glasilo slovenskega elektrogospodarstva / januar 2004

Kaj prinaπa zamrznitev omreænine?Tudi letos predvidena precejπnja rast porabe

Januarski sneg povzroËal πkodo

Æiveti je najbolj redka

stvar na svetu.VeËina ljudi

zgolj obstaja.

Oscar Wilde

Nas stik naslovnica 01 26.1.04 14:45 Page 2

Univerza v Ljubljani, Laboratorij za EES v sodelovanju s SLOKO CIGRE, Slovensko sekcijo IEEE in Ministr-stvom RS za πolstvo, znanost in πport, pod vodstvomprof. dr. Ferdinanda Gubine organizira 14. mednarodnokonferenco o zaπËiti elektroenergetskih sistemov z naslovom ≈Power System Protection - PSP 2004«, ki bo potekala od 29. septembra do 1. oktobra 2004 v hotelu Golf na Bledu. Konferenca je mednarodna, zatobo uradni jezik angleπki.

Strokovnjake pozivamo, da prijavijo referate iz naslednjih podroËij:1. VkljuËevanje zaπËitnih in kontrolnih funkcij v trænem

okolju2. Koordinacija zaπËite v sistemih s porazdeljeno proi-

zvodnjo3. Novi algoritmi in postopki digitalnih zaπËit4. Simulacijska orodja za analizo okvar in koordinacijo

zaπËite5. Lokacija okvare v srednje in visokonapetostnih omre-

æjih6. Zamenljivost zaπËitnih sistemov in komponent7. Vzdræevanje in testiranje zaπËitnih sistemov8. Ocenitev in blaæenje motenj pri dobavi kakovostne

elektriËne energije9. Komunikacijski protokoli v sistemih zaπËite10. Izkuπnje v praksi

Podjetja vabimo, da na konferenci sodelujejo kot sponzoroziroma z reklamnim oglasom v zborniku konference. Vabimo vas tudi, da na konferenci predstavite vaπe izdelke, saj se je bo udeleæilo veËje πtevilo domaËih in tujih strokovnjakov s podroËja zaπËite elektroenergetskihsistemov.

Vse nadaljnje informacije lahko dobite: Tajniπtvo PSP2004, dr. Gregor VerbiË, Fakulteta za elektrotehniko, Træaπka 25, 1000 Ljubljana, tel: +386 1 4768 291, Fax: 01 4264 651, e-mail: conferen@strela.fe.uni-lj.si,internetna stran: http//www.psp-conference.org

MEDNARODNAKONFERENCA

14.

ZA©»ITAELEKTROSISTEMOVENERGETSKIH

Organizator:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Soorganizator:SLOKO CIGRE

Slovenska sekcija IEEE Ministrstvo RS za πolstvo, znanost in πport

Bled, Slovenija29. september - 1. oktober 2004

2 Kaj prinaπa zamrznitev omreænine?Ravno v najbolj norem decembrskem Ëasu, tik ob koncu leta2003, ko smo æe preπli v zadnjo etapo nazdravljanja novemuletu, je slovenska vlada pokazala roge strokovnim krogom,Agenciji za energijo, Elesu in distribucijskim podjetjem ter zapol leta zamrznila omreænino. Ali je na ta naËin hotela pokaza-ti, da Agencije za energijo ne potrebuje veË?

24 Kmalu moËnejπi veter za energetska jedraV Zdruæenju za energetiko pri GZS so zastavili vsebinsko pe-ster in zahteven program dejavnosti v obdobju do vstopa Slove-nije v EU. Namen je, da bi vse razvojne naËrte energetskih po-djetij vkljuËili v izhodiπËne dokumente za pripravo kljuËne te-matske konference - Slovenska energetika napenja jadra predpolnopravnim Ëlanstvom v EU, ki bo predvidoma potekala ko-nec marca.

26 Tudi letos predvidena precejπnja rast porabePotem ko se je lani poraba elektrike v Sloveniji znova precej poveËala, so prispele napovedi, da naj se njena rast πe ne bi umirila in lahko podobne rezultate priËakujemo tudi v tem letu. Ker v zadnjih letih nismo zgradili nobeneomembe vredne nove elektrarne in je omejen tudi uvoz, slovenski elektroenergetski sistem vse bolj obratuje na meji svojih zmogljivosti.

32 NEK lani poslovala z dobiËkomJedrska elektrarna Krπko je lani s prodajo 4.963 GWh ustvari-la 1,5 milijarde dobiËka, ki ga bo v skladu z meddræavno po-godbo vrnila obema lastnikoma. Tudi drugaËe so bili v naπiedini nuklearki s poslovanjem v letu 2003 zadovoljni, saj so iz-polnili skoraj vse zastavljene cilje in potrdili tudi petletni pro-gram razvoja, ki elektrarni zagotavlja kakovostno in varnoobratovanje tudi v prihodnje.

36 Novi center vodenja SENGPrvega decembra lani je vodenje hidroelektrarn na SoËi od Ele-sovega obmoËnega centra prevzel novi center vodenja Soπkihelektrarn, ki naj bi se v kratkem povezal tudi s centrom vode-nja HSE v Mariboru. Z novo pridobitvijo, ki je stala 90 milijo-nov tolarjev, bodo Soπke elektrarne lahko πe bolje izrabljalezmogljivosti svojih elektrarn in njihovo obratovanje prilagajaletrenutnim potrebam.

46 Januarski sneg povzroËal πkodoPrvo letoπnje obilnejπe sneæenje sredi januarja je najveË teæavpovzroËilo delavcem iz Elektra Ljubljane, ki so morali vloæitiprecej truda, da so usposobili 52 izpadlih daljnovodov in elek-triËno energijo znova zagotovili kar 43 tisoËim odjemalcem. Po-dobne teæave zaradi snega, Ëeprav je bilo prizadetih precejmanj odjemalcev, pa so konec minulega leta imeli tudi na Pri-morskem.46

26

2

Nas stik naslovnica 01 26.1.04 14:46 Page 4

izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o.

uredniπtvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja:Minka Skubic, Miro JakominAdrema:Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov:NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail: brane.janjic@eles.si

Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Nataπa Toni (TE-TOL),Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Kopπe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joπko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE),Barbara SvetiË (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).

Poπtnina plaËana pri poπti 1102 Ljubljana

oblikovanje Peter Æebre

grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana

tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana

naπ stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod πt. 746. Po mnenju urada za informiranje πt. 23/92 πteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja.

NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.000 izvodov.

Prihodnja πtevilka Naπega stika izide 27. februarja 2004. Prispevke zanjo lahko poπljete najpozneje do 16. februarja 2004.

naslovnica foto Duπan Jeæ

ISSN 1408-9548 www.eles.si

Boljπi ËasiZ elektriËno energijo je bilo æe od nekdaj tako, da je veljalaza neko naravno dobrino, do katere so upraviËeni vsi, neglede na to, ali izpolnjujejo svoje obveznosti do njenih do-baviteljev ali ne. Spomnimo se, ko so πe do nedavnega zaskoraj pravega druæbenega sovraænika veljala prenosno intista redka distribucijska podjetja, ki so si drznila neplaË-nike raËunov za dobavljeno elektriËno energijo po dolgo-trajnih in neuspeπnih pozivih, naj vendarle poravnajo svojedolgove, izklopiti. Takπnim dejanjem so obiËajno sledilaπtevilna ogorËenja v medijih in izjave prizadetih, da se jimje to zgodilo ravno, ko naj bi njihova podjetja zacvetela injim je πlo najbolje. A glej ga vraga, vse upe o boljπi prihod-nosti so jim pokopali raËuni za elektriËno energijo, in toravno v trenutku, ko so jih, sicer po nekajmeseËnem dosled-nem zavraËanju, hoteli poravnati.V tistih Ëasih najveËkrat zgodbi, da takπno neplaËevanje inmaËehovski odnos do elektriËne energije pomeni podobenkonec tudi za elektroenergetska podjetja, nihËe ni æelel pri-sluhniti. »e pa æe, potem se je celotna zadeva konËala ssprejemom kakπne resolucije, ki je sveto obljubljala postop-no normalizacijo razmer poslovanja tudi v elektrogospo-darstvu. Smola. Do uresniËitve teh resolucij, ki naj bi sicerbile plod treznega premisleka in obseænih strokovnih ana-liz, pozneje nikoli ni priπlo, in to najveËkrat z izgovorom,da bi imelo to prevelik vpliv na trenutno inflacijo in spod-budilo inflacijska priËakovanja. Elektrogospodarstvo naj bizato stisnilo zobe in poËakalo na boljπe Ëase.Nato je konec devetdesetih let priπla odloËitev, da je treba vskladu z evropskimi priËakovanji odpreti trg z elektriËnoenergijo in v elektrogospodarstvo vpeljati vsa naËela træne-ga gospodarstva. Kljub zelo zahtevni nalogi, predvsem za-radi povsem drugaËnih, veliko slabπih izhodiπË v primerjavis tujimi druæbami, se je slovensko elektrogospodarstvo do-bro odrezalo. A namesto pohvale in priznanj je v zaËetkutega leta znova prejelo zauπnico v obliki oËitka, da s svoji-mi zahtevami po ureditvi poslovnih razmer in zagotovitvidolgoroËnejπega gospodarskega okvira ogroæa πirπa protiin-flacijska prizadevanja. In sledili sta zamrznitev omreænine in preloæitev priËako-vanih podraæitev, vse z namenom, da bi zmanjπali njihovvpliv na inflacijo, celotno zadevo πe enkrat premislili in dopoletja poiskali kakπno ustreznejπo reπitev. Iskalcem slednjev pomoË - Ëe se znova ukvarjate zgolj z mislijo o boljπih Ëa-sih, vam sporoËamo, da so æal æe zdavnaj mimo.

