Aktualno 8 15.letneπportneigreEDS junij 09 web.pdf · Temelj uËinkovitega delovanja organizacije...

40
Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, πt. 2, 26. junij 2009, letnik VII Glavna tema 4 Komuniciraπ? Komunicirajo? Komuniciramo? Aktualno 8 15. letne πportne igre EDS Za vsakogar nekaj 38 Tehuelche − zgodba na kadeËi gori

Transcript of Aktualno 8 15.letneπportneigreEDS junij 09 web.pdf · Temelj uËinkovitega delovanja organizacije...

Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, πt. 2, 26. junij 2009, letnik VII

Glavna tema4 Komuniciraπ? Komunicirajo? Komuniciramo?

Aktualno8 15. letne πportne igre EDS

Za vsakogar nekaj38 Tehuelche − zgodba na kadeËi gori

3 Beseda uprave

Glavna tema4 Komuniciraπ? Komunicirajo? Komuniciramo?

Aktualno6 Uradno odprtje Fotonapetostne elektrarne Kriæe7 Inteligentni energetski sistemi in mednarodna konferenca v

sklopu projekta AlpEnergy8 15. letne πportne igre EDS9 Izgradnja novega 110 kV GIS stikaliπËa v RTP Æelezniki in 110 kV

DV polja v RTP ©kofja Loka10 Soproizvodnja toplotne in elektriËne energije v Elektru

Gorenjska12 VarËevalni program Porabim, kar rabim − 10 korakov do

uËinkovitejπe rabe elektriËne energije14 9. konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED v

Kranjski Gori16 PoroËilo svetovalcev uprave

18 Odsev Ëetrtletja

Znanje je moË22 V prvem polletju dva inovacijska predloga

Novosti24 Intervju z mag. Miranom Novakom

Standardi kakovosti25 Z izbiro programov aktivno pristopamo k problematiki varnosti

in zdravja pri delu na dveh zelo razliËnih podroËjihVarno delovno mesto

27 Delo Sveta za ravnanje z okoljem

Iz Gorenjskih elektrarn28 Analiza obratovanja proizvodnje, investicije in razvoj v letu 200830 Vetrni park Tauern v Avstriji

Predstavljamo se31 Elektro Gorenjska, prosim?

Elektro Gorenjska smo ljudje32 Kadrovske novice

Poπljite predloge za naj posameznika in naj skupino leta 2009Naj marËevski prispevek

33 Prvi vtisi novozaposlenih34 Portret upokojenke: Majda RoksandiË

Upokojenci so praznovali

Za vsakogar nekaj35 Fotogalerija: Fotografska razstava Marka Vilfana36 Druπtvo upokojencev Elektro Gorenjska37 Sindikat EDS: Koristite ugodnosti sindikata38 Tehuelche − zgodba na kadeËi gori

Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska.©t. 2, junij 2009; tekoËa πt. 23, leto VII

Glavna urednica: mag. Mateja NadiæarOdgovorna urednica: mag. Renata KriænarPredsednik uredniπkega sveta:: mag. Joæe Knavs»lani uredniπkega sveta: Edvard Koπnjek, Aleπ Aæman, MBA,Rudolf Ogrinc, mag. Jelka Blejec, Marjan Porenta,mag. Bojan Luskovec, Iztok Jenko

Uredniπtvo:Elektro Gorenjska, d. d., Elgo vestnik, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 KranjTelefon: 04 20 83 684, faks 04 20 83 600e-poπta: [email protected]

Izdajatelj:Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriËne energije, d. d.

Za izdajatelja uprava druæbe: predsednik uprave mag. Joæe KnavsOglasno træenje: telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600, e-poπta: [email protected]

Lektoriranje:: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p.,Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Medium, d. o. o.Naklada: 850 izvodovISSN 1581-8020

Interni Ëasopis ELGO je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Fotografija na naslovnici: Simon Peternel

Poslovno glasilo Elgo izhaja πtirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajozaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn,πtipendisti in poslovni partnerji.

Naslednja πtevilka izide 25. septembra 2009.

2

Kaæipot po vsebini

ELGO, junij 2009

Spoπtovani!

Naj bo vsaka naslednja πtevilka Elga πe bolj zanimiva za branje tudiz vaπo pomoËjo.

V uredniπtvu glasila Elgo se veselimo vaπih prispevkov, predlogovin idej, ki bodo obogatili naπe glasilo. Za naslednjo πtevilko jihsprejemamo do 20. 7. 2009 na elektronski [email protected].

Beseda uprave

3ELGO, junij 2009

Naj zmaga najboljši

Temelj uËinkovitega delovanja organizacije je dobro urejeno medsebojno komuniciranje. Je dejavnik,

ki lahko pozitivno kot tudi negativno vpliva na organizacijsko kulturo, delovno uspešnost, zadovoljstvo

zaposlenih, predvsem pa na pretok informacij. Zaposleni smo pomembni predstavniki podjetja, zato

moramo zagotoviti, da se bomo identificirali in delovali v skladu z vrednotami in s cilji podjetja, v katerem

smo zaposleni.

Pretekli dogodki, ki so zaznamovali drugo Ëetrtletje leta 2009 - odprtje sonËne elektrarne v Križah, ki

hËerinsko družbo Gorenjske elektrarne uvršËa med najveËje proizvajalce zelene elektrike v Sloveniji,

podpis pogodbe za dobavo števcev za daljinsko odËitavanje energentov, ki predstavlja pomembno

tehnološko prednost za našo distribucijo in za Slovenijo, predstavitev novega, trenutno najbolj

ugodnega paketa za oskrbo z elektriËno energijo Porabim, kar rabim, ki konËne odjemalce spodbuja k

uËinkovitejši in varnejši rabi elektriËne energije, uspešna organizacija 15. letnih športnih iger v

Radovljici - in drugi projekti, ki se uspešno odvijajo po posameznih organizacijskih enotah, kažejo

veliko mero zavzetosti nas, zaposlenih. Potrjujejo, da razpolagamo z znanjem, z izkušnjami, predvsem pa

s pomembno vrlino - željo, da zadeve izpeljemo do cilja, kar se da dobro, Ëe se da, odliËno. Tovrstni

uspehi seveda s seboj prinašajo nove odgovornosti in nove izzive tako za vas, spoštovani zaposleni, kot

za podjetje kot celoto.

Vsak, ki je zaposlen v Elektru Gorenjska, je in mora biti ponosen na te dosežke, na svoje sodelavke in

sodelavce, hkrati pa je vsak tudi odgovoren, da tovrstne dosežke dodatno potrjuje s svojimi vsakdanjimi

obveznostmi na delovnem mestu. Dokažimo sebi in trgu, da smo distributer, ki zanesljivo in kakovostno

izvaja svoje storitve, in da smo vredni zaupanja.

Splošna recesija se odraža v slabšem poslovanju našega podjetja. Ne bom trdil, da nas gospodarska

kriza ni prizadela, manjši odjem elektriËne energije se moËno odraža v našem poslovanju, vendar

verjamem, da nas bodo dosežki, ki so predstavljeni v tokratni številki Elga, dodatno napolnili z energijo

ter nam bodo prinesli odgovornost, da se lahko hitro in uËinkovito prilagodimo spremembam,

ki prihajajo.

Spoštovani, ponosen sem na vse dosežke in verjamem,da bo zmagal najboljši.

Predsednik uprave

mag. Joæe KNAVS

4

Glavna tema

ELGO, junij 2009

Zgodba, ki jo boste prebrali v nadaljevanju, je resniËna in nekateri med vami stese z njo morda æe sreËali. Nekega mrzlega januarskega jutra pred pribliænodvema letoma je neznan moπki na postaji metroja v Washingtonu v Zdruæenihdræavah Amerike zaËel igrati violino. Slabo uro je igral eno najveËjih glasbenihmojstrovin. In bil je eden najveËjih glasbenih virtuozov na svetu.

Bil je Ëas gneËe, zato je v tem Ëasu πlo mimo pribliæno tisoË ljudi, veËina od njihna poti v sluæbo. Po treh minutah je πel mimo moπki srednjih let in ga opazil.UpoËasnil je svoj korak, se ustavil za nekaj sekund, nato pa nadaljeval svojo pot.»ez minuto je glasbenik v klobuk prejel svoj prvi dolar. Vrgla mu ga je æenskain brez ustavljanja odπla naprej. Nekaj minut kasneje se je nekdo naslonil nazid in ga posluπal, toda kmalu pogledal na uro in odπel. OËitno je zamujal vsluæbo. ©e najbolj se je zanj zanimal triletni otrok. Mama ga je sicer vlekla,vendar se je uspel ustaviti in si ogledati violinista. Potem ga je mami uspeloodvleËi, otrok pa se je potem πe ves Ëas oziral. Podobno se je zgodilo kasneje πepri nekaj otrocih, toda vsi starπi brez izjeme so jih odvlekli naprej.

V slabi uri se je samo πest ljudi ustavilo in ga nekaj Ëasa posluπalo. Pribliæno 20ljudi mu je dalo nekaj denarja in potem nadaljevalo svojo pot. Nabral je 32dolarjev. Ko je konËal in je glasba utihnila, tega nihËe ni opazil in nihËe ni ploskal.NihËe ni vedel, da je bil ta “neznani” violinist Joshua Bell − eden najboljπihglasbenikov na svetu. Igral je eno najlepπih skladb, na violini, vredni 3,5 milijonadolarjev. Dva dni pred tem je igral v razprodani dvorani v Bostonu − povpreËnacena sedeæa pa je bila 100 dolarjev.

In kaj je nauk zgodbe? »e se nimamo Ëasa ustaviti in posluπati ene izmednajveËjih glasbenih mojstrovin na svetu, koliko lepih stvari na svetu izpustimoin zamudimo, ker si nismo upali ali se nismo hoteli ustaviti vsaj za trenutek.

In koliko lepih in pomembnih stvari zamudimo v podjetju, Ëe med seboj nekomuniciramo. Koliko izgubljenih poslovnih priloænosti, koliko bolje oprav-ljenih delovnih nalog ali zgolj prijetnih uric na delovnem mestu je mogoËe æeπlo mimo nas neopazno, ker smo pomanjkljivo komunicirali med seboj?

Zaposleni v Elektru Gorenjska se v marsiËem razlikujemo med seboj − v delu,ki ga opravljamo; v dolæini delovne dobe, ki smo jo preæiveli v naπem podjetju;v kraju, iz katerega prihajamo, in ne nazadnje celo v razlogu, zakaj se vsako jutropodamo na svoje delovno mesto. Vsem pa nam je skupno, da komuniciramo.Vsak od nas v vsakem trenutku komunicira. S svojim delom, pozdravom nahodniku, po elektronski poπti, na sestanku ali celo s tiπino. Tudi kadar smo tiho,govorimo.

Komunikacija med nami, zaposlenimi v Elektru Gorenjska, je nevidna, a kljubtemu nepogreπljiva vez, ki nas povezuje in nam omogoËa vsakdanje æivljenje.Zato danaπnjo glavno temo posveËamo ravno komuniciranju med zaposlenimi,ki ga strokovno imenujemo tudi interno komuniciranje.

Kaj je interno komuniciranje?Poenostavljeno povedano interno komuniciranje zajema vse oblike komuni-ciranja znotraj podjetja. Poznamo formalne oblike komuniciranja, ki so naËrtnein jih izvaja podjetje.V Elektru Gorenjska v to kategorijo internega komuni-ciranja lahko uvrπËamo naπ Elgo, portal SrediπËe EG, vse kolegije in sestanke, kise organizirajo znotraj naπega podjetja, in drugo.

Komuniciranje med zaposlenimi lahko poteka tudi na bolj neformalen naËin,v obliki πportnega druπtva, dneva Elektra Gorenjska, novoletne zabave,fotografskega kroæka in drugaËe.

Ali je to vse? Nikakor ne. Interno komuniciranje je vsak naπ pogovor na hodnikuali prijeten klepet ob kosilu. Je predaja delovne naloge sodelavcu. Ali paodgovor na elektronsko poπto. Je tudi prijazen pozdrav na hodniku. In tudi molkna sestanku ali pa to, da ne odgovorimo na telefonski klic.

Komuniciraπ? Komunicirajo? Komuniciramo?� mag. Mateja Nadiæar

Foto

: Sim

on P

eter

nel

Zaposleni na dnevu podjetja v ©portnem parku Protenex.

Komunikacija med nami, zaposlenimi v ElektruGorenjska, je nevidna, a kljub temu nepogreπljiva

vez, ki nas povezuje in nam omogoËavsakdanje æivljenje.

Glavna tema

5ELGO, junij 2009

Strokovnjaki za komuniciranje so æe pred desetletji opredelili znani izrek, zakaterega lahko mirno zatrdimo, da velja πe danes: “Ni mogoËe nekomunicirati!”

Zakaj komunicirati?Se vam je æe kdaj zgodilo, da ste neko delovno nalogo izpolnili delno ali pa celonapaËno in ste se nato vpraπali: “Zakaj mi tega ni nihËe povedal? »e bi to vedel,bi naredil povsem drugaËe.” Kako pogosto se nam zgodi, da si mislimo: “Saj toinformacijo verjetno æe vsi poznajo, zakaj bi jo moral prenesti naprej ...” Kakolahko z gotovostjo zatrdimo, da so naπi sodelavci res seznanjeni z njo?

Kakπno bi bilo naπe delo, Ëe nam nihËe ne bi predal delovnih nalog? Kakπen bibil naπ delovnik, Ëe bi ves dan molËe sedeli v pisarni? Kakπna bi bila kosila vsluæbeni menzi, Ëe bi bilo ob vstopu v jedilnico moË sliπati zgolj zvok jedilnegapribora?

Ali bi sploh πe imeli delo, Ëe se ne bi pogovarjali o tem, kakπne so zahteve naπihodjemalcev, kakπne nove tehnologije obstajajo na trgu, kakπne informacijedobivajo naπi sodelavci v klicnem centru in kakπne pohvale dobimo, ko sedruæimo s prijatelji v domaËem okolju in nam izrazijo zadovoljstvo z naπimistoritvami?

Zakaj torej komunicirati? Poenostavljeno povedano: zato da lahko delujemoin sploh obstajamo. KljuËne naloge internega komuniciranja so:• informiranje zaposlenih in sodelavcev o pomembnih dogodkih, ki se odvijajo

tako znotraj podjetja kot tudi v okolju, v katerem deluje, in tudi njihovainterpretacija (pojasnjuje poslovno politiko, informira v Ëasu sprememb,odpuπËanj ...);

• razreπevanje konfliktov in problemov;• motiviranje in spodbuda k delovni zavzetosti;• izobraæevanje sodelavcev;• izboljπanje naπih storitev, odnosov in ponudbe za stranke ter poslediËno

zagotavljanje uspeπnega poslovanja podjetja; • zabava in s tem ustvarjanje prijetnejπega okolja;• socializacija in vkljuËevanje zaposlenih in sodelavcev v naπe delovno okolje.

Kdo v podjetju komunicira?Vsakdo. Komunicira vsak izmed veË kot 300 zaposlenih v Elektru Gorenjska.Seveda se glede na naπe delovne naloge in vrsto dela oblike komuniciranjarazlikujejo. Nekateri komunicirajo, ker je to njihovo delo drugi, ker je to delnjihove pozicije (na primer vodje). Vsi pa zato, ker brez komunikacije nemoremo delovati.

Kako komuniciramo v Elektru Gorenjska?V mesecu aprilu in maju 2009 je svetovalsko podjetje Pristop za nas izvedloanalizo internega komuniciranja v Elektru Gorenjska. S pomoËjo poglobljenihintervjujev z izbranimi zaposlenimi, z analizo naπih raziskav, ki smo jih v pretek-losti v Elektru Gorenjska æe izvajali, in na podlagi strokovne analize naπih orodij,ki jih uporabljamo za komuniciranje znotraj Elektra Gorenjska, je bila priprav-ljena analiza in hkrati tudi priporoËila za nadgradnjo internega komuniciranjav naπem podjetju v prihodnje. In kaj je pokazala analiza?• Informiranje je na prvem mestu: Interno komuniciranje v Elektru Gorenjska

dobro izvaja funkcijo informiranja zaposlenih; predvsem o dogodkih inprojektih, ki so se zgodili v Elektru Gorenjska. V manjπi meri naπe internokomuniciranje uporabljamo tudi za izobraæevanje in razvedrilo zaposlenih.

• Elgo radi prebiramo: Zaposleni v Elektru Gorenjska radi poseæemo po naπeminternem glasilu in ga vidimo kot relevanten vir informacij o dogajanju vnaπem podjetju. Informacije pogosto poiπËemo tudi na naπem portaluSrediπËe EG. V oddelkih, kjer redno potekajo sestanki, veliko informacij,predvsem vezanih na naπe delovne naloge, dobimo tudi neposredno od vodijali sodelavcev.

• Informacij je dovolj, æelimo si tudi ozadja informacij: Interno komuniciranje vElektru Gorenjska je usmerjeno predvsem v posredovanje dejstev; æelimo pasi veË informacij o razlogih (npr.: razlogih za sprejetje doloËenega ukrepa,razlogih za izvajanje doloËenega projekta ...).

• Orodij internega komuniciranja je dovolj: V Elektru Gorenjska imamo trenutnona voljo dovolj kanalov, po katerih prejemamo informacije, in tudi dovolj virov,kjer lahko sami poiπËemo podatke, ki nas zanimajo. V manjπi meri se zainterno komuniciranje uporabljajo tudi bolj osebni pristopi pri komunikaciji(npr.: zbor delavcev, obisk uprave ...).

• Interno komuniciranje ustvarjamo zaposleni: Pozitivno je, da pri oblikovanjuorodij internega komuniciranja (npr.: Elgo) sodelujemo razliËni sodelavci, sajto poveËuje raznolikost in barvitost pisanja. Zaradi omenjene raznolikosti pase zgodi, da je jezik, ki ga uporabljamo pri zapisu informacij, prezahteven invËasih mogoËe tudi teæje razumljiv.

Komuniciraπ? Komuniciram!Komunikacija je sestavni del naπega dela. Je kot zrak, ki da dihamo, in voda, kijo pijemo. Z namenom, da bomo πe izboljπali naπe delo in naredili naπe delovnookolje πe prijaznejπe, bomo v prihodnjih mesecih postopoma nadgrajevaliorodja internega komuniciranja.

In kakπna je vloga nas zaposlenih pri vzpostavljanju komunikacije znotrajElektra Gorenjska? Neprecenljiva! Interna komunikacija se namreË pretaka preknas. Prek naπega dela, pogovorov, razmiπljanja in delovanja. Ste torejpripravljeni na komunikacijo?

Ali ste vedeli?... da v osebni komunikaciji zgolj 7 odstotkov k razumevanju

povedanega prispeva vsebina tega, kar smo povedali? Naπ glasnamreË doloËa 38 odstotkov razumevanja; govorica naπega telesapa kar 55 odstotkov?

... za urejanje nabiralnika e-poπte zaposleni v povpreËju porabi49 minut dnevno?

... da povpreËno podjetje v svetu letno porabi 15.000 USD zaradiprebiranja nepotrebnih elektronskih sporoËil?

... da v svetu 29 % pisne interne komunikacije poteka s SMS-sporoËili?

... da v svetu 49 % pisne interne komunikacije poteka po elektronskipoπti?

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

Sestanek Sveta za ravnanje z okoljem v Krajevnem nadzorniπtvu ©kofja Loka.

6

Aktualno

ELGO, junij 2009

V Ëetrtek, 2. aprila, so Gorenjske elektrarne uradnoodprle svojo peto fotonapetostno elektrarno,tokrat na OŠ Kriæe. Elektrarna je plod partnerskegasodelovanja med Gorenjskimi elektrarnami,ObËino TræiË in OŠ Kriæe. Elektrarna proizvedeskoraj toliko energije, kot je tudi porabi.

Kljub deæevnemu vremenu se je uradnega odprtjaFotonapetostne elektrarne Kriæe udeleæilo karveliko obiskovalcev, med njimi predstavnikipolitike, vodilni v elektroenergetskih podjetjih,poslovni partnerji v projektu izgradnje FE Kriæe,predstavniki Sveta staršev OŠ Kriæe, træiškihkrajevnih skupnosti in predstavniki medijev.UËitelji in uËenci OŠ Kriæe so pripravili kulturniprogram in prireditveni prostor polepšali z aran-æmaji iz sonËnic.

Prisotne je pozdravila ravnateljica šole Erna MegliË,slavnostni govorniki pa so bili tokrat trije. Direktor

Gorenjskih elektrarn mag. Marko »arman je zbraneseznanil z osnovnimi podatki o elektrarni, poudarilnjen pomen za šolo in okolje ter se zahvalil sodelu-joËim v projektu. Med drugim je povedal, da jedistribucijsko podjetje Elektro Gorenjska naj-manjša distribucija v Sloveniji, vendar s hËerinskodruæbo Gorenjske elektrarne dosega najveËji deleæproizvodnje elektriËne energije iz OVE. ElektroGorenjska se lahko pohvali tudi z najveËjimštevilom odjemalcev, ki se oskrbujejo z zelenoelektriko. Poudaril je, da je pomembno, da se vsi,tako podjetja kot posamezniki, zavedamo posledic,ki jih s seboj prinašajo globalne spremembe, in dasmo mi tisti, ki lahko v veliki meri prepreËimorazliËne naravne katastrofe, in da je na takopomembnem podroËju, kot je energetika, kljuËnoto, da se zavedamo svoje odgovornosti in da je skrbza ohranjanje okolja in izkorišËanje obnovljivihvirov osnova za boljše in kakovostno æivljenje nasin naših potomcev. Svoj govor je zakljuËil z mislijo:

“Prihodnost okolja je na mladih. Svetlo prihodnostpa nam piše tudi energija sonca.”

Župan ObËine TræiË mag. Borut Sajovic je sprego-voril o obnovljivih virih energije, njihovi pomem-bnosti in izkorišËenosti v obËini ter pomenu FEKriæe za energetsko oskrbo šole in za zmanjševanjeizpustov toplogrednih plinov. Slavnostni govornikmag. Janez KopaË, vršilec dolænosti generalnegadirektorja Direktorata za energijo, je spregovoril oambicioznem naËrtu doseganja 20-odstotnegadeleæa energije, pridobljene iz OVE, v EU do leta2020, o spodbujanju izkorišËanja obnovljivih virovenergije in investicijah v OVE.

Po konËanem kulturnem programu je sledil uradnidel odprtja FE Kriæe. Direktor Gorenjskih elektrarnmag. Marko »arman, predsednik uprave ElektraGorenjska mag. Joæe Knavs, vodja Direktorata zaenergijo mag. Janez KopaË in æupan ObËine TræiËmag. Borut Sajovic so prerezali trak in elektrarnouradno odprli.

Po uradnem delu dogodka so bili gostje povabljenina voden strokovni ogled elektrarne in ogled mo-dula. Nekaj pogumnih gostov se je povzpelo nadvigalo in si sonËno elektrarno ogledalo od blizu.

Uradno odprtje Fotonapetostneelektrarne Kriæe � Brigita Eling B, foto: Roman Bratun, Milan Jezerπek

Nastop osnovnoπolcev in slavnostno odprtje.

Aktualno

7ELGO, junij 2009

Konec marca sta Regionalna razvojna agencijaGorenjske (BSC Kranj) in Elektro Gorenjska v sklopuprojekta AlpEnergy na Bledu organizirala medna-rodno konferenco Trajnostna energetska oskrba valpskem prostoru − rešitve, tehnologije, koristi inzakonodaja. Med drugim so bili predstavljenirazvoj in doseæki na podroËju energetike ter vplivlokalnih virov energije na porabo ostalih energen-tov. Na konferenci so sodelovali tudi partnerji izŠvice, NemËije in Francije, ki sodelujejo v projektuAlpEnergy.

Zelena energija in brezogljiËna druæba postajatapomembna dejavnika razvoja lokalnih skupnosti,regij in dræav. Alpski prostor je obËutljivo okolje, kizahteva preudarno in nadzorovano rabo energen-tov, uporabo zelene energije in dobro upravljanjeenergetskih virov, kar vse pripomore k zmanjšanjuizpustov CO2 in drugega onesnaæevanja.

