih sodelujejo vsi učitelji na šoli. Zato morajo biti

učitelji natančno seznanjeni s svojo vlogo in nalogami, potekom dejav-nosti in morebitnimi ukrepi ob poškodbi učenca.

Priporočljivo je, da ravnatelji in aktiv učiteljev športne vzgoje v dolgoročnem načrtu šole poskrbijo za načrtno izpopolnjevanje svojega kadra. Učitelji drugih predmetov in razredne učiteljice naj si pridobijo ustrezne kompetence za vodenje nekaterih dejavnosti in formalne nazive, ki zagotavljajo strokovno usposobljenost na področju športa (npr. naziv vaditelj plavanja, smučanja …).

Prav tako je dobrodošla vsakoletna osvežitev znanja učiteljev. Učitelji športne vzgoje naj v popoldanskem času ali pa v soboto pred nekaterimi dejavnostmi pripravijo krajši seminar (npr. pred izpeljavo smučarskega športnega dne ali zimske šole v naravi).

Pri zagotavljanju strokovnega kadra se lahko šole povežejo tudi s civilno športno sfero (npr. plavalno, planinsko društvo) in zaprosijo za pomoč pri izpeljavi, denimo, športnega dne.

Pri sodelovanju z zunanjimi ponudniki, kjer šola celotno organiza-cijo prepusti zunanji pravni osebi (društvu, zasebniku, zavodu) mora šola preveriti, ali VSEBINSKA ponudba ustreza ciljem učnega načrta in koncepta dnevov dejavnosti (vprašljivo je, ali lahko npr. z obiskom

••••••

•

•

adrenalinskega parka ali izbiro turistične ponudbe, ki vključuje vožnjo z raftam, res uresničujejo cilji učnega načrta), ali je ORGANIZACIJA varna (glede na vremenske rezmere, opremo, čas izpeljave), ali je zuna-nji ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti in ali ima ustrezno USPOSOBLJEN kader (uradni nazivi in licence skladno s športno in drugo zakonodajo).

Varna oprema in pripomočkiV Sloveniji je materialna opremljenost šol zadovoljiva, saj smo pred-

vsem v zadnjih letih zgradili veliko novih telovadnic in obnovili stare, še vedno pa se pojavljajo problemi predvsem:

pri prostoru in opremi za športno vzgojo na razredni stopnji, saj pouk poteka najpogosteje v premajhnih prostorih in z neprilagojenimi športnimi pripomočki; pomanjkanju varovalne opreme za izpeljavo določenih dejavnosti (npr. obvezna smučarska čelada pri smučanju in sankanju za otroke do 12. leta starosti; ščitniki za zapestja, komolce in kolena pri rolanju …);izpeljavi športnovzgojne dejavnosti v najetih prostorih v nekaterih srednjih šolah (prostori niso prilagojeni izpeljavi športnovzgojnih dejavnosti; v njih so hkrati tudi drugi udeleženci vadbe ipd.);izpeljavi športne vzgojne na podružničnih šolah (večina nima pri-mernih športnih površin);preslabi opremljenosti šol s pripomočki, ki bi bili prilagojeni različnim sposobnostim učencev (npr. lahke, mehke žoge, nizke koze, majhne, pregibne ovire);neurejenosti zunanjih površin (npr. razbito steklo na igriščih, ne-urejene atletske naprave, napačno pričvrščeni goli, zanemarjena in nevarna otroška igrišča, poškodovana igrala …);Učitelj mora poznati slabosti prostora, v katerem poteka športna

vzgoja (npr. drseča tla, radiatorji; slabo zračenje ipd.). Imeti mora seznam vseh orodij, naprav in športnih pripomočkov ter poznati, v kakšnem stanju so (nova oprema / iztrošena oprema, delno poškodovana oprema). Sproti naj preverja, če je potrebno kakšno popravilo ali če je treba kakšen pripomoček ali opremo celo odstraniti iz telovadnice. Vsako preverjanje naj pisno zabeleži. Posebno kritična je pritrditev orodja (npr. nogometni goli), zato naj pritrditev naprav in pregled opravi ustrezna institucija.

•

•

•

•

•

•

Ker je pomanjkanje kadra, ki pomaga izpeljati določene dejavnosti, precejšnje, bi bilo dobrodošlo, če bi vse fakulte-te, ki šolajo pedagoški kader, zagotovile ta znanja svojim študentom, študentske orga-nizacije pa bi lahko organizi-rale usposabljanje študentov pedagoških poklicev pri ob-študijskih dejavnostih. Prav tako bi morali imeti prednost pri sofinanciranju tisti seminarji stalnega stro-kovnega spopolnjevanja, ki zagotavljajo dodatna znanja (npr. za izpeljavo pohodni-štva, plavalnih športnih dni, smučarskih športnih dni …) učiteljem, ki niso športni pedagogi, se pa vključujejo v izpeljavo športnih dni in šole v naravi.

30

31

Lokostrelski klub Ankaran

Veselje, strast, prijateljstvo in zavzeta vadba

Vse to je šport, vse to smo mi. Šest nas je. Vsak je začel po svoje. Nekateri pred štirimi leti, drugi so poleg trikrat dlje … Pred letom dni smo imeli prvi trening z našim novim trenerjem Matijo Žlendrom. Do takrat smo trenirali, a nismo napredovali. Želeli smo si nekoga, ki bi nas usmerjal, motiviral, nam dajal moč in zaupal v nas. Seveda so se nam kar zaiskrile oči, ko smo slišali, da nas bo Matija vzel za svoje. Odličen tekmovalec, poln izkušenj in odličen trener. Tako smo prvič načrtovali treninge in sezono, dejanske cilje – bližnje in daljne. Stopili smo na pot proti svojim sanjam.

Z vsakim dnem je naša volja naraščala, naša pripravljenost je bila boljša. Treniramo v Kopru, pozimi smo v telovadnici. Našo ekipo sestavljamo tri punce in dva fanta. Ana bo prihodnje leto že članica, jaz

Pozoren naj bo tudi na to, da določena orodja, ki so zanimiva za otroke (npr. mala prožna ponjava, žogice za mete), med odmori niso dostopna otrokom.

Nadzor nad dejavnostmiSplošen nadzor je potreben pri nenadzorovanih dejavnostih

(prihod v garderobe in telovadnico; spontano igranje na športnih površinah …); usmerjen je v učenčevo obnašanje, zanj pa so odgo-vorni vsi učitelji na šoli. Vodstvo šole mora učencem posredovati natančna navodila o obnašanju; ta navodila naj bodo zapisana v hišnem redu, ki mora biti javno izobešen na steni telovadnice, z njim morajo biti seznanjeni učenci in njihovi starši (na spletnih straneh šole in v publikaciji za starše oziroma v pisnih navodilih pred po-sebnimi dejavnostmi, kot so šola v naravi ali športni dan). Prav tako mora biti opredeljena odgovornost posameznih učiteljev (nadzor nad igranjem na športnih ali igralnih površinah v času podaljšanega bivanja, rekreativnega odmora; spremstvo na športnem dnevu ipd.) in hišnika (vsakodnevni pregled športnih in igralnih površin ter odstranitev morebitnih nevarnih predmetov, kot so črepinje ipd., takojšnja odstranitev ali popravilo poškodovanega orodja …).

Specifičen nadzor je nadzor učitelja pri organizirani športni dejavnosti. Učinkovit nadzor je mogoč le pri primerno veliki sku-pini, ob ustreznih organizacijskih in vsebinskih znanjih učitelja in spoštovanju predpisane zakonodaje. Če učitelj meni, da ne more zagotoviti varnosti (prevelika skupina; poškodovano orodje; ni primerne opreme), naj o tem pisno obvesti vodstvo šolo in v primeru kršitve zakonodaje tudi inšpekcijsko službo.

Ker morajo biti vse dejavnosti v šoli nadzorovane, mora učitelj športne vzgoje paziti, da:

niso učenci nikoli sami v telovadnici, na igrišču, v bazenu, na smučišču; učencem, ki so se opravičili, ne dovoli, da zapustijo telovadnico, ampak za njih organizira primerno dejavnost (pomoč učitelju, učenje teoretičnih vsebin, priprava plakata ipd.);

poskrbi za spremstvo učencev na šolska tekmovanja in druge dejavnosti, ki jih organizira šola;ima med poukom vedno nadzor nad celotno skupino učencev (posebej še pri plavanju, gimnastiki), zato je pomembna njegova postavitev in gibanje po prostoru;vedno pred začetkom ure preveri primernost osebne urejenosti učencev:osebna oprema učencev (majice s kratkimi ali dolgimi rokavi, širše, udobne kratke hlače ali dolge hlače, ki ne smejo biti preširoke ali predolge) mora biti udobna in ne sme ovirati izvedbe gibanja; posebej pomembno je nedrseče obuvalo, ki da nogi potrebno oporo (če ima učenec neprimerno obuvalo z drsečimi podplati, naj raje vadi bos); urejenost pričeske (lasje, ki so predolgi in učencu ovirajo vidno polje, morajo biti speti); uro in nakit, ki lahko poškoduje učenca in/ali s katerim lahko uče-nec poškoduje sošolca ali učitelja (npr. verižice, viseči uhani, uhani v nekaterih delih telesa, prstani), naj učenec odloži pred začetkom ure na posebej označeno mesto ali v učiteljev kabinet;učenci, ki nosijo očala, jih naj imajo primerno pričvrščene; odstranitev morebitnega žvečilnega gumija; ima vedno tudi nadzor nad opremo; nikoli naj ne pusti med odmorom v telovadnici opreme, če obstaja verjetnost, da bodo učenci poskušali vaditi na njej brez nadzora (npr. mala prožna ponjava);nikoli med poukom ne zapusti telovadnice, tako da bi bili učenci sami; če ima nujni opravek, vedno opozori kolega, da ga določen čas ne bo v telovadnici, in ga prosi, da prevzame nadzor še nad njegovo skupino;v določenih organizacijskih oblikah poskrbi ne le za nadzor pri izpeljavi dejavnosti (npr. pohodništvo ali plavanje), temveč tudi pred začetkom (npr. prevoz na smučišče; pregled smučarske opreme učencev ali ustreznosti pohodniške obutve …) in po koncu dejavnosti (odhod z bazena, preoblačenje in sušenje las, prevoz do šole).