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 1

tema m

eseca

Agencija ravnalazgolj v skladus pristojnostmiKaj naj energetski regulator spo-roËi strokovni javnosti po takπniodloËitvi vlade, kot je zamrznitevomreænine? Na veliko novinar-skih vpraπanj, ki kaæejo na aktu-alne dileme in morebitne posledi-ce te odloËitve, smo v Agenciji zaenergijo RS æe odgovorili, nismopa πe celovito predstavili potekadogodkov. Upamo, da bo tudi tainformacija za bralce Naπega sti-ka zanimiva, saj kljub konkret-

nosti kaæe na mnogo πirπo tema-tiko razmerja med energetskimregulatorjem in dræavo.Agencija za energijo RS je na po-dlagi Energetskega zakona kotneodvisni energetski regulatordolæna doloËati omreænino, ki jesestavni del cene za uporaboelektroenergetskih omreæij. Me-todologija doloËanja omreænineje za obdobje od 1. januarja 2003do 31. decembra 2005 vnaprejdoloËena z regulativnim okvi-rom, ki ga je potrdila vlada RS inje bil sprejet na podlagi javnega

posvetovalnega postopka, v kate-rem so lahko sodelovali vsi zain-teresirani.

Potrebni dvig omreænine doloËa sprejeti triletni regulativni okvir Agencija je regulativni okvir ozi-roma metodologijo za doloËanjecen in kriterije za upraviËenoststroπkov reguliranih podjetij in-tenzivno pripravljala od zaËetkadelovanja, πe posebej pa leta2002. V regulativnem okviru zaobdobje 2003-2005 je ob upoπte-vanju postavljene metodologijeekonomskega reguliranja za leto2003 ugotovila potrebni prihodekiz naslova omreænine v viπini61,96 milijard tolarjev (izraËunipo stalnih cenah avgust 2002).Ob upoπtevanju v letu 2002 ve-ljavnih cen omreænine in naËrto-vane koliËinske porabe elektriËneenergije bi to pomenilo potrebopo 38-odstotnem dvigu omreæni-ne v letu 2003, kar pa nikakor nibilo sprejemljivo. Zato je agenci-ja z uvajanjem postopnega prila-gajanja cen prek mehanizmaizravnanega prihodka za leto2003 opredelila prihodek iz om-reænine v viπini 52,21 milijardetolarjev. Iz navedenega izhajatatudi postopno prilagajanje omre-ænine in potreba po povpreËnem15,03-odstotnem letnem dviguomreænine v vsakem letu regula-tivnega obdobja glede na v letu2002 veljavne omreænine - oziro-ma 13,19-odstotni dvig omreæni-ne za prenosno omreæje in 15,56-odstotni dvig omreænine za distri-bucijsko omreæje. Za leti 2004 in2005 je treba k temu povpreËne-mu dvigu priπteti πe rast cen in-dustrijskih proizvodov pri proi-zvajalcih. Konec decembra 2002 je agencijareguliranim podjetjem za celotnoregulativno obdobje poslala tudivrednostne podatke za opravlja-

AJ PRINA©AZAMRZNITEV OMREÆNINE?K

Konec leta 2003 je minil v znamenju dopiso-vanj med vlado in Agencijo za energijo, ki je vskladu s svojimi pristojnostmi in z vladnestrani æe potrjenega triletnega regulatornegaobdobja do leta 2005 doloËila nove viπine om-reænine, ki naj bi zaËele veljati prvega januar-ja 2004.Vlada je namreË sklenila, da zavrnepredlog agencije o 11-oziroma 13-odstotnemzviπanju omreænine in jo za pol leta postavina hladno. Omenjeni predlog naj bi namreËmoËno ogrozil aktualna vladna protiinflacij-ska prizadevanja in program vkljuËitve Slove-nije v evropski denarni sistem. V agenciji opo-zarjajo, da ima takπna vladna politika lahkole navidezne in kratkoroËne pozitivne uËinke,ki pa ne pomenijo odprave dejanskih teæav venergetskem gospodarstvu. Prvo polovico tegaleta naj bi zato pristojni organi izrabili za po-govore in pripravo novih izhodiπË za prihod-nje oblikovanje omreænine, mi pa smo o tem,kaj takπen vladni sklep pomeni za tekoËe po-slovanje, povpraπali tudi najbolj prizadete -prenosno in distribucijska podjetja.

2

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 2

Nedavni vladni ukrep o zamrznitvi omreænine je vEES uËinkoval kot ledeno mrzel tuπ. V Agenciji zaenergijo, Elesu in distribucijskih podjetjih, kjer so sido zadnjega dne prizadevali, da bi reπili, kar se πereπiti da, vsekakor ni poæel priznanja. Ker pri iska-nju informacij nismo prejeli vseh potrebnih podat-kov, lahko le predpostavljamo oziroma domnevamo,da so v distribucijskih podjetjih pripravili strokov-no argumentirane predloge za ureditev cenovne pro-blematike in jih posredovali GIZ-u distribucije. Do-mnevamo tudi, da so v GIZ-u uskladili vse predla-gane reπitve, pripravili konËni predlog in ga nato -podprtega z vsemi strokovnimi argumenti - posredo-vali vladi v odloËanje. Prav tako je tudi Agencija zaenergijo najbræ opravila vse potrebne strokovne ko-rake. Pa vendar: Zakaj je vlada kljub svarilu izstrokovnih krogov administrativno posegla v meto-dologijo oblikovanja cen elektriËne energije? Kot jebilo sliπati, je to potezo opraviËila z æe znanimi po-jasnili o protiinflacijskih prizadevanjih. Predstavni-ki Agencije za energijo pa so opozorili, da je vlada zomenjenim ukrepom posegla v regulativni okvir in stem tudi v temeljni cilj tovrstnega ekonomskega re-guliranja. Na Elesu so opozorili na moæne hude po-sledice v dolgoroËnem smislu, Ëe problematika omre-ænin v prihodnje ne bo ustrezno reπena. V delu di-stribucije pa so opozorili na velik izpad prihodka,zniæanje razpoloæljivih likvidnih sredstev za investi-cije in na druge neugodne posledice za poslovanjepodjetij. Situacija je nedvomno zelo obËutljiva, πetoliko bolj v Ëasu pred skorajπnjo vkljuËitvijo Slove-nije v EU. Po eni strani se vlada na tem podroËjuloteva administrativnih ukrepov, po drugi strani pase pospeπeno pripravlja na popolno odprtje trga zelektriËno energijo. Med neznankami je tudi vpra-πanje: Ali je cena elektrike kot specifiËnega blagalahko nenehni talec vladnih protiinflacijskih potez?Odprto je tudi vpraπanje o nadaljnjem financiranjuv nujne investicijske projekte. Ali je novo zadolæeva-nje elektro podjetij z namenom, da bi omogoËili po-sodobitev omreæij, ekonomsko (πe) upraviËeno? In nenazadnje πe to: Zakaj je bila ustanovljena Agencijaza energijo? Ali ta energetski regulator sploh πe po-trebujemo? Na tem drsaliπËu je debelina ledu zelotanka, Ëas do vkljuËitve Slovenije v EU pa se hitroizteka. Toliko zgolj v premislek!

Miro Jakominbrez

varo

valke

Elektrika kottalec?

nje dejavnosti, ki se financirataiz omreænine. (Glej graf na strani 4 zgoraj)

Agencija cene omreænine za 2004 izraËunala æe oktobraUpoπtevaje regulativni okvir in iznjega izhajajoË potrebni povpre-Ëni dvig cen za omreænino za15,03 odstotka plus 2,3 odstotka,kolikor je znaπala rast cen indu-strijskih proizvodov pri proizva-jalcih v zadnjem letu, bi se torejomreænina za leto 2004 v primer-javi z letom 2003 povpreËno po-veËala za 17,33 odstotka. Priho-dek iz omreænine bi tako leta2004 glede na leto 2003 bil veËjiza 10,1 milijarde tolarjev.Agencija je cene omreænine za le-to 2004 pripravila æe oktobra la-ni; Ministrstvu za okolje, prostorin energijo je 30. oktobra kot re-sornemu ministrstvu za vlado RSposlala obrazloæen Predlog zaobvezujoËa izhodiπËa za pogodbeo dostopu do prenosnega omreæjaza leto 2004 s pripadajoËimi ko-rekcijskimi faktorji. Zaradi upoπtevanja aktualnihprizadevanj in usmeritev vladeRS ob vstopu v ERM 2 je natoagencija naredila vrsto analiz, ki naj bi pokazale, ali v okviruregulativnega obdobja obstajamoænost za manjπe poviπanje om-reænine od prvotno naËrtovane-ga. Poseganje v sam regulativniokvir v regulativnem obdobjunamreË ni praksa regulatorjev, kimorajo zagotovljati predvidljivookolje tako za regulirana podje-tja kakor tudi za odjemalce, la-stnike in potencialne vlagatelje.Zato se vsi poraËuni pravilomaizvajajo ob koncu regulativnegaobdobja oziroma se upoπtevajo vnaslednjem regulativnem obdo-bju.

