Poπt

nina

pla

Ëana

pri

poπt

i Lju

blja

na

8 2011Letnik 19 • πtevilka 169 • 8/2011 • revijo izdaja Zavod za šport RS Planica

©

pORT MLAdihTRibuna

2

Strokovno vprašanje - Zdravka Peternelja

Vabilo Spoštovani mladi športniki, nekaj se vas je oglasilo, ko sem v zadnji številki Športa mladih omenil fulomanijo, pa ziceromanijo, češ, da vse to spada k jeziku mladih in da naj ne utrujamo mladih športnikov, Vendarle ponavljamo nagrado vprašanje: Ali kdo ve, kaj je zicer? Vaše odgovore, ki jih bomo objavili, lahko pošljete na e-naslov nikoslana@gmail.com

OpravičiloJana Petek Volčanšek, pomočnica ravnatelja na Osnovi šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici, nas je opozorila, da članek z naslovom 18. mladinska gasilska olimpiada (ŠM 7/2011, str. 26 in 27), ki je potekala v Kočevju in na kateri so bili zelo uspešni mladi slovenski gasilci in gasilke, ni podpisan. Seveda, tiskarski škrat nam jo je zagodel. Avtorica je seveda Jana Petek Volčanšek, sicer ena iz množice prostovoljnih gasilk, ki delujejo v Sloveniji, sicer pa je gospa Jana prava športnica, saj teče, kolesari in plava, poleg tega pa se zelo dobro spozna na jadralno letenje. Na tekmovanjih z jadralnimi letali namreč spremlja moža Saša, tudi sicer prometnega pilota. Poznavalci zatrjujejo, da je Sašo tudi zaradi žene, ki ga spodbuja, bolj prodoren in zato tudi zelo uspešen.

JEZIKOVNI KOTIČEK

Legenda – v novi opraviBOHINJ – V jeseni so v Bohinju odprli prenovljen skakalni poligon za najmlajše, v nizu pa so 10-, 15- in 27-metrska skakalnica, za zimo pa so pripravili še 40-metrsko napravo. Športna delavca Marjan Pavliha in Branko Iskra, oba nekdanja izvrstna skakalca, in množica mladih skakalnih naraščajnikov, so tako dobili še boljše možnosti za vadbo. Skakalni poligon v Bohinju ima lepo zgodovino, saj gre za staro Hansonovo skakalnico, na kateri je Jože Pogačar leta 1921 postavil prvi državni rekord z devetimi metri.

V zadnjih letih sem na ekipnih finalnih OŠ in SŠ prisoten kot koordinator atletskih šol-skih športnih tekmovanj. Pred leti so športni pedagogi Primorske predlagali, da bi učenci in učenke osnovnih šol skakali v daljavo iz cone odriva. Strokovna javnost je njihovo pobudo sprejela in jo »uzakonila« za šolska tekmova-nja. Tudi tekmovalni program AZS uporablja »cono odriva« pri pionirjih in pionirkah U 14 in U 12. V Slovenj Gradcu sem opazoval tek-movanje v skoku v daljavo za dijake in dijakinje in po bežnem preštevanju sem ugotovil, da je nastopilo več tri četrtine »neatletov«. Spomnil sem se na Gregorja Cankarja, našega izvrstnega skakalca, ki je imel kot vrhunski atlet težave z zaletom in je tako na domačih kot velikih med-narodnih tekmovanjih slovel po prestopih, mi pa srednješolcem, ki na ekipni tekmi zastopajo šolo, postavljamo odrivno desko kot mejo za odriv. Zakaj jim ne bi olajšali zaleta in tudi njim postavili cono odriva. Športni pedagogi s katerimi sem se pogovarjal, so bili za novost, razen enega. Tako bi bili skoki v povprečju daljši, ritem zaleta bi bil bolj tekoč, priprava skakalcev v daljino ni bi bila več problema-tična, manj bo neveljavnih skokov, pa tudi izgube časa s pripravo deske.Tako, Zdravko Peternelj, a vprašanje je, če se s tem strinjajo tudi atleti in atletinje, saj so skoki z cone odriva samo za šolsko rabo. Na ekipnem tekmovanju osnovnošolk, denimo, se je nad cono odriva zmrdovala Tina Božič, izvrstna mlada bistriška atletinja, ki jo je svoboda odriva zelo motila in se nikakor ni uspela zbrati za dober skok. Prav zato sprašujemo tudi druge športne pedagoge in trenerje, kaj menijo o tem predlogu.

Zala Vidic OŠ Grm

Violončelistka tečeIskreno navdušenje in veselje sta nekaj, kar je pri mladih pravo

veselje občutiti. Pri Zali (13), ki je tekla za ekipo Osnovne šole Grm iz Novega mesta 300 m in je z izidom 45,98 k ekipnemu državnemu rekordu svoje šole prispevala kar 1021 točk, je to veselje izkazovala na vsakem koraku. Tudi po nastopu v na-pornem teku, v katerem ni taktiziranja. V skupni razvrstitvi se je novomeška osmošolka uvrstila na 6. mesto. Kar je pri njenem športnem udejstvovanju najbolj zanimivo, pa je njena glasbeno-umetniška narava. Zala ni atletinja, je predvsem obetavna violončelistka, ki jo zanima glasba. Vse drugo, denimo, šport in šola, sta na ob-čelistka, ki jo zanima glasba. Vse drugo, denimo, šport in šola, sta na ob-istka, ki jo zanima glasba. Vse drugo, denimo, šport in šola, sta na ob-robju njenega zanimanja, a zato z njima nima težav. Nasprotno, oboje sprejema kot nujno v svojem življenju, še posebno šport, saj pripomore, da se ob sedečem življenju razgiba in razvedri v družbi vrstnikov in vrstnic.

V današnjem svetu, kjer se vse več zadev premika iz linearnega sveta v onega drugega, ki ga urejajo računalniki, pa Zala preveva glasba tako temeljito, da si v mislih nenehno prepeva kakšno melodijo in svet okoli sebe dojema skozi gozd notnega črtovja in zapisov. To je njen svet. Že sedem let obiskuje glasbeno šolo, a zdaj je prišla do stopnje, ko redno nastopa s triom v katerem igrata še pianistka Ana Čop in violinistka Manja Slak.

Kaj je težje, glasbena ali osnovna šola?»Zagotovo osnovna šola,« je povedala brez obotavljanja in dodala, »glasba zahteva

veliko potrpežljivosti,« pove skromno in najbrž bi to potrdila tudi njena glasbena peda-goginja Ana Arh.

Nastopaš v športu v na glasbenem odru. Poznaš tremo?»Poznam, pri športu in pri glasbi. Tremi se med seboj razlikujeta. Pri športu se tresejo

kolena, pri glasbi pa roka in lok. Ampak meni se to ne dogaja.«Kje nastopaš?»Nekajkrat sem že bila v Italiji, tudi v Rimu, igram po Sloveniji, v Avstriji. S triom bomo

nastopili novembra na tekmovanju v Sloveniji in kmalu za tem še v Italiji.«Zala pri pogovoru o glasbi ni najbolj zgovorna, a to je najbrž posledica tega, da pač

sogovornik (avtor zapisa) o glasbi ničesar ne ve. Pri glasbi tudi ni kaj veliko za pojasnje-vati, saj je govorica glasbe drugačna od govorice gibanja. Oba imata ritem, a pri glasbi je poleg še veliko več. Zala ima rada vse zvrsti glasbe, tudi sodobno, čeprav je violončelo inštrument, ki ljubi klasiko in ritme iz minulega tisočletja. Zala še natančno ne ve, kam se bo usmerila na glasbeni poti: »Morda bom igrala v kakšnem orkestru, morda pa bom solistka,« ugiba za prihodnost.

Ja, če se je Zala potrudila, da se je udeležila največjega športnega tekmovanja, bi najbrž bilo prav, ko bi se njeni športni kolegi kdaj udeležili kakšnega njenega koncerta. Na uredništvu ŠM čakamo na vabilo, ko se bomo lahko prepustili zvokom violončela izpod prstov najhitrejše tekačice med violončelistkami.

ŠPORT IN KULTURA

©

pORT MLAdihTRibuna ©

pORT MLAdihTRibuna

3

Frances Ashcroft

Življenje v skrajnostih - umetnost preživetjaPri Založbi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je izšla knjiga avtorice dr. Frances Ashcroft z naslovom: Življenje v skrajnostih: umetnost preživetja. Avtorica je članica britanske Kraljeve akademije in je raziskovalka, ki jo zanima tudi homeostaza glukoze, dvig koncentracije krvnega sladkorja in sproščanje hormona inzulina, delovanje učinkovin, ki jih uporabljamo za zdravljenje obeh oblik diabetesa itd.Konec 19. in v začetku 20. stoletja so začetki balonarstva, letalstva, podmorskega bojevanja in globinskega potapljanja, vse več ljudi raziskuje polarne in visokogorske predele zemlje, seveda s tveganji, ki so od začetnih obsojanj do danes postala sprejemljiva in celo zaželena. Tako danes mnogi živimo na robu, pa čeprav se tega velikokrat niti ne zavedamo, denimo, pri potovanju z letali na velikih višinah, jadranju v mrzlih morjih ali pri potapljanju ko se izpostavljamo dekompresijski bolezni. Tudi adrenalinski športi so vse bolj priljubljeni. Vživljamo se v nevarnosti, ki se jim izpostavljajo junaki avantur, in bliže kot so zrli smrti v obraz, večje je naše vznemirjenje. Vseh teh podvigov se lahko lotevamo razmeroma varno, zasluge za to imajo na eni strani fiziologi, ki se ukvarjajo z delovanjem človeškega telesa, in na drugi pustolovci, ki so meje človeških sposobnosti postavili že zelo visoko. Avtorica opisuje fiziološke odzive telesa na skrajne razmere in odkriva meje preživetja. V njej boste lahko prebrali, kaj se zgodi, če se znajdete zaklenjeni v hladilniku, ujeti pod ledom ali izgubljeni v puščavi. Izvedeli boste, zakaj lahko vrhunski alpinist spleza na vrh M. Everesta brez dodatnega kisika, zakaj astronavti, ko se po daljšem času vrnejo na Zemljo, le s težavo stojijo pokonci, ne da bi izgubili zavest, zakaj imajo globinski potapljači težave s kostmi in še marsikaj zanimivega. Knjiga je skoraj obvezno branje za biologe, fiziologe, učitelje biologije in športne pedagoge, športnike, avanturiste in odvisnike od adrenalina vseh vrst. Dobro je namreč vedeti, kako deluje naše telo v težavnih razmerah. Knjiga Življenje v skrajnostih: umetnost preživetja obsega 292 strani, format B5, cena je 33,50 evra, ISBN 978-961-234-991-2

4

4Uroš VidmajerV ospredju je sodelovanje

vogal

Za vse, ki se ukvarjajo s športom v šoli in športom mladih nasploh, so zagotovo zanimiva dogajanja na Za-vodu za šport RS Planica. Z oktobrom je za Markom Primožičem, ki se je vrnil v šolo, prevzel delo, povezano s športom mladih, Uroš Vidmajer.

Uroš se je s športom mladih ukvar-jal kot športni pedagog in zadnjih de-set let kot vodja športnih programov v občini Žalec. Po kratkem uvajanju na Zavodu za šport RS Planica nam je nakazal nekaj izhodišč svojega delovanja: »Po službeni plati sem bil z delom ekipe strokovnih delavcev in informatikov na Zavodu za šport RS Planica v »elektronski« navezi že pred

prihodom, tako da lahko rečem, da je tu zbrana odlična ekipa, ki ji je potrebno prepustiti dovolj ustvarjalne svobode. Na splošno vidim na Zavodu za šport RS Planica v strokovnem pogledu dvoje močnih področij – na en strani so ljudje, ki se ukvarjajo z vsebino, drugo področje pa zastopajo informatiki. Med njimi je treba ustvariti čim boljše povezave, saj vsi skupaj delujemo za iste cilje – v današnjem času pa eno brez drugega težje deluje. Ena izmed pomembnih nalog Zavoda za šport RS Planica pa je promocija športa mladih. Menim, da je možno na promo-cijskem segmentu enega najmočnejših slovenskih programov še veliko narediti, do tega etapnega cilja pa je več poti,« je prepričan novi pomočnik direktorja Zavoda za šport RS Planica, ki se, kljub novi vlogi, v svojih razmišljanjih pogosto vrača na svoje dosedanje delo na terenu.

»Dojel sem, da samo s 'komando', brez da bi ljudi poslušal in jim pomagal, ne moreš uspeti. Vsem zainteresiranim posameznikom in društvom je potrebno na terenu prisluhniti pri uresničevanju njihovih, velikokrat čudovitih športnih zamisli. Dobra povratna 'poteza' pri soustvarjanju skupnih zanimivih športnih programov pride zmeraj v pravem času in na pravem mestu. V tem smislu bom skušal delovati tudi na državni ravni. Že na začetku svojega dela na Zavodu za šport RS Planica opažam, da se športni pedagogi in tudi športni delavci včasih postavljajo v opo-zicijo. S tem sicer ni nič narobe, saj morajo imeti svoje poglede. A če jih občutim kot zelo zaprto razmišljanje, ki je uperjeno proti nekim 'birokratom' v Ljubljani, če je iz dialoga čutiti, da postavljajo Zavod za šport RS Planica na drugi breg, to najbrž ni spodbudno. Navsezadnje vsi skupaj soustvarjamo športni utrip v naši deželi. Ta pa mora biti privlačen, pa tudi strokovno utemeljen ter v dobro vsem športno navdahnjenim,« razmišlja Uroš Vidmajer.

V pogovoru se je zaustavil pri športu v šoli. »Šport v šoli in šport v klubih si ne bi smela biti povsem nasprotujoča. Res pa je, da klubi pogosto ne najdejo pro-stora v šoli. Njune povezanosti bi lahko bilo še več. Tu ni pomembna samo vloga ravnateljev, pač pa predvsem dobrih, zdravih odnosov med klubskimi delavci in športnimi pedagogi,« pravi Uroš, ki še zmeraj navija za športne pedagoge, ki najdejo pravi stik z učenci in vložijo delček svojega navdušenja in domišljije za šport v šoli. »Opažam, da je veliko prizadevnih športnih pedagogov, ki živijo za šport v šoli, pa čeprav živimo v svetu, ki vse gleda skozi denar. Pri takih pedagogih najbrž tudi ni težav, ko je treba s šolsko ekipo iti na tekmo ali množično šolsko prireditev, denimo, prek Trojan,« je dejal Uroš Vidmajer, ki je nekaj časa deloval tudi kot smučarski trener in športni menedžer. Zato zatrjuje, da problemov ni: »So samo situacije, ki so takšne in drugačne.«

N. S.

Orientacijski tek je zanimiva športna zvrst, ki ima svoje ljubitelje tudi med učenci in dijaki. To je potrdila tudi lepa udeležba na šolskem državnem prvenstvu, ki so ga izpeljali v Prlekiji, na Osnovni šoli Sv. Tomaž.

REVIJO IZDAJA

Zavod za šport RS Planica

OD GO VOR NI URED NIK

Ni ko Sla na

URED NI©T VO

Par mo va 33, 1000 Ljub lja na tel. 01 2363 107, 041 753 333, faks 01 2363 150 e-poπ ta: ni ko.sla na@ zrss.si urednistvosm@ gmail.com

URED NI© KI OD BOR

Tjaπa Andreé Prosenc, dr. Mojca Dopona TopiË, dr. Bojan Knap, dr. Pe ter Kla vo ra, dr. Mar je ta Ko vaË, dr. Tomaæ Pavlin, Aleπ Pe Ëe, dr. Stan ko Pin ter, Ro man Raæ man, Ur πka Stri tar.

NA ROČ ANJE NA REVIJO

Ni ko Sla na e-poπ ta: ni ko.sla na@ zrss.si urednistvosm@ gmail.com

TISK

Littera picta, d.o.o.NA KLA DA2.500

OB LI KO VA NJE IN PRE LOM

Studio MEDIA, d.o.o., Ljub lja na

KO REK TO RI CA

Bar ba ra ©if rarVa bi mo vas, da so de lu je te s svo ji mi po gle di in iz kuπ nja mi. Pri spev ke spre je ma mo po e-po πti ali po po πti na dis ke tah. Fo to gra fij ne vra Ëa mo, ra zen po do go vo ru. Od zi vi na ob jav lje ne pri spev ke naj ne bo do dalj πi od πti ri de set vrs tic. Pri dr æu je mo si pravi co do kraj πa nja pri spev kov, tis tih, ki ne ustre za jo na-me nu, ne bo mo ob ja vi li.

Re vi ja za πport ot rok in mla di ne na da lju je tra di ci jo bil te na ©©D in gla si la ©ol ski πport.ISSN 1318-1718.

Re vi ja je na me nje na πport nim na raπ Ëaj ni kom, tre ner jem, πport nim pe da go gom, star πem in vsem, ki jih za ni ma πport mla dih.

Poπt

nina

pla

Ëana

pri

poπt

i Lju

blja

na

8 2011Letnik 19 • πtevilka 169 • 8/2011 • revijo izdaja Zavod za šport RS Planica

5

6

13

16

20

27

28

30

29

38

Da se je začelo novo šolsko leto, bi vedel tudi po telefonskih klicih. Dan po ekipnem šol-skem prvenstvu v atletiki, ki je ena največjih šolskih športnih prireditev in na kateri pomeni že uvrstitev v finale velik uspeh za šolo in športno vzgojo (športnega pedagoga), pokličejo, denimo, z Osnovne šole Zali Log (premetenka): »Oprostite, ali se Šport mladih plačuje?« Ko zvedo, da je že desetletje zastonj, povedo, da je en izvod revije na šoli dovolj. Za vse take klice imam enak odgovor: »Spoštovana gospa (knjižničarka, ravnateljica itd.), če imate na šoli vsaj dva učenca, prosim, če drugi izvod ŠM postavite na neko mesto in ga bo kdo zanesljivo vzel in tudi prebral ...«

Manj zanesljivo pa je, da tisti učenec ali učenka ne bo vprašal športnega pedagoga, kakšna je pot, da bi šolska ekipa nastopila na ekipnem atletskem prvenstvu, zakaj sami niso nastopili na tem tekmovanju in če so sploh že kdaj sodelovali na ekipnem tekmovanju. In prav zaradi možnosti takšnih vprašanj Šport mladih ni posebno zaželena literatura in jo mnogi športni

pedagogi ne pokažejo učencem in učen-kam, dijakom in dijakinjam. Razumljivo. Temu se res ne bomo čudili.

Na omenjenem ekipnem atletskem prvenstvu v Slovenj Gradcu sem naletel na zanimivost: nekateri športni pedagogi so si zaželeli, da bi njihove zanimive špor-tnike predstavili v ŠM. Med pogovorom zmeraj vprašam športnika, če je že slišal za revijo Šport mladih. Tokrat sta me oba čudno gledala, o kakšni reviji vendar govorim. Podoben je primer celjskega skakalca s palico, prvo leto tudi dijaka, ki ga želim predstaviti bralcem ŠM, a ne pozna revije, čeprav o njegovem tri leta starejšem klubskem skakalnem kolegu pogosto kaj napišemo, saj je uspešen v svetovnem merilu. Res, če bi ne bilo Katje

Stanonik in podobnih športnikov, ki berejo (tudi še kaj drugega kot ŠM) in tudi sodelujejo v ŠM, bi kot urednik že zdavnaj opustil vse upe.

Nedavno zvem, da v okviru športne vzgoje na neki šoli poteka projekt razumevanja ab-solutnih športnih dosežkov, denimo, kaj pomeni teči 60 m v času 7,68 sek (Alen Nuhanovič, MV Postojna, zmagovalec na ekipnem DP) ali 1000 m v času 2:56,69 (Klemen Vihar, MV Postojna, zmagovalec na ekipnem DP). Poprečen učenec ali učenka o tem ne ve skoraj nič, tudi smiselne predstave o športnem dosežku nima. In da ne govorimo o dosežkih plavalcev, o katerih se tudi povprečnim športnim pedagogom ne sanja, kako hitro plavajo najboljše 14-letnice v Sloveniji, kaj šele, da bi to vedeli učenci (glej dosežke kadetov in kadetinj na stra-neh športnih izidov). Tu smo v Sloveniji popolne »bubulee« in bog ne daj, da se naš učenec začne pogovarjati s kakšnim avstralskim ali anglosaško orientiranim vrstnikom o kakovosti atletskega ali plavalnega športnega dosežka. »A propos …,« bi dejal nekdanji novinar Dela Pepe Dekleva, »v vsakem Športu mladih imamo nekaj strani športnih dosežkov.« Čudno, zakaj neki jih objavljamo. Malo tudi s tem namenom.

No, na omenjenem ekipnem atletskem prvenstvu sva se s Primožem Praprotnikom, športnim pedagogom na Gimnaziji Šentvid, pogovarjala o poprečnem atletskem dosežku za ekipno tekmovanje in kateri dosežki se že približujejo atletski kakovosti. Ja, to bi bila zanimiva tema za širše razmišljanje. Druga dva športna pedagoga, za katera vem, da sta naravnana malo širše, sta Henrik Omerzu in Ranko Leskovar. Ranko je sploh posebnost, saj spodbuja svoje dijake in dijakinje, da bi sami fotografirali, da bi še malo ob vsem razmišljali in tudi sami kaj napisali o svojih tekmovanjih. Ne vem sicer, če Rankovi dijaki in dijakinje poznajo Šport mladih in ali so njihove seminarske naloge obzorje, prek katerega ne sežejo.

Od začetka šolskega leta – do R. Leskovarja

©port mla dih ■ let nik 19/169 ■ OKTOBER 2011vsebina

Zgodovina športaNajbrž si nihče ne bi mislil, da bo neka nogometna tekma po 79 letih še zmeraj vzbujala zanimanje zgodovinarjev. Gre za tekmo med tržaško Triestino in ljubljanskim Primorjem za božič leta 1932., za tekmo, ki je bila že ob sodnikovem sklepnem pisku hitro pozabljena ali pa pometena pod prag. A bolj ko se dogodek odmika, bolj je zanimiva, in še danes je ostalo nekaj ugank. Nogometno srečanje je dvigovalo nacionalna čustva na obeh straneh – italijanski in slovenski. V podzavesti naroda pa še zmeraj tlijo napetosti iz takratnega časa, tudi ko nastopijo italijanski nogometaši v Sloveniji …

10 plus - mladi športnikiViolončelistka Zala Vidic, atleti Jan Dovč, Tina Božič, Ina Kruljac in Nuša Pintar, namiznoteniški igralec Deni Kožul, orientacistka Jedrt Jevševar, rokometaš Žiga Urbič, odbojkarica Anita Sobočan.

OFEM 2011 – Trabzon (3)Tretji zapis o olimpijskem festivalu evropske mladine v Turčiji je sestavljen iz niza kratkih predstavitev uspešnih plavalk reprezentančne štafete, ki so osvojile srebrno medaljo ter razmišljanja o dotiku islamske vere.

Šolska tekmovanjaEkipno prvenstvo osnovnih šol v atletiki (20, 21), šolska državna prvenstva v odbojki na pesku v Ankaranu, v Braslovčah in v Kostanjevici na Krki (22, 23), šolsko prvenstvo v orientacijskem teku pri Sv. Tomažu (37).

Zgodba Zgodba se tokrat dogaja v šoli v naravi, kot si jo je zamislila iz izpeljala Osnovna šola Valentina Vodnika v Ljubljani. Zaradi načrtnih tečajev prilagajanja na vodo v vrtcu in plavalnega tečaja v prvem VIO, je v šoli v naravi veliko manj popolnih neplavalcev. Zato si šole v naravi z vsebinami plavanja lahko privoščijo tudi druge dejavnosti.

Ordinacija dr. Bojana KnapMleko, idealna tekoča hrana - Okno priložnosti za regeneracijo - Mlečni izdelki za dejavno populacijo. Kaj se zgodi v telesu, če se pošteno preznojimo? Intenziven telesni napor sproži mnoge metabolične in hormonske odzive. Bolj dolgotrajen in intenziven je napor večje prilagoditvene spremembe se zgodijo v telesu.

Mladi razmišljajoŽirovka Katja Stanonik, sicer pa zaprisežena tekačica na dolge proge, govori tudi o športni vzgoji v srednji šoli.

Tris BLOGMilena Aras, Aleš Peče in Nina Puhan še naprej neumorno razmišljajo o športu mladih, a drugače - skoraj nevsakdanje.

AvanturaTokratna avantura je nenavadna, zgodila pa se je naši znanstvenici, pisateljici, fotografinji in predvsem veliki ljubiteljici narave. Ampak, da bi dojeli, kaj se ji je dogajalo na Aljaski, boste morali njen sestavek prebrati zelo pozorno in morda celo večkrat.

6

Iz zgodovine športa piše dr. TOMAŽ PAVLIN

6

Grenka tržaško- ljubljanska božičnicaV prejšnji številki smo navedli nekaj zgodovinskih primerov tržaško-ljubljanskih stikov, danes pa se bomo navezali na enega od njih, ki je bil slovenski športni historiografiji neznanka in še vedno tudi uganka, čeprav je bil v športnem pogledu velik dogodek. Gre za nogometno tekmo med tržaško Triestino in ljubljanskim Primorjem za božič 1932., za tekmo, ki je bila že ob sodnikovem zaključnem pisku hitro pozabljena ali pa pometena pod prag.

O Primorju sem pisal že pred časom tudi v Športu mladih, podrobneje pa sem ga predstavil lani jeseni v Kopru na zborovanju zgodovinar-jev, na katerem je bila obravnavana migracija v slovenskem prostoru ter tudi socialne posledice migracije. Pravšnja tematika tudi za športno zgodovinsko temo, saj je bilo Primorje posle-dica (e)migracije. Prispevek je bil objavljen v publikaciji prispevkov z zborovanja Migracija v slovenskem prostoru od antike do danes, ki ga je izdala Zveza zgodovinskih društev Slovenije (2010).

Primorje je bilo torej posledica migracije, ki jo je sprožil politični razvoj po prvi svetovni vojni. Z novimi državnimi mejami na tem prostoru in agresivnim nacionalizmom nad slovenskim prebivalstvom onstran meja so se sprožile migracije Primorcev in Korošcev v matico. Tu so se znašli, čeprav tudi oni Slo-venci, v novem okolju in je bilo, kot je zapisal Lavo Čermelj, povsem »naravno«, da so se »združevali v lastnih organizacijah« in ena teh je bil tudi leta 1920 ustanovljeni Sportni klub Primorje. Primorje je prvenstveno povezovalo primorsko mladino, starejši pa so bili pod-porni člani in klub je kmalu postal nekakšna

srčika ljubljanskega primorstva. Ko je leta 1927 v Ljubljano prebegnil Lado Božič, se je včlanil v Primorje in bil izbran za klubskega tajnika. A bolj kot zaradi športa, je poudaril v spominih, se je včlanil, da bi prišel v stik s čim večjim številom Primorcev, saj so bile tekme Primorja zbirališče vseh, ki so vsaj malo »dišali po primorsko«. Geslo Primorja, kot se je v de-vetdesetih spominjal danes že pokojni Danilo Sancin, pomemben član vodstva kluba, je bilo »vsi za Primorje in Primorje«.

Klub je izražal neverjeten športni in orga-nizacijski elan in je dodobra zaznamoval slo-vensko in jugoslovansko športno zgodovino. Primorje se je namreč hitro športno dvignilo in prekosilo marsikateri ljubljanski klub ter naza-ljubljanski klub ter naza-dnje tudi Ilirijo. Najodmevnejše je bilo nogo-metno in nasploh rivalstvo med Primorjem in Ilirijo in njuni derbiji so bili stalnica mestnega življenja, ki pa so se v tridesetih letih prekinili.

Primorje je zgodaj želelo tudi v domače kraje svojega članstva. Klubski tajnik Mario Kuret je že na občnem zboru leta 1924 sprožil vprašanje stika z okupiranim ozemljem ter postavil vprašanje, ali naj se navežejo stiki z italijanskimi klubi, ki so jih klicali na gostova-nja, med njimi tudi zamejski klubi. Občni zbor je predlogu načelno pritrdil in po navezavi jugoslovansko-italijanskih športnih stikov so sledila med leti 1924 in 1926 prva gostovanja nogometašev v Trstu in Gorici, hazenašicepa so se odpravile k tržaškim rojakinjam pri Adriji, ki so zatem vrnile obisk v Ljubljano. Kratki na-vezavi stikov je kaj kmalu sledila ledena doba, ki je bila posledica prekinitve meddržavnih no-gometnih stikov po nekem incidentu na tekmi med Gradjanskim in Juventusom v Zagrebu. Resnici na ljubo so bili tudi politični odnosi med Kraljevino SHS in Italijo precej hladni, zlasti po letu 1926, ko je Italija z Albanijo

podpisala pogodbo o prijateljstvu in okrepila vpliv na vzhodni jadranski obali ter vklestila jugoslovansko državo – jugoslovanski vojni krogi so tedaj celo preigravali možnost voja-škega spopada z Italijo. Italijansko politično spletkarjenje pa se je nadaljevalo v Podonavju in v, kot poudari J. Pirjevec v delu o Jugosla-viji, »kričavi protijugoslovanski propagandi, v kateri so sodelovali italijanski časnikarji, pa tudi najvišji politiki in sam Duce«. Resda je potem v političnem ozadju kralj Aleksander navezal stike z Mussolinijem, ki pa so bili zelo spremenljivi. Morda je bila tekma za božič 1932. plod političnega tipanja, vsekakor je bila v paketu kratkotrajne meddržavne nogo-metne odjuge v začetku tridesetih, saj je poleg Primorja v Italiji gostoval tudi državni prvak beograjski BSK in izgubil proti Milanu s 0 : 6.

Primorje se je za božič 1932. odpravilo v Trst k Triestini, članici italijanske prve lige. Tekma s Triestino, ki se je igrala po Primorjevih navedbah na povabilo Tržačanov, je sovpadala z zaostrenim mednacionalnim vzdušjem po I. tržaškem procesu proti mnogim članom slo-venskega odporniškega gibanja, zaokroženega v TIGR-u, ki so se v boju za nacionalne pravice zatekli tudi k terorizmu in poleti 1930 izpeljali napad na sedež Il Popolo di Trieste, glasilo fašistične stranke v Julijski krajini. Vrh procesa je bila ustrelitev štirih mladih mož na gmajni pri Bazovici (bazoviške žrtve). V vrsti sledečih inci-dentov na obeh straneh meje so npr. v Jugoslaviji (1929. je bila SHS preimenovana v Jugoslavijo) tik pred gostovanjem Primorja oktobra 1932 s kladivi poškodovali simbol italijanstva v Dalmaciji kamnitega beneškega krilatega leva v Trogiru, na italijanski strani pa so odgovarjali z verbalnimi in fizičnimi napadi na slovenstvo in slovanstvo ter jugoslovansko državo.

Na športnem polju je božična tekma s Triestino sovpadala z uvrstitvijo Primorja v novo organizirano državno ligo za sezono 1932/1933, t. i. nacionalno ligo, ki jo je tvorilo deset jugoslovanskih klubov, Primorje pa je bilo edini slovenski predstavnik. V domačem športnem zakulisju se je pojavila ideja po »fuziji« Ilirije in Primorja, do česar sta bila oba kluba zadržana. Združitev so podpirale mestne in banske oblasti, ker bi bila izpopolnjena ekipa v interesu ljubljanskega in slovenskega nogometa in bi bilo lažje finančno podpirati le enega predstavnika.

Tržaški glasili Il Piccolo in Il Popolo di Trieste sta v dneh pred tekmo poudarjali, da je tekma plod ponovne navezave nogome-tnih stikov obeh državnih federacij in da je tekmo predlagalo Primorje, da se srečata dva kluba prvokategornika, kar bo obenem tudi pokazatelj vrednosti italijanskega in jugoslo-vanskega nogometa ter opozarjala občinstvo na primerno bodrenje in da so nasprotniki izključno športniki.

Tekma med Primorjem in Triestino je potekala tudi v senci požganega slovenskega narodnega doma

7

Primorje je nastopilo v postavi vratar Kor-če, obramba Svetic, Hassl, Sočan, Slamič, Pi-šek in v napadu Slapar, Erman, Jež, Jug, Uršič. Nedvomno je bila tekma za člane Primorja tudi čustveno obremenjujoča, kar nekaj jih je bilo Primorcev, in noge so bile toliko težje, kajti dobro so vedeli, da je na novo urejenem tržaškem Stadionu med občinstvom mnogo Slovencev, ki so nestrpno pričakovali tekmo in gole v tržaški mreži. Primorje je izgubilo z neljubih in neslavnih 0 : 4. Resnici na ljubo je bila Triestina, ki je danes v primerjavi s tedanjo Slavo tržaška razvalina, v tisti sezo-ni v dobri formi in je v tednu pred tekmo s Primorjem na ligaškem gostovanju prema-gala rimski Lazio. Tržačani so pričakovali zmago in jo tudi dosegli, Picollo pa je zatem vehementno poudaril, da, če povzamemo po prispevku M. Kodriča v reviji Šport, je »Triestina z lahkoto premagala Primorje«, da je Primorje »ekipa nižje tehnične rasti«, ki ni »nikoli uspela uveljaviti lastne avtoritete ne vedno briljantni Triestini«. Igralci Primorja, »fizično pomanjkljivi, so se izkazali dokaj mili, tako da so bili že po prvih dejanjih skoraj prepuščeni porazu«. Med igralci Primorja so pohvalili predvsem vratarja, dva da sta bila srednje dobra, ostali pa povprečni, taktično pa osredotočeni na razdiranje Triestinine igre. Tudi Popolo di Trieste je superiorno poudar-jal, da se je od gostov pričakovalo več in je Primorje, nedoraslo domačinu, po kakovosti uvrstil v italijanski drugi razred ter da je bila tekma le odličen trening domačih pred na-daljevanjem ligaških obračunov. Občinstva, ki naj bi se obnašalo spoštljivo, naj bi bilo na novem Stadionu polno, med njimi tudi pred-stavniki jugoslovanskega konzulata. Konzul je po tekmi povabil igralce obeh moštev na

čaj in poudaril doprinos tekme k ponovni vzpostavitvi odnosov med državama.

Kaj pa doma? Ljubljansko liberalno Jutro je le zelo kratko obvestilo, da je Primorje izgubilo v Trstu. Pika. Nekoliko več je zapisal Slovenec, ki je poleg same tekme poudaril športno infrastrukturno pridobitev Tržača-nov, to je novi Stadion na Sv. Soboti. Stadion je bil odprt septembra 1932 in bil zgrajen z mestno pomočjo. Za Triestino je poudaril, da je ponos vsega Trsta ter da je občinstvo »naše fante lepo sprejelo«. O igri pa, da Triestina v svoji igri nasprotniku ne pusti do sape in da je le dobra ožja obramba Primorja »rešila razmeroma dober rezultat«. Lahko pa bi tudi rekli, da je desničarski in katoliški Slovenec pikro prisolil eno liberalnemu in nacionalnemu (projugoslovanskemu) klubu, ki se je za takega ob priložnostih rad razglašal. Danilo Sancin mi je v pogovoru pred leti npr. poudaril, da so v Trstu nastopili, da bi videli reakcijo Italijanov in spoznali kakovost italijanskega nogometa, da so dobro vedeli, da je bila Triestina članica prve italijanske lige, ne pa, kako je močna. Za-mejci so jih obupno čakali, saj so si na tekmi hoteli dati duška, igralci pa so imeli tremo, vsi so vedeli, kaj bi pomenil zadetek in dober izid rojakom v teh nacionalno težkih časih. Po besedah danes tudi že pokojnega napadalca Alojzija Ježa igralci Primorja na gostovanju niso bili nadlegovani, igrali so zavzeto, nobe-den se ni »prodal«, Triestina je bila pač boljša, poleg treme pa so imeli tudi smolo. Tako se je Adolfu Ermanu, golgeterju Primorja, zgodilo, da je zgrešil ‹zicer›, kar se mu ni zgodilo nikdar prej in nikdar pozneje – in Erman je bil v sezoni 1932/1933 peti strelec nacionalne lige. Pri povratku domov je Jež izstopil v rojstni Divači, čeprav so ga soigralci svarili, naj tega

ne stori. Ostal je nekaj dni pri sorodnikih, saj je bilo domotožje močnejše.