(NadaljevaNje iN koNec v ŠM Št. 162)

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•••

•

•

Lokostrelstvo

Besedilo iN fotografija: BriNa Božič

Ekipa LK Ankaran – (z leve spredaj) Ana, Brina, Sara, (z leve zadaj) Beno, Matija in Marko

in Sara sva mladinki, Beno in Marko pa sta še kadeta. Od začetka jima še ni bilo jasno, koliko truda je treba vložiti v ta šport, saj pred seboj še nista imela tako jasnega cilja kot punce. Zahvaliti se moramo Ani, ki nam je kot zelo izkušena tekmovalka in članica reprezentance veliko povedala. Po enem letu lahko rečem, da sta ta dva fanta prijela za delo. Resno trenirata in v tem uživata, postajata vse uspešnejša. Marko je postal tudi član mladinske selekcije. Matija pa je tisti, ki zaupa v njiju in je resno delal z njima že od vsega začetka, čeprav sta bila v prvih tednih kar precej zmedena. Glede Ane … Mislim, da nas je zelo motivirala. Je odlična tekmovalka, vztrajna, bojevita, uspešna, eden izmed uspehov je tudi zmaga na svetovnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu. Vedno nam je z veseljem povedala svoje občutke z velikih tekmovanj.

Seveda, slej ko prej te v pripovedi kar povleče. In potem … Treniraš, treniraš, treniraš in hočeš to! Hočeš uspeti. Danes, jutri, takoj! In ja, potem ti trener odpre oči in ostaneš pri ključni misli – »korak za kora-kom«. Pa spet capljaš po svoji poti. Po svojih stopničkah proti vrhu. Ana in naš trener Matija sta v članski selekciji, ki trenira za London 2012. S Saro in Markom smo v mladinski selekciji, Beno, ki trenira najmanj časa, pa vztrajno dela, hodi po svojih stopničkah in verjamem, da komaj čaka, da se nam pridruži v selekciji. Čeprav ni zmeraj vse v cvetju, je ozračje v naši ekipi res dobro. Razumemo se in se spodbujamo. Prav vsak na tem svetu ima dan, ko je utrujen, slabe volje in brez motivacije za trening. Takrat se lahko zahvalim svoji ekipi, s katero držimo skupaj in izpeljemo dobre in slabe dni. 31

32

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

GIMNASTIKA

Državno prvenstvo v RušahMoški, OV 1: 1. Luka Merc (Mb C) 46,25, 2. Ožbej Cesar (ND L) 46,0, 3. Tadej Kramberger (Mb C) 45,3, 4. Jure Trček (ND L) 45,15, 5. Žan Mahkovic (Bež) 45,15, 6. Erazem Cerc (Vič) 45,1, 7. Nejc Kovačič (ND L) 44,0, 8. Andraž Remškar (Vič) 43,85, 9. Benjamin King (Bež) 43,6, 10. Boris Miloševič (Brež) 43,25, 11. Jakob Melkič Sitar (Bež) 43,15, 12. Bor Puhaj (Mb C) 43,1, 13. Filip Dobrijev 42,8, 14. Gal Emeršič (oba Mb C) 41,7, 15. Tim Jambriško (Brež) 41,65, 16. Gregor Turk (ND L) 41,55, 17. Igor Zevnik (Bež) 40,8, 18. Tin Šebenik (Vič) 40,75, 19. Miha Buček (ND L) 39,95, 20. Žan Kranjc (Brež) 37,0, 21. Tadej Jože Grubič (Brež) 28,8, ekipno: 1. N. dom 135,65, 2. Maribor C 135,2, 3. Bežigrad 132,1, 4. Vič 129,7, 5. Brežice 121,9.OV 2: 1. Jan Miklavž (Bež) 54,4, 2. Matija Kajs (Brež) 54,0, 3. Kai Kirbiš (Ruše) 53,0, 4. Tomaž Udovič 51,750, 5. Maksim Skobe (oba P Vič) 51,15, 6. Jan Kuhta (Ruše) 50,65, 7. Sven Jug (Mb C) 45,1, 8. Maks Bogolin (ND L) 43,1, 9. Matija Likar (Mb C) 43,0, 10. Urban Semc (Ruše) 41,7, 11. Beno Kunst (Brež) 40,7, 12. Oskar Forštnarič (Mb C) 39,75, 13. Aljaž Macele (Bež) 32,25, 14. Aleks Kunst 25,35, 15. David Povh (oba Brež) 22,2, ekipno: 1. Ruše 145,650, 2. Maribor C 127,850, 3. Brežice 122,750Absolutno: 1. Andraž Lamut (Ruše) 75,35, 2. Primož Maurič 72,15, 3. Jernej Domanjko (oba Mb C) 70,95, 4. Matic Pečan (P Vič) 68,0, 5. Tine Rauter (Ruše) 67,1, 6. Žiga Potočnik 66,2, 7. Srečko Namestnik (oba Mb C) 62,25, orodja, bradlja: 1. Lamut 13,5, 2. Potočnik 12,9, 3. Maurič 12,8, drog: 1. Pečan 11,9, 2. Lamut 11,3, 3. Namestnik 10,9, konj: 1. Remic (P Vič) 13,4, 2. Lamut in Kišek 11,9, krogi: 1. Pečan 12,4, 2. Rauter 12,1, 3. Domanjko 12,0, parter: 1. Lamut 13,4, 2. Maurič 12,4, 3. Domanjko 11,95, preskok: 1. Rauter 14,05, 2. Domanjko 13,25, 2. Lamut 13,25.

ŽenskeAbsolutna: 1. Fiona Novak (ZJ) 52,050, 2. Ivana Ka-mnikar (GIB Š) 48,85, 3. Kaja Seško (ZJ) 45,0, 4. Tina Ribič (S Mb) 42,15, 5. Kaja Mljač (GIB Š) 41,7, 6. Petra Krčovnik (Ruše) 40,35, 7. Monika Novak (ZJ) 38,85, 8. Patricija Jug 37,5, 9. Ana Cikač 37,1, 10. Lara Breščak (vse S Mb) 35,85, 11. Patricija Kovačič (Ruše) 33,75, 12. Tjaša Kysselef (ZJ) 13,25, 13. Alenka Dolničar (GIB) 13,0. Orodja, bradlja: 1. Novak 12,45, 2. Kamnikar 12,25, 3. Seško 9,05, gred: 1. Novak 13,25, 2. Seško 11,75, 3. Cikač 11,20, parter: 1. Novak 13,20, 2. Kamnikar 12,55, 3. Seško 11,7, preskok: 1. Dolničar 12,45, 2. Ribič 12,325, 3. Novak 12,075. Članice: 1. Fiona Novak 52,05, 2. Ivana Kamnikar 48,85, 3. Tina Ribič 42,15, 4. Petra Krčovnik 40,35, 5. Tjaša Kysselef 13,25, 6. Alenka Dolničar 13,0.Kadetinje: 1. Nika Ruperts (ZJ) 35,3, 2. Tamara Jerenko (Ruš) 34,75, 3. Althea Gwashavanhu (SMb) 18,400, orodja, bradlja: 1. Gwashavanhu 8,4, 2. Ruperts 3,45, 2. Jerenko 3,45, gred: 1. Gwashavanhu 10,0, 2. Ruperts 9,9, 3. Jerenko 9,7, parter: 1. Ruperts 11,15, 2. Jerenko 10,4, preskok: 1. Jerenko 9,3, 2. Ruperts 8,875.Mladinke: 1. Kaja Seško (ZJ) 45,0, 2. Kaja Mljač (GIB) 41,7, 3. Monika Novak (ZJ) 38,85, 4. Patricija Jug 37,5, 5. Ana Cikač 37,1, 6. Lara Breščak (vse Stu Mb) 35,85, 7. Patricija Kovačič (Ruše) 33,75, orodja, bradlja: 1. Seško 9,05, 2. Mljač 8,1, 3. Novak 7,75, gred: 1. Seško 11,75, 2. Cikač 11,2, 3. Breščak 10,8, parter: 1. Seško 11,7, 2. Mljač 11,2, 3. Cikač 10,8, preskok: 1. Kovačič 12,025, 2. Seško 11,85, 3. Novak 11,375, 3. Mljač 11,375.Deklice: 1. Andreja Jug 44,025, 2. Pia Belak (obe ZJ) 38,825, 3. Neli Štruc (Ruše) 35,85, orodja, bradlja: 1. Jug 9,0, 2. P. Belak 4,3, 3. Štruc 3,35, gred: 1. Jug 11,6, 2. Štruc 11,1, 3. Belak 11,0, parter: 1. Belak 11,85, 2. Jug 11,5, 3. Štruc 10,75, preskok: 1. Jug 11,925, 2. Belak 11,675, 3. Štruc 10,65.

DP drugi danI. stopnja: 1. Lara Centa (ZJ) in Zarja Rustja (Cap) 39,3, 3. Zala Resman 39,2, 4. Hana Dolinar 38,9, 5. Enja Velušček (vse ZJ) 38,85, 6. Gaja Velkavrh 38,65, 7. Debora Peruš (obe Cap) 38,600, 8. Neže Brkopec in Stela Miklavčič (obe P Nm) 38,400, 10. Gaja Pištolac (Cap) 38,100, 11. Jerneja Janežič (GIB) 38,05, 12. Pia Porenta (GIB) 37,950, ekipno: 1. Z. jama 117,7, 2. Capris 116,85, 3. P. N. mesto 115,5, 4. Šiška 114,6, 5. ŠD Ruše 113,45, 6. DŠR MS 105,5. II. stopnja: 1. Maruša Britovšek 39,1, 2. Pia Ciganovič (obe Ruše) 38,9, 3. Zala Vidic (Capris), Ana Avramovič (Ruše) in Jasna Potočar (P Nm) po 38,6, 6. Žana Sabadin (Capris) 38,500, 7. Tamara Resnik (ZJ), Metka Blažek, Brigita Švab (obe Capris) po 38,4, 10. Tita Šavija (ZJ) 38,35, 11. Barbara Simonič (Ruše) 38,25, 12. Zala Močnik (ZJ) 38,2, ekipno: 1. ŠD Ruše 116,800, 2.GD Capris 116,350, 3. Zelena jama 115,150, 4. P. N. mesto 114,550, 5. GIB Šiška 113,550, 6. ŠD Studenci 113,050, 7. GD Koper 2 112,500, 8. GD Koper 1 111,450, 9. DŠR M. Sobota 110,800, 10. Rain Krško 107,750. III. stopnja: 1. Liza Jovanovič (GIB) 40,3, 2. Lucija Hribar 40,25, 3. Alenka Pipuš (obe ZJ) 40,1, 4. Brina Plevčak 39,05, 5. Gaja Žabkar (obe GIB) 38,5, 6. Katarina Simo-nič (Ruše) in Žana Žabkar (GIB) po 38,05, 8. Pija Kapš (P Nm) 37,7, 9. Lana Staver (GIB), Maja Zaman (P Nm), Lucija Žiberna (Capris) po 37,6, 12. Martina Orehek (Stu-den) 37,5, ekipno: 1. Zelena jama 119,4, 2. GIB Šiška 118,05, 3. Partizan Novo mesto 114,35, 4. ŠD Tabor 110,05, 5. ŠD Studenci 109,45, 6. GIB Šiška 2 108,7, 7. Rain Krško 107,4, 8. DŠR M. Sobota 106,05,IV. stopnja, mnogoboj: 1. Lana Voler 39,650, 2. Kaja Zajc (obe ZJ) 39,350, 3. Ela Sabadin (Capris) 39,100, 4. Naja Miklič 39,050, 5. Lana Lukič 38,650, 6. Jerneja Slapnik 38,050, 7. Maruša Magister 37,850, 8. Regina Blagotinšek (vse GIB Šiš) 37,500, 9. Nika Feida (Capris) 37,350, 10. Daša Mačkič (Kp) 37,100, 11. Ana Pejič (GIB) in Anet Rožnik (Kp) po 37,000, ekipno: 1. Zelena jama 116,950, 2. GIB Šiška 1 116,150, 3. GIB Šiška 2 109,700, 4. Partizan N. mesto 107,750, V. stopnja: 1. Lara Omahen 39,100, 2. Lana Oblak 37,950, 3. Živa Jovan (vse GIB) 37,100, 4. Barbara Kamnikar (ZJ) in Hana Kekič (GIB) po 36,750, 6. Ana Bergant (ZJ) in Lara Crnjac (GIB) po 36,750, 8. Nika Ru-perta (ZJ) 36,500, 9. Eva Gorup (GIB) 36,300, 10. Kaja Virant (Tabor) 35,950, 11. Ida Ključevšek (Tab) 35,600, 12. Katja Kotnik (Ruše) 34,450, ekipno: 1. GIB Šiška 115,750, 2. Zelena Jama 110, 3. ŠD Tabor 104,500, 4. DŠR M. Sobota 97,550. VI. stopnja: 1. Pia Belak (ZJ) 39,950, 2. Barbara Viltužnik 30,750, 3. Rebeka Viltužnik (obe GIB) 30,450, 4. Pia Hribar (GIB) 29,300, 5. Neli Štruc (Ruše) 28,900, 6.