Upoπtevane so bile vse rezerveOb upoπtevanju navedenih dej-stev se je agencija odloËila poi-skati maksimalne rezerve znotrajpotrjenega regulativnega okvira.V korigiranem izraËunu omreæni-ne za leti 2004 in 2005 je agencijaupoπtevala, da je bila porabaelektriËne energije leta 2003 ve-Ëja od prvotno naËrtovane, in jena tej podlagi pripravila noviplan porabe elektriËne energijeza leti 2004 in 2005. Upoπtevalaje tudi vse druge moænosti, kot so

3

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 3

razlika med viπjim prihodkomzaradi spremenjenih koliËin v le-tu 2003 glede na izravnani priho-dek leta 2003, razlike zaradi ni-æje amortizacije kot posledicouskladitve amortizacijskih sto-penj in drugo.Rezultat upoπtevanja gornjihdejstev je bil korigiran predlogizhodiπË za pogodbe o dostopu doprenosnega omreæja in korekcij-skih faktorjev za leto 2004, prikaterem je predvidena rast omre-ænine za prenosno omreæje od pr-votnega predloga niæja za 3,72odstotka in znaπa 11,77 odstotka,predvidena rast omreænine za di-stribucijsko omreæje pa je od pr-votnega predloga niæja za 3,99odstotka in znaπa 13,87 odstotka.Upoπtevaje navedene spremembebi se izravnani prihodek za leto2004 v primerjavi s prvotno pred-videnim zmanjπal za 1,16 milijar-de tolarjev. Rezultate svojih prizadevanj inugotovitev je agencija predstavila28. novembra na sestanku na Mi-nistrstvu za finance, ki so se gaudeleæili πe predstavniki Ministr-stva za okolje, prostor in energi-jo, Ministrstva za gospodarstvoin HSE. Drugega decembra je na-to agencija Ministrstvu za okolje,prostor in energijo posredovalakorigirani predlog izhodiπË za po-godbe o dostopu do prenosnegaomreæja za leto 2004.V tem Ëasu je agencija priprav-ljala in sprejela tudi novi Pravil-nik o doloËitvi cen za uporaboelektroenergetskih omreæij inkriterijih za upraviËenost stro-πkov, katerega sestavni del je ce-nik za uporabo omreæij v letu

2004. Agencija je besedilo pravil-nika po javni obravnavi sprejela12. decembra 2003.

V igri bil tudi predlog za 3,5-odstotnozviπanjeAgencija je nato 17. decembraprejela sklep vlade, ki med dru-gim vsebuje priporoËilo, da agen-cija zadræi objavo pravilnika dovladnega sprejema obvezujoËihizhodiπË oziroma korekcijskihfaktorjev za leto 2004.StaliπËe agencije, s katerim je se-znanila vlado RS, Ministrstvo zaokolje, prostor in energijo, Mini-strstvo za finance, Ministrstvo zagospodarstvo in Urad RS za ma-kroekonomske analize in razvoj,je bilo, da je poiskala maksimal-ne rezerve znotraj regulativnegaokvira, ki so v pristojnosti agen-cije. Vpliv na inflacijo smo s kori-giranim predlogom tako omejilina najmanjπo mogoËo raven,obenem pa ob spoπtovanju spre-jetega regulativnega okvira zago-tovili primerna sredstva za stro-πke infrastrukture omreæja.Agencija je kot regulativni organs tem izpolnila svojo nalogo invlogo ob najveËjem mogoËemupoπtevanju interesa dræave. Je pa agencija opozorila na mo-ænost, da se dræava odpove dono-su na lastniπki kapital v regulira-nih podjetjih, in to moænost 19.decembra predstavila na Ministr-stvu za finance. Ta predlog je na-to 22. decembra poslala vladi RS,pristojnim ministrstvom in Ura-du RS za makroekonomske ana-lize in razvoj. Novi izraËun omre-ænine bi pomenil le 3,5-odstotni

povpreËni dvig omreænine v pri-merjavi z leta 2003 veljavno om-reænino, pogojen pa je bil z delnoodpovedjo donosu v delu, ki senanaπa na lastniπki kapital dræa-ve, in dovoljenjem za zadolæeva-nje podjetij prenosa in distribu-cije za izvajanje investicij. Zatobi morala odloËitev o zadnjempredlogu agencije sprejeti vladaRS. Ta izraËun omreænine ni po-segal v lastniπke pravice drugihdelniËarjev niti v sredstva, ki jihpotrebujejo podjetja prenosa indistribucije za svoje redno delo-vanje ter vzdræevanje in razvojomreæij.Na sestanku pri predsedniku vla-de 23. decembra, ki smo se gaudeleæili predstavniki Ministr-stva za okolje, prostor in energi-jo, Ministrstva za finance, Mini-strstva za gospodarstvo, UradaRS za makroekonomske analizein razvoj in agencije, je predlogagencije za 3,5-odstotni dvig om-reænine dobil podporo, le resornoministrstvo je izrazilo æeljo popoznejπi objavi cen, kar pa niskladno s sprejetim regulativnimokvirom in niti ni izvedljivo. Ce-nik je skupen za vse elemente cenza uporabo omreæij in objaviti jetreba tudi druge elemente cen zauporabo omreæij (prednostnodispeËiranje, cene za uporabo Ëez-mejnih poti in tako naprej), takoda omreænine ni mogoËe objavitiloËeno.

Kljub podporiodloËitve vladeni biloDa bi bilo takπno zniæanje dono-sa lastnika oziroma veËinskega

4

Potrebni inizravnani

prihodek vregulativnem

obdobju2003-2005

Vir: Agencija za energijo

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 4

lastnika dovoljeno in poslediËnomogoËe tudi zadolæevanje reguli-ranih podjetij, je agencija potre-bovala ustrezno pravoËasnoodloËitev vlade, saj sama v upra-viËenja lastnika ne sme posegati.S tem dejstvom in dejstvom, da jedolæna pravoËasno v Uradnem li-stu RS objaviti cene za uporaboomreæij, ki veljajo od 1. januarja2004 naprej, je 24. decembra πeenkrat seznanila vlado RS, Mini-strstvo za okolje, prostor in ener-gijo, Ministrstvo za finance, Mi-nistrstvo za gospodarstvo inUrad RS za makroekonomskeanalize in razvoj.Ker agencija potrebnih odloËitevvlade ni prejela, je 29. decembravlado RS, navedena ministrstvain Urad RS za makroekonomskeanalize in razvoj obvestila, da jedolæna objaviti cenik, ki izhaja izsprejetega regulativnega okvira.Pravilnik o doloËitvi cen za upo-rabo elektroenergetskih omreæijin kriterijih za upraviËenost stro-πkov s cenikom, ki prinaπa 11,77-odstotni dvig omreænine za pre-nosno omreæje in 13,87-odstotnidvig za distribucijska omreæja, jebil tako v Uradnem listu RSobjavljen 30. decembra 2003.Agencija je presodila, da je todolæna storiti zaradi izpolnjeva-nja svoje zakonske dolænosti invloge neodvisnega regulatorja terpredvsem zaradi zagotavljanjapogojev za neovirano poslovanjepodjetij prenosa in distribucijeter neovirano trgovanje in oskr-bo z elektriËno energijo v letu2004.V Uradnem listu RS je vlada na-slednji dan, 31. decembra, obja-vila uredbo o doloËitvi trdne (fik-sne) cene omreænine za distri-bucijsko in prenosno omreæje, kije zaËela veljati 1. januarja 2004.V njej so zapisali, da se cena om-reænine za distribucijsko in pre-nosno omreæje, ki je bila obliko-vana v skladu s predpisi in upo-rabljana na trgu na dan 1. de-cembra 2003, doloËi kot trdna(fiksna). Uredba velja πest mese-cev.

Administrativniposegi na flodprti«trg nesprejemljiviZa agencijo so bila ta dogajanjavsekakor resna preizkuπnja.PrepriËani smo, da smo poπteno,odprto in odgovorno opravili svo-

je poslanstvo energetskega regu-latorja ob upoπtevanju vseh inte-resov, tudi dræavnih. VeË ni bilo vnaπi moËi. Predvsem zaradi regu-liranih podjetij prenosa in distri-bucije in odjemalcev bi si sevedaæeleli, da bi se stvari iztekle dru-gaËe in bolj predvidljivo.Zamrznitev omreænine je velikadministrativni poseg v celovitoin prepleteno strukturo metodo-logije doloËanja cen, zato se vElesu in elektrodistribucijskihpodjetjih razen teæave, kako za-gotoviti dovolj sredstev za vzdr-æevanje in razvoj omreæij, sreËu-jejo tudi s πtevilnimi zelo konkret-nimi vpraπanji, kako tolmaËitivladno odloËitev ter jo udejanjitiv praksi. Na sestanku, ki ga jeagencija organizirala v petek, 9.januarja, so nas predstavniki re-guliranih podjetij seznanili z ak-tualnimi razmerami in nas tudipozvali, da jim zagotovimo odgo-vore na najbolj pereËa vpraπa-nja. Ta so povezana predvsem zizraËuni omreænine oziroma cen,ki jih potrebujejo za izstavljanjeraËunov, zaradi zanje nejasnevladne uredbe pa se pri tem sre-Ëujejo s πtevilnimi vpraπanji.Glede na vpraπanja, predstavlje-na na sestanku - celovito jih bodooblikovali v pisni obliki - , skle-pamo, da jih bomo nekaj moralinasloviti na vlado, na nekajvpraπanj pa bomo odgovore pri-pravili v agenciji.Zavedamo se, da so ta podjetja vneugodnem poloæaju in zato jimbomo skuπali pomagati, Ëepravne moremo spremeniti dejstva,da je vlada posegla v regulativniokvir. S tem je posegla tudi v te-meljni cilj tovrstnega ekonom-skega reguliranja - ki je regulira-nim podjetjem, lastnikom in po-tencialnim vlagateljem zagotav-ljati predvidljivo in stabilno po-slovno okolje, spodbujati poslov-no uËinkovitost podjetij in zago-tavljati pogoje za kakovostnoizvajanje njihovih dejavnosti vkorist vseh odjemalcev elektriËneenergije.Vladna uredba je obstojeËi regu-lativni okvir za pol leta ukinila intega dejstva agencija æal ne morespremeniti z nobeno razlago innobenimi hitrimi izraËuni - kakortudi ne moremo spremeniti dej-stva, da bo slej ko prej treba za-gotoviti potrebna sredstva zaprenosno in distribucijska elek-triËna omreæja.

Agencija botemeljito prouËilaposledice uredbe Agencija bo naredila celoviteanalize posledic zamrznitve invpliva na regulativni okvir ter seo tem posvetovala tudi z najboljkvalificiranimi zunanjimi stro-kovnjaki, zato zdaj πe ne moremonapovedati, kako bomo ravnali vprihodnje. »eprav ne moremoprevzemati odgovornosti za po-sledice vladne odloËitve, pa jenaπ temeljni cilj, da storimo vse,da bi jih v okviru naπih pristojno-sti Ëim bolj omilili.Agencija za energijo RS je kot ne-odvisni energetski regulator zaËe-la delovati pred tremi leti in tudinaloge posameznih akterjev natrgu z elektriËno energijo πe nisopovsem opredeljene oziroma jihvsi ne razumemo enako. Sloveni-ja bo maja letos postala polno-pravna Ëlanica Evropske unije intakrat bomo morali v celoti spoπ-tovati uveljavljena pravila delo-vanja na vseh podroËjih. V agen-ciji smo odloËeni, da bomo udeja-njali naπe poslanstvo ob dosled-nem spoπtovanju pravil stroke,zakonitosti in smernic delovanjaZveze evropskih energetskih re-gulatorjev, saj bomo tako najveËnaredili za pregledno in nepri-stransko delovanje trga z elektriË-no energijo v interesu vseh ude-leæencev, torej tako odjemalcevelektriËne energije, energetskihpodjetij in njihovih lastnikov kottudi dræave.