Bogati viri obnovljive energije v alpskem prostoru,kot so voda, sonce, veter in lesna biomasa, sopriloænost in hkrati prispevajo k lokalni proizvodnjiËiste in okolju prijazne energije. OdroËnejšimkrajem ponujajo številne razvojne priloænosti. Nakonferenci je bil v premislek ponujen tudi eno-staven odgovor: virtualni energetski sistem (VES)ali inteligentno elektroenergetsko omreæje, kilahko lokalni skupnosti in regiji s povezavo enotobnovljivih virov energije omogoËi samozados-tnost in samooskrbo z elektriËno energijo.

VES je zaokroæena enota oziroma skupek medse-bojno povezanih enot za pridobivanje elektriËneenergije iz obnovljivih virov (voda, lesna biomasa,sonce, veter idr.), ki na nekem obmoËju delujejo kotvelika elektrarna. »e hoËemo te vire energijepovezati v velik sistem, jih moramo upravljati inraËunalniško krmiliti. VES bo olajšal uporabo

obnovljivih virov energije, jo pribliæal uporabnikomin omogoËil, da bodo doloËena obmoËja, lokalneskupnosti ali regije, postala samooskrbna in ener-getsko samozadostna. Tako bodo preseæeneozemeljske raznolikosti, narava bo ostala varovana,sistem pa bo narekoval nove oblike sodelovanjamed neodvisnimi proizvajalci elektriËne energijein njenimi uporabniki ter tudi uporabniki drugihenergentov (vode, plina, toplotne energije ...).

Na osnovi primerov dobre prakse bosta Regio-nalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) inElektro Gorenjska (s pomoËjo podjetja Iskraemeco)na Gorenjskem izvedla pilotni projekt energet-sko samozadostnega in samooskrbnegaobmoËja v obËini TræiË in s tem skušala dokazati,koliko manj “druge” energije je treba na toobmoËje poslati prek sedanjih distribucijskih sis-temov in omreæij. Projekt bo priloænost za razvojnovih izdelkov in storitev, kot sta inteligentno mer-jenje energentov, novi gospodinjski aparati ipd.,nastanek novih podjetij in delovnih mest,poveËanje prihrankov potrošnikom in dobavitel-jem energentov ter zmanjševanje izpustov CO2 vozraËje. V ObËini TræiË je æe sedaj na voljo veËrazliËnih proizvajalcev elektriËne energije iz

obnovljivih virov, nekaj vasi (100 druæinskih hiš in20 podjetij) bo Elektro Gorenjska opremil s t. i.pametnimi števci in senzorji ter tako v praksi testi-ral delovanje sistema. Ob koncu projekta bodo pi-lotne projekte iz sodelujoËih dræav oziroma regijprimerjali in izmenjali izkušnje.

Udeleæenci dvodnevne mednarodne konferenceTrajnostna energetska oskrba v alpskem pros-toru − rešitve, tehnologije, koristi in zako-nodaja smo strnili tri bistvene ugotovitve:• deleæ rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji æe

petnajst let ostaja enak, razlog je v zapleteni(birokratski) zakonodaji in premajhnih spodbudah;

• v nekaterih lokalnih skupnostih tehnologijaobnovljivih virov energije æe deluje, saj imajovedno veË izvorov energije (male hidroelektrarne,sonËne elektrarne, kogeneracija idr.), pa vendarnihËe nima ustreznega nadzora nad viri inenergijo, ki jo prispevajo v omreæje. Zato so povsej Evropi zaËeli razvijati nadzorno-upravljavskesisteme (virtualne energetske sisteme), ki bodoomogoËili, da bi Ëim veËje število objektov(poslediËno vasi, mest, regij) postalo samoza-dostnih in samooskrbnih − z lokalnimi viri bizadostili lokalnim potrebam po elektriËni energiji,energijo bi lahko tudi hranili, vendar so za topotrebne nove tehnologije;

• današnja tehnologija (s t. i. pametnimi števciIskraemeco) omogoËa realno merjenje energen-tov v realnem Ëasu in z njo je mogoËe zniæatiporabo merjenih energentov (elektrike). Zvgradnjo takih števcev bi zmanjšali energetsko

izkaznico lokalnega okolja in regije, osvešËalipotrošnike o porabi energije in jim v vsakemtrenutku omogoËali izraËun stroškov ter jih takospodbujali k varËevanju. Na drugi strani bidobavitelji laæje naËrtovali dobavo, izravnavalienergetsko bilanco, izboljšali kakovost ener-getskega omreæja in dosegli prihranke (tudi zagospodinjstva).

Na konferenci je bilo tudi ugotovljeno, da lokalnienergetski sistemi æe obstajajo in delujejo, vendarle kot samostojne enote, ki bi jih morali povezati vsisteme. To je mogoËe prek virtualnih energetskihsistemov, ki bi pametno razporejali viške inprimanjkljaj energije, hkrati pa za dobavoelektriËne energije ne bi potrebovali daljnovodov.Ti kazijo krajino alpskih regij, na njih nastajajoizgube, v prihodnosti ne bi bilo treba širiti obsto-jeËih energetskih zmogljivosti − manj bi bilojavnih investicij. S tem bi zmanjšali izpuste ogljikav okolje in tako morda postali brezogljiËna druæba.Žal slovenska zakonodaja kljub temu, da je v veËjimeri sinhronizirana z evropsko, na tem podroËjuzaostaja, predvsem je premalo stimulativna pripridobivanju subvencij in dovoljenj.

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

Inteligentni energetski sistemi in mednarodnakonferenca v sklopu projekta AlpEnergy � mag. Bojan Luskovec, Brigita Eling B

Alpski prostor je obËutljivo okolje, ki zahteva preudarno in nadzorovano raboenergentov, uporabo zelene energije in dobro upravljanje energetskih virov,

kar vse pripomore k zmanjšanju izpustov CO2 in drugega onesnaæevanja.

Govorci na konferenci.

8

Aktualno

ELGO, junij 2009

15. letne πportne igre v Radovljici so se zakljuËile.Vreme nas ni razoËaralo, lahko tudi trdimo, da nasniso razoËarali doseæeni rezultati. Vsi smo sepotrudili, tako organizacijski odbor, tekmovalke intekmovalci, kot tudi ostali sodelujoËi in povabljeni.Ponovno smo si dokazali, da je pomembnosodelovati in ohranjati dobre medsebojne odnose.©port je vez, ki je bil in ostaja rdeËa nit distribu-cijskih podjetij. Naj tako ostane tudi v prihodnosti.V letoπnjem letu sta si prvo mesto v skupnemseπtevku toËk delili kar dve distribuciji, ElektroLjubljana in Elektro Maribor. Zbrali sta po 66 toËk.Prehodni pokal se zato v letoπnjem letu ni podelil.Na tretje mesto se je uvrstil Elektro Celje z 58toËkami, na Ëetrto Elektro Gorenjska z 48 toËkami,na peto pa Elektro Primorska s 47 toËkami.

©portna sreËa je enim stala ob strani, drugim pa jeprinesla veliko zabave in dobre volje. Od 9. urezjutraj, ko smo tradicionalno, s krosom, odprli 15.letne πportne igre, v neposredni bliæini osnovneπole Antona Tomaæa Linharta v Radovljici, pa dopoznega popoldneva, ko so se zakljuËila skupinskatekmovanja na razliËnih lokacijah po Radovljici inso svoje spretnosti prikazali plezalci na drogovih,ki ostaja paradna disciplina “elektriËarjev”.Letoπnje igre so bile zagotovo nekaj posebnegatudi v disciplini plezanje na drog, saj so svojeplezalske spretnosti predstavile tudi plezalkeElektra Ljubljana. MogoËe je to izziv za æenske izdrugih distribucijskih podjetij za naslednje leto.Se pustimo presenetiti, kajne?

Za glasbeno in zanimivo dogajanje so na tokratniprireditvi skrbeli razliËni gostje. Povezovalka MajaTratnik je skrbela za sprotno poroËanje s terena, DJ©tefanËiË je poskrbel za glasbene vloæke vpopoldanskem Ëasu. Seveda je po priËakovanjihnajbolj navduπil Matjaæ Javπnik s svojo skupino“pomagaËev”. Tudi tisti, ki so bili zelo razoËaraninad doseæenim rezultatom, so se mu od srcanasmejali. Kot pravijo: kdor zna, zna.

Ob tej priloænosti zahvala vsem, ki ste verjeli instremeli k Ëim bolj popolni organizaciji iger.

Doseæenih rezultatov brez odliËnih πportnikov, kjerso prikazali pravilen, zdrav odnos do πporta ne bibilo. Vse zahvale tudi naπi fotografski sekciji, ki jeposkrbela, da bodo spomini na letoπnje igre ostalitudi v slikah.

Prav tako ne bi bilo prireditve brez sponzorjev, kiso pomagali po finanËni plati, da je prireditevpotekala b. p. (tako zapiπejo zdravniki; tudi natokratnih igrah smo jo namreË odnesli brez resne-jπih posegov zdravniπke sluæbe).

15. letne πportne igre EDS � mag. Renata Kriænar, foto: Roman Bratun, Marko Vilfan

Aktualno

9ELGO, junij 2009

RTP 110/20 kV Železniki − 110 kV GIS stikališËeRazdelilna transformatorska postaja RTP Železniki je namenjena elektroener-getskemu napajanju mesta Železniki z vso industrijo. Prek razvejanega 20 kVdistribucijskega omreæja oskrbuje celotno Selško dolino, od Praprotnega inStarega Vrha, Draægoš, Sorice s Sorško planino do doline DavËa.

ObmoËje Selške doline z Železniki se je vse do leta 1971 napajalo po 10 kVomreæju iz RTP 35/10 kV Škofja Loka. V letu 1971 je bilo potrebno v Železnikihzaradi narašËajoËe industrije (Alples, Niko, Iskra ...) in splošne porabe zgraditinajprej 35 (110) kV DV, ki pa je obratoval v zaËetku na 10 kV in prevzel vlogodirektnega napajanja iz RTP Škofja Loka. Leta 1978 je bila zgrajena RTP 35/10kV Železniki z enim energetskim transformatorjem 35/10 kV, 4 MVA. Napajalni10 (35) kV daljnovod je bil v RTP Škofja Loka vkljuËen v 35 kV stikališËe. RTP35/10 kV je bila zgrajena iz zunanjega oklopljenega 35 kV stikališËa in 10 kVstikališËa ter komande v zgradbi. Za potrebe prehoda distribucijskega omreæjana 20 kV so v RTP 35/20/10 kV Železniki v letu 1986 namestili drugi energetskitransformator 35/20 kV, 8 MVA. V letu 1993 je bilo zgrajeno novo 20 kV stikališËev obstojeËi zgradbi, ki je zamenjalo 10 kV stikališËe, zamenjan je bil tudi prvienergetski transformator s transformatorjem 35/20 kV, 8 MVA. S tem je bilizveden prehod distribucijskega omreæja z 10 kV na 20 kV napetostni nivo.Obremenitve in potrebe po kakovostni elektriËni energiji so v Železnikih, šebolj kot drugje, narašËale (Domel, Alples, Niko, Tehtnica ...). V letu 2006 je bilnajprej zgrajen dvojni 20 kV kablovod med RTP 110/35/20 kV Škofja Loka inRTP 35/20 kV Železniki. Transformacija 35/20 kV, 2 x 8 MVA, ki je ob konici obre-menitve presegala 10 MVA, kljub dvojni 20 kV kabelski povezavi ni zagotavljaladolgoroËne rešitve. Jasno je bilo, da je edina ustrezna dolgoroËna rešitevizgradnja 110 kV stikališËa in transformacije 110/20 kV, 2 x 20 MVA v Železnikih,kar je bilo utemeljeno tudi v veË študijah REDOS in elaboratih SN-omreæja.

110 kV GIS stikališËe v RTP 110/20 kV Železniki je prvo bolj podeæelsko stikališËev GIS izvedbi s H-vezavo, od vseh 110 kV GIS stikališË pa je to Ëetrto 110 kV GISstikališËe v Elektru Gorenjska. Dobre izkušnje izgradnje in obratovanja takihstikališË se s tem projektom tako nadaljujejo.

Zakaj v RTP 110/20 kV Železniki 110 kV stikališËe v GIS izvedbi? Prvotno je bilo naËrtovano radialno 110 kV napajanje RTP Železniki. Za takšnopoenostavljeno izvedbo prikljuËitve je bilo v RTP dovolj prostora za 110 kVstikališËe zunanje zraËne izvedbe. V skladu z novim konceptom razvoja 110 kVnapajalnega omreæja Gorenjske, ki utemeljuje izgradnjo 110 kV povezaveŽelezniki − Bohinj oziroma izgradnjo 110 kV juæne gorenjske zanke (110 kVzanka Škofja Loka − Železniki − Bohinj − Bled − Moste), pa je potrebno zgra-diti RTP s 110 kV stikališËem, ki ima kompletna 110 kV vodna in transforma-torska polja. Za tako 110 kV stikališËe v RTP Železniki v zraËni izvedbi pa nidovolj prostora.

Eden od argumentov postavitve 110 kV GIS stikališËa je tudi problem pogostihpoplav na obmoËju, kjer se nahaja RTP. Izkušnje Elektra Gorenjska z izgradnjo,obratovanjem in vzdræevanjem tovrstnih 110 kV stikališË vedno znova dokazu-jejo, da v svoji æivljenjski dobi pravzaprav ni veËjih stroškov vzdræevanja vprimerjavi z zraËnimi AIS stikališËi. Tudi zanesljivost in varnost 110 kV GIS vprimerjavi s klasiËnimi stikališËi ni primerljiva.

Izvedba 110 kV GIS stikališËa v RTP Železniki nekoliko odstopa od ostalih znanih110 kV GIS stikališË. Poudariti je potrebno, da zaradi problematike poplavzgradba 110 kV stikališËa nima kabelskega prostora za 110 kV kable. PrikljuËki110 kV DV Škofja Loka in obeh energetskih transformatorjev TR1 in TR2 so izve-deni z GIS (GIL) cevmi in zraËnimi prikljuËki. Le drugo 110 kV DV polje za 110kV DV Bohinj je pripravljeno za prikljuËek s 110 kV kablom v kabelski kineti.StikališËe 110 kV je v H-stiku, kar omogoËa, da ob dvostranskem napajanju 110kV stikališËa zadostimo kriteriju (n-1).

Prve idejne zasnove 110 kV GIS stikališËa so bile v Elektru Gorenjska priprav-ljene æe pred letom 2000, idejni projekt pa je bil izdelan leta 2004.

110 kV GIS stikališËe tip B 65 (Areva, Švica) je monofazno oklopljen sistemstikališËa, ki je v Elektru Gorenjska æe dobro znan, saj je v obratovanju æe 16 110kV polj, vzdræevalno osebje pa je za to vrsto stikališË tudi izšolano.

RTP 110/20 kV Škofja Loka − 110 kV HIS DV poljeŽelezniki v 110 kV stikališËu RTP Za vkljuËitev 110 kV DV Škofja Loka − Železniki, ki napaja novozgrajeno RTP110/20 kV Železniki, je bilo v 110 kV stikališËu RTP 110/20 kV Škofja Lokapotrebno zgraditi dodatno 110 kV DV polje v kovinsko oklopljeni izvedbi zazunanjo montaæo v GIS izvedbi tip 8DN8 − HIS (Siemens).

Argumenti za kovinsko oklopljeno izvedbo 110 kV polja:Za kompletno 110 kV DV polje v klasiËni prostozraËni izvedbi med obstojeËim110 kV stikališËem in obstojeËim prvim stebrom 110 kV DV za Železnike ni bilodovolj prostora. Na to mesto je bilo mogoËe postaviti le takšno izvedbo 110 kVpolja.

Po predvideni rekonstrukciji 110 kV stikališËa v RTP Škofja Loka v letih2015−2016, ko se naËrtuje 110 kV GIS stikališËe z dvosistemskimi zbiralkami, selahko to polje uporabi tudi kje drugje, v katerem koli drugem 110 kV pros-tozraËnem stikališËu.

Instalirani 110 kV HIS je kompletno 110 kV DV polje, trifazno kovinsko oklo-pljeno in izolirano s plinom SF6, s tremi enopolnimi pogoni odklopnika, karomogoËa enopolni APV (avtomatski ponovni vklop in izklop).

Izgradnja novega 110 kV GIS stikališËa v RTP Železnikiin 110 kV DV polja v RTP Škofja Loka � Miha Žumer

Foto

: Mira

Pib

erni

k

VkljuËitev 110 kV DV iz ©kofje Loke.

Foto

: Mira

Pib

erni

k

Energetska transformatorja 2 x 20 MVA.

10

Aktualno

ELGO, junij 2009

Soproizvodnja ali kogeneracija je energetska tehnologija za soËasno proizvod-njo toplotne in elektriËne energije (SPTE) iz enega energenta z eno napravo.Tehnologija omogoËa velike prihranke primarne energije v primerjavi z loËenimpridobivanjem elektriËne energije in toplote, zato je postala zanimiva na po-droËju ogrevanja in priprave tople sanitarne vode ter pri proizvodnji elektriËneenergije v veËjih poslovnih in stanovanjskih objektih. Njena gospodarnost jesicer odvisna od cen razliËnih energentov, v vsakem primeru pa zelo pripomorek zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida v ozraËje. V Evropi je so-proizvodnja æe precej razširjena, nekaj uspešnih projektov poznamo tudi prinas. S 17. februarjem 2009 je zaËela obratovati soproizvodnja tudi v poslovnistavbi Elektra Gorenjska. To je æe drugi projekt SPTE, katerega investitor jeElektro Gorenjska, poleg projekta v Iskri Vzdræevanje, ki smo ga postavili skupajz istoimenskim podjetjem.

Katere so prednosti soproizvodnje in kako deluje? Bistvena prednost soproizvodnje je v veËjem izkoristku oziroma manjšihizgubah energije. To pomeni, da koristno porabimo preteæni del toplotneenergije, ki nastane kot stranski produkt pri pretvorbi primarne energije(energija goriva) v elektriËno energijo. Proizvedeno elektriËno in toplotnoenergijo lahko uporabimo neposredno v stavbi, lahko pa jo posredujemodrugim porabnikom prek toplotnega oziroma elektrodistribucijskega omreæja.

Poleg veËje energijske uËinkovitosti so prednosti še pribliæanje mesta proizvod-nje elektrike in toplote uporabniku, zmanjšanje negativnih vplivov na okoljein veËja zanesljivost energijske oskrbe objekta uporabnika. Pribliæanje mestaproizvodnje pomeni, da so zaradi krajših distribucijskih poti izgube zaradiprenosa energije manjše. Zaradi manjše koliËine energenta, ki ga porabimo prikogeneraciji, so manjši tudi vplivi na okolje. VeËjo zanesljivost pa kogeneracijazagotavlja zato, ker uporabnik sam proizvaja elektriËno energijo in toploto inni odvisen od drugih virov.

Energijski izkoristek pri soproizvodnji je lahko 75- do 95-odstoten in je podobenizkoristkom boljših klasiËnih kotlov.

Z biomaso proizvajamo zeleno elektriko Kot energent lahko uporabljamo zemeljski ali utekoËinjeni naftni plin, dizel-sko gorivo, primerna pa je tudi lesna biomasa ter bioplini, seæigamo lahko celoodpadke. Glede na razpoloæljivo gorivo izberemo najprimernejšo tehnologijoza pretvorbo primarne energije v elektriËno in toplotno. »e kot energentuporabljamo biomaso, lahko govorimo o proizvodnji zelene elektrike.

Foto

: Mira

Pib

erni

k

110 kV daljnovodno polje za RTP Železniki v HIS izvedbi.

Foto

: Mira

Pib

erni

k

110 kV stikališËe v GIS izvedbi.

Soproizvodnja toplotne in elektriËne energije vElektru Gorenjska � Matjaæ Eræen, Mateja Purgar

Aktualno

11ELGO, junij 2009

Sistemi za soproizvodnjo se loËijo na velike, manjše in mikro. Veliki so obiËajnoveËmegavatni, primerni so za proizvodnjo veËjih koliËin elektriËne energije indaljnovodno ogrevanje veËjih odjemalcev, ki so povezani v sistem. Manjšikogeneracijski sistemi z elektriËno moËjo do 1 MW se uporabljajo za ogrevanjestanovanjskih naselij, v industriji, bolnišnicah, Ëistilnih napravah za odpadnevode in posameznih veËjih odjemalcev. Za hišno uporabo so primerne napravez elektriËno moËjo pod 10 kW.

Kogeneracija mora delovati veË tisoË ur na letoVgradnja nove naprave z elektriËno moËjo pribliæno 5 kW je smiselna, Ëe bonaprava delovala vsaj okrog 3000 ur na leto. Sistemi morajo biti naËrtovani tako,da delujejo brez nadzorovanja. To pomeni visoko raven procesnega nadzora inavtomatiziranost procesa. Pomembno je tudi, da naprava lahko deluje pri delnimoËi in se hitro prilagaja potrebam moËi.

Naprava veË deluje pozimi, ko toploto izkorišËamo za ogrevanje, poleti pa le zaogrevanje sanitarne vode, zato lahko pozimi proizvedemo veË elektriËneenergije. Poleti se hitro zgodi, da je proizvedene toplote veË, kot je potrebu-jemo za toplo sanitarno vodo, zato je napravo v tem primeru treba izkljuËiti aliizkoristiti viške toplote. Ena od moænosti je, da na napravo prikljuËimo šedodaten element, to je absorbcijska hladilna naprava. Ta proizvedeno toplotospreminja v hlad, ki ga poleti uporabljamo za hlajenje prostorov. To je procestrigeneracije, pri katerem z uporabo enega energenta in ene kompaktnenaprave proizvajamo elektriko, toploto in hlad.

Zgornje številke v praksi pomenijo, da soproizvodnja Elektra Gorenjska v eniuri porabi 8,4 Sm3 zemeljskega plina oziroma 79,5 kWh primarne energije, ki jopretvori v 25 kWh elektriËne energije, ki jo oddamo v distribucijsko omreæje, in47 kWh toplote, ki jo koristno uporabimo za ogrevanje poslovne stavbe.Energijski izkoristek naše proizvodnje je torej 90,5-odstoten. DomaËetermoelektrarne v koristno obliko (elektriËna energija) pretvorijo le okoli 30odstotkov primarne energetske vrednosti premoga, veË kot 2/3 pa predstav-ljajo izgube v obliki toplote, ki ostane neizkorišËena.

Naša naprava bo predvidoma letno obratovala 4.000 do 4.500 ur in v tem Ëasuproizvedla okrog 110 MWh elektriËne energije in preko 210 MWh koristnetoplote. S tem bomo pokrili okrog tretjino toplotnih potreb naše poslovnestavbe. Proizvedena elektriËna energija bo glede na povpreËno meseËnoporabo 331 kWh v Sloveniji v letu 2008 zadošËala za 27 gospodinjstev. Primer-java je seveda kumulativna, saj bo naša naprava obratovala le v Ëasu kurilnesezone.

Foto

: Mat

eja

Purg

ar

Kogeneracija v poslovni stavbi Elektra Gorenjska

TehniËni podatkiNazivna elektriËna moË: 25 kW Nazivna toplotna moË: 47 kW Poraba zemeljskega plina: 8,4 Sm3/h (vhodna moË: 79,5 kW) Emisije NOx dosegajo le polovico dovoljenih za tak tip naprav. ElektriËna energija, proizvedena v naši soproizvodnji, povzroËa emisijo 0,222kg CO2/kWh, kar je bistveno manj od 0,618 kg CO2/kWh, kolikor je znašalapovpreËna emisija dobavljene elektriËne energije pri Elektru Gorenjska vletu 2007.

Naša naprava bo predvidoma letno obratovala4.000 do 4.500 ur in v tem Ëasu proizvedla okrog110 MWh elektriËne energije in preko 210 MWh

koristne toplote.