Lara Žibret (Rain Krško) 28,850, 7. Lana Jelnikar (GIB) 28,600, 8. Andreja Jug (ZJ) 28,250, 9. Lina Regoršek 27,950, 10. Ana Plečko (obe Studen) 27,300, 11. Nastja Modic (Rain Krško) 26,900, 12. Nastja Smodiš (Stud) 26,700, VI. stopnja: 1. GIB Šiška 114,450, 2. ŠD Studenci 104,700, 3. Rain Krško 103,650, VII. stopnja: 1. Monika Novak (ZJ) 31,150, 2. Ajda Premrl (GIB) 30,450, 3. Ajda Bergoč (GIB) 29,700, 4. Urška Štus (Rain K) 28,300, 5. Tamara Jerenko (Ruše) 26,900. Nac. st.: Kaja Seško (ZJ) 32,200, medn.st.: Kaja Mljač (GIB) 30,550,

JUDO

Nagaoka 2010 (Ljubljana, 27. nov. 2010) Ekipno, cicibani: 1. Bežigrad 188, 2. Golovec 73, ml. dečki U13: 1. JK Šiška 39, 2. JK Bežigrad 35, ml. deklice U13: 1. Olimpija 23, 2. JK Bežigrad 15, st. dečki: 1. JK Bežigrad 31, 2. JK Šiška 20, st. deklice: 1. JK Ol. Krmelj 13, 2. JK Golovec 12.Mlajši dečki U13, do 30 kg: 1. Rok Pečar (Bež Lj, 2. Filip Šipek (Samob), do 34 kg: 1. Jaša Babič (15 maj Mar), 2. Tim Pahor (P Jes), 3. Gašper Oblak in Klemen Okretič, 5. Grega Šuštar (vsi Šiš) in Rok Mikec (Ol Krm), do 38 kg: 1. Rok Mlinar (Šiš), 2. Aleksander Ferenčak (MS), 3. Iztok Jurkovič (Bež), 5. Aljoša Lampe (Gol) in Peter Brglez (Oplot), do 42 kg: 1. Maks Dobrin (Ol), 2. Nik Januš (Šiš), 3. Matic Petak (Tatam) in Luka Bizjak, 5. Viktor Mattelaer (oba Šiš) in Niko Kapetanovič (Jes), do 46 kg; 1. Domen Vidmar, 2. Tadej Puš (obe Bež), 4. Dušan Gregorič, 5. Urh Tacar (Šiš), do 50 kg: 1. Mark Ferjan (Ol), 2. Miha Filip, 3. Teo Toplak (oba MS), 4. Miha Kitek (Šiš), 5. Gašper Remškar (Bež), do 55 kg: 1. A. Vukres (Samob), 2. Ivo Jurkovič (Šiš), 3. Jan Gobec in Dejan Rogelj (oba Bež), 5. Jure Pigac (B Mb) in Oliver Brezigar (NG). do 60 kg: 1. Žiga Sušnik (NG), 2. Anže Sajovic (T Kr), 3. Luka Sokač (Ol Krm), 4. Jurij Prosenik (Šiš), 5. Jernej Jenko Srebrnič (Bež).Starejši dečki, do 42 kg: 1. Matej Dimovski (Šiš), 2. Ma-tej Vidmar (Bež), 3. Dominik Kukovec (Ol), 4. Anže Škofic (Gol), 5. Jan Petrnel (Sok), do 46 kg: 1. Jan Bakija (Bež), 2. Grega Novak (Ljut), 3. Jan Jurgec (Lend), 4. Manuel Lešnjak Čižmašija (Belt), 5. Samo Šarčevič (MS), do 50 kg: 1. Luka Harpf (Šiš), 2. Filip Ivanovski (Gol), 3. Darjan Žužul (Tata), 4. Branko Djurič (Šiš), do 55 kg: 1. Jan Kern (Bež), 2. Peter Kranjc Požar (Šiš), 3. Žiga Šendlinger (Ljut), 4. David Berdajs (Ol), do 60 kg: 1. Tomaž Cvetko (Bež), 2. Jaka Bizjak (Šiš), 3. Jakob Gričar (Ol) in Kristjan Eljon (T Kr), 5. Jan Kovič in Bor Kovič (oba Šiš), do 66 kg: 1. Luka Sanič (Gol), 2. Aljoša Savič (Tat), 3. Žiga Grdadolnik (B Mb) in Martin Hojak (Bež), 5. Staš Osterc (Ljut) in Jan Salvatierra (Bež), do 73 kg: 1. Žiga Blagus (B Mb), 2. Gašper Trušnovec (Bež).

Z leve: Primož Maurič, Andraž Lamut, Jernej Domanjko

Kadeti: 1. Matic Pečan 68,0, 2. Tine Rauter 67,1, 3. Žiga Potočnik 66,2, 4. Izidor Kavšek (Bež) 56,0, 5. Luka Kišek (P Vič) 11,9, orodja, bradlja: 1. Potočnik 12,9, 2. Rauter 12,55, 3. Pečan 12,1, drog: 1. Pečan 11,9, 2. Potočnik 9,5, 3. Rauter 5,5, konj: 1. Kišek 11,9, 2. Rauter 11,4, 3. Potočnik 9,7, krogi: 1. Pečan 12,4, 2. Rauter 12,2, 3. Potočnik 10,55, parter: 1. Kavšek 11,7, 2. Potočnik 11,45, 3. Rauter 10,95, preskok: 1. Rauter 14,05, 2. Pečan 12,5, 3. Kavšek 12,25.U 14: 1. Miha Šmigoc 74,85, 2. Peter Lampret 74,7, 3. Jure Weingerl (vsi Mb C) 71,100, 4. Luka Bojanc (Nm) 67,4, 5. Jaka Zorec 54,95, 6. Jure Vrbec (oba Bež) 48,15, orodja, bradlja: 1. Weingerl 12,8, 2. Lampret in Šmigoc 12,2, drog: 1. Šmigoc 12,6, 2. Lampret 12,3, 3. Weingerl 11,65, konj: 1. Šmigoc 12,2, 2. Lampret 11,15, 3. Weingerl 9,8, krogi: 1. Lampret 12,35, 2. Šmigoc 12,05, 3. Bojanc 10,8, parter: 1. Lampret 13,0, 2. Weingerl 12,95, 3. Šmigoc 12,9, preskok: 1. Lampret 13,825, 2. Weingerl 13,375, 3. Bojanc 12,8.

Z leve: Jure Weingerl, Peter Lampret, Miha Šmigoc in Luka Bojanc

Kadeti, do 50 kg: 1. Luka Harpf (Šiš), 2. Rok Planinc (Poly), do 55 kg: 1. Sašo Šarčevič (MS), 2. Janez Vidmar (Bež), 3. Aljaž Čeh (Dupl) in Tilen Pulko (Imp), 5. Jan Hvalec (Bež) in Jan Kern (Bež), do 60 kg: 1. Luka Kuralt (Bež), 2. Besard Zenuni (SG), 3. Luka Gruber (Sank) in Gregor Kocmut (Dupl), 5. Luka Roudi (MS) in Filip Tratnjek (MS), do 66 kg: 1. Tim Kovačič (MS), 2. Timotej Vrdel (Sak), 3. Anže Resnik (T Kr) in Drago Stankovič (Gol), 5. Žiga Lesjak (Dupl) in Milan Stankovič (Gol), do 73 kg: 1. Blaž Fekonja, 2. Aldin Ribo (oba Ravne), 3. Ivan Medjeral in Matic Omerzu, 5. Matija Harpf (vsi Šiš) in Matija Jager (Poly), do 81 kg: 1. Aljaž Peteh (Gol), 2. Aljaž Lebar (Rav), 3. Blaž Vrankar (Šiš), 4. Aljaž Slatnar (Vel), 5. Blaž Sergaš (Šiš), nad 90 kg: 1. Stefan Dizdar (Kb), 2. Gregor Pišotek (Imp).

