Revija e-Fotografija 1 PDF

17
e - Foto g rafija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje julij - avgust 2002 letnik 1 πt.1 IZVOD JE BREZPLA»EN! Fotolabolatorij ali tiskalnik? Programi S tem orodjem se fotografija ni konËala s pritiskom na sproæilec. Digitalne kamere Kdor ocenjuje ali kupuje digitalne kamere na mega- piksle, digitalne tehnologije ne pozna. Nadzor nad barvami Digitalni party Osvetliti ali iztiskati? Fotonasveti - Doosvetlitev s bliskavico. - Shranjevanje datotek. Internet, grafika, fotografija, video, inovativnost, uporabnost, design ... Matjaæ Intihar Veliki mejniki v fotografiji se vedno zaËnejo z iznajdbo novih materialov, na katere trenutke lahko zabeleæimo s svetlobo. Digitalna kakovost? Enostavno iMac Za svojo prvo digitalno kamero sem se odloËil zelo na hitro. ©e nekaj dni pred nakupom sem trdil, da si bom prvo omislil πele Ëez leto ali dve. P.K. Fotografija iz daljnogleda, mobilnega telefona in digitalne video kamere Fotografija iz daljnogleda, mobilnega telefona in digitalne video kamere Dobiti æeljene barve na papirju je æelja vsakega fotografa, ne glede na tehnologijo, ki jo uporablja.

Transcript of Revija e-Fotografija 1 PDF

Page 1: Revija e-Fotografija 1 PDF

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje julij - avgust 2002 letnik 1 πt.1IZVOD JE BREZPLA»EN!

Fotolabolatorijali tiskalnik?

Programi

S tem orodjemse fotografijani konËala spritiskom nasproæilec.

Digitalne kamereKdor ocenjuje alikupuje digitalnekamere na mega-piksle, digitalnetehnologije nepozna.

Nadzor nad barvami

Digitalni party

Osvetliti ali iztiskati?

Fotonasveti- Doosvetlitev s bliskavico.- Shranjevanje datotek.

Internet, grafika, fotografija, video, inovativnost, uporabnost, design ...

Matjaæ Intihar

Veliki mejniki v fotografiji

se vedno zaËnejo z iznajdbo

novih materialov, na katere

trenutke lahko zabeleæimo

s svetlobo. Digitalna kakovost?

Enostavno iMac

Za svojo prvo digitalno kamero sem seodloËil zelo na hitro. ©e nekaj dni prednakupom sem trdil, da si bom prvoomislil πele Ëez leto ali dve. P.K.

Fotografijaiz daljnogleda,

mobilnega telefona in

digitalne video kamere

Fotografijaiz daljnogleda,

mobilnega telefona in

digitalne video kamere

Dobiti æeljenebarve na papirjuje æelja vsakegafotografa, neglede natehnologijo, kijo uporablja.

Page 2: Revija e-Fotografija 1 PDF

Posnetki niË ne zaostajajo za tistimi, posnetimi s sodobnimikamerami, saj imajo naπtete kamere zadovoljivo optiko, uporabnikipa njihove lastnosti dobro poznajo. Mnogi bodo z njimi fotografirali,dokler bodo πe lahko in dokler bo obstajal film. Vendar bo iz leta vleto kamer, ki uporabljajo film, vse manj. »e πe niste spoznali, paboste kmalu, da so podjetja iz fotografskega sveta, kljub πa vednoodliËni prodaji na film æe pozabila.Filmska industrija je najbolj zavirala prihod digitalnih kamer medfotografe. Odkar pa sta Kodak in Fuji naπla nove zasluæke v tej novi tehnologiji, je trg preplavljen zdigitalnimi kamerami.ZaËelo se je v sredini 60-tih let s tekmo v osvajanju vesolja. Fotografije, posnete v vesolju, je bilotreba Ëim hitreje poslati nazaj na Zemljo. Æe leta 1968 so izdelali CCD vezje. V letu 1970 so æe posnelidigitalni videozapis ...OptiËne Ëitalnike, raËunalnike, programe za obdelavo fotografij in tiskalnike predvsem v grafiËnitehnologiji uporabljamo æe dolgo vrsto let. Fotografska digitalna tehnologija ni novost, kot si jonekateri predstavljajo.Æe 25 let poklicno delam v postopku digitalizacije slike. Nekaj let veË se ukvarjam s fotografijo.Vendar tovrstna tehnologija med mnoæice prihaja πele zdaj.Digitalno zamenjuje analogno na vseh podroËjih. Tega so se med zadnjimi zaËeli zavedati tudifotografi. O digitalni fotografiji sem predaval æe pred πestimi leti, a v tistem Ëasu je πe veËinaprofesionalnih fotografov v Sloveniji moËno dvomila v novost. Zdaj uporabljajo samo πe digitalnekamere. Skoraj ni veË resnega fotolabolatorija, ki ne bi imel naprav za osvetljevanje digitalnihdatotek. V letu 2002 so se tudi digitalne kamere mnoæiËno pojavile v trgovskih vitrinah. Toda celatehnologija od fotokamer prek optiËnih Ëitalnikov, raËunalnikov in programov ter na koncutiskalnikov ali digitalnih osvetljevalnih enot je veËini uporabnikov πe neznana. Zdaj je pravi Ëas, dase z njo seznanite. Tako boste spoznali osnove digitalne tehnike in njene glavne prednosti, πe predense odloËite za nakup. To je tudi namen fotografske revije za digitalno izobraæevanje.V tej prvi πtevilki lahko dobite odgovore na glavna vpraπanja, ki se pojavijo ob sooËanju z digitalnotehnologijo. V naslednji πtevilki, ki bo izπla septembra, pred sejmom Photokina, bodo prikazanenovosti in razπirjenost digitalne tehnike po svetu. Naredili bomo teste opreme, priËeli s teËajemuporabe orodja PhotoShop in ocenili digitalno posnete in obdelane fotografije. Spoznali bomo,kakπno tehnologijo uporabljajo profesionalci in predvsem tehniko njihovega dela tako nafotografskem, labolatorijskem kot raËunalniπkem podroËju. Spoznali bomo tudi fotografe, ki jimdigitalizacija πe ne prinaπa prednosti. Ti bodo film uporabljali πe nekaj Ëasa.Upam, da vam bo revija sopotnik skozi te dopustniπke dni in da se boste z digitalno tehnologijospoznali na pravi naËin. Hkrati æelim, da bi nam tudi drugo πtevilko uspelo pred vas, bralce, pripeljatibrezplaËno. Zahvaljujem se vsem, ki verjamejo v projekt in ki so bili pripravljeni z oglasi ali stehniËno pomoËjo pomagati pri nastanku revije. Predvsem pa trgovinam in labolatorijem, ki soomogoËili distribucijo revije po celi Sloveniji. Le tako je mogoËe vsem fotografom, tako ljubiteljskimkot profesionalnim, predstaviti celotno digitalno tehnologijo.Revija je zaradi te pomoËi stiskana v 10.000 izvodih, kar je za slovenske razmere veliko. Popredvidevanju fotografov, ki so se seznanili s projektom pred izidom, pa je naklada celo premajhna.Pustimo se presenetiti in digitalni izziv prepuπËamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo takouporabniki fotografske opreme kot ponudniki. Matjaæ IntiharBe

seda

ure

dnik

a

©e so in πe bodo fotografi,

ki fotografirajo s starimi praktikami,

werami, rolleiflexi, zorkiji in drugimi

starejπimi modeli kamer!

Digitalni avtoportret

E - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJA je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image&Co., inæeniring, d.o.o.,

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46, e-mail: [email protected]; Urednik: Matjaæ Intihar.

Træenje oglasnega prostora: DADA trade d.o.o., Ljubljana, Tel.: 01 511 46 17, Fax: 01 511 46 18, e-mail: [email protected].

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Naklada 10.000 izvodov; brezplaËno.

So trenutki, ki so neponovljivi...ohranite jih zase,za njih,za vedno!

you can

www.at-biro.sie-fotografija julij-avgust 2002 3e-fotografija julij-avgust 2002 3e-fotografija julij-avgust 2002 3e-fotografija julij-avgust 2002 3e-fotografija julij-avgust 2002 3

Page 3: Revija e-Fotografija 1 PDF

Pod pojem “kamera” ne spadajo veË le klasiËneanalogne ali digitalne kamere. Zdaj lahko fotografiramo zmobilnimi telefoni, dlanËniki, daljnogledi, videokamerami;

pravzaprav z vsako digitalno napravo, v katero vstavijo objektiv,tipalo za zajem svetlobe, procesno in spominsko enoto.Fotografija je postala zelo πirok pojem in predvsem s svojoenostavnostjo dostopna prav vsem uporabnikom.“Danes biti fotograf ni veË umetnost,“ pravi πportni fotoreporter AleπFevæer. Analogni fotografi, ki jim je ob razvijanju zraslo kar precejplavalne koæice in ne zmorejo narediti miselnega preskoka, pa vam Photo

Graphosbodo fotografijo prodajali πe vedno kotznanost in umetnost. Toda tehnologijagre naprej.Z dostopno ceno in s tem z razπirjenostjodigitalnega zapisa je postal pogled nafotografijo tudi drugim uporabnikomdrugaËen. Ne verjamete?

Zakaj pa so potem fotografi iz umetniπkegaasfalta, nato nosilca emulzije stekla leta 1888prestopili na pregreπni celuloid, ki je razπirilfotografijo med mnoæice, odkril marsikaterofotografsko skrivnost in omogoËil goljufanje vtemnici. Vsaka nova tehnologija prinese tudipotrebo po miselnem in izobraæevalnem preskoku.Nejeverni Tomaæi, odgovorite odkrito. Kolikofotografov zdaj πe zanima roËno razvijanje Ërno-belih fotografij? Celo izrazni fotografi so zaËeliuporabljati fotolabolatorije za Ëb poveËave. Kar jebila vËasih pregreha, je zdaj realnost.Kmalu niti ne bo veË treba pouËevati tehnikefotografiranja. Z zajemom slike z mobilnimitelefoni fotografija prihaja æe v osnovno πolo.Nekateri bodo sicer razlagali, da to sploh nifotografija. Vendar bodo morali za svojo umetnostpoiskati nov izraz. Kajti beseda fotografija (photographos) pomeni risanje s svetlobo, pa naj bopodlaga za vpadno svetlobo asfalt, srebrovi

“Risanje s svetlobo”

F o t o g r a f i j a

film niti niso sreËevali. Zaenkratdigitalne kamere najveË uporabljajoprav na podroËju poslovne fotografije.Podjetja si lahko privoπËijo draæjekamere, saj se jim nakup povrne shitrostjo posredovanja slik.Tudi fotoreporterji so æe spoznaliprednosti digitalne slike, predvsemhitrost njenega prenosa v uredniπtvo.Olimpijske igre v Atlanti leta 1996 sobile prelomne za fotoreporterskofotografijo. Vse veËje agencije so svojefotografe opremile z digitalnimikamerami.Studijskim fotografom so æe na voljona svetlobo obËutljiva tipala s 16milijoni in veË toËkami ter s 36-bitnobarvno globino. To jim omogoËa - tudiglede na bogate fotografske izkuπnjerisanja s svetlobo - osvetlitivelikoformatne posnetke vrhunskekakovosti.Digitalne kamere tudi v razvitem svetuπe niso dosegle poloviËnega trænegadeleæa. V Sloveniji smo blizu desetimodstotkom.VeËina tistih, ki æe uporabljamodigitalne kamere in digitalno temnico(raËunalnik), razmiπljamo: “Saj taSaj taSaj taSaj taSaj tatehnologija je vendar æe moËno medtehnologija je vendar æe moËno medtehnologija je vendar æe moËno medtehnologija je vendar æe moËno medtehnologija je vendar æe moËno mednami!nami!nami!nami!nami!” Pa ni tako. Spadamo v skupinoposlovnih fotografov in novostuporabljamo predvsem v poslovnenamene. Pravi druæinski fotograf, ki

posname film ali dva na leto, pa z njoπe zdaleË ni seznanjen.Prav zato je izπla e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografija. Vsem,ki se z novo tehnologijo πe nisoseznanili, jo æeli predstaviti in opisatinjene nesporne prednosti. Æe letosnam bo v pomoË prenos podatkovMMS prek mobilnih telefonov. S temin z nastavki za fotografiranje se bo trgdigitalne fototehnologije moËnorazπiril. Sodelovanja med proizvajalcifoto- in GSM-opreme je vse veË.Kaj je lepπega od fotografiranja meddopustniπkim kriæarjenjem!? Prekmobilnega telefona z MMS opcijolahko izbrane fotografije poπljemo vfotolabolatorij v naslednje pristaniπËe.In fotografije nas v pristaniπËu, domaali v sluæbi æe priËakujejo. To pomeni,da vam sodelavci niso nevoπËljivi πelepo vaπem prihodu domov. Ko zjutrajpriægejo raËunalnik, jih na elektronskipoπti æe Ëaka slika iz vaπega rajskegazaliva. In Ëe imate s seboj πe notesniks programom za obdelavo fotografij,je vaπa orada lahko prava kapitalka.No, πe kaj drugega se da priËarati.Moænosti so neomejene.Film je vojno æe izgubil. Cena digitalnetehnologije ga bo πe kako leto ali dveobdræala na povrπju, nato pa bo le πedomena butiËnih fototrgovin. Samostari borci ga bomo zaradi nostalgijemorda πe kdaj uporabili. M.I.

Sodoben barvni film v 35-mm formatu je od leta 1936 dosegel visoko kakokovost. S prihodom digitalnihkamer in tiskalnikov pa opazimo, da mnogi te kakovosti niti ne potrebujejo.

©e pred 25 leti je bilo posnetekteæko pravilno osvetliti. VelikaveËina kamer πe ni premogla

dovolj dobrih merilnikov svetlobe infotograf je bil vedno v dilemi gledepravilne osvetlitve. Manj izkuπenidruæinski fotografi so nepravilnoosvetlili vsaj polovico filma.Laboratoriji so fotografije izdelovaliroËno s poveËevalnikom inæelatinskimi filtri razliËnih barvnihgostot, da so opravili barvno korekturoposnetka.Tehnika je πla naprej z razvojem nasvetlobo obËutljivih kadmijevih tipal,ki so pravilno merila jakost vpadnesvetlobe, in na koncu osemdesetih lets priËetkom uporabe avtomatskihstrojev za izdelavo fotografij, ki so biliæe delno raËunalniπko podprti. Prvi, kiso po letu 1991 zaËeli uporabljati poceni dosegljive digitalne kamere, sobili raËunalniπki zanesenjaki. Æe takratso tej novosti peli hvalospeve, saj samis kakovostno fotografijo niso imelistika. Leta 1995 so predvsem zaradivse boljπih svetlobno obËutljivih tipalkamere zaËele pridobivati zauporabnike zadovoljivo kakovost.Takojπen ogled slike na raËunalniπkemzaslonu in pridobitev Ëasa v primerjavis fotografiranjem na film sta bilaglavna vzroka, da je digitalnafotografija kljub slabπemu zapisupostala bolj uporabna. In doloËen deluporabnikov jo je sprejel.Moto: “Ni vaæna kakovost, ampakNi vaæna kakovost, ampakNi vaæna kakovost, ampakNi vaæna kakovost, ampakNi vaæna kakovost, ampakhitrosthitrosthitrosthitrosthitrost!” je zaËel prevladovati tudi vfotografiji. Dobili smo nove, takoimenovane poslovne fotografe. Ti so zdigitalnimi kamerami vpeljalifotografijo v delovne procese in seizognili dragim in poËasnim, vendarkakovostnim studijskim fotografom.Kakovost fotografij je zelo padla,vendar je hitrost izvedbe navduπilauporabnike.Mnogi izmed njih se s fotografijo na

Razlika med analognimin digitalnim fotografiranjem

Samo fotografiranje poteka na isti naËin, zapis posnetka pa jedrugaËen - pri klasiËni fotografiji na film, pri digitalni na tipalo.

Pri klasiËni fotografiji je motiv zapisan kot latentna slika nafilmu, pri digitalni pa v obliki niËel in enic na pomnilniπki

kartici.Film oddamo na razvijanje v laboratorij, kjer skoraj ne moremo

veË vplivati na fotografijo, medtem ko digitalni posnetekprenesemo v raËunalnik in ga z razliËnimi programi obdelujemopo mili volji. Nato tiskamo sliko na papir, folijo, jo shranimo naCD in oddamo ali po elektonski poπti poπljemo v fotolabolatorij,

kjer jo osvetlijo na fotografski papir.

Film ali tipalo?

halogenidi ali elektronsko vezje. Lekakπne strese bodo πe doæiveli filmskinostalgiki?Fotografov, ki so nekdaj njim ugovarjaliin so za zajem svetlobe nekdajuporabljali asfalt, ali kot nosilec nasvetlobo obËutljive emulzije steklo,pa tako ali tako ni veË. M.I.

44444 e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 5e-fotografija julij-avgust 2002 5e-fotografija julij-avgust 2002 5e-fotografija julij-avgust 2002 5e-fotografija julij-avgust 2002 5

Page 4: Revija e-Fotografija 1 PDF

tudi napajalnik. Vse od zumiranja,bliskavice, krmiljenja avtomatske ostritve,zaklopa, pomnilnika do notranjihelektronskih komponent in motorËkovnapajata vsaj dve AA baterije. Ob uporabiLCD zaslona v povpreËju zadoπËata le doure delovanja. Zato je pametno kupiti vsajdodaten komplet baterij, ki jih lahkopolnimo, s seboj pa je dobro imeti tudi

rezervne navadne baterije. Zaradienergijske poæreπnosti snemanje zdigitalno kamero ni tako poceni inpreprosto. Med fotografiranjem mora bitifotograf pozoren na stanje baterij.Pri nekaterih kamerah dobimo vkompletu æe posebne Li-Ionakumulatorske baterije, ki zdræijo mnogodlje, toda ob fotografiranju moramovseeno paziti na njihovo stanje in s sebojimeti rezervno baterijo.Iskanje motiva prek LCD zaslona nas hitrozasvoji. Toda baterije se na ta naËin zelohitro praznijo. »e fotografiramo doma, niteæav - ko pade napetost, baterijo spolnilcem v nekaj minutah tolikonapolnimo, da spet lahko posnamemonekaj posnetkov. VeË teæav je, kofotografiramo zunaj. »e s seboj nimamododatne sveæe baterije, je fotografiranja

hitro konec. »e baterij dlje Ëasa ne bostemogli polniti, LCD zaslon uporabljajtesamo, Ëe je pomnilna kartica æe polna inbi æeleli izbrisati slabπe posnetke. Dase izognete teæavam z energijo,priporoËam, da æe ob nakupukamere dokupite dodatnobaterijo.

ObjektivV kompaktnihdigitalcih soo b j e k t i v ilahko pokakovostislabπi,saj tudit a k π n iustrezajoslabi loË-ljivosti svet-lobnih tipal. »ep-rav imajo boljπatipala tudi do sto toËk namilimeter, pa jih je realnomnogo manj. ©tiri toËke RGBG, kizajemajo sliko na tipalu, tvorijo eno samotoËko (piksel) v digitalnem zapisu. Torejse slika interpolira æe v fazi pretvorbe vdigitalno obliko. Zaradi slabπe kakovostiin velikosti tipal so moæni tudi velikirazponi med goriπËnimi razdaljami prizoom objektivih in velika svetlobna ja-kost. V veliki veËini kamer je tipalo manjπeod velikosti 35-mm filma, zato jedeklarirana goriπËna razdalja objektivaveliko manjπa. Skoraj vsi proizvajalci pav navodila ali celo na objektiv zapiπejo

podatkeo goriπËni

razdalji tudi v35-milimetrskem

formatu.Primer: Imamo tipalo

velikosti 1/1,8 palca. Zoomobjektiv kompaktne digitalne

kamere z goriπËno razdaljo 7 - 21 mmima, prevedeno v 35-mm razred, goriπËnorazdaljo 34 - 102 mm. Pri draæjih zrcalnorefleksnih kamerah ni niË drugaËe. Zanormalne pogoje uporabljajo objektive zgoriπËno razdaljo 17 - 35 mm, klasiËnizoom objektivi 28 - 80 mm pa æe dosegajogoriπËnice teleobjektivov, seveda zaradimanjπega tipala glede na velikost filma.Contax pa æe uporablja tipalo z velikostjoformata klasiËnega maloformatnegafilma. Njegovi zamenljivi objektivi imajotudi v digitalni tehniki svoje pravoposlanstvo.