Premalo strokovnihpodlagza dvig omreæninePo besedah dræavnega sekretarjaza energetiko mag. Djordja Æebe-ljana Ministrstvo za okolje, pro-stor in energijo z decembrskimukrepom zamrznitve omreænineza prenos in distribucijo elektriË-ne energije ni zadovoljno. Pred-vsem jih skrbi togo staliπËe Agen-cije za energijo RS, ki ga je za-vzela ob letoπnjem dvigu omre-ænine, namenjenemu dvigu dono-sa lastnikom.≈Zavedamo se, da je stroπek ka-pitala dejstvo, smo pa v dvomih oviπini poviπanja omreænine. Lanismo se s podobnim dvigom stri-njali. Ta se je na strani uporabni-kov pozneje kompenziral z ugod-no ceno elektriËne energije, in jebil dvig manj opazen. Strinjamose, da daje regulator okvir, ki de-

5

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 5

luje znotraj Ëasovnega okvira.LoËiti pa je treba regulatorniokvir, pri katerem ceno in stro-πek zbijamo, in regulatorni okvir,kjer ceno dvigujemo z namenompospeπenega investiranja in do-nosa na kapital,« je o dvomihMOPE o povpreËno dobrem 12-odstotnem poviπanju omreænineAgencije povedal dræavni sekre-tar. Ob tem je dodal, da je smotr-no, da so najprej narejeni in navladi potrjeni desetletni naËrti in-vesticij distribucijskih podjetij inElesa. Ti naj bi bili usklajeni znaËrtovanimi proizvodnimi objek-ti in sprejeti v vladni proceduri πe letos. Drug pomislek ob viπiniomreænine se nanaπa na vire zanaloæbe v distribuciji in prenosu.Naloæbe za veËjo zanesljivostoskrbe se naËeloma financirajo izoptimalnih virov, ki niso nujnosamo amortizacija, temveË so

lahko tudi drugi - tisti, ki so v da-nem trenutku na razpolago in kiomogoËajo njihovo uËinkovitouresniËitev.Na ministrstvu menijo, da je karnekaj spremenljivk, ki bi jih bilosmotrno upoπtevati pri obsegudviga omreænine, in so prepriËa-ni, da bo Agencija po dodatnihanalizah ugotovila njen potrebenletoπnji dvig. ≈Dvig omreænine, kije namenjen temu, da se ob kon-cu leta lastnikom izplaËajo divi-dende, nikakor ne vpliva naspremembo zanesljive oskrbe zenergijo,« je poudaril dræavni se-kretar in dodal, da je v omreæni-ni stroπek za sistemske storitve inpokrivanje izgub v enoti nomi-nalno enak kot leta 2003. To papomeni, da bodo morala distri-bucijska podjetja in Eles glede natrenutne razmere na trgu z elek-triËno energijo, z lastnimi rezer-

vami pokriti ta del poviπanja ce-ne. Vlada se strinja z Agencijo,da je se je treba dejavno lotitiobvladovanja stroπkov poslova-nja in uËinkovite izvedbe naloæb.Æebeljan pa obæaluje, da nimajonobenega podatka, kako se jeAgencija lotila tega nadzora in skakπnimi metodami nadzira us-peπnost investicij ter naËine ob-vladovanja stroπkov poslovanja.Vlada in MOPE ne æelita posega-ti v pristojnosti Agencije. Njihovnamen je biti konstruktivni kri-tik njenih ukrepov. Seveda pa jeskrb vlade tudi ohranjanje kon-kurenËne sposobnosti slovenske-ga elektrogospodarstva in gospo-darstva kot celote.Ob koncu je dræavni sekretar zaenergetiko posebej poudaril dej-stvo, da vlada nikoli ni nasproto-vala dvigu omreænine, ki bi bilanamenjena pokrivanju viπjih stro-

6

Karikatura Milan Kohek

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 6

πkov, na katere druæbe ne morejovplivati (sistemske storitve, ener-gija za pokrivanje izgub), vendarpa vse druæbe na podroËjuupravljanja in distribucija poslu-jejo pozitivno. KljuËni problemdistribucije je tarifni del. Te cenepa se dvigujejo skladno s politikodviga kontroliranih cen. Vloga zadvig tarifnih cen je πe vedno vlo-æena in vlada bo v kratkem odlo-Ëala o dvigu tarifnih postavk.

Eles letos πe brez veËjih teæavDirektor Elektro-Slovenije mag.Vekoslav Koroπec je dejal, da soizraËuni pokazali, da bo imelEles zaradi zamrznitve poviπanjaomreænine oziroma nadomestilaza uporabo prenosnega omreæjav prvem polletju za 800 milijonovtolarjev manj prihodkov, kakorje bilo sprva naËrtovano z leto-πnjim gospodarskim naËrtom. Tozmanjπanje bo πlo predvsem naraËun zbiranja potrebnih sred-stev za izvedbo naËrtovanih pri-hodnjih investicij, medtem ko najizvedba tekoËih naloæb oziromaletoπnjih naËrtov zaradi zamrzni-tve omreænine ne bi bila ogroæe-na. Eles bo tudi v tem letu nada-ljeval zmanjπevanje stroπkov navseh podroËjih, kjer je to πe mo-goËe, pri Ëemer pa je treba vede-ti, poudarja mag. Vekoslav Koro-πec, da na nekatere zunanje de-javnike, od katerih je sicer precejodvisno poslovanje Elesa, pre-

prosto ni mogoËe vplivati. Takoso se letos precej zviπale ceneelektriËne energije, namenjenepokrivanju izgub v prenosnemomreæju in izvajanju sistemskihstoritev, s Ëimer se πkarje med de-janskimi Elesovimi prihodki inodhodki πe bolj razpirajo. Dru-gaËe pa je po besedah mag. Veko-slava Koroπca vpraπanje omre-ænine, namenjene prenosnemuomreæju, in njene ustrezne viπineodvisno tudi od tega, koliko bovlada potrdila desetletni razvojninaËrt slovenskega prenosnegaomreæja. Mnenje o njem naj biEles dobil πe januarja, vedeti paje treba, dodaja Koroπec, da smoæe pri njegovi pripravi upoπtevalile najnujnejπe naloæbe za zagoto-vitev ustrezne ravni zanesljivostiobratovanja in zamenjavo naj-bolj dotrajane visokonapetostneopreme. Tako je v njem nekajkljuËnih investicij, kot sta deni-mo dograditev 110 kV ljubljan-ske zanke od Toplarne preko Po-lja do BeriËevega ter 400 kV zan-ke s postavitvijo daljnovoda medBeriËevim in Krπkim. Vrednostprve naloæbe je dobro milijardotolarjev in pol, vrednost druge paskoraj 6,8 milijarde tolarjev, priËemer naj bi teæiπËe vlaganj bilo vletih 2005 in 2006. Za uresniËitevteh naËrtov pa mora Eles iz na-slova omreænine zagotoviti tudipotrebna sredstva, saj takπnihprojektov ni mogoËe v celoti sfi-nancirati s posojili. Eles je sicersvojo zadolæenost v zadnjih letih

7Foto Duπan Jeæ

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 7

precej zmanjπal in se s tem ustrez-no pripravil na nov investicijskiciklus, vendar pa je za izpeljavotako velikih projektov nujno tre-ba zagotoviti tudi nek temeljni la-sten naloæbeni sklad. Povedano zdrugimi besedami, kratkoroËnozamrznitev omreænine za Eles ni-ti ne pomeni kakπnega hujπegaposega v tekoËe poslovanje, dol-goroËna neureditev teh vpraπanj

pa bi imela lahko zelo hude posle-dice, ko bi imeli na eni strani za-mrznjene cene prenosnih stro-πkov, na drugi pa prosto obliko-vanje cen elektriËne energije natrgu. In ravno o teh globalnih ra-zvojnih energetskih vpraπanjih sebo treba z vlado, kot lastnikomslovenskega prenosnega omreæja,in Agencijo za energijo, kot neo-dvisnim regulatorjem, v priho-

dnjih tednih πe temeljito pogovo-riti in poiskati najoptimalnejπoreπitev.

V distribuciji letosbistveno niæji prihodekNa upravi Elektra Ljubljana me-nijo, da se bo vpliv zaËasne zamr-znitve cen uporabe prenosnega indistribucijskega omreæja odraziltudi na poslovanju njihovega po-

8

Foto Duπan Jeæ

Nas Stik 01 26.1.04 14:16 Page 8

djetja. Kot je znano, je javno po-djetje Elektro Ljubljana od leta2001 organizirano v skladu zenergetskim zakonom in opravljatri obvezne gospodarske javnesluæbe: distribucijo elektriËneenergije, upravljanje distribucij-skega omreæja in dobavo elektri-Ëne energije tarifnim odjemal-cem. Ker poleg reguliranih dejav-nosti opravljajo tudi druge træne

dejavnosti, so v skladu z zakono-dajo dolæni voditi loËene raËuno-vodske izkaze. Iz teh mora bitirazviden vir financiranja dejav-nosti in stroπki delovanja za vsa-ko dejavnost posebej. Na ta na-Ëin morajo zagotoviti preglednostposlovanja posamezne dejavno-sti, prepreËiti medsebojno su-bvencioniranje in omogoËiti lojal-no konkurenco.