Blaž VrankarMlajši člani, do 60 kg: 1. Luka Kuralt (Bež), 2. Davod Kukovec (Ol), 3. Luka Gruber (Sank), do 63 kg: 1. Andraž Jereb (Ol), 2. Tim Kovačič (MS), 3. Tadej Klemenc (SG) in Jure Kuralt (Bež), do 73 kg: 1. Tadej Čeh (Duplek), 2. Blaž Fekonja (Ravne), 3. Žiga Vuzem (Šiš) in Tadej Zala-znik (Sank), do 81 kg: 1. Mario Rudl (Žel Mb), 2. Božo

33

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

izid

iiz

idi

Skela, 3. David Volčič (oba Imp), do 90 kg: 1. Jesenko Četič (Ol), 2. Miha Kavčič (P Jes), 3. Boris Petrič (Ol) in Jakob Vrhovec (Poly), nad 100 kg: 1. Vito Dragič (Imp), 3. Blaž Kun (D Pt).Mlajše deklice U13. do 32 kg: 1. Ana Krč (T Kr), 2. Nika Goršič (IR Ce), do 36 kg: 1. D. Bortas (Samob), 2. Tisa Lozej, 3. Ema Dobrin (obe Ol), 5. Iva Dimec (IR Ce) in Tina Vertačnik (Bež), do 40 kg: 1. Maruša Štangar (Ol), 2. Patricija Pozvek (Šiš), 3. Doroteja Čahuk (MS) in Tadeja Povalej (Bež), 5. Inja Bevk (Šiš) in Sara Čamernik (Gol), do 44 kg: 1. Hana Mazouzi (MS), 2. Blanca Sovilj (P Jes), 3. Lana Rugelj (Sok), 5. Sara Pokovec (Gol) in Lara Gričar (Šiš), do 48 kg: Gaja Breznik (Šiš), 2. Sabina Zorman (15 maj Mar), 52 kg: 1. Vivian Nemanič (Bež), 2. Vida Kastelic (Gol), 57 kg: 1. Petra Opresnik (Bež), 2. Klara Bohinc (Šiš), 3. Nika Artač (Poly), 4. Nina Pestotnik (Sok), 5. Veronika Žagar (Jes), nad 57 kg: 1. Maša Flor (Oplot), 2. Tjaša Lovše (Golov), 3. Tina Stergar (Ol). St. deklice, do 48 kg: 1. Anja Štangar, 2. Patricija Gre-gorič (obe Ol), 3. Ana Heberle (Šiš), do 52 kg: 1. Nina Zaplatar (Ol Krm), 2. Maja Eberhard, 3. Lana Korun (Bež), do 57 kg: 1. Anja Perkovič (Gol), 2. Maja Novak (Tat), 3. Živa Potočnik (Ljut), do 63 kg: 1. Ajda Koračin (Ol Krm), 2. Špela Turkovič (Tat), 3. Tadeja Arklinić (Ljut), 4. Tina Slavinec (MS), nad 60 kg: 1. S. Luri (K Tarc), 2. Živa Istenič (Gol), 3. Betina Ivanjšič (Ljut) in Urška Torkar (T Kr), 5. Julija Petek (M Šem) in Sanja Čahuk (MS). Kadetinje, do 48 kg: 1. Anja Štangar (Ol), 2. Patricija Gregorčič (Ol Krm), 3. Ana Heberle (Šiš), do 52 kg: 1. Manja Kropf (Dup), 2. Veronika Grabnar (Ol Krm), 3. Barbara Bizilj (Bež), 4. Patricija Grad (Tat), 5. Brigita Špoljar (Bež), do 57 kg: 1. Petra Bedene (Bež), 2. Maja Povšnar (T Kr), 3. Anja Perkovič (Gol), 4. Kaja Ovijač (Šiš), 5. Patricija Rojc (Tat), do 63 kg: 1. Patricija Brolih (Bež), 2. Špela Turkovič (Tat), 3. Andreja Kuhl (Imp), nad 73 kg: 1. Tina Pestotnik (Bež), 2. Renata Kralj (Gor).Mlajše članice, do 52 kg: 1. Manja Kropf (Dup), 2. Veronika Grabnar (Ol Krm), do 57 kg: 1. Ana Tatalovič (Bež), 2. Maja Povšnar, 3. Brigita Mardjonovič (Bež), do 63 kg: 1. Tanja Kociper, 2. Petra Zvržina (Tat), do 70 kg: 1. Anka Pogačnik (T Kr), 2. Urška Pirmanšek (Sank), 3. Dora Štraus (Tat).

Š O l S K A t E K M O V A N j A

PLAVANJE

DP v plavanju KRANJ – DP v plavanju za šole s prilagojenim programom. 50 m prosto, učenke: 1. Elenora Kodele (Deč Lj) 47.7, 2. Sara Štefane (MNS S Bis) 49.1, 3. Selma Zenunovič (PS Jes) 49.6, 4. Katja Verhovec (Lit) 53.2, 5. Suzana Prevalnik (CVIU Vel) 53.4, 6. Jasmina Kranjc (G Ce) 55.2, 7. Ajda Markun 56.3, 8. Jerneja Bida (obe HP Kr) 58.7, 9. Tina Vončina (PS Jes) 1:01.4, 10. Izza Jarec 1:02.9, 11. Sonja Slanovič (obe Roje Domž) 1:04., 12. Maja Simonič (MNS S Bis) 1:05.8, 13. Urša Jeraj 1:06.0, 14. Jerneja Pezdir (obe Lt L) 1:08.6, 15. Lara Sajovic (HP Kr) 1:15.0, 16. Jasmina Galič (Lt L) 1:15.2, 17. Sara Lutar (27 J Kamn) 1:19.8, 18. Anja Klepej (G Ce) 1:27.4, 19. Zala Pibrnik (27 J Kamn) 1:39.4.

Učenci: 1. Anže Oblak (HP Kr) 39.5, 2. Valentino Šečič (G Ce) 42.2, 3. Patrik Belak (G Ce) 44.6, 4. Klemen Gaberšček (AJ Rad) 46.5, 5. Damjan Ducman (MNS S Bist) 46.8, 6. Luka Kličič (Deč L) 47.6, 7. Nejc Tajnik (CVIU Vel) 48.3, 8. Vanja Pavič (Deč L) 48.5, 9. Blaž Kotnik (Roje Domž) 48.7, 10. Tomaž Škerlak (MNS S Bist) 49.5, 11. Klemen Bajt (HP Kr) 50.5, 12. Izet Keranovič (PS Jes) 51.4, 13. Jaka Kosec (JJ Š Loka) 53.3, 14. Emir Husanovič (SG Zag o/S) 53.5, 15. Emrah Mustafoski (JJ Š Loka) 54.1, 16. Klemen Keršmanc (Lt L) 54.3, 17. Jan Makovec (JJ Š Loka) 59.6, 18. Denis Kocan (Roje Domž) 1:00.3, 19. Nejc Hren-Uhan 1:00.8, 20. Miha Mravlje (oba Lt L) 1:01.0, 21. Denis Rozman (AJ Rad) 1:01.8, 22. Edvin Škrijelj (SG Zag o/S) 1:02.0, 23. Izak Kovač (Idr) 1:02.3, 24. Urh Župančič (27J Kamn) 1:04.2, 25. Matjaž Vidic (AJ Rad) 1:05.5, 26. Filip Kokelj (Roje Domž) 1:06.1, 27. Matic Videmšek (Roje Domž) 1:06.5, 28. Primož Fukne (MN-S Sl Bist) 1:06.9, 29. Adam Žnidar (27.julij Kamn) 1:24.0, 30. Adam Širovnik (Dečkova L) 1:35.8, 31. Marko Lukič (Roje Domž) 1:37.2, 32. Gašper Juhant (27J Kamn) 1:44.2.50 m prsno, učenke: 1. Maša Kosi (HP Kr) 56.0, 2. Teja Satler (AJ Rad) 58.3, 3. Anastazia Smukavec (G Ce) 1:00.1, 4. Tina Vavtar (CVIU Vel) 1:00.3, 5. Katarina Murn (Lt L) 1:07.1, 6. Živa Lavrič (DK Nm) 1:08.6, 7. Ana Kolman (Lt L) 1:10.7, 8. Petra Stropnik (CVIU Vel) 1:13.3, 9. Sergeja Eniko (Idr) 1:14.3, 10. Dia Balič (AJ Rad) 1:14.8, 11. Ana Meke (Lit) 1:15.1, 11. Anja Kranjc (CVIU Vel) 1:15.1, 13. Ajda Kuč (Lit) 1:15.8, 14. Izabela Novič (HP Kr) 1:16.4, 15. Nina Zorko (Deč L) 1:17.9, 16. Eva Benedik (HP Kr) 1:18.1, 17. Eva Novak (Deč L) 1:19.9, 18. Sara Sarhatlič (PS Jes) 1:24.3, 19. Nika Bogataj (JJ Š Loka) 1:25.8, 20. Maša Hvala 1:36.3, 21. Ana Mlinar (obe Idr) 1:36.7, 22. Valentina Avguštin (DK Nm) 1:42.9, 23. Martina Milavec 1:45.9, 24. Silvija Bajram (obe Lt L) 1:50.7, 25. Sara Hančič (Roje Domž) disk.Učenci: 1. Samir Ukaj (AJ Rad) 50.0, 2. Jan Uršej (G Ce) 53.7, 3. Domen Smole (PS Jes) 54.4, 4. Luka Aleš 55.6, 5. Marino Mekiš (oba 27 J Kamn) 55.7, 6. Miha Bancej Jesenovec (AJ Rad) 56.8, 7. Rok Črtalič (HP Kr) 57.3, 8. Halid Pašič (PS Jes) 57.5, 9. Alen Grbič (HP Kr) 59.3, 10. Ismet Draganović (Lt L) 1:00.4, 11. Žiga Urbas 1:02.8, 12. Andraž Kotar (oba Litija) 1:03.6, 13. Jaka Kenda (AJ Rad) 1:03.7, 14. Aleksander Pečnik (DK Nm) 1:05.1, 15. Jure Uršič (JJ Š Loka) 1:05.3, 16. Klemen Kirn (Lit) 1:06.1, 17. Nino Kaštrun (HP Kr) 1:06.5, 18. Jaka Vrečar (27 J Kamn) 1:07.1, 19. Blerim Rrustemi (PS Jes) 1:10.6, 20. Ajdin Tatarevič (Lt L) 1:15.3, 21. Patric Jurančič (R Dom) 1:15.5, 22. Gregor Černič (Deč L) 1:21.5, 23. Miha Štefančič (CVIU Vel) 1:22.4, 24. Jasmin Kerič 1:22.8, 25. Martin Morela (oba Lt L) 1:36.1.Štafeta: 1. OŠ H. Puhar (Kr) 2:25.3, 2. OŠ Glazija (Ce) 2:33.6, 3. OŠ A. Janše Radovljica 2:38.9, 4. OŠ P. Stražišarja (Jes) 2:41.7, 5. OŠ Dečkova (L) 2:46.9, 6. OŠ Levstikov trg I (L) 2:52.9, 7. OŠ Litija, 8. OŠ Roje Domžale, 9. OŠ Levstikov trg II (L).