Zrcalno refleksne kamere so πe bolj poæreπnekot kompaktne in LCD zaslon je medglavnimi porabniki. Pri teh kamerah zatomotiva ne iπËemo z LCD zaslonom, ampak znjim æe posnete slike samo pregledujemo inopravljamo razliËne nastavitve.

fotografij, nastavitev elektronske ostrine,korekture posnetka v nad- inpodosvetlitev, digitalnega poveËanjagoriπËnice do formatiranja kartic in πemnogo drugih.Zrcalno refleksne kamere poleg pregleda

posnetkov ponudijo πe tabelo tonskihvrednosti posameznega posnetka. Nanjej si lahko takoj ogledamo, ali jeposnetek pod- ali nadosvetljen, saj nampove, kakπne tonske vrednosti so naposnetku.Zaslon nas prehitro zasvoji. Skozi iskalo

motiva kmalu ne iπËete veË. Teæave sepojavijo zaradi hitrejπega praznjenjabaterij. 50 ali 100 posnetkov infotografiranja je æe konec, Ëe s sebojnimate sveæih baterij. Ne pozabite jih!

Energija, baterije»e se pri klasiËni kompaktni kameri skorajne zavedamo, da potrebujemo energijoza osvetlitev filma, je digitalna tehnikaenergetsko zelo poæreπna. Ob nakupukamere dobimo v paketu poleg baterij

Spoznajmo digitalne kamereLetu 2002Prve digitalne kamere v devetdesetih letihso bile precej futuristiËno oblikovane.Prav niË niso bile podobne prej znanimoblikam. Problem je bil vso elektronikopospraviti v Ëimbolj ergonomsko ohiπje.Z zmanjπanjem elektronskih sestavnihdelov je proizvajalcem to æe zaËelouspevati, a vsi so tudi opazili, da je zauporabnost in kupce edino sprejemljivaklasiËna oblika kamere. Danaπnjedigitalke so kopije klasiËnih kamer.Kompaktna digitalka ima podobne merekot analogna razliËica, prav takouporablja iskalo, zoom objektiv,bliskavico, avtomatsko ostrenje ...Da je kamera digitalna, opazimo πele, ko

si ogledamo zadnjo stran. Tu je velik LCDzaslon, ki ga zaenkrat na klasiËnih kamerah,razen na nekaterih APS izjemah, ni.Zrcalno refleksne digitalke so pravzapravpovzete klasiËne kamere. Tako je CanonEOS 1D povzeti EOS 1v, Nikon D1predelani F-100, Fuji pa je za kameroFinePix S2pro uporabil telo Nikona F-80.Pentax je dolgo Ëakal v senci klasike. Vletu 2000 pa je v sodelovanju s HP-jempredstavil dve zrcalno refleksni kameri, kiju v izloæbi neizveæbano oko zlahkazamenja za klasiËni. Canon in Nikon sta znovima modeloma EOS D60 in D100ohranila tradicionalno obliko zrcalnorefleksnih kamer.Razlika v obliki klasiËnih in digitalnihkamer je zabrisana.

KameraKo smo se odloËili za nakup primernekamere, po ogledu navodil spoznamo, dadigitalna tehnologija pri fotografiranjuponuja veliko veË moænosti in razliËnih

nastavitev kot klasiËne kamere na film.Enaki ostajajo objektiv, sproæilec, merjenjesvetlobe, nastavitev zaslonke in Ëasa terrazliËne programske avtomatike. Novemoænosti, kot so gledanje motiva prek LCDzaslona, sprememba obËutljivosti tipala,moænost zmanjπevanja loËljivosti inkompresiranja slike, nastavitev kontrasta,nastavitev elektronske ostrine in brisanje æeposnetih fotografij pa prinaπajo takoprednosti kot slabosti, na katere moramobiti pozorni.Mnogo fotografskih elementov jeprimerljivih s klasiËno tehniko. ©e vednoje najbolj pomembna dobra svetloba,fotograf in njegovo videnje motiva. ©e takoodliËna digitalna kamera zaenkrat πe ne znaizbrati pravilnega pogleda na motiv.Objektiv je prav tako bolj pomeben odkamere same. Zaslonka in zaklop πe vednoopravljata svojo vlogo. Nastavitvi Ëasa inzaslonke sta enaki, prav tako nastavitevostrine. Ni pa filma, tu je tipalo. Skakovostjo tipala je kot z izbiro filma.Boljπi je film, boljπi je diapozitiv alifotografija. Boljπe je tipalo po loËljivosti,veËje fotografije bomo imeli. Bolj je tipaloobËutljivo po barvni globini, veË realnihbarv bomo zajeli v digitalno obliko. S tembo manj laganja v interpolaciji; pa tudifotograf bo manj nasedal samemu sebi, daje kakovost interpolirane fotografije dobra.

CCD / CMOS na svetloboobËutljiva tipalo (digitalni film)Fotografijo na klasiËnem filmu zapisujemoin jo hkrati shranjujemo. V digitalni tehnikije drugaËe. Zapisovalni, na svetloboobËutljivi del je loËen od shranjevalnega.Namesto srebrovih halogenidovuporabljamo CCD ali CMOS vezje - tipalo.Oba imata skupno in za fotografepomembno lastnost. Svetlobno energijospremenita v elektriËne signale.Tehnologija za kakovosten zajem slike jeπe v povojih. Tipala so zaradi zahtevnostiizdelave πe manjπa, kot je format 35-mmfilma. Razvoj pa gre v razredu refleksnihkamer v smeri velikosti filmskega formata.Tipalo je sestavljeno iz mnoæic na svetloboobËutljivih elementov - celic, ki jihimenujemo toËke (piksli).CCD (Charged Couple Device) uporabljajo

za zajem slike æe od zaËetkasedemdesetih let. Vgrajujejo ga tako vkamere kot v skenerje.CMOS tipalo je novejπe. Toshiba je biloprvo podjetje, ki ga je uporabilo v kameri.CMOS tehnologija ima prednostpredvsem v mnogo manjπi porabienergije, kar veliko pomeni pri baterijskonapajanih napravah, kakrπna je digitalnakamera. Zaradi drugaËnega naËinapretoka elektriËnih signalov v procesorima to tipalo manj πuma. Na isto povrπinospravijo veË na svetlobo obËutljivih toËkkot pri CCD tipalih. Ima pa tudi slabosti.Tehnologija je zahtevnejπa in tipalaizdeluje le nekaj podjetij. Strokovnjakipredvidevajo, da bodo CMOS tipala vkamerah sËasoma zamenjala CCD tipala.Seveda, Ëe do takrat ne bodo razvili πekakega boljπega medija za branjesvetlobnih impulzov.

LCD zaslonPri digitalkah lahko motiv opazujemoprek klasiËnega iskala ali prek LCDzaslona. LCD zaslon je odliËna novost zapogled na motiv. Kamero lahko dræimostran od oËesa, s Ëimer pridobimo πirπipogled in laæje opravimo pravilen izrezslike. Tudi sama izbira kompozicije je boljpreprosta.Æe pri kompaktnih digitalnih kamerah je nazaslonu veliko moænih nastavitev - odkakovosti snemanja in stiskanja digitalneslike, ogleda ali brisanja æe posnetih

VeË je moænih nastavitev, teæje je fotografiranjesamo. Nastavitev pa je toliko, da bostevsi, ki vas bolj kot samo fotografiranjezanimajo gumbi in nastavitve, gotovopriπli na svoj raËun.

Na boljπih kamerah si lahko poleg fotografijeogledate πe tonski zapis in vse nastavitve,s katerimi ste posneli fotografijo.

CCD tipalo za zajem slike -za nekatere pregreha, za mnoge radost.S takojπnjim digitalnim zapisom odpadeta filmin skeniranje.

Nakup rezervne baterije naj bo vaπa prvadodatna investija.

66666 e-e-e-e-e-fotografija julij-avgust 2002fotografija julij-avgust 2002fotografija julij-avgust 2002fotografija julij-avgust 2002fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 7e-fotografija julij-avgust 2002 7e-fotografija julij-avgust 2002 7e-fotografija julij-avgust 2002 7e-fotografija julij-avgust 2002 7

444

Page 5: Revija e-Fotografija 1 PDF

Najbolj preprost naËin prenosa podatkov izpomnilne kartice v raËunalnik je prek bralcevpomnilnih kartic. S tem naËinom prenosavarËujemo baterije v kameri, saj kamere zaprenaπanje podatkov ne potrebujemo in πefotografiramo lahko z njo, medtem ko se slikeprenaπajo v raËunalnik. Kartice lahko vstavimotudi v prenosne raËunalnike.

tonski zapis nepravilen, pravimo, da imafilm ton, πtih. Digitalna kamera zmatematiËnimi algoritmi popravinepravilno temperaturo svetlobe inzajame primernejπi tonski zapis.Seveda pa ta lastnost ne deluje vednopravilno; predvsem takrat, kadar se meπatadve razliËni barvi svetlobe. Tu se moramoposluæiti izmeri ene same vrednosti infotografirati pod nastavljenimi pogoji.Korekture beline pa ni dobro uporabljati prinekaterih posebnih motivih. Samo zamislitesi posnetek sonËnega zahoda brez pridihatople rdeËe barve.

Korigiranje fotografijeNaslednje, kar omogoËa digitalnatehnika, je spreminjanje kontrasta inostrine fotografije. Pri fotografiranju nafilm lahko kontrast spreminjamo samo priËrno-belih filmih z uporabo barvnih filtrov,z razvijanjem v razliËnih razvijalcih in zuporabo razliËno kontrastnih papirjev. Pribarvnih filmih pa nimamo moænostivplivati na kontrast in poveËevati ostrinepred osvetlitvijo. Kontrast in ostrino vdigitalni fotografiji spreminjamo sprogramom. »e je motiv premalokontrasten, z nastavitvijo na digitalnikameri spremenimo gama krivuljo zapisain nov naËin zapisovanja s tipalom bokontrastnejπi. Obratno lahko trde, preveËkontrastne motive posnamemo manjkontrastno.Nastavitev ostrine je naslednja digitalnagoljufija. V resnici ni posnetek niË bolj

oster, saj je njegova ostrina odvisna odkakovosti objektiva in loËljivosti tipala.Toda z elektronskim popravkom lahkodobimo na videz bolj ostro sliko. Programv digitalni kameri po zajemu slike uporabipodoben algoritem kot programi zaobdelavo fotografij v raËunalniku. Ostrinoizboljπamo z digitalnim filtrom “Unsharpmask”. Z njim navidezno ostrimo samotoËke, ki so postavljene v veËjemkontrastnem razponu ali med razliËnimibarvnimi toni. To pomeni, da se delvmesnih toËk med kontrasti izbriπe in zatodobimo veËji kontrast med barvami.Seveda pa ima tudi to goljufanje svojemeje.

Shranjevanje posnetkovV digitalni kameri so pomnilne enotezamenjale film kot hranitelja latentneslike. Posnetega dela filma nismo mogliveË uporabiti, kemiËni proces poosvetlitvi je æe spremenil njegovostrukturo. Pomnilna enota pa imadrugaËne lastnosti. Lahko reËemo, da jekot predal v pisarni. Vanj vlagamodokumente in ko se predal zapolni,moramo nove dokumente vstavljati v novpredal ali pa iz prejπnjega odstraniti samonekaj ali vse dokumente, da nastaneprostor za nove. Pomnilna enotaomogoËa prav to. Ko jo zapolnimo sposnetki, lahko le-te pregledamo na LCDzaslonu in jih prenesemo v drugpomnilnik, recimo na disk v raËunalniku,ali pa izbriπemo samo tiste, s kateriminismo zadovoljni. Pri pomnilni enotibodite pozorni na njeno zasedenost, tudiko izbriπete vse podatke. Zgodi se, da nanjej πe vedno ostane nekaj podatkov inimate zato manj prostega prostora. Vtakem primeru jo je priporoËljivo πeenkrat formatirati, kar pomeni, da vpopolnosti izbriπete vse podatke iz nje.Tudi pomnilne enote se pri fotografiranjuzapolnijo tako kot film. Pri nakupukamere dobimo v kompletu manjPoudarjena kontrast in ostrinaPoudarjena kontrast in ostrinaPoudarjena kontrast in ostrinaPoudarjena kontrast in ostrinaPoudarjena kontrast in ostrina

ZaklopPri kompaktnih kamerah zaklop ostajacentralni. To pomeni, da je vgrajen vobjektiv in da se odpira iz srediπËanavzven. Vse zrcalno refleksne kamereohranjajo zavesni zaklop. Prav tako se

ohranjajo vrednosti Ëasov osvetlitve invrednosti zaslonke. Zaklop pa je boljobremenjen. Kamere æe zdaj omogoËajo15 in veË posnetkov na sekundo, karpredstavlja velike obremenitve za tankezavesice zaklopa. Novejπe kamerezaklopa sploh ne bodo veË potrebovale.Tipalo bo vklapljala in izklapljalaelektronika.

LoËljivost - poveËava©tevilo toËk/pikslov je najbolj goljufivielement v digitalni fotografiji. Deluje boljkot trgovski dejavnik: “VeË toËk je, boljeVeË toËk je, boljeVeË toËk je, boljeVeË toËk je, boljeVeË toËk je, boljeje.je.je.je.je.” Pa ni tako!Za druæinsko fotografijo ne potrebujete veËkot dva milijona toËk. Z njimi boste dobilipo kakovosti zadovoljive fotografijevelikosti 10 x 15 cm; za manj zahtevne paπe veËje. Vpraπajte se, kolikokrat stenaredili veËje poveËave od 10 x 15 cm,Ëeprav je film to omogoËal?!Tudi pri razliËnih proizvajalcih in vrazliËnih kakovostnih razredih ne dobimoenakih rezultatov. Bolj kot πtevilo toËk jepomembno procesiranje elektriËnihsignalov, ki se ustvarijo ob vpadusvetlobe na tipalo. Tu nastopi omenjenagoljufivost digitalne fotografije v polniveljavi. Kdor ima boljπe algoritme zaobdelovanje signalov, ta goljufa manj inustvari veË realnejπih podatkov ofotografiranem motivu. Tako je lahkoslika boljπa, Ëeprav smo fotografirali zmanjπo loËljivostjo.

Ne kupujte toËk, ampak kakovostNe kupujte toËk, ampak kakovostNe kupujte toËk, ampak kakovostNe kupujte toËk, ampak kakovostNe kupujte toËk, ampak kakovost!

Digitalni zoomDigitalna tehnologija omogoËa tudidigitalni zoom, ki ga lahko vËasih spridom uporabimo. Ker pa æe vemo, dadigitalna tehnika ponavadi goljufa naraËun kakovosti, je tudi v tem primerutako. Digitalni zoom omogoËa

Ko spoznate vse prednosti in slabosti digitalne tehnologije, se lahko odloËite, ali boste stopilivanjo. Profesionalni fotografi brez nje ne morejo veË, druæinski fotograf pa πe Ëaka na svojtrenutek. Glavna ovira je zaenkrat viπja cena digitalnih kamer glede na ceno analognih.

elektronsko sliko poveËati podobno, kotËe bi naredili izrez. Seveda vse skupajdeluje na principu interpolacije zdodajanjem novih toËk. VeËja je moænostpoveËevanja, slabπa bo fotografija, todavsaj imeli jo bomo. Tudi digitalnopoveËevanje ali izbiro veËje goriπËnerazdalje najprej dobro preizkusite in seprepriËajte, ali ustreza vaπim zahtevampo dobri fotografiji.

ObËutljivost tipalaTudi za obËutljivost tipal uporabljamo stan-dard ISO. Tipalo, ki ima moænost nastavitve

razpona obËutljivosti od 100 do 1600 ISO,najboljπi zapis doseæe pri manjπi

Interpolacija -poveËevanje loËljivostiSvetlobna tipala v primerjavi s filmompremorejo zelo majhno loËljivost. Tipalav kompaktnih in SLR kamerahpremorejo 6 milijonov toËk; dober filmv Leica formatu pa veË kot 20 milijonovtoËk.Ni vse v toËkah. Tipalo ima moænostprocesiranja elektronskih signalov, a stem digitalna fotografija goljufa naπeoko. Z manj toËkami in s preraËuna-vanjem vmesnih vrednosti goljufanja inslabπe kakovosti v veËini primerov nitine opazimo.TeoretiËno 6 milijonov toËk zadoπËa zapoveËavo do 20 x 25 centimetrov. VeËjepoveËave brez interpolacije æe kaæejoveËje napake. Od tu naprej nastopimatematika. Podatkov za veËjopoveËavo ni. Zato algoritem raËunapribliæne vmesne vrednosti med dvemasosednjima toËkama, kar se pri slabπihkamerah hitro odraæa na kakovostiposnetka. Kvadratki, iz katerih jesestavljena digitalna fotografija,postanejo vidni. In prav matematiËnialgoritem za raËunanje manjkajoËihtoËk je tisti del, ki moËno vpliva nakakovost fotografije.Boljπe je goljufanje, boljπi bo konËen rezultat!

Digitalni zoom. Iz muhe slon. No, takπne kakovosti πe ne dobimo,toda ne vemo, kdaj nam bo digitalna tehnika v amaterskem svetuomogoËala tudi take moænosti.

Fotografirano brez digitalne poveËave Isti motiv je posnet s 4-kratno digitalno poveËavo. Fotografija jeslabπe kakovosti, kot Ëe bi uporabili objektiv z daljπo goriπËnorazdaljo. Toda posnetek vsaj imamo.

vrednosti, pri viπjih pa se kakovostposnetka izgublja (πum) kot pri filmih.

Korektura belineTonski zapis fotografije lahko popravljamo.Pri fotografiranju na film za dnevnosvetlobo smo dobili zelo rumene

posnetke, Ëe smo fotografirali priwolframovih æarnicah, ali modre prifluorescentnih. Problem je bil vtemperaturi barve, film pa je zmogelpravilno zajeti le eno, 56000K za dnevnosvetlobo ali 32000K za umetno luË. Privseh ostalih temperaturah svetlobe je

Digitalna tehnologija nam omogoËa neslutene moænosti. »e smo πe leto nazaj potrebovali prebratikar nekaj knjig o tehniki fotografiranja, imajo danaπnje kamere æe knjigo v svoji elektroniki.Zopet se bodo oglasili filmski nostalgiki in rekli saj to sploh ni veË fotografija. Kar naj se spomnijocelic za merjenje svetlobe, Canona AE-1, ki ga je æe krmilil mikroprocesor in nato avtomatskeostritve. S pomoËjo teh pomagal veliko laæje in hitreje pridemo do dobre nam vπeËne fotografije.

Izberemo program, recimo za sonËni zahodin nastavitve nam pomagajo nareditidramatiËnen posnetek, povdariti ostrinobesedila iz knjige, barv v katalogu. ©e in πeje moænosti. Digitalni zajem svetlobe nas hitrozasvoji in predvsem hitro nauËi.

Poudarjena ostrinaPoudarjena ostrinaPoudarjena ostrinaPoudarjena ostrinaPoudarjena ostrina

Korektura beline (WB) je zelo zanimiva in dobrodoπla lastnost, ki jo ponujajo digitalne kamere.Kadar fotografiramo pri umetni luËi, smo na film dobili rumenkast ton. Le redki smo za barvnoizenaËenje uporabljali filtre. Z digitalnimi kamerami pa je postopek do te izenaËenosti enostaven.Æe avtomatska nastavitev nam zagotovi tonsko pravilen posnetek.Na desni fotografiji pa je uporaba korekture æe vpraπljiva. Marsikateri fotograf si æeli pridih toplejutranje svetlobe na fotografiji. Tu uporaba korekture topel tonski pridih izniËi.