Tekme je bilo konec, medijsko je tekma poniknila, a iznenada je završala emigrantska burja. Konec decembra je Klub jugoslovanskih primorskih akademikov napadel Primorje, da naj bi z gostovanjem v Trstu v času najbesnej-ših fašističnih izbruhov proti Jugoslaviji in igra-njem tekme s fašisti onečastilo ime nesrečnega Primorja in poudaril, da se je »sredi največje gonje italijanskega časopisja proti vsemu, kar je našega ... predrznilo iti Primorje fašistom v goste. Mogoče je, da so nesli trogirskega leva, mogoče so šli gledat, kje je stal naš ponosni Narodni dom, mogoče so šli obiskat nesrečno Bazovico ...«

Poudarjali so žaljivo pisanje tržaškega časo-pisja ter da Primorje ni nikakršna emigrantska organizacija, pač pa le športni klub, ki ima s Primorci skupno le ime in ga pozvali, da spre-meni ime, druge športne klube v Jugoslaviji pa, da naj dobro premislijo, preden gredo na gostovanja v Italijo, saj bi imelo njihovo igra-nje tekem podobno kot v primeru Primorja prevelike moralne posledice v italijanskem tisku. Ost je bila naperjena v vodstvo in Danila Sancina, ki so ga kot kolovodjo vpraševali, ali se mu je zdelo »umestno, da je v imenu kluba na banketu v Trstu pred fašističnimi predstavniki vzklikal Italiji?« ter ali so se zavedali, vodstvo in igralci, »kakšno ime nosi klub, v katerem imenu so nastopili v Trstu?«

Ostre besede mlade primorske generacije, za Primorjem je organizacijsko stala starejša generacija emigrantov, po drugi strani pa je tudi vprašanje, kakšna bi bila reakcija v Trstu in doma ob zmagi Primorja v rojstnem mestu fašističnega aktivizma (požig slovenskega Narodnega doma).

Moštvi Ilirije in Primorja (v belih majicah s črno progo) v letu 1920

8

spletni info kazalecinternet

programi

KOLEDAR ŠOLSKIH TEKMOVANJ IN PRIREDITEV

Odbojka – pomembno obvestilo Pri pravilih odbojke za učence in učenke letnik 1997 in mlajše objavljenih v Informatorju 1 str. 36 in 37 za šolsko leto 2011/12 je prišlo do spremembe. ČRTA se stavek: Igranje v sistemu 5:1 ni dovoljeno. Spremembo je sprejel strokovni svet OZS konec avgusta, ko je bil Informator že natisnjen. Igra se po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije. Prosim, da to spremembo sprejmete z razumevanjem.

Posvet v počastitev Franceta Pedička (1922-2008)Fakulteta za šport in Zveza društev športnih pedagogov Slovenije vabita na znanstveno-strokovni posvet z naslovom: Prof. dr. Franc Pediček in športna kultura Slovencev. Posvet bo v četrtek, 10. novembra, od 9. do 13. ure v veliki predavalnici Fakultete za šport. Posvet je brezplačen in je uvod v 24. mednarodni posvet športnih pedagogov Slovenije, ki bo teden dni kasneje, od 17. do 19. novembra v Murski Soboti. Naj spomnimo, da je bil dr. Franc Pediček nekaj časa predavatelj na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, a žal v tem zboru ni bil dolgo, saj se je moral zaradi ideoloških razhajanj posloviti. V

izjemno lepem spominu ga imajo nekdanji študentje VŠTK, ki so imeli to srečo, da jim je predaval. Kljub vsemu je izdal temeljno delo z naslovom Pogledi na telesno vzgojo, šport in rekreacijo (1970), znana je njegova knjiga Moja hoja za pedagogiko 1950-2000, v kateri avtor opisuje svojo razgibano življenjsko pot, ki ga je pripeljala do iskrenega in celovitega pristopa do vzgoje. Znani sta še knjigi Ob prenovi šole – Kritični pedagoški pogledi in Razklani čas, prvo je izšlo leta 1998 v Založbi Jutro, drugo pa leta 2010 v Založbi Mohorjeve družbe. Franc Pediček, zagovornik idejno nevtralne šole, je leta 2007 prejel

najvišje državno priznanje za življenjsko delo v pedagogiki. Leta 1994 je z nagrado mesta Ljubljane in s spominsko listino odlikoval dr. Pedička tudi ljubljanski župan Jože Strgar. Vsebine posveta, ki se bo začel ob 9.15: nagovor prof. dr. Mojce Doupona Topić, prodekanje za znanost, sledila bodo predavanja: dr. Herman Berčič - Franc Pediček in njegova prizadevanja za uveljavitev strokovne in znanstvene misli v telesni kulturi in športu, prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka - Franc Pediček in njegov prispevek k razvoju sodobne pedagogike, povezave s telesno kulturo, doc. dr. Meta Zagorc, FŠ - Franc Pediček in plesna kultura Slovencev, Mag. Silvo Šinkovec, Inštitut Franca Pedička - Pedičkovi razmisleki o etiki in morali, prof. Dušan Gerlovič: Univerzitetni šport skozi prizmo Pedičkovih razgledov in spoznanj, prof. Marjan Plavčak: Teze Franca Pedička o telesni vzgoji in njihov pomen za današnji čas na področju športne vzgoje.V knjigi Moja hoja za pedagogiko 1950-2000, ki jo je izdal v samozaložbi, je tudi njegova karikatura, pod njo pa je zapisal: »Nemara sem moščanskim osmošolcem preveč »težil« s filozofom Rene Descartesom, pa so me zato takole upodobili in izobesili na razstavi (1952).

Posvet športnih pedagogovPosvet športnih pedagogov, ki ga od 17. do 19. novembra v Hotelu Diana v Murski Soboti, prireja ZDŠPS. Prijave za posvet do 9. novembra, Rok za prejem obvestila o uvrstitvi prispevkov v zbornik: 21. oktober, če boste prenočevali v Hotelu Diana v Murski Soboti, uredite glede bivanja do 8. novembra.Teme posveta 2011: S športom proti debelosti, Zdrav življenjski slog, Dejavnosti v naravi (cilji, vsebine, varna organizacija, normativi), Primeri dobre prakse na različnih stopnjah šolanja, Proste teme, Aktualna problematika šolske športne vzgoje ter športa otrok in mladine. Poleg predavanj in predstavitve referatov ter plakatov bo tudi okrogla miza o aktualnostih športa otrok in mladine ter športno popoldne.

Strokovna literaturaPoleg obširnega seznama strokovne literature, ki jo izdajajo na Fakulteti za šport, in bo na voljo po znižanih cenah, pa bodo na voljo tudi štiri zanimive knjige Romana Vodeba (roman.vodeb@guest.arnes.si), prav tako z ugodnostmi nakupa, in sicer: Ideološke paradigme v športu ..., ko poseže vmes država (2000), Šport skozi psihoanalizo (2001), Subjekt v ideologiji (športa) (2003), Interpretacija športa (2005). Znižana cena za eno knjigo bo 10 evrov – po načelu (kupiš dve (različni), dobiš brezplačno še tretjo knjigo. Pa še njegov blog - http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/razprodaja-knjig/59870.

NOVEMBERDržavna tekmovanja10. judo, finale, SŠ,12. popotovanje po Levstikovi poti, OŠ, SŠ, OŠPP,17. badminton, učenci, finale, Črnomelj, OŠPP,23. plavanje, finale, Kranj, OŠPP,30. gimnastika, akrobatika, konec polfinalnih tekmovanj, OŠ.

Področna tekmovanja11. rokomet, letnik 1997, konec občinskih tekmovanj, OŠ,12. Mladina in gore, področna tekmovanja, OŠ,18. odbojka, letnik 1997, konec šolskih tekmovanj, OŠ,26. rokomet, konec področnih tekmovanj, SŠ,30. košarka, letnik 1997, konec občinskih tekmovanj, OŠ,30. košarka, konec občinskih tekmovanj, SŠ,30. nogomet, letnik 1997, konec občinskih tekmovanj, OŠ,30. badminton, posamezniki, konec občinskih tekmovanj, OŠ,30. namizni tenis, konec šolskih tekmovanj, OŠ,30. šah, posamezniki, konec občinskih tekmovanj, OŠ.

DECEMBERDržavna tekmovanja3. šah, posamezniki, finale, SŠ,8. gimnastika, akrobatika, finale, OŠ, SŠ,23. rokomet, konec četrtfinalnih tekmovanj, SŠ.

Področna tekmovanja9. odbojka, letnik 1997, konec občinskih tekmovanj, OŠ,16. rokomet, letnik 1997, konec področnih tekmovanj, OŠ,21. košarka, konec področnih tekmovanj, SŠ,22. košarka, letnik 1997, konec področnih tekmovanj, OŠ,24. badminton, konec področnih tekmovanj, SŠ,24. badminton, ekipno, konec občinskih tekmovanj, OŠ,24. streljanje z zračno puško, konec občinskih tekmovanj, OŠ,24. šah, ekipno, konec občinskih tekmovanj, OŠ.

Spremljajo najave tekmovanj na www.sportmladih.net oz. spremljajo obvestila prek e-pošte.

9

spletni internet

programi

Christoph Ransmayr

Grozote teme in leduO osvajalcih nekoristnega sveta, kot bi dejal francoski alpinist Lionell Terray, smo lahko prebrali že množico knjig, avtor Christoph Ransmayr se je lotil pogleda na raziskovanje zemeljskega severa, ki ga je popestril s svojimi spoznavanji, ki nam govorijo, da smo preveč zaverovani v tehnološki napredek človeštva, saj Zemlja sploh ni tako majhna, kot se zdi sodobniku. Zgodba o avstroogrski odpravi na sever temelji na dejstvih, a je zanimiva tudi zaradi neznanih pogledov na odpravo z ladjo znamenitega imena Admiral Tegetthoff – ki je bil, ne boste verjeli, Mariborčan, posadka za severna obzorja pa je bila sestavljena pretežno iz dalmatinskih pomorščakov. Pravzaprav je bila ta odprava tudi naša, slovenska, saj smo Slovenci takrat živeli v Avstro-Ogrski. Knjiga je biser, a krona je zagotovo usoda češkega kartografa Juliusa Ritterja von Payerja, poveljnika odprave za raziskovanja na kopnem, saj je zadnje mesece svojega življenja preživel - na Bledu. Knjigo je natisnila Študentska založba, zbirka Žepna Beletrina 2011, izvirnik je izšel leta 1984.

Kazen v šoli?Razširjen naslov zanimive knjige, ki bi jo morali prebrati vsi pedagoški delavci, je Izbrani pristopi k sankcioniranju prestopkov in podpori prosocialnega ter moralnega ravnanja. Knjigo, ki je izšla v nakladi 1000 izvodov v Založbi Centra RS za poklicno izobraževanje, je uredil dr. Robi Kroflič, tudi eden izmed avtorjev zanimivih besedil, za razumevanje katerih pa je treba imeti kar veliko pedagoškega znanja.

Ljubljanski maraton 2011Približno dva tisoč tristo učencev in učenk ter dijakov in dijakinj se je udeležilo šolskih

tekov v okviru 16. Ljubljanskega maratona 2011. Žal nimamo podatka, kako množična je bila udeležba na vseh štirih promocijskih tekih najmlajših učencev in učenk, a zdelo se je, da jih je bilo več kot v minulih letih. Približen seštevek vseh osnovnošolcev, ki so tekli, bi bil tako lahko okoli 4500.

Če bi ta podatek ocenjevali po načelu množičnosti, bi bili lahko kar zadovoljni, saj številka ni zanemarljiva. Prireditev bo tako imela v prihodnjih letih solidno bazo mladih, ki se bodo prej ali slej pridružili bolj zahtevnim ljubiteljskim tekaškim preizkušnjam. Če se nekoliko ozemljimo, pa število mladih, ki tečejo in to želijo pokazati na LM, še zmeraj ni kaj prida. Še posebno med dijaki in dijakinjami. Še zmeraj pa drži, da so učenke in dijakinje, kot že leta nazaj, bolj nagnjene k teku in nastopu za medaljo LM.

Tekaške zgodbe nima pomena razpredati, ker imamo opraviti z dvema taboroma – športnimi pedagogi in starši, ki otroke spodbujajo k teku na eni strani, in na drugi strani one, ki za to ne naredijo veliko ali jih tek in gibanje ne zani-mata kaj prida. Zato tečejo predvsem mladi, ki imajo to srečo, da živijo v okoljih, v katerih so spodbude in zgledi živi. A tako pač je, nekateri so začutili, da je v teku lahko nekaj več, drugi pa bodo morda do tega spoznanja prišli kdaj kasneje, bolj ali manj sami od sebe.

Težko bi zdaj dejali, da se je tekaško že premaknila kritična masa mladih, a zagotovo se tu nekaj dogaja, saj smo lahko v tednih pred maratonom videvali teči po ulicah Ljubljane množico mladih. Vsi, ki tečejo, zdaj že veliko vedo o teku in tekaški prehrani, tudi o pripravi za tekmo, čeprav smo bili na cilju enega od šolskih tekov priča učencem in dijakom, ki so se soočili s slabostjo, nekdo pa je iz sebe spravil celo izdatno porcijo špagetov. Nesrečnik si je najbrž napačno razlagal prehranska načela. Najbrž bo treba na polju izobraževanja za tek še kaj posejati. Morda bi morali biti v tem pogledu bolj pripravljeni tudi športni pedagogi in najbrž bi moral tudi njihov učni načrt o vsem tem kaj povedati.

9

10

Mednarodne igre otrok

Nepozabne dogodivščineLANARKSHIRE (Škotska), 8. avgusta

– Na mednarodnih igrah otrok (Internati-onal Children Games) redno sodeluje nekaj športnih ekip slovenskih mest in tako se je avgusta odprava mladih slovenskih špor-tnikov udeležila že 45. iger na Škotskem. V konkurenci 77 mest iz 33 držav in s pribli-žno 1300 udeleženci so slovenski športniki in športnice osvojili kopico medalj.

Odbojkarji iz Maribora so osvojili 2. mesto, v finalu so izgubili z ekipo Seoula (J. Koreja), odbojkarice iz Mislinje, ki so pripravile pri-čujoči dnevniški zapis, pa so se uvrstile na 3. mesto. Med teniškimi igralci je blestel Domen Gostinčar (Mb) s srebrno medaljo, plavalec Miha Sovrovič si je priplaval dve bronasti me-dalji v prostem slogu na 100 in 200 m, njegov mestni vrstnik Erik Hren pa je bil srebrn na 50 m prsno in bronast na 100 m prsno. Na nogo-metnem turnirju je ekipa Šentilja/Ruše pristala na 3. Mestu, nogomet pa so igrali tudi Ptujčani, a so izpadli v četrtfinalu. V kratkem atletskem programu sta srebrni priznanji osvojila Rene Perko pri skoku v daljavo in Veronika Domjan pri metu krogle.

Medalje pri judoistih so osvojili, do 45 kg: 2. David Štarkelj (Ce), 3. Aljaž Gostenčnik (Ravne), do 50 kg: 2. Oleksy Yankovsky (SG), do 55 kg: 3. Žan Gostenčnik (Ravne), do 81 kg: 1. Alojz Varšnik (SG), dekleta, do 48 kg: 3. Tina Lasnik (Ravne), do 52 kg: 1. Katja Oder (SG), do 63 kg: 1. Nastja Stopernik Pavlin (SG), do 70 kg: 2. Klara Apotekar (Ce). Tekmovanja so potekala še v badmintonu, dekliškem nogome-tu, golfu in jadranju. 3. avgusta

Ob 12. uri smo se starejše deklice in dečki s starši in trenerji zbrali pred picerijo Vagon v Mislinji. Do Bergama v Italiji smo s kombijem potovali 7 ur, od tam pa z letalom proti Gla-sgow, let pa je trajal dve uri. Nekateri od nas so bili na letalu prvič, a se je vsem zdelo enako vznemirljivo. Ker smo potovali ponoči, smo imeli lep razgled na osvetljena mesta pod krili našega letala. Ko smo prispeli v Lanarkshire smo dobili darila od sponzorjev in se po dol-gih hodnikih odpravili v naše sobe, kjer so že bili udeleženci iger, s katerimi smo preživeli naslednjih šest dni.

4. avgustaZbudili smo se v deževno jutro, ki je na

Škotskem skoraj samoumevno. Hrana nam je teknila in dala moč za jutranji trening v telo-vadnici, oddaljeni 30 minut hoje. Po treningu smo dobili paket suhe hrane, katerega vsebina pa nam ni preveč dišala, zato smo svojo lakoto potešili pri bližnjem avtomatu. Nato smo imeli prosti čas, ki smo ga namenili za spoznavanju vrstnikov. Proti večeru smo se vsi udeleženci mednarodnih iger otrok zbrali na stadionu, kjer je potekala slovesnost ob odprtju iger, seveda pa ni manjkalo nekaterih olimpijskih simbo-lov, denimo, olimpijski ogenj. Vsi smo bili navdušeni nad programom, ki je bil izvrsten. Po slovesnosti nas je premagala utrujenost in padli smo v globok spanec.5. avgusta

Za spremembo nas je zjutraj pozdravil son-čen dan in ker smo vedeli, da nas danes čakajo tekme, smo se do sitega najedli. Prvo tekmo smo imele punce proti poljski ekipi iz Plocka, ki je bila eden izmed močnejših nasprotnikov. Odrezale smo se slabo in tekma se je končala z izidom 2:0 v njihovo korist. Za razliko od nas pa so naši fantje ugnali vrstnike iz Jeruzalema z 2:0 in zmago proslavili v bližnjem bazenu. Punce smo se nalezle veselja fantov in ga vložile v tekmo proti kanadski ekipi iz mesta Halifax. A tokrat je bilo veselje na naši strani, saj smo zmagale z 2:0. Po napornem dnevu, pa je sledil prav tako naporen, a zabaven večer, ki smo ga preživeli v zabaviščnem parku Lanarkshire. Preizkušali smo različne naprave, pred katerimi

je bila gneča. Mokri in izžeti od utrujenosti smo legli v toplo posteljo.6. avgusta

Punce je namesto dežja, ki je vseeno bil, prebudila Urša, fante pa vonj po neredu v nji-hovi sobi J. Danes jih je čakal pomemben dan, saj so imeli dva močna nasprotnika, ekipo iz Južne Koreje in vrstnike iz Maribora. Po dveh napetih tekmah se zaradi poraza nismo uvrstili v polfinale, a smo vseeno spodbujali svoj ženski del ekipe, ki je zmagal proti domačinkam. Kdor pravi, da po zmagi ne prija bazen, se moti. Za piko na i pa smo se sprehodili do mesta, kjer je vsak našel kaj zase. Potem smo se odpravili na slastno večerjo, po kateri smo se obiskovali po sobah in imeli zanimive pogovore. 7. avgusta

Danes fantje niso imeli več tekem, ampak so nas pospremili na tekmo proti vrstnicam iz Los Angelesa (ZDA), ki je bila trd oreh. Ampak ŽOK Mislinja je bil prvi klub, ki se jim je v prvem nizu približal do izida 22:25. Dvorana je bila nabito polna in veliko navijačev je bilo na naši strani. Po dobri igri v prvem nizu smo v drugem popustile in na koncu izgubile z 0:2. Razočaranje je bilo veliko, saj smo bile blizu zmage. Naša želja je bila ogromna, ampak mo-rale smo naprej. Po nekaj spodbudnih besedah trenerja smo, kljub porazu, ohranile trezno glave, saj nas je čakal dvoboj za tretje mesto proti ekipi Halifaxa (Kanada). Kanadčanke smo premagale še drugič in domov odnesle bronasto medaljo. Zlato so osvojile Američanke, srebrno pa Poljakinje. Fantje iz Maribora so izgubili fi-nalno tekmo proti Seoulčanom iz Južne Koreje in osvojili srebro, tretja je bila ekipa Kecskemeta (Madžarska). Mislinjčani so zasedli peto mesto. Večerjali smo kar na sklepni prireditvi, kjer smo plesali ter se družili z ljudmi iz vsega sveta, saj je bilo to naše zadnje skupno druženje.8. avgusta

Škotsko si bomo še posebej zapomnili po dežju in po cestah. Z veliko ljudi smo si izme-njali naslove na facebooku, da bomo ohranili stike in se še morda kdaj videli. Za vrhunec tega norega doživetja in nepozabne dogodivščine nas je dež, kot da ga nismo imeli že dovolj, pričakal še v Sloveniji! Špela in SneŠka10

11

ATLETIKA

Dekleta ekipno tretjaNITRA, 1. oktobra – V poletnem ozračju je

minil prvi peteroboj atletskih reprezentanc fan-tov in deklet, v skupnem seštevku je slavila ekipa Madžarska 408,50, sledijo: 2. Češka 362,50, 3. Hrvaška 303, 4. Slovenija 280, 5. Slovaška 255. Slovenske atletinje so osvojile ekipno 3. mesto. Ekipno, fantje: 1. Madžarska 218, 2. Češka 180, 3. Hrvaška 168, 4. Slovenija 122, 5. Slovaška 108.

100 m: 1. Lukaš Hodbod (Č) 11,27, 9. Jan Kohel 11,66, 11. Matic Polutnik (oba Slo) 12,07, 300 m: 1. Lukaš Hodbod (Č) 35,35, 6. Jaka Zu-pan 37,18, 9. Klemen Klemenčič (oba Slo) 38,19, 1000 m: 1. Filip Sasinek (Č) 2:34,68, 6. Kristian Grunfeld 2:41,55, 8. Bor Grdadolnik (oba Slo) 2:44,49, 3000 m: 1. Jure Josipović (H), 4. Žan Krivec 9:36,81, 5. Miha Ličef (oba Slo) 9:38,05, 100 m ovire: 1. Boda Akos (M) 13,38, 8. Enej Vrhunec 14,83, 10. Patrik Valenčič (oba Slo) 15,81, 300 m ovire: 1. Klemenes Boda (M) 39,42, 2. Primož Frank 40,67, 7. Enej Vrhunec (oba Slo) 42,20, 4 x 100m: 1. Češka 43,56, 4. Slovenija (Pi-kvk, Polutnik, Celec, Kohen) 45,65, daljava: 1. Bence Szilvas (M) 666, 5. Nino Celec 617, 8. Vid Železnik Ketiš (oba Slo) 598, višina: 1. Andras Geisz (M) 187, 4. Jaka Fefer 181, 6. Tilen Repič (oba Slo) 178, palica: 1. Attila Kiss (M) 440, 3. Luka Jereb 420, 4. Ambrož Tičar (oba Slo) 410, krogla (4 kg): Bence Halasz (M) 18,08, 7. Nace Pleško 15,74, 8. Matija Muhar (oba Slo) 14,55, disk (1 kg): 1. Martin Markovič (Hrv) 68,15, 10. Robin Mešiček 37,98, 11. Nace Pleško (oba Slo) 34,66, kopje: 1. Norbert Toth (M) 72,156, 2. Ma-tija Muhar 61,61, 8. Miha Uranič(oba Slo) 50,60, kladivo (4 kg): 1. Matija Gregurič (Hrv) 66,48, 4. Jan Pustavrh 56,29, 5. Jan Lokar (oba Slo) 55,29, 3000 m hoja: 1. Miroslav Uradnik (Svk) 13:49,93, Slovenija brez tekmovalcev.

Dekleta, ekipno: 1. Madžarska 184,50, 2. Češka 178,50, 3. Slovenija 156, 4. Slovaška 146, 5. Hrva-ška 132. 100 m: 1. Kaja Debevec 12,25, 10. Nuša Pintar (obe Slo) 12,91, 300 m: 1. Zdenka Seidlova (Č) 40,70, 3. Ina Rojnik 41,51, 7. Maruša Berlot (obe Slo) 41,99, 600 m: 1. Sandra Kočiš (Hrv) 1:33,54, 3. Anja Plaznik 1:35,65, 7. Kaja Strgaršek (obe Slo) 1:39,02, 2000 m: 1. Lili Toth (M) 6:30,95, 6. Sara Karlovšek 6:44,95, 11. Ana Noner (obe Slo) 7:25,31, 100 m ovire: 1. Luca Kozak (M) 14,20, 8. Nika Okorn 15,54,, 9. Maja Maver (obe Slo) 16,54, 300 m ovire: 1. Monika Zsiga (M) 43,75, 4. Julija Praprotnik 45,79, 6. Anita Horvat (obe Slo) 46,72, daljava: 1. Tina Božič 576, 3. Martina Jan (obe Slo) 538, višina: 1. Ina Kruljac 170, 4. Lara Gril (obe Slo) 164, palica: 1. Reka Kiss (M) 330, 6. Nika Peček 270, 7. Lorella Vašcer Erban (obe Slo) 270, krogla (3 kg): 1. Katerina Jelinkova (Č) 13,25, 4. Veronika Domjan 12,48, 6. Ksenija Vogrin (obe Slo) 11,96, disk (1 kg): 1. Reka Gyuracz (M) 40,11, 3. Veronika Domjan 38,40, 7. Živa Gornik (obe Slo) 32,48, kopje (600 gr): 1. Tjaša Stanko 43,13, 8. Ksenija Vogrin 34,20, 10, Saša Siter (vse Slo) 32,53, kladivo (3 kg): 1. Reka Gyuracz (M) 65,70, 7. Sabina Požun (Slo) 37,28, Gabriela Kumek BR, 4 x 100 m: 1. Češka 48,35, 2. Slovenija (Božič, Zavec, Pintar, Debevec) 49,17, 4 x 300 m: 1. Madžarska 2:33,08, 4. Slovenija (Fank, Berlot, Zupan, Rojnik) 2:40,37.

Slovenska štafeta - (z leve) Nadja Zavec, Tina Božič, Kaja Debevec, Nuša Pintar

Zmagovalka - Tjaša Stanko

Saša

Saša Siter Mitja Muhar

Ksenija Vogrin Veronika Domjan

12

Doping

Janko Dvoršak in dr. Nina Makuc

Z mladimi ambasadorji proti dopinguOlimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez je eden od devetih partnerjev v projektu EU »Evropska protidopinška pobuda« (v nadaljevanju EADIn), katerega cilj je protidopinško izobraževanje za športne oddelke gimnazij. S projektom želimo oblikovati komunikacijsko mrežo »od ust do ust« in z njo doseči učinkovito preprečevanje dopinga v športnih sredinah in tudi širše. Vodja projekta v Sloveniji je dr. Nina Makuc, ki sicer deluje na Oddelku za boj proti dopingu, ki ga vodi Janko Dvoršak.

Evropski projekt Projekt ima evropske okvire in spodbuja

izobraževanje mladih za zdravo dojemanje športa. Koordinira ga nemška športna zveza mladih, na razpisu pa ga je sprejela evropska komisija, da bi znotraj EU stopila korak naprej pri oblikovanju uspešne in učinkovite kulture izobraževanja mladih v preprečevanju dopinga v športu. Pristop je zanimiv zaradi različnih partnerjev in zajema celotno Evropsko unijo.

Temeljni cilji projekta EADIn so oblikova-nje moralne podobe protidopinškega gibanja v smislu gibanja za fair play, osveščanje pred pojavom dopinga na vseh ravneh socialnega okolja mladih, uveljavljanje motivacijskih strategij pri učinkovitem širjenju boja proti dopingu ter približevanje in osveščanje na vseh ravneh kompleksnega družbenega okolja, ki ga obkroža problematika dopinga.

Za začetek – težišče v športnih oddelkih

V sklopu projekta EADIn v šolskem letu 2011/2012 pripravljamo izobraževanje vseh mladih športnikov v športnih oddelkih srednjih šol. Mlade športnike je treba posvariti pred nevarnostmi dopinga, jih naučiti, da zaupajo

v svoje sposobnosti, da so pošteni in za zgled vrstnikom ter da zavrnejo doping, če jim ga kdo ponudi. S tem se OKS-ZŠZ pridružuje vsem, ki se borijo za šport brez dopinga. Izobraže-vanje na posamezni šoli bo trajalo dve šolski uri, sestavljeno pa bo iz teoretičnega dela, v katerem bodo mladim športnikom predstavili temelje boja proti dopingu, ter praktičnega dela v delavnicah, v katerih bodo mladi športniki, ob pomoči protidopinških ambasadorjev, dejavno sodelovali, razpravljali o protidopinških temah ter na koncu predstavili tudi svoja stališča.

Poleg izobraževanja bodo mladim športni-kom razdelili tiskano informativno gradivo, na vidnem mestu v šoli pa bo visel tudi plakat o nevarnostih dopinga, da si ga bodo lahko

Izbor protidopinških ambasadorjevPrvi izobraževalni tabor v projektu Evropske protidopinške pobude – EADIn – je potekal

od 22. 6. do 26. 6. 2011 v Kirchdorfu ob reki Inn na Bavarskem. Eden od devetih partnerjev projekta je Olimpijski komite Slovenije, ki ga je v Nemčiji zastopalo šest mladih športnikov in trenerjev: Sebastian Bauman (kolesarstvo), Tjaša Logar (rokomet), Nina Milošević (judo), Luka Pirec (vaterpolo), Danej Navrboc (sankanje), Tadej Jug (košarka) in koordinatorka Karmen Gec. V okviru Evropske univerzitetne športne zveze sta na taboru sodelovala še dva slovenska športnika, in sicer Tjaša Hojnik (atletika) in Jan Družina (smučarski skoki).

V evropskem projektu je devet partnerjev, nekaj nacionalnih in nekaj evropskih. Med evropskimi je Evropska študentska športna zveza s slovenskim vodstvom, zato v njej sode-lujeta dva ambasadorja, Tjaša Hojnik in Jan Družina, ki sta se v evropski projekt prijavila prek študentske organizacije. Naši predstavniki, ki so jih predlagale NPŠZ, so omenjeni zgoraj. Že od začetka smo menili, da za izpeljavo programa samo 6-članska ekipa ne bo kos nalogi, zato smo okrepili naše ambasadorje iz vrst atletike in kolesarstva in se odgovorili, da z nami sodelujeta tudi oba študentska ambasadorja iz evropske športne zveze. Tako imamo sedaj 12 ambasadorjev, ki bodo izpeljali ta projekt do februarja 2012, ki se formalno sklene na OIM v Innsbrucku.

ogledali vsi drugi dijaki. Mladi športniki bodo lahko podpisali javno zaobljubo, s katero se bodo odpovedali vadbi in tekmovanju brez dopinga ter tako postali del slovenskih športni-kov, ki se na poti k zmagam ne bo posluževal prepovedanih snovi in postopkov.

Z izobraževanjem mladih športnikov v špor-tnih oddelkih srednjih šol in gimnazij bi radi razširili krog slovenskih športnikov, ki vedo o dopingu vse bistveno in se zavedajo posledic jemanja prepovedanih snovi in postopkov. Ker poteka izobraževanje o dopingu letos prvič, si v šolskem letu 2011/2012 želimo zajeti vse špor-

13

Jan Dovč Mass Ljubljana1Človek, ki ne potrebuje dopinga

Tekače na srednje proge moramo ceniti tudi zaradi njihove trdoživosti. Jana, dijaka Gimnazije Šentvid, smo zasledovalci mladinskih atletskih tekmovanj letos srečali na mnogih šolskih in klubskih tekmah, denimo, zmagal je na posamičnem in ekipnem šolskem prven-stvu na 2000 m, pa na DP v gorskem teku in na šolskem prvenstvu v krosu, za konec sezone pa se je uvrstil še na tretje mesto na srednješolski tekmi ljubljanskega maratona. Za barve Mass Ljubljana je slavil na 3000 m in na enaki razdalji z zaprekami. A da ga bomo srečali še kot zmagovalca šolskega državnega prvenstva v orientacijskem teku, tega si najbrž ne bi mislil nihče, ki ga pozna kot atleta s steze.

»Ko sem treniral še pri Urbanu Praprotniku (zdaj pri Primožu Praprotniku), je z menoj treniral tudi Andrej Borštnik, ki je še zmeraj odličen tekmovalec v orienta-ciji. Navdušil me je, obiskal sem nekaj šolskih orienta-cijskih tekmovanj in tako sem se pridružil OK Tivoli v Ljubljani. Po nastopu na mednarodnem orientacijskem tekmovanju v Benetkah sem se orientacijskega teka lotil bolj resno. Orientacija je dejansko bolj zanimiva kot atletika in zato bom najbrž še kar tekmoval v tej športni zvrsti. Od tekmovalca zahteva vse, znanje, pozornost za zemljevid in dobro opazovanje, telesno pripravljenost, včasih pa odloča tudi hitrost,« zatrjuje Jan, ki se je udeležil tudi že evropskega prvenstva v orientacijskem teku, v atletiki pa mladinskega EP na 3000 m zapreke. V orientacijskem teku je na MEP najbolje nastopil v šprintu, to je v nalogi, ki je dolga približno 2000 m. »Uvrstil sem se na 62. Mesto, kar je super glede na to, da sem takrat treniral orientacijo manj kot eno leto. Moja uvrstitev pa je bila tudi najboljša slovenska. Na evropskem atletskem prvenstvu pa sem zaradi trdega srečanja z oviro odstopil, tako da izkupiček na velikih tekmah ni blesteč … Za mladinsko svetovno prvenstvo pa bi rad dosegel normo na 3000 m zapreke, to pa bi bil tek, ki bi bil hitrejši od 9:12,« je na hitro opisal svoje cilje za prihodnje leto.

Jan Dovč je eden od možnih prihodnjih študentov na Fakulteti za šport in tudi njega je pritegnil program kineziologije, dokaj novega in še bolj malo znanega študija. Druga možna izbira pa je fizioterapija. Njegovi študijski načrti kažejo, da se je povsem posvetil športu, a razmišlja tudi še o čem drugem.

»Ne samo tekmovalnost, pomembna je tudi iznajdljivost in zato sem dejaven tudi pri skav-tih. Član sem že enajst let. Poleg tega sem še zmeraj v strelskem klubu, streljam pa z zračno puško, kjer prav tako tekmujem,« je razkril še nekaj športnih konjičkov, zaradi katerih mu v življenju ne more biti dolgčas. Tudi zaradi Katje, ki ga je spremljala na ljubljanskem maratonu. Jan res ne potrebuje dopinga.

desetplusdesetplusdeset10 +tne oddelke srednjih šol in gimnazij od prvega do četrtega letnika in tako poskrbeti, da bodo izobraževanja deležni prav vsi mladi športniki.

Ambasadorji – na praksi v tujini

Protidopinški ambasadorji slovenske pro-tidopinške organizacije so svoje znanje izpopolnjevali na mladinskem taboru v Bur-ghausnu. V sklopu največjega mladinskega športno-kulturnega dogodka v Nemčiji je bil konec junija 2011 izobraževalni tabor za mla-de ambasadorje vseh partnerskih organizacij projekta EADIn. Interaktivno usposabljanje so vodili izobraževalci centra za protidopinško preventivo iz Heidelberga, usmerjeno pa je bilo predvsem v pridobivanje komunikacijskih znanj, v samozaupanje ambasadorjev in njiho-vo kritično, odzivno in odločno ravnanje pri izpeljavi projekta.

Mladi protidopinški ambasadorji so se že predstavili športnikom, ki so se julija udele-žili olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) v Trabzonu, in širšemu krogu športnikov, ki se bodo januarja udeležili pr-vih zimskih olimpijskih iger mladih (OIM). Poleg tega so sodelovali v programu osveščanja športnikov, ki ga je slovenska protidopinška organizacija izpeljala na svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu.

Na mladinskem taboru v Burghausnu, kot tudi med drugimi projekti, so ambasadorji pridobili znanja in izkušnje, tako da jih lahko zdaj delijo z drugimi mladimi športniki in tako uspešno zagovarjajo šport brez dopinga.