AKROBATIKADOBROVA, 9. decembra – Šolsko DP v akrobatiki, izpelja-va OŠ Dobrova. Registrirane, mlajše učenke: 1. Rebeka Grižon (AU Kp) 66.100, 2. Ula Simšič (MV Post) 64.650, 3. Martina Čeper (BM Div) 63.930, 4. Ela Sabadin (DB Kp) 61.640, 5. Manca Ahčin (CG Š Loka) 61.500, 6. Kri-stina Vatovec (Deka) 61.340, 7. Klara Simčič (MV Post) 60.840, 8. Žaklina Dodič (BM Div) 60.140, 9. Pija Prodan (AU Kp) 59.740, 10. Gaja Čendak (AU Kp) 59.220, 11. Brigita Švab (Deka) 58.050, 12. Meta Oblak (CG Š Loka) 57.780, 13. Nika Bremec (MV Post) 57.080, 14. Laura Kogoj (TČ Jes) 56.580, 15. Špela Ujčič (DK IB) 55.480, 16. Leja Jakša (CG Š Loka) 55.280, 17. Lara Gerželj (MV Post) 55.020, 18. Maggie Kalan (Žirov) 54.900, 19. Lara Pivk Ogrin (MV Post) 54.895, 20. Zana Sabadin (DB Kp) 54.840, 21. Eva Dodič (AU Kp) 54.570, 22. Tina Cvetkovič 54.370, 23. Nika Erjavec (obe TČ Jes) 54.000, 24. Zala Vidic (DB Kp) 53.615, 25. Katjuša Simčič (MV Post) 52.805, 26. Nika Karas (DB Kp) 52.405, 27. Maša Bertoncelj (CG Š Loka) 52.330, 28. Erika Primožič (Deka) 52.180, 29. Ana Dani (AU Kp) 51.430, 30. Nina Kobilica (BSM Mb) 51.250, 31. Sara Žvan (TČ Jes) 51.200, 32. Klara Jevšenak (CG Š Loka) 49.175, 33. Laura Okoren (Deka) 48.53, 34. Kristina Karnaukhova (VK L) 48.17, 35. Izza Kotnik (Dob) 47.6, 36. Meta Pregelj (LBB Ren) 47.26, 37. Terezija Dani (AU Kp) 47.210, 38. Teja Oblak (CG Š Loka) 47.13, 39. Tajda Kadić (TČ Jes) 46.8, 40. Tia Berdon (AU Kp) 44.21, 41. Brina Krajnik 43.305, 42. Tajda Stokuča (obe CG Š Loka) 41.7, 43. Zina Ban (AU Kp) 21.8, ekipno: 1. OŠ M. Vilharja (Post) 243.630, 2. OŠ A. Ukmarja (Kp) 240.280, 3. OŠ C. Golarja (Š Loka)

233.950, 4. OŠ D. Bordona (Kp) 222.500, 5. OŠ Dekani 220.100, 6. OŠ T. Čufarja (Jes) 217.150.Mlajši učenci: 1. Miha Pregelj (LBB Ren) 63.750, 2. Jan Miklavž (VK L) 62.670, 3. Maj Venguti (Luci) 62.425, 4. Boštjan Baras (Dobr) 61.000, 5. Miha Ozmec (VK L) 59.970, 6. David Peras (Miren) 59.600, 7. Aljaž Lavrič (CK Pi) 59.400, 8. Primož Vižin (MV Post) 57.120, 9. Žan Zorn (LBB Ren) 56.860, 10. Tim Mozetič (Miren) 55.760, 11. Matej Potokar (CK Pi) 53.800, 12. Tobija Ličen (MŠ NG) 52.840, 13. David Tegeltija (VK L) 49.050, 14. Jan Kušar 48.800, 15. Matija Nosan (oba CG Š Loka) 48.490, 16. Danijel Šinigoj 46.910, 17. Aljaž Ferjančič (oba LBB Renče) 43.730, 18. Andraž Bistan (VK L) 43.705, 19. David Grobolšek (CG Š Loka) 42.360, 20. Gregor Starc (CK Pi) 42.080, 21. Jernej Globočnik 41.415, 22. Bor Krajnik (oba CG Š Loka) 40.970, 23. Boštjan Budin (CK Pi) 40.590, 24. Aleks Šmitran 39.950, 26. Nejc Arhar 38.290, 26. Jakoslav Stanković (vsi CG Š Loka) 36.910, ekipno: 1. OŠ V. Kraigherja (Lj) 216.395, 2. OŠ L.B.Bratuša Renče 211.250, 3. OŠ C. Kosmača Piran 195.870, 4. OŠ C. Golarja Škofja Loka 183.155.Starejše učenke: 1. Ajda Bergoč (RJ L) 66.400, 2. Nina Furlan (CG ŠL) 65.100, 3. Sara Srakar (Luci) 64.265, 4. Vita Osterman (Dob) 63.840, 5. Pia Ban (AU Kp) 63.770, 6. Neža Simčič (MV Post) 63.300, 7. Eva Brelih (CG Š L) 62.450, 8. Neja Kavčič (Dob) 62.260, 9. Kim Bavdaž (CG ŠL) 62.090, 10. Ana Pejič (RJ L) 61.980, 11. Katja Zavrl (Dob) 61.640, 12. Hana Koman (CG ŠL) 61.180, 13. Kim Rankovič (Dob) 60.400, 14. Neja Bremec (MV Post) 60.110, 15. Ana Vegnuti (Luc) 60.100, 16. Emi Cigula 59.725, 17. Nina Kaligarič (obe DB Kp) 59.330, 18. Ula Zorn (LBB Ren) 56.140, 19. Špela Erčulj (Dob) 53.850, 20. Marjanca Jocif (CG ŠL) 53.090, 21. Agnes Jurkič (LBB Ren) 49.435, 22. Chiara Mandalenič (Luci) 44.390, 23. Lirona Bytyqi 42.670, 24. Maja Milatovič (obe LBB Ren) 42.435, 25. Ana Delfar (Luc) 39.450, ekipno: 1. OŠ C. Golarja Š. Loka 251.120, 2. OŠ Dob 249.100, 3. OŠ Lucija 228.085, 4. OŠ L. B. Bratuša Renče 190.680.

Starejši učenci: 1. Luka Bojanc (B Nm) 67.520, 2. Matjaž Pezdirc (VK L) 67.400, 3. Žan Suša (B Nm) 65.390, 4. Jure Primožič (LBB Ren) 64.600, 5. Jure Klinec (LBB Ren) 64.400, 6. Andrej Kozelj (CG Š Loka) 63.100, 7. Jaka Grbac (VK L) 61.140, 8. Jan Zavadlal (AŠS Kom) 60.840, 9. Igor Vikić 46.630, 10. Žig Rojs 43.650, 11. Jaka Hartman (vsi CG Š Loka) 38.990, ekipno: 1. OŠ C. Golarja Škofja Loka 192.370.Dijakinje: 1. Rebeka Šarec (GLŠ) 73.170, 2. Tonja Senčar (G Pi) 73.040, 3. Kety Kodrič 71.520, 4. Katja Povše 70.420, 5. Ilaria Grižon 70.400, 6. Rebeka Ukmar (vse SEPŠ Kop) 69.680, 7. Ana Janko (G Pi) 69.420, 8. Urša Vrbec (GLŠ) 69.250, 9. Tjaša Bizovičar (G Š Loka) 67.680, 10. Polona Klinar (G Jes) 66.400, 11. Marcela Bešter (G Š Loka) 65.040, 12. Nina Bremec (ŠC Post) 64.880, 13. Ana Pranjič (GM L) 64.540, 14. Ana Sever (ŠC Post) 63.890, 15. Enya Caserman (GLŠ) 62.160, 16. Lea Badžim (SEPŠ Kp) 61.580, 17. Valentina Šestanj (G Pi) 60.090, 18. Irena Hafnar (G Š Loka) 58.430, 19. Sabina Blaževič 58.130, 20. Zoja Kogoj (obe G Piran) 56.190, 21. Eli Miklavčič (G ŠLoka) 50.490. ekipno: 1. SEPŠ Koper 215.200, 2. Gimn. Piran 206.160, 3. Gimn. Šiška (Lj) 204.580, 4. Gimn. Š. Loka 191.550.Dijaki: 1. Izidor Kavšek 72.320, 2. Matic Pečan (oba GLŠ) 71.960, 3. Blaž Michelizza (TŠČ NG) 71.810, 4. Ivan Lo-boda (G Kp) 70.500, 5. Blaž Klinec (TGZZŠ NG) 68.730, 6. Gregor Vider (GM L) 68.540, 7. Žan Anthony Setnikar (GLŠ) 68.330, 8. Matija Komel (TŠC NG) 68.110, 9. Miha Lampe 66.000, 10. Kristjan Peljhan (oba G JV Idr) 61.560, 11. Robi Vičič (G Pi) 56.890, ekipno: 1. Gimn. Šiška (Lj) 212.610.Neregistrirani, mlajše učenke: 1. Vanesa Tončič (Sp Idr) 62.360, 2. Ruvejda Ibušoska (RJ L) 61.130, 3. Izabel Vidič (Sp Idr) 60.940, 4. Dominika Golob (RJ L) 60.640, 5. Kaja Rebec (Sp Idr) 59.470, 6. Ana Marija Ozvatič (RJ L) 59.410, 7. Jasmina Kljajič Rus 59.300, 8. Nika Watzak (obe Dobrova) 56.990, 9. Vita Gala Fras (RJ L) 56.150, 10. Nika Dvoršek (MP L) 55.100, 11. Ana Žvokelj (Dobr) 55.075, 12. Živa Topič (MP L) 54.540, 13. Tejka Lavrič (CK Pi) 54.520, 14. Barbara Knez (Dobr) 54.090,

Nadaljevanje na 34. strani ❱

34

Drsanje

DK Jesenice Melita Čelesnik

Kako vidim naš klubDrsalni klub Jesenice deluje že od leta 1940. Tradicija sega med začetke tega športa v Sloveniji, poleg tega pa je eden najstarejših in najmočnejših klubov v Sloveniji, saj jeseniški drsalci od prvega tekmovanja v sezoni 1958/1959 že vrsto let osvajajo visoka priznanja na domačih in tujih tekmovanjih.

Trenerka in predsednik – Melita Čelesnik in Vinko Otovič

S štirimi leti sem prvič prestopila prag ledene dvorane Podmežakla. Od tega dne je ume-tnostno drsanje postalo del mojega življenja. Kot tekmovalka imam veliko lepih spominov na treninge in razna tekmovanja, saj sem kot majhna deklica s sotekmovalkami doživela prva potovanja v širni svet. V petnajstih letih tekmovalnega obdobja sem zamenjala več trenerjev, doživela velike spremembe pravil v umetnostnem drsanju in s prihodom ruskih trenerjev v drsalne klube pospešeni razvoj umetnostnega drsanja v letu 1990. A vse to ni bilo pomembno, samo da sem lahko drsala. Na drsalkah sem bila srečna.

Danes, ko vidim isti lesk v očeh svojih tek-movalk, vem, da sem se pravilno odločila, ko sem pred tremi leti prevzela trenersko delo. Začetki so bili malce težavni zaradi velikega števila drsalcev, ki sem jih sama trenirala, in novih pravil, ki so se razvila v obdobju, ko sem študirala na Fakulteti za šport v Ljubljani in nisem imela veliko stika z drsanjem. A s pomočjo velike motivacije in različnih usposa-bljanj strokovnih kadrov v drsanju, ki sem jih organizirala v zadnjih dveh letih v Sloveniji v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki, sem uspešno prebrodila vse ovire.