8 8 8 8 8 e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 9e-fotografija julij-avgust 2002 9e-fotografija julij-avgust 2002 9e-fotografija julij-avgust 2002 9e-fotografija julij-avgust 2002 9

444

Page 6: Revija e-Fotografija 1 PDF

V JPEG zapisu lahko sliko stisnemo boljali manj, kar omogoËajo razliËnenastavitve; s tem pa dobimo tudi razliËnekoliËine podatkov v pomnilni enoti.Seveda manj podatkov o sliki pomenislabπo sliko. Dobro je narediti poskusneposnetke z razliËnimi zapisi in seprepriËati o njihovi kakovosti.Prenos elektriËnih signalov iz pomnilneenote v raËunalnik lahko opravimo na veËnaËinov.KlasiËnih serijskih in “Apple Talk” vhodovv novejπih raËunalnikih skorajda nezasledimo veË. Prenos podatkov vraËunalnik je z njimi prepoËasen. Zatouporabljamo predvsem USB vhode ali πehitrejπe IEEE 1394 (FireWire) vhode.S prenosom digitalnih podatkov vraËunalnik dobimo veliko moænosti zanadaljnjo obdelavo slike. Na sliki lahko zraËunalniπkim programom popravimoostrino, tonske vrednosti, barve, kontrastin opravimo razliËna maskiranja.RaËunalnik omogoËa digitalno temnico,v kateri imamo veliko veË svobode kot priizdelavi fotografij prek poveËevalnika sklasiËnim postopkom. Fotografije iz

Nekateri tiskalniki omogoËajo prenos podatkovs svojo lastno enoto za branje. Prenos je zatoenostavnejπi, s kamero pa lahko v Ëasu prenosanadaljujemo s fotografiranjem. Medtem tiskalnikstiska fotografije.

Po nakupu digitalne kamere je fotografiranje poceni. V dobi filmasmo gledali na vsak posnetek. Nemalokrat je fotograf z enim samimfilmom poslikal vse dogodke, ki so se prek leta zgodili v druæini. Odnovega leta do novega leta. Z digitalnim zapisom je drugaËe.Slabe fotografije izbriπemo, nekatere shranimo za kasnejπo izdelavoin nenazadnje se zaradi teh moænosti fotograf lahko zelo hitro uËi.Isti motiv lahko fotografiramo z veË nastavitvami in æe na LCD zaslonukamere opazimo razliko.V problematiËnih svetlobnih pogojih lahko svetlobno tipalo napaËnonastavi ekspozicijo. S filmom ni fotograf nikoli vedel, ali je posnetekuspel, preden ga je razvil. Z digitalnim zapisom in LCD zaslonom palahko preizkuπamo veËkrat in brez stroπkov. Tako na hiter in sprejemljivnaËin dobimo kakovosten posnetek in πe uËenje tehnike fotografiranjaje hitrejπe. »e je v dobi filma fotograf imel precej stroπkov za film inrazvijanje, teh stroπkov pri digitalnemu zapisu ni veË.

PriporoËilo pred nakupomKolikπno fotografijo lahko naredimo, recimo, s kamero, ki ima tipalo s tremimilijoni toËk?! Razlage so razliËne. Sliπali boste ocene od moæne velikosti 10x 15 cm pa vse do metrske poveËave. Vsak razlagalec ima svoje videnje gledena svoje fotografsko znanje in naËin, s katerim izpisuje fotografijo. TeoretiËnopotrebujemo za kakovostno sliko 300 ppi izhodne loËljivosti. Torej lahkosliko s tipala z 2.048 x 1.536 toËkami kakovostno poveËamo do velikostipribliæno 20 x 15 cm. Toda to je samo teoretiËno mnenje. V praksi in praviodgovor je sledeË: Nekaterim kakovost fotografij, zajetih z digitalno kamero,πe vedno ne zadoπËa, drugi bi s tako loËljivostjo in z barvno osvetljevalnonapravo hvalili velikost 20 x 30 cm, tretji pa s kapljiËnimi tiskalniki takoloËljivost uporabljajo za metrske poveËave. In katero mnenje je pravo? VsaVsaVsaVsaVsa!Zahtevneæ in filmski nostalgik πe dolgo ne bosta pristaπa tipala. Drugi pabodo glede na lasten pogled na kakovost izbirali velikost izpisane fotografije.Veliko je odvisno tudi od kakovosti objektiva, tipala, algoritmov in znanjatistega, ki bo digitalen zapis v raËunalniπkem programu dodatno obdelal.Pri filmu teh moænosti ni - je tako dober, da v celoti zadovoljuje tudizahtevnejπe fotografe. V digitalni tehniki pa je ogromno moænosti zagoljufanje naπega oËesa in razmiπljanja, kar bomo spoznali v naslednjihπtevilkah revije e-Fotografija.Torej, ali iz tipala s dvema milijonoma toËk izpisati fotografijo velikosti 10 x15 cm ali 100 x 150 cm? Oboje je moæno. Vse je odvisno od vaπega pogledana fotografijo in na pojem kakovosti. Ne prepriËujte pa druge, kaj je kakovost,ker imajo lahko drugaËen pogled na motiv, barve, loËljivost in kontrast kotvi. Bog ne daj, da ga prepriËujete, da kakorkoli narejena fotografija njegovegaotroka ni dobra! Zamera je popolna.Sam pravim: “Dobro je, za kogar jeDobro je, za kogar jeDobro je, za kogar jeDobro je, za kogar jeDobro je, za kogar je” Predvsem pa: ”Misli digitalnoMisli digitalnoMisli digitalnoMisli digitalnoMisli digitalno”

©tevilo toËk/pikslov je najbolj goljufivi element v digitalni fotografiji. Deluje bolj kot trgovski dejavnik:“VeË toËk je, bolje je.” Pa ni tako!Za druæinsko fotografijo ne potrebujete veË kot dva milijona toËk. Z njimi boste dobili po kakovosti zadovoljive fotografijevelikosti 10 x 15 cm; za manj zahtevne pa πe veËje. Vpraπajte se, kolikokrat ste naredili veËje poveËave od 10 x 15 cm,Ëeprav je film to omogoËal?!Tudi pri razliËnih proizvajalcih in v razliËnih kakovostnih razredih ne dobimo enakih rezultatov. Bolj kot πtevilo toËk jepomembno procesiranje elektriËnih signalov, ki se ustvarijo ob vpadu svetlobe na tipalo. Tu nastopi omenjena goljufivostdigitalne fotografije v polni veljavi. Kdor ima boljπe algoritme za obdelovanje signalov, ta bolje goljufa in ustvari veËrealnejπih podatkov o fotografiranem motivu. Tako je lahko slika boljπa, Ëeprav smo fotografirali z manjπo loËljivostjo.

Ne kupujte toËk, ampak kakovost!

Servisiramo:

raËunalnika lahko tiskamo sami skapljiËnimi ali sublimacijskimi tiskalnikiali prek interneta prenesemo v digitalnilaboratorij. Fotografije vrnejo po poπti,izdelane na klasiËen fotografski papir. Potdo konËne slike je z digitalizacijo moËnopoenostavljena in krajπa.

TeæaveVse naπtete dobre lastnosti, ki jihomogoËa digitalna tehnika, se lahkospremenijo tudi v slabosti, Ëe nismopoprej dobro prebrali navodil in sespoznali s kamero.VeË moænosti pomeni tudi veË teæav.Fotografirali ste z najmanjπo loËljivostjoin z visoko kompresijo podatkov. »e seniste nauËili prestaviti na visoko loËljivostin na zapis brez kompresije, prinaslednjem zajemu ne bo visokeloËljivosti in zato bo tudi kakovostfotografije slabπa. Prav tako je pri uporabikontrasta ali elektronske ostrine. Zato πeenkrat: Po nakupu kamero dodobrapreizkusite, predvsem preizkusiterazliËne nastavitve in Ëas delovanjabaterije. Le tako jo boste lahko

zadovoljno uporabljali. Preizkus pa jepoceni. Filma ni veË, fotografijo si lahkoogledate na TV ali raËunalniπkem zaslonu.Stroπki se zaËnejo πele z izdelavofotografij s tiskalniki ali osvetljevalnimienotami. Zato velja: Bolj boste izkuπeni,manj stroπkov boste imeli. In to predvsemzaradi mnoæice moænosti, ki jih ponujadigitalna kamera.

Fotografiranje zdigitalno kameroVse znanje iz analogne fotografije lahkouporabimo tudi pri digitalnem foto-grafiranju. Tako film kot tipalo sta samoelementa, ki ujameta odbito svetlobo od

motiva. Fotograf mora sam najti naËin,kako izkoristiti to svetlobo.Barvni film ni mogel niti nekdaj, niti nemore zdaj, ko je na vrhuncu svojetehnoloπke moËi, prikazati popolnomaverne reprodukcije barv.Filmi in tipala imajo svoje tehnoloπkeomejitve. »lovek pa barvo Ëustvenodoæivlja, kajti vemo, da nas temne barvespravijo v slabo voljo, sonËni zahod nasnaredi nostalgiËne, barva zelenja naplanini pa nas razveseljuje. Z barvo vpolnem smislu æivimo. Naj bo film alitipalo: ©e vedno je najpomembnejπa©e vedno je najpomembnejπa©e vedno je najpomembnejπa©e vedno je najpomembnejπa©e vedno je najpomembnejπasvetloba!svetloba!svetloba!svetloba!svetloba!

Matjaæ Intihar

zmogljivo, v veËini primerov 16 MBkartico. Pri loËljivosti 3.1 milijona toËkspravimo nanjo od 5 do 10 fotografij prinajmanjπem stiskanju fotografije vformatu JPEG. ©tevilo zajetih fotografij jelahko od proizvajalca do proizvajalcarazliËno, saj uporabljajo razliËnealgoritme zapisa in pretvorbe zajete slike.PriporoËam, da takoj pri nakupu kameredokupite πe dodatno kartico. Tisti, kiveliko snemate na terenu ali potovanjih,ne boste vedno nosili s seboj prenosnegaraËunalnika ali imeli moænosti poslatislike po e-poπti na domaËi raËunalnik.Koliko spomina naj ima dodatna kartica,je odvisno od koliËine posnetkov pridoloËeni loËljivosti. PriporoËam 64 MBspominsko enoto, za zahtevnejπe pa vsaj256 MB. VeËina digitalnih kamer æeomogoËa tudi video in zvoËni zapis.Dolæina zapisa je odvisna od zmogljivostivstavljene pomnilne enote, zato prinakupu dodatnega spomina pomislitetudi na takπno moænost.Pomnilnih enot je veË vrst: Smart Media,Compact Flash, Memory Stick, MemoryCard ali mini disk enota.Tudi naËinov zapisa je veË. Surovi zapisRAW, v katerem so zajete toËne vrednostivsake toËke na tipalu, je najboljπi. Takπnosliko obdelamo πele v raËunalniku. Boljenostavno pa je, da kamera sliko s svojimprocesorjem æe sama pretvori in sliko stisnev JPEG zapis ali zapiπe v uporabniπkemzapisu TIFF, s Ëimer pa podaljπamo Ëaszapisovanja. S stiskanjem slike v zapisJPEG zmanjπamo πtevilo informacij o slikiin æe tako laæniva digitalna slika se s temπe poslabπa. Toda stiskanja podatkov vnaËinu JPEG ne priporoËam le tistim, kiæelijo tiskati ali osvetliti fotografijo vnajviπji kakovosti. Za druæinsko, poslovnoali reportersko fotografijo pa je stiskanjepodatkov v naËinu JPEG zelo dobrodoπlo.

10 e-fotografija julij-avgust 200210 e-fotografija julij-avgust 200210 e-fotografija julij-avgust 200210 e-fotografija julij-avgust 200210 e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 11e-fotografija julij-avgust 2002 11e-fotografija julij-avgust 2002 11e-fotografija julij-avgust 2002 11e-fotografija julij-avgust 2002 11

Digitalni zapis je najbolje in najceneje shranitina CD-ROM enote.Tudi v fotolabolatorijh vam lahko vaπe fotografijeiz filma ali digitalnega zapisa shranijo na CD.

Isti motiv sem istoËasno fotografiral sIsti motiv sem istoËasno fotografiral sIsti motiv sem istoËasno fotografiral sIsti motiv sem istoËasno fotografiral sIsti motiv sem istoËasno fotografiral sdvema kamerama. Na kameri dvema kamerama. Na kameri dvema kamerama. Na kameri dvema kamerama. Na kameri dvema kamerama. Na kameri EOS D60EOS D60EOS D60EOS D60EOS D60sem nastavil loËljivost sem nastavil loËljivost sem nastavil loËljivost sem nastavil loËljivost sem nastavil loËljivost 1536 X 1024 (1.51536 X 1024 (1.51536 X 1024 (1.51536 X 1024 (1.51536 X 1024 (1.5mio.) toËkmio.) toËkmio.) toËkmio.) toËkmio.) toËk pri obËutljivosti 400 ISO. S pri obËutljivosti 400 ISO. S pri obËutljivosti 400 ISO. S pri obËutljivosti 400 ISO. S pri obËutljivosti 400 ISO. S PSPSPSPSPSG2G2G2G2G2 pa polno loËljivost pa polno loËljivost pa polno loËljivost pa polno loËljivost pa polno loËljivost 2272 X 1704 (4.02272 X 1704 (4.02272 X 1704 (4.02272 X 1704 (4.02272 X 1704 (4.0mio.) toËkmio.) toËkmio.) toËkmio.) toËkmio.) toËk pri 100 ISO. Kljub skoraj trikrat pri 100 ISO. Kljub skoraj trikrat pri 100 ISO. Kljub skoraj trikrat pri 100 ISO. Kljub skoraj trikrat pri 100 ISO. Kljub skoraj trikratveËji loËljivosti, pa je fotografija posnetaveËji loËljivosti, pa je fotografija posnetaveËji loËljivosti, pa je fotografija posnetaveËji loËljivosti, pa je fotografija posnetaveËji loËljivosti, pa je fotografija posnetas EOS D60 pri poveËavi 20 X 30 cms EOS D60 pri poveËavi 20 X 30 cms EOS D60 pri poveËavi 20 X 30 cms EOS D60 pri poveËavi 20 X 30 cms EOS D60 pri poveËavi 20 X 30 cmboljπa. Edino na tak naËin lahkoboljπa. Edino na tak naËin lahkoboljπa. Edino na tak naËin lahkoboljπa. Edino na tak naËin lahkoboljπa. Edino na tak naËin lahkodokaæemo, da v digitalni fotografiji 2 X 2dokaæemo, da v digitalni fotografiji 2 X 2dokaæemo, da v digitalni fotografiji 2 X 2dokaæemo, da v digitalni fotografiji 2 X 2dokaæemo, da v digitalni fotografiji 2 X 2ni πtiri. Boljπe kamere, oziroma algoritmini πtiri. Boljπe kamere, oziroma algoritmini πtiri. Boljπe kamere, oziroma algoritmini πtiri. Boljπe kamere, oziroma algoritmini πtiri. Boljπe kamere, oziroma algoritmiin procesorske enote iz tega raËunain procesorske enote iz tega raËunain procesorske enote iz tega raËunain procesorske enote iz tega raËunain procesorske enote iz tega raËunanaredijo 10. Zato ne verjemite piscem innaredijo 10. Zato ne verjemite piscem innaredijo 10. Zato ne verjemite piscem innaredijo 10. Zato ne verjemite piscem innaredijo 10. Zato ne verjemite piscem intrgovcem, ki vam prodajajo milijone toËk.trgovcem, ki vam prodajajo milijone toËk.trgovcem, ki vam prodajajo milijone toËk.trgovcem, ki vam prodajajo milijone toËk.trgovcem, ki vam prodajajo milijone toËk.

Vse te πtevilke so le trgovski faktor, karVse te πtevilke so le trgovski faktor, karVse te πtevilke so le trgovski faktor, karVse te πtevilke so le trgovski faktor, karVse te πtevilke so le trgovski faktor, karse bomo v naslednjih πtevilkah revijese bomo v naslednjih πtevilkah revijese bomo v naslednjih πtevilkah revijese bomo v naslednjih πtevilkah revijese bomo v naslednjih πtevilkah revijeprepriËali s preizkusi opreme v praksi.prepriËali s preizkusi opreme v praksi.prepriËali s preizkusi opreme v praksi.prepriËali s preizkusi opreme v praksi.prepriËali s preizkusi opreme v praksi.

Digitalno tehnologijo lahko primerjamo sDigitalno tehnologijo lahko primerjamo sDigitalno tehnologijo lahko primerjamo sDigitalno tehnologijo lahko primerjamo sDigitalno tehnologijo lahko primerjamo sËarovniki. Bolje nas goljufajo, boljπi so.Ëarovniki. Bolje nas goljufajo, boljπi so.Ëarovniki. Bolje nas goljufajo, boljπi so.Ëarovniki. Bolje nas goljufajo, boljπi so.Ëarovniki. Bolje nas goljufajo, boljπi so.Seveda pa ima kakovost tudi svojo ceno!Seveda pa ima kakovost tudi svojo ceno!Seveda pa ima kakovost tudi svojo ceno!Seveda pa ima kakovost tudi svojo ceno!Seveda pa ima kakovost tudi svojo ceno!

TRGOVINA SERVIS

Ljubljana, Dunajska 57tel.: 01/436-26-64

V VSEH BOLJE ZALO≠ENIH TRGOVINAH

Page 7: Revija e-Fotografija 1 PDF

3 do 5 milijonov toËkDruæinska fotografija (poveËave), poslovna fotografija

1.Brez moænosti uporabe dodatnih prikljuËkov:Canon PS 30/40, Olympus C-700UZ, C-4040 zoom, Nikon CoolPix4500, Minolta S404, Kodak DX4000, Fuji F601Z, Sony DSC P9

2.Moænost uporabe dodatnih prikljuËkov:Canon PS G2, Nikon CoolPix 5000, Fuji S602Z, Leica Digilux1

SLR/EVF kamere(brez moænosti menjave objektiva)

2,5 do 6 milijonov toËkDruæinska, poslovna, studijska fotografija

Minolta Dimage 7i, Nikon CoolPix 5700, Olympus E-10, E-20p,Sony DSC F707, Canom PS 90IS

SLR kamere (z moænostjo menjave objektiva)

2,5 do 6 milijonov toËkIzrazna, studijska in reporterska fotografija

Canon EOS 1D, EOS D 60, Contax 1 N digital,Nikon D 1X, D 1H, D 100, Fujifilm s2 PRO,Sigma SD9, Kodak DCS 720, 760.

Kamer ne delimo v razrede po milijonih toËk,ampak kot v analogni tehniki po njihovi uporabnosti.

Kompaktne kamereDruæinska in poslovna fotografija

1.Brez zoom objektiva: Canon PS A 100, A 200,Olympus C-2, C-120, Sony DSC-P31,Casio GV-20, Kodak LS420

2. Z zoom objektivom:Canon A 30/40, Nikon CoolPix 2000,2500,

Pentax Optio 230, Olympus C-220 zoom,Sony DSC P-2, Sanyo DSC-SX1Z,

Fuji F 401Z

3.Z zoom objektivom in trpeænim ohiπjemCanon IXUS V2, 330, Minolta Dimage X,Olympus C-40 zoom, C-300 zoom,Pentax Optio 330, 430, Yashica S3,4,Panasonic DMC-F7, Ricoh RR1

PriporoËiti kamero za nakup je lahko tudipreprosto. “Najboljπe izbire ni”. Vedno namreËobstajajo drugaËna mnenja. »e ste se æe odloËiliza znamko kamere, potem je teæko prepriËatiprepriËanega in zanima vas le πe cena modelov.»e pa æelite nasvet, razmiπljajte na sledeËi naËin.Druæinski fotograf: Zadovoljni boste æe zdanaπnjimi kamerami v razredu kompaktnih kamer,a ne lovite toËk - veË jih je, draæja je kamera. VeË

Digitalna kamera in predvajalnikMP3 glasbenih datotek.