Z izobraževanjem mladih športnikov v športnih oddelkih srednjih šol in gimnazij bi radi razširili krog slovenskih športnikov, ki nekaj vedo o dopingu in se zavedajo posledic jemanja prepovedanih snovi in postopkov. Ker poteka izobraževanje o dopinga letos prvič, si v šolskem letu 2011/2012 želimo zajeti vse špor-tne oddelke srednjih šol in gimnazij od prvega do četrtega letnika in tako poskrbeti, da bodo izobraževanja deležni prav vsi mladi športniki.

V prihodnjih številkah revije Šport mladih si boste lahko prebrali reportaže z izobraževanja na šolah po Sloveniji.

13

14

desetplusdesetplusdeset10 + Tina Božič AK Almont, Slovenska Bistrica2Tina leti skozi čas …

Tina, devetošolka na II. Osnovni šoli Sloven-ska Bistrica, se bo jeseni vpisala na II. gimna-zijo, na športni oddelek v Slovenski Bistrici. Je ena iz skupine tistih mladih slovenskih atletov in atletinj, za katere že vnaprej vemo, da bodo uspešni na tekmi z vrstniki. Njenih lovorik v skoku v daljavo ne bomo naštevali, a je zani-mivo, da trenira šele tri leta. Za pogovor si je vzela čas v Nitri, po svojem nastopu na velikem mednarodnem tekmovanju, na katerem je zmagala s 576 cm (dvorana 578 cm). Tekma je potekala v prijateljskem vrstniškem ozračju, na katerem so si dekleta na koncu tekme čestitala z objemom, kot to počno dekleta njene starosti. Zmaga v Nitri je bila toliko pomembnejša, saj je niso motili simpatični hrvaški navijači. Tina pa jo je, preprosto, preskočila. V resnici je bila to njena velika zmaga, še posebno, ker je dosegla svoj doslej najboljši izid.

V Nitri se ji je najbrž nabralo veliko vtisov in fotografij, ki jih bo postavila na svojo stran v facebooku: »Toliko sporočil in vsega dobi-vam na facebook, da se opravičujem, ker vam nisem odgovorila na vašo elektronsko pošto,« je bil njen odgovor na neko pošto izpred dveh tednov. Pri dekletih njene starosti je to že ab-solutna zgodovina, toliko stvari se jim zvrsti v tako kratkem času.

Bistričanka je zanimiva punca, tako kot večina vrstnic, za katere največkrat sploh ne vemo, kdo so dekleta v reprezentančnih dresih. Pridejo, tekmujejo in gredo svojo pot. Tina se je kar osem let ukvarjala z baletom, sama je dejala, da je balet trenirala. In ko je postajala vse bolj uspešna v atletiki, se je odpovedala baletu in tudi štirim letom violine v glasbeni šoli. »V glasbeni šoli sem imela takšen urnik, da bi lahko na atletiko hodila samo enkrat na teden. Zato sem se odločila za atletiko, prepričana sem, da je bila moja odločitev pravilna.« V spominu na to obdobje ji bo še dolgo ostal mladostni

soplesalec Bor Nekrep, mladenič, o katerem smo veliko slišali in brali v medijih. Prizadela jo je njegova tragična življenjska pot. Nanj ima lepe spomine, posebno na neko baletno predstavo, v kateri sta sodelovala.

Tina je magnet za vrstnike in vrstnice. V Nitro je vzela celo svoj računalnik, naložen z množico filmov. O seksualno obarvanih fan-tovskih vzklikih, vprašanjih, trditvah je samo zamahnila z roko, češ: »Ti fantje sploh ne vedo, kaj bi sami s seboj, neprestano ponavljajo eno in isto.« Tinin računalnik je bil dobrodošel, da so lahko fantje in punce v avtobusu držali skupaj glave in komentirali film – po svoje, s smehom, pomenljivimi vzkliki, Tina, z drugega konca avtobusa pa jim je na vsake toliko časa prišla zamenjat program.

Atletinjo poleg športa obvladuje še navdušenje za umetnost. »Posodite mi za hip svoj fotoaparat, da vidim, kako se z njim dela,« je dejala in skušala v objektiv ujeti Tino Kruljac pri skoku v višino, »lani sem se začela ukvarjati

s fotošopom, začela sem ga raziskovati, tako da imam zdaj še večje veselje do fotografije, sploh pa je to moj pomemben konjiček. Najbrž bom študirala grafično oblikovanje.« Nato je povedala nekaj o canonovem objektivu 70-200 cm, ki ga sama uporablja, pa o zaslonki in nastavitvah. Pogled na njene nohte je zanimiv – vsakega ima pobarvanega večbarvno. »Vsak dan si urejam nohte. To delo me zabava. Z levo roko to opravim s težavo, ampak gre. Fotogra-fija me je povsem zasvojila,« je dejala. Je bila zadovoljna s svojo veliko ČB fotografijo v ŠM? »Ja, fotografija je bila zanimiva, ampak med skokom se držim neznansko grdo. Nisem se še naučila, da bi med skokom pozirala,« se pošali in nadaljuje, »za skok se zberem šele v zaletu. Pred njim ne potrebujem kakšne posebne zbranosti.« Tino smo tudi v Nitri ujeli v podobnem stanju napora, a čeprav se zaradi svoje fotografske podobe ne jezi, ker ve, da pri atletiki daje občutek zadovoljstva predvsem kakovost dosežka, smo tokrat objavili samo njej portret. Pri mladih ima pomembno besedo fetišizacija estetike in to je pač treba upoštevati.

Bistriško atletinjo zanimajo oblikovanje, fotografija, pogosto riše, a s pomočjo računal-niškega programa. Po gimnaziji bi rada študi-rala oblikovanje nekje v tujini. Ko jo vprašam, kako bo to uskladila z atletiko in s trenerjem Boštjanom Fridrihom, ki ga je pohvalila in mu nadela naziv najboljšega trenerja na svetu, saj je prijazen, natančen, lepo zna razložiti, se je zasmejala in zamahnila z roko: »Preprosto, vzela ga bom s seboj.« Tina trenira šestkrat na teden po dve uri, atletika jo očitno spodbuja tudi v šoli, saj ima same petice. O športnih ciljih je povedala: »Trenirala bom, čez dve leti pa bi rada dosegla normo za mladinsko svetov-no in evropsko prvenstvo. Zdaj mi do norme manjka devet centimetrov, to je en posrečen skok. Upam, da bom športno pot nadaljevala brez velikih športnih poškodb.«14

15

Ina Kruljac AK Šentjernej 3desetplusdesetplusdeset10 +Razgibana sezona 2011

Ceni predvsem prijateljstvo

Deni naglaša svoj priimek na drugem zlogu, na u. Učenec 9. razreda Osnovne šole Osmih talcev v Logatcu igra namizni tenis že sedem let, v letošnji sezoni pa bo skušal čim več iztržiti v svoji kategoriji, v kateri je prišel do vrha izkušenosti in igra v njej zadnje leto, poleg tega pa bo moral tudi v šoli narediti vse, da bo dosegel cilj – vpis v športni oddelek na Gimnaziji Ljubljana Šiška. Denija ni treba prepričevati, da se je treba učiti sproti in da so za vpis na srednje šole omejitve, ki jih je treba preseči.

Šola ga zanima vsaj toliko kot šport, saj se zaveda pomena rednega napredovanja in prestopa med srednješolce. »Starši mi zaupajo. Z njimi sem se dogovoril, da se bom sam odločil, na katero šolo se bom vpisal. Za zdaj me zelo zanima šport in bi želel oboje povezati. Vem, da je v športnih oddelkih to najlažje,« razmišlja Deni. Seveda je prav tako v ospredju njegov položaj na kadetski lestvici, na kateri trenutno zaseda drugo mesto – pred njim je njegov nekdanji klubski kolega Tom Šviligoj, ki je oblekel dres NTK Olimpija. Prizadeval si bo, da na tem mestu tudi ostane. A v športu je vselej tako, da lahko zmeraj kdo preseneti, zato bo še sam skušal stopiti korak višje.

Deni se še danes rad spominja uspeha izpred nekaj let, ko sta bila z Erikom Pavlinom (NTK Arrigoni) državna prvaka med dečki v dvoji-cah. »Tudi s Tomom Šviligojem sva bila uspešna v kategoriji najmlajših kadetov pred kakšnimi tremi leti, ko sva igrala na mednarodnem turnirju v Varaždinu. Lani sem bil v Sloveniji tretji do četrti v mešanih dvojicah (Tjaša Mihevc), v dvojicah (Erik Pavlin) in posamezno. Zdaj pa se že veselim nastopov med mladinci, med katerimi bo zelo močna konku-renca. Želim dobro trenirati, predvsem zato, ker vem, da so vsi, ki so

trenutno uspešnejši ali starejši, premagljivi,« pravi igralec, ki vadi pod taktirko Darka Maliča od šest- do sedemkrat na teden. S trenerjem sta se domenila, da se bosta čez čas lotila tudi krajšega treninga pred šolo. Časa za košarko in nogomet s prijatelji ima vse manj, a se še zmeraj kdaj dobi s prijatelji, s katerimi se zabavajo s katero od večjih žogic.

Deni zatrjuje, da še ni ljubitelj branja, zato pa z veseljem na TV gleda komedije ali pa kriminalke, pred TV pa vselej skuša najti nekaj, kar je povezano s športom. Ko je začel naštevati, katera tekmovanja vse ga čakajo v letošnji sezoni do konca maja, je bil seznam dolg in je segal tudi v mladinsko kategorijo in h klubskim ligaškim tekmovanjem v II. slovenski namiznoteniški ligi ter k ustaljenim mednarodnim tekmova-njem za mlajše kategorije. »Rad spoznavam druge kraje. Užival sem v Strasbourgu v Franciji, kjer smo stanovali v lepem hotelu, ampak hrana mi ni bila všeč.«

Deni je duhovit sogovornik, zatrjuje, da ima veliko prijateljev, v športu in zunaj njega. »Sošolci in prijatelji vedo, da igram. Zelo me podpirajo. Cenim prijateljstvo in medsebojno pomoč, še posebno, ko je treba koga prepričati, da je namizni tenis resen šport, ki zahteva veliko vaje,« je še povedal nadobudni logaški namiznoteniški igralec.

Deni Kožul NTK Logatec4

Prihajam iz Šentjerneja in že četrto leto tre-niram v AK Šentjernej. Obiskujem prvi letnik športnega oddelka Gimnazije Novo mesto. Začetki mojega ukvarjanja z atletiko segajo v sedmi razred osnovne šole, ko sem začela trenirati pod vodstvom Janeza Kuhlja. Že prvo leto sem napredovala in osvojila prvi naslov dr-žavne prvakinje v skoku v višino (pionirke U14 – Velenje, 28. 6. 2009). Po končani sezoni sem začela trenirati pod vodstvom Elvisa Antončiča, ki je še zmeraj moj trener. Tudi naslednje leto so moji dosežki lepo napredovali, zopet sem osvojila prvo mesto na DP za pionirke U16 (Ptuj, 12. 9. 2010), kjer sem preskočila 159 cm in se s tem tudi uvrstila v slovensko reprezentanco, kar mi je še povečalo motivacijo.

Slovenijo sem uspešno zastopala na 37. igrah treh dežel (Slovenija, Avstrija, Italija), v Postoj-ni sem osvojila 2. mesto s 164 cm, v Mariboru na troboju reprezentanc (Slovenija, Hrvaška, Madžarska) pa sem osvojila 3. mesto (168 cm). Z novim letom sem uspešno začela novo sezo-no. Na mednarodnem mitingu v Zagrebu 22. januarja 2011 sem svoj osebni rekord, 168 cm, popravila za 6 cm (174 cm), in s tem dosegla normo za svetovno prvenstvo mlajših mladink v Franciji, vendar se tekmovanja, žal, nisem smela udeležiti zaradi starostnih omejitev.

S tem tekmovanjem pa se je začelo tudi težavnejše obdobje v moji karieri, saj sem si pri zadnjih skokih poškodovala koleno, kar me je zaustavilo za šest mesecev. Maja 2011 me je operiral dr. Oskar Zupanc in sredi julija sem počasi začela trenirati. Šele konec avgusta sem se lotila napornejše vadbe. Septembra sem na državnem prvenstvu za pionirke U16 v Ravnah na Koroškem osvojila novo zmago. S 171 cm sem presegla pričakovanja, saj sem si zaradi poškodbe postavila veliko nižje cilje

za to sezono. Nato sem 16. septembra na 38. igrah treh dežel v Gorici osvojila prvo mesto (169 cm). Prav tako sem 1. oktobra v Nitri na Slovaškem na peteroboju reprezentanc (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška in Češka) zmagala s 170 cm in uspešno končala razgibano sezono.

Moji cilji za prihodnjo sezono so izboljšanje osebnega rekorda in morda nastop na kakšnem pomembnejšem tekmovanju, če mi bo le zdra-vje dopustilo.

15

16

Gomze in BurčakTrabzon, mesto ob Črnem morju, na katerega severnem obzorju je znameniti Kačkar, ki ga v desetih dnevih ni bilo mogoče videti, saj so megle in nizki oblaki njegovi stalni spremljevalci. Seveda, sledil sem OFEM, olimpijskemu festivalu evropske mladine. Prvi dan bivanja, ko še ni bilo tekmovanj, sta stopili na avtobus v olimpijski vasi dekleti Gomzi (luknjica v licu) in Burčak, dve izmed dva tisoč prostovoljk in prostovoljcev, in se ponudili za pomoč pri izpeljavi tekmovanja. Stopili sta k nama s Kristijanom (mladi novinar STA), se nasmejali in se začeli pogovarjati. Iz tega se je razvila zgodba, ki je trajala dva dneva, do začetka tekmovanj.

16

Trenutki v mošejiZ dekletoma sva se že v avtobusu domenila,

da nama razkažeta mesto in tudi eno od džamij, katere minareta skoraj ni bilo mogoče opaziti. Gomzi in Burčak, dvajsetletnici, ki bi jima pripisal komajda šestnajst let, sta naju pripeljali do osrednje džamije v središču mesta, tik ob organizacijski točki OFEM v središču mestu. Pred vrati smo pustili natikače in se bosi po perzijski preprogi spoštljivo približali steni, ki je gledala proti Meki in je imela le dva verska simbola – na desni v arabščini zapisano ime Alaha in na levi njegovega preroka Mohame-da. V primerjavi s katoliškimi cerkvami je bil posvečeni prostor skoraj prazen, seveda, če ne bi videli čudovite perzijske preproge. Prvi ko-raki po mehki volni so bili paša za oči in dober občutek za bosa stopala. Dekleti sta nama že pred vrati razložili, kako se je treba obnašati. Na neki točki, ki smo si jo sami izbrali, smo se, obrnjeni proti Meki, ustavili, za Gomzi sva ponovila obredno dvigovanje rok in dlani, šele nato sva se sklonila in na kolenih priklonila. Z razmislekom, v miru in tišini.

Dobila sva še nekaj prijaznih navodil, neko-liko sva zmotila mir v mošeji, a nihče ni rekel ničesar. V sicer na zunaj neugledni stavbi z neopaznim minaretom smo za trenutek stopili v nek nov svet, miren in oddaljen od hrupnega

in z bencinskimi hlapi prežetega zunanjega sveta, v katerem pa se dogaja veliko več kot v evropskih mestih. Tu se ljudje med seboj pogo-varjajo in zdi se, da nikamor ne hitijo – razen v avtomobilih. Začutil sem zadovoljstvo, da sem za trenutek vstopil v ozračje mošeje, ki bi ga brez mladih Turkinj spregledal, predvsem pa si ne bi drznil vstopiti vanj. Po nočnem letu v podnožje visokih gora sem se lahko v mislih zahvalil pilotu za varen pristanek z riversi (vzvratnim delovanjem reakcijskega motorja) in močnim pritiskom na zavoro, na letališču, s stezo tik ob morju. V zraku pa je letalu grozila nevihta z močnim bočnim vetrom.

Vsak dan dobro deloDekleti sta najbrž delovali v slogu svoje vere,

da je namreč vsak dan treba narediti dobro delo. In kaj je bolj priročno kot pomagati tujcema in poleg tega malo trenirati angleščino in še kaj izvedeti o zanju daljni tuji deželi? Kosilo v nekem lokalu, ki ga s Kristjanom ne bi nikoli našla, je bilo razodetje. Na mizah ni bilo niti kapljice alkohola. Tudi Gomzi ga ne pije. Lepotici sta nama povedali, da je to povezano z verovanjem, češ, da bo Alah vernikom v zahvalo v drugem življenju namenil čudežni napoj … »Pitje alkohola je stvar notranjega prepričanja,« sta dejali dekleti, ki ju sicer zani-

ma sodoben svet. Gomzi pri dvajsetih letih še ni poskusila kapljice alkohola, Burčak pa si je zvečer vendarle privoščila požirek piva.

In potem sta naju peljali na nekakšen ne-botičnik in kavarno na terasi. Polovica našega omizja je pila čaj – tako mu pravijo tudi v Turčiji –, polovica pa koka-kolo. Čaj pijejo ob vsaki priložnosti. S kolegom sva se kasneje sama potikala po mestu in obsedela ob neki mizici v zakotni ulici. Mlajši človek naju je postregel s čajem, poznal je naše športnike mednarodnega »kalibra«. Ko sva mu želela plačati, najinega plačila ni sprejel, ker sva bila njegova gosta. Turški čaj dobi pravo aromo šele s koščkom sladkorja. Dekleti sta se kmalu po OFEM udeležili nabiranja čaja, ki je zanje nekaj podobnega kot za Slovence trgatev.

Znova smo se ustavili pri filozofiji mu-slimanske vere, ki skuša vernike povabiti v lastni mir. Tudi čaj in njegova prijetna aroma sta najbrž vzvod do njega. Na cesti je Gomzi stekla do ene od neštetih prodajalen po simic,

11. OFEM - TRABZON, Turčija (3)

17

ki je na videz podobna presti, vendar je meh-kejša in posuta s sezamovimi semeni. Razložili sta nama, da je to že stoletja hrana revnih in bogatih. Teknila nam je in s slastjo smo jo pospravili, predvsem pa smo se nanjo navadili. Po prihodu iz Turčije tako pogrešam njihov čaj, predvsem pa simic.

Kapitan KljukaVečer smo namenili kulinariki. Zanimiv je

bil že prihod v lokal. Zazdelo se mi je, kot da imata najini vodički v rokah namesto vodnika knjigo Lawrenca Durrella Aleksandrijski kvartet. Po dolgem temnem ozkem hodniku in vzpenjajočih stopnicah smo se nenadoma znašli v knjigarni med množico knjig in slik.

Ustavili sta se pred veliko podobo nekega pomembneža. »A vesta, kdo je Ataturk?« sta naju vprašali nevsiljivo, pa smo ju presenetili z vedenjem, da gre za ustanovitelja moderne Turčije. Najprej se mi je zdelo, da je bil vstop v knjigarno pomota. Po sprehodu skozi knji-garno smo, samo ena vrata naprej, vstopili v ozek atrij, ki mu je lastnik naredil lesen balkon. Ob našem prihodu se je postavil v boksarsko prežo in nama nastavil pesti. Morala sva udariti vanje, kar ni minilo brez smeha, razgubila se je vsa napetost nenavadnega okolja. Prijazen gospod boksarskega stasa in v črni majici nas je vse štiri najprej osvobodil nahrbtnikov, ki so nam ležali pod nogami. Opazil je najino zadrego, saj sva mu jih s težavo izročila. Lastnik je zaigral besnega Bedanca, spremljevalki pa sta naju prepričali, da je vse samo igra in da je najino bogastvo v varnih rokah. Lastnik lokala se je še nekajkrat zaustavil pri mizi in prek obeh tolmačic komuniciral z nama. Zanimalo ga je, kako nama je všeč hrana in Trabzon. Le čorba in kajgano sta bili znani imeni hrane iz Bosne. Turški pohodi v Avrupo (tako pravijo Turki Evropi) so pustili sledi v miselnosti povprečne-ga slovenskega učenca in učenke. »Trabzon je lepo mesto prijaznih ljudi,« sva mu polaskala. 17

Zanimalo ga je, kako sva sprejela hrano, saj mu je bilo povsem jasno, da so novi okusi zmeraj rahlo problematični.

Sredi tedna sva se znova podala na obalo Črnega morja v lokal, v katerem sva prvega dne, v družbi deklet, spoznala kapitan Klju-ko, zagorelega, kosmatega točaja s črno ruto čez čelo. Bil je pravi gusar. Vprašal sem ga, če pozna Petra Pana. »Seveda, saj sva prijatelja,« se je pošalil, napel biceps in pokazal tetovirano lobanjo, »kot dober kapitan sem predvidel vse, tudi svojo smrt.« Nato se je zakrohotal, da naju je zmrazilo, on pa je v hitrem ritmu dveh ali treh taktov tlesknil s pestjo in s prsti po mizi in dodal: »Pri nas tudi dobro kuhamo. Kaj boste jedli?«

Zabava brez alkoholaNa skalni obali, zaliti z betonom, je nevesta

v večernem mraku pozirala fotografu. Kaj bolj romantičnega skoraj ne moreš videti in dožive-ti. Z aparatom v roki sem se tudi sam postavil

med fotografe. Ozrl sem se med svate in skušal ugotoviti, kaj pijejo. Nihče ni pil alkohola, a vsi so se na kamnitem odru, ob pevcu, ki je izvabljal mešanico tradicionalnih in sodobnih ritmov, zabavali s plesom. Tudi sicer igrajo po lokalih neko družabno igrico, podobno domi-nam. Kaj takega pri nas ni mogoče doživeti. Bilo je sproščeno. Najini spremljevalki sta se prav tako sproščeno pogovarjali z neznancema, upali sta si z njima na čaj in na kosilo in preži-veti z njima dva zanimiva večera …

Ja, Turčijo obvladuje vera – predvsem veliko bolj sproščena, ki vzgaja prijaznost. Ameriške zgodbe nam pripovedujejo nasprotno, vse je povezano z 11. septembrom, NATO se bojuje za neke vrednote, ki nimajo povezave z evrop-skim razsvetljenstvom, bojimo se pogleda na minaret v Ljubljani. Res, OFEM mi je v tem pogledu pomagal. Na mnogih zadnjih avto-mobilskih vratih piše Allah Korusun. Alah vas blagoslavlja. Hvala. Bilo je prijetno.

18

11. OFEM - TRABZON, Turčija (3)

Skupinski portretPlavalni dosežki so za večino športnikov z žogami nekaj nepredstavljivega, saj v našem športnem okolju tekmovalno plavanje nima prave veljave. Tudi po zaslugi medijev, saj o plavanju pišemo premalo. Štafeta ruskih vrstnic je zmagala, v štirih predajah so si tekmovalke nabrale skoraj pet sekund prednosti. Slovenske plavalke, vse so že devetošolke, so plavale zelo dobro, na 100 m v povprečju skoraj za dve sekundi hitreje od ene minute. Za povprečne ljubiteljske plavalce so dekleta, ki bodo v naslednjih mesecih dopolnila 15 let, plavala neznansko hitro. Njihova medalja na OFEM 2011 v Trabzonu je bila prva za slovensko odpravo in zato toliko bolj navdušujoča.

Z leve: Nastja Govejšek, Gaja Natlačen, Katja Sajevec in Tjaša Pintar. Tako so bile razporejene plavalke za štafeto 4 x 100 m prosto na olimpijskem festivalu evropske mladine v Trabzonu v Turčiji. Dekleta so osvojila srebrno medaljo z izidom 3:52,53.

Plavalke štafete so iz štirih klubov, a se med seboj dobro poznajo. Pr-vič so plavale skupaj že letos aprila na Cipru, na pokalu narodov (Multi nations cup). Tako kot na Cipru so tekmovale tudi v Trabzonu. Na kaj mislijo pred štartom? Vse so menile podobno. »Ko skočimo v vodo, ni nič več pomembno, ostane samo še misel na plavanje. Na štartnem kamnu sploh ne razmišljamo o ničemer, skočimo in plavamo. Treba se je boriti do konca,« so dejale odločno.

Kmalu po Trabzonu so plavalke nastopile na svojem državnem prvenstvu za kadetinje, skupaj so osvojile kar osem posamičnih naslovov, a dosežkov iz Turčije niso ponovile. Tudi to je znamenje, da je olimpijski festival evropske mladine nekaj posebnega. Nastja je na domačem prvenstvu osvojila tri dr-žavne naslove (50 m prosto: 26,85, 100 m prosto: 58,24 - v Trabzonu 57,17 DR -, 50 m delfin 28,84), Gaja je zmagala na 200 m prosto (2:09,17), 400 m prosto (4:34,51), 800 m prosto (9:23,70) in 200 m delfin (2:27,43), Tjaša pa si je zagotovila prvenstvo na 100 m prsno (1:13,87).

Nastja Govejšek, PK VelenjeNastja Govejšek, katere zadnja knjiga, ki jo je prebrala po svoji volji, je

imela naslov Vampirska akademija, je dejala: »Končala sem 8. razred Osnovne šole v Grižah, moj trener je Jure Primožič, treniram pa v PK Velenje. Moje glavne discipline so v slogu delfin in prosti tehniki, predvsem krajše razdalje. Dosegla sem že nekaj državnih rekordov, a ne vem več, koliko jih je bilo. Ponosna pa sem na vse. Med rekordi, ki bi jih začela naštevati, so, denimo, 100 m delfin, 100 m prosto ter 50 m delfin in 50 m prosto.« Nastja zatrjuje, da ima ob športu tudi dovolj časa zase. O vrhunskih plavalcih pa pravi: »Vsaka jim čast, da so tako dobri. Da uspeš v plavanju, je treba res veliko trenirati. 18

19

Zelo jih spoštujem. Včasih slišimo kaj o dopingu, ampak pri dobrih stvareh se pojavi tudi kaj slabega. Razumem, da kdo, ki ni tako dober in ima veliko željo po uspehu, zaide v doping.«

Sklepna misel: »Vesela sem, da sem v plavanju, menim, da je to lep šport, za katerega je treba veliko časa in dela. Upam, da bom še dolgo v tem športu. Vem, da bom konec svoje plavalne poti končala vesela in z lepimi spomini.«

Gaja Natlačen, PK FužinarGaja Natlačen, je mladenka, ki jo zelo zanima gledališka igra. Nekoč

bi rada postala igralka. Prebrala je Romea in Julijo, klasično delo v verzih znamenitega dramatika W. Shakespearja. Povedala nam je: »Tudi jaz sem končala 8. razred, obiskujem Osnovno šolo Koroških jeklarjev na Ravnah na Koroškem. Moj trener je Matija Medvešek, vadim pa v PK Fužinar. Sem zelo uspešna v prostem slogu, moja glavna disciplina je 400 m prosto, v kateri sem tudi državna prvakinja. Na treningu napravim več kilometrov kot sprinterke, zato navadno traja nekaj več časa. Za knjige iz svojega veselja med letom nimam časa, med počitnicami pa si privoščim tudi branje.« Gaja govori z velikim spoštovanjem o vrhun-skih plavalcih: »Čudim se njihovim dosežkom, včasih gledam punce, ki plavajo deset sekund bolje od mene, pa so enako stare kot jaz. Najbrž so telesno močnejše. Zase vem, koliko moram trenirati za svoje dosežke, vem, da se moram zanje zelo potruditi. Kako šele trenirajo vrhunske plavalke. Vse spoštujem.«

Sklepna misel: »Zelo sem vesela, da sem v plavanju. Prek svojega športa sem spoznala veliko ljudi. S plavanjem sem prišla tudi v Turčijo. Tudi to, da smo osvojile medaljo, mi veliko pomeni.«

Kaja Sajevec, PK TriglavKaja Sajevec zatrjuje, da bi svoje poklicno delo rada posvetila ljudem,

zato si želi delati v zdravstvu, čeprav natančno še ne ve, katero področje jo zanima: »Prav tako sem končala 8. razred, obiskujem pa šolo v Šen-čurju. Moj trener je Luka Brdajs, treniram v PK Triglav Kranj. Moje paradne discipline so v prostem slogu, in sicer krajše razdalje, od 50 m pa do 200 m.«

Zakaj delo v zdravstvu? »Ljudje lepše gledajo nate, lepo je ljudem pomagati, bolje se počutiš,« je razmišljala o prihodnosti. Knjige iz njene

knjižne police pa so Rojena iz strasti, avtorice Nore Roberts.»Že ko vsak dan na treningu gledam naše najboljše domače plavalce,

jih moram spoštovati. Mnogi pridejo zelo daleč tudi v mednarodnem merilu,« pravi Kaja, o dopingu pa razmišlja, »morda nekateri niso sami krivi, morda je posredi tudi prevelika želja trenerja po uspehu, morda je trenerjeva želja večja kot plavalčeva. Morda plavalec niti ne ve, da jemlje doping, pač dobi nekaj od trenerja, da lažje zdrži trening.«

Sklepna misel: »Izbrale smo zelo težaven šport, vendar je tudi lep. Menim, da smo se prav odločile.«

Tjaša Pintar, PK Gorenjska bankaTjaša se poleg plavanja ukvarja tudi z drugimi športi, všeč so ji igre

z žogami. Uživa pri športni vzgoji, rada ima atletiko: »Tudi jaz sem končala 8. razred v Osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, treniram v PK Gorenjska banka v Radovljici, trenira pa me Urška Potočnik. Tjaša se je v svoji pripovedi vrnila na Ciper: »Bilo mi je zelo všeč, Spoznali smo veliko vrstnikov.«

Tjaša je bila uspešna na OFEM v Trabzonu, saj je poleg srebrne me-dalje v štafeti osvojila še dve samostojni (3. mesto 100 m prsno, 2. mesto 200 m mešano) in se uvrstila še na 4. mesto na 400 m mešano. Seveda je bila že v Trabzonu v mislih na kadetskem državnem prvenstvu, na drugem najpomembnejšem tekmovanju sezone. A sva se v pogovoru vrnila v šolo. Pozitivno je ocenila gospoda Borisa Mohoriča, svojega razrednika in hkrati športnega pedagoga na šoli v Radovljici: »Pri športu me zelo spodbuja. Morda imam rada športno vzgojo tudi zaradi tega.« O dopingu pa pravi: »Sama dopinga nikoli ne bi uporabila. Če se že ukvarjaš s športom, se mi zdi pošteno do ostalih, da prideš do dosežka po pošteni poti. O tem se s kolegicami ne pogovarjamo, to je moje osebno mnenje,« meni Radovljičanka, ki se zaveda, da bo z leti treninga napredovala, da bo postala močnejša in da bo zato tudi hitrejša. »Če moje vrstnice zdaj hitreje plavajo od mene, jih še zmeraj lahko dohitim. Nisem še nič izgubila.«

Sklepna misel: »Zelo rada plavam in zato sem prepričana, da sem si izbrala pravi šport. Plavati sem začela najbrž tudi zato, ker je najprej plavala moja sestra. V šoli smo se udeležili plavalnega tečaja in tam sem dobila vabilo za trening v klubu,« je še dodala zadnja članica uspešne štafete, ki pa ni ljubiteljica morske vode.

20

Zmaga na OŠ Grm in OŠ M. Vilharja

SLOVENJ GRADEC, 12. oktobra – Ker nas vselej bolj pritegne nekaj, kar ni pričakovano, moramo na začetku zapisati, da je ekipno tekmovanje učencev dobila ekipa iz Osnovne šole Miroslava Vilharja iz Postojne. Fantje so prišli in zmagali, kakšna je njihova prava moč, je vedel samo prof. Dušan Bajec, ki je že pred za-četkom tekmovanja dejal, da drži pesti, da bi se vse izteklo, kot so načrtovali. Pri dekletih uspešen niz podaljšuje ekipa iz Osnovne šole Grm iz Novega mesta, ki je poleg vsega postavila še zgodovinski mejnik z dosežkom – zbrala je rekordnih 16.368 točk, kar ni uspelo zbrati še nobeni ekipi. Dekleta so torej postavila državni rekord. Tako kot Bajec je tudi Majda Križe že pred nastopom vedela, da se je naslov prvakinj skoraj ne more izmuzniti.

»Naša dekleta atletiko trenirajo, ko je pouk v šoli ter še med počitnicami. Če so dekleta kje drugje, dneva prav tako ne preživijo brez športa, z mislimi so usmerjena na šolsko ekipno tekmovanje,« je dejala prof. Križetova, ki je tudi letos ponovila znano mantro, »najbrž je bil letošnji uspeh zadnji, ne verjamem, da ga bomo še ponovili.« Športni pedagog prof. Darko Cujnik je z ekipo učencev dopolnil uspeh deklet, nastope učencev in učenk iz Novega mesta pa je tako kot vselej spreml-jala ravnateljica Majda Simčič, ki je mimogrede dejala: »Pogrešam ravnatelje, to tekmovanje bi si morali ogledati.« Velik uspeh OŠ Grm je pospremila tudi ekipa učenk-novinark, ki so dogodek predstavile na šolski spletni strani.

Šolski ekipni finale je bil tokrat prvič na prenovljenem atletskem stadionu v Slovenj Gradcu, kjer atletika postaja vse bolj stalnica mesta pod Uršljo goro. Domači športni delavci so prireditev lepo izpeljali, čeprav je treba priznati, da je bilo ozračje pri osnovnošolskem programu bolj sproščeno. Na štadion so lahko s fotoaparati prišli trenerji in učitelji, če so le hoteli, malo večja gneča na travi pa je samo pripomogla k sproščenemu ozračju. Odprta so bila tudi vsa vrata, saj ne gre za igre zapornikov, pač pa za festival športa. V popoldanskem sporedu se je nekaj te sproščenosti izgubilo, a povsem brez potrebe.

Uroš Vrhovnik, atletski trener iz Raven in iz Slovenj Gradca, je bil zadovoljen, a je omenil, da bi bilo dobro, če bi bilo med športnimi pedagogi na področju, ki ga pokriva, malo več želje po tej ekipni tekmi. A kakorkoli že obrnemo, ekipni finale je zagotovo največja in najbolj šolska tekma v šolskem letu. Prav zato gredo čestitke vsem finalistom in tudi vsem ekipam, ki so na področnih tekmovanjih nastopile s svojimi ekipami. Da postaja konkurenca solidna, je bolj ali manj znano, čeprav bi k tej trditvi lahko prilepili dve trditvi, ki po svoje potrjujeta in zanikata omenjeno. Vesna Uršič, športna pedagoginja iz Kobarida, nekoč uspešna tekačica na daljših progah, je dejala: »V finale sem se želela prebiti tudi z ekipo fantov, pa nam to ni uspelo.« Dušan Bajec, ki je vodil zmagovalno ekipo učencev, je bil uspeha zelo vesel, a je dejal: »Ne vem, ali mi delamo tako dobro ali drugi delajo toliko slabše.« Najbrž mu je šlo v prid, da je Postojna že dolgo tudi atletsko mesto.

Zanimivo je bilo razmišljanje bistriške skakalke Tine Božič, ki jo je motilo, da so skakali iz cone odriva in ne z deske, Zdravko Peternelj, koordinator atletskih šolskih tekmovanj, pa meni, da bi morali na ekipni tekmi tudi srednješolcem ponuditi to možnost. Preberite si njegovo razmišljanje na str. 2. Brežiški športni pedagog in atletski trener Henrik Omerzu, ki trenira tudi svojo hčer Laro, obetavno mlado atletinjo, je menil, da so bile blazine pri skoku v višino za dekleta prenizke in zato za skakalke psihološko moteče. Zanimiva pripomba, o kateri najbrž ni nihče razmišljal. A vendarle je bilo tekmovanje takšno, kot si ga vsi želimo.