12

Aktualno

ELGO, junij 2009

ElektriËna energija je pomembna dobrina, ki pa ne obstaja v neomejenih koliËi-nah. V Elektru Gorenjska smo zato v sodelovanju s Centrom za energetskouËinkovitost na Inštitutu Joæef Stefan za vse gospodinjske odjemalce pripra-vili varËevalni program Porabim, kar rabim− 10 korakov do uËinkovitejše rabeelektriËne energije.

Zakaj uËinkovita raba elektriËne energije?Na zgornje vprašanje obstajajo vsaj trije odgovori: • Ker se to pozna na raËunu za elektriËno energijo!Že sedaj lahko raËun za elektriËno energijo z razliËnimi ukrepi zmanjšamo tudido 20 %, v prihodnje pa bodo zaradi višje cene elektriËne energije njeniprihranki še obËutneje vplivali na našo denarnico.

• Ker s tem zmanjšamo emisije CO2!ElektriËna energija se proizvaja v termoelektrarnah ali enotah soproizvodnjetoplote in elektriËne energije z uporabo fosilnih goriv (premog, zemeljski plin,kurilno olje) ali obnovljivih virov (lesna biomasa, bioplin itd.) v hidroelektrarnahin ostalih enotah, ki izkorišËajo obnovljive vire (fotovoltaika, vetrne elektrarneitd.), ter v jedrskih elektrarnah. Emisije CO2 povzroËa samo proizvodnja elek-triËne energije iz fosilnih goriv. Z vsako prihranjeno kWh elektriËne energijezmanjšamo izpuste CO2 za 1,15 kg.

• Ker je treba zgraditi manj novih elektrarn in daljnovodov!Poraba elektriËne energije se je v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2006poveËala za Ëetrtino. V letu 2007 se je rast umirila, vendar poraba moËno pre-sega proizvodnjo elektriËne energije, ki je v Sloveniji na voljo za prodajo. Zatomora Slovenija skoraj 22 % elektriËne energije uvoziti. Zadnja zaporazemeljskega plina iz Rusije je pokazala, da je odvisnost od uvoza lahko zeloproblematiËna. »e bo poraba še narašËala, bo potreba po novih elektrarnahveËja, hkrati pa bo veËja tudi potreba po novih daljnovodih, saj se bo obre-menjenost obstojeËih daljnovodov poveËevala. Gospodinjstva porabijopribliæno Ëetrtino vse porabljene elektriËne energije v Sloveniji.

Kako lahko prihranimo pri porabi elektriËne energije?V okviru varËevalnega programa Porabim, kar rabim pojasnjujemo, kateri sonajveËji porabniki elektriËne energije v gospodinjstvu in kako ter koliko lahkoprivarËujemo pri njihovi uporabi. V pomoË pri spremljanju in nadzorovanjuporabe elektriËne energije smo za odjemalce pripravili tudi kontrolno tabelo intabelo za dnevno spremljanje porabe. S pomoËjo pripravljenih ukrepov jih us-merjamo na poti do varËnejše porabe elektriËne energije.

VarËevalni program Porabim, kar rabim je podprt s spletno aplikacijo(www.porabimkarrabim.si). S pomoËjo spletne aplikacije bodo odjemalci lahkohitro ugotovili, kakšen porabnik elektriËne energije so v primerjavi spovpreËnim primerljivim gospodinjstvom v Sloveniji in kakšen je njihov po-tencial za prevzem navad uËinkovitejše rabe elektriËne energije. V spletno ap-likacijo lahko vnašajo dnevno stanje števca in spremljajo, kaj se dogaja z njihovoporabo elektriËne energije pri dnevni porabi razliËnih gospodinjskih aparatov.Na podoben naËin lahko spremljajo tudi meseËno porabo ter pošiljajo meseËno

stanje števca, da bodo lahko prihranke pri zmanjšani porabi elektriËne energijesproti opazili tudi na niæjih zneskih na raËunu.

Trud odjemalcev bo poplaËan z niæjim zneskom na raËunu za porabljeno elek-triËno energijo. V Elektru Gorenjska pa jih bomo še dodatno nagradili. Poglejtesi akcijo osnovnega paketa oskrbe Porabim, kar rabim.

VarËevalni program Porabim, kar rabim − 10 korakovdo uËinkovitejše rabe elektriËne energije� Aleš Aæman, MBA, izvršni direktor OE Nakup in prodaja

V okviru varËevalnega programa Porabim, kar rabimpojasnjujemo, kateri so najveËji porabniki elektriËne

energije v gospodinjstvu in kako ter koliko lahkoprivarËujemo pri njihovi uporabi.

Aktualno

13ELGO, junij 2009

1. korak − hladilnikUkrepi, predstavljeni v spodnji tabeli, so ocenjeni po velikosti prihranka elek-triËne energije in zahtevnosti izvedbe. Velik prihranek je oznaËen s tremi plusi(+++), majhen prihranek z enim plusom (+), velika zahtevnost izvedbe je ozna-Ëena s tremi krogci (ooo), nizka zahtevnost izvedbe pa z enim krogcem (o).

Parametre, ki so pomembni za merjenje porabe elektriËne energije, ocenoporabe in moæne prihranke pri zamenjavi aparata, ter ostalih deset korakovnajdete na spletnem naslovu www.porabimkarrabim.si.

VarËevalni program Porabim, kar rabim − 10 korakov do uËinkovitejše rabeelektriËne energije je predstavljen na spletnem naslovu www.porabimkarra-bim.si in v brošuri Vam elektrika spravlja lase pokonci?

Na spletnem naslovu www.porabimkarrabim.si lahko odjemalci najdejo kon-trolno tabelo za energetski pregled gospodinjstva, ki jim bo v pomoË prispremljanju in nadzorovanju porabe elektriËne energije.

Elektro Gorenjska bo tudi v prihodnje sledila trendom uËinkovite rabe energijein pri tem aktivno spodbujala in izobraæevale svoje kupce. Smo tudi eni vodil-nih na podroËju prodaje elektriËne energije iz obnovljivih virov pod blagovno

znamko Reenergija, saj smo z veË kot 2000 odjemalci najveËji dobaviteljekološko Ëiste elektriËne energije pri prodaji gospodinjstvom v Sloveniji. Tudiodziv na paket Porabim, kar rabim je izjemen. PriËakujemo, da se bo v ta pro-jekt do 1. 7. 2009 vkljuËilo od 3000 do 4000 odjemalcev, kar je dokaz, da si odje-malci æelijo aktivno sodelovati pri uËinkoviti rabi energije in zaupajo storitvam,ki jih ponujamo.

Ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije hladilnikov: Učinek (zmanjšanje porabe električne energije) Strošek ukrepa Prihranek Zahtevnost

izvedbe

Če uporabljate več hladilnikov, premislite, ali jih res potrebujete, ter jih, v primeru, da jih ne, izklopite. Odvisno od porabe izklopljenega hladilnika do 800 kWh / +++ o

V primeru, da je hladilnik star 10 let ali več (slabo tesni, se ne ugaša itd.), ga zamenjajte za učinkovitejšega.

Odvisno od porabe starega hladilnika (do 450 kWh letno) 400−1000 EUR +++ ooo

Premaknite hladilnik stran od virov toplote ter direktnega sonca in poskrbite, da bo dostop svežega zraka do zadnje strani

hladilnika nemoten. Če je možno, ga premaknite v najhladnejši prostor.

10 % porabe energije(znižanje temperature okolice za 5˚C ++ ooo

Nastavite temperaturo hladilnega prostora na 5˚C in zamrzovalnega prostora na −18 ˚C.

Za eno stopinjo nižja temperatura v hladilnem prostoru pomeni za 1,2 % večjo porabo električne energije in za eno stopinjo nižja temperatura

v zamrzovalnem prostoru pomeni za 0,5 % večjo porabo električne energije

/ ++ o

Redno čistite ledne obloge v zamrzovalniku (ledne obloge ne smejo biti debelejše od 6 mm). / / ++ oo

Ne postavljajte vročih jedi v hladilnik ali zamrzovalnik. / / + o

V hladilniku postavite živila tako, da notranje kroženje zraka ni onemogočeno. / / + o

Ne pustite vrat hladilnika in zamrzovalnika predolgo odprtih. / / + o

14

Aktualno

ELGO, junij 2009

NajveËjega dogodka stroke, 9. konference sloven-skih elektroenergetikov, ki je bila v Kranjski Gori od25. do 27. maja 2009 v organizaciji Slovenskegakomiteja strokovnega druπtva za velike elektro-energetske sisteme CIGRÉ−CIRED, se je udeleæilodvajset zaposlenih iz Elektra Gorenjska, d. d., trijezaposleni iz Gorenjskih elektrarn, d. o. o., in πtevilnienodnevni gostje.

Tako kot vse dosedanje konference je tudi letoπnjopo standardih organizacije bienalnih zasedanjpariπke CIGRÉ oziroma kongresov mednarodneorganizacije CIRED pripravil in vodil organizacijskiodbor, v katerem smo sodelovali Gorenjci: magJoæe Knavs, Elektro Gorenjska, predsednik upraveregionalnega distribucijskega podjetja, DragoPolak, SEL, direktor regionalnega podjetja zaproizvodnjo elektriËne energije, Drago Papler, stikiz javnostmi Slovenskega komiteja elektro-energetikov CIGRÉ-CIRED, in elektroenergetskiinπpektor Marjan Kern, predstavnik stroke zGorenjske. Konference, na kateri so bila obravna-vana razvojna podroËja elektroenergetske stroke,se je udeleæilo veË kot 400 strokovnjakov, od tegaveË kot 100 doktorjev in magistrov znanosti.

Ob slovesnem odprtju 9. konference je udeleæencepozdravil æupan ObËine Kranjska Gora Jure Æerjav,

predsednik Slovenskega komiteja CIGRÉ-CIRED paje ob tej priloænosti Ëestital zasluænemu prof. dr.Antonu Ogorelcu za 85-letni æivljenjski jubilej.Podelili so priznanje za æivljenjsko delo dr. JanezuHrovatinu in plakete za dolgoletno uspeπno delov slovenski elektroenergetiki in mednarodnemsvetu za velike sisteme CIGRÉ: prof. dr. KonraduLenasiju, Mitju Novaku in dr. Robertu Golobu.Priznanje za korektno in profesionalno obveπËanjejavnosti na podroËju slovenske elektroenergetikeje prejela novinarka portala energetika.net AlenkaÆumbar.

Druæba Siemens, d. o. o., je podarila Fakulteti zaelektrotehniko, raËunalniπtvo in informatikoUniverze v Mariboru distanËni zaπËitni rele, ki jenepogreπljiv pri nadzorovanju delovanja in zaπËitivisokonapetostnih daljnovodov v elektroenerget-skih omreæjih, πtudentom fakultete pa boomogoËil, da æe med πtudijem spoznavajotehnologijo, procese in delo na "æivem" sistemu.Naprava je visokotehnoloπki produkt, njenafunkcija je, da zaznava nepravilnosti nadaljnovodih in v takπnih primerih poskrbi zaizkljuËitev daljnovodov, na katerih je nastal kratekstik, iz omreæja.

V okviru tradicionalnega omizja z naslovom Vplivi

ekonomske krize na slovensko elektrogospo-darstvo so ugledni strokovnjaki z elektroener-getike prof. dr. Maks Babuder iz ElektroinπtitutaMilana Vidmarja, Martin Novπak iz GEN-Energije,dr. Uroπ Rotnik iz TE ©oπtanj, mag. Kreπimir BakiË izSLOKO CIGRÉ-CIRED in mag. Vekoslav Koroπec izGospodarske zbornice Slovenije ter ekonomistaprof. dr. Maks Tajnikar in prof. dr. Vlado Dimovskipredstavili vplive gospodarske krize na predvideneinvesticije v elektrogospodarstvu, kar naj bivkljuËila Zelena knjiga z bodoËo usmeritvijo, vizijoin izzivi.

V tehniËnem delu so strokovnjaki v treh dnevihobravnavali 164 referatov in 85 prednostnih tem v15 πtudijskih komitejih CIGRÉ in v 6 πtudijskihkomitejih CIRED za distribucijska omreæja. Naπistrokovnjaki so sodelovali v 11 πtudijskih komitejihz 19 referati, in sicer z 8 referati iz Elektra Gorenjska in z 11 referati iz Gorenjskih elektrarn.

Pomembna dopolnitev konference so bile letoπnjepanelne razprave na teme: tehnologije, potencialiin izkuπnje z uvajanjem obnovljivih virov energijev slovensko elektrogospodarstvo (sonËna in vetrnaenergija), podnebno energetski sveæenj ter sloven-ska elektroenergetika, pametna omreæja v sloven-ski distribuciji in vloga tehnoloπkih parkov pri

9. konferenca slovenskih elektroenergetikovCIGRÉ-CIRED v Kranjski Gori � Drago Papler

Študijski komite Avtor referata Referat

CIGRÉ ŠK A1 Rotacijski stroji in problematika elektrarn Drago Papler

A1-1 Razpršena proizvodnja malih hidroelektrarn in EU zaveze doseganja deleža OVE

A1-5 Investiranje v sončne elektrarne in analiza obratovalnih parametrov

CIGRÉ ŠK A2Transformatorji

Samo Štojs,Miha Žumer

A2-1 Pregled stanja energetskih transformatorjev in zamenjave starih transformatorjev 110/20 kV v Elektru Gorenjska

CIGRÉ ŠK B2 Nadzemni vodi

Tomaž Sitar, Edo Košnjek B2-7 Umeščanje 110 kV daljnovodne povezave med RTP Železniki in RTP Bohinj

Marjan Jerele B2-15 Izgradnja 110 kV daljnovodne povezave Jesenice − Kranjska Gora

CIGRÉ ŠK C1Ekonomika in razvoj elektroenergetskih sistemov

Drago Papler,Štefan Bojnec

C1-4 Trajnostni razvoj slovenskega elektrogospodarstva in strategije energetike EU do leta 2020

CIGRÉ ŠK C3Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov Drago Papler

C3-3 Sonaravni projekt “DP2MIR” in ekonomika sončnih elektrarn

C3-10 Vplivni dejavniki v elektroenergetiki z vidika javnih objav in mnenj strokovnjakov

CIGRÉ ŠK C5Elektroenergetski trg in regulacija Drago Papler

C5-1 Raba električne energije v gospodinjstvih − posledica okolja in navad?

C5-2 Razvoj javne razsvetljave odraz vlaganj v infrastrukturo, cen in porabe električne energije

C5-8 Ponudba električne energije kot posledica liberalizacije elektroenergetskega trga

CIGRÉ ŠK D2Informacijske tehnologije in telekomunikacije v elektroenergetskih sistemih Drago Papler D2-9 Informacijske tehnologije za modeliranje procesov projekta s praktično uporabo

CIRED ŠK 1Omrežne komponente

Marko Vilfan,Miha Žumer,

Andrej Smrekar

ŠK 1-1 Izgradnja dvojnega SN kablovoda RTP 110/20 kV Jesenice − RTP 35/20 kV Kranjska Gora

Florijan Cerkovnik ŠK 1-2 Elektroenergetsko napajanje planinskih koč

Alojz Žumer ŠK 1-7 Petnajstletne obratovalne izkušnje s polizoliranimi vodniki

CIRED ŠK 3Obratovanje, vodenje in zaščita distribucijskih omrežij

Luka Valjavec,Gregor Štern

ŠK 3-3 Obdelava podatkov in priprava poročil o neprekinjenosti napajanja za Javno agencijo RS za energijo na osnovi historične baze sistema SCADA

CIRED ŠK 5Razvoj distribucijskih omrežij

Marko Vilfan,Andrej Jesenko

ŠK 5-5 Idejna rešitev napajanja novega poslovno-logističnega kompleksa (PLK) letališča Brnik in širše okolice

CIRED ŠK 6Organizacijske veščine vodstva Drago Papler

ŠK 6-6 Metode in sistemi za podporo odločanja pri naložbah

ŠK 6-7 Organizacijske veščine managementa z vidika izobraževanja

Aktualno

15ELGO, junij 2009

inovacijah in uvajanju novih tehnologij vslovenskem elektrogospodarstvu. Potekalo jeπtudentsko tekmovanje z referatoma na temiEnergetski viri prihodnosti in Elektroenergetskaomreæja prihodnosti.

Na tiskovni konferenci, ki se ponaπa z aktualnimitemami elektrogospodarstva, s prizadevanji v regijik Ëim bolj zanesljivi in trajnostno orientirani oskrbiz elektriËno energijo ter z mednarodnim sodelo-vanjem slovenskih in tujih strokovnjakov elek-troenergetike, so sodelovali predsednik upraveElektra Gorenjska mag. Joæe Knavs, direktor Savskihelektrarn Ljubljana Drago Polak, predsednikTehniËnega komiteja CIGRÉ prof. dr. Maks Babuder,predsednik TehniËnega komiteja CIRED mag.Zvonko Toroπ in predsednik Slovenskega komitejaelektroenergetikov CIGRÉ-CIRED mag. KreπimirBakiË. Konferenco je spremljala najveËja slovenskarazstava elektroenergetike, izdelkov, storitev inpodpornih aktivnosti.

Na mednarodnem sestanku Regional council ofCIGRÉ so predsedniki 11 nacionalnih komitejevCIGRÉ zaËrtali pot veËjega sodelovanja z jugo-vzhodnimi trgi v regijskem zdruæenju, ki bo pove-zovalo elektroenergetike od Italije do Romunije.

Slovenski komite CIGRÉ-CIRED ima 37 podpornihËlanov − podjetij (med njimi je tudi ElektroGorenjska) in 180 individualnih rednih Ëlanov, mednjimi je le sedem aktivnih ali upokojenihsodelavcev, in sicer iz Elektra Gorenjska: MitjaAnæej, Mira Pibernik in Miha Æumer, iz Gorenjskihelektrarn: Drago Papler in upokojenci: Anton Kos,Tomaæ Jamnik in Matija Nadiæar.

Na zboru Ëlanov so za Ëastne Ëlane druπtva potrdili:Antona Ogorelca, Ferdinanda Gubino, Franca Jakla,Franca PotoËnika, Janeza Hrovatina in VekoslavaKoroπca ter 20 zasluænih Ëlanov. Predsednik mag.Kreπimir BakiË je podal poroËilo o dejavnosti zaminulo dveletno obdobje med dvema konferen-cama, kjer je bil najveËji doseæek nakup lastnihprostorov v Tehnoloπkem parku, ki so bili vseljivimaja 2008. Predsedstvo Slovenskega nacionalnegakomiteja CIGRÉ-CIRED, ki je vkljuËen v mednaro-dno nevladno in neprofitno zdruæenje za velikeelektroenergetske sisteme CIGRÉ Paris in medna-rodni forum profesionalnih distributerjev elek-

triËne energije CIRED bo v mandatu 2009−2013 πenaprej vodil kot predsednik mag. Kreπimir BakiË; vnjem pa sodeluje tudi Drago Papler za podroËjestikov z javnostmi.

»lani so sprejeli program dela s ciljem razvojatehniπkih znanj, izmenjave izkuπenj in informacijmed strokovnjaki, ki delujejo na podroËjuvisokonapetostnega elektroenergetskega sistema.

Na slavnostni veËerji v ©portni dvorani Vitranc sobili razglaπeni najboljπi referati s konference v»ateæu in podeljena posebna priznanja πtirim elek-troenergetikom za njihovo delo: Vojku Turelu zagradnjo Ërpalne elektrarne AvËe, Romanu Modicuza delo na fotovoltaiËnih virih v elektroener-getskem sistemu, Janku KosmaËu za delo nasledenju strel in uvajanju IT-ja in Borisu ArËonu zainovativne pristope pri gradnji distribucijskihomreæij.

ObËudovali smo nastop pevke Alenke Gotar naspoznavnem veËeru, se sreËali s Pehto iz KekËevedeæele ter se drugi veËer na tradicionalnemSiemensovem preseneËenju veselili s pevkoManco ©pik.

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

Dobro obiskana slovesnost ob odprtju 9. konfer-ence slovenskih elektroenergetikov in omizju.

Foto

: mag

. Ren

ata

Kriæ

nar

»lani organizacijskega odbora Drago Papler (prvi zleve), mag. Zvonko Toroπ (drugi z leve) in mag.Kreπimir BakiË (prvi z desne) z nagrajencem CIGRÉ zaæivljenjsko delo dr. Janezom Hrovatinom (tretji z leve).

Foto

: Dra

go P

aple

r

Florijan Cerkovnik med predavanjem v πtudijskemkomiteju CIRED Omreæne komponente.

Foto

: Dra

go P

aple

r

Marjan Jerele med predavanjem v πtudijskemkomiteju CIGRÉ Nadzemni vodi.

Foto

: Dra

go P

aple

r

Udeleæenci tiskovne konference: mag. Marko SenËar, mag. Zvonko Toroπ, Drago Polak, prof. dr. Maks Babuder, mag.Kreπimir BakiË in mag. Joæe Knavs.

16

Aktualno

ELGO, junij 2009

Na podlagi Poslovnega naËrta skupine ElektroGorenjska 2008−2011, v nadaljevanju pa napodlagi strokovnih in ekonomskih analiz, smoaprila letos pristopili k izdelavi pogodbe, kiudejanja najmodernejšo tehnologijo na podroËjumerjenja in upravljanja z energijo na obmoËjuElektra Gorenjska.

Pravzaprav smo vzporedno izdelali dve posameznipogodbi s svetovno znanima dobaviteljemamerilne opreme:

• Iskraemeco in• Landis+Gyr.

Na našo pobudo sta se sicer moËna konkurenta natrgu sporazumela o ”interoperabilnosti” sistema,kar za nas pomeni dolgoroËno odprtost sistema vsmislu sprememb ali dograjevanj. Interoperabil-nost enostavno pomeni, da proizvajalci opremoizdelajo tako, da je komunikacijsko medsebojnopovezljiva v vseh predvidenih kombinacijah. Kerne gre zgolj za tipiËno investicijski, temveË tudirazvojni projekt, bomo skupaj z izbranimadobaviteljema najprej opravili še:

1. FAT test (”Factory Acceptance Test”): test inte-roperabilnosti sistema, ki vkljuËuje test delo-vanja opreme Iskraemeco in opreme LANDIS +GYR ter programske opreme Iskraemeco. FAT testse izvaja na testnem vzorcu opreme Iskraemecoin opreme LANDIS + GYR.

2. SAT test (”Site Acceptance Test”): terenski test in-teroperabilnosti sistema na konkretnih TP-jih ponašem izboru, ki vkljuËuje test delovanja opremeIskraemeco in opreme LANDIS + GYR ter pro-gramske opreme Iskraemeco.

Navedenim korakom bo sledilo tudi izpopolnje-vanje programske opreme, ki smo jo izbrali pridobavitelju Iskraemeco.

Na majskem rednem zasedanju je nadzorni svetnaše druæbe obravnaval pogodbo z dobaviteljem

Iskraemeco ter z njo tudi soglašal.

Po podpisu pogodb se zaËenja odštevati Ëasdogovorjenih rokov iz pogodbe. Predvidevamo,da bo mnoæiËna implementacija sistema na terenustekla v poznih jesenskih mesecih, vse pa jeodvisno od uspešnosti navedenih testiranj.

»as do zaËetka implementacije sistema moramoizkoristiti za pripravo aktivnosti, ki s projektomsicer niso povsem neposredno povezane, a jihmoramo postoriti vzporedno, ko bomo z novotehnologijo opremljali odjemna mesta. Pri temmislimo na posodobitev in izpopolnitev "bazetehniËnih podatkov”: oznaËevanje merilnih mest,kablov, doloËitev GPS-lokacije, slikovna doku-mentacija ...

Strategija razvoja skupine Elektro Gorenjska na po-droËju energetsko varËnega koncepta se uspešnonadaljuje na vseh segmentih, tako na obËinskihravneh, regijski ravni, v sodelovanju z investitorji,kot tudi na mednarodnih konferencah in okroglihmizah. Kot je bilo enkrat æe zapisano, je cilj skupineElektro Gorenjska temeljno sporoËilo: "Na podlagidobre prakse in uspešnih predstavitev pilotnihprojektov, ki ponujajo ekonomske prihranke,ustvariti dolgoroËne pogoje za rast in izpolnjevanjezastavljenih ciljev gospodarstva.”