K upiti analogno kompaktno kamero je zdajenostavno. OdloËitev je stvar osebne presoje,odmevnosti doloËenega modela in imena

proizvajalca v javnosti, mnenje prodajalca in na koncucena.Pri digitalnih kamerah je drugaËe. Fotografi tehnologijeπe ne poznajo in so v veliki meri odvisni od prodajalcaali nasvetov raËunalniπkih revij, ki pa pri preizkusu kamerpreizkuπajo lastnosti, ki fotografa ponavadi ne zanimajo.Znamk je toliko, da je zmeda πe veËja. Poleg fotografuznanih imen, kot so Canon, Nikon, Minolta, Pentax,Olympus, Kodak, Fuji, Leica, so tu tudi znana imena izzabavne elektronike: Sony, Samsung, Toshiba,Panasonic, Casio, Epson, ki resnici na ljubo vkompaktnem razredu ne ponujajo niË slabπih kamer kotfotografu æe znani proizvajalci.Za druæinsko in internet fotografijo je povsem vseeno,ali kupite kamero z napisom Nikon ali Sony. Tehnologijaje πe toliko v povojih, da v isti cenovni skupini posamezenproizvajalec ne more doseËi bistvenega napredka predkonkurenco. Recimo, da Nikon kupi tipalo pri Sonyju.Seveda bo nakup pogojeval s kompenzacijskimnakupom svojih komponent, recimo optike, za Sonyjevekamere. Na trgovËevi polici zato ne bo bistvene razlikemed obema znamkama kamer tako v kakovosti kot vceni.Æe nekaj let je lep primer model kompaktne digitalnekamere Fuji. Leica zakupi doloËeno πtevilo kamer, dodasvoje ime in, kot pravijo sami, svojo optiko ter kameroprodaja pod znamko Leica. Katera je boljπa? Fotograf boæe zaradi imena raje izbral Leico. Toda ime in optika πenista vzrok za nakup draæje kamere. Kompaktna digitalnakamera zaradi slabosti tipala zaenkrat πe ne potrebujevrhunskega objektiva, kakrπne proizvaja Leitz za znaneLeice. To je lep primer, kako si podjetje razprodaja svojeime.Problemi nakupa so πe v nekaterih podrobnostih.DoloËene kamere omogoËajo zvoËni zapis, spet drugenekaj deset sekund video zapisa, tretje ponujajoshranitev in predvajanje MP 3 zvoËnega zapisa itd.Fotograf pa naj ostaja pozoren na njemu æe znaneelemente. S kakovostjo svetlobnega tipala je tako kot skakovostjo filma - bodite pozorni na πtevilo toËk tipala(zrnatost) in na barvno globino (razpoznavanje barv), patudi na goriπËnico objektiva in njegovo svetlobno jakost,preglejte moænost programov osvetlitve, jakostbliskavice itd.Znana fotografska podjetja so vodilna tudi pri izdelavi

Lov za milijoni toËk je konËan. Kamere so postavljene v svoje razrede, kakrπne poznamo v analogni fotografiji.

©tevilo toËk je kot pogoj za dobro fotografijo izgubilo svoj pomen tudi med nepoznavalci.

Kupujete kamero po πtevilu toËk, torej loËljivosti tipala? Napaka!

Naj vas ne zavedejo trgovci, ki jim matematika in veËje πtevilo toËk dajeta veËji zasluæek.

Pri nakupu bodite pozorni na lastnosti, ki jih poznate in so pomembne za dobro

fotografijo; to so Ëasi osvetlitve, naËin merjenja svetlobe, naËin in hitrost ostritve,

svetlobna jakost objektiva, jakost bliskavice itd.

LoËljivost je samo delni element poveËave, pomembnejπi je pravilen tonski zapis.

Novejπe kamere z loËljivostjo le 1,3 milijona toËk æe zadoπËajo potrebam druæinskih

fotografov in za velikost poveËave 10 x 15 cm. VeË niti ne potrebujejo.

kot dva milijona jih ne potrebujete. Naj bo Canon,Yashica, Sony ali Casio, tehnologija je podobnain Ëe ne kupujete prestiæa, povsem ustrezna.Poslovni fotograf: Za internetni medij ustrezavsaka kamera. Oblikovalci, arhitekti in grafiki pamorajo pred nakupom opraviti preizkus. Nekaterekamere ne omogoËajo dovolj verne reprodukcijemotiva. Interpolacija je tako moËna, da lahkomanjkajo tonske vrednosti in ostrina.

Izrazni fotograf: Canon EOS D 60, FUJI s2 PROin Nikon D 100 so po ceni æe dosegljivi in pokakovosti primerljivi s filmom. Ko si enkrat ogledatez njimi posnete fotografije (tudi v velikosti 30 x 45cm), onemite.Profesionalni fotograf: ©portni reporter imazaenkrat na izbiro samo Canon EOS 1D.Drugi pa si lahko pomagajo πe z zrcalno refleksnimikamerami Contax N, Kodak 760 in Nikon D1h/x.

digitalnih kamer. Zato fotograf ne bo zgreπil, Ëe kupikamero z njemu znanim imenom na njej.Pri kamerah zrcalno refleksnega formata se lepo vidi,da proizvajalci, ki kamer sami ne izdelujejo, kamere

odkupijo od znanega proizvajalca in jim dodajo svojodigitalno tehniko.Nakup digitalne kamere je po drugi strani zelo preprost.Zaradi hitrega prenosa posnetka iz pomnilne enote vosvetljevalno napravo lahko kamero takoj preizkusimo.Kar v trgovini naredimo nekaj posnetkov, pomnilnoenoto vstavimo v drugo kamero in naredimo nove

posnetke. Pomnilnik odnesemo v fotolaboratorij in poogledu fotografij se lahko brez teæav odloËimo, katerakamera nam ustreza. Zakaj bi kupovali draæjo kamero,Ëe nas cenejπa popolnoma zadovolji?!Pred nakupom se je treba zavedati πe neËesa. Celotnadigitalna tehnika napreduje izjemno hitro. »e smo biliπe dve leti nazaj zadovoljni s prenosom podatkov prekserijskih in apple talk vhodov, zdaj skoraj ne morete veËkupiti raËunalnika, ki bi omogoËal prikljuËitev starejπekamere brez dodatnih nastavkov. Seveda jih je trebadokupiti.»etudi boste s kakovostjo posnetkov svoje nove digitalkev celoti zadovoljni, ne morete biti prepriËani, da boste znjo lahko sledili novim vrstam zapisov in novejπimpomnilnikom. »isto mogoËe je, da bo digitalna kamera,ki jo kupite danes, Ëez dve, najkasneje pet letneuporabna zaradi nezdruæljivosti z novo generacijoraËunalnikov ali programske opreme.KlasiËno kamero na film boste lahko uporabljali, doklerbodo πe izdelovali film in osvetljevali fotografije naklasiËen fotografski papir. Zato pred nakupom razmislite,ali ste tudi po finanËni plati æe pripravljeni skoËiti v novotehnologijo. Nakup zdaj priporoËam samo tistim, ki jimglobina æepa to omogoËa ali pa kamero v letu dniizplaËajo s komercialnim delom.Fotografi pa vedno ne kupujemo z razumom, ampaknekoliko gledamo tudi na prestiæ. Le zakaj kupujemodrage analogne kamere znanih proizvajalcev, Ëe bi lahkoza nekajkrat niæjo ceno dobili za svoj naËin fotografiranjaravno tako uporabno orodje?Tudi pri digitalcih ne bo niË drugaËe. Zaradinepoznavanja tehnologije kupujemo kamere z velikimπtevilom toËk, ki jih nikoli ne bomo potrebovali. Po drugistrani se πe ne zavedamo, da se bo tehnologija πe letoali dve tako hitro razvija, da je kamera æe tisti trenutek,ko so jo dali na polico, zastarela. M.I.

12 e-fotografija julij-avgust 200212 e-fotografija julij-avgust 200212 e-fotografija julij-avgust 200212 e-fotografija julij-avgust 200212 e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002e-fotografija julij-avgust 2002 13 13 13 13 13

Nakupdigitalne kamere

Page 8: Revija e-Fotografija 1 PDF

Film (dia) - analogno Tipalo - digitalnoKodak 100 SV - dia Canon EOS D 60

»e fotografiji gledamo loËeno, razlik niti ne opazimo. Samo izkuπeni fotografi opazijo razliko med PROVIO in E 100 VS. VoπËenost moti samozahtevnega film-fotografa; ne zaradi nepravilnosti ampak zato, ker ni navajen takega zapisa. Nekaterim je celo πe bolj vπeË. V temnejπih in barvnobolj zasiËenih delih pa ima film zaradi boljπe barvne globine πe vedno boljπi tonski zapis. Vendar v tiskovini ali fotografij veËjih razlik ne opazimo. »epa diapozitiv projeciramo na platno, motiv barvno oæivi. V digitalni tehniki, zaradi omejitev 8 bitnega zapisa po barvnem kanalu takih barvnih tonovin prehodov nikoli ne bomo dosegli.

Fotografija, posneta s kakovostnodigitalno kamero in primernopoveËana, nas spravi v dvom. Takodobra fotka - pa vendar, kaj je znjo narobe?!Ko izvemo, da je posneta zdigitalnim zapisom, nam postanejasno. Zapis je drugaËen odanalognega in ima svoje slabe indobre lastnosti.Ste posluπali analogne (vinilne)ploπËe?! Se πe spomnite mehkegain po tonih bogatega zvoka znjih?! Najbræ samo delno, mordanjihove napake.Tako bo tudi pri gledanju digitalnefotografije. Oko, vajeno gledanjafotografije s filma, se le-te kmalune bo spomnilo veË. Novifotografi, neobremenjeni zanalogno tehniko, pa bodo novpogled na kakovost osvojili takoj.Pripravite se na nov pogled nafotografijo tudi vi!

Film (negativ) - analogno Tipalo - digitalnoFuji Superia 400 - negativ Olympus C-40zoom

20 x 30 cm 1.2 milijona toËk 20 x 30 cm 4.0 milijona toËk

Film je sestavljen iz treh na svetloboobËutljivih plasti.Plasti so postavljene druga na drugo, zatoje loËljivost (zrnatost) filma realna.

CCD ali CMOS tipalo je sestavljeno iz toËk, nanjih pa so filtri za rdeËo, zeleno in modro svetlobo.ToËke so postavljene druga zraven druge. Zato jenazivna loËljivost tipala manjπa od predstavljene.

Digitalna kakovostCCD in novejπa CMOS tipala terpomnilniπke enote so kljub zavidljivikakovosti nekje na zaËetku razvoja. »eje film zdaj na vrhuncu svoje poti ali paproizvajalci z zasiËenostjo barv celo æepretiravajo, je digitalna kakovost tam,kjer je bila klasiËna fotografija pred 160leti, ko je naπ rojak Janez Puhar izumilnaËin nanaπanja na svetlobo obËutljiveemulzije na steklene ploπËe. Moænostirazvoja digitalnega prenosa podatkovdo konËne slike so velike innepredvidljive. Menim, da ni daleË Ëas,ko si bomo kakovostne barvneposnetke, posnete z digitalno kamero,lahko ogledovali v pravi tridimen-zionalni obliki.Kakovost in cena tipal se spreminjataiz meseca v mesec. »e smo πe naPhotokini 2000 opazovali prototipenajbolj zmogljivih digitalcev, so zdaj,v sredini leta 2002, æe pozabljeni. Tri,πtiri, pa tudi πest milijonov toËk ni veËæelja, ampak resniËnost. Najcenejπe innajenostavnejπe kamere premorejo dodva milijona toËk in takπen barvnizapis, ki zadovolji povpreËnegafotografa. Kar 85 odstotkov foto-grafskega trga v klasiËni tehnikizasedajo druæinski fotografi, ki nepotrebujejo vrhunske kakovosti.Fotografska industrija kuje najveËjedobiËke prav na njih. Danaπnje foto-grafije, posnete s kompaktnimi kame-rami na film obËutljivosti 400 ISO innarejene v foto laboratoriju, krepkopresegajo zahteve teh fotografov. Takoje tudi v digitalni tehniki. Zato je boljpomembno kompaktno digitalnokamero po tehniËnih lastnostih in poceni Ëimbolj izenaËiti s klasiËnokompaktno kamero kot pridobitiËimveËje πtevilo toËk v tipalu.Kompaktnost, dober zoom objektiv,programska avtomatika in enostav-nost prenosa podatkov do laboratorijaz digitalno osvetljevalno napravo so

glavni aduti, ki bodo pripomogli krazπiritvi digitalne kamere tudi napodroËje druæinske fotografije.Proizvajalci so si v tej smeri æe nabraliizkuπnje. Na trgu so spet kamere ssamo milijonom toËk, toda z boljπimialgoritmi ter po obliki in ceniprimerljive s klasiËnimi kamerami. ZaprepriËevanje druæinskih in internetnihfotografov ni veË potrebnih na milijonein milijone toËk. Fotografije iz kamer vrazredu do 100.000 tolarjev so dovoljdobre za manj zahtevne druæinskefotografe, ki fotografije osvetlijo nadigitalnih laboratorijskih osvetlje-valnih napravah ali stiskajo nadomaËem tiskalniku. S kamerami vcenovnem razredu od 150.000 do300.000 tolarjev pa dobimo foto-grafijo, primerljivo s klasiËno s filma.Kamere tega razreda æe nekaj let upo-

10 x 15 cm 1.2 milijona toËk 10 x 15 cm 4.0 milijona toËk

rabljamo za revijalni in kataloπki tisk.V viπjem cenovnem razredu od600.000 tolarjev naprej æe dobimodobre fotografije velikosti 30 x 45

Pentax Optio 23o 10 x 15 cm 2 milijona toËk

centimetrov, ki so tudi za zahtevnegafotografa primerljive s fotografijami,posnetimi na film. Te sisteme zaenkratuporabljajo v poroËevalske namene.

Spodnje πtiri fotografije, so prikaz pomena πtevila toËk v kompaktnem razredudigitalnih kamer. Da πtevilo toËk v digitalni tehniki ne pove vsega, pa bomo

videli v naslednji reviji. Zrcalno refleksni razred z nastavitvijo tipala na samo1.5 miliona toËk, prekaπa posnetek iz kompaktne kamere s 4 milioni toËk.

14 e-fotografija julij-avgust 200214 e-fotografija julij-avgust 200214 e-fotografija julij-avgust 200214 e-fotografija julij-avgust 200214 e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 15e-fotografija julij-avgust 2002 15e-fotografija julij-avgust 2002 15e-fotografija julij-avgust 2002 15e-fotografija julij-avgust 2002 15

Page 9: Revija e-Fotografija 1 PDF

Ambasada Gavioli: EOS D60, SpeedLite 550EX, ISO 800, f5.6, 0.3". Zelo veliko razliko vbarvnih tonih ponavadi dobite æe, Ëe spremenite Ëas osvetlitve iz 0.3 sekunde na 1/15 sekunde.

Ambasada Gavioli: Canon EOS D60, SpeedLite 550EX, obËutljivost ISO 800, f5.6, 0.3 sek.

Casablanca Celje: Canon EOS D60, SpeedLite 550EX, obËutljivost ISO 800, f5.6, 0.3".S to kamero lahko naredite posnetke, katerih barve se zelo ujemajo z realnimi. Seveda pa se barveujemajo le, Ëe tipalo pravilno nastavite. Na tipalu lahko nastavljate toploto barve. Sam najveËslikam z bliskavico, zato pri tem uporabljam nastavitve za fotografiranje z bliskavico. NaraËunalniku slik obiËajno ne obdelujem, le vËasih nekoliko poveËam kontrast.

Cankarjev Dom: EOS D60, brez uporabe bliskavice, ISO 1000, f2.8, 1/200. Velika prednostdigitalnih kamer (zgoraj) pred filmom se izkaæe pri fotografiranju brez bliskavice, ko izkoristiπ najveËjoobËutljivost tipala, pa slika kljub temu ni zrnata in ima barve, kot jih vidiπ s prostim oËesom.V spodnjem primeru je bil uporabljen film Fuji Press 400, pri kateremu se opazi zrnatost filma,barve so ze precej rumenkasti, slika pa ni tako mehka kot v primeru uporabe digitalne kamere.

lahko posnel veËino fotografij tistegaveËera. Razlika med D30 in G2 se jeizkazala za tako veliko, da sem se takojodloËil za naslednico kamere D30, to jenovi model D60 in jo po nekaj tednih tudikupil. Pri digitalnih kamerah zrcalnorefleksnega razreda EOS D60 me jeimpresionirala predvsem za digitalnekamere velika hitrost fotografiranja, ki jetri slike na sekundo, hitrostavtomatskega ostrenja, ostrost slike inpa praktiËno popolna odsotnost πuma

tipala (zrnatosti) tudi pri najviπjihobËutljivostih. Pri mojem naËinufotografiranja, kjer s bliskavico samododajam manjkajoËo svetlobo, topomeni, da sem s to kamero lahko prviËv nekaj sekundah posnel celo sekvencoslik, ne da bi se bliskavica popolnomaizpraznila æe pri prvem posnetku, kot seje to dogajalo, ko sem uporabljalklasiËno kamero.Velika prednost D60 pred filmom je vzrnatosti. Fotografiral sem æe na

koncertih in modnih revijah, pri Ëemersem brez teæav uporabljal obËutljivosttipala ISO 1000 in kar najbolj izkoristilambientalno svetlobo. Spomnim se, dasem vËasih uporabljal Fuji Press 800 film,ki je bil æe kar precej zrnat, medtem koso bile slike, narejene z D60 povsem brezzrnatosti. Poleg tega pa je velikaprednost digitalnih kamer tudi vnastvitvah toplotne vrednosti svetlobe inpa nastavitvah barvne zasiËenosti,kontrasta in barvnih tonov. Z uporaboprednastavitev lahko tako v nekajsekundah povsem spremenim lastnostitipala, za kar bi vËasih moral imeti s sabocelo torbo razliËnih filmov.Velikokrat se zgodi, da ti pri klasiËnikameri zmanjka filma ravno v najboljpomembnem trenutku. Pri digitalnikameri to ni problem, saj na eno samoCompactFlash kartico velikosti 384 Mb,shranim tudi po 275 slik, preden jomoram zamenjati. Sam namreË najveËfotografiram na srednji loËljivosti (2048X 1360 toËk) pri najboljπi kvaliteti v JPEGformatu, ki s svojimi skoraj tremi milijonitoËk povsem zadosti potrebam zanaslovnico revije A4 formata. Kvalitetnoso uspeli na naslovnico revije natisnitiæe sliko z loËljivostjo samo 2.2 milijonatoËk.PrepriËan sem, da bodo v naslednjih

nekaj letih digitalne kamere moËnoizpodrinile klasiËne kamere, ki upora-bljajo film. Z napredkom raËunalniπkih intelekomunikacijskih tehnologij se bozelo spremenila miselnost ljudi. Takoboste lahko æe v kratkem karneposredno iz svoje digitalne kameresproti poπiljali svojim prijateljemfotografije z dopusta na Hawajih inskupaj z njimi delili svoje uæitke.Priznajte, da si æe danes radi izmenjujetefotografije preko elektronske poπte.

Peter KremæarPeter KremæarPeter KremæarPeter KremæarPeter Kremæar

Digitalna zabavaSpominjam se, ko mi je v mojihosnovnoπolskih Ëasih oËe z enega odsvojih potovanj prinesel knjigo Beautiesof California. Knjiga je bila s svojimitoplimi barvami za tiste Ëase nekajizrednega. V slovenskih knjigarnah sotakrat in πe dalj Ëasa kasnejeprevladovale knjige povsem izpranihbarv, ta knjiga pa je z barvitostjo slik takoizstopala, da sem ob njej prebil ure in ureter obËudoval in sanjaril o lepotahameriπkih pokrajin.MogoËe je bila ravno knjiga povod, daso moje prve korake fotografiranjazaznamovali motivi iz narave. Pri temsem se æelel Ëimbolj pribliæati svojimidealom, tistim, ki sem jih videl v knjigi.Spomladi, poleti in jeseni sem veËinosvojih prostih dni preæivel ob slovenskihpotokih in rekah, naposled pa sem imelvendarle tudi priloænost, da sem sepreizkusil v fotografiranju ameriπkihpokrajin, o katerih sem sanjal ob knjigi.Fotografije iz narave so me sËasomazaËele nekoliko dolgoËasiti, zdelo se mije, da na fotografijah manjkajo ljudje.Ljudje sliko naredijo æivo in ji vdihnejodogajanje. Nisem pa natanËno vedel,kako bi koga pripravil, da bi mi poziral.Nekaj sodelavcev, ki hodijo na zabave,mi je navduπeno razkazovalo fotografije,ki so jih tam posneli. Zakaj ne bi torejposkusil tudi jaz?