20

Ekipna atletika za učence

REZULTATI

Ekipno, starejše učenke: 1. OŠ Grm, N. mesto 16.368, 2. OŠ D. Lokarja, Ajdovščina 14.211, 3. OŠ Brežice 14.210, 4. OŠ M.P. Toleda, Velenje 14.187, 5. OŠ Šentjernej 14.114, 6. OŠ Železniki 13.859, 7. II. OŠ Sl. Bistrica 13.840, 8. OŠ F. Bevka, Tolmin 13.840, 9. OŠ Livada, Velenje 13.697, 10. OŠ J. Dalmatina, Krško 13.652, 11. OŠ Ob Dravinji, S. Konjice 13.365, 12. OŠ F. Roša, Celje 12.752.

Ekipno, starejši učenci: 1. OŠ M. Vilharja, Postojna 15.603, 2. OŠ Grm, N. mesto 15.206, 3. OŠ Trebnje 15.123, 4. OŠ I. Tavčarja, Gorenja vas 14.973, 5. OŠ J. Dalmatina, Krško 14.883, 6. OŠ Šentjernej 14.839, 7. OŠ Lava, Celje 14.753 in OŠ Stična 14.753, 9. OŠ D. Lokarja, Ajdovščina 14.467, 10. I. OŠ M. Sobota 14.413, 11. OŠ P. Trubarja, Laško 14.350, 12. OŠ S. Gregorčiča, Kobarid 13.045.

20

2121

22

Odbojka na pesku

Koprske dijakinje slavile(Vir: Primorske noVice, Prirejeno za Šm, bilten tekmoVanja)

ANKARAN, 27. septembra – Barbara Dobrila je zapisala: »Gimnazija Koper in Športno društvo Katarina sta organizirala državno prvenstvo v odbojki na pesku za dijake in dijakinje srednjih šol. Domačim igralkam je prvenstvo prineslo zmago in naslov državnih prvakinj, pri dijakih pa so zmagali novomeški gimnazijci. V lepem, še poletnem vremenu, je nastopilo šestnajst ekip. Breda Rudman, vodja šolske ekipe in članica organizacijskega odbora, je po-vedala: «Tekme so bile napete, saj so si vse ekipe prizadevale za čim boljšo uvrstitev. Zmage naših dijakinj smo bili zelo veseli. Prva trojka ekipe dijakinj Gimnazije Koper v sestavi Dajane Lucas, Tjaše Jančar in Lane Jović je s trdim delom dokazala, da so v tej panogi najboljša dijaška ekipa v Sloveniji. Zmage so se veselili tudi njihovi športni pedagogi in dijaki, ki so pomagali pri izpeljavi prvenstva.«

Športni pedagogi pa so v sklepnem biltenu dodali: »V aktivu športnih pedagogov Gimnazije Koper smo se, tako kot lani, odločili, da pod okriljem Zavoda za šport RS Planica in Odbojkarske zveze Slovenije izpeljemo finalno šolsko tekmovanje v odbojki na pesku za dijakinje in dijake. Športnemu društvu Katarina gre zahvala, da smo lahko tekmovanje izpeljali na njihovih peščenih igriščih, ob morski obali v Ankaranu, kar je dogodku dodalo poseben čar. Tekmovanje je bilo obsežno, saj je igralo kar 8 ženskih in 8 moških ekip, vendar nam je uspelo izpeljati lepo, sproščeno in prijetno prireditev. K uspehu so veliko pripomogli naše dijakinje in dijaki v vlogah zapisnikarjev, napovedovalcev, novinarja, fotografa in tehnikov za ozvočenje. Plesalki, prav tako dijakinji, ki vadita v PK Maestro, sta poskrbeli za zanimiv kulturni utrinek. V sončnem, še kar poletno vročem vremenu, so bili športni boji razgreti in nepopustljivi, udeleženci pa na koncu, kljub utrujenosti, zadovoljni. Zelo smo se veselili tudi mi, organizatorji, ker je ob uspeli prireditvi zmago slavila tudi naša dekliška odbojkarska ekipa.

Zmagovalke - Koprčanke

Veselje Novomeščanov

v Ankaranu

Zmagovalci - Novomeščani

23

Šolsko DP za starejše dečke

KOSTANJEVICA NA KRKI, 29. septembra – Tekmovanje je potekalo v četrtek, organizator je bila OŠ Šentjernej, vodja prireditve pa Elvis Antončič. Razmere za igro so bile zelo dobre, saj nas je skozi celotno prireditev spremljalo toplo in sončno jesensko vreme. Tekmovanja so se udeležile vse ekipe, ki so se prek polfinalnih tekmovanj uvrstile v finale. To so bile ekipe OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ Lucija, OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, OŠ Frana Albrehta Kamnik, OŠ Kanal, OŠ Maksa Pečarja Ljubljana, OŠ Šentjernej, OŠ Dušana Flisa Hoče. Tekme sta sodila sodnika, ki ju je poslala Odbojkarska zveza Slovenije. Tekmovalni del prireditve se je pričel ob 10. uri in je trajal do 14.30. Tekmovanje se je končalo ob 14.45 s podelitvijo zasluženih nagrad in pokalov.

Uvrstitve Dijakinje: 1. G. Koper. 2. G. Ljubljana Šiška, 3. G. Nova Gorica, 4. II. G. Maribor, 5. G. N. mesto, 6. I. G v Celju, 7. Ekonomska šola N. mesto, 8. ŠC R. Maistra, Kamnik.

Dijaki: 1. G. N. mesto, 2. G. Ravne n/K, 3. ŠC RM Kamnik, 4. ŠC N. mesto SEŠTG, 5. II G. Maribor, 6. G. Ljubljana Šiška, 7. TŠC N. Gorica-strojna, 8. G. N. Gorica.

Učenke: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Kanal, 3. OŠ F. Goloba, Prevalje, 4. OŠ T. Brejca, Kamnik.

Učenci: 1. OŠ Kanal, 2. OŠ D. Flisa, Hoče, 3. OŠ Šempeter v S/d, 4. OŠ J. Gorjupa, Kostanjevica n/K, 5. OŠ F. Albrehta, Kamnik, 6. OŠ Šentjernej, 7. OŠ M. Pečarja, (Lj), 8. OŠ Lucija.

BRASLOVČE, 27. septembra – Športna pedagoginja in organizatorka prof. Saša Vitanc je zapisala: »Osnovna šola Braslovče je v sodelovanju z občino, domačim odbojkarskim klubom in Zavodom za šport RS Planica izpeljala finale osnovnošolskega tekmovanja v odbojki na pesku za učenke. Tekmovalke so se pomerile za naslov državnih prvakinj v šolskem letu 2011/2012.

Nastopilo je osem najboljših ekip iz OŠ Metlika, OŠ Žužemberk, OŠ Kanal, OŠ Fra-nja Goloba (Prevalje), OŠ Frana Erjavca (N. Gorica), OŠ Toma Brejca (Kamnik), OŠ Martina Krpana (Ljubljana) in OŠ Braslovče. Dekleta so igrala na dveh igriščih, v dveh skupinah in po sistemu vsak z vsakim. Najboljše štiri ekipe so nastopile v polfinalu. V prvi polfinalni tekmi so Kanalke premagale ekipo OŠ Kamnik in se tako uvrstile v finale. Drugi polfinale je pripadal domači ekipi, OŠ Braslovče, ki je premagala ekipo OŠ Prevalje.

V končnici tekmovanja sta se za 3. mesto borili ekipi OŠ Prevalje in OŠ Kamnik, več znanja pa so pokazale Prevaljčanke in osvojile končno 3. mesto. V finalu je domača ekipa, OŠ Braslovče, premagala ekipo OŠ Kanal. Braslovčanke so tako drugič zapored osvojile naslov državnih prvakinj v odbojki na pesku. K še boljšemu počutju igralk, trenerjev in lepega števila gledalcev je pripomoglo lepo vreme, tako da smo se vsi nastavljali sončnim žarkom in uživali v kakovostnih odbojkarskih dvobojih.«

OŠ Kanal

Braslovčanke spet državne prvakinjeZmagovalke - Braslovčanke

23

24

8

24

Pišeta: NiNa MarkuN PuhaN iN Lucija jeLeNc

Gusarji na Krku

Šola v naravi z vsebinami plavanja … kaj novega bi

lahko povedali o tako znani in velikokrat ponovljeni temi? Saj vendar že vsi vse vedo in vsi to

tudi delajo. Pa je res tako?

24

2525252525

V spletni učilnici športne vzgoje imajo športni pedagogi možnost predstaviti poseb-nosti, drugačnosti, ali ustaljene dejavnosti šole v naravi z vsebinami plavanja. Zapisov ni veliko, jih je pa dovolj, da lahko kljub temu, da o šoli v naravi z vsebinami plavanja že »vsi vse vemo«, najdemo vsebinsko, organizacijsko raznolikost.

Skupne značilnostiSkupne značilnosti: vsi izpeljejo začetno

preverjanje znanja, vsi izpeljejo raznovrstne dejavnosti v sladki (bazenski) ali morski vodi, nekateri dodajo tudi druge dejavnosti v vodi , kot je vodna košarka, vaterpolo, pri skakanju v vodo pa se že pojavijo prve razlike. V večini bazenov je skakanje na glavo prepovedano, prav tako plavanje v oblačilih, le redki imajo možnost plavanja v valovih. Imajo pa zato idealne možnosti za učenje in piljenje tehnike plavanja. Na morju takih težav sicer ni, nagaja pa lahko vreme, hladna voda, preveč valovito morje, ježki, dostop do vode …

Vsi navajajo, da se poleg vsebin plavanja do-gaja tudi pouk z vsebinami, povezanimi z zna-čilnostmi kraja ali področja, kjer šola v naravi poteka, in ki ga praviloma izpeljejo razredne učiteljice. Skupno skoraj vsem zapisom je,

da predzadnji dan izpeljejo preizkus znanja plavanja za delfinčke. Priznati je treba, da se je zaradi načrtnih tečajev prilagajanja na vodo v vrtcu in plavalnega tečaja v prvem VIO, v šoli v naravi veliko manj popolnih neplavalcev. Posebno v mestnih okoljih, kjer je na voljo bazen, se le tu in tam komu uspe izmuzniti načrtnemu plavalnemu opismenjevanju. Zato si šole v naravi z vsebinami plavanja lahko privoščijo tudi dejavnosti, ki so za plavalce »nabiranje kilometrine« in dodatnih izkušenj v vodi in pod vodo. Ker je najlažje predstaviti tisto, kar sam doživiš, bom predstavila letošnjo izkušnjo, za katero sem hvaležna otrokom in učiteljem OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani.

In nekaj več …Šole v naravi z vsebinami plavanja na otoku

Krku, so se udeležili skoraj vsi petošolci, čeprav je bila večina že plavalcev. Poleg »železnega repertoarja« izboljšanja plavalnih tehnik, vzdržljivostnega plavanja, skakanja v vodo na noge in na glavo, vaterpola in vodne košarke, ter veslanja s kanuji, veliko pozornosti name-nijo potapljanju na vdih z masko in dihalko. Tisti, ki jim uspe navpični potop do globine, ko

je potrebno izenačiti tlak in znajo uporabljati dihalko, se lahko odločijo tudi za potop z jeklenko na stisnjen zrak, ki ga opravijo v paru z usposobljenimi potapljačem. Za otroke je potapljanje z jeklenko posebno doživetje, pa tudi pogovor s spotapljačem, ki mimogrede natrese nekatere zanimive podvodne izkušnje, dobi pravi pomen prav zaradi pričakovanja prvega pravega potopa.

Za mnoge je posebno doživetje prvi spust po toboganu, pa tudi za vožnjo z banano, ki jo vleče čoln, je potrebne nekaj hrabrosti.

Šola v naravi je tudi čas različnih športnih, družabnih, štafetnih iger, različnih tekmovanj, učenci pa lahko vadijo in opravijo tudi del kolesarskega izpita na spretnostnem poligonu. Tekmovalnost je zmeraj spodbudna, a prinaša vesele zmagovalce ter žalostne in jezne po-ražence. Žal, navadno zmagujejo zmeraj isti in tudi poraženi so pogosto isti. Z malce domiselnosti pa je mogoče pravila tekmovanja prirediti, tako da imajo vsi enake možnost za zmago. Ekipno reševanje nalog in pravila, ki spodbujajo medsebojno pomoč in sodelovanje vseh članov skupine, kar prinaša točke. Če pri tem sodeluje še dobra mera otroške domišljije, je uspeh zagotovljen.

Gusarji tekmujejo med sebojUčenci so bili naključno razporejeni v

gusarske skupine, ki so tri dni za opravljene raznovrstne naloge zbirale »cekine« namesto točk. Vsaka skupina, ki ji je poveljeval kapi-tan, je narisala svojo gusarsko ladjo, zastavo in sestavila svojo gusarsko himno. Pomem-bno je bilo,da so pri tem sodelovali vsi člani gusarske ladje, za kar so si ekipe priborile cekine, izgubile pa so jih lahko z nešportnim obnašanjem, neupoštevanjem pravil iger, preklinjanjem in uporabo grdih besed, če pri izpolnjevanju nalog niso sodelovali vsi gusarji v skupini. Naloge so bile - gusarske. Žoge so postale morski biseri, palice in plavalni črvi pa prave gusarske sablje. Naloge niso bile le športne, kot na primer štafetne in družabne igre, kolesarski poligon, žongliranje z biseri, bile so tudi literarne, gradbeno ustvarjalne - iz mivke so zrasla prava gusarska mesta, zgra-jena po vnaprej narisanih načrtih, posebno zanimive pa so bile, kot se za prave gusarje spodobi, logično matematične zavozlanke. Gusarska ekipa je vsak dan imela možnost pridobiti nove cekine, če je pravilno rešila uganko dneva.

Ekipa, ki je zbrala določeno število cekinov, si je prislužila več namigov pri zadnji nalogi, iskanju skritega zaklada. Vsaka gusarska ekipa je morala poiskati svoj zaklad. Navodila z na-črtom in opisom poti so seveda priplavala po morju - v plastenkah, in bila prav po gusarsko zavito narisana in napisana. Izkazalo se je, da branje z razumevanjem ni ravno največja odli-ka gusarjev. Vendar se je vztrajnost izplačala in vsaka ekipa je uspešno našla svoj zaklad - vrečko bombonov. Zanimivo, da se nihče ni pritoževal nad skromnostjo nagrade, smo pa opazili, da so kapitani pravično razdelili vsebino zaklada. Gusarska dogodivščina se je končala z večerno gusarsko pesmijo - he-jabumbarasa.

Če je cilj, je tudi potŽe dan pred odločilno preizkušnjo za delfine

so imeli vsi učenci možnost za vajo preplavati razdaljo v določenem času za želene delfine. Mnogi so ugotovili, da so si zadali previsoke cilje ter precenili svoje zmožnosti, drugi so bili prijetno presenečeni nad svojim dosežkom. Vsem pa je ostala še ena priložnost naslednji dan. Mnogi, ki so prvi dan imeli v nekoliko nemirnem morju težave z držanjem smeri plavanja in tudi hitrosti, so naslednji dan uspeli

doseči cilj. Res je zanimivo primerjati kakšen napredek so otroci sposobni opraviti v enem dnevu, če natančno vedo, kaj želijo doseči.

Še dobro, da je bilo vseh sedem dni lepo vreme, da smo ves program lahko izpeljali po načrtu. Zgodba pa še ni končana. Otroci enega od razredov, so še vedno v «gusarskem filmu», saj so se odločili, da bodo v prostem času med odmori in v podaljšanem bivanju izdelali prave gusarske ladje iz odpadne le-penke in kartona.

Lepo je delati v skupini sodelavcev, ki imajo večletne izkušnje, pa vendarle želijo preizkusiti nekaj novega, drugačnega. To pa lahko uspe le, če je pripravljena sodelovati vsa ekipa- športnih pedagogov, razrednih učiteljic, študentov, kuharjev, spremljevalno osebje, otroci pa se dobrega ozračja kar ‹nalezejo›. Prijeten je občutek, če sta trud in energija, vložena v pripravo in izpeljavo tabora, šole v naravi ali tečaja, poplačana s spomini, ki jih vedno znova z veseljem obujaš.

V zadnjem času se veliko poudarja, da so današnji otroci zahtevni, neprijazni, predrzni in težavni. Letos so bili naši učenci ustvarjalni, ra-dovedni in navihani, kot se za gusarje spodobi.

26

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

Aleš Peče

Sumljivo …

Prof. Nina Markun Puhan

Ko podatek postane informacija

Milena Aras Harpf

Izgubljeno spet najdeno

26

Včasih se sprašujem, kaj je tisto, kar me najbolj veseli pri spremljanju juda v vseh njegovih pojavnih oblikah. Odgovori so v najbolj trivialnih dogodkih, ki me zaznamujejo in spremljajo tako dolgo, da se smehljam še precej časa, ko samo pomislim nanje. In ker moji judoistični prijatelji – starši – vedo, kako me navdihujejo takšne zgodbice, mi prinašajo utrinke, iz katerih pogosto sestavim blog – tudi tega, ki ga berete.

Prijateljica mi je pripovedovala, kako se je znašla v vlogi pomožnega voznika in je peljala ekipo Šiške na tekmovanje za slovenski pokal. Tako je bila zraven ob nenavadni dogodivščini, ki lepo kaže, zakaj je šport pri mladih in sploh šport, kot je judo, tista dragocena dejavnost, ki vrača izgubljeno bližino, navadni telesni stik, ki se mu danes vedno bolj izogibamo, sprenevedajoč se, da smo rojeni in odrasli in daleč drug od drugega.

»Bilo je konec tekmovanja, zadnji smo ostali na zložljivih tribunah,« je pripovedovala prijateljica, »in kot zmeraj je ležalo po vseh prostorih veliko

Ko sva s kolegom fizikom razglabljala, kako bi se športna vzgoja in fizika v osnovni šoli lahko povezali, saj z možnostjo fleksibilne (prilagodljive) organizacije pouka nekateri sorodni predmeti to možnost dobro izkoristijo, sem razmišljala o raziskovanju težišča telesa pri vzpostavljanju ravnotežnega položaja. Spomnila sem na pomen daljše ročice pri učinkoviti izpeljavi gibanja in pomislila na pomen razumevanja delovanja vzvoda. Na koncu je prevladala preprostejša možnost – merjenje. Merjenje fizikalnih veličin, posebno časa in razdalje, je pomembna naravoslovna spretnost, s katero se učenci srečujejo že v nižjih razredih osnovne šole pri matematiki, v višjih razredih pa to znanje lahko nadgradijo pri pouku fizike. Tudi učni načrt športne vzgoje v prvem VIO omenja merjenje razdalje pri atletski abecedi, v 6. razredu pa je med teoretičnimi vsebinami atletike zapisano merjenje z metrom in štoparico.

Raznovrstna merjenja so sestavni del pouka športne vzgoje. Učitelji jih z učenci opravijo večkrat v šolskem letu, ko preverjajo začetno, vmesno ali konč-no stanje. Rezultati sami po sebi ne pomenijo veliko. Treba jih je ovrednotiti in osmisliti. Na nekaterih šolah merjenja opravijo učenci sami, drugod pa to nalogo raje prevzamejo učitelji, saj je delo opravljeno hitreje in natančneje. Vsi učenci namreč niso natančni pri merjenju, pozabijo pravočasno pritisniti na pravi gumb, narobe preberejo dosežek ali ga narobe zapišejo.

Nedavno sem si ogledal ljubljansko šolsko tekmovanje v atletiki, pač eno od skupin, čeprav bolj po naključju, saj se nekako izogibam gledanju, ker so moja strokovna čustva še zmeraj živa. V to sem bil povsem prepričan, ampak izkazalo se je, da to drži samo deloma. Nenadoma sem začel gledati šolska tekmovanja tudi kot občan. Seveda sem se še vedno spominjal svojih prijemov, po drugi strani pa se mi je zdelo, da sem že zelo dolgo zunaj tega dogajanja. Zalotil sem se, da sem začel opazovati delo športnih pedagogov kot opazovalec zunaj stroke. Doživel sem neko psihološko preobrazbo, ki mi je omogočila, da sem bolj razumel, denimo, naključnega obiskovalca tekmovanja, ki vse skupaj opazuje povsem neprizadeto in razmišlja.

Na eni strani se mi je zdelo zanimivo opazovati pripravo za tekmo, spodbu-janje športnih pedagogov in na koncu izrekanje priznanja uspešnim ter tolažbo in spodbudo manj uspešnim učencem in učenkam. Na drugi strani pa sem se zazrl v naprezanje športnih pedagogov, ki se je kazalo v napetih žilah na vratu, visoki jakosti glasu in včasih nenavadnih kretnjah. V teh ravnanjih sem skušal

praznih in napol praznih plastenk, ostankov sendvičev in drugih smeti. Ja, o teh športnih smeteh bi morali še kaj napisati, ker živimo v Evropi in ker niso del naše kulture. No, sredi klopi je ostal kimono mladega pozabljivca. Po našitku na rami sem videla, da je Šiškar. Mislila sem, da ga bom odnesla v klub in se bo lastnik že našel. A moj sin, neučakan kot zmeraj in v družbi svoje klubske prijateljice Ajde, ga je prijel, ne da bi ga vsaj razširil in po velikosti približno določil, čigav je. Obrnil ga je na notranjo stran, na kateri se najbolj drgne ob prepoteno telo, in pritisnil nos ob ovratnik. Mirno je zatrdil, da je Jakov. ‹A res?› je dejala Ajda in ga vzela, prav tako približala obrazu in mirno določila, ‹res, Jakov je.› Povohala sem ga še jaz. Kimono mi je dišal kot bela rjuha, pravkar vzeta iz omare, oprana brez mehčalca.«

Dokler ga ni dejansko na naslednjem treningu prevzel lastnik, je prijateljica še močno dvomila, da je kimono Jakov, kljub njuni očitni prepričanosti. Kmalu se je prepričala, da sta imela prav.

Ali so naši otroci res tako blizu drug drugemu, da lahko po blagem vonju, ki se ga naleze oblačilo po nekaj bojih, določijo, komu pripada? Bila sem začu-dena. Če bi mi kdo zložil petnajst enakih belih srajc in me prosil, da po vonju določim, katero je nosil mož, s katerim že dvajset let delim vse, bi mogoče lahko ugotovila, da diši po Chanel Blue ali pa Khourosu – po lepih, ampak popolnoma sintetičnih zadevah, ki so lahko skupne množici moških z dobrim okusom v izbiri tekočine za po britju. Kako daleč od tega prvinskega, zdravega

najti sebe, saj sem bil pogosto precej temperamenten pri spremljanju svojih učencev. Vprašal sem se, kako so takrat naključni obiskovalci videli mene. Vem, da sem se zmeraj poskušal zavestno obnašati tako, kot to pristaja športnemu pedagogu, vendar pa vsi vemo, da je to velikokrat zelo težko.

Spomnim se strokovnega in košarkarskega kolega, ki ga je želja po uspehu pogosto zanesla preko meje dovoljenega. Ni se spuščal samo v komentiranje napak sodnikov, ampak je včasih tudi žaljivo obkladal svoje igralce na igrišču. Pogosto sem si vzel pravico in mu povedal, da gre v svojih ravnanjih čez mejo. Ne dvomim, da se kaj takega še zmeraj dogaja, čeprav smo zmeraj bolj pod lupo in se vedno bolj nadzorujemo. Naj bi se. Sicer ne vem, zakaj bi vam o tem še kaj pisal, saj sami dobro poznate sami sebe in svoje kolege. Majhna odveza je, če se vsak posameznik tega zave in sam pri sebi ali kako drugače ugotovi, da njegova pot najbrž ni najboljša in da se bo treba v prihodnje … Uspeh je zelo relativna zadeva in cena, ki jo posamezniki za to plačajo, je mnogokrat previsoka. Zmeraj sem cenil trenerje in učitelje, ki so našli pravo mero v veselju ali v razočaranju. Pa saj takega vedenja skušamo naučiti tudi učence in učenke.

Pred kakšnimi dvajsetimi leti smo v Odboru za šolska tekmovanja postavljali temelje vsem šolskim športnim tekmovanjem. Od pravil posameznih športnih panog do tekmovalnih skupnosti, razvejenosti posameznih tekmovanj, razpravl-jali smo o informiranju in obveščanju – takrat je nastala tudi taka revija Šport mladih, kot jo poznamo danes. Seveda ni šlo vse gladko, mnenja so bila precej

27

blogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblogblog

27

odnosa do kože in čistega, a od športnega napora prepotenega telesa. V tem kontaktnem športu se judoisti valjajo po blazinah, v različnih prijemih, objeti, glava ob glavi, hrbtu, trebuhu, delajo vse mogoče pri tako neverjetni bližini, ki smo jo mi, odrasli, že zdavnaj pregnali iz svojih življenj in označili kot verjetno neprimerno vdiranje v zasebnost.

To je neprecenljivo, veliko bolj kot eurocard. Vrniti se v pozabljen prazgo-dovinski čas, približati se prvinskemu v sebi, dovoliti drugemu, da se plazi po tebi, te premetava, se ti približa do tako neverjetne mikronske razdalje, na kateri je tvoj vonj prav tako del tebe, kot pričeska ali barva oči. Za to čudovito, a žal pozabljeno možnost, ki jo je vzgoja očitno zatrla, so otroci še zmeraj odprti, sprejeli so jo kot šesti prst, precej uporabno zadevo, ko je treba, denimo, povezati kimono z njegovim rahlo »šlampastim« lastnikom. Zato ni treba vihati nosu ob vseh mogočih prijemih, ko judoisti dobesedno plezajo drug po drugem. Med drugim vadijo tudi BLIŽINO.

Moja prijateljica zdaj najbrž malo bolje razume, zakaj imam tako zelo rada judo. Prvinski šport, ki nas ne vrača le v otroštvo, temveč še malo dlje, v zgo-dovino, ko se nismo umikali dotiku, ko je bil stik prva stvar, ki smo jo spoznali in obdržali. Iz medsebojnega stika izpeljujejo judoisti vse mogoče, a o tem kdaj drugič. Za zdaj se bom še smehljala ob svoji kavici in premišljevala, s čim vse nas šport lahko bogati. Kje vse najdemo dober razlog, zakaj šport, zakaj šport mladih – in nenazadnje – zakaj prav judo.

različna, na koncu smo se dogovorili. Osebno gledam na tisto obdobje z lepimi spomini, navsezadnje sem sklenil prijateljstva z vsemi člani takratnega odbora.

Na zgoraj omenjenem ljubljanskem atletskem tekmovanju sem se pogovarjal o pravilih iz tistega časa, ki so trdno zasidrana še danes. Prav tu sem dobil še eno potrditev razmišljanja, da je ZDŠPS organizacija, ki je po svoje zaspala. Učitelji, ki so svoj interes, znanje lahko izražali prek občinskih aktivov, zdaj te možnosti nimajo več. Pravila, ki so bila včasih utemeljena in smiselna, postajajo v nekaterih primerih cokla razvoju. Če smo se v obdobju, ko so bile šole še velike, odločili za tekmovanje, denimo, v košarki za igranje po tretjinah z delitvijo igralcev, je morda to pravilo zdaj že preseženo. Torej, če je mnenje tistih, ki tekmovanja vodijo, tako, da je potrebno kakšno pravilo spremeniti ali pa na novo uvesti, ne bi smelo biti nobene težave. Tu se zastavlja vprašanje – kako to izpeljati. Iz atletike bi lahko vzeli, denimo, tek na 1000 m, saj v šoli tečejo največ 600 m v okviru rednega pouka. Videti je, da imajo tekači, vsaj velik del, težave s tekom na 1000 m. V učnem načrtu, če se ne motim, ni več suvanja krogle. V programu atletskih tekmovanj pa je še zmeraj, tako da učenci in učenke mečejo (suvajo) po svoje. Razumljivo. Vorteks je lepa pridobitev atletskega programa, saj so imele le redke šole možnosti za met 200-gramske žogice. S temi primeri ne postavljam nikakršne trditve, saj se brez težav najdejo razlogi za obstoj teh in mnogih drugih disciplin. Menim, da bi pri ponovni prevetritvi morali imeti glavno besedo praktiki in ne le snovalci posameznih programov. Prav tako menim, da bi do sprememb moralo prihajati pogosteje, saj čas teče in so spremembe pričakovane. Če je vse skupaj samo navada in nima nihče nikakršnega predloga po kakšni spremembi, je to, blago rečeno, sumljivo.

Učenci si svoje dosežke praviloma zapomnijo: npr. 8.6 na 60 metrov, ter 2,43 ali 163 na 600 metrov. Morda se spomnijo, kakšni so bili njihovi dosežki zadnjih merjenj, vedo, kdo v razredu je najhitrejši in kdo počasnejši od njih. Če pa jih vprašate, kaj pomeni vrednost 8.6, se jih veliko znajde v zadregi: dobro morajo premisliti, preden odgovorijo, da gre pri teku na 60 m za čas 8 sekund in 6 desetink, pri teku na 600 metrov pa za 2 minuti in 43 sekund ali 163 sekund. Pri pouku matematike ali fizike bi lahko podatke meritev dolžine in časa uporabili za računanje, na primer povprečne hitrosti teka v m/s in km/h. Ko nek podatek ovrednotimo ali primerjamo z znanimi primeri iz življenja, le-ta postane uporabna informacija. Dobra informacija omogoča učencem, da sistematično, ob pogovoru s športnim pedagogom, spoznajo pomen posa-meznih gibalnih dejavnosti, redno spremljajo svoj gibalni razvoj, primerjajo rezultate različnih merjenj in sklepajo na svoja močna ali šibka področja, v katerih športih bi bili uspešnejši in na katerih področjih bi bilo potrebno vložiti več dela, da bi bil uspeh boljši.

Če gibanje posnamemo s kamero telefona ali fotoaparata, je tak posne-e gibanje posnamemo s kamero telefona ali fotoaparata, je tak posne-tek dovolj kakovosten, da pri fiziki z računalniškim programom Tracker učenci izdelajo krivulje hitrosti in primerjajo krivulje različnih gibanj. S spreminjanjem podatkov o času na isti razdalji ugotavljajo spremembe na krivulji hitrosti.

Zelo zanimiva in ne prezahtevna je dejavnost, ko učenci določeno razdaljo premagajo na različne načine, npr. tek naprej, tek nazaj, bočno gibanje s prisun-skimi ali križnimi koraki. Preden izmerijo čase s štoparico, morajo napovedati, s katerim gibanjem bodo po njihovem mnenju hitrejši v primerjavi z ostalimi tremi, in tudi predvidijo čas, ki ga bodo potrebovali za določeno vrsto gibanja. Čase s štoparico izmerijo šele, ko svoje napovedi zapišejo v razpredelnico. Nato primerjajo obe vrednosti in ugotavljajo razloge za razlike.

Ta majhna raziskava, ki jo učenci lahko opravijo v parih ali manjših skupi-nah, jim pomeni odličen izziv in motiv. Pa še zanimivost – rezultati, izmerjeni s ‹pravo› štoparico in s štoparico na prenosnih telefonih, se pri poskusnem merjenju med seboj niso bistveno razlikovali. Ob takšnih in podobnih idejah se mi zastavlja vprašanje, kaj s tem pridobimo in koliko časa telesne dejavnosti učencev pri tem ‹izgubimo›. Menim, da se čas dejavnosti učencev med uro športne vzgoje pri takem delu ne zmanjša, saj učenci podatke obdelajo pri drugih predmetih. Vidim pa veliko prednost pri osmišljanju dejavnosti pri uri športne vzgoje ter dejavno in interaktivno vključevanje učencev v pouk, ker so informacije smiselne, uporabne in imajo pomen.

Kaj pomeni čas ene sekunde, če gledamo z vidika subjektivnega doživljanja? Lahko pomeni zelo veliko, kadar gre npr. za vprašanje pravočasnega reagiranja vratarja pri strelu nasprotnika na vrata, ali pa skoraj nič, kadar popoldne pre-živimo s prijatelji na športnem igrišču.

Za primerjavo se je zanimivo poigrati s preračunavanjem svetovnega rekorda Usaina Bolta na 100 metrov: 9,53 s. Zanimivo je izračunati hitrost teka. Bolt v eni sekundi pre-teče povprečno razdaljo 10,5 m, če začne z nizkega starta. Osmošolci in devetošolci bi znali pretvoriti metre na sekundo in hitrost izraziti v kilometrih na uro: 37,8 km/h. Se vam zdi 37,8 km/h hitro ali počasi? Odgovor je odvisen od tega, s čim ta dosežek primerjamo – z drugimi sprinterji, netreniranimi tekači, s hitrostjo avtomobila, kolesa, skiroja … medveda, ki doseže hitrost 50 km/h, ali geparda, katerega hitrost teka doseže tudi 104 km/h.

28

pi π e dr. BOJAN KNAP

28

Mleko in mlečni izdelki v prehrani športnikovMleko, idealna tekoča hrana - Okno priložnosti za regeneracijo - Mlečni izdelki za dejavno populacijo -Kaj se zgodi v telesu, če se pošteno preznojimo?

Intenziven telesen napor sproži v telesu mnoge metabolične in hormonske odzive. Bolj dolgotrajen in intenziven je telesni napor večje prilagoditvene spremembe se zgodijo v telesu. Telesni napor lahko povzroči dehidracijo, nizko raven insulina, visoko raven kortizola in drugih katabolnih hormonov, imunosu-presijo, zmanjšanje glikogenskih rezerv v jetrih in mišicah, proteolizo mišic in povečan oksidativen stres. Prekinitev katabolizma v telesu je v veliki meri odvisna od vnosa hranil takoj po naporu in anabolične spremembe se dogajajo intenzivneje s pomočjo prehranske intervencije. Učinek prehrane je večji, če v telo vnesemo optimalno količino hranil čim prej po končanem naporu. Izkazalo se je, da

je takoj po naporu najboljša in najbolj užitna tekoča hrana. Popolnitev glikogenskih zalog v mišicah in jetrih je tako odvisna od časa, ki mine po naporu. Hranjenje takoj po naporu, kot sredstvo za regeneracijo, so zato upra-vičeno imenovali kar okno priložnosti. Prve pol ure po telesnem naporu so namreč učinki regeneracije največji.

Idealna tekoča hranaObnova energetskih zalog po naporu je

ključna v vrhunskem športu, ker je mnogokrat časa za počitek malo. Obnova glikogenskih zalog poteka zaradi aktivacije encima glikogen sintaze najživahnejše takoj po naporu (prve pol ure!) in človeški organizem potrebuje 1g do 1.5 g ogljikovih hidratov na kilogram telesne teže. Obnova glikogena je boljša, če se uživa-

jo hidrati z visokim glikemičnim indeksom. Ni pa obnova glikogena edini dogodek med regeneracijo telesa med hudim naporom, zato je potrebno vnesti za popravo in rast mišic po naporu tudi nekaj proteinov. Odziv na trening moči in prirast mišične mase omogoča že vnos 6 g esencialnih aminokislin in 35 gramov ogljikovih hidratov. Razmerje štiri proti ena med ogljikovimi hidrati in proteini je idealno razmerje v tekoči hrani takoj po naporu.

Mleko – idealna tekoča hrana

Omenjeno idealno tekočo hrano so izdelali z moderno tehnologijo priprave športnih napit-kov. Narava nam skoraj identičen napitek po-nuja v obliki klasičnega kravjega mleka, ki ima zelo podobno razmerje sestavin kot omenjeni

28

2929

Anita Sobočan ŽOK Braslovče5desetplusdesetplus10 +Anita se rola – od uspeha do uspeha

15-letna učenka OŠ Braslovče, kategorizirana športnica z desetimi naslovi državne prvakinje v odbojki, članica reprezentance deklic in kade-tinj. V Ženskem odbojkarskem klubu Braslovče je pričela svojo uspešno športno pot pri mini odbojki. Kot ključna igralka je tu osvojila prvi državni naslov. To se je nadaljevalo pri mali odbojki, starejših deklicah ter šolski odbojki. S soigralko Niko Markovič, prav tako uspešno braslovško odbojkarico, sta osvojili naslov klubskih prvakinj tudi v odbojki na pesku v sku-pini do petnajst let in bili tretji do sedemnajst let.