Celovitost na podroËju EVK-ja Skupina Elektro Gorenjska v letu 2009 uspešnonadaljuje celovitost na podroËju URE in OVE, insicer tako na podroËju pristopa na lastnih objektihkot celovitosti do obËin, poslovnih partnerjev intujih investitorjev.

Shema nam prikazuje mreæenje skupine napodroËju EVK-ja, njene konkretne povezave inenovitosti, tako ciljno usmerjenih kot tudi napodroËju izobraæevanja, kot produkt razvoja novihtehnologij in spodbujanje izobraæevanja in gojenjanovih kadrov za potrebe skupine ElektroGorenjska.

Povezovanje na podroËju EVK-jaPovezujemo se tako v projekte regijskega pomena,

kot je LEA-G (lokalna energetska agencija Gorenj-ske), sodelujemo z investitorjem pri gradnji veËstanovanjskih nizkoenergetskih hiš v ReteËah,ponujamo in izvajamo storitve na podroËjuizdelave LEK-ov, gradnja optiËnega omreæja zaposlovne odjemalce in træenje le-teh. Na medna-

rodni konferenci AlpEnergy so obnovljivi viri inuËinkovita raba skupaj s pametnim odËitavanjemenergentov pokazatelj, da je skupina na pravi potipovezovanja in integracije znanj skupaj s partnerjiv regiji in tudi širše.

PoroËilo svetovalcev upravePogodba o dobavi sistema AMI na obmoËju Elektra Gorenjska, d. d.� mag. Bojan Luskovec

Na našo pobudo sta se sicer moËna konkurenta na trgu sporazumela o”interoperabilnosti” sistema, kar za nas pomeni dolgoroËno odprtost

sistema v smislu sprememb ali dograjevanj.

Energetsko varËen koncept: celovitost, povezovanje, rešitve � Iztok Jenko

Aktualno

17ELGO, junij 2009

Sodelovanje skupine Elektro Gorenjska z obËinamina podroËju trajnostnega razvoja je preraslo vkonkretne rešitve: izdelava LEK-ov za obËini ŠkofjaLoka in Kranjska Gora ter povezovanje zavodaZRMK pri konkretnih rešitvah in razvoju novihpristopov energetskih zasnov, potrebnih po novemzakonu o gradnji energetskih objektov, ki zahtevaupoštevanje 25 % pridobljene energije inobnovljivih virov.

Rešitve na podroËju EVK-jaRešitve delovanja EVK-ja v sodelovanju s partnerji,z obËinami in s tujimi investitorji na podroËju:• gradnje sonËnih elektrarn na strehah objektov in

spodbujanja nastanka BORZE STREH v Sloveniji • kogeneracije in ogrevanja na biomaso (OŠ Kriæe −

biomasa, Kogeneracija Elektro Gorenjska)

• toplotnih Ërpalk (projektiranje, vrtine, projektKranjska Gora, ReteËe)

• energetske prenove objektov (projektiranje,arhitekti, zasnova, storitev, projekt Kranjska Gora,Medvode, OŠ Besnica, StraæišËe ...)

• sodelovanja pri gradnji novih energetsko varËnihobjektov (projektiranje, arhitekti, zasnova, projektMedvode, OŠ Kranjska Gora ...)

• svetovanja na podroËju URE in OVE:• uËinkovita raba energije• obnovljivi viri energije, spodbujanje, sodelovanje• energetsko merjenje energentov • gradnja sonËnih elektrarn za trg• kogeneracije in ogrevanje na biomaso• energetske prenove objektov • storitve: geotermika, termovizija, montaæa

modulov, idejne zasnove, projekti za obËine LEK.

Razvijanje novih moænosti pridobivanja energije izobnovljivih virov je prihodnost, zato æelimo znovimi programi na podroËju alternativne energijespodbujati tudi izobraæevalne institucije, z obËinopa bomo skušali razvoj spodbujati tudi na po-droËju šolstva in laboratorijskih projektov za boljšerazvojne uËinke.

V letošnjem letu je cilj skupine organizirati 2. forums podroËja OVE in URE z naslovom Energetskirazvoj regije na podroËju EVK-ja. Na forumu vmesecu oktobru se bomo predstavili kot celovitponudnik rešitve na podroËju OVE in URE nakonkretnih primerih, skupaj s partnerji, z obËinamiin s strokovnjaki s podroËja trajnostne oskrberegije z energijo.

Pred zakljuËkom prvega kvartala v druæbi Elektro Gorenjska, d. d., opravimo vokviru Odbora za kakovost tudi globalni pregled trenda gibanja kakovostivodenja v poslovnih procesih druæbe. Pregled obsega vse tri standardiziranesisteme kakovosti družbe.

Temeljne aktivnosti s podroËja kakovosti v Elektru Gorenjska so ostale nespre-menjene − intenzivno spremljanje nivoja rasti obstojeËih 117 kazalcevkakovosti poslovnih procesov. Ta cikel se obnovi vsak kvartal, pri Ëemer sekakovost realizacije procesov skozi nekatere strateške kazalce spremlja celotedensko.

Aktivnosti Sveta za ravnanje z okoljem (skrbnik Rudolf Ogrinc) in Sveta zavarnost in zdravje pri delu (skrbnik Edvard Košnjek) dajejo dobre rezultate. Tougotavlja tudi Odbor za kakovost.

Temelj kakovostnega delovanja druæbe in obvladovanja posameznih poslovnihprocesov je obvladovanje dokumentacije v druæbi. V Elektru Gorenjska, d. d.,smo ob koncu leta 2007 priËeli s testnim uvajanjem nove raËunalniške aplikacijeza obvladovanje dokumentov EBA. Ta izredno poËasna izvedba implementacijeaplikacije je imela za posledico moËan padec kakovosti obvladovanja doku-mentov. Nastale pomanjkljivosti smo šele v prvem kvartalu letošnjega leta vceloti odpravili. Z izvedeno predelavo ostale obstojeËe raËunalniške podporeobvladovanja poslovnih procesov po zahtevah ISO 9001 in izdelavo novih in-tranetnih pristopov smo moËno izboljšali kakovost obvladovanja predvsem prinosilcih procesov in skrbnikih dokumentov. Primer uporabe je prikazan na sliki.

Nova aplikacija uporablja novejše pristope in letos omogoËa tudi boljši, pred-vsem pa hitrejši pretok dokumentov. Zelo uporabna je nova funkcionalnostVERZIONIRANJE in PARAFIRANJE, pri Ëemer so pri obvestilnem sistemu še vednoprisotne pomanjkljivosti.

Dostopnost, predvsem pa preglednost delovanja sistemov kakovosti za zapo-slene, se je moËno izboljšala tudi zaradi prikaza z intranetom − SredišËe EG —Standardi kakovosti.

V nadaljevanju so prikazana vsa tekoËa dogajanja na posameznem segmentukakovosti.

Najpomembnejši dogodek v letošnjem letu je bila æe omenjena seja Odboraza kakovost, kjer so bila ugotovljena naslednja dejstva.

1. V povpreËju se je trend rasti kakovosti ustavil, kajti ponderirana vrednost tegakazalca je le malo nad 0, kar je razvidno tudi iz trenda najbolj kriznih kazalcevkakovosti:• Zaloge materiala in opreme na dan (k. k. št. 33) − doseg cilja 75 % • Število izgubljenih dni zaradi poškodb (k. k. št. 29) − doseg cilja 50 %• Od ogleda do dneva oddaje upravne dokumentacije (k. k. št. 119) −doseg cilja 50 %• Število popravkov obraËuna zaradi reklamacij (k. k. št. 128) − doseg cilja 30 %• Izpadi raËunalniškega sistema (k. k. št. 100) − doseg cilja 50 %.

2. V nekaterih poslovnih procesih je doseæena visoka rast kakovosti, kot na primer:• Porabljeni Ëas za intervencijske posege (k. k. št. 7) − Ëez cilj 78 %

(Gregor Štern in operativa)• Število izdelanih projektov za tuje naroËnike (k. k. št. 26) − Ëez cilj 35 %(Florijan Cerkovnik)

• PovpreËni Ëas izpadov na sekundarnih napravah (k. k. št. 23) − Ëez cilj 15 %(Janez Smukavec)

• Realizacija v okviru planiranih rokov (k. k. št. 82) − Ëez cilj 20 % (Boštjan Trampuš)• Pridobivanje davËne številke za nove fiziËne osebe (k. k. št. 99) − Ëez cilj 10 %(Neæa Mali).

Vse aktivnosti, ki smo jih opravili tisti, ki delujemo v segmentu kakovosti, bododo konca tega leta usmerjene v pripravo izvedbe notranje presoje (junij) inseveda v jesenskem Ëasu (oktober) zunanje presoje po vseh treh, pri nas certi-ficiranih standardih kakovosti.

Elektro Gorenjska, d. d., je v distribuciji in širše znana po visoki stopnji ob-vladovanja svojih poslovnih procesov in s tem tudi dobrem trendu rastikakovosti in prepriËan sem, da bo ta renome tudi ohranila.

Pregled trenda gibanja kakovosti vodenja v poslovnih procesih druæbe� Marjan Porenta

Dokumenti na intranetu − SredišËe EG.

Standardi kakovosti so predstavljeni na intranetu − SredišËu EG.

18 ELGO, junij 2009

Obiskali so nas predstavnikipodjetij iz Libije in Sudana� mag. Bojan Luskovec, Brigita Eling B

1. in 24. april - Naše podjetje so na priporoËilopodjetja Iskraemeco v mesecu aprilu obiskalipredstavniki podjetij za oskrbo z elektriËnoenergijo in vodo iz Libije in Sudana. Namen obiskaje bila seznanitev z naprednim sistemom merjenjaporabe energentov in vode, ki ga vzpostavljamo spodjetjem. Iskraemeco namreË želi vzpostavitinapredne merilne sisteme tudi drugod po svetu.Zanj se zanimajo predvsem tiste države, kjer zaradipomanjkanja, predvsem pa zaradi visokih izgubvode in tudi elektrike, v njihovih obstojeËihsistemih prihaja do nezakonitih odvzemovoziroma kraj, ki bi jih z daljinskim nadzorom boljeobvladali.

ObËni zbor πportnega društvaElektro Gorenjska� Marjan Porenta

14. april - V torek, 14. aprila, je v jedilnici upravnestavbe potekal 14. obËni zbor ©portnega društvaElektro Gorenjska. Po izvolitvi organov skupšËineso sledila poroËila o opravljenih športnih in orga-nizacijskih aktivnostih preteklega obdobja.

ObËni zbor je uspešno vodil izvoljeni predsednikDrago ©tefe. Blagajniško poroËilo je podalaRomana Božnar.

Leto 2008 smo zadovoljivo zakljuËili tako v špor-tnem kot v finanËnem pogledu. Posebna pohvalagre udeležencem zimskih športnih iger elektro-distribucijskih podjetij Slovenije, ki so ponovnodosegli prvo mesto.

Iz poroËil nadzornega odbora in disciplinskekomisije je razvidno, da ni bilo napak pri delovanjudruštva. Glede na poroËila posameznih sekcij jerazvidno, da smo bili v preteklem obdobju izrednoaktivni in glede na zastavljene plane nameravamotako tudi nadaljevati.

Uspeπno smo izvedli 15. letne igre elektrodistribu-cijskih podjetij Slovenije, kjer je bilo društvo nosilec

vseh finanËnih poslov. FinanËni promet društva boglede na obseg sredstev velik. Predvidevamo, dabo izvedba iger finanËno uspešna, tako da bodruštvo po prvih ocenah uspešno zakljuËilo leto2009.

Sprejet je bil rebalans plana za leto 2008. Podan insprejet je bil tudi plan za leto 2010, ki zajema enakedejavnosti in sekcije kot v tekoËem letu.

Najbolj aktivne sekcije so: kolesarstvo, pohodništvo,tenis, streljanje, kegljanje, košarka, telovadba.

Uspešna je tudi fotografska sekcija, ki je pripravilaveË zanimivih razstav svojih fotografij.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Predstavniki iz Libije.

Foto

: Arh

iv E

lekt

ro G

oren

jska

Predstavniki iz Sudana.

Odsev Ëetrtletja

Foto

: Arh

iv K

oles

arsk

e se

kcije

»lani kolesarske sekcije.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

»lani športnega društva na obËnem zboru.

Odsev Ëetrtletja

19ELGO, junij 2009

Novinarska konferenca -predstavitev varËevalnegaprograma Porabim, kar rabim� Brigita Eling B

14. april - Predsednik uprave mag. Jože Knavs inizvršni direktor OE NP Aleš Ažman, MBA, sta no-vinarjem v aprilu predstavila nov varËevalni paketPorabim, kar rabim in novo spletno aplikacijowww.porabimkarrabim.si, ki omogoËa spremljanjeporabe elektriËne energije ter hkrati v desetihkorakih usmerja odjemalce k varËnejši inuËinkovitejši rabi elektriËne energije.

Paket Porabim, kar rabim je odjemalcem na voljood 1. maja do 1. julija 2009. OmogoËa številneugodnosti, saj je cena elektriËne energije nižja vpovpreËju za 5,2 odstotka, pri Ëemer se ne bospremenila do konca leta 2010. Paket prinaša tudifinanËne ugodnosti, saj odjemalci ne bodoplaËevali dodatka na visoko porabo in storitvevodenja raËuna. Hkrati bodo odjemalci zaaktivno sodelovanje v spletnem programunagrajeni z letnim bonusom v vrednosti 10 evrov.Program je dostopen na spletni strani:www.porabimkarrabim.si.

Na novinarski konferenci je predsednik upravepoudaril, da je glavni namen novega paketa varËe-vanje, in sicer varËevanje pri cenah elektriËneenergije kot tudi varËevanje oziroma smotrnejšaporaba elektriËne energije. Povedal je še, da se vElektru Gorenjska ne bojimo konkurence, sajimamo znanje, sposobnost, infrastrukturo in voljo,da smo uspešni, priËakujemo in želimo pa sikonkurence pod enakimi pogoji.

Elektro Gorenjska se je predstavilna Dnevih energetikov vPortorožu � Brigita Eling B

20. in 21. april - Elektro Gorenjska in Gorenjskeelektrarne sta bila mala pokrovitelja 11. sreËanja energetskih menedžerjev Slovenije Dnevi ener-getikov 2009 v Portorožu, ki jih organizira podjetje»asnik Finance. Osnovni moto letošnje konferenceje bil Tehnološke in poslovne možnosti zauveljavljanje energetske uËinkovitosti.

Na razstavnem prostoru v preddverju kongresnedvorane Hotela Bernardin je Elektro Gorenjskapredstavil nov varËevalni paket in program zagospodinjske odjemalce Porabim, kar rabim terponudil svojo blagovno znamko Reenergija. S temsmo predstavili prizadevanja Elektra Gorenjska zauËinkovitejšo rabo elektriËne energije in zaproizvodnjo energije iz obnovljivih, do okolja pri-jaznih virov energije.

Med drugimi priznanimi gosti je naš razstavnikotiËek obiskala dr. LuËka Kajfež Bogataj, ena

izmed dobitnic Nobelove nagrade za mir leta2007, ki se je kot gospodinjski odjemalec Elektra

Gorenjska z navdušenjem pouËila o našem novemvarËevalnem programu.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Predstavitev aktualnih vsebin na konferenci (od leve proti desni): mag. Renata Križnar, predsednik upravemag. Jože Knavs in izvršni direktor OE NP Aleš Ažman.

Foto

: mag

. Ren

ata

Križ

nar

Mag. Marko »arman, Brigita Eling B, Aleš Ažman in mag. Renata Križnar ob razstavnem prostoru ElektraGorenjska in Gorenjskih elektrarn.

Foto

: mag

. Ren

ata

Križ

nar

Brigita Eling B in Drago Papler navdušujeta dr. LuËko Kajfež Bogataj za varËevalni program Porabim, kar rabim.

20

Odsev Ëetrtletja

ELGO, junij 2009

©tudijski obisk delegacije iz»rne Gore � mag. Bojan Luskovec

13. maj - Na pobudo Marka Koširja, svetovalcaministra za energetiko na Ministrstvu za ekonom-ski razvoj »rne Gore, in Marjana Porenta smo 13.maja gostili svetovalce Ministrstva za ekonomskirazvoj iz »rne Gore. Zanimali so se predvsem za:• kljuËne korake Elektra Gorenjska pri razvoju

odprtega trga elektriËne energije, • odnos Elektra Gorenjska do Sistemskega

operaterja distribucijskega omrežja v Sloveniji,• napredek oziroma stanje pri uvajanju sodobnih

tehnologij merjenja pretoka energije,• delo z odjemalci v pogojih odprtega trga z

elektriËno energijo in• zašËito ogroženih in ranljivih kupcev v sistemu.

Tematike smo jim predstavili sodelavci: BrankoPotoËnik, mag. Ambrož Bogataj in mag. BojanLuskovec.

Dan odprtih vrat SonËneelektrarne družbe Gorenjskeelektrarne v BC Naklo v Strahinju� foto: mag. Renata Križnar

15. maj - Elektro Gorenjska in hËerinska družbaGorenjske elektrarne sta se tudi letos pridružilaprojektu Evropskih soËnih dni in 15. majaorganizirala Dan odprtih vrat sonËne elektrarneBC Naklo. Med 9. in 12. uro so si obiskovalci ogledalidelovanje elektrarne ter se seznanili s primeridobrih praks. Obiskovalcem so bili za vsa vprašanjana voljo predstavniki iz Elektra Gorenjska instrokovnjaki iz družbe Gorenjske elektrarne. Tegadne je na isti lokaciji potekal tudi dogodek Dnevisonca v Naklem, namenjen dijakom osnovnih insrednjih šol. Dijaki so se pouËili o energiji sonËnega

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Delegacija iz »rne Gore.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Predstavniki Elektra Gorenjska (z leve proti desni): mag. Ambrož Bogataj, Marjan Porenta, Branko PotoËnik in mag. Bojan Luskovec.

Foto

: Arh

iv E

lekt

ro G

oren

jska

Zanimiv ogled in vožnja z elektriËnim avtomobilom.

Odsev Ëetrtletja

21ELGO, junij 2009

sevanja, o tehnoloških zasnovah, zgodovini inrazvojnih trendih v fotovoltaiki, sestavili so malomobilno fotonapetostno elektrarno ter se

preizkusili v vožnji z elektriËnim avtom. S tem do-godkom smo zakljuËili projekt ozavešËanja mladiho obnovljivih virih energije SonËek je in mi znižu-

jemo CO2, ki smo ga organizirali v sodelovanju sSlovenskim e-forumom in financirali s sredstviSklada Reenergija.

Foto

: mag

. Ren

ata

Križ

nar

Miha Flegar je obiskovalce pouËil o možnostih izrabe sonËne energije.

Podpisali Pogodbo o dobavisistema AMI na obmoËju ElektraGorenjska, d. d. � mag. Bojan Luskovec

27. maj - Tega dne smo v prostorih ElektraGorenjska slavnostno podpisali Pogodbo o dobavisistema AMI na obmoËju Elektra Gorenjska, d. d.,s podjetjem Iskraemeco. Dogodka so se udeležilinekateri Ëlani upravljalnega odbora podjetjaIskraemeco, med njimi tudi lastnik gospod AhmedEl Sewedy.

Iskraemeco daje našemu skupnemu projektu velikpomen, saj zanje pomeni dobro referenco tako naslovenskem kot evropskem trgu.

Intersolar 2009 � Miha Flegar

28. in 29. maj - Mesto München je že drugo letozapored gostilo Intersolar, vodilni sejem s podroËjafotovoltaike. Na letošnjem sejmu je razstavljalo veËkot 1400 podjetij s podroËja fotovoltaike, solarnetermije in solarne arhitekture. Obiskovalci so selahko udeležili tudi spremljevalnih konferenc.

Na podroËju sonËnih celic ni bilo opaziti veËjihnovosti, proizvajalci si predvsem prizadevajo zazmanjšanje stroškov proizvodnje. Proizvajalcirazsmernikov uvajajo nove tehniËne rešitve, kiomogoËajo aktivno sodelovanje fotonapetostnihelektrarn pri regulaciji napetosti in frekvenceomrežja.

Na letošnjem sejmu je razstavljalo tudi sedemslovenskih proizvajalcev, najveËji med njimi je bilopodjetje Bisol. Sejem sva si kot predstavnikaGorenjskih elektrarn ogledala mag. Marko »armanin Miha Flegar.

Foto

: Arh

iv E

lekt

ro G

oren

jska

Predstavniki obeh podjetij pri podpisu pogodbe.

Vir:

sany

o.co

m

SonËna celica s 23-odstotnim izkoristkom.

22

Znanje je moË

ELGO, junij 2009

Komisija za inovacije je v zaËetku letošnjega leta prejela dva inovacijskapredloga in ju obravnavala na svoji prvi seji 27. februarja 2009. Ugotovili so, daprispela inovacijska predloga predstavljata tehniËno in gospodarsko koristpodjetju, zato so ju nagradili. O predlogih si lahko veË preberete v nadaljevanju.

Oddajte svoje inovacijske ali tehniËne predloge tudi vi. Vse podrobnostinajdete v Pravilniku o inovacijah in tehniËnih izboljšavah (EAD 79912).

V prvem polletju dva inovacijska predloga � Alenka Andolšek

Plan kadrov in izobraæevanja predstavlja v podjetju temeljni letni akt, na podlagikaterega se izvajajo vse kadrovske aktivnosti zaposlovanja, izobraæevanja, štipendi-ranja, nadomešËanja, financiranja ... Njegova priprava terja obilo dela, Ëasa, vËasihslabe volje in popravljanja. Osnutek plana predstavlja obširen plan æelja, ki seskladno s strategijo in z zahtevami poslovanja v konËni fazi moËno skrËi.

Ideja, kako pripraviti bazo, v katero bi vnašali vse æelje, tako da bi na koncudobili en sam hiter in pregleden osnutek, se mi je porodila æe v letu 2005. Idejaje bila realizirana in testirana tri leta, da sedaj uËinkovito deluje.

Opis predloga in predmet predlogaPredmet predloga je nov naËin vnosa in izpisa podatkov za plan kadrov inizobraæevanja. Aplikacija je narejena v accessu in omogoËa vnos podatkov zaposamezno leto po posameznih obrazcih, pregledovanje, dodajanje, poprav-ljanje in izpis vnesenih podatkov po posameznih organizacijskih enotah inskupaj za celotno podjetje. Povezana je z bazo kadrov, od koder se avtomatiËnoËrpajo podatki o zaposlenih, kar za 80 % skrajša proces vnosa podatkov.

Aplikacija in nova oblika izpisa se vkljuËujeta v ISO proces P-078 − kadrovanjein P-098 − izobraæevanje, usposabljanje in planiranje kadrov P-100.

Prejšnji naËin zbiranja podatkov za pripravo planakadrov in izobraæevanja1. faza:• obstajal je obrazec za vpis podatkov za posamezno vrsto kadrovanja,

izobraæevanja in usposabljanja z nazivom Vprašalnik za pripravo plana kadrovin izobraæevanja za leto ... Obrazec je bil narejen kot W-dokument,

• za vsak izpis je bilo potrebno odpreti W-datoteko in izpisati obrazec ali gakopirati,

• v izpisani obrazec je bilo potrebno roËno vnesti (napisati) podatke, kot so bilizahtevani glede na posamezni obrazec: npr. za kadrovanje predvideno prostoDM, stopnjo izobrazbe, vrsto izobrazbe; za izobraæevanje in usposabljanje: imein priimek udeleæenca, njegovo delovno enoto, naziv usposabljanja, vrstousposabljanja in izvajalca, morebitne podatke o stroških in podobno.

Po prejemu mnoæice na roko napisanih posameznih listov papirja, ki so v skupkupredstavljali okvirne podatke za kadrovanje, izobraæevanje in usposabljanje vnaslednjem letu, je bilo potrebno vse to pretipkati in oblikovati v wordovemali excelovem dokumentu. Zamudno, nerodno in nepraktiËno delo!