Obe regulativni dejavnosti, di-stribucija elektriËne energije inupravljanje distribucijskega om-reæja, se financirata izkljuËno izprihodkov, zaraËunanih za upo-rabo distribucijskega omreæja.Zato zaËasna zamrznitev cen po-meni, da bo letos podjetje doseglobistveno niæji naËrtovani priho-dek iz omreænine, kot bi ga v pri-meru, Ëe bi se omreænina poviπa-la za predvidenih 15,03 odstotka,kot je bilo naËrtovano v drugemletu regulativnega obdobja.Glede na to, da v tem trenutku πeniso prejeli od Agencije za energi-jo dokonËnih podatkov, ki bi do-loËili okvire poslovanja obeh re-guliranih dejavnosti, na upraviocenjujejo, da bodo priznanistroπki za delovanje in vzdræeva-nje distribucijskega omreæja za-radi racionalizacijskih ukrepovna ravni regulativnega okvirja zaleto 2003, bistveno pa se bodozniæala razpoloæljiva likvidnasredstva za investicije in pred-vsem donos na sredstva glede naæe objavljeni regulativni okvir zaleto 2004, ki sta ga sprejeli Agen-cija za energijo in vlada RS æe vletu 2003. Zaradi tega bo podje-tje moralo najeti dolgoroËne kre-dite, da bo sposobno uresniËitizastavljene cilje glede zagotavlja-nja kakovostne in stabilne elek-triËne energije konËnim uporab-nikom; znano je, da se njihovezahteve dnevno poveËujejo.V Elektru Ljubljana menijo, dazamrznitev cene omreænine nadaljπi rok ni pametna, saj je priobeh reguliranih dejavnostih tre-ba zagotoviti kakovostno vzdræe-vanje in obratovanje distribucij-skega omreæja, ki je pogojeno spotrebnimi vlaganji, ne nazadnjepa morajo tudi rezultati poslova-nja lastnikom omogoËiti, da bododosegli priËakovani donos na vlo-æeni kapital. Od vlade RS inAgencije za energijo priËakujejo,da jima bo v Ëasu zamrznitve us-pelo uskladiti metodologijo inspremenjene okoliπËine poslova-nja, ki bi morale biti upoπtevaneali v podaljπanem regulativnemokviru ali v spremenjenem mode-lu. Ne nazadnje se je treba zave-dati, da je s hkratnim zviπanjemomreænine treba reπiti problemprenizke prodajne cene elektriË-ne energije tarifnim odjemalcem.Vsak dvig omreænine brez ustre-znega zviπanja prodajne cenenamreË pomeni dodatne izgube

9

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 9

na tem segmentu poslovanja po-djetja.

Problematika cenpostaja vse bolj razvpita V podjetju Elektro Celje menijo,da sta bili obe temi, tako proble-matika omreænin kot problemati-ka cen na podroËju tarifnih odje-malcev, æe tolikokrat obravnava-ni, da sta postali æe neprijetni indolgoËasni. Kot ugotavljajo, je odvsega najslabπe, da se predvsem vmedijih ustvarja vtis, da so elek-trodistribucijska podjetja kljuËnidejavnik v ustvarjanju te situaci-je in obenem nekakπne ærtve, kimorajo ukrepati in zahtevati ne-kakπno praviËno reπitev. Gledeinvesticij v letu 2004 je treba paËvedeti, da se te nenehno izvajajoiz leta v leto, da so potrjene v sre-dnjeroËnih in letnih naËrtih terusklajene z Agencijo za energijo.Sredstva, likvidni denar, dinami-ko financiranja za njihovo ure-sniËevanje je mogoËe zagotovititudi, Ëe je omreænina zamrznjenaza pol leta. Stroπek denarja na tr-gu gre seveda v breme podjetja.Vsekakor pa je resen problem,da do takih situacij prihaja v za-dnjih dneh leta in potem upravedistribucijskih podjetij nikakorniso v stanju, da bi pripravile inposredovale korektne gospodar-ske naËrte, na primer nadzornimsvetom. Tu je njihova vloga in od-govornost pod vpraπanjem. Æalse enako dogaja tudi v zvezi s po-nujenimi cenami in pogoji naku-pa elektriËne energije, ki jo na-bavljajo za upraviËene in drugeodjemalce. Pri cenah elektriËneenergije za tarifni odjem pa jestvar æe toliko razvpita, da jeelektrika po miπljenju odjemal-cev vsekakor dovolj draga, Ëe neæe predraga. »udijo pa se tudinekaterim zahtevam do uprav di-stribucijskih podjetij in javnimnapovedim malih delniËarjev.Vsekakor pa bi si distribucijskapodjetja v okviru GIZ zasluæilaformalno razlago, ali vsaj suho-paren odgovor na korektne vlogeza spremembo cen v tem segmen-tu, saj tudi priprava teh gradivpomeni napor in stroπek.

Neugodna situacija sili v zadolæevanje Na upravi podjetja Elektro Go-renjska ocenjujejo, da je omenje-ni sklep vlade RS moËno posegelv pogoje poslovanja podjetij di-

stribucije na podroËju dejavnostiupravljanja in distribucije elek-triËne energije, kar pomeni tudiposeg v triletni regulativni okvir,ki je bil opredeljen leta 2002 zaobdobje od leta 2003 do leta2005. Taka odloËitev pomeni po-seg v izvajanje predvidenega ob-sega vzdræevanja oziroma poslo-vanja ter investiranja distribucij-skih podjetij. V Elektru Gorenj-ska so v æelji po izpolnjevanju na-log, ki jih pred njih postavljajodoloËila energetskega zakona zzahtevo po zanesljivosti oskrbe,zagotavljanju dolgoroËne zmo-gljivosti omreæja itd. oziromauredbe o sploπnih dobavnih po-gojih z opredelitvijo kakovostidobavljene elektriËne energije,pripravili programe vzdræevanjain vlaganja v obnovo, nadome-πËanje obstojeËih naprav in nape-ljav ter v πiritev mreæe in napravz namenom izboljπevanja oskrbenjihovih odjemalcev. Glede nadejstvo, da doloËitev trdne (fi-ksne) cene povzroËa izpad pred-videnega prihodka iz naslova om-reænine, ki naj bi zagotovilaopravljanje njihovih nalog, jevpraπanje, kako zagotoviti po-trebna sredstva za izvedbo nalog,opredeljenih v triletnem regula-tivnem obdobju. Novo nastala si-tuacija zaradi izpada potrebnihsredstev iz omreænine zahtevapridobitev dodatnih virov likvid-nih sredstev iz naslova zadolæe-vanja. To pomeni, da bo trebastroπke zadolæevanja in odplaËe-vanje kredita vkljuËiti v naËrteza prihodnja leta. Ob tem naupravi poudarjajo, da s takπnimposegom vlada poπilja napaËnesignale uporabnikom elektro-energetskega omreæja o sedanjihoziroma prihodnjih stroπkih do-stopa do omreæja. Najdraæja jepaË tista elektriËna energija, ki jeuporabnik nima.Za izjavo o problematiki omre-ænine smo v zaËetku januarja za-prosili tudi vodstvi distribucij-skih podjetij Elektro Maribor inElektro Primorska, kjer pa zade-ve tokrat niso æeleli komentirati.V vodstvu GIZ distribucije elek-triËne energije pa so dejali, da boza pogovor o tej in drugi proble-matiki πe priloænost.

Dr. Joæe KoprivnikarMinka SkubicBrane JanjiÊMiro Jakomin

10

AVSTRIJA IN SLOVA©KAPOGODBA O GRADNJI NAFTOVODAAvstrijski koncern OMW in slovaπkiTranspetrol, katerega 49-odstotni la-stnik je ruski gigant Yukos, sta podpi-sala pogodbo o ustanovitvi skupnegapodjetja za gradnjo 60 kilometrov dol-gega naftovoda med Bratislavo in av-strijsko rafinerijo Schwechat, ki sodipod okrilje OMW-ja. Povezava s sku-pno zmogljivostjo 3,6 milijona ton naleto bo stala predvidoma 28 milijonovevrov, njena gradnja pa naj bi se zaËe-la ob koncu letoπnjega leta. Podjetjista poleg omenjene pogodbe podpisaliπe dogovor o desetletni dobavi surovenafte v koliËini dveh milijonov ton naleto, kar naj bi podjetji zaËeli uresni-Ëevati januarja 2006. S pogodbo dogo-vorjena letna dobavna koliËina nafteustreza pribliæno dvajsetim odstotkomzmogljivosti omenjene rafinerije, s po-stavitvijo dodatnih Ërpalnih postaj panameravajo to koliËino poveËati na petmilijonov ton na leto. Cene surovenafte bodo odvisne predvsem od æesklenjenih dobavnih pogodb med Yu-kosom in rafinerijami iz te regije.STA

MADÆARSKAJE LETNICA 2008PREOPTIMISTI»NA?Vstop Madæarske v evroobmoËje, ki gavlada v Budimpeπti naËrtuje za leto2008, bo najbræ treba preloæiti, saj dr-æavi ne bo uspelo zagotoviti dovoljnizke ravni proraËunskega primanj-kljaja, je napovedal Tibor Draskovics,kandidat za novega madæarskega fi-nanËnega ministra. Nekdanjega mini-stra Csaba Laszla je prav zaradi pre-visokega primanjkljaja premier PeterMedgyessy odstavil, a æe takoj po pre-dlogu njegove naslednika, se je slednjiodloËil, da bo vnoviË prouËil naËrtvstopa med dræave, ki so v okviru Ev-ropske unije sprejele skupno valuto.Madæarski primanjkljaj je namreË la-ni dosegel kar 5,6 odstotka bruto do-maËega proizvoda (BDP), s Ëimer jeza 0,4 odstotka presegel naËrtovanoraven. Toda ta rezultat je vsaj v pri-merjavi z letom pred tem zelo dober -takrat je namreË znaπal primanjkljaj vtej dræavi rekordnih 9,2 odstotka, karje bila predvsem posledica revaloriza-cije plaË funkcionarjev. Vlada si je zaletoπnje leto zadala cilj, da bo zmanj-πala manko v proraËunu na 3,8 odstot-ka BDP, prihodnje leto πe za odstotek,leta 2006 pa naj bi tako znaπal 2,5odstotka. Da bi dosegel naËrtovano, jemadæarski parlament sredi decembralani sprejel posebej restriktiven prora-Ëun.STA

id

ji

kb

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 10

11proiz

vodn

ja in

oskrb

aDECEMBRA 4-ODSTOTNA RAST PORABE

PROIZVODNJA POD PRI»AKOVANJI

LANI PORABILI ZA 4,7-ODSTOTKA VE» ELEKTRIKE

Povpraπevanje po elektriËni energiji je tudizadnji lanski mesec naraπËalo, tako da jeodjem iz prenosnega omreæja decembra dose-gel milijardo 65 milijonov kilovatnih ur, karje bilo za 4 odstotke veË kot isti mesec leta2002 in tudi za 3,5 odstotka nad napovedmiv elektroenergetski bilanci. Odjem se je pove-Ëal pri obeh spremljanih skupinah, pri Ëemerso neposredni odjemalci decembra prevzeli229,4 milijona kilovatnih ur ali za 2,9 od-stotka veË kot leto prej. Odjem petih distribu-cijskih podjetij v tem Ëasu pa je dosegel 835,6milijona kilovatnih ur, kar je bilo v primerja-vi z decembrom 2002 za 4,4 odstotka veË. Si-cer pa je bil najveËji dnevni konzum v viπini39,819 MWh doseæen 11. decembra, najmanjelektrike, to je 29,064 MWh, pa je bilo pre-vzete 25. decembra.