Kot učenka OŠ Braslovče pa je dosegla dva naslova v odbojki na pesku in dva v dvoranski

odbojki, kjer so Braslovčanke lani slavile že drugič zapored. Anita je na vseh pomembnih turnirjih prejela tudi priznanja kot najboljša igralka. Trenutno uspešno nastopa pri članicah, ki nastopajo v II. DOL, mladinkah, ki so si letos že zagotovile finale državnega prvenstva, pri kadetinjah in pri starejših deklicah.

Tako kot na igrišču pa je Anita uspešna v šoli. V prostem času, katerega ji ostane bolj malo, rada bere, se druži s prijatelji in se rola. Anita pa na vse to pravi: »Glede športnih ciljev si želim, da bi z mojimi soigralkami osvojile državne naslove v kategorijah, v kate-rih jih še nimamo, da bi s kadetsko reprezentanco dosegle kakšen lep uspeh na evropski ravni in da bi kasneje igrala tudi za mladinsko reprezentanco, morda kdaj tudi za člansko. Predvsem pa si želim, da me pri vsem tem ne bi ovirale poškodbe in bi se dobro razumela s soigralkami.«

Kljub uspehom v šoli in športu je Anita dekle, ki stoji na trdnih tleh. Jeseni bo najbrž nadaljevala šolanje na I. gimnaziji v Celju, a še ni prepričana, da bo izbrala športni oddelek.

Katja StanonikOb pogledu na letošnji urnik nas je čakalo za nekatere bolj za druge manj prijetno presenečenje.

Ponedeljkova prva ura je namreč namenjena športni vzgoji. Športni vzgoji? Telovadba zgodaj zjutraj je za mnoge kot mrzel tuš po dolgi sproščujoči kopeli. Presneto mrzel. Sošolke so imele precej pripomb. Saj vendarle vsa dekleta poznamo tisti grozni občutek prepotenega telesa pod sveže oprano majico in kapljice znoja, ki vztrajno odnašajo make-up, za katerega smo dobesedno garale pol ure pred prihodom v šolo. Pri fantih je bila stvar le nekoliko drugačna. Petinštirideset minut nogometa na vse zgodaj zjutraj, je mar lahko še kaj boljšega? Ne ravno, če te za tem čaka še šest ur pouka in ni na vidiku nobene prhe ...

Tako smo v ponedeljek, še vsi nekoliko zaspani in utrujeni od napornega vikenda, stali v naši veliki telovadnici, kakor čakajoč na smrtno obsodbo. Dekleta so se živčno spogledovala. Le kaj bo? 15 minut teka, košarka, odbojka? Zvonec je naznanil začetek pouka in profesorica nam je namenila deset minut ogrevanja. In smo tekle, deset minut. Nekaterim so se minute vlekle kot jara kača, druge niti opazile nismo, da so minile. Ko smo se razdelile v skupne po štiri, je profesorica skorajda slovesno oznanila: »Krožna vadba!«

Ohh. Je zadonelo po telovadnici, ki se je kaj kmalu skupaj z nami potila ob preštevanju sklec, trebušnjakov in hrbtnih.

A ura se je vendarle iztekla. In še presenetljivo hitro. Ko nam je, ležečim na tleh z zaprtimi očmi, profesorica malo pred zvonjenjem zaželela dobro jutro in lep teden, smo se tudi me zado-voljne nasmehnile. Bil je šele ponedeljek zjutraj, me pa smo že naredile nekaj dobrega za svoje telo. Ko pa smo naša prepotena telesa odrešile še s vlažilnimi robčki in dezodorantom, smo tudi sami postali prepričani, da bo teden res lep. Pozitiven in športen. Le kako bi bil lahko še boljši?P.S. Misel na prho po športni vzgoji se mi v objektivnem smislu še zdaleč ne zdi utopična, ker nam šola namreč omogoča prho, a se nikakor ne more vseh trideset deklet oprhati v petih minutah. Bi se pa lahko kar precej razmišljala o tem, do katere mere šola kot institucija olajšuje naše udejstvovanje v športu in v katerih smereh mu ni najbolj naklonjena. Ne glede na športne uspehe je v šoli še zmeraj zelo pomemben šolski uspeh ...

MLADI RAZMIŠLJAJO

športni napitki. V posnetem kravjem mleku je razmerje ogljikovih hidratov, oziroma laktoze in proteinov (kazein in sirotka) dva proti ena. V mleku so še druge koristne sestavine, od mikro do makrohranil, ki so tudi pomembne pri telesni dejavnosti.

Mleko kot pomemben vir ogljikovih hidratov

Razmerje med ogljikovimi hidrati in be-ljakovinami z lahkoto povečamo, če mleku dodamo enostavne ogljikove hidrate v obliki kuhinjskega sladkorja, čokoladnega sirupa in podobno. Razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami, ki se približuje razmerju 4:1 je bolj primerno po dolgotrajnih in hudih telesnih obremenitvah, denimo, v vrhunskem športu, ko je potreba po regeneraciji velika ali pri mladih športnikih, ki še rastejo.

Mleko kot pomemben vir proteinov

Mleko vsebuje tudi idealno kombinacijo be-ljakovin, ki so ključne za obnovo in rast mišic. Kazein v mleku se, denimo, presnavlja počasne-je kot sirotkini proteini in oba vira proteinov v mleku sta v idealnem razmerju za rast mišic takoj po naporu. Mleko je s svojimi sestavinami idealna pijača za regeneracijo športnikov tudi za obnovo telesa in prirast mišične mase. Za slednje so primerni tudi ostali mlečni produkti.

SklepMleko je idealna tekoča hrana za športni-

ke zaradi nadomeščanja tekočine in obnove mišičnega sladkorja-glikogena po telesnem naporu. Pozitivno učinkuje na popravo mišic pri vztrajnostnih športih in povzroči porast mišične mase po treningu moči.

2929

30

izID

iiz

IDi

izId

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

ATLETIKAKros občinskih reprezentanc

V ospredju Celje in SevnicaMURSKA SOBOTA, 8. oktobra – Na nekoč največjem slovenskem tekmovanju v krosu je v so bile v seštevku moških in ženskih ekip najuspešnejši tekači Sevnice (61), pred Celjem (56) in Murska Soboto (46). Naju-spešnejše tekače so imeli Celjan, v ženski konkurenci pa Sevnica. Ml. pionirji A 1999: 1. Timotej Rozman (Medv) 2:59,0, 2. Blaž Žgajner (R Slat) 3:03,4, 3. Jan Vukovič (Ce) 3:04,3, 4. Filip Lupše (Šmarje p/J), 5. Nik Rantah (Sevn), 6, Žan Kramaršek (Šentj), ekipno: Celje, Ml. pionirke A 1999: 1. Zala Ahtnik (Ce) 3:10,7, 2. Tija Ocvirk (Ce) 3:12,8, 3. Klara Rozman (Medv) 3:14,1, 4. Klara Zakšek (Sevn), 5. Ana Kranjc (Ce), 6. Karin Go-šek (Sevn), ekipno: Celje, Ml. pionirji B 1998: 1. Žan Kavaš (MS) 2:55,1, 2. Rok Habinc (Sevn) 2:56,6, 3. Klemen Vilhar (Post) 2:56,9, 4. Sergej Mihelič (Ruše), 5. Anej Zupanc, 6. Matija Cvikl (oba Ce), ekipno: Celje, Ml. pionirke B 1998: 1. Tina Žlogar (Lj) 3:15,2, 2. Hana Kranjec (Sevn) 3:21,8, 3. Vita Štefane (S. Konj) 3:22,7, 4. Karin Ferlin (Sevn), 5. Zala Potočnik (Vel), 6. Tina Turk (Pt), ekipno: Sevnica, st. pionirji A, 1997: 1. Jaka Kožar (Sevn) 2:44,7, 2. Miha Ličef (Radov) 2:46,5, 3. Aljaž Tuhtar (Sevn) 2:50,2, 4. Vid Kramer, 5. Davor Kaučič (oba Ce), 6. Alen Klevže (Šmarje p/J), ekipno: Sevnica, st. pionirke A, letnik 1997: 1. Ana Noner (S. Konj) 3:01,1, 2. Kaja Strgaršek (Ce), 3. Lidija Repolusk (Vel), 4. Ina Rojnik (Ce), 5. Simona Sedonja (MS), 6. Nadja Zavec (Mb), ekipno: Celje, St. pionirji B, letnik 1996: 1. Kristjan Grünfeld (Ig) 2:39,1, 2. Žan Krivec (Ce) 2:39,5, 3. Bor Grdadolnik (Sevn) 2:39,8, 4. Kajtimir Juhart (Sl. Bistr), 5. Aljaž Šlutej (Vel), 6. Tim Bauer (Mb), ekipno: Maribor, St. pionirke B, letnik 1996: 1. Sara Karlovšek (Sev) 2:57,0, 2. Maruša Berlot (Vel) 3:07,3, 3. Doroteja Domjan (Pt) 3:10,4, 4. Dominika Češek (Vel), 5. Urška Šantl, 6. Maja Mencinger (obe MS), ekipno: Velenje, Ml. mladinke, letnik 1994 in 1995: 1. Mateja Pokrivač (Mb) 3:04,5, 2. Katja Stanonik (Sevn), 3. Sonja Neger (MS), 4. Vesna Kašnik (Vel), 5. Anja Benko (MS), 6. Patricija Fijavž (S Konj), ekipno: M. Sobota, Ml. mladinci, letnik 1994 in 1995: 1. Lucijan Zalokar (Ce) 6:07,9, 2. Jan Samide (Sevn) 6:08,9, 3. Jan Kramer (Vel) 6:10,1, 4. Gregor Verbošt (Mb), 5. Simon Navodnik, 6. Tim Seničar (oba Ce), ekipno: Sevnica, St. mladinke, letnik 1992 in 1993: 1. Jerneja Smonkar (Vel) 7:07,3, 2. Urška Martinec (MS) 7:09,2, 3. Lena Jezernik (Vel) 7:11,7, 4. Andreja Žagar (Bovec), 5. Eva Kavka (Lj), 6. Špela Fujs (MS), ekipno: Velenje, St. mladinci, letnik 1992 in 1993: 1. Tomaž Rozmarič (MS) 9:29,8, 2. Erik Grm (Ce) 9:33,2, 3. Kevin Dolar (Vel) 9:35,3, 4. Matic Plaznik (Medv), 5. Luka Cirar (Vel), 6. Leon Časl (Šentj), ekipno: Velenje, članice: 1. Mateja Mlinar (Vel), 2. Tjaša Hujs (MS), 3. Tina Berčič Lj), ekipno: Velenje, člani: 1. Jan Breznik, 2. Vid Zevnik (oba Brežice), 3. Matej Jeza (Pt), ekipno: Brežice.

PLAVANJE

DP kadetov in kadetinjRADOVLJICA, od 4. do 7. avgusta – Izpeljava PK Gorenjska banka Radovljica. KADETI50 m prosto: 1. Peter John Stevens (TK) 25,26, 2. Žan Miha Šulek (BM) 25,82, 3. Dominik Čarman (TK) 25,99, 4. Gal Lozica (IL) 26,53, 5. Kristjan Dragovan (TK) 26,59, 6. Jernej Pintar (PDC) 26,67. 100 m prosto: 1. Aljaž Gorza (TK) 55,36, 2. Dominik Čarman (TK) 55,68, 3. Jaka Tilen Strle (OL) 56,84, 4. Luka Nosan (PDC) 57,80, 5. Luka Pavešič (OL) 58,21, 6. Žan Petek (TK) 58,42. 200 m prosto: 1. Adrijan Soos (OL) 2:00,60, 2. Dominik Čarman (TK) 2:01,19, 3. Žan Omejec (TK) 2:02,73, 4. Gašper Frece (PDC) 2:06,26, 5. Mark Kozamernik (ZVK) 2:09,69, 6. Denis Bašelj (LL) 2:09,83. 400 m prosto: 1. Žan Pogačar (GBR) 4:16,98, 2. Dominik Čarman (TK) 4:23,34, 3. Adam Zupan (Ka) 4:24,88, 4. Žan Omejec (TK) 4:25,03, 5. Gašper Frece (PDC) 4:27,52, 6. David Klančar (GBR) 4:28,74, 800 m prosto: 1. Žan Pogačar (GBR) 8:48,48, 2. Gašper Frece (PDC) 9:18,28, 3. Denis Bašelj (LL) 9:20,91, 4. Jernej Pintar (PDC) 9:21,17, 5. Anže Trebše (OL) 9:22,30, 6. Mark Kozamernik (ZVK) 9:41,20. 1500 m prosto: 1. Žan Pogačar (GBR) 16:46,90, 2. Denis Bašelj (LL) 17:52,60, 3. Gašper Frece (PDC) 17:57,96, 4. Anže Trebše (OL) 18:16,20, 5. Patrik Koncilja (BP) 18:24,76.

1:00,90, 5. Kaja Sajovec (TK) 1:01,21, 6. Mina Kašca (GBR) 1:01, 47. 200 m prosto: 1. Gaja Natlačen (FR) 2:09,17, 2. Iris Urbančič (GBR) 2:10,18, 3. Anamari Pavlič (TK) 2:10,20, 4. Sara Kulauzovič (LL) 2:14,35, 5. Kristina Uršič (KA) 2:17,26, 6. Teja Pogačnik (GBR) 2:17,47. 400 m prosto: 1. Gaja Natlačen (FR) 4:34,51, 2. Iris Urbančič (GBR) 4:35,65, 3. Anamari Pavlič (TK) 4:40,39, 4. Maruša Mlinar (FR) 4:41,19, 5. Kaja Rožnik (OL) 4:42,45, 6. Sara Kulauzovič (LL) 4:43,51. 800 m prosto: 1. Gaja Natlačen (FR) 9:23,70, 2. Iris Urbančič (GBR) 9:32,84, 3. Maruša Mlinar (FR) 9:40,05, 4. Sara Kulazovič (LL) 9:51,61, 5. Kristina Uršič (KA) 9:56,81, 6. Tea Pogačnik (GBR) 10:13,31. 1500 m prosto: 1. Gaja Natlačen (FR) 18:03,80, 2. Maruša Mlinar (FR) 18:36,19, 3. Anamari Pavlič (1997) 19:29,19, 4. Manca Čemažar (OL) 19:55,69, 5. Nastja Vodopivec (ZVK) 19:55,79, 6. Maja Guduraš (IR) 19:59,29.50 m prsno: 1. Ana Bjelajac (IL) 34,31, 2. Bistra Kralj (OL) 34,41, 3. Tjaša Marinko (IL) 34,85, 4. Katjuša Stanek (TK) 35,81, 5. Nika Golob (FR) 35,75, 6. Lara Pincolič Šajber (OL) 37,94.100 m prsno: 1. Tjaša Pintar (GBR) 1:13,87, 2. Ana Bjelajac (IL) 1:14,44, 3. Tjaša Marinko (IL) 1:15,92, 4. Katjuša Stanek (TK) 1:15,96, 5. Bistra Kralj (OL) 1:16,97, 6. Zala Lota Gomezelj (IL) 1:17,03. 200 m prsno: 1. Katjuša Stanek (TK) 2:46,09, 2. Ana Bjelajac (IL) 2:46,76, 3. Nika Golob (FR) 2:47,02, 4. Bistra Kralj (OL) 2:47,56, 5. Lara Pincolič (OL) 2:52,59, 6. Nika Bizjak (CK) 3:01,16. 50 m hrbtno: 1. Izza Senčar (SDD) 31,26, 2. Nika Sonjak (FR) 32,64, 3. Nuša Erjavec (FR) 32,70, 4. Lora Grobelšek (TP) 32,81, 5. Mina Kašca (GBR) 33,06, 6. Gala Martinčič (OL) 33,83. 100 m hrbtno: 1. Izza Senčar (SDD) 1:07,71, 2. Nika Sonjak (FR) 1:08,97, 3. Nuša Erjavec (FR) 1:11,01, 4. Mina Kašca (GBR) 1:11,24, 5. Maruša Mlinar (FR) 1:11,63, 6. Lora Gro-belšek (TP) 1:13,34. 200 m hrbtno: 1. Maruša Mlinar (FR) 2:27,11, 2. Nika Sojak (FR) 2:31, 3. Nuša Erjavec (FR) 2:33,15, 4. Martina Kamnikar (OL) 2:37,16, 5. Nika Bizjak (OK) 2:39,47, 6. Kristina Mahnič (TK) 2:40,60. 50 m delfin: 1. Nastja Govejšek (VV) 28,84, 2. Gaja Natlačen (FR) 30,13, 3. Maruša Mlinar (FR) 30,60, 4. Mina Kašca (GBR) 30,61, 5. Iza Senčar (SDD) 30,81, 6. Kaja Rožnik (OL) 31,16. 100 m delfin: 1. Iris Urbančič (GBR) 1:06,17, 2. Maruša Mlinar (FR) 1:06,95, 3. Ajda Medvešek (BM) 1:08,30, 4. Kaja Rožnik (OL) 1:08,69, 5. Kristina Uršič (KA) 1:09,02, 6. Nika Golob (FR) 1:12,30, 200 m delfin: 1. Gaja Na-tlačen (FR) 2:27,43, 2. Uris Urbančič (GBR) 2:27,70, 3. Ajda Medvešek (BM) 2:30,72, 4. Kristina Uršič (KA) 2:34,49, 5. Nika Golob (FR) 2:37,21, 6. Tina Kozoderec (PDM) 2:49,82.200 m mešano: 1. Kaja Rožnik (OL) 2:29,47, 2. Izza Senčar (SDD) 2:30,23, 3. Nika Golob (FR) 2:33,19, 4. Anamari Pavlič (TK) 2:35,15, 5. Ajda Medvešek (BM) 2:35,75, 6. Kristina Mahnič (TK) 2:38,26. 400 m mešano: 1. Iris Urbančič (GBR) 5:15,73, 2. Nika Golob (FR) 5:18,78, 3. Kaja Rožnik (OL) 5:23,54, 4. Tjaša Marinko (IL) 5:24,86, 5. Ajda Medvešek (BM) 5:25,81, 6. Kristina Mahnič (TK) 5:33,19.

Šolska tekmovanja

ATLETIKASLOVENJ GRADEC, 12. oktobra - Finale ekipnega prvenstva za osnovne in srednje šole.Starejši učenci, ekipno: 1. OŠ M. Vilharja, Postojna 15.603, 2. OŠ Grm, N. mesto 15.206, 3. OŠ Trebnje 15.123, 4. OŠ I. Tavčarja, Gorenja vas 14.973, 5. OŠ J. Dalmatina, Krško 14.883, 6. OŠ Šentjernej 14.839, 7. OŠ Lava, Celje 14.753 in OŠ Stična 14.753, 9. OŠ D. Lokarja, Ajdovščina 14.467, 10. I. OŠ M. Sobota 14.413, 11. OŠ P. Trubarja, Laško 14.350, 12. OŠ S. Gregorčiča, Kobarid 13.045.60 m: 1. Alen Nuhanovič (MV Post) 7,68, 2. Luka Pečnik (Stič) 7,74, 3. Denis Žižek (I. MS) 7,80, 4. Nik Hrovat (Šentj) 7,97, 5. Klemen Demšar (IT G vas) 8,09, 6. Mark Gerjevič (JD Krš) 8,17, 7. Blaž Žnidaršič (Lava) 8,22, 8. Aleks Zupančič (Treb) 8,28, 9. Žiga Slejko (DL Ajd) 8,29, 10. Alen Bučar (Lava) 8,29, 11. Hristjan Bozzov (MV Post) 8,29, 12. Patrik Bašelj (SG Kob) 8,33, 13. Igor Zupan (Grm) 8,35, 14. Gal Škulj (PT Laš) 8,36, 15. Jože Hostnik (Treb) 8,37, 16. Ardijan Zogaj (Grm) 8,42, 17. Alen Forjanič (I. MS) 8,44, 18. Aljaž Robida (Stič) 8,48, 19. David Pintar (IT G vas) 8,52, 20. Domen Ručna (SG Kob) 8,55, 21. Matic Kužnik (JD Krš) 8,55, 22. Mark Oblak (PT Laš) 8,64, 23. Mitja

Sevnica – ekipna zmaga

Pionirji A

50 prsno: 1. Peter John Stevens (TK) 29,82, 2. Filip Zatezalo (BM) 31,98, 3. Dominik Čarman (TK) 32,51, 4. Tim Vidovič (TP) 33,59, 5. Patrick Koncilija (BP) 33,84, 6. Žan Kopač (TK) 34,14. 100 m prsno: 1. Filip Zatezalo (BM) 1:09,68, 2. Luka Rus (Ol) 1:11,70, 4. Tim Vidovič (TP) 1:12,81, 5. Adrian Soos (Ol) 1:13,33, 6. Dominik Čarman (TK) 1:13,52. 200 m prsno: 1. Filip Zatezalo (BM) 2:32,70, 2. Luka Rus (OL) 2:33,03, 3. David Klančar (GBR) 2:34,79, 4. Tim Vidovič (TP) 2:34,83, 5. Jan Jernejčič (OL) 2:45,25, 6. Gašper Haložan (BM) 2:45,60.50 m hrbtno: 1. Žan Pogačar (GBR) 29,18, 2. Peter John Stevens (TK) 29,54, 3. Jaka Tilen Strle (OL) 30,33, 4. Jaka Zulič (OL) 30,72, 5. Žan Omejec (TK) 30,78, 6. Kristjan Dragovan (TK) 30,83. 100 m hrbtno: 1. Peter John Stevens (TK) 1:04,08, 2. Gal Lozica (IL) 1:05,18, 3. Jaka Tilen Strle (OL) in Kristjan Dragovan (TK) po 1:05,88, 5. Jaka Zulič (OL) 1:05,89, 6. Jernej Pintar (PDC) 1:06,66. 200 m hrbtno: 1. Jaka Zulič (OL) 2:19,75, 2. Petar Jurič (PDC) 2:20,77, 3. Alen Kordež (FR) 2:21,75, 4. Jaka Tilen Strle (OL) 2:23,20, 5. Adam Zupan (KA) 2:24,14, 6. Jernej Pintar (PDC) 2:25,22.50 m delfin: 1. Žan Pogačar (GBR) 27,39, 2. Dominik Čarman (TK) 27,72, 3. Peter John Stevens (TK) 27,94, 4. Gal Lozica (IL) 28,09, 5. Aljaž Štrukelj (BM) 28,23, 6. Adam Zupan (KA) 28,52. 100 m delfin: 1. Aljaž Gorza (TK) 59,92, 2. Dominik Čarman (TK) 1:00,99, 3. Žan Omejc (TK) 1:01,33, 4. Adam Zupan (KA) 1:02,53, 5. Gašper Lavrič (IL) 1:02,74, 6. Aljaž Štrukelj (BM) 1:03,25. 200 m delfin: 1. Žan Pogačar (GBR) 2:14,53, 2. Žan Petek (TK) 2:17,59, 3. Gašper Lavrič (IL) 2:17,64, 4. Luka Nosan (PDC) 2:23,95, 5. Luka Pavešič (OL) 2:28,53, 6. Blaž Šegelj (FR) 2:34,31, 200 m mešano: 1. David Klančar (GBR) 2:17,58, 2. Luka Rus (OL) 2:17,68, 3. Žan Omejec (TK) 2:18,24, 4. Adrijan Soos (OL) 2:20,40, 5. Žan Petek (TK) 2:22,41, 6. Adam Zupan (KA) 2:25,47. 400 m mešano: 1. Žan Pogačar (GBR) 4:50,13, 2. Luka Rus (OL) 4:54,09, 3. David Klančar (GBR) 4:55,82, 4. Žan Petek (TK) 4:59,50, 5. Gašper Lavrič (IL) 5:08,43, 6. Vid Kožar (PDC) 5:18,34.Kadetinje50 m prosto: 1. Nastja Govejšek (VV) 26,85, 2. Izza Senčar (SDD) 27,46, 3. Gaja Natlačen (FR) 27,70, 4. Mina Kašca (GBR) 28,18, 5. Kaja Sajovec (TK) 28,48, 6. Iris Urbančič (GBR) 28,96. 100 m prosto: 1. Nastja Govejšek (VV) 58,24, 2. Gaja Natlačen (FR) 59,51, 3. Anamari Pavlič (TK) 1:00,70, 4. Izza Senčar (SDD)

31

izID

iiz

IDi

izId

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

Škedelj (Šentj) 8,87, 24. Ambrož Keber (DL Ajd) 9,22300 m: 1. Blaž Otoničar (MV Post) 40,72, 2. Marko Klemenčič (IT G vas) 41,20, 3. Kristjan Pečnik (PT Laš) 41,78, 4. Blerton LLugiqi (Stič) 42,51, 5. Uroš Kovač (DL Ajd) 42,66, 6. Valentin Mlakar (Treb) 42,87, 7. Jaka Osredkar (IT G vas) 43,15, 8. Jan Števančec (I. MS) 43,56, 9. Matic Palčič (MV Post) 43,57, 10. Žan Koren (SG Kob) 43,64, 11. Gašper Mrzelj (Stič) 43,68, 12. Gašper Smolej (Grm) 43,75, 13. Šimen Hosta 44,13, 14. Matija Tomše 44,87 (oba Šentj), 15. Jernej Glas (JD Krš) 45,10, 16. Nejc Jezernik (Lava) 45,44, 17. Andraž Lukšič (Grm) 45,83, 18. Patrik Likar (SG Kob) 45,86, 19. Filip Bejek (I. MS) 45,88, 20. Denis Črnič (DL Ajd) 46,07, 21. Tim Gerjevič (JD Krš) 46,58, 22. Blaž Prosen (Treb) 47,23, 23. Žan Pungaršek (Lava) 47,53, 24. Žan Žužek (PT Laš) 49,421000 m: 1. Klemen Vilhar (MV Post) 2:56,69, 2. Vid Kramer (Lava) 2:57,00, 3. Marcel Kepa (Treb) 3:00,05, 4. Tadej Blažek (MV Post) 3:00,80,5. Matic Krkoč (DL Ajd) 3:04,49, 6. Martin Škoberne (JD Krš) 3:04,59, 7. Miha Kotar (Treb) 3:05,95, 8. Matjaž Rudolf (DL Ajd) 3:06,06, 9. Matevž Cimermančič (Grm) 3:06,66, 10. Jan Kerčmar (I. MS) 3:10,07, 11. Blaž Plestenjak (JD Krš) 3:11,58, 12. Peter Škrinjar (Grm) 3:13,19, 13. Urban Rangus 3:15,02, 14. Jernej Drnovšek 3:15,82 (oba Šentj), 15. Dejan Šinkovec (Stič) 3:17,27, 16. Alen Salčinovič (PT Laš) 3:17,27, 17. Janez Rupar (IV G vas) 3:18,70, 18. Filip Korošec (Lava) 3:18,72, 19. Nejc Duščak (PT Laš) 3:20,99, 20. Matic Berginc 3:21,83, 21. Tomaž Kurinčič 3:23,64 (oba SG Kob), 22. Jaka Oblak (IT G vas9 3:24,09, 23. Luka Ščančar (I. MS) 3:27,63, 24. Urban Zupančič (Stič) 3:29,29.4 x 100 m: 1. OŠ Miroslava Vilharja Postojna 49,06, 2. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas 49,50, 3. OŠ Treb-nje 50,35, 4. OŠ Šentjernej 50,83, 5. I. OŠ Murska Sobota 50,92, 6. OŠ Jurija Dalmatina Krško 51,01, 7. OŠ Danila Lokarja Ajdovščina 51,26, 8. OŠ Primoža Trubarja Laško 51,43, 9. OŠ Simona Gregorčiča Koba-rid 51,49, 10. OŠ Stična 51,68, 11. OŠ Grm 51,79, 12. OŠ Lava 52,37.Višina: 1. Tilen Bobnič (JD Krš) 165, 2. Domen Arnšek (L Ce) 165, 2. Jernej Špudič 165, 4. Matija Dular Sitar (oba Grm) 1,60, 5. Timotej Umek 155, 5. Matic Kotar 155 (oba Treb), 7. Timotej Kostanjšek (JD Krš) 155, 8. Andrej Ouček (I. Mb) 150, 9. Metod Jurhar (L Ce) 1,50, 10. Erik Korošec (MV Post) 150, 11. Jure Kokelj (IT G vas) 150, 12. Jure Kurinčič (SG Kob) 145, 12. Blaž Medle (Šentj) 1,45, 14. Aljaž Ahčin (PT Laš) 1,45, 15. Blaž Nose (Stič) 145, 16. Anže Kostanjšek (Šentj) 1,45, 16. Niko Bačvič (I. MS) 145, 18. Ambrož Hren (PT Laš) 140, 19. David Lozar (DL Ajd) 140, 20. Florjan Jelovčan (IV G vas) 140, 21. Nikola Nedič (MV Post9 140, 22. Nejc Koren (Stič) 135, 23. Tilen Marc (DL Ajd) 135.Daljava: 1. Štefan Osredkar (IT G vas) 565, 2. Janez Goršin (Šent) 563, 3. Žan Hrovat (DL Ajd) 554, 4. Timotej Babnik (Grm) 504, 5. Žan Turnšek (Treb) 499, 6. Jan Kocman (MV Post) 497, 7. Egon Metelko (JD Krš) 496, 8. Luka Vinko (L Ce) 495, 9. Luka Brecelj (DL Ajd) 495, 10. Miha Skrt (SG Kob) 4,90, 11. Matej Primož (Grm) 482, 12. Nejc Plavec (Treb) 480, 13. Pavle Bozov (MV Post) 475, 14. Kristian Kozole (JD Krš) 471, 15. Nejc Djafić (I. MS) 468, 16. Jakob Hrovat (Stič) 455, 17. Gregor Maznik (Šentj) 4,55, 18. Jan Bajt (IT G vas) 454, 19. Anže Kovačič (PT Laš) 454, 20. Nace Zupančič (Stič) 450, 21. Jan Poplatnik (PT Laš) 434, 22. Klemen Koren (SG Kob) 424, 23. Primož Pen (L Ce) 414, 24. Alen Buzeti (I. MS) 403.Vorteks: 1. Žiga Hrovat (Stič) 71,20, 2. Dejan Tot (I. MS) 66,92, 3. Nejc Mramor (PT Laš) 63,38, 4. Aljaž Mravlja (IT G Vas) 62,20, 5. Nejc Drobež (Lava) 60,44, 6. Žiga Urbič (Treb) 60,25, 7. Domen Ferjančič (DL Ajd) 60,19, 8. Žan Bratkovič (Šentj) 57,61, 9. Urban Verbič (Treb) 57,42, 10. Tadej Miklobušec (MV Post) 56,63, 11. Klemen Kopina (Grm) 56,56, 12. Jure Škafar (JD Krš) 56,36, 13. Marko Lapanovič (Grm) 55,57, 14. Žiga Cigoj (DL Ajd) 52,99, 15. Žiga Kodelič (Šentj) 51,81, 16. Alen Begovič (MV Post) 51,46, 17. Žan

Japelj (PT Laš) 51,14, 18. Filip Čontala (I. MS) 50,82, 19. Marko Koščak (Stič) 50,59, 20. Amadej Homec (IT G vas) 49,89, 21. Domen Pavletič (SG Kob) 49,52, 22. Žan Pleterski (JD Krš) 48,79, 23. Miha Kanalec (SG Kob) 47,74, 24. Lan Kraševec (Lava) 38,58Krogla: 1. Matej Golavšek (L Ce) 11,70, 2. Martin Gradišar (PT Laš) 11,13, 3. Toni Cesar (Grm) 11,10, 4. Janez Pišek (L Ce) 11,05, 5. Aljaž Kos (Šentj) 10,77, 6. Vid Kavšek (Stič) 10,71, 7. Jure Mihelčič (Grm) 10,60, 8. Beluar Nasufi (JD Krš) 10,59, 9. David Špendal (Stič) 10,32, 10. Nik Lipovac (PT Laš) 10,27, 11. Aljaž Konkolič (MV Post) 10,13, 12. Aljaž Eržen (IT G vas) 10,13, 13. Anej Valentinčič (SG Kob) 10,11, 14. Danijel Kostrevc (Šentj) 10,01, 15. Aljaž Glavač (MV Post) 9,87, 16. Armin Kržalič (Treb) 9,73, 17. Matej Pirc (JD Krš) 9,49, 18. Štefan Bajc (DL Ajd) 9,24, 19. Matej Bejek (I. MS) 9,10, 20. Jan Kralj (Treb) 8,86, 21. Florijan Martinčič (IT G vas) 8,78, 22. Filip Kutoš (I. MS) 8,26, 23. Nejc Kavčič (DL Ajd) 8,13, 24. Jan Zabreščak (SG Kob) 7,59.Starejše učenkeEkipno: 1. OŠ Grm, N. mesto 16.368, 2. OŠ D. Lokarja, Ajdovščina 14.211, 3. OŠ Brežice 14.210, 4. OŠ M.P. Toleda, Velenje 14.187, 5. OŠ Šentjernej 14.114, 6. OŠ Železniki 13.859, 7. II. OŠ Sl. Bistrica 13.840, 8. OŠ F. Bevka, Tolmin 13.840, 9. OŠ Livada, Velenje 13.697, 10. OŠ J. Dalmatina, Krško 13.652, 11. OŠ Ob Dravinji, S. Konjice 13.365, 12. OŠ F. Roša, Celje 12.752.

Bevka, Tolmin 55,29, 7. OŠ Šentjernej 55,65, 8. OŠ Železniki 55,69, 9. OŠ D. Lokarja, Ajdovščina 55,86, 10. OŠ Brežice 56,20, 11. OŠ J. Dalmatina Krško 56,79, 12. OŠ Ob Dravinji, S. Konjice 56,87.Višina: 1. Lara Omerzu (Brež) 165, 2. Maruša Seničar 156, 3. Špela Cimermančič (obe Grm) 145, 4. Leda Krošelj (Brež) 135, 5. Neža Curk (DL Ajd) 135, 6. Kaja Bratkovič (Šentj) 135, 6. Irena Potočnik (Želez) 135, 8. Jana Knez (DL Ajd) 135, 9. Jona Žohar (L Vel) 135, 10. Tina Štrasner (JD Krš) 135, 11. Sara Rovšček (FB Tol) 135, 12. Nika Petelinek (OD S Konj) 130, 13. Ines Pijukovič (MPT Vel) 130, 14. Lara Žibert (JD Krš) 130, 15. Barbara Bevk (Želez) 125, 15. Nina Jan (FB Tol) 125, 15. Nika Čošič (L Vel) 125, 18. Sara Turk (Šentj) 125, 18. Eva Bodnik (OD S Konj) 125, 20. Katja Gorenjak (FR Ce) 125, 21. Kaja Mohorko (II OŠ SB) 120, 21. Lejla Okič (MPT Ve) 120, 23. Neža Červan (FR Ce) 120, 24. Špela Marčič (2. SLB) 115Daljava: 1. Tina Božič 555, 2. Urša Kraševac 507 (obe II OŠ SB), 3. Tina Guštin 491, 4. Katja Cesar (obe Grm) 483, 5. Živa Ferara (FR Ce) 456, 6. Maja Lekše (JD Krš) 448, 7. Rebeka Livk (Želez) 427, 8. Nika Čerčnik (FR Ce) 427, 9. Monika Žur (Šentj) 422, 10. Katarina Četrtič (JD Krš) 419, 11. Dana De Costa 412, 12. Karolina Travnikar (obe Brež) 4,09, 13. Brina Bastič (Liv) 408, 14. Larisa Grubič (Šentj) 408, 15. Veronika Lah (DL Ajd) 407, 16. Sara Bizjak (FB Tol) 401, 17. Nina Crkovnik (L Vel) 400, 18. Hana Horvat 400, 19. Sara Kovačevič 399 (obe MPT Vel), 20. Erin Hvala (FB Tol) 395, 21. Jana Dolenc (Želez) 386, 22. Neja Zgonik (DL Ajd) 379, 23. Lara Einfalt 375, 24. Urška Drofenik (obe Ob Drav) 340.Krogla: 1. Lena Zatežič 9,73, 2. Urška Didovič 3,51 (obe Grm), 3. Nadja Bostič (Brež) 9,33, 4. Katja Kapun (2. SLB) 8,85, 5. Nuša Ferk (Liv) 8,40, 6. Jerneja Iršič (OD S Konj) 8,34, 7. Sergeja Kržan (Brež) 8,31, 8. Anja Bregar (Šentj) 8,28, 9. Katja Smrekar 8,19, 10. Julija Jeklin (obe FB Tol) 8,13, 11. Valentina Jamnik (JD Krš) 8,13, 12. Katja Markelj (Želez) 8,05, 13. Viktorija Šega II OŠ SB) 8,01, 14. Eva Bezovnik (OD S Konj) 7,94, 15. Ana Žagar (L Vel) 7,88, 16. Tatjana Marc 7,86, 17. Eva Braz 7,73 (obe DL Ajd), 18. Klara Part (MPT Vel) 7,64, 19. Eva Cvetkovič (JD Krš) 7,60, 20. Patricija Kumek (MPT Vel) 7,21, 21. Tara Kankelj (Želez) 7,17, 22. Tara Kekec 6,77, 23. Tjaša Dušak 6,21 (obe FR Ce), 24. Ana Turk (Šentj) 6,10

Kim Barbič – najbolje ocenjena atletinja

Vorteks: 1. Kim Barbič 59,17, 2. Urška Radojčič 52,14 (obe Grm), 3. Kristina Slejko (DL Ajd) 52,06, 4. Anamari Potrč (MPT Ve) 49,81, 5. Nika Budič (Brež) 49,16, 6. Sara Ovniček (MPT Ve) 48,02, 7. Neža Lu-znar (Želez) 47,14, 8. Tjaša Gabršček (FB Tol) 46,85, 9. Špela Hatunšek (OD S Konj) 43,95, 10. Jana Žabkar (Šentj) 41,51, 11. Neža Habjan (Želez) 41,40, 12. Jana Krapež (DL Ajd) 41,36, 13. Urša Červan (FR Ce) 41,13, 14. Lana Špiler (JD Krš) 40,36, 15. Nina Savnik (Brež) 40,28, 16. Staša Pavlovič (L Vel) 39,09, 17. Nina Rančan (OD S Konj) 39,06, 18. Urša Kranjc (FR Ce) 38,33, 19. Špela Lavrinšek (JD Krš) 38,31, 20. Maja Bregar (Šentj) 37,05, 21. Lucija Rutar (FB Tol) 36,45, 22. Albenita Zmajlaj 35,20, 23. Rebeka Kralj 33,93 (obe II OŠ SB), 24. Lina Lajlar (L Vel) 33,51.