Moj naËin fotografiranjana zabavahNa svojih fotografijah æelim kljub slabimsvetlobnim pogojem kar najboljeizkoristiti svetlobo v prostoru. Za taknaËin fotografiranja je treba zagotovitiËim daljπi Ëas osvetlitve, lahko tudi podve sekundi. Bliskavica pri tem samododaja manjkajoËo svetlobo in poskrbiza zamrznitev fotografirane osebe. »e biuporabljal katero od roËnih nastavitev,potem bi bila edina primerna roËna izbiraËasa (TV) in avtomatika zaslonke. Vendarse predvsem pri bliænjih posnetkihizkaæe, da ta naËin ne zagotavlja dovoljvelike globinske ostrine, saj se zaslonkapreveË odpre. Tako se mi je æe zgodilo,da je kamera povsem pravilno izostrilajopico slikane osebe, na njej se jedenimo ostro videla vsaka nitka,

medtem ko so bile trepalnice na oËehosebe precej zamegljene. Edina reπitevv takem primeru je uporaba roËnihnastavitev, saj lahko le tako hkratinastavim tudi odprtost zaslonke. PrinatanËnejπih digitalnih kamerah semopazil, da je pri bliænjih posnetkihodprtost zaslonke 5.6 æe mejna.Vendar to ni bila edina teæava. V skorajekstremnih pogojih, ki obiËajno vladajona zabavah, se ne moreπ zanaπati namerjenje svetlobe ETTL, ki ga zanastavitev moËi bliska uporabljabliskavica, pa Ëeprav je to Speedlite550EX. Tudi proizvajalec sam nepriporoËa uporabe merjenja svetlobe

ETTL v takπnih razmerah. Tako sem semoral nauËiti tudi zelo natanËnegauravnavanja bliskavice za vsak tipsvetlobe posebej.

Digitalna dobaKar vsaka digitalna kamera seveda nidovolj dobra. Idealna kamera zame bimorala imeti moænost roËneganastavljanja svetlobe in po moænostiuporabe moje bliskavice Speedlite550EX, saj bi bil nakup enakovrednebliskavice kakega konkurenËnegaproizvajalca povsem nesmotern izdatek.Tako je bila zame edina opcijaPowerShot G2, saj je bila cena 730.000SIT za refleksno kamero EOS D30odloËno previsoka za moje preizkusnenamene.Po nekajmeseËni uporabi digitalnekamere G2 sem zelo izpopolnil svojotehniko fotografiranja. Predvsem sem znjo lahko æe na mestu fotografiranjavidel rezultate in mi ni bilo treba Ëakatina razvijanje v fotostudiu. Tako sem selahko v enem samem veËeru nauËil veË,kot bi se prej lahko v celem letu.Vendar moram priznati, da kljub vsemtem prednostim kamere razredaPowershot G2 niso primerne za resnorabo v takπnih razmerah, kot so party-ji.Predvsem je tu problem pri LCD zaslonu,na katerem v tako temnih razmerahpogosto ne vidiπ niËesar in loviπ motivbolj na slepo. Poleg tega pa mi je teæave

delala πe sama odzivnost kamere, kipogosto odpre zaklop πele pol sekundepotem, ko æe pritisneπ na sproæilec,problematiËno pa je bilo tudi zelopoËasno ostrenje in nastavljanjegoriπËne razdalje, ki je ob sproæilcu. Zatovelikokrat nisem bil zadovoljen z ostrinoslik in sem s sabo, za vsak primer, vednonosil πe svojo klasiËno zrcalno refleksnokamero.Na mojo veliko sreËo se je na nekemparty-ju pojavil prijatelj z digitalnorefleksno kamero EOS D30. Sam jo tistidan ni veliko uporabljal, tako da sem

Karlovy Lazne: Canon PowerShot G2, SpeedLite 550EX, obËutljivost ISO 200, f2.0, 0.3". Svetloba bliskavice je zamrznila osebo v ospredju,medtem ko so bile osebe v ozadju æe skoraj povsem normalno osvetljene z ambientno svetlobo, zaradi dolgega Ëasa osvetlitve, pa so nekoliko zamazane,kar daje obËutek gibanja.

Casablanca Celje: EOS D60, SpeedLite550EX, obcutljivost ISO 800, f5.6, 0.3".

16 e-fotografija julij-avgust 200216 e-fotografija julij-avgust 200216 e-fotografija julij-avgust 200216 e-fotografija julij-avgust 200216 e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 17e-fotografija julij-avgust 2002 17e-fotografija julij-avgust 2002 17e-fotografija julij-avgust 2002 17e-fotografija julij-avgust 2002 17

Page 10: Revija e-Fotografija 1 PDF

Programi

»e æelimo digitalne slike popravljati, dodajati nove deleali jih odstranjevati, potrebujemo program za obdelavofotografij. Z njim raËunalnik oæivi in na zaslon prikliËemodigitalno fotografijo. Od tu naprej je vse v naπi domiπljiji,kajti moænosti vplivanja na fotografijo so neomejene. »esmo v klasiËni tehniki po pritisku na sproæilec lahko lemalo vplivali na izboljπavo fotografije, je v digitalni dobis programom moæno doseËi skoraj vse: odstraniti moteËedele, dodajati ali odvzemati barve, popraviti kompozicijoin πe mnogo drugega. Predvsem izrazni fotografi smodobili nove izrazne moænosti.Pri nakupu digitalne kamere, skenerja ali tiskalnika jepoleg gonilnikov priloæena dodatna programska oprema.Kameram so, na primer, priloæeni uporabni programi zazdruæevanje posnetkov in ureditev arhiva. Skenerjem sopriloæeni faks in kopirni podprogrami, program zaprepoznavanje Ërk itd.K draæjim napravam dodajo programe za obdelavo slik:PhotoDeluxe, PhotoPaint, PhotoImpact, PhotoShop. Æeime programov pove, da so prirejeni za delo s fotografijo.Lahko so v polni delovni razliËici, omejeni ali le za prikazdelovanja.Za obdelavo fotografij ponujajo programe treh stopenj.Najbolj preprosti programi (PhotoDelux) so namenjeni

Enostavna programi za obdelavo fotografij: Adobe PhotoDeLuxin Microsoft PictureIt.Presto Photo Album, pa je namenjen ureditvi digitalnegaarhiva.

Kai Power Goo iz programske hiπe MetaTools je program zakreativne in hudomuπne. Levi portret je izvirnik. S programomsem desni sliki zamenjal le oËi. Razlika je oËitna. Prav to pa jenamen tega programa -transformacija na preprost naËin.Podobno bi se lahko poigral z lasmi ali ustnicami in tako ustvarilpovsem nov lik. Tudi na tak naËin se lahko izraæamo. Digitalnafotografija nam je postavila temnico v obliki raËunalnika in zaslonana naπo delovno mizo, raËunalniπki program za obdelavo fotografijpa je zamenjal barvne filtre in druge pripomoËke. Fotografskaideja se tako ni konËala pri pritisku na sproæilec, ampak se zraËunalniπkimi programi ideje lahko rojevajo πe naprej.

druæinskim fotografom in prirejeni tako, da je delo z njimipovsem preprosto in razumljivo. UËinek rdeËih oËi, okviri,dodajanje besedila in podobne obdelave so nastavljeneæe vnaprej in se izvedejo le s pritiskom na tipko. Boljzahtevne operacije, na primer maskiranje, delo s plastmiin zahtevno filtriranje niso mogoËe.K bolj zahtevnim napravam dodajajo programskoopremo, ki zadovolji bolj zahtevne uporabnike. Tiprogrami omogoËajo æe marsikaj, kar omogoËajo tudiprofesionalni programi, so pa delno omejeni. Primer staprograma PhotoPaint in PhotoImpact.V vseh profesionalnih fotografskih in grafiËnih studijihza obdelavo fotografij se uporablja program PhotoShop.Ker so najenostavnejπi programi lahko razumljivi, drugipa uporabljajo filozofijo programa PhotoShop, bomo vnaslednjih πtevilkah revije prikazavali zmoænosti tegaprograma. VeËina dodatnih podprogramov, napisanih vdrugih programskih hiπah, je izdelana izkljuËno zanj.PhotoShop je vodilno orodje za obdelavo slik tako v PCkot v MAC okolju.Ko fotograf enkrat vidi, kaj vse bi lahko πe naredil sfotografijami, se mu odpre popolnoma novo obzorje.

Fotografi smo iz teme,Fotografi smo iz teme,Fotografi smo iz teme,Fotografi smo iz teme,Fotografi smo iz teme,priπli na svetlobo!priπli na svetlobo!priπli na svetlobo!priπli na svetlobo!priπli na svetlobo!

»e ob nakupu kamere, skenerja ali tiskalnika v paketu niste dobili tudi

programa za obdelavo fotografij, ga je treba kupiti. Programi so avtorsko

delo in z uporabo piratske kopije krπite zakon. Pa ni samo zato pametno

kupiti programa. Z nakupom namreË dobite tudi priroËnike (SAMO IZJEME

SO V SLOVENSKEM JEZIKU), s katerimi se boste hitreje uvedli v delo z njim.

Tako boste veliko hitreje priπli do æelenih nastavitev in lepo izdelane

fotografije. RaËunalniπki program je kot bencin. Tudi njega ne natoËite v

rezervoar preprosto brez plaËila, da bi avto zaæivel.

Spodnji trije posnetki so izvirni.Z maskiranjem, tonskimspreminjanjem in dodajanjem slikdrugo na drugo dobimo povsem novefotografije. Tudi Ëe niste bili nadoloËenem kraju, lahko zmontiratetakπen poloæaj in fotografijo nareditebolj dramatiËno. NeskonËne somoænosti digitalne fotografije!

Z novimi mobilnimi telefoni je mogoËe tudifotografirati. Tehnologija, ki se skriva za tem, ni niËrevolucionarnega, saj je æe nekaj Ëasa mogoËepoπiljati digitalne fotografije v internet, ne da bi zatomorali domov ali se oglasiti v cyber-cafeju.Postopek, preteæno rezerviran za novinarje inpodobne profesionalce, je potekal takole:fotograf je moral biti opremljen z digitalnokamero, prenosnim raËunalnikom inmobilnikom s hitrim prenosom podatkov.Najprej je ujel æeleni motiv z digitalnokamero, nato pa prek takega alidrugaËnega vmesnika prenesel slikov prenosni raËunalnik. Z raËunal-nikom je nato vzpostavilinternetno povezavo prekmobilnega telefona inposlal sliko naslovnikukot prilogo e-poπ-tnemu sporoËilu. Tazapleteni postopek jeza lastnike novih mobil-nikov preteklost. SreËneæina spodnji del telefonanamestijo majhno in lepo oblikovanodigitalno kamero in z nekaj pritiski na tipke se barvnizaslon telefona spremeni v iskalo. Pritisk na tipkozamrzne æeleni motiv, z menijskim sistemom pa

poπiljatelj izbere naËin poπiljanja. Slike je mogoËeposlati prek e-poπte, saj je v telefon vgrajen e-poπtniodjemalec, ali pa prek sistema za multimedijsko

sporoËanje (MMS). Poπiljanje prek e-poπteima za fotografa nekaj prednosti, saj

je prenos GPRS dovolj hiter, datelefon odpoπlje sliko

loËljivosti 640 X 480 toËk vJPEG zapisu v pribliæno trehminutah. Slika najveËje

loËljivosti je pri prenosuvelika pribliæno 33 kB. Pri ceni

1,5 sit za kB prenesenihpodatkov nas poπiljanje slike

stane malo veË kot 50 tolarjev.Digitalni nastavki so zaenkrat dovolj

dobri za nezahtevne motive, res pa je, daga ne odlikuje profesionalna kakovost. Slika

v loËljivosti 640 x 480 je dovolj velika zapokrajinske motive, medtem ko loËljivost 320 x

240 komaj zagotavlja dovolj informacij za prepoznavoavtomobilske registrske tablice na 10 metrov.Nastavek samodejno ostri sliko, vendar se matrikaCCD ne more pohvaliti z verno reprodukcijo barv.Prvi mobilni telefoni z digitalnimi foto nastavki, panam kaæejo πe eno fotografsko pot. Mnogi poslovneæi,si jo bodo lahko kmalu privoπËili in zamenjali klasiËnedigitalne kompaktne kamere. Marko Plahuta Marko Plahuta Marko Plahuta Marko Plahuta Marko Plahuta

Fotografiranje s telefonom

Sliki v loËljivosti 640 x 480 toËk. Kmalu lahko priËakujemoviπje loËljivosti s tem pa prihod tehnologije med poslovneæe. Ti nebodo veË uporabljali za njih velikih in nerodnih digitalnihkamer. Njim ni pomembna visoka kakovost fotografije, ampakhiter in enostaven postopek od proæenja do fotografije.

Staro, æe obledelo fotografijo lahko s skenerjem spravimo vdigitalno obliko. V programu za obdelavo fotografij jo lahkopopravimo in v digitalnem zapisu ohranimo, dokler ne bodoizumili popolnoma novega naËina zapisa, ki bo zamenjaldigitalni zapis.

e-fotografija julij-avgust 2002 19e-fotografija julij-avgust 2002 19e-fotografija julij-avgust 2002 19e-fotografija julij-avgust 2002 19e-fotografija julij-avgust 2002 19

Prodam sublimacijski tiskalnik KODAK DCP-9000.Velikost Izpisa 31 X 45 cm. Moænost kalibriranja.

Informacije: 041667 490.

18 e-fotografija julij-avgust 200218 e-fotografija julij-avgust 200218 e-fotografija julij-avgust 200218 e-fotografija julij-avgust 200218 e-fotografija julij-avgust 2002

Page 11: Revija e-Fotografija 1 PDF

V fotolabolatorijih se neupraviËeno bojijo konkurence tiskalnikov. Vpraπati se jetreba, koliko raËunalnikov in tiskalnikov sploh imajo fotografi. Govorimo o mnoæici,ne o posameznih fotografih, ki jim je raËunalnik æe dostopen. Zmotno je miπljenje,da je raËunalnik æe kar v vsaki druæini. Ni problem kupiti avto. Za to je Slovenecpripravljen vzeti πe tako velik kredit. Nakup raËunalnika pa je trπi oreh. In da bi gakupovali za izpis fotografij s tiskalnikom? Ne, to πe nekaj Ëasa ne bo domenaveËine uporabnikov fotografije. PaË pa se trg deli. Fotografiramo lahko æe z mobilnimitelefoni, dlanËniki, digitalnimi video kamerami, daljnogledi in πe je aparatur, kiomogoËajo digitalni zajem. Prav tako je pri izpisu. Za prve je primeren tiskalnik, zadruge samo kakovost fotolabolatorija. Na vseh ponudnikih pa je odgovornost, dapravilno predstavijo prednosti prve in druge moænosti.»ez nekaj let pa bo tudi kemija v fotolabolatoriju prisotna samo z barvami za iztisk.KlasiËnega fotopostopka ne bo veË. Æe samo prisotnost ekoloπke osveπËenosti bokemikalije odrinila v pozabo. In tako bodo tudi fotolabolatoriji kupovali hitre,zmogljive in kakovostne tiskalnike velikih formatov.

Tiskalnik ali Foto labolatorij?

Barvni kapljiËni tiskalniki»eprav vsak proizvajalec uporabljadrugaËno ime za tehniko kapljiËnegananosa barve, je tehnologija izpisa privseh podobna. V drobcenih πobah sogrelni elementi ali piezo kristal. Ssegrevanjem ali upogibanjem se barvaπiri in po izstopu iz πobe poËi kot milnimehurËek. Barva se razprπi na papir.Seveda je tehnologija mnogo boljzahtevna od zgornjega opisa. Toda nasne zanimajo tehniËne podrobnosti, paË pakonËni rezultat, to je izpis fotografije.Nezahtevni, poslovni in druæinskifotografi so s kakovostjo izpisazadovoljni. Izrazni fotograf lahko vslabostih tiskanja najde celo nove izraznemoænosti, poklicni fotograf pa lahko stiskalnikom svoje delo stranki hitropripravi za pregled.KapljiËni tiskalniki nanaπajo barvo napapir podobno kot grafiËni tisk. Toda kerniso sposobni v veËji meri spreminjativelikosti pike, prihaja do napaËnegazapisa. Sivostopenjski zapis je tudi priboljπih tiskalnikih preveË kontrasten.Problem tiskanja vsaj 255 barvnih tonovje v tem, da kapljiËni tiskalniki vprimerjavi s klasiËnim tiskombarvne tone od svetle dotemne zapisujejo z manj inveË toËkami na enoto, kerniso sposobni v dovoljvelikem razponu zarisatirazliËnih velikosti toËke. Topomeni, da je v svetlih tonihzapisa manj kot v temnih. VklasiËnem tisku se spreminjavelikost toËke in ne πtevilo toËk naenoto. Proizvajalci problem rep-roduciranja barv reπujejo z veËbarvnimi pigmenti. Pri veËini tiskalnikovza tiskanje fotografij so poleg osnovnihbarv dodali πe svetlejπa odtenka cian inmagenta barve. Novejπi πe sivo. Nekateriprofesionalni tiskalniki veËjih formatovimajo celo enajst barv. Seveda pa s temmoËno zraste tudi cena izpisa.

V praksiNakup tiskalnika je preprost, prav takouporaba. Pri nakupu kapljiËnegatiskalnika pa je vendarle treba bitipozoren na nekaj pomembnih lastnosti.Naj vas ne zavede cena tiskalnikov, ki nisoprirejeni za foto naËin tiskanja. Prveiztiskane fotografije s temi tiskalniki vasbodo sicer hitro zadovoljile, ker bozadovoljstvo, da ste sami izpisalifotografijo, nadvladalo kritiËen pogled.SËasoma boste postali vse bolj pozornina kakovost in æelja po boljπem tiskalnikubo prinesla kopico teæav. Ostalo vam bo

nekaj kartuπ barv in specialnega fotopapirja, pa πe tiskalnik bo teæko prodatiza ustrezno ceno. Zato naj bo æe vaπ prvinakup namenjen tako imenovanemutiskalniku za fotokakovost. Uporablja najkartuπe loËenih barv, da zamenjate samotisto, v kateri je zmanjkalo barve. Pozornibodite tudi na ceno kartuπ. Verjemite,barve zmanjka veliko prej, kot obljubljaproizvajalec.Kakπen je dober barvni zapis fotografije,je osebno mnenje vsakega gledalcaposebej, zato so mnenja velikokratdeljena. V praksi je ponavadi lastnikkapljiËnega ali sublimacijskega tiskalnikamanj kritiËen od drugih opazovalcev -seveda Ëe stiskane fotografije neprimerja z isto, osvetljeno na fotografskipapir, ali z diapozitivom.»e vam kakovost zapisa kapljiËnihtiskalnikov ustreza, jih pred nakupompreizkusite veË; se-veda s svojimi foto-grafijami v digital-nem zapisu.Moti pa konËnacena izpisa.

Ker je tiskalnik poceni, proizvajalci pamorajo nekje kovati dobiËek, so posebnifotopapirji in barvne kartuπe dokaj drage.Barve ne zdræijo tolikπnega πtevilaizpisov, kot zagotavlja proizvajalec.Podatke o πtevilu izpisov bi lahkoprimerjali s podatki glede porabe goriva,ki jih dajejo tovarne za posamezni modelavtomobila: V optimalnih pogojihporabite samo toliko in toliko goriva.Toda vsi vemo, da so to veË alimanj le proizvajalËeveobljube.Samo draæje pigmen-tne barve so obsto-jne proti UV svetlobi.Zato fotografija, stiskana skapljiËnim tiskalnikom, po nekajmesecih na svetlobi zaËne izgubljatibarvitost. Preizkuπeno. Trgovci oblju-bljajo, da najnovejπe barve, ki prihajajona trg, zdræijo na papirju veË kot deset let,

Veliko jih je, ki πe vedno mislijo, da za izdelavo fotografije iz digitalne kamere potrebujejo tako raËunalnik kot tiskalnik. VeËina fotografov

tudi v analogni fotografiji ni sama izdelovala fotografij. To so namesto njih opravljali fotolabolatoriji. Prav tako je v digitalni fotografiji.