Odjem elektriËne energije iz prenosnega om-reæja je leta 2003 znaπal 12 milijard 121,4milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 547,9milijona oziroma za 4,7 odstotka veË kakorleta 2002. Poraba na letni ravni je bila viπjapri obeh spremljanih skupinah, pri Ëemer jeodjem neposrednih odjemalcev znaπal 2 mili-jardi 763,6 milijona kilovatnih ur (za 7,5odstotka veË), distribucijska podjetja pa so vvsem letu prevzela 9 milijard 357,8 milijonakilovatnih ur (za 3,9 odstotka veË). Sicer panaj bi se po napovedih, zapisanih v indika-tivni elektroenergetski bilanci, odjem elektri-Ëne energije na letni ravni za podoben odsto-tek poveËal tudi letos, kar povedano drugaËetudi pomeni, da se odvisnost Slovenije oduvoza elektriËne energije πe poveËuje in daobstojeËi proizvodni objekti ter tudi celotenslovenski elektroenergetski sistem vse boljobratujejo na meji svojih dejanskih zmoglji-vosti.

Decembrski proizvodni rezultati so bili zaradiprecej slabπe proizvodnje hidroelektrarn, kijim je uspelo zagotoviti flle« 257,9 milijona kilovatnih ur ali za skoraj tretjino manj elek-trike kot decembra leto prej, precej pod lanski-mi in tudi pod priËakovanji, zapisanimi velektroenergetski bilanci. Tako nam je iz do-maËih virov zadnji lanski mesec uspelo zagoto-viti milijardo 80,1 milijona kilovatnih ur ozi-roma za 172,4 milijona ali za 13,8 odstotkamanj kakor v istem primerjalnem obdobju leta2002. Od tega so hidroelektrarne prispevale257,9 milijona kilovatnih ur, deleæ jedrskeelektrarne Krπko in termoelektrarn pa je zna-πal 822,2 milijona kilovatnih ur. Med posame-znimi proizvajalci pa so tudi tokrat bili v os-predju jedrska elektrarna Krπko s 492,8 GWh,termoelektrarna ©oπtanj z 224,5 GWh inDravske elektrarne s 190 GWh proizvedeneelektriËne energije.

0

200

400

600

800

1000

SKUPAJDISTRIBUCIJANEPOSREDNI

december 2003december 2002

GWh

1200

0

100

200

300

400

500

december 2002

GWh

december 2003

DEM

600

SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB

0

300

600

900

1200

IZVOZUVOZPORABAPROIZVODNJA

december 2003december 2002

GWh

* upoπtevana je celotna proizvodnja NEK* TEB — topla rezerva v sistemu

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 11

iz en

ergets

kih ok

olij

MOPE

BOLNI©NICEBOLJ ENERGETSKOU»INKOVITESlovenske bolniπnice pomenijo energetsko naj-bolj intenziven del javnega sektorja. Da bi po-rabo v njih kar najbolj zmanjπali, sta decem-bra minister za okolje, prostor in energijomag. Janez KopaË in minister za zdravje dr.Duπan Keber podpisala dogovor o sodelovanjuna podroËju energetske uËinkovitosti. Ta pred-videva, da bodo od leta 2004 do 2012 v slo-venskih bolniπnicah zmanjπali porabo energijeza 15 odstotkov. S tem bodo bolniπnice zniæalestroπke za nakup energije za pribliæno tristomilijonov tolarjev, hkrati pa prispevale kzmanjπevanju emisij toplogrednih plinov inuresniËitvi Kjotskega protokola. Analiza uËin-kovitosti rabe energije v bolniπnicah iz leta1999 je pokazala, da znaπajo stroπki za nakupenergentov v bolniπnicah ob porabi 340 GWhenergije okrog 2,2 milijarde tolarjev na leto,pri tem pa nastane pribliæno 95.000 ton emisijogljikovega dioksida. Glede na kazalce uËinko-vitosti rabe energije s tem za 30 odstotkov pre-segajo priporoËene vrednosti, ki se uporablja-jo v Evropski uniji. IzraËunali so, da bi bilipotencialni prihranki lahko tudi 600 milijonovtolarjev.S podpisom dogovora o sodelovanju na podro-Ëju energetske uËinkovitosti sta se ministrstvizavezali, da vsebinsko in finanËno sodelujetapri izvedbi projekta, z æeljo, da slovenske bol-niπnice preidejo z modela porabe v model gos-podarjenja z energijo. To pa pomeni poveËanjeozaveπËenosti, uvedbo sistema ravnanja zenergijo in uresniËevanje racionalnih investi-cijskih projektov. Kot je dejal minister KopaË,je omenjeni podpis pogodbe prvi vzorËni pri-mer trajnostnega razvoja. Izrazil je πe upanje,da so s tem spodbudili tudi druge resorje, dabodo sledili bolniπnicam.

Minka Skubic

TE-TOL

NA DEPONIJI STAR IN NOV PREMOGPotem ko so v Termoelektrarni toplarni lanioktobra podpisali pogodbo z novo izbranimdobaviteljem ekoloπkega premoga, koprskimIstrabenzom ter Luko Koper in Slovenskimiæeleznicami, je decembra priplula v koprskopristaniπËe zadnja poπiljka premoga prejπnjegadobavitelja, Gorenje GTI&Met Rohstoffe, inprva ladja s 70.000 tonami indonezijskega pre-moga iz rudnika Andaro. Toplotna vrednostpripeljanega premoga je do 21 GJ/tono, name-njen pa bo kurjenju v tretjem bloku. JanuarjapriËakujejo prvo poπiljko premoga s toplotnovrednostjo do 19 GJ/tono, ki ga bodo kurili vprvih dveh kotlih, lahko pa tudi v tretjem.V TE-TOL so zelo zadovoljni, da so izbralipravi Ëas izvedbe razpisa, in to tako glede gi-banj cene ladijskega prevoza kot cene premo-ga.

Minka Skubic

ELES

KORISTNAPREDSTAVITEV NAJSODOBNEJ©IH VODNIKOV V Elesu se je 13. januarja mudil predstavnikpodjetja Hitachi Cable Europe iz LondonaMartin Pink, ki je v imenu matiËne druæbe izJaponske in njenega generalnega predstavniπ-tva za Evropo s sedeæem v Milanu predstavilnajnovejπe vodnike za nadzemne vode. Pozdruæitvi s podjetjem J-Power Systems Corpo-ration in Sumitomo Electric iz Tokia leta 2001je ta zdruæena korporacija najveËji proizvaja-lec tovrstne opreme v svetu. Gre za vodnikenove generacije, ki s svojimi mehanskimi intermiËnimi lastnostmi bistveno odstopajo odklasiËnih vodnikov, kakrπni so dandanes vuporabi po svetu in tudi pri nas. Takπni novivodniki za nadzemne vode imajo v svoji sestavipovsem nove materiale z bistveno niæjim tem-peraturnim koeficientom raztezanja od obsto-jeËih klasiËnih izvedb, kar bistveno vpliva nazmanjπanje povesov. Z dodatno uporabo ter-miËno visoko odpornih materialov v prevod-nem delu vodnika pa doseæemo πe bistveno vi-πje obratovalne temperature (od 150 do 240stopinj C) od obiËajnih, ki dosegajo po veljav-nih standardih najveË 80 stopinj C. V predsta-vitvi so bili prikazani tudi vodniki posebnih teh-noloπkih izvedb z reæo ali vodniki GAP, kjervse mehanske obremenitve prevzame jeklenojedro iz specialnih zlitin. S tem se mehanskeznaËilnosti takπnega vodnika zniæajo v primer-javi s klasiËno izvedbo, s tem pa doseæemo bi-

12 Foto Minka Skubic

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 12

stveno niæje povese tudi pri poviπanih tempe-raturah. Takπni vodniki so kljub viπji ceni πeposebej primerni povsod tam, kjer je treba izenergetskih razlogov (zviπanih obteæb v omreæ-ju) zamenjati celotni daljnovod z ustreznimiveËjimi prerezi vodnikov. ©e posebej so pri-merni pri raznih rekonstrukcijah obstojeËihdaljnovodov, pri Ëemer ostaja daljnovodna in-frastruktura nespremenjena in se opravi samozamenjava starega vodnika s tehnoloπko izpo-polnjenim vodnikom. Seveda pa je pred ure-sniËitvijo takπnega projekta treba izvesti ustrez-ne tehniπko-ekonomske analize, ki nam ob danih pogojih pokaæejo upraviËenost takπnihnaloæb.