Ekipno tekmovanje za srednje šoleEkipno, dijaki: 1. Gimn. Šentvid 10.451, 2. ŠC N. mesto, SEŠTG 9511, 3. Gimn. Ljubljana Šiška 9283, 4. I. Gimn. v Celju 9126, 5. II. Gimn. Maribor 8979, 6. Gimn. N. mesto 8906, 7. Gimn. Ptuj 8855, 8. SERŠ Maribor 8478, 9. ŠC Celje, SSG Lava 8245, 10. SŠ J. Jurčiča, Stična 8127, 11. ŠC PET Ljubljana 8008, 12. Gimn. N. Gorica 7476.

Ekipa OŠ FB Tolmin

60 m: 1. Nuša Pintar (FR Ce) 8,26, 2. Manja Može (Grm) 8,35, 3. Dominika Češek (MPT Ve) 8,42, 4. Saša Kmet (Grm) 8,48, 5. Neja Cirar (Liv) 8,52, 6. Monika Jesenko (DL Ajd) 8,58, 7. Tinkara Gregorčič (FB Tol) 8,60, 8. Anja Tolar (Želez) 8,71, 9. Ana Fifer (2. SLB) 8,74, 10. Špela Mljač (Liv) 8,76, 11. Han Bizjak (FB Tol) 8,77, 12. Vojka Lebar (MPT Vel) 8,83, 13. Janja Hojnik (JD Krš) 8,87, 14. Lea Kobal (DL Ajd) 8,89, 15. Vita Močivnik (JD Krš) 8,95, 16. Nika Škof (Šentj) 9,00, 16. Jerca Kavčič (Želez) 9,00, 18. Urška Unetič (Šentj) 9,04, 18. Karin Urek (Brež) 9,04, 20. Ana Lovrenčič (2. SLB) 9,17, 21. Nina Gošnjak (Ob Drav) 9,18, 22. Lea Travnikar (Brež) 9,22, 23. Veronika Brdnik (Ob Drav) 9,45, 24. Alja Forester (FR Ce) 10,84300 m: 1. Tara Bosil (FR Ce) 43,76, 2. Sara Homan (Šentj) 44,45, 3. Ana Uršič (DL Ajd) 45,46, 4. Eva Pavlin (Grm) 45,57, 5. Julija Jankovič (Brež) 45,93, 6. Zala Vidic (Grm) 45,98, 7. Tea Ramšak (OD S Konj) 46,40, 8. Petja Herlah 46,62, 9. Zala Potočnik 47,03 (obe L Vel), 10. Simona Jelovšek (Šentj) 47,25, 11. Tina Pretnar (Želez) 47,83, 12. Azra Ahmič (MPT Vel) 48,03, 13. Špela Bešter (Žel) 48,37, 14. Jasna Pre-skar (JD Krš) 48,41, 15. Nuša Fegic (DL Ajd) 48,83, 16. Valentina Kostanjšek (JD Krš) 49,10, 17. Anika Kuščar 49,83, 18. Nika Leban 49,87 (obe FB Tol), 19. Maruša Mlakar (OD S Konj) 49,88, 20. Lana Natek (MPT Ve) 50,10, 21. Nina Kovaček 50,65, 22. Ema Globovnik 50,68 (2 OS SB), 23. Ana Levak (Brež) 51,29, 24. Špela Rakar (FR Ce) 55,471000 m: 1. Ana Noner (OD S Konj) 3:07,03, 2. Neža Sintič 3:07,89, 3. Klara Lukan 3:19,13 (obe Šentj), 4. Nikita Matovič (MPT Vel) 3:20,47, 5. Manca Kerkoč (DL Ajd) 3:21,14, 6. Tara Pleško (Grm) 3:21,85, 7. Gala Trajkovič (2OS SB) 3:24,13, 8. Urška Šetina (Grm) 3:26,75, 9. Manca Pogorevc (MPT Vel) 3:30,11, 10. Nika Žnideršič (JD Krš) 3:30,96, 11. Nika Štamfelj (Želez) 3:32,11, 12. Katja Rutar 3:33,12, 13. Vanja Renko 3:33,95 (obe FB Tol), 14. Zala Volčanjšek (Brež) 3:35,80, 15. Saša Kejžar (Želez) 3:37,91, 16. Anja Rekič (Brež) 3:39,82, 17. Veronika Ternik (DL Ajd) 3:41,49, 18. Anamari Levart (OD S Kon) 3:44,07, 19. Adela Avdičevič (L Vel) 3:44,40, 20. Nastja Modic (JD Krš) 3:48,38, 21. Zala Korošec (2OŠ S Bist) 3:55,90, 22. Amela Avdičevič (L Vel) 3:57,94, 23. Hana Petauer 4:01,76, 24. Minea Rupnik 4:05,47 (obe FR Ce).4 x 100 m: 1. OŠ Grm 52,58, 2. OŠ F. Roša, Celje 54,21, 3. II. OŠ S. Bistrica 54,33, 4. OŠ M.P. Toleda, Velenje 54,61, 5. OŠ Livada, Velenje 54,81, 6. OŠ F.

32

izID

iiz

IDi

izId

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

100 m: 1. Ervin Smajič (GLŠ) 11,30, 2. Aljaž Brlek (G Pt) 11,52, 3. Luka Končina (G Šent L) 11,58, 4. Tine Ravter (II. G Mb) 11,72, 5. Žiga Žunič 11,85, 6. Rok Skol 11,93 (oba ŠC Nm SEŠTG), 7. Žiga Bizjak (G Šent L) 11,96, 8. Igor Petrovič (ŠC PET) 12,00, 9. Timon Orlič (G Nm) 12,03, 10. Rok Urbančič (G N Gor) 12,04, 11. Jernej Kosi (II. G Mb) 12,04, 12. Reshani Shpejtim (SERŠ Mb) 12,13, 13. Timotej Mrzelj (SŠ JJ) 12,19, 14. Matic Bezjak (SERŠ Mb) 12,21, 15. Rok Pen (I. G Ce) 12,21, 16. Tomaž Rakuš (G Pt) 12,23, 17. Anže Weiss (G Nm) 12,28, 18. Gregor Kovše (ŠC PET) 12,28, 19. Miha Bitežnik (G N Gor) 12,36, 20. Nejc Mele (SŠ JJ) 12,47, 21. Jože Preskar (I. G Ce) 12,59, 22. Božidar Lukac 12,70, 23. Nejc Pinter 12,76 (oba SSG Lava)400 m: 1. Denis Koren (II. G Mb) 50,05, 2. Lovrenc Valič (G Šent L) 50,71, 3. Simon Brecl (SSG Lava) 51,40, 4. Lucijan Zalokar (I. G Ce) 51,46, 5. Arben Jahiri (SSG Lava) 52,80, 6. Matjaž Macuh (GLŠ) 53,72, 7. Matej Lindič (G Šent L) 54,07, 8. Mark Drevenšek (G Pt) 54,17, 9. Bine Kavčič (G N Gor) 54,33, 10. Boris Čučić (ŠC PET) 54,34, 11. Luka Rajh (I. G Ce) 54,36, 12. Martin Košiček (G N Gor) 54,61, 13. Marko Jelovšek (ŠC Nm SEŠTG) 54,87, 14. Grega Končar (G Nm) 55,23, 15. Blaž Željko (SERŠ Mb) 55,31, 16. Simon Drčar (ŠC Nm-SEŠTG) 55,53, 17. Tilen Grah (G Pt) 55,99, 18. Rožle Jereb (ŠC PET) 56,02, 19. Matic Slabe (GLŠ) 56,62, 20. Boštjan Perko (SŠ JJ) 57,27, 21. Tim Bauer (II. G Mb) 57,43, 22. Miha Jevnikar (SŠ JJ) 58,05, 23. Nace Kosak (SERŠ Mb) 58,35, 24. Miha Grguraš (G Nm) 58,49.1000 m: 1. Jan Petrač 2:34,37, 2. Žiga Kašpar 2:35,08 (oba G Šent L) , 3. Uroš Grmovšek (GLŠ) 2:37,02, 4. Gregor Verbošt (II. G Mb) 2:37,61, 5. Erik Grm (SSG Lava) 2:40,00, 6. Jan Samide (ŠC Nm SEŠTG) 2:41,19, 7. Žan Krivec (I. G Ce) 2:41,90, 8. Emrah Džambič (ŠC PET L) 2:42,18, 9. Matjaž Košiček (G NG) 2:45,56, 10. David Vrbančič (G Pt) 2:46,66, 11. Boštjan Mencin (SŠ JJ) 2:47,56, 12. Alen Kol-man (SERŠ Mb) 2:47,80, 13. Luka Štaus (II. G Mb) 2:48,11, 14. Gregor Bučar (G Nm) 2:48,22, 15. Žiga Janževič (ŠC Nm SEŠTG) 2:49,99, 16. Rok Babič (G Pt) 2:51,53, 17. Simon Navodnik (I. G Ce) 2:52,61, 18. Nejc Kavka (GLŠ) 2:52,99, 19. Jan Jurečič (G Nm) 2:55,28, 20. Matej Šturm (SERŠ Mb) 2:56,50, 21. Aljoša Baša (SŠ JJ) 2:58,68, 22. Žiga Leskovar (SSG Lava) 3:08,46, 23. Kristjan Slabe (ŠC PET L) 3:12,11, 24. Matic Hlede (G NG) 3:13,34.2000 m: 1. Jan Dovč (G Šent L) 5:39,46, 2. Davorin Cimermančič (ŠC Nm SEŠTG) 5:44,26, 3. Jure Gaber (G Šent L) 5:54,84, 4. Martin Vadnu (GLŠ) 6:00,79, 5. Nejc Deželak (I. G Ce) 6:04,02, 6. Miha Šimenc (GLŠ) 6:05,03, 7. Matej Golob (II. G Mb) 6:16,40, 8. Klemen Furman (SERŠ Mb) 6:16,71, 9. Klemen Lendaro (I. G Ce) 6:17,65, 10. Vid Jejčič (G NG) 6:22,12, 11. Aljaž Zaletelj (SŠ JJ) 6:26,77, 12. Jon Božič (G Nm) 6:28,22, 13. Alen Hliš (G Pt) 6:31,96, 14. Miha Ciglarič (II. G Mb) 6:34,61, 15. Luka Medic (G Pt) 6:37,73, 16. Tomaž Golež (SSG Lava) 6:38,83, 17. Matija Recelj (ŠC Nm SEŠTG) 6:42,62, 18. Jan Kresnik (SERŠ Mb) 6:43,52, 19. Luka Benčina (SŠ JJ) 6:43,80, 20. Vid Smrke (G Nm) 6:45,76, 21. Nejc Hribar (ŠC PET) 6:49,79, 22. Tadej Božak (SSG Lava) 6:56,35, 23. Sandi Bremec (G NG) 7:11,26, 24. Jana Corn (ŠC PET) 7:19,98.4 x 100 m: 1. Gimn. Šentvid 44,18, 2. Gimn. L. Šiška 45,01, 3. Gimn. Ptuj 45,37, 4. SERŠ Maribor 45,44, 5. ŠC N. mesto, SEŠTG 45,60, 6. Gimn. N. mesto 45,63, 7. I. Gimn. Celje 45,70, 8. SŠ J. Jurčiča 45,73, 9. II. Gimn. Maribor 45,73, 10. ŠC PET Ljubljana 46,14, 11. ŠC Celje, SSG Lava 46,36Višina: 1. Ahac Moretti (G Nm) 191, 2. Blaž Levičnik (GLŠ) 185, 3. Domen Bratož (ŠC Nm SEŠTG) 185, 4. Jaka Fefer (GLŠ) 185, 5. Nejc Janženkovič (G Pt) 176, 6. Nejc Klinar (I. G Ce) 176, 7. Matic Markovič (ŠC Nm SEŠTG) 173, 8. Nik Žolgar (SSG Lava), 9. Bine Žolgar 170, 10. Aleksandar Šljivić 165 (oba ŠC PET L), 10. Maj Prejac (G Nm) 165, 12. Gianluca Holderjan 165, 13. Matic Fras 165 (oba II. G Mb), 13. Armin Makovec (G NG) 165, 15. Kevin Mauko (SERŠ Mb) 165, 16. Toni Krampelj (SŠ JJ) 160, 16. Samo Zavrl (G Pt) 160, 16. Gašper Dežman (G Šent) 160, 19. Matic Kožuh (G NG) 160, 20. Klemen Frece (G Šent) 160, 21. Matej Oswald (SERŠ Mb) 160, 22. Dejan Jančič (SSG Lava) 155, 22. Matjaž Hernec (SŠ JJ) 1,55, 22. Lovro Vodovnik (I. G Ce) 155. Daljava: 1. Blaž Kamin (SŠ JJ) 663, 2. Tilen Košir (ŠC PET L) 644, 3. Žan Pukšič (G Pt) 631, 4. Klemen Hrovat (ŠC Nm SEŠTG) 623, 5. Patrik Žganec (SERŠ Mb) 612, 6. Sebastjan Rupret (GLŠ) 589, 7. Blaž Tikvič

(G Pt) 584, 8. Dominik Blatnik (I. G Ce) 584, 9. Simon Erjavec (G Šent) 582, 10. Leon Rašo (G Nm) 582, 11. Urban Frank Kukec (G Šent) 573, 12. Žiga Huš (SSG Lava) 572, 13. Jaka Jakše (G Nm) 570, 14. Primož Jelovšek (ŠC Nm SEŠTG) 567, 15. Tadej Ivnik (II. G Mb) 554, 16. Primož Batagelj (G NG) 546, 17. Jaša Tiselj (SŠ JJ) 545, 18. Blaž Zaplotnik (GLŠ) 540, 19. Žan Jerman (I. G Ce) 539, 20. Matic Kocbek (SERŠ Mb) 528, 21. Anej Kebrič (II. G Mb) 522, 22. Tine Kavčič (G NG) 513, 23. Florijan Klezin (SSG Lava) 510, 24. Uroš Šinkovec (ŠC PET L) 503.Krogla: 1. Jaka Žulič (G Nm) 14,89, 2. Aljaž Lavrič (ŠC Nm SEŠTG) 13,78, 3. Matic Kovač 13,78, 4. Nace Pleško 13,47 (oba G Šent L), 5. David Kastrevc (G Nm) 13,42, 6. Uroš Gratej (SERŠ Mb) 13,24, 7. Urban Čehovin (G NG) 13,12, 8. Uroš Adamlje (SŠ JJ) 13,10m, 9. Denis Kumek (GLŠ) 12,83, 10. Darko Milojevič (SSG Lava) 12,76, 11. Klemen Simončič (I. G Ce) 12,66, 12. Matic Grmek (G NG) 12,38, 13. Kristjan Bezgovšek (I. G Ce) 12,30, 14. Tomaž Selčan (SSG Lava) 11,90, 15. Blaž Meršnik (SERŠ Mb) 11,86, 16. Mark Selan (GLŠ) 11,63, 17. Aljaž Ramot (G Pt) 11,52, 18. Gašper Zajc (II. G Mb) 11,38, 19. Denis Mali (ŠC PET L) 10,84, 20. Marko Šket (II. G Mb) 10,46, 21. Aladin Jusufagič (ŠC PET L) 10,26, 22. Miha Žuran (G Pt) 9,89, 23. Žiga Nadu (Nm SEŠTG) 9,68, 24. Jaka Trilar (SŠ JJ) 9,67Dijakinje, ekipno: 1. Gimn. Bežigrad (Lj) 10.083, 2. G. Ljubljana Šiška 9760, 3. II. Gimn. Maribor 9491, 4. Gimn. N. Gorica 9247, 5. Gimn. N. mesto 9192, 6. I. Gimn. Celje 8907, 7. Gimn. Šentvid (Lj) 8804, 8. Gimn. Ptuj 8477, 9. ŠC Velenje, SSG 8437, 10. SŠ Sl. Bistrica 8132, 11. ŠC N. mesto, SZKŠ 8094, 12. G. M. Sobota 7769.100 m: 1. Kaja Debevec (GLŠ) 12,45, 2. Tina Slejko (G NG) 12,53, 3. Manca Šepetavc (GLŠ) 12,56, 4. Joni Tomičič Prezelj (G Šent) 12,94, 5. Klara Orešnik (G Bež) 13,07, 6. Nuša Turk (G Pt) 13,24, 7. Živa Zaletel (G Bež) 13,33, 8. Nina Luzar (ŠC Nm-SZKŠ) 13,44, 9. Tina Jug (I. G Ce) 13,55, 10. Katarina Kučič (II. G Mb) 13,57, 11. Eva Kaučič (G Pt) 13,87, 12. Iva Vaner (II. G Mb) 13,97, 13. Jerneja Žgajner (I. G Ce) 14,03, 14. Janja Kramarič (G Nm) 14,05, 15. Dijana Bitenc (G Šent) 14,06, 16. Tea Knez (ŠC Ve-SSG) 14,23, 17. Dalija Petrič (G NG) 14,32, 18. Ines Cifer (G MS) 14,32, 19. Anita Repše (G Nm) 14,33, 20. Hana Menhart (ŠC Vel SSG) 14,43, 21. Anja Čmrlec (ŠC Nm SZKŠ) 14,49, 22. Nina Kovač (G MS) 14,77, 23. Anja Vihtelič 14,89, 24. Veronika Novak (obe SŠ S Bist) 15,02.400 m: 1. Anja Benko (G MS) 57,78, 2. Eva Trošt (G Bež) 58,91, 3. Maruša Berlot (ŠC Vel SSG) 59,27, 4. Eva Kavka (GLŠ) 1:00,24, 5. Julija Praprotnik (G Bež) 1:00,44, 6. Nina Jež (G Šent) 1:01,24, 7. Špela Derčar (G Nm) 1:01,49, 8. Danaja Dover (SŠ S Bist) 1:01,50, 9. Urša Cmok (I. G Ce) 1:02,11, 10. Breda Škedelj (G Nm) 1:02,56, 11. Veronika Melink (G NG) 1:02,89, 12. Kaja Žgajnar (GLŠ) 1:04,01, 13. Urša Jakelj (G Šent) 1:04,01, 14. Urška Gramc (ŠC Nm SZKŠ) 1:04,48, 15. Veronika Volarič (G NG) 1:04,97, 16. Nina Gomilšek (II. G Mb) 1:05,12, 17. Larisa Lara Popošek (G Pt) 1:05,50, 18. Aneli Cebek (II. G Mb) 1:05,60, 19. Tjaša Ponikvar (Nm SZKŠ) 1:06,03, 20. Manja Topličanec (I. G Ce) 1:06,05, 21. Maja Mencigar (G MS) 1:06,32, 22. Nuša Pernar (G Pt) 1:07,51, 23. Tamara Malenkovič (ŠC Vel SSG) 1:12,69, 24. Nives Korošec (SŠ Sl Bist) 1:12,76.1000 m: 1. Anja Plaznik (G Šent) 3:00,27, 2. Nina Vrtačič (G Bež) 3:00,28, 3. Mateja Pokrivač (II. G Mb) 3:00,45, 4. Sara Karlovšek (G Nm) 3:00,59, 5. Lena Jezernik (ŠC Vel SSG) 3:01,96, 6. Eva Aljančič (G Bež) 3:03,24, 7. Doroteja Domjan (G Pt) 3:04,32, 8. Anita Klemenčič (GLŠ) 3:07,79, 9. Andreja Žagar (G NG) 3:08,00, 10. Vesna Kašnik (ŠC Ve SSG) 3:12,17, 11. Tina Mlakar (GLŠ) 3:13,80, 12. Brina Pavlovič 3:14,69, 13. Jasna Golež 3:14,89 (obe I. G Ce), 14. Patricija Fijavž (SP S Bistr) 3:18,98, 15. Ana Vrečar (G Šent) 3:20,07, 16. Blažka Šturm (G NG) 3:23,61, 17.

Urška Šantl (G MS) 3:25,23, 18. Ines Horvat Menih (II. G Mb) 3:26,12, 19. Jasmina Šimc (ŠC Nm SZKŠ) 3:29,36, 20. Tija Borštnar (G Nm) 3:29,77, 21. Špela Fujs (G MS) 3:30,75, 22. Nina Šobar (ŠC Nm SZKŠ) 3:32,30, 23. Sara Jurič (SŠ S Bist) 3:44,84, 24. Anja Vesenjak (G Pt) 4:21,85.4 x 100 m: 1. Gimn. L Šiška 48,62, 2. Gimn. Bežigrad L 49,97, 3. Gimn. Šentvid L 51,02, 4. II. Gimn Maribor 51,30, 5. Gimn Ptuj 51,84, 6. Gimn N. Gorica 52,03, 7. SŠ S Bistrica 52,38, 8. I. Gimn v Celju 52,77, 9. ŠC N. mesto-SZKŠ 52,87, 10. ŠC Velenje-SSG 53,15, 11. Gimn. N. mesto 53,28, 12. Gimn. M. Sobota 55,60.Višina: 1. Petra Kovačič (G NG) 169, 2. Lara Gril (SŠ S Bist) 163, 3. Ina Kruljac (G Nm) 160, 4. Tina Vaupot (G Bež) 160, 5. Saša Planinšec (II. G Mb) 154, 6. Tina Grudina (G NG) 154, 7. Lucija Harum (II. G Mb) 151, 8. Urša Matičič (G Bež) 148, 9. Nika Kotnik (I. G Ce) 148, 10. Klara Zupančič (G Nm) 145, 11. Tjaša Mehle 145, 12. Julija Prepeluh 140 (obe GLŠ), 12. Maša Ferme (I. G Ce) 140, 12. Jasmina Halkič (ŠC Ve-SSG) 140, 12. Klementina Kisilak (G MS) 140, 16. Katarina Okrožnik (SŠ S Bist) 140, 17. Anita Stupar (ŠC Nm SZKŠ) 140, 18. Ana Selan (G Šent) 135, 18. Kaja Breznik (ŠC Ve SSG) 135, 20. Špela Bezjak 135, 21. Teja Gašparič 135 (obe G Pt), 22. Katarina Ljubelšek (ŠC Nm SZKŠ) 130, 23. Katarina Zagorac (G Šent) 130.Daljava: 1. Klara Samide (G Nm) 522, 2. Laura Strajnar (G Šent L) 521, 3. Martina Jan (GLŠ) 519, 4. Maja Maver (II. G Mb) 508, 5. Ema Barbič 501, 6. Eva Mustar 499 (obe G Bež), 7. Saša Trajkovič (SŠ Sl Bistr) 498, 8. Tjaša Bucik (G N Gor) 496, 9. Evelina Cizej Štamol (I. G Ce) 496, 10. Jerca Petrovič (G Nm) 489, 11. Maruška Korpič Lesjak (G Pt) 481, 12. Ines Horvat (G MS) 476, 13. Marija Bric (ŠC Ve-SSG) 466, 14. Nastja Klanjšek (G Pt) 459, 15. Klara Mihina (ŠC Nm-SZKŠ) 450, 16. Pia Hren (I. G Ce) 447, 17. Urša Pantar Novak (SŠ S Bist) 446, 18. Lara Oklešen (GLŠ) 441, 19. Eva Zucchiati (G N Gor) 438, 20. Nika Kelc (II. G Mb) 432, 21. Maja Kadiš (G MS) 427, 22. Kaja Budič (ŠC Nm-SZKŠ) 422, 23. Marija Lah (ŠC Ve-SSG) 409, 24. Ana Petrovčič (G Šent) 407.Krogla: 1. Eva Vivod (II. G Mb9 13,24, 2. Veronika Domjan (G Pt) 12,58, 3. Lara Bratuša Špendl (II. G Mb) 12,41, 4. Nina Ramšak (I. G Ce) 11,71, 5. Tamara Dizdarevič (GLŠ) 11,28, 6. Špela Flegar (G MS) 10,84, 7. Claudia Štravs (G Bež) 10,33, 8. Melani Hentak (G Pt) 10,18, 9. Ekaterina Čečkova (GLŠ) 10,10, 10. Katarina Juršič (G Nm) 9,97, 11. Manja Arnšek (G Bež) 9,86, 12. Anja Petric (ŠC Nm-SZKŠ) 9,57, 13. Ela Kristančič (G N Gor) 9,29, 14. Kaja Koželnik (ŠC Ve-SSG) 9,11, 15. Karmen Korenič (G Nm) 9,09, 16. Valentina Kosi (G MS) 9,08, 17. Katja Banič (ŠC Nm-SZKŠ) 9,06, 18. Vita Petek Regoršek (SŠ Sl Bist) 8,76, 19. Petra Tomič (ŠC Ve-SSG) 8,49, 20. Maša Žnidaršič 8,46, 21. Zala Avguštin 8,31 (obe G Šent), 22. Anja Mataln (SŠ Sl Bist) 7,99, 23. Dalija Kovač (G N Gor) 7,93, 24. Saša Siter (I. G Ce) 7,78.

CESTNI TEK

Množična udeležba SLOVENJ GARDEC, 16. oktobra – Šolsko prvenstvo v uličnem teku za OŠ in SŠUčenci, letnik 2005 in mlajši: 1. Tim Žgajnar (Bov), 2. Vid Pavlič, 3. Miha Soršak (oba II. SG), 4. Lana Du-mančič, 5. Jan Vitko, 6. Nejc Mojškerc, 7. Gal Fajmut, 8. Jaka Veler (vsi I. OŠ SG), 9. Luka Temnikar (II. OŠ SG), 10. Luka Konečnik (I. OŠ SG), 11. Jakob Štalekar (II. SG), 12. Jan Černič (SG), 13. Nejc Blažun (II. OŠ SG), 14. Anže Kordež (FG Prev), 15. Alen Knez, 16. Gašper Kršul, 17. Jan Vončina, 18. Miha Vovk (vsi I. SG), 19. Val Naglič (II. SG), 20. Žan Blažun (Vrtec), 21. Blaž Valtl (II. SG), 22. Jure Petronijevič (I. SG), 23. Tjaš Velcl (Vrtec), 24. Luka Vaupot, 25. Luka Dvornik (II. SG), 26. Nil Globočnik Šeg (Vrtec), 27. Kaja Priteržnik

33

izID

iiz

IDi

izId

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

(Šmar), 28. Maks Ponijevič (I. SG), 29. Gašper Popič, 30. Žan Korošec, 31. Pino Novak (vsi Vrtec), 32. Žiga Sukič (SG), 33. Domen Jurhar (Vrtec).Letnik 2004: 1. Nace Senica (II. SG), 2. Nejc Kramer (I. SG), 3. Lan Sonjak (II. SG), 4. Anže Štalekar (Misl), 5. Anej Sedar, 6. Aljaž Sedar, 7. Jaka Jurač (vsi II. SG), 8. Tilen Cigale, 9. Matic Turičnik, 10. Aleksej Klemenčič (vsi I. SG), 11. Oskar Navodnik (Kotlje), 12. Aljaž Prednik, 13. Vid Kavnik, 14. Timotej Oiclj, 15. Jošt Pušnik (vsi I. SG), 16. Žan Priteržnik (Šmar), 17. Jaka Jeseničnik (I. SG), 18. Adin Šepič, 19. Žiga Rednak, 20. Luka Lužnik, 21. Erijon Dakaj (vsi II. SG), 22. Žiga Gorjup, 23. Max Miha Kosaber (oba I. SG), 24. Jan Franc Breznik (II. SG), 25. Teodor Rožej, 26. Matej Razgoršek (oba I. SG). Letnik 2003: 1. Maj Janža (Belt), 2. Anže Dobnik (I. SG), 3. Anže Verbovšek (PV Rav na Kor), 4. Aljaž Smrekar (Podgorje pri SG), 5. Mark Varčnik, 6. Anej Sukič, 7. Matjaž Grešovnik, 8. Tine Založnik, 9. David Saleznik, 10. Alen Grilc (vsi I. SG), 11. Lovro Kavčič, 12. Jaka Soršak, 13. Dino Hafizović (vsi II. SG), 14. Jon Cesar, 15. Luka Hudopisk (oba I. SG), 16. Klemen Kavčič, 17. Luka Permanšek, 18. Jakob Kavčič (vsi II. SG), 19. Jurij Damijan (I. SG), 20. Nace Apat, 21. David Kranjc (oba II. SG), 22. Gregor Tim Srebotnik, 23. Matjaž Rebernik (oba I. SG), 24. Sergej Harter (II. SG), 25. Veljko Dena (I. SG), 26. Andraž Slatinek, 27. Aleks Štalekar, 28. Anže Zelj (vsi II. SG).Letnik 2002: 1. Igor Čosić (MČ Kr), 2. Jan Berčon (IS Zagor), 3. Matic Kenda (Bov), 4. Florjan Skaza, 5. Žan Sedar (II. SG), 6. Alojz Evelin Mikolič Sobotič (Poljč), 7. Simon Javornik, 8. Gašper Gregor (oba II. SG), 9. Grega Konečnik (Šmar pri SG), 10. Nejc Merzdovnik (I. SG), 11. Nace Herkovič (II. SG), 12. Žan Sečnjak (Mislin), 13. Vid Vidko, 14. Alen Kekec, 15. David Nikelj (vsi I. SG), 16. Alen Sešelj (II. SG), 17. Matej Grešovnik, 18. Blaž Polutnik (oba I. SG), 19. Jak Bradač (Brusnice), 20. Sebastijan Teodor Pirnat (I. SG), 21. Nace Krahulec (II. SG), 22. Tadej Slemnik (I. SG).

4:46,2, 21. Adam Jemec (Gorje) 4:49,9, 22. Andrej Smrtnik (I. SG) 4:50,8, 23. Lovro Belovič (Podgorje pri SG) 4:52,3, 24. Tomaž Šinigoj (PV Rav na Kor) 4:53,8, 25. Miha Sedovnik (Podgorje p/SG) 4:58,9, 26. Alen Veršovnik (II. SG) 4:59,3, 27. Miha Razdevšek (I. SG) 5:00,1, 28. Nikolov Vebernik (PV Ravne) 5:01,8, 29. Alen Kenda (I. SG) 5:03,2, 30. Tilen Maček (PV Rav na Kor) 5:04,0, 31. Žan Sovinc (I. SG) 5:07,6, 32. Lovro Seitl (Mislin) 5:09,6, 33. Jan Sedar (I. SG) 5:10,2, 34. Nec Rogelšek (I. SG) 5:11,1, 35. Ali Al Hiasat (II. SG) 5:21,4, 36. Matic Pur (I. SG) 5:21,6, 37. Rok Cerovečki (II. SG) 5:23,9, 38. Žiga Mori 5:25,5, 39. Jaka Mojškerc 5:27,6 (oba I. SG), 40. Aljoša Bricman 5:30,7, 41. Jure Dobnik 5:30,9 (oba II. SG), 42. Jaka Bernard (I. SG) 5:35,0, 43. Grega Vavkan (Podgorje p/SG) 5:36,6, 44. Jan Jeromel 5:43,3, 45. Anže Veler 5:47,4, 46. Filip Soldo 5:54,7, 47. David Kac 5:57,8, 48. Jan Rošer 6:18,8 (vsi I. SG), 49. Aljaž Plešej (II. SG) 6:34,0, 50. Žiga Rožej 6:34,5, 51. Rok Deberšek 6:36,8, 52. Jan Plazovnik 6:39,2, 53. Simon Golob 6:42,2 (vsi I. SG).Letnik 1999: 1. Timotej Rozman (Pirn) 3:40,7, 2. Jaka Grže (MV Post) 4:00,4, 3. Tien Hren (Pirn) 4:03,0, 4. Anže Šoštarič (Vel Ned) 4:08,8, 5. Amadej Kociper (Miklavž p/O) 4:12,7, 6. Andraž Paradiž (Podgorje p/SG) 4:17,5, 7. Alojz Goršič (Orm) 4:20,0, 8. Franc Vrunč (Šmar) 4:24,3, 9. Matija Kutin (Bov) 4:28,8, 10. Lars Lenarčič 4:29,0, 11. Luka Redek 4:29,3 (oba Brus), 12. Miran Požun (Blanca) 4:29,5, 13. Trey Srebotnik 4:54,8, 14. Žiga Breznik 5:06,9 (oba I. SG), 15. Peter Popovič 5:12,2, 16. Anže Sidar 5:13,4 (oba II. SG), 17. Klemen Fele (Podgorje p/SG) 5:18,6, 18. Nino Rogelšek 5:29,1, 19. Aljaž Vogrin 5:35,2, 20. Jaka Vitko 5:36,3, 21. Luka Hergold 5:40,1, 22. Klemen Jurhar 5:42,5 (vsi I. SG), 23. Davorin Kotnik (II. SG) 5:43,1, 24. Tilen Ott 5:53,0, 25. David Lukman 5:55,3, 26. Tilen Mlačnik 6:09,4 (vsi I. SG), 27. Arianit Shala 7:54,8, 28. Matej Rožič 13:41,4 (oba II. SG), 29. Luka Uranc (I. SG) 29:10,4.Letnik 1998: 1. Klemen Vilhar (MV Post) 3:38,3, 2. Enej Kovač (Bov) 3:49,8, 3. Anej Zupanc (II. Ce) 3:51,5, 4. Kristjan Prijol (Tomaž) 3:58,3, 5. Jaka Va-upot (Trzin) 3:59,7, 6. Jaka Pogorevc (Šmar) 4:00,4, 7. Miha Kavčič (Mikl pri Orm) 4:00,6, 8. Primož Kosi (Sv. Tomaž) 4:04,5, 9. Tadej Lumpert (Brus) 4:06,2, 10. Rok Kenda 4:13,9, 11. Gaber Ovsenak 4:36,1 (oba Gorje), 12. Jure Dretnik (I. SG) 4:39,0, 13. Aljoša Jankovsky (II. SG) 4:39,7, 14. Uroš Grobelnik (Podgorje pri SG) 4:43,1, 15. Tadej Klobučar (PV Ravne) 4:44,5, 16. Mare Pogorelc 4:47,7, 17. Gašper Spesny 5:13,8, 18. Jan Krevs 5:39,2, 19. Robert Logar 5:40,1, 20. Žiga Volf Stepančič 5:41,5, 21. Jan Horvat 5:42,3, 22. Danijel Vavpot 5:43,0, 23. Lucijan Kenda 6:18,5, 24. Ivan Lončar 6:29,8 (vsi I. SG), 25. Žan Pasarič 6:52,6, 26. Timetijan Lesjak 12:33,3 (oba II. SG). Letnik 1997: 1. Miha Ličef (Gorje) 3:21,7, 2. Tine Glavič (II. SG) 3:28,3, 3. Cene Rakušček (Žiri) 3:34,3, 4. David Škrbec (Brus) 3:39,3, 5. Davor Kaučič (I. Ce) 3:39,5, 6. Vid Kramer (Lava Ce) 3:40,4, 7. Tadej Plohl (Sv. Tomaž) 3:45,3, 8. Klemen Zlatnik (Orm) 3:54,5, 9. Matevž Kukot (Vel Ned) 3:56,1, 10. Jaka Kralj (Brus) 3:56,6, 11. Matevž Škrtič (Stranje) 3:57,8, 12. Blaž Tamše (Podgorje pri SG) 4:05,1, 13. Aleš Nabernik 4:43,8, 14. Jani Matves 4:45,3 (oba II. SG), 15. Žiga Rek 4:46,1, 16. Tadej Paradiž 5:08,5, 17. Jaka Jenko 5:23,3, 18. Miha Panjek 5:39,2, 19. Neža Toš 29:32,8, 20. Ott Alex 29:55,4 (vsi I. SG)Učenke Letnik 2005 in mlajše: 1. Tia Krevs, 2. Katarina Simonovič (obe I. SG), 3. Naca Nikolov Veber (Rav na Kor), 4. Tisa Rodošek, 5. Nastja Smrtnik (II. SG), 6.