2. faza:Ko so bili iz posameznih OE zbrani izpisani vprašalniki, ki so jih natipkanedostavili iz posameznih tajništev v kadrovsko sluæbo, je sledila faza zdruæevanja

podatkov za celotno podjetje v predlog plana kadrov in izobraæevanja. To se jeizvajalo roËno s prepisovanjem podatkov iz veË predlogov v enega novega, kije predstavljal skupek podatkov za podjetje.

3. faza:Predlog osnutka plana se je potem pregledoval in ponovno roËno oblikoval naskupnih sestankih med direktorji in upravo. »istopis plana kadrov in izobraæe-vanja se je v wordu in s pomoËjo excelovih tabel oblikoval v konËno verzijo.Postopki so se ponavljali in taka priprava plana je lahko trajala tudi dva mesecaali veË, da je dobila svojo konËno obliko.

Novi naËin uporabeNovi naËin uporabe od vnašalca terja le natanËen vpis podatkov v æe priprav-ljena polja po posameznih obrazcih. Vse ostalo je æe pripravljeno in se s klikomaktivira. Po vnosu podatkov v posamezne obrazce (teh je 13), ki so leporazdeljeni za uporabo po posameznih enotah in celotno podjetje, se lahkoizlušËijo æeleni podatki. Te podatke je mogoËe neomejeno popravljati, brisati,spreminjati in jih obdelovati, ne da bi se izgubili ali popaËili. Baza ima lastnost,da jo odpremo za uporabo po posameznih enotah za doloËen Ëas (npr. od 1.11. do 15. 11. 2008); ko se avtomatiËno zapre, vnosi in popravljanje podatkov niveË mogoËe. Podatke lahko obdeluje le pooblašËena oseba (e) v kadrovskisluæbi. Z izdelavo poizvedb je zbiranje podatkov hitro in enostavno, hkrati paomogoËa zbiranje podatkov na razliËne naËine po razliËnih kriterijih. OmogoËatudi konËno lepo oblikovano verzijo izpisa in podlago za potrditev plana kadrovza posamezno leto s strani uprave druæbe. S to aplikacijo smo dejanskoprestopili iz 20. v 21. stoletje. Vpogled v bazo je mogoË prek bliænjice Plan kadrov,ki je namešËena na raËunalnike izvršnih direktorjev, vodij sluæb, tajnic inzaposlenih v kadrovski sluæbi.

PriËakovanja in toËnost podatkovŽe ob oblikovanju ideje je bilo jasno, da bo sledil velikanski prihranek delovnegaËasa, truda, tipkanja in slabe volje in da napak NE BO. Aplikacija je testiranaveË kot tri leta in dela brezhibno, napak ni. ToËnost podatkov je 100 %, sajse vsi zahtevani podatki Ërpajo iz baze vnesenih podatkov iz posameznihobrazcev in tabel. Do pomot ne more prihajati. S to idejo je bil doseæennesluten napredek. Pristojni direktorji æe v bazi ob pregledu brišejo inpopravijo, kar je glede na æelje preveË, potrdijo in podatki so pripravljeni.

»asovni in materialni prihranekOcena prihranka pri Ëasu je skoraj nemogoËa. Pri prejšnjem poteku je bilopotrebno roËno vnašati podatke za 13 obrazcev, kar je glede na test trajalodeset minut za en sam obrazec, ki obsega eno ali dve strani. To dejanje se jeponavljalo tolikokrat, da je zapis postal jasen in sprejemljiv. Število ponavljanjni mogoËe doloËiti. Enako velja za celotno verzijo stare oblike plana. Pisalo inprepisovalo, Ërtalo in popravljalo se je toliko Ëasa, da je plan postal sprejemljiv.Vsaka sprememba je za seboj potegnila popravek vseh strani, Ëe so si te sledilev vrstnem redu. Pri tem prikazu Ëasa ni upoštevan Ëas, ki so ga porabili vodjesluæb in izvršni direktorji ter tajnice za pripravo predlogov! ToËna ocena Ëasapriprave Ëistopisa plana kadrov in izobraæevanja v prejšnji obliki preprosto nimogoËa, ker se je vnašalec podatkov ukvarjal z branjem rokopisov,

Aplikacija za vnos podatkov za plan kadrov in izobraæevanja � mag. Rozalija Sabo

Z izdelavo poizvedb je zbiranje podatkov hitro inenostavno, hkrati pa omogoËa zbiranje podatkov na

razliËne naËine po razliËnih kriterijih.

Znanje je moË

23ELGO, junij 2009

prepisovanjem in drugimi nerazloËnimi podatki. Priprava plana, od zbiranjapodatkov, vnosa, popravkov do Ëistopisa je trajala pribliæno dva meseca, lahkotudi veË.

Danes ni veË tako. Baza Plana kadrov je odprta pribliæno 10 do 15 dni. V temËasu izvršni direktorji, tajnice in vodje sluæb vpišejo zahtevane podatke vposamezne obrazce. Vpis vseh podatkov za vse obrazce za posamezno enotoje mogoË v dobri uri ali nekaj urah, Ëe je novih podatkov veliko. Aæurnost je100 %, prihranek Ëasa pa gromozanski. Prihranek je tudi pri pisarniškem ma-terialu, kajti novi naËin ne “golta” papirja, ker se obdeluje “ekransko”. Glede namoænosti, ki jih nudita access in izdelana aplikacija, je Ëistopis z vsemi popravkimogoËe izdelati v enem dnevu, kajti vsi, ki so odgovorni za vnos ali popravekpodatkov, le-te lahko vnašajo hkrati, vsak za svojo enoto. Kadrovska sluæbanaredi le povzetek tega, kar je vnešeno.

Preglednost, lepotni uËinek in zadovoljstvo delaPlan kadrov in izobraæevanja je natanËno, enotno za vse enote, pregledno in vceloti raËunalniško pripravljen. Vse podatke je moæno shraniti v osnovni in

popravljeni verziji tudi za mnoga leta nazaj. Zadovoljstvo pri delu je napodlagi avtomatiziranega vnosa in izpisa neprimerno veËje, kot je bilo prej, koje bilo potrebno vsako fazo vnesti posebej, veËkrat in roËno. Z novo obliko vnosapodatkov in izpisa so zadovoljni vsi, ki sodelujejo pri pripravi plana: vodje sluæb,izvršni direktorji, tajnice in seveda zaposleni v kadrovski sluæbi, ki pripravijoËistopis plana in ga posredujejo upravi druæbe.

ZahvalaOb tej priloænosti se zahvaljujem sodelavki Mojci JelovËan in sodelavcu AnæetuŠtularju, ki sta glede na moje æelje in ideje uskladila bazo tako, da je danestakšna, kakršna je, upravi pa za pozitiven odnos do sprejemanja novih idej.PrepriËana sem, da bo aplikacija doæivela še kakšno vmesno spremembo alidopolnitev, kajti plan kadrov in izobraæevanja je izredno dinamiËen proces, kise ne more ustaliti v stanju in fazi, kot je bil zasnovan.

UvodKlicni center z operaterji v DCV predstavlja informacijsko središËe ElektroGorenjska, kamor se lahko odjemalci elektriËne energije obrnejo v zvezi spridobivanjem oziroma posredovanjem informacij o stanju distribucijskegaomreæja Elektra Gorenjska.

Klicni center v dinamiËni povezavi z distribucijskim centrom vodenja v trenu-tnem obsegu aplikacije uspešno sluæi namenu avtomatskega informiranjaodjemalcev v zvezi s stanjem omreæja, kjer ob prepoznavanju klicatelja posredovanje operaterja ni potrebno.

Na podlagi statistike delovanja klicnega centra je mogoËe ugotoviti, daoperater v klicnem centru dnevno prejme do deset klicev, kar pomeni, da ještevilo dnevnih klicev v normalnih obratovalnih razmerah majhno in zato lahkoobvladljivo.

DCV Elektra Gorenjska v obstojeËi funkcionalnosti sluæi za nadzor in vodenjeSN in VN napetostnega omreæja. Glede na tehnološko rešitev DCV, kjer so NNizvodi v TP SN/NN v SCADA predstavljeni kot netelemetriËne toËke, bi bilosmiselno nadzor in vodenje razširiti tudi na izvode razdelilcev NN. Stanja NNizvodov se trenutno ne vodi v skladu z dejanskim stanjem na terenu, zatooperater v klicnem centru zaradi nepoznavanja trenutnega stanja nenapajanihdelov NN omreæja odjemalcem po telefonu ne more posredovati korektnihinformacij o stanju omreæja.

Predlog rešitveVodenje in nadzor NN izvodov v TP bi z ustrezno dodeljenimi pravicami, ki biomogoËale samo upravljanje NN stikal kot netelemetriËnih toËk v TP, dodelilioperaterju v klicnem centru.

Za izvedbo ideje bi bilo potrebno zagotoviti:• Pridobivanje informacij o stanju NN izvodov v TP, za kar bi bilo potrebno

striktno predhodno javljanje vseh stikalnih manipulacij na izvodih v NN

operaterju v KC. Informacijo bi v zaËetni fazi s terena pridobivali s pomoËjotelefonskih klicev, kasneje je mogoËe z nadgradnjo tehnologije DCVupravljanje NN izvodov izvajati tudi lokalno na terenu (npr. prenosni oddaljeniterminali).

• Zagotovitev ustreznih pravic, kar bo operaterju v KC omogoËalo samoupravljanje netelemetriËnih toËk NN izvodov iz TP.

• Izvajanje roËnih vnosov sprememb stanja netelemetriËnih toËk (operaterv KC).

Izvedbo izboljšave bo mogoËe realizirati brez veËjih investicijskih vlaganj.Delovno mesto operaterja v klicnem centru je æe opremljeno kot zunanjiuporabnik DCV, razumen strošek bi predstavljalo le ustrezno parametriranjepristojnosti delovnega mesta.

Uvedba ustreznega procesa pridobivanja informacij o spremembah stanja NNizvodov ne bo zahtevala posebnih sredstev, doloËene zanemarljive stroške bi vfazi izvajanja predstavljali le telefonski impulzi.

PriËakovane izboljšavePredlagano vodenje NN omreæja bo imelo predvidoma naslednje prednosti:• natanËnejši izraËuni statistiËnih kazalcev (SAIDI, SAIFI), saj bi bila v historiËni

bazi ustrezno zabeleæena tudi stanja vseh NN izvodov;• natanËnejša izdelava statistike in poroËil o izpadih posameznega merilnega

mesta;• boljši izkoristek delovanja klicnega centra, saj bi z natanËno informacijo o

nenapajanih NN izvodih: - v primeru uspešne identifikacije klicoËega odjemalca le-tega informi-

rali s pomoËjo predhodno posnetega sporoËila (avtomatski odzivnikkot temeljna funkcionalnost KC) in tako razbremenili operaterja v KC inposredno dispeËerje v DCV;

- v primeru neuspešne identifikacije klicoËega odjemalca bi operaterzaradi poznanega stanja NN omreæja le-temu lahko posredovalnatanËno informacijo o stanju in predvideni odpravi morebitnenapake.

Glede na trenutno število manipulacij na NNO lahko priËakujemo najveË 20klicev dnevno. Ob tolikšnem priËakovanem številu to pomeni povpreËno do triklice na uro, kar ne predstavlja posebne obremenitve operaterja. Tudi v primeru,da bi se v prihodnosti število prejetih klicev izjemno poveËalo (podvojilo, potro-jilo), obstaja moænost aktiviranja dodatnega operaterskega mesta v DCV, saj jeklicni center za tako delovanje æe povsem pripravljen.

Vodenje in nadzor NN izvodov v TP � mag. Marjan Jerele

Uvedba ustreznega procesa pridobivanja informacijo spremembah stanja NN izvodov ne bo zahtevala

posebnih sredstev, doloËene zanemarljive stroške biv fazi izvajanja predstavljali le telefonski impulzi.

24

Novosti

ELGO, junij 2009

Kdaj je Informatika, d. d., od SkupšËine GIZ dobilanalogo, da zaËne prenovo IIS?SkupšËina GIZ je na svoji novembrski seji v letu 2007 obravnavala študijo, ki joje izdelala Fakulteta za raËunalništvo in informatiko. Ugotovila je, da je primer-jalna analiza implementacije sistema ERP v primerjavi s prenovo IIS ugodnejšav korist prenove, in sprejela sklep, da zadolæuje Informatiko, da zaËne pripravena prenovo IIS. Informatika je torej prejela zadolæitev novembra 2007.

Kaj je bilo narejenega v sklopu priprav naprenovo IIS?V sklopu priprav na zaËetek prenove smo najprej izbrali zunanje svetovalce.Omenimo lahko Fakulteto za raËunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljaniin Fakulteto za elektrotehniko, raËunalništvo in informatiko Univerze vMariboru.

V sodelovanju s predstavniki elektrodistribucij smo pripravili projektno nalogoza študijo o primerni tehnološki platformi za prenovo. To študijo je izdelalaljubljanska Fakulteta za raËunalništvo in informatiko, potrdila pa jo je delovnaskupina GIZ za informatiko.

Sodelovati smo priËeli z zunanjo sodelavko za projektno vodenje, gospo ŠpeloUrh PopoviË, ki je bila izbrana na podlagi odliËnih referenc ter poznavanjaposlovanja EDP in IBM Mainframe sistemov. Z njeno pomoËjo in s pomoËjostrokovnjakov s Fakultete za raËunalništvo in informatiko smo zasnovali invzpostavili program projektov prenove IIS in v okviru tega ustanovili razliËnaorganizacijska telesa. Organizacijo programa projektov prenove IIS in vsaorganizacijska telesa je formalno potrdila tudi skupšËina GIZ.

V sklopu priprav smo s pomoËjo predstavnikov Fakultete za elektrotehniko,raËunalništvo in informatiko zaËrtali metodologijo konsolidacije poslovnihprocesov, ki bo omogoËila usklajevanje in konsolidacijo poslovnih procesovEDP. Konsolidirani poslovni procesi bodo sluæili za vhod v razvojni cikel SOA.

Zagnali smo tudi projekt Razvoj pilotnega sistema, katerega cilj je preizkusititehnologije, ki jih je izbrala omenjena študija o primerni tehnološki platformiza prenovo. Pilotni sistem, kot mu v Informatiki, d. d., v æargonu reËemo, ninamenjen le potrditvi ustreznosti izbranih tehnologij, temveË bo predstavljaltudi tehnološki vzorec za razvoj eIS. eIS je kratica za prenovljeni IIS, ki bo konËnirezultat in izdelek prenove. Pri tako kompleksnih projektih, kakršen je prenovaIIS, je razvoj takšnih pilotnih sistemov praksa, saj se tako kompleksnih inobseænih projektov ne zaËenja brez potrditve, da izbrane tehnologije delujejona raËunalniških sistemih, na katerih bo deloval prenovljeni informacijskisistem. Za pilotni sistem smo v sodelovanju z elektrodistribucijami uskladili indoloËili proces s podroËja obraËunavanja, ki bo uporabljen za pilotni projekt, inseveda zaËeli pilotni projekt, ki je bil v zaËetku aprila uspešno zakljuËen, njegoverezultate pa smo predstavili predstavnikom EDP.

V sklopu priprav smo naredili naËrt za novi naloæbeni cikel in ob koncu leta2008 tudi izvedli nakup novega mainfraima ter ustrezne programske opreme.V sklopu podpisa pogodbe za programsko opremo IBM smo dodali tudipotrebno programsko opremo, ki bo sluæila kot razvojno okolje za projektprenove.

V sklopu priprav na prenovo smo intenzivno iskali nove sodelavce in nekaj smojih tudi zaposlili. Dinamika tega zaposlovanja nam je omogoËila, da smo konecleta zaËeli tudi z aktivnostmi sistemizacije in reorganizacije podjetja. Tako na

novo zaposlene delavce kot æe dlje Ëasa zaposlene delavce smo poslali na veËrazliËnih izobraæevanj s podroËja SOA-tehnologij in razliËnih metodologij.

Kaj lahko zaposleni na EDP priËakujejo od prenove?Elektrodistribucijska podjetja lahko od prenove IIS priËakujejo veË koristi.Najprej dejstvo, da se uporabljena SOA-metodologija razvoja naslanja naposlovne procese. Zaradi tega bodo uporabniki oziroma elektrodistribucijemnogo laæje zakljuËile razvojni cikel od procesa do aplikacije, kar pomeni, dabodo spremembe in vzdræevalni posegi lahko zakljuËeni dosti prej. S prenov-ljenimi aplikacijami bodo imele elektrodistribucije moænost, da po prenoviposlovnega procesa mnogo hitreje in mnogo natanËneje pridejo tudi doprenovljenih aplikacij.

Seveda SOA kot sodobna tehnološka platforma, ki je uporabljena pri prenovi,ponuja tudi mnogo moænosti vkljuËevanja tretjih aplikacij v informacijskisistem, kar bo distribucijam dajalo veËji manevrski prostor pri izbiri in doloËanjuinformacijske podpore za poslovne procese.

S prenovo bodo uporabniki dobili tudi mnogo prijaznejši uporabniški vmes-nik in, kar je bistveno, tudi vsebinsko prenovljene aplikacije, ki bodo, sploh napodroËju njihovega core businessa, lahko omogoËile fleksibilnejše poslovanjein prilagajanje elektrodistribucij na træne razmere, ki so nastale po odprtju trgaz elektriËno energijo. Z uvedbo projekta prenove in projektnega pristopa krazvoju aplikacij bodo distribucije pridobile tudi moænost, da na urejen,dokumentiran in projektno voden naËin naroËajo nove aplikacije oziromavzdræujejo aplikacije, kar v primeru starega sistema ni bilo vedno tako.

Kakšno sporoËilo bi še æeleli posredovati zaposlenimna elektrodistribucijah glede prenove?Prvo sporoËilo, ki ga æelim posredovati, je, da je bila sprejeta odloËitev zaprenovo informacijskega sistema modra. Na podlagi dostopnih informacijugotavljamo, da reorganizacija elektrodistribucije, ki je bila povzroËena ssprejemom energetskega zakona in njegovih novel, še ni dokonËana.Implementacija ERP-ja v sistemu nedoreËene organizacijske strukture bipredstavljala zelo veliko tveganje, tako da je prenova na naËin, kot se jelotevamo, v teh razmerah optimalna.

Drugo sporoËilo, ki ga æelim posredovati elektrodistribucijam, je, da seInformatika z vso odgovornostjo zaveda teæe projekta, ki smo se ga lotili.Informatika se zavezuje, da bo storila vse, kar je v njenih moËeh, da bodo izdelkina voljo v dogovorjenih rokih in v dogovorjeni kakovosti.

In še tretje sporoËilo: Informatika se Ëuti vpeta v elektrodistribucijski prostor vSloveniji in upa, da je isto zavedanje prisotno tudi pri elektrodistribucijah.PriËakujemo, da tudi elektrodistribucije projekt prenove jemljejo za svojega in

da jim v skladu s tem ne boæal za potrebe prenove delegirati svojih najboljšihstrokovnjakov v uporabniškedelovne skupine, ker bodotako lahko dobili kar se dakakovosten izdelek.

Intervju z mag. Miranom Novakom � dr. Rok Rupnik

Projekt prenove IIS

Foto

: arh

iv M

iran

Nova

k

mag. Miran Novakdr. Rok Rupnik, vodja skupine za zasnovo in vzpostavitev postopkov za komunikacijo z EDP ter pripravo EDP na projekt prenove IIS(Fakulteta za raËunalništvo in informatiko)

Standardi kakovosti

25ELGO, junij 2009

Temeljni namen sistema OHSAS je sistematiËno in celovito urejanje podroËjavarnosti in zdravja pri delu. Podobno kot ISO standardi kakovosti tudi OHSAStemelji na sistemu stalnih izboljšav. Nenehno je potrebno preverjati izvajanjepredvidenih aktivnosti v okviru programov aktivnosti in ukrepati v smeri nji-hovega stalnega izboljševanja.

V prejšnjih številkah internega glasila ELGO smo vas podrobno seznanili z vse-bino sedmih programov, ki jih æe izvajamo:

1. Program za zmanjšanje tveganj pri delu na višini2. Program za zmanjšanje nevarnosti zaradi dela v jaških (kabelski kanalizaciji)3. Program za poveËanje poæarne varnosti4. Program za zmanjšanje nevarnosti zaradi del v bliæini napetosti5. Program za ureditev in izboljšanje prometne varnosti za kompleks Primskovo6. Program za zmanjšanje nevarnosti zaradi prisotnosti v cestnem prometu7. Program za dopolnitev meritev delovnega okolja.

Svet za varnost in zdravje pri delu je na enem od rednih meseËnih sreËanjsprejel odloËitev za pripravo dveh novih programov. OdloËitvi je botrovalazaveza Sveta, da mora poleg izboljšav in aktivnosti v okviru obstojeËihprogramov svoje delovanje še razširiti. Z izbiro programov aktivno pristopamok problematiki varnosti in zdravja pri delu na dveh zelo razliËnih podroËij dela:pisarniškega dela in dela na osamljenih delovnih mestih.

Program za zmanjševanje nevarnosti zaradiosamljenih delovnih mestProgram obravnava problematiko varnosti in zdravja pri delovnih nalogah, kijih lahko izvaja en sam delavec, to je:

• posluæevanje objektov, postrojev, elektriËnih naprav oziroma opreme, elek-troenergetskih postrojev, elektriËnih naprav in opreme ter zavarovanjemesta dela,

• vizualni pregled objektov, postrojev, elektriËnih naprav oziroma opreme inupravljanje elektroenergetskih postrojev in naprav, opreme ter zavarovanjemesta dela,

• delo na napravah pod 1 kV.

Med navedenimi deli so zaposleni izpostavljeni udaru elektriËnega toka alielektriËnemu obloku, zdrsu ali padcu na istem nivoju, v globino ali z višine,trenutni slabosti zaradi razliËnih vzrokov, prometni nezgodi, napetosti pri

nujnih intervencijah in podobnemu. Zaradi narave dela in v primeru hujšihpoškodb obstaja velika nevarnost nezmoænosti samopomoËi, iskanje pone-sreËenca pa je lahko dolgotrajno, kar lahko dramatiËno poveËa resnost poškodb.

Verjetnost nevarnih dogodkov je glede na pogostost opravljanja del naosamljenih delovnih mestih velika. V obdobju od leta 2000 do 2009 imamoevidentiranih kar nekaj takih nezgod (zvini, zlomi, odrgnine), na sreËo pa so sedelavci uspeli sami rešiti iz nastalega poloæaja.

Okvirni cilji programa so izboljšanje varnostne kulture, obvladovanje vsehtveganj, dopolnitev ocene tveganja za osamljena delovna mesta, zmanjšanjeverjetnosti za nezgode in poškodbe ter postavitev sistema javljanja alibeleæenja prisotnosti. Program se bo zaËel izvajati v letošnjem letu, aktivnostipa bodo predvidoma konËane v letu 2011.

Program za zmanjševanje nevarnosti pri izvajanjupisarniških delTudi pisarniška dela so izpostavljena nevarnostim, na primer zdrsom inpadcem na istem nivoju ali v globino (stopnišËe), urezom, posrednemu udaruelektriËnega toka (oprema, vezana na elektriËno energijo), ergonomskimdejavnikom, temperaturnim vplivom in neprimerni osvetljenosti delovnegamesta. Moæne so tudi resne poškodbe in bistveno zmanjšana delovna sposob-nost. Glede na veliko koliËino izvajanja pisarniških del je verjetnost dogodkovvelika.

Okvirni cilji programa so izboljšanje varnostne kulture, obvladovanje vsehtveganj, zmanjšanje verjetnosti za nezgode in poškodbe ter ergonomske rešitvedelovnih mest v pisarnah. Predviden je pregled obstojeËega stanja v pisarnahz vidika ergonomije (delovna miza, stol, tipkovnica, miška), toplotnega udobjain svetlobnih razmer ter odprava ugotovljenih pomanjkljivosti. Program se bozaËel izvajati v letošnjem letu, zakljuËek vseh aktivnosti (nabava potrebnihsredstev) pa je predviden v letu 2012.

Z izbiro programov aktivno pristopamo kproblematiki varnosti in zdravja pri delu na dvehzelo razliËnih podroËjih � Edvard Košnjek, skrbnik Sveta za varnost in zdravje pri delu

Nenehno je potrebno preverjati izvajanje predvi-denih aktivnosti v okviru programov aktivnosti inukrepati v smeri njihovega stalnega izboljševanja.