dr. Franc Jakl

ELEKTRO PRIMORSKA

MOKER SNEGPOVZRO»AL ©KODO»eprav smo se vsi veselili boæiËnih in novolet-nih praznikov konec decembra, saj so ob ne-kaj dneh dopusta pomenili prave poËitnice, seza vse le ni izteklo tako dopustniπko. Mokersneg, ki ga je narava nasula v noËi z nedelje naponedeljek, 28. oziroma 29. decembra, in v to-rek, 30. decembra, dopoldne je delavcemElektro Primorske, d .d., Distribucijske enoteTolmin prinesel veliko teæav in dela. Zaradi ve-like teæe snega so se lomile veje, pa tudi posa-mezna drevesa zunaj izsekanih koridorjevdaljnovodov, in povzroËale odklope vodov tertrgale vodnike in lomile drogove. Nenavadnovelika koliËina teækega snega je povzroËala iz-pade æe z samim otresanjem vodnikov.Od nedelje do torka so se monterji trudili po-praviti πkodo, ki jo je povzroËila drugaËe takozaæelena zimska idila na Bovπkem in na Voj-skarski planoti.Do izpadov je prihajalo v Bovcu ter v trentar-ski dolini in v dolini Koritnice. Najhuje je bilo

na Predelu, kjer je zapadlo 120 centimetrovsnega in je bila kar nekaj Ëasa zaprta tudi ce-sta. Ker je dostop do daljnovoda na zelo zah-tevnem in nevarnem terenu, je bilo omreæjepopravljeno πele 5. januarja letos. Zato smoproblem napajanja mednarodnega mejnegaprehoda in domaËije reπili z agregatom. Povsod drugod odjemalci niso bili brez napa-

Foto Tomaæ Sajevic

Foto Sonja Rutar

13

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 13

janja veË kakor dvanajst ur neprekinjeno.Tu-di na Vojskarski planoti, kjer je zapadlo 80centimetrov mokrega snega, so bile okvare od-pravljene v tem Ëasovnem okviru.Po zaslugi pridnih rok naπih delavcev odjemal-cem na Bovπkem in Vojskarski planoti na silve-strsko noË niso svetile samo zvezde in rakete,temveË tudi elektrika. Marsikomu se zdi pov-sem samoumevno, da ob pritisku na stikaloæarnica zasveti, pa ni Ëisto tako, kajne?

Sonja Rutar

DEM

V NOVO LETO Z NOVOCELOSTNO PODOBO

Dravske elektrarne Maribor so v novo letovstopile tudi z novo celostno grafiËno podobopodjetja, ki naj bi πe bolje izraæala prihodnjoposlovno usmeritev naπega najveËjega proizva-jalca hidroenergije. Ob tej priloænosti je direk-tor podjetja Danilo ©ef poudaril: ≈Dravskeelektrarne Maribor so se v zadnjih 30 letih ra-zvile v sodobno, ekoloπko ozaveπËeno podjetjes poslanstvom proizvajati do okolja prijaznoter cenovno in kakovostno sprejemljivo elek-triËno energijo iz obnovljivih virov.To izraæatudi naπa nova celostna podoba, ki nam omo-goËa veËjo prepoznavnost na energetskem trguv slovenskem in tudi πirπem prostoru, kar boπe posebno pomembno ob Ëlanstvu Slovenije vEvropski uniji.«

DEM

OKVARAGENERATORJA V HEZLATOLI»JEPrve decembrske dni oziroma natanËneje 5.decembra je ob 6. uri in 39 minut zaradi delo-vanja statorske zaπËite priπlo do izpada agrega-ta 2 v HE ZlatoliËje. Sluæba za elektro napravev Dravskih elektrarnah, ki je sodelovala tudipri poznejπih preizkusih po sanaciji agregata,je takoj po okvari izvedla ustrezne meritve nastatorju agregata in te so pokazale, da je priπlodo preboja navitja generatorja na maso.V do-govoru s HSE so se zato v ZlatoliËju æe decem-bra lotili remonta tega agregata, ki je bil tudisicer predviden v zaËetku letoπnjega januarja,in ga v rekordnem Ëasu uspeπno konËali. Pred-Ëasno ustavitev stroja so v Dravskih elektrar-nah izrabili tudi za izpeljavo nekaterih drugihpredvidenih del in pregled naprav, pri Ëemerso poπkodovane palice v navitju zamenjali de-lavci podjetja Esotech, pregled statorskega na-vitja so opravili strokovnjaki Inπtituta Milana

Vidmar, kavitacijske poπkodbe na turbini jesaniralo podjetje Hidromont, defektaæo neka-terih vbetoniranih delov turbine za potrebeidejnega projekta prenove HE ZlatoliËje, ki jev pripravi, pa je opravil inπtitut IMK. ©e zlasti pa je pohvalno, da so vsa demontaænain montaæna dela na generatorju opravili z la-stno zdruæeno ekipo delavcev iz hidroelektrarnZlatoliËje in Formin, ki so znova potrdili visokostrokovno usposobljenost za tovrstne posege.Vsi vkljuËeni v omenjeno sanacijo so delalipraktiËno dan in noË in obseæna dela konËali vrekordnem Ëasu, tako da je agregat znova zaËelobratovati 27. decembra ob 15. uri in 7 minut.

Brane JanjiÊ

DEM

USPE©NO VRTENJE ©E DRUGEGA AGREGATAV HE OÆBALTV hidroelektrarni Oæbalt so 15. januarja iz-vedli prvo vrtenje πe drugega prenovljenegaagregata, s Ëimer se tudi druga faza prenoveDravskih elektrarn vse hitreje in zelo uspeπnopribliæuje koncu. Ob tej priloænosti je direktorDravskih elektrarn Danilo ©ef poudaril, da soob takπnih dogodkih v Dravskih elektrarnah πeposebej veseli, saj pomenijo nov delovni uspehin prinaπajo pomembne dodatne proizvodnezmogljivosti v sedanjih energetsko obËutljivihËasih, ko postaja dragocen vsak dodaten kilo-vat elektriËne energije. Ob tem je dodal, da se,kljub temu da druga faza prenove Dravskihelektrarn πe ni v celoti konËana, v vodstvu po-djetja æe pospeπeno pripravljajo na predvide-no prenovo HE ZlatoliËje, ki naj bi jo zaËeli le-ta 2006. Gre za posebej zahteven projekt, sajje to najveËja elektrarna na Dravi in ima ledva agregata, zato je treba prenovitvena delaπe posebej dobro pripraviti, da bodo izpadiproizvodnje med prenovo Ëim krajπi. Da vokviru druge faze prenove do konca del ne pri-Ëakujejo veËjih zapletov, pa je potrdil vodjaprojekta Kristijan Mravljak. Kot je dejal, so zuspeπnim prvim vrtenjem agregata 2 v HE Oæ-balt storili nov korak k sklenitvi prenove HEOæbalt in Vuhred, ki naj bi jo konËali v zaËet-ku prihodnjega leta. Od skupno πestih agrega-tov so tako zdaj nared za prihodnje zahtevneproizvodne naloge æe πtirje, pri Ëemer se jeprenova πe zadnjega agregata na HE Vuhredæe zaËela, na Oæbaltu pa naj bi demontaænadela zaËeli marca. Sicer pa uspeπen prvi preiz-kus pomeni, da vsi vitalni deli turbine in gene-ratorja delujejo brezhibno, kar je posrednotudi priznanje vsem izvajalcem in dobaviteljemopreme. Med slednjimi zagotovo izstopata ve-lenjski Esotech in ljubljanski Litostroj, ki vprenovi sodelujeta æe od samega zaËetka.VkljuËitev v prenovo Dravskih elektrarn, pra-vi predsednica uprave Zofija Mazej KukoviË, je

14

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 14

bila za Esotech poseben zgodovinski mejnik inzato je za nas vsak zagon kakπnega novegaagregata na Dravi πe posebno velik dogodek. Vokviru prve faze prenove na Dravi smo si na-brali dragocene izkuπnje in razπirili strokovnoznanje, ki nam je v pomoË tudi v nadaljevanjudel oziroma pri drugih energetskih projektih.Na Dravi je to zdaj æe trinajsti agregat, in Ëe-prav je Esotech æe sodeloval na SoËi in se de-javno vkljuËuje tudi v aktualne projekte naSavi, ima Drava vendarle posebno mesto, sajsmo tu zaËeli. V posameznih fazah projekta jeoziroma πe sodeluje od 20 do 50 naπih ljudi, inv teh zadnjih letih smo z zaposlenimi na elek-trarnah navezali zelo dobre stike, ki zagotovoveliko prispevajo k temu, da prenovitvena delapotekajo tako rekoË æe rutinsko. DrugaËe, paje hudomuπno dodala Zofija KukoviË, si æeogledujemo tudi lokacijo prihodnje Ërpalneelektrarne Kozjak in HE ZlatoliËje, saj si moË-no æelimo sodelovati tudi pri teh in podobnihprihodnjih projektih v Sloveniji. Podobno æe-ljo pa je izrazil tudi direktor Litostroja Joæe Ja-klin in dodal, da je sodelovanje z Dravskimielektrarnami za njihovo podjetje izrednega po-mena. Da sodelovanje po zaËetnih teæavahzdaj poteka uspeπno, pa potrjujeta tudi zado-voljni naroËnik in dejstvo, da je LitostrojDravskim elektrarnam doslej predal æe trinajstturbin, ki bodo zagotavljale boljπi izkoristek inveËjo moË prenovljenih strojev.

Brane JanjiÊ

PREMOGOVNIK VELENJE

TUDI LETOS VE» KAKOR ©TIRI MILIJONETON PREMOGALeto 2003 bo v zgodovini Premogovnika Vele-nje zapisano kot posebno: zelo zahtevno, teæ-

15

©PORT

XI. ZIMSKE ©PORTNEIGRE DISTRIBUCIJE

V soboto, 7. februarja, bodo na smuËiπËihSRC Rog »rmoπnjice potekale tradicionalne,letos æe enajste, zimske πportne igre elektro-distributerjev Slovenije. Tekmovalke in tek-movalci bodo nastopali v dveh panogah, v veleslalomu in teku na smuËeh. Gostitelj letoπ-njih iger je Elektro Ljubljana, d. d., organizi-ralo pa jih bo πportno druπtvo, ki deluje vokviru podjetja. Slednje letos praznuje trinaj-sto obletnico svoje ustanovitve.Igre bo odprl Vincenc Janπa, predsednik or-ganizacijskega odbora in hkrati predsednikuprave Elektra Ljubljana, in sicer ob 9.45.Kmalu zatem, ob 10.30, bodo πtartali vele-slalomisti, tekaËi na smuËeh pa ob 13.30.Rezultate bodo razglasili - in seveda ob temnajboljπim podelili odliËja - v izjemno lepemokolju, na OtoËcu od 16.30 naprej.Verjamemo, da bomo prav vsi, ki nam je biloizkazano zaupanje za organizacijo iger, vsepripravili tako, da bo prireditev kar najboljepotekala. Vse prijavljene πportnice in πportni-ke slovenske elektrodistribucije toplo vabimona Ërmoπnjiπka smuËiπËa.