Tiskalnik je samo nova pridobitev, ki fotografijo pribliæa tudi uporabnikom, ki se do sedaj s fotografijo niso ukvarjali. Tudi ti bodo za doloËene

posnetke πe vedno obiskovali fotolabolatorije. »ez doloËen Ëas pa bo tudi v labolatoriju hiter in zmogljiv tiskalnik zamenjal kemiËen stroj.

nekateri dajejo jamstvo celo za sto let. No,se vidimo po desetih letih.KapljiËni tiskalniki imajo zaradi svojedosegljive cene, moænosti nadaljnjegarazvoja izpisa in ekoloπke neoporeËnostiglede na kemiËno obdelavo papirja lepoprihodnost. Z bolj mnoæiËno uporabo sebo zniæala tudi cena barvam in papirjem.Na trgu je vse veË kapljiËnih tiskalnikov,ki omogoËajo tisk fotografije brezraËunalnika. Pomnilno kartico preprostovstavite v reæo tiskalnika, programskaoprema pa zagotovi optimalen izpis.Nekateri tiskalniki premorejo celo manjπi

LCD barvni zaslon,na katerem si

lahko ogledatefotografije v

pomnilniku

in iztiskatesamo tiste, ki jih æelite. Takπen

izpis je dovolj dober za druæinskofotografijo, bolj zahtevni pa bomo

posnetek pred tiskom πe vedno rajepopravili v raËunalniku.©e enkrat pa toplo priporoËam, neprenaglite se z nakupom, Ëe niste povsemprepriËani v kakovost in primernosttiskalnika. Pred nakupom preizkusite veËtiskalnikov, ki omogoËajo foto iztisk. Letako boste æe na zaËetku izbrali tiskalnik,ki bo izpisoval fotografijo v taki kakovosti,v kakrπni ste æeleli.

Termosublimacijskitiskalniki

Tehnologija skeni-ranja fotografij in

diapozitivov je prehitela proizvajalceosvetljevalnih naprav na klasiËenfotopapir. KapljiËni tiskalniki so bili predsedmimi leti neprimerni za tisk digitalnihfotografij in le redki fotografi smo imelimoænost digitalne fotografije kakovostnoprenesti na papir. Dober naËin

kakovostnega tiska je bil z izrednodragimi sublimacijskimi tiskalniki,

ki so jih uporabljali predvsem vgrafiËnih studijih. Tiskalnik zmoænostjo izpisa velikosti A3je stal prek tri milijonetolarjev.S prihodom digitalnih kamer

so fotografska podjetja priËelaponujati sublimacijsko tehniko

za takojπen izpis fotografij izdigitalne kamere. Kamero

prikljuËimo neposredno natiskalnik in stiskamokakovostne fotografije.

Zaradi drage tehnologije smoomejeni na velikost 10 x 15 cm, karpovsem ustreza druæinskemu inposlovnemu fotografu. Cena tehtiskalnikov se giblje okoli 100 tisoËtolarjev. Z razmahom digitalne fotografijebodo kmalu πe bolj dosegljivi.Prednost teh malih sublimacijskihtiskalnikov pred kapljiËnimi je venostavnejπem naËinu uporabe in boljkakovostnem izpisu. Le pri pretvorbi izRGB v CMYK zapis v doloËenih tonskihvrednostih izgubimo pravilno repro-dukcijo barv. Prednost je tudi v obstoj-nosti sublimacijske fotografije, ki je boljπav primerjavi s kapljiËnim izpisom.

Digitalni zapis na foto papirÆe nekaj let imamo moænost osvetljevatidigitalne slike na fotografski papir, medij,ki ga je fotograf vajen. Izpis je najboljkakovosten, saj za osvetlitev uporabljasvetlobo, in, zanimivo, najcenejπi.Tehnologijo zapisa z lasersko svetlobo sosi sposodili od grafiËnih osvetljevalnihnaprav, ki so zapisovale na Ërno-beli film.Za barvno osvetljevanje so dodali laserjez razËlenjeno belo svetlobo RGB in sevedaprocesorsko enoto, ki je znala pretvoriti

Moænosti, ki nam jihponujajo fotolabolatorijiDigitalna tehnologija se razvija z velikohitrostjo. Tudi fotolabolatoriji se morajoobrniti v novo tehnologijo, v to jihtrenutno silijo proizvajalci labolatorijskihstrojev. Staro se umika novemu.Analogna mini lab enota je postala “butl”πkala, ki ne zahteva drugega kot vstavitifilm na prvi strani, na drugi stranifotografije vstaviti v vreËke in strankizaraËunati. Stranke pa v veËini primerovvzamejo vse.Velikokrat sem preizkuπal razliËne

labolatorije in pri mnogih je kakovostizdelanih fotografij nestalna: ostrina,barve, tonske vrednosti, prah, praske,uniËeni filmi in πe bi lahko naπteval.Stranke pa niË. Tako sem se samprepriËal, da so za veËino ljudi fotografije,narejene s filma, enostavno predobre. Tovedo tudi proizvajalci digitalnih kamer.Digitalen zapis bo kljub slabπi kakovostiod filmskega v popolnosti zadovoljilveËino fotografov. Leto ali dve bodoanalogni mini labi πe lahko konkurenËnidigitalnim. Toliko Ëasa digitalne kamereπe ne bodo po ceni enakovredneklasiËnim na film.Nove moænosti, ki fotografu omogoËajoenostavno naroËanje v labolatoriju alicelo iz domaËega fotelja, pa so tukaj æedanes.V fotolabolatoriju v Ëitalnik pomnilnihkartic vstavite kartico, prenesetefotografije na zaslon, izberete æeleneposnetke, izberete format, poπljeteizbrano v osvetljevalno napravo, vbliænjem lokalu popijete kavico in sevrnete po izdelane fotografije.

barvno digitalno fotografijo v elektriËneimpulze in s tem prek barvnih laserjevosvetljevati fotografski papir. Tehnologijaje bila na zaËetku izredno draga, uporabilipa so jo v osvetljevalnih enotah veËjihformatov in je bila zato nezanimiva zamanjπe fotolaboratorije.Leta 1996 so poslovni fotografi æe sprejelidigitalne kamere za svoje. Nekateri so bilis kakovostjo kapljiËnega izpisanezadovoljni, sublimacijski je bil predrag,spet drugi bi æeleli hitreje stiskati veËjokoliËino fotografij. Te zahteve so privedledo cenejπe tehnologije branja digitalnihdatotek, pretvorbe podatkov prekprocesorske enote in dokrmiljenja osve-tljevanja.NajveË odtega imamouporabniki.Kakovost foto-grafije iz digi-talnih naprav pos-taja vrhunska -vendar samo, Ëeso vaπe digitalne datoteke pravilnopripravljene in Ëe laborant obvladatehnologijo. V dobi filma je biloenostavno. Korekturo barv in osvetlitveje opravil barvni analizator. V digitalnidobi pa laborant dobi vse mogoËedigitalne zapise. Barvna korektura, ki joje opravil fotograf v digitalni temnici zasublimacijski izpis, ni primerna zaosvetljevalno napravo.Fotografija je lahko nizke loËljivosti, spremalo barvne globine ali celo znepravilno barvno korek-turo. Druge so v CMYKzapisu, ki ne ustrezaosvetljevanju s svetlobo,ali celo zapisane v GIFformatu za internetnestrani.Fotografija je dobilaπirπi pomen. Fotografima v roki digitalnokamero, digitalno tem-nico in barvni tiskalnik, stem pa postane avtor,ustvarjalec od izbiremotiva do konËnegazapisa. Zato od labo-ranta zahteva veË kot vklasiËni tehniki.

©e enostavnejπi naËin naroËanja je izzadomaËega fotelja prek raËunalnika,modema, telefonske æice do raËunalnikav labolatoriju.

Za kaj se odloËiti?Fotolabolatorij z digitalno osvetljevalnoFotolabolatorij z digitalno osvetljevalnoFotolabolatorij z digitalno osvetljevalnoFotolabolatorij z digitalno osvetljevalnoFotolabolatorij z digitalno osvetljevalnonapravo ali tiskalnik?napravo ali tiskalnik?napravo ali tiskalnik?napravo ali tiskalnik?napravo ali tiskalnik?V fotolabolatorij prinesete spominskoenoto, iz nje presnamejo podatke in hitroizdelajo obstojne kakovostne fotografijena klasiËen foto papir. Torej nepotrebujete raËunalnika, programov inpredvsem se vam ni treba uËiti uporabeprogramov za obdelavo fotografij. Todas tem ste izgubili del kreativnosti. »e stefotografije æe obdelali v raËunalniku, jihlahko πe vedno odnesete ali poπljete vlabolatorij na kakovostno izdelavofotografij tudi veËjih formatov.Tiskalne naprave omogoËajo takojπenizpis doma. Res da je draæji in kakovostnoslabπi kot iz labolatorija, toda dejstvo, daimate takoj fotografijo iz domaËe temnice,tudi nekaj velja.

Moænosti je veË. Na vas pa je, za kateroMoænosti je veË. Na vas pa je, za kateroMoænosti je veË. Na vas pa je, za kateroMoænosti je veË. Na vas pa je, za kateroMoænosti je veË. Na vas pa je, za katerose boste odloËili.se boste odloËili.se boste odloËili.se boste odloËili.se boste odloËili.

V praksi pa je nekakoV praksi pa je nekakoV praksi pa je nekakoV praksi pa je nekakoV praksi pa je nekakotakole.takole.takole.takole.takole.Za svojo informacijo siZa svojo informacijo siZa svojo informacijo siZa svojo informacijo siZa svojo informacijo sinekaj fotografij iztiskatenekaj fotografij iztiskatenekaj fotografij iztiskatenekaj fotografij iztiskatenekaj fotografij iztiskatena kapljiËnem tiskalni-na kapljiËnem tiskalni-na kapljiËnem tiskalni-na kapljiËnem tiskalni-na kapljiËnem tiskalni-

ku, seveda Ëe ga premorete.ku, seveda Ëe ga premorete.ku, seveda Ëe ga premorete.ku, seveda Ëe ga premorete.ku, seveda Ëe ga premorete.Predvsem zaradi visoke cene izpisaPredvsem zaradi visoke cene izpisaPredvsem zaradi visoke cene izpisaPredvsem zaradi visoke cene izpisaPredvsem zaradi visoke cene izpisapa se za veËjo koliËino odloËite zapa se za veËjo koliËino odloËite zapa se za veËjo koliËino odloËite zapa se za veËjo koliËino odloËite zapa se za veËjo koliËino odloËite zafotolabolatorij.fotolabolatorij.fotolabolatorij.fotolabolatorij.fotolabolatorij. In πe nekaj je In πe nekaj je In πe nekaj je In πe nekaj je In πe nekaj jepomembno. Fotografije iz tiskalnikapomembno. Fotografije iz tiskalnikapomembno. Fotografije iz tiskalnikapomembno. Fotografije iz tiskalnikapomembno. Fotografije iz tiskalnikaso manj obstojne in bolj obËutljiveso manj obstojne in bolj obËutljiveso manj obstojne in bolj obËutljiveso manj obstojne in bolj obËutljiveso manj obstojne in bolj obËutljivena mehanske poπkodbe. Tudi Ëena mehanske poπkodbe. Tudi Ëena mehanske poπkodbe. Tudi Ëena mehanske poπkodbe. Tudi Ëena mehanske poπkodbe. Tudi Ëeimate tiskalnik, boste zato πe vednoimate tiskalnik, boste zato πe vednoimate tiskalnik, boste zato πe vednoimate tiskalnik, boste zato πe vednoimate tiskalnik, boste zato πe vednouporabljali labolatorijski naËinuporabljali labolatorijski naËinuporabljali labolatorijski naËinuporabljali labolatorijski naËinuporabljali labolatorijski naËinizpisa svojih fotografij.izpisa svojih fotografij.izpisa svojih fotografij.izpisa svojih fotografij.izpisa svojih fotografij.

20 e-fotografija julij-avgust 200220 e-fotografija julij-avgust 200220 e-fotografija julij-avgust 200220 e-fotografija julij-avgust 200220 e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 21e-fotografija julij-avgust 2002 21e-fotografija julij-avgust 2002 21e-fotografija julij-avgust 2002 21e-fotografija julij-avgust 2002 21

Page 12: Revija e-Fotografija 1 PDF

©e nekaj let nazaj si praktiËno ni bilo mogoËe zamiπljati,da bi digitalne fotografije lahko “razvijali” kar doma.Sublimacijski tiskalniki, ki so omogoËali izpis fotografijv kolikor toliko zadovoljivi kakovosti, so bili domaËimuporabnikom cenovno nedosegljivi; brizgalni tiskalnikipa so πele dobro priËenjali svoj osvajalni pohod. Prvopravo prelomnico na tem podroËju je pomenil EPSONovmodel Stylus Photo, ki je pred dobrimi πtirimi leti prineselfotografsko kakovost izpisa tudi na domaËe pisalnemize… in sproæil val, ki se πe danes ni ustavil.

Danes træiπËe brizgalnikov obvladuje nekaj veËjihproizvajalcev … in vsi svojim moËnejπim modelom skorajpo pravilu lepijo oznako “photo”. Le nekaj pa jetiskalnikov, ki si to oznako zares zasluæijo … in najnovejπiEPSONov model iz serije Photo je zagotovo eden izmednjih.

EPSON Stylus Photo 950 je tiskalnik, ki vas bo navduπilæe na prvi pogled, saj so se oblikovalci tokrat zarespotrudili. Ohiπje iz temne plastike dopolnjuje polprozoren Ërn pokrov, ki daje tiskalniku povsemfuturistiËen videz. Takoj boste tudi opazili, da je kakovostizdelave zelo dobra … tiskalnik se paË spogleduje tudi sprofesionalnimi uporabniki, ki mu ne bodo prav velikoprizanaπali. To pa ima tudi svojo ceno. Poleg tiste,izraæene v πtevilkah, to pomeni tudi relativno velikedimenzije in kar zajetno teæoza brizgalnik formata A4. »eæivite v garsonjeri, rajerazmiπljajte o kakπnemmanjπem modelu ;-)

»eprav smo vedeli,da je tiskalnik bogatoopremljen in da prinaπakar nekaj revolucio-narnih novosti, smo biliob odpiranju embalaæevseeno preseneËeni. Raznihdodatkov je toliko, da bo brez navodil zauporabo tiskalnik zelo teæko sestaviti, kaj πeleizkoristiti vse njegove moænosti. V ceni so namreË

æe vkljuËeni nastavki za tiskanje na papir v svitku,samodejna enota za odrezovanje papirja, podajalnikipapirja, nastavki za izpisovanje na debelejπe medije tercelo nastavek za izpisovanje neposredno na CD ploπËe.Papir je mogoËe podajati preko treh razliËnihvhodnih reæ; debelejπe medije spredaj(tiskalnik omogoËa tiskanje na medije dodebeline 1.5 mm!!!), obiËajne razrezane listezgoraj in papir v svitku zadaj. PosebejpriroËno je, da sta sedaj reæi zaposamezne liste in papir v svitkuloËeni; tako imate lahko vtiskalniku naenkrat nameπ-Ëene razliËne medije in takojuporabite tistega, ki vamtrenutno najbolj ustreza. TudiPhoto 950, tako kot æetiskalniki prejπnje generacije,omogoËa izpisovanje povsemdo robov papirja.

Sedaj pa se lotimo πe najpo-membnejπega … izpisovanja. Za vse, kiste æe videli izpise, narejene natiskalnikih Stylu Photo prejπnje generacije, naj reËemsamo … izpis je πe boljπi (Ëeprav je to æe skoraj teækoverjeti). Tiskalnik pri izpisovanju uporablja najnovejπo

generacijo Micro Piezo pisalnih glav, kiomogoËajo brizganje kapljic z

volumnom 2 pikolitra. Osnovne pikev izpisu so sedaj tako majhne, da jihje teæko razloËiti celo spoveËevalnim steklom! NajveËjaloËljivost izpisovanja je 2880x1440

dpi, Ëeprav je, roko na srce, ne bostekaj veliko uporabljali. Tiskalnik namreËtiska s πestimi barvami (poleg πtirih

osnovnih barv sta dodani πe svetlejπicyan in magenta) - to pa v

kombinaciji z zelo majhnimipikami pomeni, da bo izpis

veË kot dovolj kakovosten æe pri 720 dpi.Stylus Photo 950 pa prinaπa πe eno novost, ki smo jo

pri EPSONovih tiskalnikih serije Photo doslej πe kakopogreπali. Kasete s Ërnilom so namreË loËene, tako dalahko zamenjate samo tisto, ki se je dejansko izpraznila.Ta reπitev bo posebej dobrodoπla za umetniπke

fotografe, grafike ter profesionalce, ki bostetiskali veËjo koliËino enakih fotografij (priklasiËni druæinski fotografiji se namreË barveporabljajo dokaj enakomerno). Omenili

smo, da tiskalnik izpisuje s πestimibarvami - v tiskalniku pa najdemo kar 7

kaset s Ërnilom! Podrobnejπipregled pokaæe, da stavgrajeni dve kaseti sËrnim Ërnilom; to papomeni tudi dve Ërnipisalni glavi. Zaraditakπne reπitve je tiskalnikizjemno hiter tudi pri Ëbizpisovanju na obiËajne

pisarniπke liste.Stylus Photo 950 je opremljen

s paralelnim in USB vmesnikom,priloæeni pa so gonilniki za vse novejπeWindows in Macintosh operacijskesisteme.

In kaj reËi za konec. EPSON je znajnovejπim tiskalnikom spet postavil stvari na svojemesto in se ponovno zasidral povsem na vrhu. Tiskalnikje pri izpisovanju fotografij sicer nekoliko poËasnejπi kotneposredni konkurent Canon S900, vendar se za tooddolæi z odliËno opremljenostjo, neprekosljivokakovostjo izpisa (πe posebej, Ëe izpisujete na originalneEPSONove medije) in zanesljivostjo. Edina stvar, ki botiskalniku najbræ prepreËevala mnoæiËen prodor na mizeslovenskih ljubiteljskih fotografov je cena. 159.900,00SIT + DDV nikakor ni malo … ampak tisti, katerim jetiskalnik namenjen, æe veste, da dobre (najboljπe) stvariπe nikoli niso bile poceni.

Robert VerliË, Repro d.o.o. LjubljanaRobert VerliË, Repro d.o.o. LjubljanaRobert VerliË, Repro d.o.o. LjubljanaRobert VerliË, Repro d.o.o. LjubljanaRobert VerliË, Repro d.o.o. LjubljanaPropagandna informacijaPropagandna informacijaPropagandna informacijaPropagandna informacijaPropagandna informacija

EPSON Stylus Photo 950

Tiskanje - OsvetljevanjeDa digitalnega posnetka ne bi gledalisamo na zaslonu, ga je treba stiskati,osvetliti ali projicirati. V ta namenuporabljamo kapljiËne in termosub-limacijske tiskalnike, osvetljevalnenaprave, ki osvetljujejo na klasiËnifotografski papir, in LCD projektorje zadigitalno projekcijo.Nova potV klasiËni tehniki ima fotograf dve poti dofotografije. Lahko jo osvetli in razvije samv temnici ali pa vse skupaj prepustillabolatoriju.Digitalna tehnologija omogoËa novo,laæjo pot. KonËno si lahko vsak fotografna preprost naËin pripravi fotografijo posvoji presoji in jo stiska s tiskalniki, ki sodostopni glede cene. Ta moænost jeprinesla novo kresanje mnenj gledekakovosti izdelane fotografije.

Kakovost izpisaZ nakupom tiskalnika in s tem povezanohitrejπo izdelavo fotografije so se mnogimzmanjπale zahteve po kakovosti izpisa.Predvsem takojπnje zadovoljstvo obfotografiji znanih dogodkov v gledalcuizzove Ëustva in zato manj kritiËen pogledna izdelavo.Mnenj, s kakπnim postopkom se da dobroizdelati fotografijo, je veË. V neËem pasmo si fotografi enotni. Najboljπo barvnoreprodukcijo ima pravilno osvetljendiapozitiv. Ima odliËen kontrast in s tempovezano poËrnitev (3,7D). Dobroosvetljen diapozitiv je najlepπi, Ëe gaprojiciramo na platno. V primerjavi sprojekcijo so vse druge njegovereprodukcije, tiskane ali osvetljene nafoto papir, slabπe. Mnogi zagovornikitiskanja si verjetno projekcije

diapozitivov sploh πe niso ogledali.Govorim o tehniËni kakovosti in ne oizrazni vrednosti fotografije.Glavno vlogo igra naravna, bela vpadnasvetloba in na svelobo obËutljiva plastfilma. Na pravilno osvetljenem diapo-zitivnem filmu vidimo mnogo veË kot stomilijard barvnih odtenkov. Diapozitivnifilm z obËutljivostjo 100 ISO ima 20milijonov in veË toËk z barvili, s tem paizredno poËrnitev 3.7 D in loËljivostpribliæno 100 linij na milimeter.In da je zapis z dodajanjem svetlobe, torejz aditivnim barvnim meπanjem, zaresboljπi, se lahko prepriËate, Ëe primerjatefotografijo na dobrem zaslonu z istofotografijo, stiskano na papir. Kakovostenzaslon prikaæe sliko tako dobro, da joizpis grafiËnega tiska, kapljiËnega alisublimacijskega, ne more preseËi. Tako

spoznate, da CMYK subtraktivna tehnikabarvnega meπanja ne premore takoπirokega razpona barvnih tonov. Torejsmo enotni. Barvni diapozitiv je najboljπareprodukcija originala in omogoËanajboljπo kakovost zapisa. Vsi zapisi sosamo pribliæek kakovosti diapozitiva.Kako zahtevni ste pri ogledu fotografij, paje samo vaπa osebna stvar. M.I.