V drsalnem klubu Jesenice trenutno vadi 24 otrok; 17 tekmovalcev, ki so razdeljeni v tri sta-

rostne skupine, in sedem začetnikov. Vodimo jih tri trenerke. Treningi potekajo šest dni v tednu, večinoma dvakrat na dan. Svoje znanje kot profesorica športne vzgoje na Srednji šoli Jesenice poskušam najbolj optimalno prenesti na svoje tekmovalce. Kombiniram treninge na ledu ter kondicijske in koreografske treninge. Uspehi na tekmovanjih in predvsem individu-alni napredek vseh drsalcev, ki ga opažam vsak dan na treningu in na tekmovanjih, mi povedo, da sem na pravi poti. Dajejo mi motivacijo za prihodnje delo.

Ker pa še vedno občutim neizmerno veselje ob samostojnem drsanju, sem ob pomoči Zavo-da za šport Jesenice v lanski sezoni oblikovala skupino rekreativnega umetnostnega drsanja, ki ga obiskujejo dekleta, stara od 15 do 55 let. Učijo se temeljev umetnostnega drsanja in se pripravljajo na rekreativna tekmovanja, show nastope ali pa izkoriščajo pozitivne učinke tega športa za lastno rekreacijo.

V Drsalnem klubu Jesenice smo ponosni na vsakoletno organizacijo aprilskega med-narodnega tekmovanja Triglav Trophy, ki se ga udeležuje močna mednarodna zasedba drsalcev in drsalk z vsega sveta, med katerimi so tudi prihodnji evropski ali svetovni prvaki. Prihodnje leto bomo praznovali že 20-letnico tega tekmovanja.

15. Alja Sabić (RJ L) 53.250, 16. Veronika Franič (DBS Kp) 52.500, 17. Ana Rade (RJ L) 52.190. 18. Tina Benčina (Dobr) 51.670, 19. Nana Tavčar 51.540, 20. Sara Biček 50.960, 21. Tjaša Mozoli (vse Sp Idr) 50.790, 22. Ajda Bole (MP L) 50.200, 23. Kim Fink (AU Kp) 50.100, 24. Ajda Osterman (Dob) 49.910, 25. Nina Valenčak 49.820, 26. Lara Pajsar (obe MP L) 49.700, 27. Iza Loboda (CK Pi) 49.570, 28. Ines Fabris Piščanec (DBS Kp) 49.340, 29. Sara Buzečan (DB Kp) 48.740, 30. Kristina Valenčak (MP L) 48.530, 31. Nika Šinigoj (MŠ NG) 48.350, 32. Iris Ruzzier (CK Pi) 48.300, 33. Kelly Guček (DB Kp) 48.260, 34. Zoja Jeretič (CK Pi) 48.080, 35. Teja Poljšak (DB Kp) 47.820, 36. Maja Vidovič (MP L) 47.460, 37. Oktavija Sakal Dumič (AU Kp) 47.310, 38. Lana Venčina (Dobr) 47.010, 39. Aja Rueh (AU Kp) 46.880, 40. Polona Rihar (Dobr) 46.100, 41. Kristina Slapernik (DB Kp) 45.940, 42. Polona Cepak (AU Kp) 45.700, 43. Marina Vodišek (DBS Kp) 44.350, 44. Karin Bizjak (Sp Idr) 42.940, 45. Lara Tominec (Dobr) 42.67, ekipno: 1. OŠ R. Jakopiča (Lj) 238.13, 2. OŠ Sp. Idrija 237.72, 3. OŠ Dobrova 226.525, 4. OŠ M. Pečarja (Lj) 214.18, 5. OŠ D. Bordona Koper 204.03, 6. OŠ C. Kosmača (Pi) 202.47, 7. OŠ A. Ukmarja (Kp) 189.99.Mlajši učenci: 1. Aljaž Bogataj (Sp Idr) 65.700, 2. Djordje Jovanović (Liv L) 63.560, 3. Alex Stožinič 60.720, 4. Maj Florjančič 60.210, 5. Tomi Štucin 59.580, 6. Jaka Suban (vsi Cerk) 57.310, 7. Grega Skopec (Dobr) 57.160, 8. Vanč Florjančič (Cerkno) 55.690, 9. Jakob Bernard 54.200, 10. Nik Schwarzmann 53.220, 11. Amer Aldžić (vsi Dobrova) 51.66, 12. Anže Kunčič (OK L) 50.720, 13. Jan Kastelic (Dobrova) 43.99, 14. Andraž Pelcc 43.81, 15. Nikola Krajnovič 43.1, 16. Uroš Osrednikar (vsi Dobrova) 42.590, ekipno: 1. OŠ Cerkno 238.7, 2. OŠ Dobrova 218.Starejše učenke: 1. Nika Peček (V-B L) 65.760, 2. Maja Dobnik (RJ L) 65.635, 3. Petra Kirič (RJ L) 63.390, 4. Brina Harmel (MP L) 62.350, 5. Petruša Borštnar (RJ L) 62.320, 6. Tija Hladnik (MP L) 62.000, 7. Veronika Latnik 61.400, 8. Biljana Teofilović (obe RJ L) 60.660, 9. Zala Zoran 59.920, 10. Nina Rous (obe MP L) 59.640, 11. Klara Trček (Dobr) 59.480, 12. Valentina Djurdjevič (RJ L) 58.760, 13. Tjaša Marinko (Dobr) 58.510, 14. Juna Zavrtanik (DB Kp) 57.130, 15. Brigita Berginc (MP L) 57.010, 16. Janja Setnikar 56.740, 17. Petra Kozamernik (obe Dobr) 56.690, 18. Vale-tina Zečević 56.625, 19. Kristina Krže (obe DB Kp) 55.790, 20. Pia Tavčar (MP L) 55.780, 21. Diana Flego 55.530, 22. Nika Miklavčič (obe DB Kp) 55.390, 23. Tajda Pelc (Dobr) 54.730, 24. Karin Kočnik 54.400, 25. Petra Korent (obe MP L) 53.550, 26. Sanja Nartnik 53.130, 27. Aleks. Krajnovič (obe Dobr) 52.765, 28. Naja Matiš (MŠ NG) 49.920, 29. Lejla Muharemovič (DB Kp) 49.030, 30. Lara Žvokelj (Dobr) 48.340, 31. Tina Munda 48.200, 32. Rebecca Vesel (obe DB Kp) 42.390, ekipno: 1. OŠ R. Jakopiča (Lj) 258.135, 2. OŠ M. Pečarja (Lj) 248.110, 3. OŠ Dobrova 234.450, 4. OŠ D. Bordona (Kp) 227.405.Starejši učenci: 1. Jakob Tušar (Sp Idr) 64.200, 2. Žan Bo-hinc (MP L) 63.400, 3. Martin Hojak (Liv L) 62.580, 4. Blaž Kozamernik (Dobr) 59.300, 5. Nejc Popit (MP L) 53.570, 6. Aleksander Buh (Dobr) 52.010, 7. Urban Smrekar 51.750, 8. Aleks Pajsar 51.700, 9. Matic Železnik 51.120, 10. Dominik Kukovec (vsi MP L) 49.640, 11. Kristjan Kopač 48.850, 12. Luka Jankovič 47.850, 13. Simon Čamernik 46.010, 14. Urban Tominc 45.590, 15. Anže Kastelic 44.920, 16. Žiga Gašperin (vsi Dobrova) 43.930, ekipno: 1. OŠ M. Pečarja (L) 226.880, 2. OŠ Dobrova 212.550.Dijakinje: 1. Laura Slana 70.83, 2. Sara Bezjak (obe G Pol L) 69.63, 3. Anja Oprešnik (GLŠ) 67.7, 4. Tadej Vrbas (GP L) 63.450, 5. Ajda Rus (GP L) 63.120, 6. Tea Humar 57.45, 7. Lara Pahor 52.26, 8. Sara Pfeifer P. (vse G Pi) 51.450, 9. Lenka Zupančič (G Brež) 49.86, 10. Nika Domnik (G Pi) 49.6, 11. Eda Držanič 48.48, 12. Maja Zakovšek 45.840, 13. Nina Volčanjk 45.650, 14. Karmen Zupančič 45.41, 15. Nina Planinc 45.39, 16. Brina Skočaj 45.21, 17. Špela Lašič (vse G Brež) 42.53, ekipno: 1. Gimn. Poljane (Lj) 205.46, 2. Gimn. Piran 162.86, 3. Gimn. Brežice 145.8. Dijaki: 1. Jaka Uršič (GLŠ) 67.580, 2. Nejc Oršanič 65.260, 3. Lenart Rožman 56.900, 4. Lovro Voglar (vsi G Brež) 48.040, ekipno: 1. Gimn. Brežice 170.200.

❱ Nadaljevanje z 33. straniizidiizidiizidiizidi

35

Meta ČebokliDijakinja 4. letnika Gimnazije Jesenice in umetnostna drsalka je zapi-

sala: »Umetnostno drsanje treniram od šestega leta, torej že trinajst let. V vsem tem času mi je drsanje priraslo k srcu, tudi zaradi tega, ker sem pri tem spoznala osebe, s katerimi sem v dobrih prijateljskih odnosih še danes. Drsanja ne bi zamenjala za noben drug šport. Trening mi daje veliko. Obiskala sem domače in tuje kraje, ki jih sicer ne bi, pridobila različne izkušnje, predvsem pa sem se naučila organizirati svoje delo.

Treninge imamo vsak dan popoldne, najprej na ledu, potem pa še kondicijski trening ter ples ali pa fitnes. Dvakrat na teden imamo tre-ning na ledu tudi zjutraj. Zaradi tega veliko manjkam v šoli, vendar se z malo truda vse uskladi. Poleti, ko sem imela več prostega časa, sem opravila vozniški izpit. Trenutno obiskujem začetni tečaj arhitekturnega risanja, saj se želim po srednji šoli vpisati na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. To bo nekoliko težavno, saj o menjavi kluba ne razmišljam. Stika s svojim športom ne želim izgubiti, zato hodim tudi na tečaj za vaditelja umetnostnega drsanja.

Vsak prosti trenutek ob natrpanem urniku najraje preživim s svojimi prijatelji, ki mi veliko pomenijo.«

Monika UrbasMonika Urbas je stara 18 let in je dijakinja 4. letnika Ekonomske

gimnazije Radovljica. »Umetnostno drsanje je del mojega življenja že enajst let. Pred dvema

letoma sem s treniranjem prenehala, vendar sem drsanje tako pogre-šala, da sem se po letu in pol ponovno vrnila na led. Sem tekmovalka drsalnega kluba Jesenice, moja trenerka je Melita Čelesnik. Treninge imam vse dni v tednu, razen nedelje, poleg treninga na ledu imamo še kondicijski trening, fitnes ali ples. V ledeni dvorani tako preživim kar velik del dneva, vendar z veseljem. Prav tako sem zaradi tega precej odsotna v šoli, saj manjkam vsak dan zadnje tri šolske ure. Odsotnost pravočasno nadoknadim, saj mi je to s statusom športnika tudi omo-gočeno. Nedavno sem opravila vozniški izpit, zato zdaj nimam večjih težav s prevozom na trening.