V decembrski številki Elga sem vam predstavila ergonomijo kot vedo, ki obrav-nava Ëloveka v odnosu do dela, delovnega mesta in delovnih sredstev terdelovno okolje. V tokratni številki vam predstavljam, kakšna mora biti opremav pisarnah.

Uporaba opreme v pisarnah

Zaslon

• Slika na zaslonu ne sme utripati. Osveæevalna frekvenca zaslona mora bitinajmanj 70 Hz.

• Znaki na zaslonu morajo biti dovolj veliki, ostri, nepopaËeni in razloËno

oblikovani. Znaki, presledki med znaki in med vrsticami morajo biti dovolj ve-liki, da jih je mogoËe loËiti brez napora, pa tudi dovolj majhni, da je besedilopregledno.• Svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno nastavljiva, tako da ju

delavec brez teæav prilagaja razmeram v delovnem okolju. Zaslon mora bitilahko gibljiv, tako da lahko delavec njegovo smer in naklon prilagodi v skladuz ergonomskimi zahtevami dela.

• Na delovni mizi ali delovni površini ne sme biti predmetov, ki bi ovirali vrtenjein nagibanje zaslona.

• Zagotovljena mora biti moænost prilagoditve višine zaslona višini oËi tako,da je zgornja vrstica na zaslonu pribliæno 5 cm pod višino oËi.

Varno delovno mesto � Neæa Mali

26

Standardi kakovosti

ELGO, junij 2009

• Na zaslonu ne sme biti odsevov, ki bi zmanjševali in motili Ëitljivost znakov.• Zaslon mora biti zaradi dobre Ëitljivosti vedno oËišËen.• Glava mora biti rahlo nagnjena naprej.• Monitor postavimo naravnost predse, da se izognemo obraËanju in ukriv-

ljanju telesa in vratu.• PrivošËimo si kratke odmore med delom, da si spoËijemo oËi.

Tipkovnica

• Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm, njena nagnjenost pa moraustrezati ergonomskim zahtevam. Tipkovnica mora biti prosto gibljiva podelovni površini, da omogoËa delavcu naravno dræo telesa in rok. Moænostpremikanja in prilagajanja tipkovnice ne sme biti omejena s sredstviprikljuËitve ali z dolæino kabla.

• Na delovni mizi ali delovni površini mora biti pred tipkami najmanj 100 mmproste površine za oporo rok.

• Površina tipkovnice, ki naj bo svetle barve, mora biti brez leska.• Razmestitev tipk na tipkovnici in znaËilnosti tipk morajo ustrezati ergonom-

skim zahtevam.

Delovna miza ali delovna površina

• Delovna miza oziroma delovna površina ne sme imeti leska in mora biti izsnovi, ki na dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les).

• Površina mize ali delovne površine mora biti najmanj 800 mm x 1200 mm inzadostna za delo, tako da omogoËa primerno razmestitev zaslona, tipkovnice,pisnih podlag in ostale opreme in dovolj prostora za premikanje miške.

• Delovna miza oziroma delovna površina mora biti stabilna in mora biti, Ëe jele mogoËe, po višini nastavljiva.

• Dræalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo zaoznaËevanje vrstic in mora biti izvedeno in postavljeno tako, da delavcu nepovzroËa dodatnih obremenitev oËi, vratu in/ali glave.

• Poskrbimo, da kabli ne visijo prosto z mize, saj nas lahko v veliki meri ovirajo.Tako je tudi laæje Ëistiti prostor, ËišËenje pa pripomore k dobri klimi v prostoru.

Sodobne pisarniške mize imajo zaobljeno obliko, ki omogoËa laæje gibanje pridelu ter hitrejši in bolj prilagojen dostop do vseh pripomoËkov, ki jih potrebu-jemo. Miza mora biti stabilna tudi takrat, ko izvleËemo vse predale. Ne smeimeti ostrih vogalov in robov. Vedno bolj uporabni so premakljivi predalniki,namešËeni pod mizo, ki jih lahko uporabljamo tudi kot odlagališËe dokumen-tov. Vedno moramo tudi paziti, da imamo na mizi le tiste stvari in pripomoËke,ki jih potrebujemo, da miza ne postane prostor odlaganja.

Delovni stol

• Mora biti stabilen in delavcu omogoËati udoben poloæaj ter neoviranopremikanje.

• Imeti mora nastavljivo višino sedeæne površine in premiËno podvozje.• Ledvena opora za hrbet mora biti nastavljiva po naklonu in višini in naj

omogoËa elastiËno podajanje naslonjala pri spreminjanju naklona hrbta.• Opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to æeli. Biti mora

dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj visoka, stabilna, nedrseËa inmora delavcu omogoËati udoben poloæaj in naklon nog.

• Hrbtno naslonjalo mora biti nastavljivo po višini, globini in nagibu.• Višino stola prilagodimo tako, da imamo obe stopali na tleh.

Primerno oblikovan stol je tisti, ki je prilagojen telesu ter nudi pomoË in oporopri vzdræevanju poloæaja. Za izbiro pravilnega stola je treba poznati izbirna mer-ila in upoštevati ergonomske zakonitosti, ki jih predlaga stroka.

Pravilna namestitev monitorja.

Pravilna dræa pri delu v pisarni.

ErgonomiËen pisarniški stol.

Standardi kakovosti

27ELGO, junij 2009

Poklicne bolezniPosledica ne(varnega) delovnega mesta so razliËne poškodbe, nesreËe inseveda tudi POKLICNE BOLEZNI. Leta 2003 je bil izdelan pravilnik o seznamupoklicnih bolezni, v katerem je definirana poklicna bolezen: ”Poklicna bolezen je bolezen, povzroËena z daljšim neposrednim vplivomdelovnega procesa in delovnih pogojev na doloËenem delovnem mestu ali nadelu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je obolelizavarovan in je navedena v seznamu poklicnih bolezni.”

ZakljuËekPodjetje, ki upošteva ergonomijo, se zaveda, da je pravilna izbira pohištvaizredno pomembna za zagotavljanje zdravega in uËinkovitega delovnegaokolja. Delovno mesto naj bi bilo funkcionalno, fleksibilno, ergonomsko inoblikovalsko domišljeno ter ne nazadnje tudi ekonomsko upraviËeno. Za zdravodelo v pisarni je predvsem pomembno ergonomsko prilagojeno pohištvo. Tonaj se prilagaja telesu, naj bo moderno, ekonomiËno in praktiËno.

Dnevno nas mediji seznanjajo s klimatskimi spremembami, katerih poslediceæe lahko obËutimo na lastni koæi. Vse to nas zavezuje, da postane naša zavest opomenu varovanja okolja z vsakim dnem moËnejša. Da bomo uspešni v tej bitkiza Ëistejše okolje, moramo vsi skupaj pristopiti k celovitemu obvladovanjusistema ravnanja z okoljem. V mislih imamo predvsem sistem obvladovanjaokoljskih vidikov in vplivov, ki jih povzroËamo s svojo dejavnostjo. Za resniËniuspeh delovanja sistema za ravnanje z okoljem je pomembno, da je sistemuspešen na nivoju posameznika, podjetja, druæbe, dræave in celotnega sveta.

V letošnjem letu smo si Ëlani Sveta za ravnanje z okoljem (SRO) ElektraGorenjska zadali nalogo, da bomo poskušali vsem zaposlenim Ëim boljepredstaviti bistvene naloge, ki jih moramo poznati pri ravnanju z odpadki.OdloËili smo se, da bomo seje SRO izvajali tudi na terenu (npr. v krajevnihnadzorništvih). Tako bomo zaposlenim na oddaljenih lokacijah predstavljalidelovanje Sveta za ravnanje z okoljem, najpomembnejša navodila in pravila priravnanju z okoljem ter prisluhnili vprašanjem, ki se pojavljajo.

»lani sveta za SRO smo za boljše in uËinkovitejše ravnanje z odpadki, ki sepojavljajo v našem podjetju, pripravili tudi zgibanko Skrbimo za okolje. Z nasvetiin navodili v zgibanki æelimo vsem zaposlenim predstaviti naËine odgovornegaravnanja z odpadki.

»lani SRO smo si zadali nalogo dodatno spodbujati zaposlene kloËenemu zbiranju odpadnega pisarniškega papirja. Z

akcijo æelimo zmanjšati koliËino pisarniškegapapirja med komunalnimi odpadki, stem bomo namreË zmanjšali tudi

stroške komunalnih odpadkov. Zdoslednim loËevanjem odpadnega

papirja (bel pisarniški papir, Ëasopis inkarton) bomo še korak bliæje resniËno

druæbeno odgovornemu podjetju. Vsemzaposlenim Elektra Gorenjska bomo posre-

dovali navodila, ki jim bodo v pomoË prizbiranju starega papirja.

V Svetu za ravnanje z okoljem smo v preteklemobdobju namenili pozornost tudi naslednjim

aktivnostim:• ponovni oceni vseh pomembnih okoljskih vidikov,

• oceni pomembnega okoljskega vidika svetlobnegaonesnaæevanja − pripravili smo ustrezen program zazmanjšanje vpliva na okolje,

• pregledu programov za zmanjšanje vplivov na okolje inopredelitvi novih in laæje merljivih ciljev,

• odpravili smo neskladnosti in upoštevali vsa priporoËila, ki sobila podana na zadnji presoji ISO 14001,

• vkljuËili smo nove uredbe s podroËja varovanja okolja vposlovne procese EG,

• skrbeli smo za stalno obvešËanje in spodbujali zaposlene kodgovornemu ravnanju z odpadki in izpolnjevanju potrebnedokumentacije.

Delo Sveta za ravnanje z okoljem � Rudolf Ogrinc, skrbnik Sveta za ravnanje z okoljem

Temeljni cilj Sveta za ravnanje z okoljem v letu 2009je poveËati stopnjo osvešËenosti med zaposlenimi o

odgovornem ravnanju z odpadki.

28

Iz Gorenjskih elektrarn

ELGO, junij 2009

Gorenjske elektrarne so v letu 2008 proizvajale elektriËno energijo v 14hidroelektrarnah in petih sonËnih elektrarnah na obmoËju Gorenjske ter vsonËni elektrarni FERI v Mariboru. Gorenjske elektrarne imajo v lasti 13 malihhidroelektrarn in v upravljanju eno hidroelektrarno. Hidroelektrarna Jelendol jebila 8. avgusta 2008 s strani obvladujoËe druæbe Elektro Gorenjska vrnjena vzaËasno uporabo denacionalizacijskim upraviËencem. Proizvodnja elektriËneenergije v proizvodnih objektih Gorenjskih elektrarn je bila v letu 200852.510.289 kWh (leta 2007 48.437.836 kWh), kar je 14,83 % nad planom (leta2007 2,68 % nad planom) oziroma 8,41 % veË kot leta 2007. Planirana proiz-vodnja je bila ocenjena na podlagi desetletnih opazovanj gibanja vodnihpotencialov in s tem tudi obsega proizvodnje. Proizvodnja elektriËne energijev Gorenjskih elektrarnah predstavlja 5,11 % deleæ glede na porabljeno elek-triËno energijo v letu 2008 na Gorenjskem (leta 2007 je bil ta deleæ 5,04 %).

Struktura proizvodnih objektov©tiri srednje hidroelektrarne, ki sodijo v velikostni razred od 1 do 10 MW moËi,so proizvedle 79,18 % (leta 2007 78,53 %) vse elektriËne energije, najveË HESavica s 39,53 % (leta 2007 43,68 %), sledile pa so HE Sava z 22,45 % (leta 200722,84 %), HE Soteska z 11,45 % (leta 2007 8,91 %) in HE LomπËica s 5,75 % (leta2007 3,10 %). Med malimi hidroelektrarnami moËi do 1 MW ima najpomem-bnejπi deleæ HE Mojstrana s 6,89 % (leta 2007 6,88 %), od 2−3 % deleæ imajoHE ©kofja Loka s 3,17 % (leta 2007 2,77 %), HE Kokra 2,82 % (leta 2007 2,80 %)in HE Standard 2,07 % (leta 2007 2,04 %).

Deleæ poreËij v skupni proizvodnji elektriËne energije za leti 2007 in 2008

Vir: Vladimir Savinπek, izraËuni Drago Papler (2009)

Plan proizvodnje preseæen V poreËju Save Dolinke je bila leta 2008 realizacija preseæena za 34,98 % (HEMojstrana 36,18 %, HE Kranjska Gora 28,94 %), v poreËju Kokre za 24,01 % (HEKokra 31,79 %, HE Standard 14,66 %, HE Cerklje 26,36 %), v poreËju SaveBohinjke 14,40 % (HE Savica 10,80 %, HE Soteska 28,85 %), poreËje Sava s HESava za 7,43 %, poreËje Sore 28,35 % (HE ©kofja Loka 13,23 %, HE Sorica 49,66%, HE DavËa 27,86 %, HE Rudno 86,13 %), poreËje Træiπke Bistrice 4,58 %(HE Jelendol 28,19 % pod planom, HE LomπËica 8,97 % nad planom).

VeËja proizvodnja in prodaja elektriËne energije je predvsem rezultat boljπehidrologije v letu 2008 v primerjavi z letom 2007.

Pet sonËnih fotonapetostnih elektrarn (FE Radovljica 11,25 % nad planom, FELabore 4,49 % nad planom, FE FERI 14,57 % pod planom, FE Strahinj 8,96 % nad

planom, upoπtevana pa je tudi proizvodnja novozgrajenih fotonapetostnihelektrarn FE Preddvor in FE Kriæe) je proizvedlo 29,63 % veË elektriËne energije,kot je bilo predvideno s poslovnim naËrtom za leto 2008.

Realizacija proizvodnje elektriËne energije glede na plan za leti 2007 in 2008

Vir: Vladimir Savinπek, izraËuni Drago Papler (2009)

©tiri srednje hidroelektrarne (HE Savica, Sava, Soteska in LomπËica), ki sodijo vvelikostni razred od 1 do 10 MW moËi, so proizvedle 11,94 % veË elektriËneenergije, kot je bilo planirano za leto 2008.

Glede na hidroloπke razmere in naËrt proizvodnje je bil za 86,13 % preseæen vhidroelektrarni Rudno, za 49,66 % v hidroelektrarni Sorica, za 36,18 % vhidroelektrarni Mojstrana, za 31,79 % v hidroelektrarni Kokra, za 28,94 % vhidroelektrarni Kranjska Gora, za 28,85 % v hidroelektrarni Soteska, za 27,86 %v hidroelektrarni DavËa, za 26,36 % v hidroelektrarni Cerklje, za 14,66 % vhidroelektrarni Standard, za 13,23 % v hidroelektrarni ©kofja Loka, za 10,80 %v hidroelektrarni Savica, za 8,97 % v hidroelektrarni LomπËica in za 7,43 % vhidroelektrarni Sava.

Deleæ proizvodnje glede na vrsto elektrarn za posamezni mesec leta 2008

Vir: IzraËuni Drago Papler (2009)

Prodaja elektriËne energije Gorenjske elektrarne so veËino proizvedene elektriËne energije prodajale Elek-tru Gorenjska. Z novo poslovno strategijo lastnega træenja elektriËne energijekonËnim odjemalcem so poveËale prihodke od prodaje elektriËne energije.

Analiza obratovanja proizvodnje, investicijein razvoj v letu 2008 � Drago Papler

5,55 4,9

0,13

5,85

8,14

22,84

52,59

0,35

5,026,24 6,778,19

50,98

22,45

0

10

20

30

40

50

60

SavaBohinjka

Sava Sava Dolinka TržiškaBistrica

Sora Kokra Sončneelektrarne

Porečje

Del

ež (%

)

Leto 2007 Leto 2008

107,43 104,58

128,35

109,9102,68

113,66111,8

95,78

58,43

123,76

100,8

114,83129,63124,01

134,98

114,40

0

20

40

60

80

100

120

140

160

SavaBohinjka

Sava SavaDolinka

TržiškaBistrica

Sora Kokra Sončneelektrarne

Gorenjskeelektrarne

Porečje

Del

ež (%

)

Leto 2007 Leto 2008

99,30

99,40

99,50

99,60

99,70

99,80

99,90

januar

februar

mare

capril

maj

junijjulij

avgust

septem

ber

oktober

november

december

%

0,00

0,05

0,10

0,15

0,20

0,25

0,30

0,35

0,40

0,45

0,50

%

hidroelektrarne sončne elektrarne

Iz Gorenjskih elektrarn

29ELGO, junij 2009

Dobava elektriËne energije konËnim odjemalcem je leta 2006 obsegala0,72 % prodane elektriËne energije, leta 2007 2,82 %, leta 2008 pa 6,04 %elektriËne energije.

Velike investicijeZa izvedbo tekoËih, vzdræevalnih in investicijskih del je bilo izdanih 220delovnih nalogov, za odpravo popoplavne sanacije iz leta 2007 pa se je delonadaljevalo na petih πkodnih delovnih nalogih.

Izdano πtevilo delovnih nalogov v obdobju 2002−2008

PodroËje / Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008Vzdræevanje, investicije 77 74 98 101 184 224 220©koda (zavarovalnica) 0 4 5 1 4 9 5

Vir: Vladimir Savinšek

V Sluæbi za investicije in razvoj Gorenjskih elektrarn so v letu 2008 potekalevelike investicije:1. Rekonstrukcija zajetja HE LomπËica2. Sanacija akumulacijskega bazena HE LomπËica 3. Menjava generatorskih stikal HE Savica4. Zamenjava novega sinhronskega generatorja v HE Soteska5. Izgradnja sonËne elektrarne Strahinj moËi 82,74 kW − 1. faza in doinstalacija

na 89,835 kW − 2. faza6. Izgradnja sonËne elektrarne Preddvor moËi 60,2 kW7. Izgradnja sonËne elektrarne Kriæe moËi 80,41 kW.

NajveËja investicija v zadnjem desetletju je bila rekonstrukcija in poveËanjezajetja hidroelektrarne LomπËica ter sanacija akumulacijskega bazena. NatehniËnem pregledu v ponedeljek, 15. decembra 2008, ko je bil pregledan novgradbeni objekt in vgrajena elektro-strojna oprema z izvrπilno dokumentacijos strani nadzornih, izvedenskih, inπpekcijskih in upravnih pooblaπËencev, je bilougotovljeno, da je objekt ustrezno zgrajen in ni zadrækov za uporabnodovoljenje, ki ga je UE TræiË izdala januarja 2009.

Za HE Savica so bili dobavljeni vakuumski bremenski odklopniki Siemens Siomtip 3AE1354-2EA40-OER2-Z F20 F30 in izvedena prva faza zamenjave.

Za HE Soteska 1 je bil kupljen nov asinhronski generator proizvajalca ATB-SEVER, tip OKT 355 Md-6G.

Z drugo fazo izgradnje sonËne elektrarne Strahinj je bila optimizirana izrabastrehe na hlevu za konje. SonËna elektrarna Strahinj je bila poveËana za 7,1 kWoziroma dodatno vgradnjo 33 fotonapetostnih modulov tipa Sanyo HIP 215Wp in en omreæni razsmernik SMA Sunny Mini Central SMC 7000 HV. Skupna in-stalirana moË sonËne elektrarne Strahinj je 89,835 kW, zaËetek obratovanja jebil 25. aprila 2008.

Zgrajena je bila sonËna elektrarna Preddvor z moËjo 60,2 kW, ki jo sestavlja 280fotonapetostnih modulov tipa Sanyo HIP 215 Wp, devet omreænih razsmernikovSMA Sunny Mini Central SMC 7000 HV in 8000 HV, AC spojiπËe, prikljuËnomerilno mesto in prikljuËni kablovod do transformatorske postaje Preddvor.ZaËetek obratovanja je bil 17. junija 2008, jeseni je bil montiran πe sistem zanadzor, diagnostiko, senzoriko in monitoring.

Zgrajena je bila sonËna elektrarna Kriæe z moËjo 80,41 kW, ki jo sestavlja 374fotonapetostnih modulov sonËnih celic BMU-215-1 moËi po 215 Wp domaËegaproizvajalca BISOL, devet razsmernikov tipa SMA Sunny Mini Central SMC 9000in 7000, kontrolna enota, AC spojiπËe, prikljuËna merilna omarica, prikljuËninizkonapetostni kabel. ZaËetek obratovanja je bil 23. december 2008, sistemspremljanja podatkov in monitoring pa realizirana leta 2009.

Opravljene so bile revizije strojev in naprav v vseh hidroelektrarnah in planiranavzdræevalna dela po programu za leto 2008.

Zaposleni Kvalifikacijska struktura zaposlenih se je od ustanovitve Gorenjskih elektrarnleta 2002 izboljπevala. PovpreËno πtevilo dokonËanih let πolanja na zaposlenegase je poveËalo iz 12,3 leta 2002 na 13,2 dokonËanega leta πolanja na za-poslenega v letu 2008, kar pomeni 6,69-odstotno rast izobraæevanja. Izo-braæevanje ob delu brez napotila podjetja sta zakljuËila Robert GraπiË kotinæenir mehatronike in Drago Papler kot magister gospodarski inæenir.

Na Inæenirski zbornici Slovenije so strokovni izpit za vodenje del po Zakonu ograditvi opravili: Miha Flegar in Simon Peternel za elektro stroko ter Ludvik Kraljza strojno stroko.

Rast izobrazbene strukture zaposlenih v Gorenjskih elektrarnah, 2002−2008

Vir: IzraËuni Drago Papler (2009)

Izvedena je bila πtudija Predinvesticijska zasnova izbire optimalne variantesofinanciranja projekta na zajetju pitne vode “Pod Krvavcem” za potencialnoizgradnjo nove hidroelektrarne Cerklje 2.

Izdelan je bil idejni projekt za optimalno lokacijo izgradnje nadomestne HEStandard, idejna zasnova HE Preska in projekta za izvedbo rekonstrukcijestikaliπËa HE Savica in HE ©kofja Loka.

V nateËaju Ministrstva za okolje in prostor RS, Inπtituta Joæef ©tefan in »asnikaFinance smo sodelovali z dvema projektoma na 10. Dnevih energetikov 2008v Portoroæu. Za nagrado Sonaravni projekt 2008 in priznanje energetskimenedæer 2008 Dragu Paplerju je bil izbran partnerski razvojno-izobraæevalniprojekt SonËne elektrarne Strahinj Gorenjskih elektrarn in Biotehniπkega cen-tra Naklo. EU sonËnih dnevov 16. maja 2008 z ogledom treh sonËnih elektrarnso se udeleæili Ëlani Kluba Reenergija in organizirane πolske skupine. Realiziranje bil tudi izobraæevalno-osveπËevalni in promocijski projekt ekoloπko-energetskih delavnic 3. oktobra 2008 v osnovni πoli Matija Valjavca Preddvor.

V Sluæbi za investicije in razvoj smo prisluhnili inovativnim predlogom tervzpodbudili udeleæbo in sodelovanje na konferencah s podroËja elektroener-getike, strojniπtva, varnosti pri delu, ekonomije in managementa. ©tirjestrokovnjaki so v lanskem letu na sedmih konferencah aktivno sodelovali ssedmimi strokovnimi in znanstvenimi referati.

1,58

3,61 3,65

4,65

5,63

6,69

6,04

2,82

0,72

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

%

Rast izobr./zaposl. (%) Rast direktne prodaje končnim odjemalcem (%)

30

Iz Gorenjskih elektrarn

ELGO, junij 2009

Vse evropske dræave, razen Slovenije in Malte, za pridobivanje elektrike æe spridom uporabljajo vetrno energijo, ki je v zadnjem desetletju najhitreje razvi-jajoËi se energetski vir. Pri nas še vedno obstaja dilema, ali bi na Volovji rebripostavili prvo vetrno polje s 43 vetrnicami. Glavni nasprotniki postavitve so prinas − za razliko od drugih evropskih dræav − okoljevarstveniki, saj naj bi bilevetrnice oziroma njihove lopute nevarne za redke in dragocene vrste ptic. Vetr-nice naj bi ogroæale tudi risa in še nekatere druge æivali, omenjali so celonevarnost za sneæniškega netopirja. Tudi v Gorenjski elektrarnah æelimo proiz-vajati najËistejšo elektriËno energijo; poleg vode in sonca bi radi izkoristili tudimoË vetra. NaËrtujemo postavitev parka vetrnih elektrarn na Gorenjskem. Kljubtemu, da smo æe našli nekaj potencialnih lokacij, naj te za enkrat ostanejoposlovna skrivnost.