Julija Belovič (Podgorje), 7. Naja Novak (SG), 8. Lea Plazovnik (I. SG), 9. Zala Verčko, 10. Nina Hirtl (obe II. SG), 11. Tjaša Skrivarnik, 12. Raina Alibegič (obe I. SG), 13. Nine Stres Ovnič (SG), 14. Živa Perovec (Podgorje pri SG), 15. Leja Černič (SG), 16. Ana Marija Mirkac, 17. Nika Kovač, 18. Živa Kostanjevec (vse I. SG), 19. Kaja Priteržnik (Šmar), 20. Zala Brezovnik (Vrtec), 21. Meti, 22. Ana Areh (obe I. SG), 23. Naja Ocepek (Vrtec), 24. Nina Grm (I. SG), 25. Blažka Beliš (II. SG), 26. Anika Ocepek, 27. Vita Stres Ovnič, 28. Urša Brezovnik (vse Vrtec).Letnik 2004: 1. Deja Podjavoršek (I. SG), 2. Tadeja Javornik (II. SG), 3. Lucija Medja (ATL Rad), 4. Neža Brezovnik (KJ Ravne), 5. Ivana Simonovič, 6. Gaja Štalekar (obe I. SG), 7. Nastja Robin (Šentjanž), 8. Gaja Frece, 9. Tinkara Topolovec Rup, 10. Nina Hleb, 11. Urška Jovič Penko, 12. Laura Vušnik, 13. Amadeja Grešovnik, 14. Mojca Jakob, 15. Neja Gams, 16. Klara Vrunč, 17. Tereza Lah, 18. Tina Pratnekar, 19. Nika Dežman (vse I. SG), 20. Urška Finster, 21. Tia Pelikan, 22. Niki Globočnik (vse II. SG), 23. Maša Popič, 24. Adea Kryeziu, 25. Ana Kuhelnik (I. SG) Letnik 2003: 1. Manca Lampret (Šmar), 2. Emilija Vrunč (II. SG), 3. Zala Sekavčnik (I. SG), 4. Iza Navo-dnik, 5. Hanna Navodnik (obe Kotlje), 6. Nika Pogorevc, 7. Ana Uranc Gabrov (obe II. SG), 8. Anika Areh (I. SG), 9. Enja Al Hiasat, 10. Lucija Kuhar (obe II. SG), 11. Maja Cigler (Šmar), 12. Anika Verčko (II. SG), 13. Nina Kranjc (I. SG), 14. Mirjam Kavčič (II. SG), 15. Tea Satler (I. SG), 16. Anja Tominc (SG), 17. Neža Naglič (Šmar), 18. Zarja Krenker, 19. Ana Kreuh, 20. Urška Barl Kolman, 21. Mateja Lilijan Smolnikar (vse I. SG), 22. Lia Gregor (II. SG), 23. Klara Spesny, 24. Manjola Kryeziu, 25. Anuša Javornik (vse I. SG), 26. Neža Šmon Arnežnik (II. SG), 27. Zala Krahulec, 28. Rina Petričevič (obe I. SG)Letnik 2002: 1. Ana Mlinar (KJ Ravne), 2. Ana Areh (II. SG), 3. Barbi Melihen (Bovec), 4. Anastasija Mi-lovanovič (II. SG), 5. Dijana Čurič (KJ Rav na Kor), 6. Urška Bernard (I. SG), 7. Naja Nikolov Veber (II. SG), 8. Blaž Kelc, 9. Ula Perovec (obe Podgorje pri SG), 10. Aja Fajmut (I. SG), 11. Vita Sonjak (II. SG), 12. Blažka Knap, 13. Kaja Paradiž (Podgorje p/SG), 14. Sara Nabernik, 15. Katarina Knez, 16. Anika Lah (vse I. SG), 17. Tina Sinreih, 18. Naja Jelenko, 19. Ana Rihter (vse II. SG), 20. Nika Špegel, 21. Neža Vrunč, 22. Neža Mojškerc, 23. Ajda Mori, 24. Žana Lukanc, 25. Nika Herman, 26. Lara Domančič, 27. Lana Veber, 28. Maruša Martinc (vse I. SG) Letnik 2001: 1. Ana Milović (Stranje) 4:12,4, 2. Lana Strgaršek (IS Zagorje) 4:25,3, 3. Ana Kovačič (NHR Hrast) 4:27,3, 4. Manca Oražem (Stranje) 4:35,6, 5. Patricija Ožir (I. SG) 4:40,9, 6. Klara Temnikar (II. SG) 4:45,7, 7. Elizabeta Vrunč (Šmar) 4:46,8, 8. Špela Jambriško (Ormož) 4:54,5, 9. Klara Nosan (Brus) 4:56,4, 10. Zala Jakl (Središče o/D) 4:59,3, 11. Zala Janža (Beltin) 5:00,8, 12. Mia Zemljak (SK Sevn) 5:04,4, 13. Laura Konc (II. SG) 5:05,6, 14. Tajda Podjavoršek 5:07,3, 15. Špela Areh 5:07,6 (obe I. SG), 16. Neja Dvornik (II. SG) 5:17,8, 17. Dijana Krivec (Podgorje pri SG) 5:30,0, 18. Lana Verhovnik (I. SG) 5:30,3, 19. Nika Priteržnik (Šmar) 5:30,5, 20. Ana Špalir (Podgorje p/SG) 5:34,1, 21. Hannah Hlastan (II. SG) 5:37,7, 22. Nika Grilc 5:47,0, 23. Zala Melanšek 5:59,5 (obe I. SG), 24. Zala Domej (II. SG) 6:01,0, 25. Tina Fink 6:12,0, 26. Julija Vačun 6:17,1 (vsi I. SG), 27. Katarina Golouh (Šmar) 6:19,1, 28. Staša Zala Aberšek 6:19,9, 29. Nika Grubelnik 6:46,3, 30. Maša Vovk 6:57,1, 31. Iva Večko 7:03,6, 32. Ana Prednik 7:08,2, 33. Nika Pogorevčnik 7:19,8 (vse I. SG), 34. Dženita Mrkaljevič 7:21,8, 35. Ertiola Dakaj 7:25,1 (obe II. SG), 36. Urška Smonkar (I .SG) 7:27,9, 37. Pavlina Očko 7:29,7, 38. Ana Planinšek 7:34,0 (obe II. SG).Letnik 2000: 1. Klara Rozman (Pirn) 3:56,9, 2. Klara Zakšek (SK Sevn) 3:59,4, 3. Tija Ocvirk (Vojnik) 4:00,3, 4. Karin Gošek (SK Sevn) 4:08,8, 5. Tanja Žgajnar (Bovec) 4:27,0, 6. Jerneja Prah (Blanca) 4:30,7, 7. Tjaša Sobotič (Poljča) 4:31,7, 8. Meta Ivanuša (Tomaž) 4:32,4, 9. Lea Pogorevčnik 4:38,7, 10. Tina Kramer 4:40,1 (obe I. SG), 11. Patricija Grobelnik (Podgorje p/SG) 4:51,8, 12. Klavdija Leben (IK Borov) 4:52,6, 13. Špela Sušnik Paradiž (FG Prev) 4:52,9, 14. Alma Košan (I. SG) 4:45,1, 15. Tisa Praprotnik (PV Rav na Kor) 4:54,5, 16. Katerina Hana Cerkvenik (Vel Ned) 4:55,8, 17. Teja Rus (Dr. IK Bor) 4:56,2, 18. Nika Bozja (Bovec) 4:59,8, 19. Urška Ovsenak (Gorje) 5:02,4, 20. Ana Štern (PV Rav na Kor) 5:02,7, 21. Larisa Pungertnik (Podgorje p/SG) 5:06,7, 22. Janja Poberžnik 5:09,7, 23. Tinkara Krenker 5:12,0 (obe I.

Letnik 2011: 1. Klemen Golob 4:04,4, 2. Rok Sušnik 4:04,6, 3. Luka Uranič 4:11,8 (vsi Stran), 4. Klemen Sladič (SK Sevn) 4:15,9, 5. Mitja Kordež 4:17,6, 6. Ven Poberžnik 4:19,6 (oba I. SG), 7. Filip Klemenčič (V Ned) 4:27,6, 8. Nejc Uršič 4:28,6, 9. Matej Šlebir 4:29,4 (oba Stran), 10. Ivan Žinko (Sred ob D) 4:32,4, 11. Andrej Yankovsky (II. SG) 4:35,7, 12. Aljaž Lam-pret (Šmar) 4:43,06, 13. Maj Čapelnik 4:56,5, 14. Sašo Pirnat 4:58,6, 15. Rok Grobelnik 4:59,8 (vsi II. SG), 16. Jan Erik Gunther (I. SG) 5:01,7, 17. Nejc Pungertnik (Podgorje pri SG) 5:15,9, 18. Gal Širnik (I. SG) 5:16,0, 19. Miha Hirtl (II. SG) 5:26,9, 20. Luka Mernik 5:36,02, 21. Denis Prevolšek 5:40,08 (oba I. SG), 22. Renato Perše (Podgorje p/SG) 5:48,05, 23. Jaka Bernardis 5:50,7, 24. Lenart Cigale 5:51,1, 25. Teodor Verhovnik 6:04,2, 26. Nik Kozjek 6:06,2, 27. Jakob Damjan 6:08,3 (vsi I. SG), 28. Žan Šteharnik 6:32,6, 29. Rok Svetec 6:39,4 (oba II. SG), 30. Rok Pogorevc (I. SG) 6:51,5, 31. Žan Žel 6:52,6, 32. Vid Vrečko 7:29,1 (oba II. SG), 33. Luka Vranc 14:29,4, 34. David Kotnik 14:35,8 (oba I. SG), 35. Krenar Shala (II. SG) 14:43,9, 36. Filip Aljaž Stopar 15:00,5, 37. Tomaž Stopajnik 15:31,8, 38. Matej Lenart 15:42,1, 39. Helena Gostenčnik 23:02,8 (vsi I. SG). Letnik 2000: 1. Jan Vukovič (Hud) 3:49,6, 2. Nik Rantah (SK Sevn) 3:55,03, 3. Matic Berginc (SG Kob) 3:56,2, 4. Niko Car (Foko) 3:59,8, 5. Žan Dobrovoljc (IK Borov) 4:10,1, 6. Žiga Kravanja (Bov) 4:12,3, 7. Primož Ozmec (Orm) 4:17,0, 8. Rok Krošelj (Blanca) 4:19,1, 9. Izidor Erazem Kamšek (Gorje) 4:19,4, 10. Aljoša Munda (Orm) 4:19,8, 11. Nejc Gorišek (Blanca) 4:24,7, 12. Alojz Miklašič (Tomaž) 4:24,9, 13. Vinko Prevolšek (I. SG) 4:28,8, 14. Tilen Županc (Blanca) 4:31,8, 15. Nino Žugelj 4:32,9, 16. Jan Kukenberg 4:33,6 (oba II. SG), 17. Matic Dobrovoljc 4:34,3, 18. Tim Turšič 4:35,2 (Dr. IK Bor), 19. Tomaž Uran (Podgorje pri SG) 4:38,0, 20. Matevž Štaleker (I. SG)

34

izID

iiz

IDi

izId

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

SG), 24. Vesna Matvos (II. SG) 5:20,2, 25. Ana Jurhar 5:30,3, 26. Neja Konečnik 5:30,5 (obe I. SG), 27. Mojca Hartman 5:36,7, 28. Hana Klančnik 5:43,2, 29. Zala Bricman 5:46,6 (vse II. SG), 30. Manca Friškovec (I. SG) 6:49,2, 31. Lara Sonjak (II. SG) 6:49,8, 32. Marija Topič 5:53,3, 33. Pika Vitko 5:55,1 (obe I. SG), 34. Julija Dobnik (II. SG) 5:57,3, 35. Tali Lekše 6:01,1, 36. Eva Grm 6:01,4, 37. Ula Globačnik 6:04,2, 38. Vanesa Grilc 6:13,5, 39. Neti Kenda 6:15,7, 40. Nika Vovk 6:16,1, 41. Lucija Kotnik 6:16,4 (vse I. SG), 42. Alija Mrkaljevič 6:22,5, 43. Klara Kresnik 6:24,7 (obe II. SG), 44. Patricija Skrivarnik 6:38,7, 45. Urška Krahulec 6:39,4, 46. Lea Pirkmajer 6:51,4, 47. Anja Krivonog 6:56,9 (vse I. SG), 48. Lara Pavlič 6:59,0, 49. Patricija Majcen 7:17,3 (obe II. SG), 50. Vanesa Smolnikar 7:28,2, 51. Eva Tominc 8:00,0, 52. Sara Meh 8:18,1, 53. Petra Arih 9:43,8 (vse I. SG), 54. Urška Božnik (II. SG) 46:17,1.Letnik 1999: 1. Zala Ahtik (PT Laš) 3:49,8, 2. Lucija Šuštaršič (Preska) 3:58,0, 3. Ana Kranjc-Zagruš (Hud Ce) 3:59,2, 4. Anja Mandeljc 4:12,8, 5. Nika Vindišar 4:14,2 (obe Gorje), 6. Urška Slemešek (KJ Ravne) 4:18,2, 7. Eva Šantič Zadravec (Orm) 4:23,7, 8. Tina Česnik (FG Prev) 4:26,7, 9. Nuša Uranič (Stranje) 4:42,5, 10. Adrijana Vočanec (Tomaž) 4:43,8, 11. Laura Jazbec (SK Sevn) 4:45,9, 12. Nika Grešovnik (Podgorje pri SG) 4:47,3, 13. Kaja Večko 4:48,4, 14. Tjaša Lepej 4:49,8, 15. Metka Založnik 4:55,5 (vse I. SG), 16. Špela Živič (PV Rav na Kor) 5:00,4, 17. Patricija Kavčič 5:15,0, 18. Zala Pečoler 5:15,2 (obe II. SG), 19. Ana Belovič 5:22,9, 20. Klara Doler 5:32,9 (obe Podgorje pri SG), 21. Kaja Bernardis (I. SG) 5:33,1, 22. Aleksandra Keše (Hruš Šent) 5:36,9, 23. Ana Aberšek 6:40,0, 24. Jerica Vižintin 6:47,7, 25. Karin Koprivnik 6:58,5, 26. Anja Legner 7:05,5, 27. Neja Dežman 7:10,5, 28. Lara Kos 7:16,1, 29. Lea Mlinšek 7:26,9 (vse I. SG).

Poberžnik (I. SG) 5:26,8, 18. Nastja Stopernik 6:02,0, 19. Ariel Hlastan 6:02,4 (obe II. SG), 20. Neti Friškovec 6:03,2, 21. Lena Grabec 6:04,0, 22. Jasmina Fišinger 6:07,6 (vse I. SG), 23. Doroteja Lesjak 6:25,3, 24. Vanessa Večko 6:25,5, 25. Zoja Krevh 6:26,1, 26. Katja Sidar 6:26,4, 27. Anja Smolnikar 6:33,1, 28. Monika Markovič 7:21,0 (vse II. SG), 29. Desire Radič (I. SG) 7:41,0DijakiLetnik 1995 in mlajši: 1. Jan Petrač (G Šent) 6:34,9, 2. Lucijan Zalokar 6:48,8, 3. Žan Krivec 6:52,6 (oba I. G Ce), 4. Denis Koren (II. G Mb) 7:01,8, 5. Klemen Lendaro 7:02,8, 6. Simon Navodnik 7:18,9 (oba I. G Ce), 7. Tim Seničar (SZŠ Ce) 7:19,3, 8. Besart Zenuni (G Ravne) 7:37,3, 9. Matic Zupan (G Jes) 7:41,4, 10. Jure Kaker (ŠC Ravne) 7:46,1, 11. Žiga Trontelj (G Šent) 7:47,9, 12. Boštjan Sladič (G Brež) 8:32,7, 13. Rok Križan (SŠ Ravne) 9:40,8Letnik 1992 in mlajši: 1. Jan Dovč 6:17,5, 2. Gaber Jure 6:37,8, 3. Žiga Kašpar 6:41,6 (vsi G Šent), 4. Matic Plaznik (SŠ TSŠ Lj) 6:44,5, 5. Jan Kramer (ŠC Ve) 6:45,1, 6. Gregor Verbošt (II. G Mb) 6:50,3, 7. Blaž Fužir (ŠC Rav na Kor) 7:08,7, 8. Urban Cvek (G Šent) 7:11,7, 9. Mark Slatinek (ŠC Ce) 7:44,4, 10. David Kranjc (ŠC SG) 8:15,3, 11. Nejc Hodnik 9:14,3, 12. Urban Uran 9:22,3, 13. Žan Križan 9:32,2 (vsi SŠ Ravne)Dijakinje, letnik 1995 in mlajše: 1. Mateja Pokrivač (II G Mb) 3:33,8, 2. Sara Karlovšek (G Nm) 3:38,3, 3. Anja Plaznik ( G Šent) 3:51,3, 4. Kaja Strgaršek (GESŠ) 3:52,3, 5. Sara Strmčnik 4:11,4, 6. Ana Karolin 4:13,0 (obe ŠC SG), 7. Ana Šumah (G Bež) 4:14,0, 8. Urša Stradovnik (ŠC SG) 4:15,1, 9. Ana Vrečar (G Šent) 4:20,4, 10. Suzana Orehek (RM Kamn) 4:22,9, 11. Atina Grizold 4:24,0, 12. Nastasija Šater 4:51,1 (obe ŠC Rav na Kor). Letnik 1992 in mlajše: 1. Neža Ahčin (G Bež) 3:58,8, 2. Tina Klinar (G Jes) 4:25,0.

ODBOJKA NA PESKU

DP ZA dijakinjeANKARAN, 27. septembra – Izpeljava Gimnazija Koper, Vodja tekmovanja Maja Rehar, sodelavci pa so bili še Aldo Parovel, Ivana Gantar, Breda Rudman Učakar, Ju-lija Dobrila, Katarina Hrvatin, Ela Markočič, Matija Čok, Enej Ličina, Mirt Hlaj, Dea Kepic, Taja Kodelja, Gaja Črnac, Noemi Durmančič, Natali Pavič, Sara Grdina, Tina Korošec, Vita Kocet, Taja Rušnjak, Vesna Sandič, Katja Špec, Sara Šverko, Nina Kocjančič, Karin Korelc. Dijakinje, vrstni red: 1. Gimn. Koper. 2. Gimn. Ljublja-na Šiška, 3. Gimn. Nova Gorica, 4. II. Gimn. Maribor, 5. Gimn. Novo mesto, 6. I. gimnazija v Celju, 7. Srednja ekonomska šola Novo mesto, 8. Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik.Prva skupina: II. Gimn. Mb : Gimn. N. Gorica 2:1, Gimn. N. mesto : ŠC RM Kamnik 2:1, Gimn. N. Gorica : Gimn. N. mesto 2:0, II. Gimn. Mb : ŠC RM Kamnik 2:0, Gimn. N. Gorica : ŠC RM Kamnik 2:0, II. Gimn. Mb : Gimn. N. mesto 2:0. Prvouvrščena je bila ekipa II. Gimn. Maribor, drugouvrščena Gimn. NG.Druga skupina: Gimn. Kp : I. Gimn. Celje 2:0, Gimn. Ljubljana Šiška : SEŠ N. mesto 2:0, Gimn. Koper : SEŠ N. mesto 2:0, GLŠ : I Gimn. Celje 2:0, Gimn. Koper : GLŠ 2:0, I. Gimn. Celje : SEŠ N. mesto 2:1. Prvouvršče-na je bila ekipa II. Gimn. Koper, drugouvrščena pa GLŠ.Polfinalni tekmi: GLŠ : II G Mb 2:0, G koper : G Nova Gorica 2:0, za 3. mesto: G. Nova Gorica : II G Mb 2:0, za 1. mesto: G Koper : Gimn. Ljubljana Šiška 2:1.EkipeGimn. Koper: Dajana Lucas, Tjaša Jančar, Lana Jovič, Sara Kušar, Ana Pišot, vodja Breda Rudman Učakar.Gimn. Ljubljana Šiška: Jožica Janežič, Leja Janežič, Aleša Pleško, Olga Jovanov, Urška Igličar, vodja Igor SlobodnikGimn. Nova Gorica: Kristina Batič, Teja Kolbl, Tina

Grudina, Maja Pahor, vodja Robert Stubelj.II. Gimn. Maribor: Marina Kavčič, Sara Najdič, Nika Blagne, Eva Vedin Gojčič, Saša Planinšec, Ana Pehnec, vodja Jurij Čopi.Gimn. Novo mesto: Ema Guštin, Anja Kraševec, Eva Jurečič, Tina Černič, vodja Jernej Cimprič.Prva Gimn. v Celju: Tamara Bolarič, Anja Škof, Nina Petranovič, Anastazija Žnidar, vodja Bernarda Jug.Srednja ekonomska šola Novo mesto: Jana Lapajne, Špela Šlajkovec, Klara Kukman, Manca Gričar, Ana-marija Fink, vodja Lorena Ignaz.Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik: Eva Šarec, Man-ca Kadunc, Eva Mori, Hana Mavrič, Sanja Manojlovič, vodja Žiga Repanšek.

DP za dijakeVrstni red: 1. Gimn. Novo mesto, 2. Gimn. Ravne na Koroškem, 3. ŠC RM Kamnik, 4. ŠC Novo mesto SEŠTG, 5. II Gimn. Maribor, 6. Gimn. Ljubljana Šiška, 7. TŠC Nova Gorica, Strojna šola, 8. Gimn. Nova Gorica. Naj igralca: Dajana Lucas (G Koper) in Nejc Tomazin (G Nm)Prva skupina: G Ravne n/K : TŠC NG Strojna 2:0, ŠC Nm SEŠTG : GLŠ 2:1, ŠC Nm SEŠTG : GLŠ 2:1 : TŠC NG Strojna 2:0, G ravne n/K : GLŠ 2:0, GLŠ : TŠC NG Strojna 2:0, ŠC Nm SEŠTG : Gimn Ravne n/K 2:0. Prvouvrščena: ŠC Nm SEŠTG, drugouvrščena Gimn. Ravne n/K. Druga skupina: II. G Mb : G NG 2:0, ŠC RM Kamnik : Gimn. Novo mesto 2:0, Gimn. N. mesto : Gimn. NG 2:0, II. Gimn. Mb : ŠC RM Kamnik 2:1, ŠC RM Kamnik : G NG 2:0, G Nm : II G Mb 2:0, Prvouvrščena ŠC RM Kamnik, drugouvrščena G Nm.

Letnik 1998: 1. Maja Plaznik (Pirn) 3:47,8, 2. Neja Mavrič (Bov) 3:58,5, 3. Katja Petek (Tomaž) 4:06,6, 4. Janja Zadravec (Orm) 4:07,1, 5. Karin Ferlin (AB Brest) 4:09,9, 6. Eva Bezjak (PV Ravne) 4:11,2, 7. Eva Vodopija (II. SG) 4:18,5, 8. Sara Rendulič (MV Post) 4:20,0, 9. Anja Meško (Tomaž) 4:21,9, 10. Lucija Pevec (Stranje) 4:23,9, 11. Nika Čepon (IK Borov) 4:29,1, 12. Nika Jazbec (SK Sevn) 4:38,0, 13. Katja Gliebe (II. SG) 4:42,6, 14. Tina Domanjko (Hruš Šent) 4:44,7, 15. Zala Blažun (I. SG) 5:03,2, 16. Teja Vončina (Hruš Šent) 5:04,2, 17. Tina Juntez (Brus) 5:06,8, 18. Alina Verhovnik 5:16,7, 19. Fiona Železnik 5:19,3 (obe I. SG), 20. Tamara Sobotič (Poljč) 5:29,6, 21. Laura Karlin (II. SG) 5:43,6, 22. Tinkara Tamše 5:44,9, 23. Neža Knuplež 5:50,3 (obe I. SG), 24. Nina Bošnik (II. SG) 5:59,0, 25. Sara Peršak 6:08,5, 26. Rebeka Mlakar 6:10,4, 27. Verona Rapuc 6:10,6, 28. Valentina Zupančič 6:10,8 (vse I. SG), 29. Nuša Gros (II. SG) 6:16,6, 30. Tinkara Pušnik 6:16,8, 31. Živa Zorman 6:17,2 (obe I. SG), 32. Ula Podgoršek (Hruš Šent) 6:24,4, 33. Tjaša Paradiž (II. SG) 6:26,4, 34. Nuša Vešligaj (Hruš Šent) 6:27,0, 35. Tjaša Založnik (I. SG) 6:31,0, 36. Barbara Pejovnik (II. SG) 6:46,0, 37. Nika Rebernik (I. SG) 7:07,0, 38. Sara Mesarec 7:09,2, 39. Katja Grobelnik 7:11,0, 40. Monika Mandič 7:22,3.Letnik 1997: 1. Djurdjica Peulić (Zadobr) 3:53,5, 2. Karmen Orehek (FA Kamn) 3:54,4, 3. Djurdjina Peulić (Zadobr) 3:56,2, 4. Ina Rojnik (Polz) 4:04,1, 5. Simo-na Sedonja (III. MS) 4:13,5, 6. Diana Ozmec (Orm) 4:14,8, 7. Tina Lešnik (Poljčane) 4:23,8, 8. Monika Meško (Sv. Tomaž) 4:30,7, 9. Polona Veber (Hruš Šent) 4:32,5, 10. Anja Miško (Miklavž p/O) 4:33,6, 11. Hana Gašper (Šmar) 4:34,6, 12. Nika Petelinšek (Poljč) 4:35,5, 13. Glorija Drobec (Tomaž) 4:35,6, 14. Lara Pelikan (II. Ce) 5:11,7, 15. Staša Žvirc (II. SG) 5:16,8, 16. Karin Šnabl (NT Dravog) 5:22,8, 17. Urška

Ekipa GLŠ

Polfinalni tekmi: G Nm: ŠC Novo mesto SEŠTG 2:0, Gimn. Ravne n/K : ŠC RM Kamnik 2:0, za 3. mesto: ŠC RM Kamnik : ŠC Novo mesto SEŠTG 2:1, za 1. mesto: Gimn. Novo mesto : Gimn. Ravne n/K 2:0.EkipeGimn. Novo mesto: Janez Halas, Jan Gačnik, Simon Košir, Gašper Pucelj, Nejc Tomazin, vodja Ivan Maričič.Gimn. Ravne na Koroškem: Jure Krasnik, Matej Priker-žnik, Žiga Bogataj, vodja Stanko Lodrant, ŠC RM Kamnik: Jure Lakner, Jernej Smrekar, Domen Kotnik, Miha Lavrič, vodja Žiga Repanšek, ŠC Novo mesto SEŠTG: Jan Brulec, Primož Vidmar, Gre- Jan Brulec, Primož Vidmar, Gre-ga Ožbalt, Žiga Vidmar, Sašo Smrke, vodja Bojan Jaklič.II. Gimn. Maribor: Denis Ploj, Žiga Donik, Dominik Klinc, Matija Primec, Matevž Ledinek, Tadej Bratina, vodja Darij Kotnik.GLŠ: Boštjan Moljk, Luka Mulec, Rok Igličar, Kristjan Vukelič, Aljaž Brenčič, vodja Igor Slobodnik.TŠC Nova Gorica Strojna šola: Miha Gabrijelčič, Nejc Pirih, Nejc Laščak, Blaž Paravan, vodja Branka Kuk.Gimn. N. Gorica: Daniel Filiputti, Irinej Kornel, Jan Ga-šparin, Blaž Marušič, Mark Maraž, vodja Robert Stubelj

DP za učenceKOSTANJEVICA NA KRKI, 29. septembra - Organizator OŠ Šentjernej, vodja Elvis Antončič. Razmere so bili dobre, saj nas je prireditev spremljalo sončno vreme.Vrstni red: 1. OŠ Kanal, 2. OŠ Dušana Flisa Hoče, 3. OŠ Šempeter v Savinjski dolini, 4. OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, 5. OŠ Frana Albrehta Kamnik, 6. OŠ Šentjernej, 7. OŠ Maksa Pečarja, Ljubljana, 8. OŠ Lucija. Najboljši igralec je bil Jure Okroglič (OŠ Kanal). Tekme skupine A : OŠ Šempeter : OŠ Lucija 2 : 0 (6, 14), OŠ Kostanjevica : OŠ Kamnik 2 : 0 (5, 11), OŠ Šempeter : OŠ Kostanjevica 2 : 0 (9, 12), OŠ Kamnik : OŠ Lucija 2:0 (7, 7), OŠ Šempeter : OŠ Kamnik 2 : 0 (11, 12), OŠ Kostanjevica : OŠ Lucija 2:0 (12, 9), Vrstni red, skupina I: 1. OŠ Šempeter v S/d, 2. OŠ J. Gorjupa Kostanjevica, 3. OŠ F. Albrehta Kamnik, 4. OŠ Lucija. Tekme skupine B: OŠ Kanal : OŠ M. Pečarja 2 : 0 (5, 3), OŠ Hoče : OŠ Šentjernej 2:0 (13, 11), OŠ Kanal : OŠ Šentjernej 2 : 0 (7, 5), OŠ Hoče : OŠ M. Pečarja 2:1 (-11, 13, 7), OŠ Kanal : OŠ Hoče 2 : 0 (7, 10), OŠ Šentjernej : OŠ M. Pečarja

35

izID

iiz

IDi

izId

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

izID

iiz

IDi

2:0 (10, 11). Vrstni red skupine B: 1. OŠ Kanal, 2. OŠ D. Flisa Hoče, 3. OŠ Šentjernej, 4. OŠ M. Pečarja, Ljubljana. Polfinale: OŠ D. Flisa, Hoče : OŠ Šempeter v S/d 2:0 (10, 8), OŠ Kanal : OŠ J. Gorjupa Kostanjevica 2 : 0 (6, 11), za 3. mesto: OŠ Šempeter v S/d : OŠ J. Gorjupa Kostanjevica 2 : 1 (-9, 11, 13), za 1. mesto: OŠ Kanal : OŠ D. Flisa Hoče 2:0 (16, 7). OŠ Šempeter: Anže Apat, Aljaž Majer, Aljaž Štahl, Nejc Trepelj, Žan Rotovnik, Vodja Peter Huš.OŠ Dušana Flisa Hoče: Gregor Colnarič, Blaž Pola-nec, Žan Berglez, Rok Zidar, Uroš Planinšič, vodja Boštjan Koren.OŠ Maksa Pečarja, Ljubljana: Gregor Mihelčič, Ale-ksander Tepič, Žiga Kumer, Maj Slobodnjak, vodja Mojca Bernot Sotenšek.OŠ Frana Albrehta Kamnik: Gašper Hribar, Teo Rodobnik, Jan Jurič, Blaž Medmeš, Valentin Breznik, vodja Brane Božič.OŠ J. Gorjupa, Kostanjevica na Krki: Urban Simončič, Gregor Štefanič, Jurij Strgulec, Martin Sintič, Erik Grubar, Jan Strajnar, vodja Ervin Felicijan.OŠ Šentjernej: Anže Kostanjšek. Janez Goršin, Blaž Medle, Žiga Kodelič, Šimen Hosta, Gašper Bregar, vodja Elvis Antončič. OŠ Kanal: Jure Okroglič, Matic Gabrijelčič, Grega Pirih, Gašper Makorič, Martin Jerončič, vodja Iva Markič.OŠ Lucija: Aleksander Dulai, Patrik Levačič, Filip Viler, Alex Škapin, Marko Zaro, vodja Ervin Turk.

DP za učenkeBRASLOVČE, 27. septembra – Šolsko DP v odbojki na pesku za učenke. Vrstni red: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Kanal, 3. OŠ F. Goloba, Prevalje, 4. OŠ T. Brejca, Kamnik. Skupina A: OŠ Braslovče : OŠ Kanal 2:0 (12, 9), OŠ M. Krpana Ljubljana : OŠ Metlika 2:0 (12. 7), OŠ Kanal : OŠ Metlika 2:0 (7, 8), OŠ Braslovče : OŠ M. Krpana Ljubljana 2:0 (6, 4), OŠ Kanal : OŠ M. Krpana 2;0(4, 9), OŠ Braslovče : OŠ Metlika 2:0 (3, 10). Skupina B: OŠ F. Goloba Prevalje : OŠ F. Erjavca N Gorica 2:1 (-10, 10, 10), OŠ T. Brejca Kamnik : OŠ Žužemberk 2:0 (8, 13), OŠ F. Erjavca : OŠ Žužemberk 2.1 (18, -10, 8), OŠ T. Brejca : OŠ F. Goloba 2:0 (13,8), OŠ F. Erjavca : OŠ T. Brejca 2:1 (9, -13, 8), OŠ F. Goloba : OŠ Žužemberk 2:0 (3, 12). Polfinale: OŠ Braslovče : OŠ F. Goloba Prevalje 2:0 (9, 9), OŠ Kanal : OŠ T. Brejca Kamnik 2:0 (12,7), za 3. mesto: OŠ F. Goloba Prevalje : OŠ T. Brejca Kamnik 2:0 (5, 10), za 1. mesto: OŠ Braslovče : OŠ Kanal 2:0 (9, 13).OŠ Braslovče: Anja Hribernik, Nika Markovič, Anita Sobočan, Sergeja Debelak, Špela Bedjanič, vodja Saša Vitanc.OŠ Kanal: Tadeja Jug, Nada Simčič, Polona in Špela Marušič, Tjaša Pičulin, vodja Zorko Zlatoper. OŠ F. Goloba, Prevalje: Saša Zdovc, Kristina Kerbler, Zala Vavkan, Mima Pruš, Vesna Bukovec, Laura Pešl, vodja Štefan Peršak.OŠ T. Brejca, Kamnik: Tjaša Gadža, Ana Spoljarič, Tja-ša Tičar, Lara Čušin, Ana Lešnjek, vodja Franci Griljc.OŠ M. Krpana, Ljubljana: Elma Bošnjak, Tjaša Jerant, Nina Malešič, Nika Čatar, Sara Vokič, vodja Marta Lenarčič. OŠ Metlika: Valentina in Nika Ambrožič, Ita Kukman, Sara Mužar, Gabi Drukšič, Dalia Bajuk, Sara Rukič, vodja Alida Malešič Orlič.OŠ Žužemberk: Marjeta Mrvar, Damjana Vavtar, Saša Štor, Manca Kostevc, Živa Čopi, vodja Bojan Brulec.OŠ F. Erjavca, Nova Gorica: Sara Kleč, Maruša Kerpan, Karolina Mužina, Lina Birsa, vodja Darinka Lah.