Zelo se veselim tudi tekmovanj, še posebno v tujini. Na Jesenicah imam samo eno sotekmovalko, ki je tudi moja zelo dobra prijateljica. Skupaj preživiva veliko prostega časa. Pozimi rada deskam in smučam. Po spomladanski maturi se bom vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. Bojim se, da bom s tem morala končati tekmovalno pot, saj mi časovno ne bo uspelo uskladiti vseh obveznosti in se poleg tega še voziti na Jesenice. Z umetnostnim drsanjem se nameravam ukvarjati tudi v pri-hodnje, če ne kot tekmovalka, pa kot vaditeljica ali morda celo sodnica. Obiskujem tečaj za vaditelje umetnostnega drsanja, ki me bo popeljal tudi v malo drugačne vode na tem področju.

Kakorkoli se bo vse skupaj izteklo, vem, da bo umetnostno drsanje vedno del mojega življenja, saj sem na drsalkah preživela svoja najlepša leta. Na svoj šport imam samo dobre spomine, ki jih ne bom nikoli pozabila.«

35

363636

Avantura

3636

Besedilo in fotografije: dr. Petra Draškovič

AljaskaSliši se čarobno. Tako daleč. Hladno. Neznano. Morda divje … Nekaj od tega bo gotovo držalo. Da je daleč, ne morem zanikati. Po dobrih petindvajsetih urah leta so me pričakale neznana pokrajina, o kateri sem doslej upala le sanjati, dokaj tople zmerne temperature, predvsem pa domačnost ljudi.

Domačini se večkrat pošalijo, rekoč, da je prav vse na Aljaski veliko, razen števila prebivalstva. Na površini 1 477 262 km2, ki zajema petino Amerike ali pa ozemlje Anglije, Francije, Italije in Španije skupaj, živi le dobrih 600 000 prebivalcev, od tega skoraj polovica v največjem mestu Anchorageu, ki pa ni glavno mesto (to je Juneau). Večina pokrajine je tako ujeta v prostran svet tajge in tundre ter v mo-gočne ledenike. In kaj žene človeka v svet te neskončne divjine?

Prvotne prebivalce je zanimal lov na kite, tjulenje, kasneje so se ljudje poizkusili v lovu na srečo, po grapah in potokih so iskali zlato, okoli leta 1968 so se podali na lov za črnim zlatom, nafto. Danes je Aljaska vse bolj kot prej omenjeno oaza divjine v puščavi poseljenega sveta. In prav divjina nas vleče na »konec sveta«, proč od visokih nebotičnikov. V prostranstva, v katerih se človek najbolj zave sebe in svoje majhnosti v naravi. Tako majhni smo, pa vendarle imamo tako nespoštljiv odnos do narave.

V dobrih petih mesecih potepanja, razde-ljenega na poletji 2003 in 2004, mi je uspelo odkriti delček raznolikosti, ki jo v sebi skriva Aljaska, ob tem pa spoznati še neznane globine samega sebe.

To je svet fjordov in mogočnih ledenikov. Z vetrom sem plula na valovih med tisočerimi otočki, na katerih ni nikjer sledi človeka. So le kolonije ptic. Tam imajo več, kar potrebujejo, predvsem imajo mir pred človekom. Smarag-dna voda valovi in buta ob čeri, na katerih se leno pretegujejo morski levi. Z ladjo tekmu-jejo kiti, orke … Zagotovo so me začutili že mnogo prej, preden sem jih uspela zaznati, pa vendarle so mi zaupali in dovolili, da sem jih lahko občudovala. Plula sem proti ogromnim ledenim gmotam. Naslednji hip se je pred mano razprostrlo vse njegovo veličanstvo in

hlad modrine ledenika. Predramil me je gr-menju podoben zvok, hip za tem pa sem uzrla krušenje velikanske ledene gmote in štrbunk v hladno vodo … Na ledenih ploščah so brez-brižno počivali tjulnji, grmenje in veličastno trenje ledu jih ni vznemirjalo, vse se je zdelo kot glasba njihovega sveta.

To je svet čudovitih hribov in dolin. Noga, nikoli utrujena in nikoli sita novih korakov, tukaj najde svoje zadoščenje. Oko se nenehno čudi novim igram svetlobe in srce radostno vzklika ob veličastni podobi, kjer so poti ne-skončne kot vesolje. Prebijala sem se med gr-mički borovnic, brusnic, po mehki odeji mahu sem se sprehajala pod milim nebom, večkrat med prečkanjem potokov, rečic zabredla do kolen v vodo … Pri tem sem opazovala, kako se je nedaleč proč napajala čreda karibujev, kako se je snežna jerebica v svoji letni opravi skrivala med travo ob potoku, počakala sem in pogledat sta me prišla svizec ali še bolj ra-dovedna arktična talna veverica … In seveda sem previdno oprezala za medvedi ter iz varne razdalje opazovala, kako slastno so jim teknile borovnice …

Je svet mogočnih gora, vijugajočih in razno-barvnih rek ter tisočerih jezer, izgubljenih v prostranstvih tajgastih gozdov. Na kopilot-skem sedežu v majhnem jeklenem ptiču sem letela proti najvišjemu vrhu severne Amerike, Mt. McKinleyju, imenovanem tudi Denali. S 6193 metri te očara pogled na »ta velikega« (kar pomeni Denali v jeziku Atabaskan Indi-jancev). Pristanek na ledeniku, tik pod vrhom, je bil nepozaben, prav tako tudi vožnja prek pokrajine, v kateri lahko občuduješ izjemno umetnico mater Naravo. Zdi se, kot da se trenutek dotakne večnosti …

In je svet tundre, neskončne ravnine. Na-videz tako pusta pokrajina skriva bogastvo tisočerih rož in zanimivih rastlin, ki zacvetijo v polnem sijaju le za nekaj tednov že tako

kratkega poletja. Čez njena prostranstva se selijo črede karibujev in horde muškatnega goveda, pozimi pa obale arktičnega morja naselijo polarni medvedi.

Je svet pravljice, ko zemljo prekrije črna noč in ko kažejo pot le zvezde in luna. Takrat se po nebu sprehodi paleta barv od nežne do intenzivne zelene, rdeče, vijoličaste … Polarni sij, ki se vije kot valujoča zavesa, vmes utripajo zvezde ... Zunaj je mraz, zebe te, a komu mar. Slišiš nežen šepet, melodijo. Ali so vse skupaj le sanje? Saj niti ni pomembno, če je res ali ne, glavno je, da je lepo …

Je svet valovanja plime in oseke. Je orkester, v katerem igrajo valovi, veter, ptice in školjke pa le nemo prisluhnejo glasbi oceana. Nedaleč proč od obale je visoko suho drevo ujeto v šopek bujno zelenih jelk. Z najvišje veje opreza beloglavi orel. Kdaj pa kdaj se požene visoko v zrak za krokarjem ali pa vse do morske gladine za lososom. Postaneš za hip, čas se ustavi … Prisluhneš dihanju morja, opazuješ, kako se kapljice dežja mehkobno stikajo z vodno gladino, in pustiš, da te nežna meglica, ki vztrajno objema zelenilo gozdov jelke, ovije v svojo mistično čarovnijo še tebe …

In je svet bujnih zelenih pragozdov. Tukaj ni meje med življenjem in smrtjo. Kjer je drevo odmrlo, je iz njega zraslo novo življenje, novo drevo, še bogatejše, še bolj zeleno, še bolj živo … in staro se ovija v vse debelejši nežen plašček iz zelenega mahu. Vonj življenja je močan in prisoten prav na vsakem koraku.

Prav to nas vleče v divjino, da začutimo življenje, da spoznamo sebe in svet, na katerem smemo občudovati ljubezen in darilo narave. Aljaska s svojo divjino objema vse to in še več. Je navdih in meditacija. Je pot do narave, do sebe in do soljudi.

3737

38383838

Mirko in Prdko (12)

Kaj se je zgodilo? Uf, veliko ... Mirku je ponovno spodletel zmenek z Antonieto, ki ima težave z Dadom. Prdko je prizadel mamo, Kazimirja pa nasilje v družini vse bolj potiska na temno stran.

Sin Vetra

Konec dober, vse dobro.»A veš, da sem v šahu boljši od tebe?« Mirka ob prihodu domov iz-

ziva Lojz, ki se je odločil, da se bo približal sinu v krizni puberteti.»Si, oči, si,« zamrmra Mirko in odide v svojo sobo. Ob postelji

priklopi mobitel na polnilec, se uleže in čaka ... in čaka. In zaspi.»Drin ... Drin!« Mirko pograbi telefon.»Oprosti, Mirko, pozno je, a sem te zbudila?« zašepeta Anto-

nieta.»Kje pa ... nekaj sem razmišljal.«»Na kratko, danes nisem mogla priti v živalski vrt in mi je zelo

žal, ker si kul. Te pokličem, nočko.«Mirko stisne in poljubi blazino. »Všeč sem ji,« pomisli. Njegovo

veselje dvigne visoke stavbe in gre pod njimi. Lokomotivo brcne s tirov in s pogledom zamrzne vodo.

Oče in sinPo dvodnevnem potepanju Kazimir vstopi v stanovanje. Nekam

mirno je, kot zatišje pred nevihto, pomisli in tiho odide v sobo. S postelje opazuje ples vešče ob luči in čaka na neizogibno.

»Tok ... Tok ...«»Ja,« zavpije in stisne pesti.Oče je trezen in ima dober dan. Vstopi in sede nasproti sina kot

pri psihiatru.»Kazimir. Tisto v petek.«»Me ne zanima!«»Poslušaj,« mirno nadaljuje oče, »proslavljali smo, pa sem malo

preveč popil. Jasno, da sem kriv, a če mi Tanja ne bi tako težila ...«»Fotr!« ga rezko prekine sin in se dvigne s postelje, »ti si si z

alkoholom uniču lajf, ampak meni ga ne boš.«»Nehal bom piti,« se ganjeno opravičuje oče.»Ne boš. Ampak vseeno ti moram nekaj povedati.«»Kaj?«»Fuck off,« zasika Kazimir.Oče se prizadet pobere iz sobe.Kazimir leži na postelji. Za pomiritev pogoltne dve tableti apaurina,

ki jih je ukradel mami. Slabost mu ne dovoli, da bi zaspal in preutrujen je, da bi ostal buden. A za fanta bo kmalu poskrbela omotica. Je že, kot nekdaj njegova babica, prijazno vstopila v sobo.

Pragmatizem»Zmagali smo!« zavpije Nejc, ko gledalci šova Slovenija ima talent

za zmagovalko izberejo sedemletno punčko, ki v angleščini prepeva o zaljubljenosti.