V mesecu aprilu sva se s sodelavcem Jurijem »adeæem na povabilo gospodaWinkelmaierja iz podjetja Energiewerkstatt odpravila k našim severnim sose-dom na ogled vetrne elektrarne Tauernwindpark, ki stoji na gorskem grebenuv avstrijskih gorah Niedere Tauern, na 1850 metrih nadmorske višine. Tam soleta 2002 postavili vetrno polje s 13 vetrnimi turbinami, vsaka od njih ima moË1,75 MW, premer rotorja vetrnice je 66 metrov, letna proizvodnja pa znaša40.000 MWh. To prinaša prihranek skoraj 31.000 ton CO2 oziroma 12 milijonovlitrov fosilnih goriv. Naloæba je vredna 23,8 milijona evrov in se jim bo povrnilav desetih letih.

Avstrijci so v tem Ëasu iz vetrnega polja naredili pravo turistiËno atrakcijo. Samolani si je namreË vetrnice ogledalo kar 20.000 obiskovalcev. Seveda nikakor nezastonj −obiskovalce “udarijo” po æepu najprej s cestnino za pot do vetrnic. »eæelijo izvedeti kaj veË, lahko najamejo še vodnika, ki jim podrobneje predstavidelovanje vetrne elektrarne.

Zanimivo je, da je pobudo za gradnjo vetrnega polja na tem obmoËju dal za-sebnik in ne dræava. Zamislil si jo je svetnik za trgovino Franz Brunner, ki so gakot navdušenega lovca motili moËni vetrovi, kakršni nenehno pihajo izKobaldecka. Porodila se mu je zamisel, da ta dostopni energetski vir uporabiza kaj koristnega, denimo za proizvodnjo elektrike. V ta namen je leta 1999

ustanovil podjetje Tauernwindpark Windkraftanlagen, ki upravlja vetrni park.Enoletne meritve na tem obmoËju so pokazale, da povpreËna hitrost vetraznaša sedem metrov na sekundo. Vetrnice se samodejno ustavijo, ko veter pihaz moËjo 25 metrov in veË na sekundo.

Vsako leto najdejo tam štiri do šest majhnih mrtvih ptiËev. Res pa je, da so jihtoliko na tem obmoËju našli tudi pred postavitvijo vetrnega polja. Na obmoËjuz vetrnicami celo gnezdi ptiË ruševec. Pravzaprav je obiskovalcu, ki vetrno poljeTauernwindpark vidi v æivo, res le s teæavo mogoËe dopovedati, zakaj naj bi sekakšen ptiË, Ëe seveda zaradi slabega vida ni æe goden za sanitarni odstrel, takosamomorilsko zavihtel med rotorje vetrnic in tam Ëakal na svoj konec, saj sovetrne turbine postavljene na tolikšni razdalji, da je prostora in Ëasa za prehodna pretek. Na tem obmoËju prej ni bilo gozda, ki bi ga bilo treba posekati, pripostavitvi vetrnega polja je bilo poskrbljeno za varovanje okolja in pokrajine.Turbine so dostavili s posebej zasnovanimi vozili, za ohranitev naravne flore instrukture tal pa so transformatorji postavljeni znotraj stolpov vetrnih turbin inne kot posebne stavbe, kot je to obiËajno.

V letu 2008 je bilo v EU postavljenih veË vetrnih elektrarn kot katere koli drugeenergetske tehnologije. Vetrna energija je tako po trditvah EWEA prviË vodilnaenergetska tehnologija v EU. Lani je tako v uniji obratovalo za 64.949 MWzmogljivosti vetrne energije, kar je za 15 odstotkov veË kot v letu 2007. VpovpreËju je bilo lani postavljenih 20 vetrnih turbin na vsak delovni dan, obkoncu leta pa je v bilo v sektorju vetrne energije, kjer je obseg naloæb znašal 11milijard evrov, zaposlenih 160.000 ljudi. Vetrna energija, ki je bila izkorišËenado konca lanskega leta, bo v obiËajno vetrovnih letih po trditvah EWEAproizvedla 142 TWh elektriËne energije, kar predstavlja 4,2 odstotka povpraše-vanja po elektriki v EU. Zmogljivosti vetrne energije bodo omogoËile tudizniæanje letnih izpustov toplogrednih plinov za 108 milijonov ton, kar jeenakovredno zmanjšanju evropskega voznega parka za 50 milijonov avtomo-bilov.

Vetrni park Tauern v Avstriji � mag. Marko »arman

Foto

: Rud

olf W

iesn

egge

r

Udeleæenci ogleda vetrnega parka.

Foto

: Jur

ij »a

deæ

Multiplikator in del generatorja na vrhu 60-metrskega stolpa.

Zmogljivosti vetrne energije bodo omogoËile tudizniæanje letnih izpustov toplogrednih plinov za

108 milijonov ton, kar je enakovredno zmanjšanjuevropskega voznega parka za 50 milijonov

avtomobilov.

Predstavljamo se

31ELGO, junij 2009

Od pol osme ure zjutraj, ko se naπi operaterjiprijavijo v klicni center, do druge ure popoldne, kose odjavijo, od ponedeljka do petka, se takolezaËne veËina pogovorov. Samo do 19. maja je biloklicev v povpreËju 421 dnevno.

Od uvedbe klicnega centra dodanesV Elektru Gorenjska smo klicni center vpeljali leta2004 ob izgradnji novega, sodobnega distribucij-skega centra vodenja. Glavni namen uvedbeklicnega centra je bilo izboljπati obveπËenost naπihodjemalcev elektriËne energije. V sklopu klicnegacentra delujeta dve telefonski πtevilki, in sicer (04)20 83 111 za sploπne informacije o dobavi inodjemu elektriËne energije ter (04) 20 83 333 zainformacije o izpadih elektriËne energije naelektroenergetskem omreæju.

Vse odjemalce, ki pokliËejo v klicni center, pozdraviavtomatski odzivnik, nato pa se njihovi klicipreusmerijo k prvemu prostemu operaterju, ki jimprijazno pomaga, svetuje ali kako drugaËe reπinjihov problem. Operaterju se ob prevzemu klicana raËunalniπkem zaslonu odpre maska s podatkio klicoËem odjemalcu. Operater ima tako predseboj podatke, ki jih potrebuje, da lahko dostopana primer do izdanih raËunov oziroma do po-datkov in jih pregleduje, popravlja in izpisuje. Vseto seveda velja za klice s telefonske πtevilke, ki jeæe shranjena v naπi bazi in je povezana s πtevilkoodjemnega ali merilnega mesta. V nasprotnemprimeru so podatki na maski prazni in jih moraoperater vnesti oziroma poiskati v naπi bazi.

Za vsak opravljen klic operaterji vnaπajo podatkeo vsebini pogovora. VeËino informacij izbirajo vvnaprej programiranih menijih. Tako jeomogoËena laæja statistiËna obdelava klicev in nenazadnje osnova za uvedbo izboljπav, ki prispevajok veËji uËinkovitosti dela in boljπi storitvi za naπeodjemalce.

V letoπnjem letu je bila podpisana vzdræevalnapogodba s podjetjem Zaslon, ki nadgrajujetehniËno platformo klicnega centra. Novost, ki jotrenutno pripravljamo, bo odjemalcem omogoËalavnos stanja πtevca prek telefonske tipkovniceneposredno v bazo, iz katere se zajemajo podatkiza obraËun porabe elektriËne energije. S tem bomorazbremenili operaterje, ki sedaj roËno vnaπajopodatke, ki jim jih odjemalci narekujejo potelefonu ali pa jih prejmejo po elektronski poπti.

V klicnem centru so redno zaposleni πtirje ope-raterji, πe πtirje pa se prijavljajo po potrebi v Ëasukonic. Zaradi naraπËajoËega πtevila klicev smo zadelo v klicnem centru dodatno usposobili πe osemoperaterjev, ki pomagajo od 12. aprila dalje.

Kaj o klicnem centru pravistatistika? ©tevilo klicnih centrov strmo naraπËa, tako iz leta vleto kot iz meseca v mesec. Samo do vkljuËno 18.maja smo v klicnem centru zabeleæili 4.640 klicev,kar je za 257 odstotkov veË kot v primerljivemobdobju v letu 2008. Samo v letoπnjem letubeleæimo v povpreËju 17-odstotno rast klicevmeseËno.

NajveË klicev v klicnem centru beleæimo v prvem(49 %) in drugem tednu v mesecu (18 %), obponedeljkih (27 %) in sredah (23 %) ter od 9. do12. ure (18 %). Ob konicah se lahko zgodi, da so vsioperaterji zasedeni in klici v Ëakalni vrsti Ëakajo naprostega operaterja. VËasih odjemalec odloæioziroma prekine telefonsko zvezo, preden se muoglasi operater. V teh primerih klicni center sproæipovratni klic in ga veæe prostemu operaterju.

Kaj pomeni biti operater vklicnem centru?Operaterji v klicnem centru morajo zelo dobropoznati ponudbo podjetja, postopke in razliËnaprogramska orodja, s katerimi dostopajo do

podatkov, ki jih potem pojasnjujejo, vnaπajo,spreminjajo in izpisujejo. Pri svojem delu morajobiti natanËni in zbrani.

Vendar je to verjetno πe najlaæji del dela, ki gaopravljajo. Na dan lahko odgovorijo tudi na 110telefonskih klicev, ki skupaj trajajo v povpreËju 6 urin pol, oziroma 140 klicev, ki skupaj trajajo nekajminut manj kot 9 ur ob sredah, ko klicni centerdeluje do 16.30. Na razpolago so tudi odjemalcem,ki se osebno oglasijo pri informacijskem pultu.

Ko govorijo z odjemalci, morajo biti vedno dobrorazpoloæeni in nasmejani. Ko so stranke vljudne aliko nas pohvalijo, je prijetno, nemalokrat pa soslabo razpoloæene, nezadovoljne z odloËitvamipodjetja, imajo osebne teæave in potrebujejonekoga, da sprostijo svojo jezo.

Delo v klicnem centru je zato zelo naporno in gaje treba opravljati z veliko mero profesionalnosti,kar zahteva dobro poznavanje veπËin medseboj-nega komuniciranja.

Zaposleni v klicnem centru so v zadnjih mesecihkljub temu, da se je drastiËno poveËal obseg dela,pokazali veliko prizadevnosti in motivacije, da Ëimbolje opravijo svoje delo, zato jih je potrebnopohvaliti.

Ugled podjetja je v veliki meri odvisen od odnosazaposlenih do odjemalcev in je temelj uspeπnegaposlovanja, zato bo treba temu podroËju dela vprihodnje namenjati bistveno veË pozornosti insredstev.

Elektro Gorenjska, prosim?� Aleπ Aæman, MBA, izvrπni direktor OE Nakup in prodaja

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Zaposlene v klicnem centru smo letos opremili πe s sluπalkami in jim olajπali delo.

Odzivnik: “Elektro Gorenjska. Dobrodoπli v informacijskem centru. Pogovor sesnema. Prosimo, poËakajte trenutek.” Operater: “Elektro Gorenjska, prosim?”Odjemalka: “Dober dan. Zavrlova iz Æirovnice pri telefonu. Rada bi sporoËila

stanje πtevca.”

32

Elektro Gorenjska smo ljudje

ELGO, junij 2009

Kadrovske novice� Mojca JelovËan

Elektro Gorenjska, d. d.

ZAPOSLITVE

V mesecu marcu 2009 so se v podjetju na novo zaposlili:• LUKA AVSENEK - delavec zaËetnik - OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj• SIMONA KANCLER - pravnica - OE Splošne in tehniËne storitve • ATTILA KUPREŠANIN - elektromonter - OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj• IGOR PE»ENIK - elektromonter - OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj.

V mesecu aprilu 2009 se je v podjetju na novo zaposlil:• mag. ALJAŽ HRIBERNIK - analitik planer - OE FinanËno ekonomske storitve.

V mesecu maju 2009 sta se v podjetju na novo zaposlila:• METKA JUVAN - pripravnica - OE Splošne in tehniËne storitve• SLAVKO ŠTERN - analitik za prodajo EE - OE Nakup in prodaja.

ODHODI

V mesecu marcu 2009 sta iz podjetja odšla:• ŽARKO BENIGAR - samostojni elektromonter - OE Izvajanje vzdræevanja in

gradenj• ANDREJ KOZINA − elektromonter za merilno krmilne naprave I - OE Izvajanje

vzdræevanja in gradenj

V mesecu aprilu 2009 sta iz podjetja odšli:• IRENA AHA»I» - pravnica - OE Splošne in tehniËne storitve• IRENA KOCIPER − skladišËnik merilnih naprav - OE Distribucijsko omreæje.

Gorenjske elektrarne, d. o. o.

ZAPOSLITVE

V mesecu marcu 2009 se je v podjetju na novo zaposlil:• MATJAŽ ŠUBIC - stikalec − Sluæba za obratovanje proizvodnje.

Pošljite predloge za naj posameznika in naj skupinoleta 2009Že tretje leto zapored bomo izbrali skupino in posameznika skupine Elektro Gorenjska, ki si po mnenju vseh zaposlenih najbolj zasluæijo ta naslov.

V letu 2007 ste za naj sodelavca izbrali Boštjana Trampuša, naj skupina je postala skupina tajnic vseh organizacijskih enot. V letu 2008 je naj sodelavec postalMarjan Cvetek, za naj skupino pa je bilo razglašeno Krajevno nadzorništvo TræiË. PrepriËani smo, da so si naslove pošteno zasluæili.

Kdo bo po vašem mnenju najbolj zaznamoval leto 2009?Vabimo vas k sodelovanju! Predlagajte posameznike in skupine Elektra Gorenjska ali Gorenjskih elektrarn, ki si po vašem mnenju zasluæijo nominacijo. Svojepredloge nam pošljite do ponedeljka, 3. avgusta 2009, na elektronski naslov: [email protected].

V septembrski številki Elga bomo predstavili vse prejete predloge, za katere boste lahko glasovali. Ozrite se naokrog in predlagajtesvojega favorita!

Naj marËevski prispevekZa "naj marËevski prispevek" je bil razglašen Ëlanek z naslovom ElektroGorenjska v Ëasu ekonomske krize, avtorja mag. Bojana Luskovca.

Nagrajenec je prejel vrednosti bon, ki ga bo lahko unovËil v trgoviniProMontana.

Vrednostni bon je podelila glavna urednica Elga mag. Mateja Nadižar.

Iskrene Ëestitke!

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Elektro Gorenjska smo ljudje

33ELGO, junij 2009

Prvi vtisi novozaposlenih � Alenka Andolπek

Simona KanclerMoji prvi vtisi v podjetju Elektro Gorenjska sozelo pozitivni. VšeË mi je raznolikost dela, ki miga ponuja moje delovno mesto, veliko je novihpodroËij, s katerimi se seznanjam ter s tem širimsvoje znanje. Kot bivšo javno usluæbenko me jev novi sluæbi navdušila predvsem veËjadinamiËnost in pestrost dela. Verjamem, dabom s svojimi dosedanjimi izkušnjami in zznanjem prispevala k temu, da bomo skupajizpolnili vse zaËrtane naloge in priËakovanjapodjetja. Sodelavke in sodelavci tvorijo prijazenin sprošËen kolektiv, kar me še posebej veseli.

Elektro Gorenjska, d. d.

Gorenjske elektrarne, d. o. o.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Slavko ŠternPo nekaj dneh zaposlitve je še teæko strniti vtisein obËutke o novem delovnem okolju. Pozitivnosem bil preseneËen æe od prijave na razpisanomesto naprej, nad vsemi razgovori in urejanjemformalnosti. Prijazen odnos, profesionalnost inzanesljivost so me navdali z obËutkom, daprihajam v urejeno podjetje in prijetno okolje.SreËal sem se s sodelavci, ki so pripravljenisodelovati in mi skušajo pomagati, na dobropoËutje pa vpliva tudi sprošËenost in pozitivnanaravnanost. Upam, da bo tako še naprej.

Foto

: arh

iv S

lavk

o Št

ern

Metka JuvanPodjetje in zaposlene sem imela moænostspoznati æe pred zaposlitvijo, saj sem v podjetjuopravljala razliËna študentska dela. LahkoreËem, da sem imela in imam okoli sebe ljudi,ki so me sprejeli medse, so pripravljeni poma-gati in z mano deliti svoje znanje. Danes jeveliko ljudi sreËnih samo, da imajo sluæbo, paËeprav delajo v slabih delovnih pogojih. Veselime, da sem del velikega podjetja, ki ima posluhtudi za svoje zaposlene, spodbuja izobraæevanjein napredovanje, nudi doloËeno varnost indobre ter urejene pogoje za delo.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Matjaæ ŠubicMoji prvi vtisi so nad priËakovanji. Sodelavci soprijazni, korektni in vedno pripravljeni poma-gati ter podati informacije, ki jih potrebujem. Vnovo okolje sem se z njihovo pomoËjo hitrovkljuËil in vesel sem, da sem del kolektivaGorenjskih elektrarn. Na delovnem mestustikalec se dobro poËutim. Vzdušje je zelodobro, upam da so tudi sodelavci zadovoljni zmenoj.Fo

to: M

ilan

Jeze

ršek

Igor PeËenikPrvi vtisi so bili mešani, po prihodu na delovnomesto pa sem bil pozitivno preseneËen. Vnovem delovnem okolju je veliko pozitivneenergije in odliËnih medsebojnih odnosov.Lepo je biti del ekipe Elektro Gorenjska.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Luka AvsenekGlede na to, da je to moja prva zaposlitev,moram povedati, da sem prijetno preseneËennad prijaznostjo v podjetju. Sodelavci so meprijazno sprejeli in mi predstavili organizacijoin potek del. Vesel sem, da sem del tegakolektiva in upam, da bodo z mojim delomzadovoljni tudi ostali.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Attila KuprešaninMoji prvi vtisi o podjetju Elektro Gorenjska sozelo pozitivni. ObËutek imam, da so mesodelavci lepo sprejeli. Vesel sem, da sem postaldel tega kolektiva in æelim si, da bi bili z mojimdelom zadovoljni tudi ostali.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

mag. Aljaæ HribernikŽe ob prvem stiku z Elektro Gorenjska, naprvem razgovoru za zaposlitev, sem dobil zeloprijeten vtis o bodoËih sodelavcih, pa tudipodjetje se je pokazalo kot zelo urejeno. Vsluæbo sem prišel z dokaj visokimi priËakovanji,ki pa so jih sodelavci s prijaznostjo, odprtostjo insprošËenostjo še presegli. Posebej s sodelavci izplansko-analitske sluæbe se zelo dobro uja-memo in raËunam, da bo tako še naprej.Fo

to: A

rhiv

Alja

æ Hrib

erni

k

Povabilo k sodelovanju − nagrajevanjeprispevkovŽelimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejši in zanimivejši vsebininašega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivšesodelavce, da napišete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih hobijih, opotovanjih, o nenavadnih dogodivšËinah.

Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po pošti ali na elektronskinaslov [email protected]

V vsaki številki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Zaprispevek, ki vam je najbolj všeË, boste glasovali lahko tudi vi.

Svoj glas za “naj junijski prispevek” pošljite po elektronski poš[email protected] do 20. julija 2009.

34

Elektro Gorenjska smo ljudje

ELGO, junij 2009

»as je æe bil, da v našem internem Ëasopisu ponovno predstavimo æenskosogovornico. Z Majdo RoksandiË sva se dogovorili za klepet dan pred njenimodhodom na enotedensko potovanje. Na dan njenega odhoda je bil organizirantudi izlet za upokojence društva Elektra Gorenjska, zato je bila malo slabe volje,ker se izletov z društvom zelo rada udeleæuje. Majda je prijetna sogovornica,kot pravi, je zelo druæabna, komunikativna in nenehno v gibanju. Monotonostine mara, rada ima spremembe.

Rojena je bila v Ljubljani. Živela jepod Roænikom, v enem najlepšihdelov mesta Ljubljane. Otroštvo jepreæivljala v razumevajoËi druæini, kijo je v vsem podpirala. Že v šolskihletih je bila zelo aktivna na razliËnihpodroËjih. Pridruæila se je pevskemuzboru, folklorni skupini, dramskemukroæku in æe takrat pokazala, da imaneizmeren smisel in æeljo ponastopanju.

Zelo mlada se je zaposlila v podjetjuElektro Ljubljana − okolica. Zaradiorganizacijskih sprememb se ji jekasneje ponudila moænost zapo-slitve na ELES-u, kjer so ustanovili

elektronski raËunski center. Potrebovali so nove kadre in Majda, ki se ne bojisprememb, se jim je pridruæila. Vsi novo zaposleni so morali opraviti doloËenausposabljanja, da so lahko uspešno opravljali delo na novih raËunalniških programih. Delo, ki je bilo zelo dinamiËno, jo je veselilo. Ob opravljanju novegadela je imela moænost spoznati veliko ljudi. Zelo dobro je sodelovala zzaposlenimi na Inštitutu Joæefa Štefana, Fakulteti za elektrotehniko Univerze vLjubljani, Zavodu za socialno zavarovanje ... Pravi, da je bilo to eno izmedlepših obdobij v Ëasu njene zaposlitve.

V tem Ëasu je v Ljubljani spoznala tudi svojega moæa, ki jo je iz mestnega vrveæaodpeljal na Gorenjsko. Njeno novo prebivališËe je postala vas Preddvor. »epravni bilo lahko, se je poËasi navadila na novo okolje, si ustvarila druæino in prelepdom.

Vsakodnevna voænja iz Preddvora v Ljubljano, kjer je bila zaposlena, je zaËelapostajati moteËa. OdloËila se je, da v podjetje Elektro Gorenjska pošlje prošnjoza zaposlitev. Prošnja je bila ugodno rešena in leta 1976 se je zaposlila vfinanËno-raËunovodski sluæbi.

Tudi v Elektru Gorenjska je imela Ëudovite sodelavce, spoznala je veliko novihljudi. Zadnjih nekaj let pred upokojitvijo je bila zaposlena na delovnem mestublagajniËarke. »eprav je morala biti pri delu zelo natanËna in v vsakodnevnemstiku z bolj ali manj prijaznimi ljudmi, jo je delo zelo veselilo. S svojo energijoin klepetavostjo je polepšala dan marsikateri stranki. Tudi tistim, ki so s preveËglasnim govorjenjem izraæali nejevoljo ob plaËevanju ”vedno previsoke”poloænice. Majda je kot blagajnik dodobra spoznala pregovor, ki pravi: Lepabeseda lepo mesto najde.

Njeno delovno obdobje se je zakljuËilo leta 2005, ko se je po 40 letih delovnedobe upokojila. Znašla se je v precepu, kaj bo poËela v tretjem æivljenjskemobdobju. Po glavi so ji rojile najrazliËnejše misli, od tega, da ji bo doma dolgËas,da bo izgubila stik z druæbo, skratka, da bo upokojitev slabo vplivala nanjo. Vendar, kot pravi danes, so bile skrbi popolnoma odveË. Skrb za druæino,opravljanje gospodinjskih del ter skrb za hišo in velik vrt ji vzamejo veliko Ëasa.Iz mladosti ji je še vedno ostala velika æelja po petju, zato se je pridruæilapevskemu zboru. Rada ima vse letne Ëase. Pozimi oboæuje sneg, saj rada smuËa.Spomladi se rada sprehaja in vrtnari. Poleti uæiva v plavanju in morskem zraku,zato z moæem kar nekaj Ëasa preæivita na morju, kjer se druæita s prijatelji. Zeloji je pri srcu tudi barvita jesen, predvsem obiranje plodov s sadnih dreves, kipomenijo zahvalo za ves trud in delo v toplejšem delu leta.