ORIENTACIJSKI TEK

DP za osnovne in srednje šoleSV. TOMAŽ, 6. oktobra – Osnovne šole, učenci: 1. Martin Špendl (Pres p/R) 20,28, 2. Jan Šalamun

(Zadob) 22,03, 3. Maj Hrovat (Pres p/R) 22,44, 4. Gašper Petrovič (Rod) 23,54, 5. Luka Štor 24,00, 6. Sašo Škvarč 24,39 (oba Dobrav), 7. Žiga Kotnik 25,30, 8. Anže Gorjan Novak 25,39 (oba FA Kamn), 9. Primož Kosi (Tomaž) 26,37, 10. Benjamin Tušar 27,22, 11. Žan Peternelj 28,42 (oba Cerkno), 12. Benjamin Bogša (Tomaž) 28,49, 13. Gaber Kremžar Pančur (K Moste) 32,37, 14. Filip Jakob Šendl (Pres p/R) 31,42, 15. Žan Ravnikar (K Moste) 32,37, 15. Miha Zavec 32,37, 17. Tomaž Plohl 32,49, 18. Matjaž Zelenjak 33,06, 19. Timotej Mesarec 33,16 (vsi Tomaž), 20. Tim Soldo (Tab 1 Mb) 33,53, 21. Anže Čadež (Polj) 34,27, 22. Tomaž Viher 35,23, 23. Benjamin Cvetko 35,26 (oba Tomaž), 24. Anže Kristan (Pres p/R) 35,47, 25. Tadej Drobec 35,49, 26. Iztok Majcen 36,32 (oba Tomaž), 27. Brin Smole (Domž) 37,10, 28. Kristjan Priol (Tomaž) 37,25, 29. Urban Velikonja (Cerkno) 37,44, 30. Martin Jarc (Tab 1 Mb) 37,48, 31. Aleš Kamenšek (Tomaž) 39,15, 32. Amadej Slana (Tab 1 Mb) 39,42, 33. Ti-motej Prijol (Tomaž) 40,16, 34. Primož Oblak (Poljane) 41,32, 35. Patrik Rep (Tomaž) 42,32, 36. Žiga Tavčar (Škoflji) 42,35, 37. Jure Rijavec (Dobrav) 43,40, 38. Žiga Čopi (Tab 1 Mb) 44,00, 39. Klemen Zabukovec (Dobrav) 44,30, 40. Matjaž Kavčič (K Moste) 45,16, 41. Andrej Ipavec (Cerkno) 45,20, 42. Jernej Debevc (Tab 1Mb) 46,25, 43. Rok Skerbiš (Poljčane) 47,51, 44. Žiga Šauperl (Jaren) 48,33, 45. Grega Gluk (Tab 1 Mb) 48,53, 46. Kristijan Lavrač (Rod) 49,48, 47. Nejc Habulin (Tab 1 Mb) 51,22, 48. Gašper Grobelnik (Jaren) 51,31, 49. Aljaž Miklašič (Tomaž) 51,48, 50. Žan Remškar (Dobrav) 51,54, 51. Klemen Kos (FA Kamn) 52,26, 52. Anže Šircelj (Rod) 53,16, 53. Maj Peter Pahor (Dobrav) 53,51, 54. Mihael Verček (Škof) 54,00, 55. Niko Zamuda (Jurij o/Š) 54,35, 56. Žan Mavrič (Cerkno) 56,32, 57. Žan Bauman (Jaren) 56,43, 58. David Žlindra (K Moste) 57,50, 58. Žan Flis (Tab 1 Mb) 57,50, 60. Matej Pintarič (Tomaž) 58,23, 61. Rok Primožič (Poljane) 59,44, 62. Teo Voršič (Tomaž) 59,51, 63. Blaž Gradišnik (Jurij o/Š) 1.00,10, 64. Nejc Karlo (Škof) 1.01,59, 65. Aljaž Žiberna (Domž) 1.02,26, 66. Nejc Belec (Poljč) 1.02,27, 67. Mihael Plohl (Tomaž) 1.02,52, 68. Abdurrahman Mešinović (Kašelj) 1.03,40, 69. Nejc Pahor (Dobrav) 1.04,17, 70. Janez Justin (Poljane) 1.08,50, 71. Jure Zavra-tnik (Tab 1 Mb) 1.11,01, 72. Domen Vidic (Zadobr) 1.11,42, 73. Simon Bogša (Tomaž) 1.16,30, 74. Maks Vojvoda (K Moste) 1.24,34, 75. Mihael Mikolič Sobotič (Poljč) 1.30,18, 76. Darko Vojinović 1.41,48, 77. Gregor Kunc 1.54,29, 78. Kevin Ahmetović 1.58,27 (vsi Kašelj)

35. Mateja Slapnik Anžur (AŠ L) 39,21, 36. Nastja Šiler (Tab 1 Mb) 40,03, 37. Nika Ravnikar (K Moste) 40,39, 38. Neža Šantl (Sv. Jurij o/Š) 40,58, 39. Kim Kremžar Pančur 41,10, 39. Zala Zavrl 41,10 (obe K Moste), 41. Zala Ferenc (Polje) 41,18, 42. Hana Mlinarič (Jurij o/Š) 42,44, 43. Nives Otaševič (Brež) 43,15, 44. Nuša Horvat (Tab 1Mb) 43,31, 45. Deja Praprotnik (Cerkno) 44,49, 46. Tjaša Buh (Poljane) 44,52, 47. Zarja Dre-mel (Trzin) 44,56, 48. Anja Javornik (Polje) 45,42, 49. Manuela Cizerl (Sv.Tom) 46,59, 50. Katarina Škufca ( Kom-Moste) 47,10, 51. Nika Poljanšek (Cerkno) 47,22, 52. Maša Tabor (Brež) 47,29, 53. Ana Horvat (Zadobr) 47,32, 54. Katja Pirjevec (Dobrav) 49,13, 55. Ana Šalamun (Zadobr) 49,23, 56. Lana Trampuž (Škof) 49,41, 57. Nika Reher (Tab1 Mb) 50,01, 58. Saša Dolinar (Poljane) 51,51, 59. Neli Hedžet (Tab 1 Mb) 52,03, 60. Ana Pia Pogačar (K Moste) 52,09, 61. Martina Vide (Tab1 Mb) 52,31, 62. Barbara Belec (Poljč) 53,00, 63. Brina Pirc (VV L) 55,09, 64. Jerneja Slapnik Anžur (AŠ L) 55,58, 65. Alja Poldan (Brež) 56,31, 66. Ivana Bosančič (FA Kamn) 57,18, 67. Ula

Učenke: 1. Monika Meško 17,08, 2. Katja Petek 18,19 (obe Tomaž), 3. Katjuša Poljanšek (Cerk) 19,48, 4. Nuša Ivanuša (Tomaž) 20,33, 5. Zala Dobnik (Tab 1 Mb) 21,19, 6. Nina Črnigoj (Dobrav) 22,55, 7. Tamara Meško (Tomaž) 22,59, 8. Klara Poznič (Tab 1 Mb) 23,18, 9. Marjeta Lipužič (K Moste) 23,50, 10. Melanie Ozmec (Tomaž) 24,31, 11. Monika Ravnikar (K Moste) 25,28, 12. Sara Kocjančič (Škof) 25,51, 13. Nika Lavrič (K Moste) 26,12, 14. Urša Bambič (Kašelj) 28,03, 15. Špela Klep (Jaren) 28,19, 16. Maruša Železnik (Škof) 29,28, 17. Brina Foški (VV L) 29,58, 18. Lucija Bogataj (Poljane) 30,32, 19. Julija Ferenc (Polje) 31,21, 20. Luciana Kramberger (Cerkno) 31,24, 20. Andreja Slejko (Dobrav) 31,24, 22. Lucija Papac (Brež) 31,48, 23. Tajda Španring (Poljč) 32,13, 24. Zala Lampič (Cerkno) 33,06, 25. Laura Maučec (Rodica) 33,33, 26. Eva Fojkar (Poljane) 33,53, 27. Meta Ivanuša (Tomaž) 34,32, 28. Eva Kop (Kašelj) 34,40, 29. Neža Dvoršak (Tab 1) 34,45, 30. Špela Be-lec (Poljčane) 36,52, 31. Teja Škvarč (Dobrav) 36,55, 32. Jedrt Jevševar (Brež) 37,17, 33. Eva Gregorinčič (Tab 1Mb) 37,19, 34. Sara Nidorfer (Tomaž) 38,17,

Urbas (Kašelj) 1.00,34, 68. Tjaša Stanonik 1.01,52, 69. Urša Božnar 1.02,58 (obe Poljane), 70. Sara Čo-ralič (Zadobr) 1.04,09, 71. Barbara Lešnik (Poljčane) 1.06,02, 72. Nina Mcquerrie (K Moste) 1.08,32, 73. Anja Meško (Tomaž) 1.08,43, 74. Katarina Novak (Dobrav) 1.11,09, 75. Mojca Šubic (Poljane) 1.14,44, 76. Valentina Škufca (K Moste) 1.21,25.Ekipno fantje: 1. OŠ Preserje pri Radom., 2. OŠ Sv. Tomaž, 3. OŠ Dobravlje, 4. OŠ Cerkno, 5. OŠ FA Ka-mnik, 6. OŠ Komenda-Moste, 7. OŠ Tabor 1 (Mb), 8. OŠ Rodica, 9. OŠ Poljane, 10. OŠ Jarenina, 11. OŠ in vrtec Škofljica, 12. OŠ Poljčane, Ekipno dekleta: 1. OŠ Sv. Tomaž, 2. OŠ Komenda-Moste, 3. OŠ Tabor 1 (Mb), 4. OŠ Cerkno, 5. OŠ Dobravlje, 6. OŠ in vrtec Škofljica, 7. OŠ Poljane, 8. OŠ Brežice, 9. OŠ Polje, 10. OŠ Kašelj, 11. OŠ Poljčane, 12. OŠ Zadobrova.Dijaki: 1. Jan Dovč (G Šent) 24,17, 2. Jošt Lapajne 25,24, 3. Peter Tušar 27,09 (oba G JV Idr), 4. Blaž Petrovič (G Bež) 28,18, 5. Patrik Čelik (G JV Idr) 30,41, 6. Nejc Smolej (G Šent) 31,21, 7. Tomaž Hvala (G JV Idr) 32,11, 8. Nejc Kodrič (TŠC N Gor) 32,38, 9. Tilen Rupnik (G JV Idr) 32,39, 10. Aljaž Borštnik (G Vič) 32,42, 11. Matej Kebe 36,01, 12. Tilen Majnik 37,00 (oba G JV Idr), 13. Jernej Rupnik (TŠC N Gor) 39,00, 14. Urban Goričan (G Orm) 39,28, 15. Matic Rupnik (G JV Idr) 40,12, 16. David Šavli (G Vič) 40,34, 17. Aljaž Majcen (G Orm) 41,53, 18. Lovrenc Valič (G Šent) 42,07, 19. Nejc Amrožič (G Ledina) 43,16, 20. Jure Gaber (G Šent) 44,13, 21. Miha Grudnik (G Led) 47,12, 22. Klemen Pongračič (G Orm) 54,30, 23. Jan Mihelič (G Vič) 54,34, 24. Tadej Glavan 54,49, 25. Matic Šavli 56,19 (oba G Led), 26. Žiga Batič (TŠC N Gor) 57,26, 27. Domen Lorenčič (G Orm) 59,31, 28. Luka Marolt (G Vič) 1.08,19, 29. Anže Vodeb (G Led) 1.16,47.Dijakinje: 1. Nuša Jeram 30,45, 2. Manca Cvek 31,41 (obe G JV Idr), 3. Tajda Foški (G Bež) 32,38, 4. Eva Drmota (G JV Idr) 32,46, 5. Ula Dremel (G Šent) 33,04, 6. Ana Čufer (ŠG Vip) 33,32, 7. Lara Jerman (ŠC RM Kamn) 36,16, 8. Monika Hodnik (G JV Idr) 37,58, 9. Veronika Burger (ŠC RM Kamn) 38,29, 10. Tadeja Žakelj (G JV Idr) 38,43, 11. Tina Arh (G Bež) 39,41, 12. Petra Kavčič 40,27, 13. Eva Gnezda 43,23 (obe G JV Idr), 14. Ana Petrovčič (G Šent) 45,46, 15. Kaja Čeh (G FM Ljut) 53,23Ekipno, dijaki: 1. Gimn. J. Vege Idrija, 2. Gimn. Šentvid L, 3. TŠC N. Gorica, 4. Gimn. Vič L, 5. Gimn. Ormož, 6. Gimn. Ledina L, Ekipno, dekleta: 1. Gimn. J. Vege Idrija, 2. Gimn. Bežigrad L.

3636

Rada teče in je spretna s karto in kompasom

Ekipna zmagovalka teka na 100 m

Atletiko treniram že od šestega leta pri AD Kladivar Celje. Najbolj všeč so mi hitre discipline, in sicer šprinti. Moja trenerka je Tina Jurčak, ki mi vedno stoji ob strani in me pravilno usmerja. Treniram 4–5- krat na teden in grem zmeraj rada na trening. V tem letu mi je uspelo priti v reprezentanco pionirjev Slovenije

S šolsko ekipo smo se uvrstile na državno šolsko ekipno tekmovanje (OŠ Fran Roš) v Slovenj Gradcu. Tekla sem na 60 m in bila prva z dosežkom 8,26 sek, v štafeti 4 x 100 m pa smo bile dru-ge, kljub ponesrečeni prvi predaji, pri kateri smo izgubile štafetno palico. Tekma je bila dobro organizirana in imele smo srečo, ker ni deževalo. Tudi sodniki so bili v redu. Ozračje na tekmi je bilo zelo napeto in tekmovalno.

Z veseljem – od športa do harmonike

Žiga je za atletsko ekipo Osnovne šole Trebnje metal vorteks. Z daljavo 60,25 m se je uvrstil na 6. mesto, svoji ekipi pa je z dosežkom dodal 955 točk. Sicer pa je njegov šport rokomet, v ekipi starejših dečkov je vratar. Včasih si ga sposodijo tudi starejše ekipe, denimo, kadeti, saj dobrih vratarjev ni veliko. Tudi po njegovi zaslugi je ekipa mlajših dečkov v svoji skupini povsem na vrhu, seveda pa upa, da bo tako tudi, ko bo šlo za končne uvrstitve. Lani so na dr-žavnem prvenstvu osvojili drugo mesto, sam pa je bil izbran za najboljšega vratarja.

»Tudi letos se bomo skušali uvrstiti v finale. Žal se še ni povsem vrnil v ekipo Gregor Potrebuješ, naš izvrsten igralec, ki si še vedno ni opomogel od zloma gležnja.«

Pravzaprav je čudno, da je Žiga na šolskem prvenstvu metal, čeprav je samo vratar. »To mi je šlo že od nekdaj od rok. Sicer pa sem kar zadovoljen v vratih, čeprav imam zdaj nekaj težav s poškodbo noge. V športu bi rad kaj na-redil, lepo bi bilo, če bi nekoč prišel v kakšen velik klub,« pravi devetošolec iz Trebnjega, ki sicer trenira pri Davidu Lipoglavšku, občasno pri kadetih pa pri Marku Mežnaršiču. Dva- do trikrat na teden opravi še vadbo za vratarje.

In kaj počne Žiga, ko ni med vratnicami? »Rad igram košarko s prijatelji, uživam v vodi, rad plavam,« našteva in še pove, da se dobro počuti na morju kot mornar na gliserju, s starši in s prijateljem. Zelo si je zapomnil po-časno vožnjo okoli otoka Krka. Za zabavo se uči igranja harmonike. Hodi v šolo za harmoniko, včasih pa ga poučuje tudi zasebni učitelj. Pravi, da se njegov teden hitro zavrti naokoli, saj je v resnici zelo zaposlen. Seveda je v ospredju šola, saj ga zanima tudi tehnika in bi se rad vpisal na katero od tehniških srednjih šol.

Na koncu je Žiga naštel člane svoje ekipe starejših deč-kov, od katerih jih je bilo nekaj tudi v šolski atletski ekipi in v štafeti, s katero so osvojili 3. mesto s časom 50,35: »Matic, Valentin, Jan, Iztok, Luka, Vencelj, Nejc, Jakob, Andraž … »

desetplusdesetplusdeset10 + Jedrt Jevševar OK Brežice Žiga Urbič

RK Trimo Trebnje

Nuša Pintar AD Kladivar, Celje

6 7

8

Jedrt smo po naključju srečali nekje na sredini orienta-cijske naloge na šolskem državnem prvenstvu pri Svetem Tomažu. Vzbudila je pozornost s svojim svetlomodrim orientacijskim dresom, predvsem pa s tem, da ni iskala družbe naključnih sotekmovalcev, pač pa se je zdelo obra-tno – da so bili vrstniki nekajkrat za njo, kot da bi slutili, da bo morda prav ona razvozlala kakšno orientacijsko nalogo. Morda je to samo naša domišljija, a v resnici je dajala občutek tekmovalke, ki z orientacijo nima težav in se zato lahko povsem sama spopada z izzivom tekme.

»Do četrte orientacijske točke nisem imela težav, s peto in šesto pa je bilo nekaj več dela, težko sem ju našla, predvsem zato, ker ni bilo na tem delu nobene poti. Sicer pa je bilo razmeroma lahko,« nam je zaupala učenka 5. razreda na Osnovni šoli Brežice, ki je pri tem športu, odkar pomni, trenira pa od drugega razreda, saj se z orientacijskim tekom ukvarjajo vsi v njeni družini, oče, mama, starejši brat, zato, kot sama pravi, ni imela izbire in se je še sama podala v ta šport. Tako je tudi sledila poti na tekmovalni karti - samozavestno.

»Na takem terenu nisem še nikoli tekmovala,« je povedala mlada tekmovalka, ki je stara šele deset let in je v tej kategoriji klubska državna prvakinja. Ko smo jo povprašali, kakšna je razlika med šolskim in klubskim prvenstvom, je dejala: »Šolsko prvenstvo je zelo drugačno. Na začetku šolskega tekmovanja je še ceremonija, veliko je učencev iz mnogih šol.« Po krajšem

razmisleku je še dodala, da še nikoli ni tekmovala na tako množičnem tekmovanju najmlajših.

Brežiška petošolka ima športne želje, saj si želi, da bi se čim več-krat uvrstila med prve tri v svoji kategoriji. Velika ljubiteljica živali je skrbela za množico paličnjakov. »Natančnega števila ne vem, vem pa, da jih je bilo več kot štiristo. Imam še muco in ribico,« nam je zaupala. Za orientacijski tek meni, da je najbolj pomembno, da znaš brati karto: »Poznati je treba zna-ke, simbole, vedeti je treba, kako se uporablja kompas. Seveda, tudi kondicijo za tek je treba imeti. Sama veliko tečem.«

36

37

Žiga Urbič RK Trimo Trebnje Orientacija

po prleških globačahOsnovna šola Sv. Tomaža ter Gimnazija Bežigrad iz Ljubljane sta ekipna prvaka šolske orientacije, posamične naslove prvakov pa so osvojili Martin Špendl (Preserje pri Radomljah) ter Monika Meško (Sv. Tomaž) pri osnovnošolcih, Jan Dovč (Gimn. Šentvid Ljubljana), sicer uspešen tekač na daljših progah in zmagovalec cestnih tekov, ter Nuša Jeram (Gimn. J. Vege, Idrija) v konkurenci srednješolcev. Sicer pa je bil odziv učencev in dijakov spodbuden, saj je nastopilo 198 tekmovalcev.

Prvo šolsko prvenstvo v orientacijskem teku v Prlekiji je potekalo zadnji dan v dolgem nizu toplih in sončnih oktobrskih dni, tako so bile udeležencem zelo naklonjene celo temačne prleške hoste, ki v sivih in deževnih dnevih izžarevajo skrivnostno energijo temačnosti. Organizatorji prijazne osnovne šole v Svetem Tomažu so za tekmovanje dobro po-skrbeli, tudi za ekipo gasilcev in policijsko varstvo, saj so učenci in učenke ter dijaki in dijakinje na svojih tekmovalno-raziskovalnih poteh tu in tam prečkali asfaltno cesto.

Tekmovanje v orientacijskem teku, ki v Sloveniji žal nima velikega zaledja, je vselej izjemno zani-mivo, saj ima vsaka pokrajina nekaj svojstvenega, kar orientacisti navadno uporabijo pri načrtovanju tekmovalnega poligona. Prleške hoste, grabe, velika neprehodna področja podrasti, pa velika praprot, ki bi jo prej pričakoval v deževnem gozdu, ali brajde ob robu njiv, ki dajejo kmetovalcem zavetje pred soncem in jih že dolgo ni nihče obiskal, so dajali občutek neke posebne dežele, v kateri je zelo dobro imeti v rokah zemljevid in kompas, seveda za tiste, ki ga znajo uporabljati.

Organizatorjem zato ni bilo treba iskati posebno odmaknjenih in zakritih predelov, kamor bi postavi-li kontrolno točko, saj je razkošna bujna vegetacija prav povsod tekmovalcem zakrivala pogled. Trnasta podrast marsikje ni dovoljevala prehodov, denimo, tudi v bližini cilja, pa čeprav se je tekmovalcem zdelo, da se bodo lahko brez težav prebili po pravi poti, ki je vodila proti cilju in so jo lahko tudi videli. A samo navidezno. In takšnih navideznosti je bilo na »prleški« orientaciji precej. Temačen gozd je bil na srečo orientacistov suh in je zato tudi vreme pripomoglo k uspešnejšemu reševanju dokaj zah-tevnih nalog.

Na poligonu smo se srečali z zanimivo družbo šti-rih ali petih tekmovalcev, med njimi tudi najmlajših, ki jih je od točke do točke vodil starejši poznavalec športa. Prvi trenutek bi morda pomislili, da to ni povsem v skladu s tekmovalnim fair playjem, ampak glede na to da so morale učenke same razreševati orientacijske zanke in da niso prav nič hitele – zanje je bilo to nekakšno tekmovalno druženje in učenje hkrati -, njihovo tekmovalno popotovanje ni vpliva-lo na končne dosežke ali morda celo medalje. Zanje je bila to dobra učna ura iz orientacije. Morda bi bilo dobro, ko bi se kaj takega spomnil še kdo.

Orientacija

3737

383838

Nostalgija po poletju 2003Diham globoko, hočem, da vsaka celica

mojega telesa začuti ta zrak, po katerem sem tako hrepenela leto in dan. Preteklo je leto dni od kar sem zapustila njene vode, a v srcu je bila Aljaska z mano tudi ta čas. Takrat, ko sem pipetirala mikrolitre, štela ure nesmisla, zvečer, ko sem zaspala in misli prepustila krilom poezije sna, zjutraj, ko sem se v mislih zbujala v njenih logih, poslušala tišino in letela nad njeno divjo pokrajino v majhnem jeklenem ptiču ... V potopisnih predavanjih sem podo-življala trenutke in oči so mi žarele. Še danes, ko pomislim nanjo, dobim v očeh poseben lesk … Tako pravijo, sama vem le to, da mi je pri srcu še kako toplo.

Sedem na mehko odejo zelenega maha. Naslonim se na drevo in pustim, da me oblije življenje, zgodbe starega z mahom obraslega drevesa srkam vase kot spužva, tudi pesem ptic, ki se igrajo z vetrom in krošnjo dreves. In začuden pogled losa je bil tedaj prav na mestu. Ja, prav je bilo, mu kimam, on že ve, o čem govorim! Čeprav ni bilo denarja, še manj pa časa, da bi si ga lahko zaslužila in prihranila, diploma pa me je vse bolj požirala vase in na vi-dez vse bolj oddaljevala od moje poti, sem se ji v mislih vse bolj bližala. Še danes ne vem, kako sem se lahko trezno pogovarjala po telefonu, ko me je, neko jutro, zbudil klic iz Aljaske. Znamenje. Takšno ali drugačno. Vedela sem le to, da moram iti. Ni pomagalo, da mi je mama neštetokrat povedala, da naj

bom vendar realna, in da se naj obnašam letom primerno … Moja ušesa so bila kot filtri, sita, slišala so le to, kar so hotela …

Tudi sedaj. Poslušam ptice in veličino gozda, ki me objema. Svetloba se igra z mnogimi listi, v mislih pa se zvrstijo lan-skoletne dogodivščine v Veliki deželi. Ni repa, ne glave. So vonjave, okusi, barve, mavrica občutkov in lastne neizmerne sreče. Vse je bilo tako pravilno, popolno. Ljudje, ki sem jih srečala, ki sem jih morala srečati, ki sem jih želela srečati ... Pokraji-na je cvetela bolj kot kdajkoli in vsak tre-nutek v tej divji in neukrotljivi pokrajini je bil kot podarjen. Bili so trenutki, ko bi lahko jokala, tako lepo je bilo povsod okoli mene, lahko bi sedela in zrla ure in ure s hriba v dolino ter opazovala večen tok reke. Veter je dajal gibanje trenutku. Še nikoli se nisem čutila tako živo kot prav tiste tri mesece, ko sem spoznavala nezna-no deželo, neznane poti, hribe, obraze in neznane globine lastnega jaza …

Dve skrajnosti AljaskeKo sem leta 2003 prvič letela na Aljasko, sta

me starša pospremila na letališče. Zgodaj smo krenili od doma, bila je še tema. Vendar, bližje smo bili Brniku, lepše jutro se je rojevalo. Divje barve so obetale več kot čudovit dan. Zagotovo začetek nečesa lepega, pomislim, ko opazujem, kako se sipajo žarki prve svetlobe med oblački. Predrami me Darjin sms: »Čudovito jutro je lepa popotnica za uresničitev sanj!« Prijateljiči-

ne lepe misli, poslane prek mobilnega telefona so le še potrjevale mojo odločitev.

In prav sem imela. Bilo je izjemno. Nepo-zabno. Skoraj čarobno. Tako, da sem veli-kokrat komaj zadrževala solze. Bile so solze sreče, solze ganjenosti nad izjemnimi prizori, ki jih ponuja narava, lepota ljudi in njihovih toplih src. Še ko sem doma sredi noči klicala iz telefonske govorilnice k študentu na Aljasko, se spomnim, da so mi domačini govorili: Ali jo vzljubiš, ali jo zasovražiš, srednje poti ni. Tedaj še tega nisem povsem razumela. V skoraj petih mesecih dveh poletij mi je to postalo še kako jasno. Dve ostri skrajnosti. Narava je neskončno lepa, a vendar je divja in tudi kruta. Preživetje ni vedno lahko, življenje tudi ne, je pa posejano z zvezdnatim baldahinom, pozi-mi pa še s polarnim sijem. Mehka tla tundre vabijo, korak se mehkobno ugreza globoko v kratkem poletju slabo odtajano zemljo. Divji vetrovi brusijo ledeniško pokrajino in ostre robove mnogih gora. Spet drugje nežni lističi pozno pomladnega cvetja privabljajo množice žuželk. Zgubani obrazi mnogih domačinov in zgarane roke, a srce mehko, toplo in nežno. Kontrasti so na vsakem koraku. In sežejo ti globoko do srca.

Ko sem jo predlani obiskala še enkrat, sem upala, da mi bo moj drugi potep po Aljaski prinesel poleg mnogih novih doživetij in po-gledov, še spoznanje, s čem me je tako začarala že prvič. Odgovora tudi v drugo nisem dobila, vem le, da moram še nazaj. Dobila sem pa spoznanje. Spoznanje o življenju.

Darilo aljaške divjineVedela sem, da se moram vrniti. Ves čas. Še bolj pa sem bila prepričana o pravilnosti svoje odločitve tisti hip leta 2004, ko sva se z Lindo, ki me je pričakala na letališču v Anchorageu, sprehodili po Kincade parku, kjer se mi približa los. Šele dobro uro sem na Aljaski in njene lepote me že razvajajo, pomislim, kdo ve, kaj vse lepega me čaka še tokrat.

Besedilo in slike Dr. PETRA DRAŠKOVIČAvantura

3939

Če iščeš svobodo, jo poišči v gorah, se spo-, se spo-mnim misli J. Donalda Waltersa, ko odkrivam samotna pobočja Mount Roberts in sosednje Sheep Mountain. Ta je že vedel, o čem govo-ri, razmišljam med tem ko lezem v pobočja. Iz sanjarjenja me predramijo žvižgi. Zobam borovnice in poslušam. Spet žvižg. Počasi se iz trave pokaže siva kosmata glava. Le za hip, nato pa ponovno izgine. Z njim pa tudi žvižgi. Nikamor se mi ne mudi, počakam. Spet slišim žvižge, tokrat se le bolj pogumno pokaže tudi svizec. Gledava drug drugega in se čudiva. Tako lepo je bilo.

Sekunde, dolge kot večnostPrecej ur je že minilo od teh žvižgov.

Čudovit zahod sonca je bil sam božji blago- zahod sonca je bil sam božji blago-slov, kot tudi aurora borealis, ki je divje plesala po črni temni noči, med tem ko je moja teža skupaj s stativom in vso fotografsko opremo visela na korenini, na robu večstometrskega prepada. Melodijo trenutku je dajal padec strmega slapu, ki je brzel v dolino, slab meter proč od moje korenine. A kazalci na uri se niso premaknili nikamor. Dva meseca sta mi minila, da še sama ne vem kdaj. Sedaj pa je sekunda dolga kot večnost, ko visim kot netopir iz te korenine, do katere me je vodila pot. Sprva je peljala do strmega pobočja, po katerem je tekel potok, vedno bolj, dokler si ni prelil v mogo-čen 30-metrski slap. Ob njem nisem mogla nadaljevat poti, zato pa sem rinila v goščavo ob njem, kjer mi je naenkrat zmanjkalo trdne podlage pod nogami in pred zdrsom v 300

metrski prepad me je rešila korenina borov-ničevega grma.

Jasno mi je bilo, da pred jutrom ne bo po-moči, a za hip se mi je zdelo nemogoče, da bi še vso noč visela na rokah na neki korenini. A zdrs in zvok kamna, ki je padal daleč in globoko, je nudil nova spoznanja. Bili sta le dve skrajni možnosti: ali se spustim, ali pa obvisim. Zdelo se mi je nemogoče, da bi se vse, kar sem doživela v tem času, končalo kar tako. Toliko lepega me še čaka v življenju, toliko je še stvari, ki jih moram videti, ki jih moram doživeti! Nikakor se ne more vse kar tako končati nekje v grapah sredi aljaške divjine … Sploh pa ne pri triindvajsetih letih. Še danes ne vem, od kje mi moči, da sem tistih 17 ur visela na korenini. Vem pa, da me ima nekdo zagotovo rad. In to najbrž zelo močno. Jutro je prineslo novega upanja, a ga je helikopter sko-raj odnesel s sabo, ko je trikrat odletel mimo. Le kako vendar me naj vidijo, majhno pikico sredi divjega pobočja? A volja dela čudeže. In vztrajnost prav tako!

Ženska ne more verjeti, da stojim pred njo

Po ‹›novem rojstvu››, zvečer, v krogu novih in starih prijateljev, zaspim tako rekoč med pogovorom. Če tistih sedemnajst ur nisem čutila ne bolečine, ne strahu, sem sedaj vedela prav za vsako mišico v svojem telesu in po pre-dolgi noči me je sedaj, ko je bilo vse že mimo, zmanjkalo v trenutku. Nihče me ni obtoževal, le tiho so mi sezuli čevlje in me pokrili z odejo.

Naslednje jutro me je čakala pot proti domu. Letalska karta rezervirana že pred meseci, je opozarjala, da je treba iti. Na letališču pokažem karto za vstop v letalo, pa me ženska le objame, ne more verjeti, da stojim pred njo, pravkar je brala mojo zgodbo z naslovnice glavnega aljaškega časopisa. Letela sem proti domu, domov, a hkrati sem zapuščala pokrajino, ki mi je bila tako ljuba. Mešale so se barve vzho-dov in zahodov, okusi in občutja, pogledi z mnogih vrhov, dolin, trenutki sreče, ko sem mokrih nog stala sredi potoka, z razpadajočimi lososi in opazovala medvedjo družino pred seboj. Vse to, kar sem živela v teh mesecih, se je prepletalo … Bilo je tako živo. Že res, da zapuščam Aljasko, vendar vsa ta doživetja potujejo z menoj, shranjena v lepih kotičkih mojega srca. Delo v laboratoriju na inštitutu, ki me je čakalo doma, vsakodnevni ritem skrbi in težav, čas in prostor tega ne izbrišeta. Aljaska je postala del mene, njena zgodba in sporočilo. Sporočilo, ki je močno in globoko. Darilo spoznanja, da življenje je! In to še kako močno. Življenje, ki ga imamo v rokah danes. Kjer se le mi odločamo, kako ga preživljamo. In s kom. Postavljamo temelje, kaj je pomembno v našem življenju in kaj ne. Moje življenje osmišljajo tisti trenutki, ko privabimo nasmeh na otroška lica, ko povemo nekomu, da nam je pomemben in da ga imamo radi, ko občudujemo bisere stvarstva in narave, ki jih svet materije nikoli ne dojame. In to je pomembno danes, kajti jutri morda nikoli ne pride.

40

Odbojka na pesku

Zlatokopi z odbojkarsko žogo

Konec septembra in začetek oktobra je bil v zna-menju odbojke na pesku, športne zvrsti, ki je podob-na odbojki na mivki, le da je tista na pesku zastavljena malo širše, ker je pač mivka samo ena zvrst peska. Tokrat so šolsko prvenstvo 2011 igrali na mivki v Ankaranu, na pesku pa v Braslovčah in Kostanjevici na Krki, kar pa bi v resnici razločili samo zlatokopi iz El Dorada in zato lahko obe različici smatramo za isto tekmovanje. Priznati je treba, da je šolsko prvenstvo v odbojki na pesku eno najbolj prijaznih in najbolj zdravilnih, ne samo zato, ker imajo igralci in igralke prek masaže občutljivih stopal neposreden čutni stik z zemljo, v najbolj napetih trenutke igre jo celo okušajo (mivka je za spoznanje bolj slana), pač pa zato ker pri tem športu nihče ne zahteva, da je vsak trenutek vse na svojem mestu – črta, žoga, igralci, in zato imajo še sodniki nekaj več svobode. Vsi štirje finalni turnirji (fotografije na strani 23 in 23 so iz Kostanjevice na Krki) so kljub vsemu samo za igralce, ki se z odbojko ukvarjajo dokaj resno. Vseeno pa si lahko samo želimo, da bi bila odbojka na pesku pogosteje na urah športne vzgoje, tudi zato, ker postaja odbojka na pesku vse bolj priljubljena tudi med ljubitelji.

Prav zato gredo naše čestitke vsem finalistom, še posebno zmagovalcem. Upamo, da bodo kvalifikacije za šolske finalne turnirje odslej še bolj obiskane, finali pa zato veliko bolj atraktivni, sproščeni in takšni, kot bi moral biti ves šport v šoli. Če nobenega od finalnih turnirjev ne bodo prenašali na Eurosportu, ne bi nič narobe, saj zapisi na 22 in 23 strani kažejo, da smo sami dovolj pozorni opazovalci teh prijetnih športnih dogodkov.