»Antonieta, spravi se spat, pa med potjo popokaj Nejca,« oče

opomni hčer, ki je, očarana nad plesalci, ostala prikovana na kavču. V postelji skuša dekle odmisliti čustva in razumsko pristopiti k

izbiri. »Dado sicer ni plesalec, a je slovenski reprezentant v skoku v daljavo. Je postaven, pozna jo in včasih celo razume. Študiral bo DiF ali ekonomijo in starši mu bodo kupili stanovanje. Ljubi jo in ob njem se počuti varno. Minus: Ljubosumen je in posesiven.

Mirko? Tudi on ni plesalec, a je nadarjen atlet. Razvajen je, duhovit, verjetno iz bogate družine. V svoji naivnosti in nedolžnosti je pravi cukrček. Je investicija za prihodnost. Njegova slabost je, da je premlad in nezrel.«

»Kaj naj storim?« vpraša dekle zlato ribico, ki ob njeni glavi kroži v akvariju.

Ribica odpre usta ... »Plop,« spusti mehurček in odplava v grad na zaslužen počitek.

Ob polnoči na vzhodu Evrope ogromen, prazen kamion vstopi v Evropsko unijo. Njegov utrujen šofer Izidor Prdonja pri tabli »Buda-pest 622 km« zavije na avtocesto in nadaljuje pot proti domu.

PonedeljekZajtrk pri Severjevih»Lojze, Mirko, zajtrk!« zavpije Magdalena, ki je vstala s kurami, da

bi spekla kruh.Sin se v kuhinjo privali v pižami, oče pa obrit in v srajci, a še v

spodnjicah.»Lojz, saj nisi primitivec!« zgroženo pripomni žena.»Ne najdem sive obleke. Sicer pa golota nima nič opraviti z intelek-

tom, pač pa s sproščenostjo,« pokomentira Lojz.»Če se nemudoma ne oblečeš, se bom ta hip odselila!«Oče, kot bi mignil, izgine iz kuhinje. K ocvrtim jajcem se vrne v

obleki in s kravato. »Sem se samo hecal!«»Lojz, sin pobira te tvoje trapaste vzorce, kar poglej ga. Ob pol

39

Fotografije niso v povezavi z besedilom

Razglednica

PRIHODNOST Po treningu na ovirah Mirko obupano pomisli: »DADO, GO HOME!!! Da bi ti na krvodajalski akciji vampir jemal kri, da bi ti zombi razkazal svoj grob, da ...« Berite!

osmih je še v pižami in se nama smeji,« se ob sina obregne užaljena Magdalena.

»Saj res, Mirko, danes dobite nazaj test iz matematike. Tvoja starša zelo zanima, kako se boš odrezal,« konča oče in sinu v hipu izbriše nasmeh z ustnic.

Šola ni šalaUčna sezona se približuje vrhuncu. Vsi učenci bi v finišu radi po-

pravili, kar se da in kar se ne da (npr. raztegnili nekaj trojk v štirico) in se po osnovni šoli vpisali na čim boljše in bližje srednje šole. A to je Sizifovo delo. Bog v učilnici je razredničarka in učiteljica matematike Bohančeva, ki je predozirana z objektivnostjo in tako hladno bere izide petkovega testa: »Ana Car, prav dobro ...«

Mirko v prvi vrsti posluša z zaprtimi očmi, Prdko pa moli v zadnji klopi.

Priimki počasi drsijo proti koncu abecede. Mirko odpre oči in vidi, da gre Ani, ki sedi ob njem, na jok.

»Rastko Prdonja, dobro.«Molitev je bila uslišana in Prdko se kot ptič Feniks dvigne s stola.»Mirko Sever, samo prav dobro ...«Mirko bi se ob taki oceni še prejšnji teden zaletel z glavo v zid. A

zdaj presenečeno ugotovi, da poraz jemlje z nasmeškom. »V življenju je mnogo važnejših stvari,« pomisli. Zamiži in Antonieta mu steče v objem.

»Saj bova še vedno odlična!« ju skuša potolažiti Ana. Mirko se zdrami in opazi, kako so Ani v zadnjem letu zrasle prsi.

Med odmorom pristopi k Prdku, ki računa, koliko trojk si lahko privošči za prav dober uspeh. »Danes ob štirih morava nujno na atletko!«

»Stari, težka bo, ker prihaja fotr, pa še Kazimirju grem na živce!«»Bom vse uredil,« presamozavestno sklene Mirko.

Vrnitev domovRebeka čaka svojega Izidorja na avtobusni postaji.Iz zelenca stopi Robinzon z Jassa potovalko. Žena ga objame in

pospremi proti domu. »Si utrujen?« »Ja.«»Si lačen?« »Sem jedel v menzi.«»Greš spat?«»Ja.«Doma žena sleče Izidorja kot otroka in ga položi v posteljo. Mož v

hipu zaspi, ona pa kar sedi ob njem, ga gleda in je srečna.

Plesna predstava 6 MINUT ZA 1 GIB»6 MINUT ZA 1 GIB je plesni dokumentarec; je zgodba o plesu, pripoved o želji, iskanju in predajanju plesnega znanja, je prikaz ustvarjalnega dogajanja v sodobni plesni umetnosti v idrijski regiji …« (Iz programskega lista)

Predstava je sodelovanje Plesne skupine društva Studio za svobodni ples in Skupine za sodobni ples gimnazije Jurija Vege Idrija, ki delujeta pod mentorstvom plesalke in koreografinje Urše Rupnik. Plesalke Studia nastopajo že več let, gimnazijska skupina pa je nastala nedavno, tako da so bile mlade plesalke v projektu pred velikim izzivom. Izhodišče: število plesalk v obeh skupinah se je naključno ujemalo, vsaka izmed starejših plesalk je tako dobila svojo mlajšo naslednico, vsaka mlajša pa svojo sta-rejšo vzornico. Skupinama se je pridružil še plesalec, ki je razbil žensko energijo in vnesel moško moč. Izluščila se je pripoved o dveh skupinah nadobudnih plesalcev in o njihovi mentorici, ki jih povezuje želja do ustvarjanja. Projekt se je izoblikoval v prikaz plesnega vsakdana, o ustvarjanju, o povezovanju obeh skupin, o kontrastu med mlajšimi in bolj izkušenimi plesalkami. Ples je dopolnjevala še video projekcija.

Skupini sta se prvič predstavili aprila 2010, končno podobo pa je predstava dobila 19. novembra 2010, na odru Rudniške dvora-ne v Idriji, ki jo je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Bilo je navdušeno. Pomembno je sodelovanje z Gimnazijo v Idriji, saj je predstavo podprla, dijaki in dijakinje pa so doživeli delček sodobne plesne umetnosti. Idrijski plesalci si želijo predstavo ponoviti tudi v drugih krajih po Sloveniji (info: www.svobo-dni-ples.si) Zapisala: Urša Rupnik, univ. dipl. kult., umetniški vodja Studia za svobodni ples.Dejali so»Nisem želela zamuditi niti ene vaje. Nastop mi je dal novega zagona in upam, da bomo nadaljevale s plesom.«Jerca Kopač, 2. letnik, Gimn. J. Vege Idrija»Najbolj mi je bil všeč občutek po nastopu, toliko navdušenih obrazov obiskovalcev in mnogo pohval.« Maja Tušar, 2. letnik, Gimn. J. Vege Idrija«Več kot nastop so mi pomenile priprave. Postati del skupine, v katero sem bil lepo sprejet. Intimno vzdušje v zaodrju je bilo navdušujoče. Predstava me je napolnila z željo po plesnem napredovanju.« Borut Mlakar, Studio za svobodni ples»Zame je bila predstava nekaj posebnega, saj sem imela občutek, da je ves oder prežet z našo energijo.« Ema Križič, Studio za svobodni ples

40

Courage, courage …

Za ščepec bontona

Z družino živimo na podeželju in počutimo se dobro predvsem zaradi prijaznosti ljudi. Ta prijaznost ni le olika in jo je čutiti, ko srečaš sočloveka. »Dober dan!« je magičen pozdrav, ki polepša dan. Nasmeh in kakšna lepa beseda kar tako pa že daje občutek človeške bližine. Zakaj bi si jo sploh želeli? Ljudje, ki živijo v naravi, vedo, da je še kako pomembna in potrebna, saj ljudje vendar potrebujemo drug drugega. V naravnih razmerah za preživetje, v bolj urbanih okoljih pa za bolj prijazno in humano družbo.

V naravi, zlasti v hribih, je nepisano pravilo, da se pohodniki med seboj pozdravijo in dejansko jih ni veliko, ki bi šli v gorah mimo brez pozdrava. Tako so nas obiskovalce hribov in gora naučili vodniki in alpinisti.

V zadnjih letih pa je vse bolj očitno, da je mlajšemu in tudi srednjemu rodu našega naroda nekako tuje, da je pozdravljanje stvar bontona, če že ne omike naroda. »Dober dan, hvala, prosim in nasvidenje!« so štiri fraze, ki gredo marsikomu težko z jezika, čeprav so nujne v formalnem ali neformalnem jeziku medsebojnega sporazumevanja. V funkciji formalnega jih še srečujemo, zasebno pa jih marsikdo prav težko izreče. Zaradi izrekanja teh besed člo-vek ne izgublja dostojanstva, nasprotno, izkaže se kot človek, ki pozna bonton.

V bolj urbanih okoljih je razumljivo, da ljudje na ulici ne pozdra-vljajo drug drugega in da bolj kot ne hitimo drug mimo drugega. Vendar ob vstopu na avtobus, ko pri vozniku kupujemo vozovnico, ali ob vstopu v kak drug osebni prostor nekoga je olikano pozdraviti, odzdraviti ali se zahvaliti, kakor je pač primerno.

V zadnjem času je v naši deželi večje zanimanje za rekreacijo in druženje za zdrav življenjski slog. Veliko več ljudi srečamo v naravi med tekom, na kolesu ali na sprehodu. Pogosto se sredi gozda ali travnika marsikdo potrudi in obrne stran, brez pozdrava in pogleda. Zakaj vendar? Smo si morda tekmeci ali pa nepridipravi, ki smo zmotili mir sočloveka v naravi? Meni je bolj naporno gledati mimo, ko srečam sredi travnikov nekoga, ki teče ali pa se sprehaja, ali pa molče dohiteti nekoga na kolesu in se peljati mimo, kot da ga sploh ni. »Živijo!« ali pa »Dober dan!« je najmanj, kar moram izdahniti, z lahkoto pa dodam še zarotniški nasmeh. Saj smo vendar živi, zdravi in trmasti, kajne? To je tisto, kar je lepo deliti v nekem trenutku.

Kolega, ki je vozil na znameniti Mont Ventoux v Franciji, mi je razlagal, kako so ga hitrejši pozdravljali s spodbudo: »Courage, courage … (hrabro)!«

Pa prijetne novoletne praznike vam želim.Renata Knap