©ele s projekcijodiapozitivana platnoopazimo,kaj je barvnaglobina, πirinatonskih vrednosti inmoË barve. Kdor si πe ni ogledal reprodukcijeoriginala na tak naËin, ne more ocenjevati, kajje kakovosten zapis.

22 e-fotografija julij-avgust 200222 e-fotografija julij-avgust 200222 e-fotografija julij-avgust 200222 e-fotografija julij-avgust 200222 e-fotografija julij-avgust 2002

Page 13: Revija e-Fotografija 1 PDF

tudi pri drugih napravah. Kot primer najnavedem osvetljevalne enote v reprostudijih. Te je potrebno nastaviti ne le zavsak tip filma, temveË tudi za vsakoloËljivost in tip rastra posebej.Izdelava barvnih opisov za izhodnenaprave je najteæji postopek od dosedajopisanih. Zahteva precej znanja inrelativno drago opremo. Zato svetujemo,da se izdelava teh opisov prepustistrokovnjakom. Na sreËo je stabilnostizhodnih enot zelo velika. Tako je zakapljiËne tiskalnike s piezo glavami(Epson, Roland, Mutoh, …) potrebnoizdelati barvne opise le ob nakupu ali poveËjem servisnem posegu (npr. menjaviglav). Pri tiskalnikih, ki uporabljajotermalne glave, pa je potrebno obmenjavi glav preveriti, koliko se noveglave razlikujejo od starih. Zahtevniuporabniki, ki bi radi iz svoje izhodneenote iztisnili ËimveË, se boste odloËili zanakup lastne opreme. Investicija se bohitro povrnila, saj ne boste odvisni oddobavitelja potroπnega materiala, pa tudiz novimi materiali, ki dnevno prihajajo natrg, boste lahko hitro dobili æeljenerezultate. Barvne opise za izhodne

naprave lahko uporabimo pri izdelavibarvnih izvleËkov, pri simulaciji prikazabarv na monitorju (t.i. soft-proof), ali vposebnih programih za barvno pravilneizpise. Lahko pa jih tudi vstavimo vgonilnike za izhodne naprave.

Zakaj potrebujemo barvni nadzor?Zakaj potrebujemo barvni nadzor?Zakaj potrebujemo barvni nadzor?Zakaj potrebujemo barvni nadzor?Zakaj potrebujemo barvni nadzor?Digitalni fotoaparati si jemljejo vse veËjitræni deleæ, tako da je vse veË fotografijzajetih v digitalni obliki. Po drugi stranipa se zaradi nadaljne uporabe (na primerv pripravi za tisk) tudi klasiËno posnetefotografije zelo pogosto spreminjajo vdigitalni zapis. Digitalni zapis sodi naraËunalnik, ki postaja pogosto orodjefotografov za nadaljno obdelavofotografij. Tu pa postanejo barvekljuËnega pomena, saj se brez barvneganadzora tisto, kar vidimo na ekranu inkonËni izdelek (pa naj bo to fotografija,izpisana na tiskalniku, narejena vdigitalnem fotolaboratoriju ali odtisnjenana tiskovini) moËno razlikujeta. Svojokreativnost in avtorsko noto fotograflahko izrazi le, Ëe barve niso prepuπËenenakljuËju.

Vito AnteπiËVito AnteπiËVito AnteπiËVito AnteπiËVito AnteπiËOptimalna svetloba 5000°K za studijsko digitalno fotografijo

Dobiti æeljene barve na papirju je æeljavsakega fotografa, ne glede natehnologijo, ki jo uporablja. VËasih bi radiËim bolj verodostojno reproducirali barve,kakrπne so bile ob nastanku posnetka,vËasih jih æelimo spremeniti, a vednoæelimo imeti kontrolo nad njimi.Pomembno je, da nam barvni nadzor neomogoËa le hitrejπe in boljπe delo, temveËzmanjπuje stroπke (material, Ëas), kinastanejo pri napakah. Tako je lahko naπedelo tudi cenovno bolj konkurenËno.Moderni operacijski sistemi, takoMicrosoft Windows kot Apple OS, namnudijo osnovo za barvni nadzor. Ideja jev osnovi zelo enostavna. Naprave, skaterimi delamo pri zajemu in obdelavislik, imajo razliËne barvne zmogljivosti(obseg barv, ki jih lahko zaznajo,prikaæejo oziroma reproducirajo) indoloËene napake (barve so presvetle,pretemne, ali imajo kako drugo barvnopomanjkljivost - npr. vse barve imajopreveË modre). Te napake lahkozmanjπamo s kalibracijo (nastavitvijo)naprave in jih opiπemo z barvnim opisom.To velja tako za digitalne fotoaparate,Ëitalnike in monitorje, kot za izhodnenaprave, kot so tiskalniki ali digitalni foto-laboratoriji. Te barvne opise potemvstavimo bodisi v operacijski sistem ali vaplikacijo, v kateri obdelujemo slike. Takoprogram dobi informacijo o barvnihzmoænostih in napakah, ki jih imajo naπenaprave in lahko napake popravi inpredvidi. Poleg znanja, kam vstavitibarvne opise, je glavni problem v æeljenitoËnosti teh opisov. Tako lahkouporabljamo t.i. generiËne opise ali panaredimo opise toËno za naπe naprave.Razlika je pribliæno taka, kot Ëe gremokupiti obleko v trgovino ali pa nam jonaredi krojaË po meri. Za tiste, ki so boljstandardno grajeni, je razlika manjπa, zaostale veËja. Vsekakor pa je izdelavaobleke po meri draæja, pa tudi zahteve,priËakovanja in finanËne moænostivsakega kupca niso iste.Poglejmo, kako posamezne enotenastavimo, kako za njih izdelamo barvniopis in kje ga uporabimo.

Vhodne enoteVhodne enoteVhodne enoteVhodne enoteVhodne enoteEnote za zajem slike (Ëitalnike,fotoaparate, …) je potrebno najprejnastaviti. Ker gre za moËno razliËnenaprave, je na tem mestu nemogoËepovedati kakrπenkoli sploπen recept.Lahko pa navedem nekaj primerov, kibodo pojasnili idejo. Pri fotoaparatih je,recimo, pomembna nastavitev tempera-ture svetlobe. Seveda je to neprimernolaæje v kontroliranih studijskih pogojih,kot zunaj. Pri Ëitalniku je kar nekaj stvari,ki jih uporabniki radi pozabijo: ËistoËastekla pri ploskih Ëitalnikih, ËistoËa CCD

Nadzor nad barvamitipala, nastavitev parametrov ostrine,izklop avtomatike barvnega popravljanja,ipd.Ko smo napravo ustrezno nastavili, lahkonaredimo barvni opis. Za to potrebujemobarvno karto z znanimi barvnimivrednostmi in program, ki iz primerjavmed prebranimi in priËakovanimivrednostmi naredi barvni opis. Za Ëitalnikobstajajo prosojne in neprosojne barvnekarte razliËnih proizvajalcev. TarËe zadigitalne fotoaparate so, seveda, le vneprosojnih izvedbah.

imamo pred seboj predlogo (fotografijo,diapozitiv, tiskovino, …), potempotrebujemo kontrolirano luË, pod katerojo bomo gledali, ko bomo primerjali slikona monitorju z originalom. Parametrikontrolirane luËi so tudi parametri zanastavitev monitorja. Ob doloËeni barvnisvetlobi (ISO standard doloËa 5000Kelvinov) mora imeti luË tudi regulatorjakosti svetlobe. Brez tega ne moremonastaviti jakosti glede na monitor ter nasta razlika lahko zavede ali pa vsaj oteæidelo.

barvne opise, po sploπnem navodilu vsajna vsakih 200 delovnih ur monitorja. NasreËo je postopek skoraj v celotiavtomatiziran in nam ne vzame veË kot 5minut Ëasa.Barvne opise za monitorje ponavadivstavimo na posebno mesto voperacijskem sistemu.Tam ga potem najdejo specializiraniprogrami za obdelavo slik (AdobePhotoshop) in ga upoπtevajo pri prikazuslik na monitorju.

TipiËna barvna karta za izdelavo opisa Ëitalnika

Veliko moteËih vpivov lahko prepreËimo zenostavnim senËnikom

Potrebno je redno preverjati stanje in obugotovitvi odstopanja, ki je lahkoposledica staranja (npr. CCD tipala in luËiv Ëitalniku) ali spremembe pogojev (npr.nove luËi v studiu), narediti nov barvniopis. Ker je postopek enostaven inpreprost, lahko to delamo redno.Barvni opis vhodne enote lahko vstavimov program za branje slik, njihovoobdelavo (Adobe Photoshop) alineposredno v specializirane programe zabarvno korektne izpise (BestPhotoXposure).

MonitorjiMonitorjiMonitorjiMonitorjiMonitorjiPri popravljanju sliko seveda gledamo namonitorju. Tako je barvna toËnostmonitorja kljuËnega pomena zazmanjπanje napak v nadaljnem procesu.Pri monitorju je zelo pomembno, kam vprostoru ga postavimo. Na zaslon ne smepadati direktna sonËna svetloba, zato jenajbolje, da ga zaπËitimo z senËnikom.Prostor in pohiπtvo mora biti Ëimboljbarvno nevtralno, pa tudi prav kriËeËiplakati motijo.

Uporabo monitorja bi lahko razdelili nadva glavna naËina - ko imamo pred sebojpredlogo in ko te predloge nimamo. »e

Na monitorju najprej nastavimogeometrijo (robove, konvergenco, moire,ipd.) ter æeljeno temperaturo beline.Potem naj dela vsaj eno uro, da se ogrejena delovno temperaturo. Pred izdelavobarvnega opisa je potrebno nastaviti πekontrast in svetilnost, tako da pravilnovidimo tako svetle kot temne tone. S temje monitor pripravljen za izdelavobarvnega opisa. Za izdelavo potrebujemonapravo in program, ki je v veËiniprimerov napravi priloæen. Postopek jesilno enostaven, saj uporabniku v veËiniprimerov ni potrebno narediti niËesar,razen ga sproæiti. Napravo za merjenjebarve prisesamo na monitor, program papotem menja barvne odtenke podnapravo, ki te samodejno meri. Izprimerjav med priËakovano in dobljenobarvo program naredi barvni opis.

Izhodne napraveIzhodne napraveIzhodne napraveIzhodne napraveIzhodne napraveNastavitev je zopet poglavje zase zavsako napravo, zato le primer. PrikapljiËnih tiskalnikih je potrebno preveritiin nastaviti toËnost dvosmernegatiskanja, poravnati izpis vseh glav,preveriti toËnost vseh πob, ipd. Precej

Za monitorje velja, da je potrebno, zaradineenakomernega staranja posameznihRGB komponent slike, redno izdelovati

Okolje za profesionalce - kontrolirana luË za prosojne in neprosojne predloge JUST Color Communicator

X-Rite Monitor Optimizer daje odliËnerezultate in je enostaven za uporabo

X-Rite DTP-41 je najbolj razπirjen inπtrumentza izdelavo barvnih opisov za izhodne enote

nastavitev izhodnih naprav sodi medservisne posege, zato sta potrebnaprevidnost in znanje.Pred izdelavo barvnega opisa jezaæeljeno, da izhodno napravo πelineariziramo. To pomeni, da imamoizhodni CMYK ali RGB klin Ëimboljlinearen. Tako bomo imeli laæje delo priizdelavi barvnega opisa.Ko je naprava nastavljena, lahkoizdelamo barvni opis. Pri izhodnihnapravah je pomembno, da se barvni opisnaredi za vsako kombinacijo barv, papirjain izhodnih parametrov posebej. Prva dva(barva in papir) sta verjetno vsem jasna,le malo ljudi pa ve, da se s parametritiskanja (loËljivost, tip rastra, πteviloprehodov, eno ali dvosmerno tiskanja)spremeni tudi barva na izhodu. Navedenone velja le za tiskalnike, saj podobno velja

24 e-fotografija julij-avgust 200224 e-fotografija julij-avgust 200224 e-fotografija julij-avgust 200224 e-fotografija julij-avgust 200224 e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 25e-fotografija julij-avgust 2002 25e-fotografija julij-avgust 2002 25e-fotografija julij-avgust 2002 25e-fotografija julij-avgust 2002 25

Page 14: Revija e-Fotografija 1 PDF

No v o s t i

No

vo

sti N

ov

os

ti

N o v o s t i

No v o s t i

N o v o s t i

CanonXM2

digitalna video kamera

Card MediaViewer-H

Video “πkljoc”

S to napravo lahko z razliËnih spominskih enotpresnamemo podatke. Na njo lahko shranimo do 10MB podatkov. Preko USB in IrDA prenosa lahkopodatke prenesemo v raËunalnik. Naprava pa ima tudiTV izhod. Tako si lahko JPEG in MPEG datotekeogledamo na TV zaslonu. In to πe ni vse. Naprava namlahko predvaja MP3 glasbene datoteke.MediaViewer je namenjen predvsem za domaËouporabo. 10 GB datotek je precej. Cel veËer lahkoprijateljem predvajamo fotografije, video filme in glasbo.©e malo in kmalu bomo za malo denarja lahko kupilimajhno enoto, ki bo samo shranjevalnik naπihdigitalno posnetih fotografij in filmov. Tako bodo lahkotudi fotografi, ki πe vedno raje uporabljajo film, na daljπihpotovanjih uporabljali digitalne kamere.

Se πe spomnite oddaje “Top listanadrealista“ in reklame za fax- “Ëetiri u jedan“? Tehnika gre dalje.Delkin Device je predstavil Ëitalec za πest razliËnihspominskih enot - CF, IBM Microdrave, SmartMedia,MultiMediaCard, SD in Sony MemoryStick. »epravvemo, da je zaenkrat CompactFlash najbolj razπirjenain najzmogljivejπa enota, pa nekatera veËja podjetjane æelijo plaËevati licence in izumljajo toplo vodo.Fotografi imamo tako teæave s prenaπanjem podatkovz vseh mogoËih spominskih enot. In da ne govorimoo ceni le-teh. Megabajt stane veliko veË kot naCompactFlash enoti.

©est u jedan!

Fuji FinePix s2 Pro

FujiFilm nikakor ne æeli zaostajati zaKodakom. Od Nikona so odkupilikamero F80, v njo vstavili svojdigitalni del in predstavilinaslednico modela s1 Pro.Predvsem lastniki Nikonoveoptike so konkurence veseli.Nikon æe nekaj Ëasa spi nalovorikah iz preteklosti in ne dohaja konkurenËnegaCanona. Ta je z modelom EOS D60 ponudil takokakovostno kot cenovno mejo v digitalnemrefleksnem razredu. Ker sta tako Nikon z modelomD100 kot Fuji z 2s Pro ponudila boljπe mehanskelastnosti kamere in podobne digitalne zmogljivosti,se ceni konkurenta teæko pribliæata. Vendar kdor imanekaj objektivov znamke Nikon, ne bo presedlal naCanon. Zato pribliæno 50 tisoËakov viπja cena priuporabnikih Nikon objektivov ne igra vloge.

Mitsubishi 2060u

Minolta DIMAGE X

Sigma SD 9

Fotografom je podjetje Sigma znano predvsem poπiroki paleti kakovostnih objektivov z nastavki zarefleksne kamere vseh vodilnih japonskihproizvajalcev. Pred nekaj leti so izdelali dve zrcalnorefleksni kameri pod svojim imenom, ki pa se vanalogni dobi zaradi moËne konkurence nista prijeli.V digitalnem svetu, kjer pred samo tehniko kamerevodilno vlogo igra digitalni del, pa so naredili novkorak k prepoznavnosti. Model SA-9 so predelali vdigitalni model SD-9 in kot edini v refleksnem razreduuporabili tipalo podjetja Faveon. Med poznavalci jezavrπalo. Faveon je v sodelovanju s Sigmo predstavilnovo tehnologijo izdelave CMOS tipala. KlasiËno tipaloje izdelano tako, da je pred vsako toËko filter in vmodelu RGBG πtiri toËke tvorijo en realen piksel.Faveon pa je uporabil silicij kot prenosnik elektriËnihimpulzov in en piksel/toËko obarval z RGB barvami.Ali je ta naËin boljπi, bo pokazal Ëas. Zaenkrat v digitalnitehniki najveË velja cena. Izdelava tipala s klasiËnimifiltri pred pikslom/toËko je zaenkrat obËutno cenejπa.Sigma pa je s to potezo dobro uveljavila svoje ime. »ebodo vztrajni in predvsem cenovno primerljivi, bodotudi s kamerami doseglizanimiv træni deleæ.Kakovosti tipalaFaveon se vese-lijo predvsemstudijski foto-grafi.

Foto spominDelkin Device je predstavil novost zavse fotografe, ki veliko fotografirajo insi æelijo svoje CF kartice Ëim hitrejeisprazniti. eFilm Picture Pad namomogoËa shraniti do 30 GB podatkov. Fotografije silahko ogledamo na LCD zaslonu ali pa enotoprikljuËimo na TV zaslon. Zanimiva naprava za vsepopotniπke fotografe.

MINOLTA nadaljujetradicijo tehnoloπkihinovacij z digitalnokamero DIMAGE X. Zsveæo obliko, 3xoptiËnim zoomom vn a j m a n j π e m ,najlaæjem in najtanj-πem (20 mm) kovinskem ohiπju z 2 milijonoma toËkje DIMAGE X najmanjπa digitalna kamera na svetu, vrazredu kamer z zoom objektivom.Z vgradnjo prizme vstavljene med prvo leËo, ki poπiljasvetlobo pod kotom 90° na sistem ostalih asferiËnihleË je doseæen svojevrsten 3 x optiËni zoom, brezklasiËnega objektiva.Poleg digitalne fotografije lahko posname tudi filmin zvok ali samo zvok (komentar k fotografiji).

PentaxDigiBino

Apple iMac

Daljnogled ima 7-kratno poveËavo. Poleg klasiËnegagledanja skozi iskalo je vgrajen πe 4-centimetrski LCDzaslon. Minimalna razdalja ostrenja je 2 metra.Vgrajeno CCD tipalo ima 800.000 efektivnih toËk. Navgrajenih 16 MB spomina lahko shranite do 100 slik vnajboljπem zapisu (JPEG format). Pri slikanjuuporablja avtomatsko ekspozicijo, TTL korekcijobeline ali izbiro Ëasov od 1/8000 do 1/30 sekunde.DB100 omogoËa zaporedno slikanje do 10 slik prihitrosti 5 slik na sekundo. Slike lahko prenaπate naraËunalnik preko USB povezave ali si jih ogledate natelevizorju. Uporablja dve AA bateriji ali eno CR-V3.DB 100 bo nepogreπljiv sopotnik ljubiteljev narave,opazovalcev ptic, lovcev, ljubiteljev razliËnih πportovali zasebnih detektivov. Pogled skozi sosedovo okno,na daljne drevo, medveda ali priljubljenega πportnikaboste lahko tudi ovekoveËili.

(DIGItal BINOcular)model DB100 .