Aktivna je tudi v Društvu upokojencev Elektro Gorenjska, kjer opravlja funkcijoblagajniËarke. Zelo rada se udeleæuje izletov, ki jih organizira društvo, planinskihpohodov in tudi obiskov najrazliËnejših krajev po Sloveniji. Na izletih jenajveËkrat zadolæena za zabavni del, saj je potrebno izlete popestriti znajrazliËnejšimi kvizi in ugankami. Skratka, z aktivnostjo in delovanjem društvaje zelo zadovoljna. Zaupa mi še, da imajo v društvu tudi svoj glasbeni orkester,odliËne pevce in nasploh, povzame verz neke pesmi: ”Imamo se fajn!”

Upokojenci so praznovali� mag. Rozalija Sabo

V mesecu marcu sta svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovala:• Anton Šubic − 80. let• Edvard Žavbi − 70. let.

V mesecu maju je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznoval:• Ivan Jošt − 80. let.

Majda RoksandiË � Alenka Andolπek

Že v šolskih letih je bila zelo aktivna na razliËnihpodroËjih. Pridruæila se je pevskemu zboru, folklorni

skupini, dramskemu kroæku in æe takrat pokazala,da ima neizmeren smisel in æeljo po nastopanju.

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Foto

: arh

iv M

ajda

Rok

sand

Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in æelimo πe vrstozdravih in sreËnih let.

Za vsakogar nekaj

35ELGO, junij 2009

V Galeriji Elektra nas je s svojimi fotografijami navduševal sodelavec Marko Vilfan.

Njegova razstava prikazuje æivljenje in naravo, h kateri se vedno znova vraËamo inki je naše najveËje bogastvo, saj v njej poišËemo notranji mir in iz njene veliko-dušnosti Ërpamo pozitivno energijo.

Avtor fotografij nas opozarja, da s svojim poËetjem uniËujemo in moËno spre -minjamo podobo narave ter se premalo zavedamo njenega pomena za naš obstoj.

SporoËilo razstave je, da naj vsak posameznik spremeni odnos do narave ter jiprisluhne in jo poskuša razumeti in ohraniti v Ëim bolj pristni podobi − takšno,kakršna je bila za nas ustvarjena.

Fotografska razstava Marka Vilfana � Samo Štojs

Foto

: Rom

an B

ratu

n

Avtor razstave Marko Vilfan.

36

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2009

Za prvi letošnji izlet smo izbrali nezahteven hribnad Bašljem, kjer stoji cerkev svetega Lovrenca. Zavtomobili smo se zapeljali do Vaškarja v Bašlju, odkoder smo po slabi uri hoje prispeli do omenjenecerkve, ki stoji na 832 metrov visokem griËu. Poogledu cerkve smo nekaj Ëasa posedeli zunaj naklopeh in uæivali v lepem razgledu po Kranjskempolju. Za nami se je raztezalo poboËje StoræiËa, navzhodu se je razkazoval zasneæeni Krvavec, nazahodu pa Julijci in Karavanke. Izlet, ki se ga jeudeleæilo 25 Ëlanov, smo zakljuËili v prijetni planin-ski koËi.

Pohod na Sveti Lovrenc � Janez PotoËnik

Za Ëlane društva upokojencev je bil v torek, 24.marca 2009, organiziran strokovni ogled trenutnonajzanimivejše investicije Elektra Gorenjska. To jeizgradnja 110 kV naprave v najsodobnejši SF6-tehnologiji v RTP Škofja Loka in RTP Železniki.

Bojan Luskovec in Viljem BonËa sta nam nazornopredstavila novosti bodoËega prehoda sedanje 35kV napetosti daljnovoda Škofja Loka − Železniki na110 kV in demonstrirala delovanje posameznihdelov naprav. Vzporedno s tem ogledom smo si naobeh lokacijah ogledali tudi obstojeËa postrojenja20 kV razdelilnega omreæja.

Strokovnega izleta se je udeleæilo 14 Ëlanovdruštva, ki so se ob slovesu obema kolegoma lepozahvalili za prijaznost in sodelovanje z æeljo, da sekmalu spet vidimo.

Drugi izlet DU Elektro Gorenjska nas je popeljal v TræiË. Najprej smo se ustavilipri mHE LomšËica. Prijazni predstavnik Gorenjskih elektrarn nam je prikazal de-lovanje elektrarne. Po ogledu strojnice smo se odpravili k zajezitvi v Lom, natopa smo si ogledali še mHE Gabrc. Elektrarna Gabrc sega v obdobje pred drugosvetovno vojno. Sprva je elektrarna sluæila kmetiji Gabrc. Elektrarna je bilaveËkrat rekonstruirana. Z elektriËno energijo je oskrbovala celotni Lom. Okrogleta 1975 je spodnji del Loma z izgradnjo nove TP Lom prevzelo podjetje Elek-tro Gorenjska, PE Kranj. Kasneje je PE Kranj z izgradnjo še dveh TP v celotiprevzela napajanje naselja v lomski dolini.

Po ogledu elektrarn nas je pot vodila še do Doma pod StoræiËem. Tam smo sezadræali kratek Ëas, saj koËa v tem obdobju še ni odprta. Ker je bilo podStoræiËem še pribliæno pol metra snega, si nismo ogledali spomenika, ki jepostavljen v spomin træiškim alpinistom, ki so se ponesreËili v gorah. Predensmo zakljuËili izlet, smo se ustavili na prijetnem kmeËkem turizmu Špan v Lomu.

Ko smo se vraËali domov, smo si ogledali še znamenito Dolæanovo sotesko, ki jeraj za zbiralce okamnin. Soteska je vkljuËena v geološko transverzalo, ki potekaod Jezerskega do Idrije. Polni sveæine smo se v popoldanskih urah vrnili v Kranj.Izleta se je udeleæilo 33 Ëlanov.

Foto

: Mat

ija K

enda

Dom na Lovrencu.

Foto

: Mat

ija K

enda

Na ogledu RTP Škofja Loka.

Foto

: Mat

ija K

enda

Pred MHE LomšËica.

Strokovni ogled 110 in 20 kV naprav v RTP Škofja Loka in RTP Železniki� Matija Kenda

Ogledali smo si MHE LomšËica � Janez PotoËnik

Za vsakogar nekaj

37ELGO, junij 2009

16. pohod po Poti prijateljstva � Matija Kenda

Izlet po dolini SoËe � Janez PotoËnik

V mesecu maju smo se odpravili na izlet v Soško dolino. Pot nas je vodila Ëez Pre-del, saj cesta Ëez VršiË za avtobuse še ni bila prevozna. Vreme je bilo oblaËno invsake toliko Ëasa je tudi rosilo.

Najprej smo se ustavili v Kobaridu. Ogledali smo si kobariški muzej v Mašerovihiši, kjer je na ogled stalna razstava in multivizijska predstavitev soške fronte spoudarjenim prikazom kobariškega preboja 1917. leta. Po ogledu muzeja nasje pot vodila nazaj proti Bovcu. Ustavili smo se pri slapu Boka, ki je najbolj vod-nati slap v Sloveniji, posebej takrat, ko se v gorah topi sneg. Zadnji postaneknašega izleta je bila trdnjava Kluæe. Predstavniki kulturnega društva 13-13(dreizehn-dreizehn) so nam prikazali, kako so avstroogrski vojaki æiveli na bo-jišËu soške fronte. »as je izredno hitro minil in dobre volje smo se vpopoldanskem Ëasu vraËali proti domu. Izleta se je udeleæilo 26 Ëlanov.

Pohod v organizaciji obmoËnega zdruæenja borcev NOB Kranj je bil v ponedel-jek, 27. aprila 2009. Vodnika na pohodu sta bila Matija Kenda in Albin Arzenšek.Pohoda se je udeleæilo osem Ëlanov društva.

»eprav je bilo vreme oblaËno, vendar brez deæja, smo si privošËili koristnorekreacijo, sprošËeno gibanje v naravi, prijetno druæenje in tovariško vzdušje, kiso ga popestrili izvajalci kulturnega programa pred trgovskim centrom naKokrici.

Ob zakljuËku pohoda smo se po okusni malici in druæenju z znanimi pohodnikidrugih društev razšli s prijetnimi vtisi in z æeljo, da se spominskega pohoda naKokrici naslednje leto spet udeleæimo.

Foto

: Mat

ija K

enda

V trdnjavi Kluæe.

Foto

: Mat

ija K

enda

Udeleæenci pohoda.

Sindikat podjetja Elektro Gorenjska

Koristite ugodnosti sindikata � Milan Pristavnik

Za nami je uspešno organiziran obËni zbor sindikataElektro Gorenjska. Na obËnem zboru smo sprejelipopravljena pravilnika, in sicer Pravilnik o orga-niziranosti in delovanju sindikata delavcev in Pravil-nik o financiranju in finanËno materialnemposlovanju sindikata delavcev. Volili smo tudi novovodstvo sindikata in izvršni odbor sindikata.

Tudi letos smo 15. aprila 2009 z upravo podpisalisporazum o višini regresa za letni dopust za leto2009. Okvirno višino regresa doloËa Podjetniškakolektivna pogodba. Podpisnikov pogodbe je bilopet.

Tako kot vsako leto vas tudi letos obvešËamo ougodnostih. Izkoristite jih! Naj jih nekaj naštejem:pravna pomoË pri Svetu gorenjskih sindikatov, kredit,preventivna okrevanja, ugodno naroËanje kurilnegaolja, masaæe, karte za letni in zimski bazen, karte zasmuËanje na Krvavcu ...

Štirje naši Ëlani imajo moænost korišËenja preven-tivnega okrevanja. Sindikalni sklad prispeva na Ëlana130 €, naš sindikat 130 €, prav toliko tudi ElektroGorenjska, za kar se še enkrat zahvaljujemo. Skupniznesek korišËenja preventivnega okrevanja za enegaËlana znaša tako 390 €. Okrevanje je sedemdnevno,koristnik prispeva samo svoj dopust.

Podpis dveh pogodb o poslovnemsodelovanjuSvet gorenjskih sindikatov je s Kompasom, d. d., pod-pisal pogodbo o poslovnem sodelovanju. SGS se jena osnovi pogodbe uspel dogovoriti za naslednjepogoje za letovanje svojih Ëlanov, in sicer:

• 6 % popust na osnovno ceno paketnih potovalniharanæmajev, ki se træijo pod blagovno znamko Kom-pas, d. d. (potovanja in poËitnice doma in v tujini),

• 3 % popust na osnovno ceno paketnih potovalniharanæmajev, Ëe Kompas, d. d., ni organizator, in zarezervacije dinamiËne produkcije,

• 50 % popusta na strošek rezervacije,• moænost plaËila na obroke (Summit leasing kredit),• moænost plaËila na 12 obrokov s kartico Diners Club,• 2 % popust na osnovno ceno aranæmaja pri go-

tovinskem plaËilu v celoti, najmanj dva mesecapred priËetkom storitve, ter za vsak izpolnjennaslednji mesec dodatnih 0,6 %,

• navedeni popusti se ne izkljuËujejo,• popusta ni moË uveljavljati za prodajo pod poseb-

nimi pogoji (popust na zgodnje prijave, v zadnjemhipu, ostale posebne akcije).

Kompas prizna zgoraj navedeni popust na izbranostoritev pod pogojem, da se Ëlan SGS izkaæe ssindikalno izkaznico in osebnim dokumentom, s

katerega je razvidno, da je lastnik sindikalneizkaznice. V kolikor ni ustreznih dokazil, Kompasudogovorjenega popusta ni potrebno priznati.

»lanom sindikalnega sklada pri SGS polegnavedenih ugodnosti pripada še subvencijasindikalnega sklada (in sicer ob predloæitvi napo-tnice, ki jo posamezni Ëlan dobi pri svojem pred-sedniku sindikata):

• 32 € subvencije enkrat letno za letovanje nad 5 dni,• 130 € za vsakega upraviËenca preventivnega

okrevanja in• 5 % pri izvedbi sindikalnega izleta.

Svet gorenjskih sindikatov je podpisal tudi pogodboo poslovnem sodelovanju s Hranilnico Lon, ki namponuja moænost korišËenja kreditov do višine151.200,00 €. Informacije in vloge za kredite dobitepri Miranu Capudru na interni številki 316.

»lanom sindikalnega sklada pri SGS poleg ponudbeHranilnice Lon pripada še subvencija v višini dvehodstotnih toËk in zavarovanje kredita pri kratko-roËnih kreditih. Pri dolgoroËnih kreditih se Ëlanomsindikalnega sklada prizna 20 € subvencije prizavarovanju kredita. Ker pa se bliæa poletje, vamæelimo predvsem prijeten dopust. Naberite sienergije za nove delovne zmage s Ëim manj stresa.

38

Za vsakogar nekaj

ELGO, junij 2009

Tehuelche - zgodba na kadeËi gori � Urban Aæman

The answer is blowing in the wind ... Bob Dylan

Na vzhodu preteæno prerijska, na zahodu pa goratadeæela na jugu juæne Amerike, ki obsega juænepredele Argentine in »ila, se imenuje Patagonija.Poznavalci domnevajo, da ime pomeni Deæelavelikih stopal. Po pripovedih prvih raziskovalcev najbi namreË tam naleteli na velikane, visoke od 8 do9 Ëevljev. Podoba gigantov je burila domiπljijoEvropejcev vse do konca 18. stoletja, dokler ni angleπki pisec John Hawksworth po naroËiluadmiralitete natanËno prouËil ladijske dnevnikeraziskovalcev juæne poloble in zakljuËil, da nikjerniso sreËali ljudi, viπjih od dva metra.

Patagonijo so v preteklosti naseljevala πtevilnaindijanska plemena s skupnim imenom Tehuelcheali Patagonci. Tehuelche so bili znani po svojihvrednotah - ljubeËa skrb za otroke, spoπtovanje inljubezen do æena, izredna gostoljubnost do tujcevin neænost, ki je bila v popolnem nasprotju znjihovim pogumom v boju. S prihodom belegaËloveka, katerega edini motiv je bil denar, se jepriËel propad ljudstva, ki je deæelo naseljevalo æe10 tisoË let p. n. π.. Od sredine pa do konca 19.stoletja sta Argentina in »ile s πiritvijo svojegavpliva na jug priπla navzkriæ s staroselci. Argentin-ska vlada je v letih 1887 do 1893 izvedla πe daneskontroverzno operacijo Osvojitev puπËave, katerecilj je bil podjarmiti ali celo iztrebiti ljudstva najugu. Genocida, v katerem je umrlo veË 100.000ljudi, med njimi mnogo æensk in otrok, Argentinain »ile nista nikoli priznala.

Ogromna posestva na tem obmoËju si danesprilaπËajo razliËne multinacionalke in bogati tujci.Najbolj znan zemljiπki posestnik je Benetton, ki je

postala tarËa kritik zaradi odnosa do skupnostiMapuËev, ki æivijo od kmetijstva med rekamaBiobio in Tolten. Ti si kot prvotni lastniki dokajuspeπno prizadevajo za povrnitev ukradenegaozemlja.

Zgodovina severne zajede -TehuelcheNa jugu Patagonije, nedaleË od Magellanovegapreliva, na obrobju Ognjene zemlje, se proti nebudviga El Chalten ali KadeËa se gora. Tako so FitzRoy(3405 m) poimenovali Indijanci. V njegovi severnisteni poteka alpinistiËna smer, imenovanaTehuelche, ki predstavlja svojevrsten spominskorajda izumrlemu ljudstvu.

Severne stene, ki je v svojem osrednjem delu dolgopredstavljala nereπljiv problem, so se leta 1986 spomoËjo fiksnih vrvi prvi lotili italijanski alpinistina Ëelu z znamenitim plezalcem Markom Sterni-jem, ki je takrat v svojih rosnih letih, πtel jih jenamreË πele 21, v vodstvu plezal celotno smer. Vzadnjem poskusu jih je po 1200 metrih vzpona invseh premaganih tehniËnih teæavah od vrha loËilole πe sto metrov. V enostavnem terenu, ki bi gazmogel vsak bolj nadarjen zaËetnik, so se vorkanskem vetru odloËili za sestop. Pozzi, Ëlanekipe, je na vpraπanje, zakaj niso stopili na vrh,odgovoril po navdihu pevca Boba Dylana: "Theanswer is blowing in the wind". Tehuelche "se nidal" in je ponosno Ëakal na vzpon, ki bo kronan zvrhom. Deset let kasneje, po πtevilnih urah πtudijesmeri, je priloænost lepega vremena izkoristilizvrsten poznavalcev patagonskih gora RonaldoGarriboti s soplezalcem Dougom Byerlyem. Podveh dneh plezanja na alpski naËin in preËuti noËina polici Grand Hotel sta kot prva plezalca te smeristopila na vrh ter se po isti liniji spustila do vznoæja.Osrednji problem severne stene je bil reπen. Kljubkasnejπim poizkusom vzpona smer ni doæivelauspeπne ponovitve. Po πtirinajstih letih, januarja2009, je drug uspeπen vzpon na vrh uspelslovenski navezi, gorskima vodnikoma BorisuLorenËiËu in Urbanu Aæmanu.

Iz dnevnika plezalca"Mucha suerte, amigo!" se je zasmejal Toni, lastnikhostla, ko sva si z Lorijem oprtala teæke nahrbtnikein se odpravila proti prelazu Paso del Quadrado. Popetih urah sva si postavila πotor in si ogledala steno,katere vrπni del je bil dobro viden.

Le pet dni prej sva sedla na letalo za Buenos Airesin sedaj se ob ugodni vremenski napovedi, ki jetukaj v Patagoniji vedno darilo, podajava "direktno"v steno. Vstajanje ob dveh ponoËi je naporno kotvedno in po slabi uri hoda stojiva na prelazu.

Prehod preko Quadrada je prestop z uhojenih potiv svet skal in ledu, v svet, kjer se Ëlovek v objemuhladne stene in v boju z osnovnimi elementinarave sooËi z lastno osebnostjo. V tem okolju, kjermaterialne dobrine ne predstavljajo pomembnevloge, se pokaæejo nekatere osnovne Ëloveπkelastnosti: potrpeæljivost, vztrajnost, mirnost inodloËnost.

Po πtirih urah dostopa ob polni luni, ko je za namaseverni ledenik FitzRoya in sedemstometrski vzponpo strmem sneæiπËu, ob sedmih zjutraj zaplezava vprve razteæaje. Stena brez obotavljanja postreæe zdelikatnim vzpenjanjem po poledenelih plateh inpoËeh. Ob πtirih popoldne, ko stopiva na ogromno

Foto

: Urb

an A

æman

FitzRoy v vzhajajoËem soncu.

Foto

: Ped

ro S

kvar

ca

Severna stena FitzRoya.

Za vsakogar nekaj

39ELGO, junij 2009

polico Grand Hotel, je za nama dobra tretjina stene.PrivoπËiva si pol ure poËitka, nato pa vstopim vrazteæaj, ki naj bi veljal za najzahtevnejπega v gori.Tenak led se sveti v enakomerni 50-metrski poËi,ki ne omogoËa zanesljivega varovanja. Po treh urahplezanja, ko vËasih na kocko postavljam najveË, karimam, svojo duπo pripnem v sveder na stojiπËu.Sto petdeset metrov viπje ob dveh ponoËi uredivazasilni bivak. Mraz, napori zadnjega dne in misel nateæko delo, ki naju πe Ëaka, ne dovolijo spanca.Lorijevo mesto je kratka poπevna ploπËa in vsaketoliko Ëasa, ko zadremlje, obvisi na vrvi. Ob petih,ko se priËne daniti, zavita v tanke spalne vreËedrgetava in sanjava o topli kavi, ki pa kot posledicanajine odloËitve, da plezava v lahkem alpskem stilu,ostane le æelja. PoËasi, a vztrajno, se ob πestihzjutraj priËneva dvigovati po navpiËni Sternijevizajedi, katere poËi s svojimi ledenimi okovi kaæejozobe. V vodstvu se zamenjava dvesto petdesetmetrov viπje. Svet postane nekoliko poloænejπi inhitro napredujeva po nepoznanem terenu. GrozeËioblaki nad kontinentalnim ledenikom in bom-bardiranje ledenih kosov, ki jih visoko nad namaod stene luπËijo sonËni æarki, naju opominjajo, da jehitrost v teh gorah odloËilnega pomena. Po skicisodeË naju do vrha loËi πe dobrih dvesto metrov.

Plezalniki me ogabno tiπËijo in Lori je na vrsti, daprevzame vodstvo, zato se preobujem v udobnejπeËevlje. Vidim se æe na vrhu, ko se soplezalcu izpuliklin in z brezupnim krikom poleti proti praznini.Zamolkel udarec telesa ob steno priËa o skrajniresnosti situacije. Desetmetrski padec bi se v steni,kjer si prepuπËen sam sebi, lahko konËal drugaËe:koleno sicer nekoliko zateka, a zloma k sreËi ni.

Ne najbolj vesel se s primernim asortimentomsoËnih izrazov spoprijemam s strmo poËjo in po πeπestih razteæajih plezanja ob treh ponoËi, po 44urah v steni, stopiva na vrπni greben. Veter in snegnama zaæelita dobrodoπlico, a v svetu, ki nama jeznan izpred treh let, si vseeno prijateljsko seæeva vroki: "Stari, greva dol!"

Med sneæinkami in vetrom se spuπËava poFrancosko-argentinski smeri, ki se spreminja vleden oklep, na drugo stran gore. Po osmih urah spolovico vrvi stojiva na ledeniku pod steno. Na gori,kjer sva preæivela 52 ur in prestala 4-urni bivak, senama je zopet nasmehnila sreËa. Po kratkempoËitku se, v viharju, æeljna pijaËe in hrane,prebijeva prek sedla Guillamet nazaj v realnost.

V naslednjih tednih veter z drugimi za alpinistamanj ugodnimi vremenskimi pojavi zapeËatiusodo vzponov na najviπje vrhove. Uspe namapreplezati πe πeststometrsko smer Fonrouge -Comesaña na niæji Aguille Guillaumet (2570 m).

Dan pred odhodom, ko si z novimi prijatelji æeskorajda podajamo roke, nas doseæe informacija,da ponesreËeni kolumbijski plezalec pod stenoTorreja potrebuje pomoË. Brez obotavljanjase z lokalnimi rangerji odpravimo na pomoËnesreËniku, ki je oddaljen dvajset kilometrov. Poosemnajstih urah akcije smo nazaj v Chaltenu.Z doæivetji napolnjeni dnevi se iztekajo in v deæeli,kjer Ëas teËe poËasneje, se pripravimo na odhoddomov.

ZakljuËekKo sva z Lorijem pred tremi leti preplezala zahodnosteno FitzRoya, sva pri sestopu sreËala japonskegaalpinista, ki je dejal: ´Kaj vama sploh πe ostane pozahodni steni!?´ Takrat se nisem spraπeval; æelja jebila izpolnjena. A ko sva se vËeraj povzpela na vrhprek Tehuelcheja, vem, da mi ostane πe veliko.Ostane πe pristop na Sedlo upanja in vzpon naCerro Torre po Ferrarijevi smeri, preËenje Guillamet-Mermoz - FitzRoy, jugovzhodna stena Poincenota,ostane Royal Flash v vzhodni steni FitzRoya, TorreEgger ... Sedaj, ko se tu poËutim doma, bi tej deæelis prelepimi sonËnimi vzhodi, prijaznimi ljudmi in z"najlepπimi" gorami na svetu teæko obrnil hrbet. Ane zato, ker Ëas poËasi ter vztrajno briπe sledi in nassivi vsakdan ovija v svoje mreæe, paË pa zato, kerostaja zavest, da smo tu æiveli svoje sanje.

Foto

: Bor

is Lo

renË

Plezanje v zgornjem delu smeri.

Foto

: Urb

an A

æman

Bivak v steni.

Foto

: Bor

is Lo

renË

Urbanov vzpon v Sternijevi zajedi.

Foto

: Urb

an A

æman

V noËnih urah na vrhu gore.

ZAHVALA:

Za podporo pri odpravi se iskreno zahvalju-

jem podjetjem Elektro Gorenjska, d. d., EMB

Bizant, d. o. o., in ADD COM, d. o. o..