Digitalni “STROJ”

Canon EOS 1 DCanon EOS 1 DCanon EOS 1 DCanon EOS 1 DCanon EOS 1 D»e ste reporter profesionalec,ga æe imate. »e πe ne, se vampo njem moËno cedijo sline.Za druge, ki mislite, dadigitalne kamere πe niso vkoraku z analognimi profe-sionalnimi kamerami, pa je Canon EOS 1D pravidigitalni stroj za vpogled v digitalno tehnologijo.V vse najboljπe iz analognega modela EOS 1V jevstavljen odliËen digitalni del. 8 posnetkov v sekundipri polni loËljivosti. Najkrajπi osvetlitveni Ëas 1/15.ooosekunde. Moænost nastavitve obËutljivosti od 100 do3200 ISO. Ohiπje odporno na prah in vlago ...Za konec pa podatek, ki ga je veËina priËakovala nazaËetku. Tipalo ima 4.0 milijone toËk. A samo?Fotografi se moramo poËasi navaditi, da πtevilo toËk okakovosti ne pove veliko. Pomembno je notranjeprocesiranje elektriËnih signalov, ki jih producirasvetloba po osvetlitvi tipala. Vzemite kompaktnokamero s 6 milijoni toËk in z EOS 1D fotografirajte ssrednjo loËljivostjo 2,5 milijona toËk. ©e vedno bodorezultati z 1 D boljπi.Kamero smo æe preiskuπali. Da je bil test popoln, priËatudi spodnja fotografija. Tesnjenje smo preizkusili karv snegu! Sneg je æe davno skopnel, kamera pa πe deluje.»akamo prihodnjo zimo!

Novi iMac je zasnovan s 15-palËnim ploπËatim zaslonom LCD,ki kaæe svetlejπo, ostrejπo in za oËi bolj prijetno sliko odstaromodnih zaslonov s katodno cevjo (CRT). Namesto da bise morali raËunalniku prilagajati vi - v ramenih, z vratom inhrbtenico - se bo novi iMac prilagodil vam. Njegov zaslon

namreË jadra po zraku - tako vam omogoËa enostavno inhitro prilagoditev viπine in zornega kota zgolj z

lahkotnim dotikom s prstom. V ultrakompaktnizasnovi s premerom 26 centimetrov bije srce

najhitrejπega iMaca doslej, s procesorjemPowerPC G4 800 MHz, ki πviga skozi programe

z Mac OS X in kot za πalo prehiteva Pentiume.V raËunalnik je vgrajen tudi nov

revolucionarni pogon SuperDrive, ki vamomogoËa zapisovanje lastnih ploπË DVD,

seveda tudi klasiËnih CD-jev. Jasno je, daje novi iMac nekaj korakov pred drugimi

raËunalniki. Vsaj toliko, kot je bil prednjimi æe njegov predhodnik.

Popoln operacijski sistemPopoln operacijski sistemPopoln operacijski sistemPopoln operacijski sistemPopoln operacijski sistemNovi iMaci so opremljeni z Mac OS X , ki omogoËa gladkopoganjanje vseh obstojeËih programov za Mace, πe posebej

Ëudovito pa se izkaæe, Ëe poganjamo katere od novih programov,narejenih posebej zanj. Denimo Microsoftova zbirka Officeverzije X je najboljπi Office doslej.Mac OS X je sicer idealno programsko okolje za novi digitalniæivljenjski slog, saj zagotavlja najboljπo povezljivost in ima æevgrajene programe, ki vam æe ob nakupu omogoËajo uporabovseh vaπih vsakdanjih digitalnih pripomoËkov in igraË.

Canon vse bolj posega tudi na video digitalno træiπËe.»e so med profesionalnimi kamermani najbolj cenjeninjihovi objektivi, pa s video kamero XM2 krepkoposegajo v polprofesionalni razred. 3CCD element z440.000 toËkami zadovolji tudi zahtevne. V PhotonaËinu pa XM2 zapiπe matriko 1128 X 1125 toËk.Datoteka v tej loËljivosti in zapisana v JPEG zapisupremore 860Kb podatkov.

Tudi video digitalne kamere nam omogoËajo zapisfotografije. Vendar zaradi slabe loËljivosti video tipal,je kakovost izpisa omejena na zelo povpreËnodruæinsko fotografijo. ©e vedno velja naËelo. Zafotografijo uporabite digitalno foto kamero. Za videozapis, pa digitalni kamkorder.Tudi video zapis s foto digitalno kamero jepodpovpreËen. Kot povsod veljajo kompromisi.Fotografijo sicer imamo, ampak kakovost jeneprimerna. Novejπe video digitalne kamere, kiprihajajo sedaj na træiπËe, æe omogoËajo boljπeinterpoliranje in konËni izdelek. Vendar priporoËam,da kakovost pred nakupom preizkusite. Da ne bostepo dopustu razoËarani nad kakovostjo fotografij!

»e delate v namiznemzaloæniπtu, ali obliko-valskem studiju, potemmonitorje tega proizva-jalca poznate, oziromajih za barvno obdelavofotografij tudi uporab-ljate. Model Diamond

Pro 2060u, je 21” zaslon z zelo ostro in stabilno sliko.Enostavno se ga da nastaviti za delo, za zahtevnejπepa obstajajo posebna orodja za kalibracijo. Monitorje zelo primeren za foto labolatorije, ki se æe ukvarjajos barvno korekturo fotografij preko raËunalniπkihprogramov.

Nikon CoolPix 5700Nikon kljub rahlemu tehnoloπ-kemu nazadovanju v profesio-nalni tehniki πe vedno dobroprodaja svoje ime, ki so si gaustvarili s analognimi modeliserije F. Digitalna kamera CoolPix 5700, bo za mnogezanimiva zaradi velikega razpona goriπËnice. Ta segaod πirokokotne 35mm do tele 280mm (8X). In to priskoraj 5 mio. toËk.

e-fotografija julij-avgust 2002 27e-fotografija julij-avgust 2002 27e-fotografija julij-avgust 2002 27e-fotografija julij-avgust 2002 27e-fotografija julij-avgust 2002 27

Page 15: Revija e-Fotografija 1 PDF

Shranjevanje datotek - JPEG, TIFF, RAW. To je zdaj fotografovo vpraπanje.

Datoteke iz digitalne kamere so zapisane napomnilno kartico v formatih JPEGJPEGJPEGJPEGJPEG, TIFFTIFFTIFFTIFFTIFF ali RAWRAWRAWRAWRAW. ZakajrazliËni zapisi in za koga so uporabni?JPEG (Joint Photographic Experts Group)JPEG (Joint Photographic Experts Group)JPEG (Joint Photographic Experts Group)JPEG (Joint Photographic Experts Group)JPEG (Joint Photographic Experts Group)Je najbolj razπirjen zapis v digitalnih kamerah. Tazapis je stisnjen zapis. Datoteko stisne tako, dapoiπËe manj potrebne podatke in jih zbriπe. S tem seizgubi del podatkov, ki se pri ponovnem odprtjudatoteke z interpolacijo spet ustvarijo. OmogoËa namrazliËne naËine stiskanja glede na zahtevo po konËnikakovosti slike. Fotografija, ki je bila stisnjena zzapisom JPEG in nato spet razπirjena, ni veË enakaizvirniku. Pri stiskanju fotografij na pomnilno karticopreizkusite, s kolikπnim stiskanjem ste πe zadovoljni.V tem naËinu zapisa nekaj pridobite in nekaj izgubite.Pridobite manjπo datoteko in s tem moænost zapisaveË datotek na pomnilno enoto ali na disk, izgubitepa nekaj kakovosti. Ta izguba v veËini primerov oËesuni opazna in Ëe vaπa kamera ne omogoËa RAW aliTIFF zapisa, vedite, da veliko niste izgubili.Zapis pa ni priporoËljiv za fotografe, ki svoje æepreneπene datoteke iz spominskih kartic veËkratodpirajo in zapirajo v raËunalniπkem programu.TIFF (Tagged Image File Format)TIFF (Tagged Image File Format)TIFF (Tagged Image File Format)TIFF (Tagged Image File Format)TIFF (Tagged Image File Format)»eprav v tem naËinu zapisa ne izgubljamo kakovosti,

je v digitalnih kamerah neuporaben. Predvsem zaradivelikosti zapisa. VeËina kamer ga zato niti neuporablja.Zelo priporoËljiv pa je ta zapis za vse, ki prenesete svojeJPEG ali RAW datoteke iz digitalne kamere vraËunalniπki program za obdelavo fotografij. Brezizgube kakovosti lahko v tem zapisu veËkrat odpretein zaprete datoteko, kar v naËinu JPEG ni priporoËljivo.RAW - lastni zapisRAW - lastni zapisRAW - lastni zapisRAW - lastni zapisRAW - lastni zapisDa obdræimo najviπjo moæno kakovost zapisasvetlobe, ki pade na toËke tipala in ustvari elektriËnesignale razliËnih jakosti, uporabimo naËin zapisa RAW.V tem naËinu je shranjena informacija vsake toËke/piksla posebej v njegovi polni svetlobni in tonskivrednosti, kar pomeni v celotni barvni globini (36bit).Konvertiranje v bitni zapis se opravi πele s pomoËjoraËunalnika in raËunalniπkega programa. S temnaËinom dobimo najveËjo moæno kakovost zapisazaradi veËje barvne globine zapisa. Z JPEG ali TIFFzapisom to ni moæno, saj se procesirana slikaspremeni v 24-bitno. RAW ponuja tudi manjπodatoteko v primerjavi z zapisom TIFF, s tem pa hitrejπedelo s kamero.Vendar zapis RAW priporoËam samo v primeru, Ëeæelite iz fotografije v raËunalniπkem programu stisniti

Najboljπi naËin stiskanja bitnih datotek, ki seuporablja v raËunalniπkih programih, je neposrednostiskanje v bitnem formatu TIFF. To je LZW (Lempel-Zev-Welch) stiskanje. Zapisovanje slike v tem naËinu neuniËuje slike (zgublja podatkov). Toda to stiskanje vveËini primerov ne zadostuje. Saj nam v veËini primerovsliko stisne samo 10- do 20-odstotno. M.I.

najveË. Za druæinsko fotografijo ni uporaben. Boljπekamere, namenjene predvsem fotoreporterjem,omogoËajo hkratni JPEG in RAW zapis. Tako lahkofotograf v redakcijo hitro poπlje manjπe datotekeJPEG, v primeru, da po selekciji æelijo najviπjokakovost doloËene fotografije, pa jim naknadnopoπlje πe RAW datoteko.Poznamo πe veË naËinov zapisa: EPS, GIF, PICT, BMP,PNG, vendar so za fotografa, ki se je πele zaËelspoznavati z digitalnimi zapisi, πe nezanimivi. Neuporabljajo se v zapisu digitalnih kamer, ampaksamo z raËunalniπkimi programi.

Tipalo : 2272 X 1702 toËk 4 milijoni toËk

Velikost datoteke: JPEG TIFF RAW

cca. 1.5 Mb 9.0 Mb 2.8 Mb

©t. slik na 32Mb CF: 21 3 11

Primerjava velikosti datoteke in πtevila shranjenih fotografij

Fotonasveti Fotonasveti FotonasvetiUporaba bliskavice za doosvetlitev!

V za filmske nostalgike lepih Ëasih, ko kamere πe nisopremogle vgrajene bliskavice, je veljalo pravilo, daobjekta nikoli ne fotografiramo v protisvetlobi. Velikokratste lahko opazili, da je fotograf premikal cele skupineturistov, da jim je v obraz svetila moËna sonËna svetlobain potem je bilo, kar je bilo. Vsi so miæali. Slika je bila πeslabπa, kot Ëe bi pri fotografiranju proti soncu uporabilieno ali dve zaslonki podosvetlitve. Pa so priπle na trg

kompaktne kamere z vgrajenimi bliskavicami in tudidruæinski fotografi so kmalu spoznali dobro lastnostdoosvetlitve motiva. V digitalni tehniki je vse skupaj πelaæje. Po ekspoziciji si sliko ogledamo na zaslonu nakameri in ocenimo posnetek.»e z njim nismo zadovoljni, posnetek ponovimo in dodamolahko πe korekcijo osvetlitve. Moænosti je veliko, le nauËitise jih moramo uporabljati.

S filmom je bilo to teæje, saj smo rezultate videli πele porazvitju filma. Tudi svinËnik in beleænica sta bilanepogreπljiva. Fotografiranje na film ni omogoËalo zapisaparametrov osvetlitve. Digitalni zapis nam omogoËa tudito! Le uporabite ga. Tudi po tehniËni plati bodo fotografijevse boljπe in boljπe.UËenje pravilnega zajema motiva je neprimerno hitrejπein kar je najpomembnejπe, cenejπe. M.I.

Kljub temu, da je v senci veliko temne povrπine, pa svetlomer v kameri napaËno izmeri jakostvpadne svetlobe. Majhen del moËne svetlobe iz ozadja ga oslepi in kamera preveË zapre zaslonko.Ker smo na zaslonu digitalne kamere opazili nepravilno osvetlitev, smo uporabili πe bliskavico.Posnetek je zdaj odliËen.

MoËna protisvetloba neba nam onemogoËa pravilno posneti motiv z vsemi informacijami, ki jihæelimo. »e bi posnetek preprosto nadosvetlili z eno ali dvema zaslonkama, da bi dobili kolikortoliko vidni napis na tabli, bi bilo nebo in del vode popolnama presvetljeno. Bliskavica inprogramska avtomatika za doosvetlitev pa nam priËara uËinkovit posnetek.

Direktna sonËna svetloba sveti z desne strani in senËnik kape jo zakrije. Obraz je pretemen in le zmoænostjo spot merjenja bi ga pravilno osvetlili. To pa omogoËajo samo draæje kamere, ki jihdruæinski fotograf ne uporablja. Toda πe vedno bi pravilno osvetlili samo obraz. Bela majica, kapain ozadje bi bili presvetli. Z bliskavico (vidi se odboj v oËalih) je posnetek po tehniËni plati popoln.Za dobro fotografijo pa moti zgornji del slike, kjer se preveË vidi temni pas obale. Portret bi moraliposneti pod takim kotom, da bi bilo ozadje bolj enakomerno. Oziroma ker smo v digitalnitehnologiji s pomoËjo programa za obdelavo fotografij le to popraviti!

Karkoli vas zanima glede tehnike fotografiranja ali ocene vaπihKarkoli vas zanima glede tehnike fotografiranja ali ocene vaπihKarkoli vas zanima glede tehnike fotografiranja ali ocene vaπihKarkoli vas zanima glede tehnike fotografiranja ali ocene vaπihKarkoli vas zanima glede tehnike fotografiranja ali ocene vaπihfotografij, nam lahko poπljete po e-poπti: fotografij, nam lahko poπljete po e-poπti: fotografij, nam lahko poπljete po e-poπti: fotografij, nam lahko poπljete po e-poπti: fotografij, nam lahko poπljete po e-poπti: [email protected]@[email protected]@[email protected] na poπtni naslov: Image&Co. d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj-Polje.ali na poπtni naslov: Image&Co. d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj-Polje.ali na poπtni naslov: Image&Co. d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj-Polje.ali na poπtni naslov: Image&Co. d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj-Polje.ali na poπtni naslov: Image&Co. d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Lj-Polje.

MoËna protisvetloba nam ustvari moËan kontrast. DoloËeni deli motiva, ki so zasenËeni na zgornjifotografiji niso prepoznavni. S pomoËjo bliskavice na spodnji fotografiji je posnetek mnogo boljπi zaprikaz fotografiranih elementov. »e uporabljate kompaktno kamero, vkljuËite bliskavico kljubzadostni svetlobi in avtomatsko merjenje svetlobo bo samo pravilno izbralo osvetlitev.

Tudi v senci si lahko pomagamo z bliskavico. Velika bela povrπina prta, je preslepila avtomatskomerjenje svetlobe. Obrazi otrok na rojstnodnevnem praznovanju so pretemni. S tako sliko njihovihstarπev ne bomo zadovoljili. Dodana bliskavica (spodnja fotografija) pa nam priËara povsemdrugo sliko. Tako otroci, kot torta in igraËe v ozadju so bolje osvetljeni.

28 e-fotografija julij-avgust 200228 e-fotografija julij-avgust 200228 e-fotografija julij-avgust 200228 e-fotografija julij-avgust 200228 e-fotografija julij-avgust 2002 e-fotografija julij-avgust 2002 29e-fotografija julij-avgust 2002 29e-fotografija julij-avgust 2002 29e-fotografija julij-avgust 2002 29e-fotografija julij-avgust 2002 29

Page 16: Revija e-Fotografija 1 PDF

Vrhunska digitalna oprema

FOTOAPARATOV in SKENERJEV

,za druæinsko, poslovno in

studijsko fotografijo.

e-Fotografija preizkuπaV prvi πtevilki πe ne bomo predstavili preizkusa razliËne opreme.

Namenjena je predstavitvi digitalne tehnologije. Æe v naslednji πtevilki, ki

bo izπla po sejmu Photokina, paË - od digitalnih kamer, objektivov,

mobilnih telefonov s fotonastavki, skenerjev, raËunalnikov, programov do

tiskalnikov, fotolabolatorijev, monitorjev, LCD projektorjev ...

Opreme, ki se sedaj dotika fotouporabnika, je ogromno. Vse nikoli ne bomo

mogli zajeti in πe spreminja se tako hitro, da bodo nekatere naprave na

policah æe zamenjali, preden jih bomo lahko preizkusili.

»e vas karkoli zanima ali nam æelite kaj sporoËiti, piπite na naπ elektronski

naslov:

[email protected]@[email protected]@[email protected]

Preizkusi digitalne fototehnologije v praksiza amaterje in profesionalce

Ob preizkusu veË digitalnih kamersmo priπli do zanimivih, do sedaj πene opisanih rezultatov.Kamera je bila na testih vraËunalniπkih revijah ocenjena kotodliËna. Toda niso povedali, za koga.Veliki preizkusi velikega πtevila kamernikoli ne povedo cele zgodbe. Je nitine odkrijejo. »e je za druæinskofotografijo odliËna, ni reËeno, da jedobra za poslovno fotografijo.Pri fotografiranju napisa, ki je bil nabeli podlagi s senËnim prehodom,prehod sploh ni zapisan. Prav takoni sence ob napisu. Tudi ostrina se

hitro izgubi. Pridemo do spoznanja,da kamera moËno interpolira (slabogoljufa) in doloËen del digitalnegazapisa uporabi za izboljπanjedrugega dela fotografije. Tudi drugipreizkuπevalci bodo morali boljnatanËno testirati opremo predpodelitvijo naslovov (naj). DrugaËe jebolje da ostanejo pri sliki opreme,njeni velikosti, teæi in prepisupodatkov iz prospekta.Pri nas bo drugaËe - zapisali bomotako slabosti kot dobre lastnosti inciljno skupino, za katero je opremaprimerna!

Najboljπa izbira ?

Za druæinsko fotografijo se je preizkuπana kompaktna kamera pokazala kot odliËna. Tudi vpoveËavi 13 x 18 centimetrov se lahko v vsem kosa s πe enkrat draæjimi konkurentkami kamerami.

»e pa bi æelel to kamero uporabiti poslovni fotograf za predstavitev izdelka, bi bil po prikazurazoËaran. Ni mehkega tonskega prehoda. Manjka tudi osenËeni del pri Ërkah.S tem preizkusom toËno spoznamo, za koga je kamera πe dovolj dobra.

Isti posnetek je skeniran na dveh film-skenerjih dveh razliËnih proizvajalcev. Skenerja imata enakepodatke: 2.700 ppi loËljivosti in 12-bitno barvno globino. Toda razlika v kakovosti zajema jeoËitna. Ni vse v napisanih πtevilkah, ampak v kakovosti tipala, A/D pretvornika, elektronike inalgoritmov. Prav tako je tudi pri zajemu motiva z digitalnimi kamerami.

V sledeËih πtevilkah revije bomo praktiËno preizkusili vso opremo, ki nam bodosegljiva. Opisi opreme od kamer, skenerjev, raËunalnikov, programov, tiskalnikovin fotolabolatorijskih enot bodo namenjeni tako druæinskim kot profesionalnimfotografom, ki nimajo moænosti preizkusiti opreme pred nakupom. Preizkusi bodovedno opisani kot primerjava veË aparatur istega razreda med seboj. Posamezno aparaturobomo preizkusili samo v primeru, Ëe je toliko drugaËna od drugih, da primerjava niti nimogoËa, ali Ëe je konkurent æe toliko dlje na trgu, da primerjava niti ni umestna. Vanalogni tehniki smo imeli nekaj primerov samostojnih preizkusov: Canon EOS 1n RS,Leica MINILUX, Contax G2, Hasselblad Xpan, objektiv Sigma 50 - 500 mm ...

Uvoznik za Slovenijo EURO FOTO, d.o.o., Kranj30 e-fotografija julij-avgust 200230 e-fotografija julij-avgust 200230 e-fotografija julij-avgust 200230 e-fotografija julij-avgust 200230 e-fotografija julij-avgust 2002

Page 17: Revija e-Fotografija 1 PDF