Violeta Irgl

Foto Brane JanjiÊ

KristjanMravljak,Joæe Jaklin,ZofijaMazejKukoviË inDanilo ©ef so zdesedanjimsodelovanjemnadvsezadovoljni.

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 15

ko, a tudi uspeπno. Delovni naËrt je za lanipredvideval odkop 3,750 milijona ton premo-ga, ob tem pa naj bi konec leta pridelali 2,7milijarde tolarjev izgube. Pomanjkanje elek-triËne energije, pridobljene iz vodnih virov, jepovzroËilo, da so bile πtevilke ob koncu leta2003 povsem drugaËne. Odkopali so 4,235 mi-lijona ton premoga, kar je prineslo za 2,46 mi-lijarde tolarjev veË prihodka od prodaje pre-moga za pridobivanje elektriËne energije. Takonaj bi bila izguba velika le okrog 200 milijonovtolarjev. Tudi letos bo delovanje Premogovni-ka Velenje temeljilo na dveh stebrih. Prvi jetemeljni proces pridobivanja premoga, ki gapodpirajo prvi trije strateπki cilji (racionaliza-cija pridobivanja premoga, varnost in humani-zacija delovnega procesa, ravnanje z okoljem),drugi steber pa prestrukturiranje poslovnegasistema, o Ëemer govori Ëetrti strateπki cilj. De-lovni naËrt Premogovnika Velenje za leto 2004predvideva odkop 4,117 milijona ton premogav 244 delovnih dneh. Konec leta naj bi bilo vpodjetju zaposlenih 2.130 delavcev. Letoπnjedelovanje in razvoj so v poslovnem sistemuPremogovnik Velenje zastavili decembra lanina 7. poslovno-strateπki konferenci, kjer sopresodili, da so sklepe 6. poslovno-strateπkekonference iz leta 2002 leta 2003 uresniËili, augotovili, da je treba πe pospeπiti delo pri raz-vojnih projektih. Æe lani so izvedli nekaj re-organizacij v podjetju, razvojne projekte pazastavili na vseh poslovnih podroËjih, ki jihvodijo prokuristi. Delo pri razvojnih projektihbodo meseËno spremljali na razvojnih kolegijihpodroËij, skupaj pa jih bodo pregledali in veri-ficirali na razvojni konferenci. Letos bodo po-novno verificirali razvojni naËrt, in sicer zapetletno obdobje podrobneje, za πe nadaljnjihpet let pa v glavnih usmeritvah. Pomembendogodek letoπnjega leta bodo tudi pogajanja sHoldingom Slovenske elektrarne o doloËilih10-letne pogodbe o prodaji premoga, ki naj bijo letos tudi podpisali.

Premogovnik Velenje

ICES

Z NOVIM LETOM NOVO VODSTVOPrvega januarja je zaradi upokojitve ICES za-pustil njegov dolgoletni vodja Milan Steber-nak, mesto direktorice Izobraæevalnega centraelektrogospodarstva Slovenije pa je prevzelaAndreja Nardin Repenπek, ki je bila pred tempomoËnica ravnatelja srednje strokovne πole.Kot nam je povedala, je v ospredju njenih tre-nutnih nalog izpeljava projekta osamosvojitveICES-a oziroma njegovo preoblikovanje v za-vod. Kot soustanovitelji so vabljena vsa elek-troenergetska podjetja, s katerimi ICES æe do-slej zelo dobro sodeluje. Pri tem bo ICES πenaprej opravljal svoj temeljni namen in bo de-loval kot podporna dejavnost kadrovskih sluæb

v posameznih podjetjih, ki so dejansko pristoj-na za izobraæevanje zaposlenih. Kot vsako letopripravljajo tudi letos nekaj novih izobraæe-valnih programov. Med drugim je tako na Mi-nistrstvo za πolstvo, znanost in πport ICES æeoddal vlogo za izvajalca viπjeπolskega strokov-nega programa Informatika, pri Ëemer naj bipo izpolnitvi vseh zahtev in pridobitvi koncesi-je prvi razpis za vpis objavili v zaËetku prihod-njega leta. Prav tako je v naËrtih razvoj no-vih poklicnih kvalifikacij πe za nekatera drugapodroËja in poklice, ki jih potrebujejo elektro-energetska podjetja. Z veseljem bodo glede napotrebe elektrogospodarskih podjetij organizi-rali specializirane strokovne teËaje s podroËjaraËunalniπtva, zakonodaje in upravljanja Ëlo-veπkih virov.DrugaËe pa ICES tudi letos razpisuje sto vpi-snih mest za izobraæevanje odraslih po progra-mu za pridobitev viπje strokovne izobrazbeElektroenergetika ter sedemdeset vpisnih mestza pridobitev viπje strokovne izobrazbe Elek-tronika. Izobraæevanje bo potekalo v Maribo-ru in Ljubljani, veË informacij o tem pa lahkodobite v soboto, 14. februarja, ob 10. uri vLjubljani na Elektro - Sloveniji, Hajdrihova 2,in v Mariboru v prostorih Elektra Maribor naVetrinjski 2 oziroma na spletnem naslovuwww.eles.si.

Brane JanjiÊ16

Foto Brane JanjiÊ

AndrejaNardinRepenπek:flICESnajprej Ëakapreoblikovanjev zavod.«

Nas Stik 01 26.1.04 14:18 Page 16

RTH

LANI USPE©NO URESNI»ILI VE»INO NA»RTOVVodstvo Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) jev zaËetku januarja predstavilo poslovne rezul-tate za leto 2003 ter zastavljene naËrte v letu2004. Rezultati v letu 2003 potrjujejo uresniËi-tev naËrta tako na proizvodnem kot na zapi-ralnem delu poslovanja druæbe RTH. Velikopozornosti je druæba v letu 2003 usmerjala vnaËrtovanje in pripravo Programa zapiranjaRTH - II. faza, ki obravnava obdobje med le-toma 2005 ter 2009. Leto 2004 bo tako zadnjeleto prvega petletnega obdobja, ko se je na po-dlagi Zakona o postopnem zapiranju zaËel pro-ces zapiranja rudnika, ki je predviden do leta2012. Leto 2004 je tudi leto, ko naj bi se zaËelagraditi za rudnik in njihovo nadaljnje delo po-membna Ëistilna naprava na bloku Termoelek-trarne Trbovlje, ter navsezadnje tudi jubilejnoleto, namreË desetega novembra letos bo mini-lo dvesto let, odkar se je v trboveljski dolinitudi uradno zaËel kopati premog.Druæba je v preteklem letu naËrtovano proda-jo premoga, ki je znaπala 600.000 ton oziroma6.600 TJ, presegla za slabih deset odstotkov.Stroπki poslovanja Rudnika so bili leta 2003,glede na zastavljeni gospodarsko-finanËni na-Ërt, sicer nekoliko preseæeni, a πe vedno pri-

je petih hËerinskih druæb, in sicer Gratexa,Pil-a, Kamnoloma Borovnik, Fortune in To-plarne Hrastnik, ki bodo predvidoma leta2004 pridobile nove lastnike. Poslovanje hËe-rinskih druæb pa je bilo zaradi likvidacije po-djetij Ekmos Trbovlje in Logis Senovo negativ-no.

Rudnik Trbovlje-Hrastnik

SINDIKALNA KONFERENCA

SDE IZPOLNIL PRI»AKOVANJALeto 2003 je bilo za delovanje Sindikata delav-cev dejavnosti energetike Slovenije uspeπno, jeob koncu minulega leta na konferenci SDESlovenije v Medijskih toplicah povedal predsed-nik Franc Dolar. Pohvalil je dobro delo vsehzaposlenih, πe posebej strokovnjakov, ki so vminulem letu bistveno prispevali k zagotavlja-nju kakovostne elektriËne energije. V tem ob-dobju je SDE preteæno izpolnil zastavljene na-loge na obËutljivih podroËjih elektrogospodar-stva, premogovniπtva, naftne in plinske dejav-nosti ter drugih energetskih dejavnosti. Takoje SDE-ju v minulem letu uspelo zaustaviti ne-gativna gibanja na podroËju nameravane pri-vatizacije v elektrodistribucijskem sektorju,dejavno je sodeloval pri ustanavljanju hËerin-skih podjetij v distribuciji, veliko pozornost jenamenil reπevanju problematike plaË in podjet-

17

bliæno deset odstotkov niæji kakor leto prej.Tudi ustvarjeni prihodki so bili veËji od naËr-tovanih. Program zapiralnih del je bil uresni-Ëen v okviru naËrta z minimalnimi odstopanjipo posameznih podroËjih. Kadrovsko-socialniprogram pa je bil z zmanjπanjem πtevila zapo-slenih za 78 - od tega je bilo 17 upokojitev in61 prezaposlitev oziroma samozaposlitev - ure-sniËen bolj, kot je bilo sprva naËrtovano.RTH je leta 2003 zaËel tudi postopek odproda-

niπkih kolektivnih pogodb, sedaj pa spremljatudi dejavnosti pri ustanavljanju holdingaelektrodistribucije. Poleg rednih nalog v ener-getskem sistemu je bil SDE Slovenije zelo deja-ven tudi na mednarodnem sindikalnem podro-Ëju, kjer je precej prispeval k povezovanjusindikatov jugovzhodne Evrope pri reπevanjuteæav v procesih privatizacije in liberalizacijeEES. Kljub oviram so sindikalisti s poveËanimidejavnostmi bistveno prispevali k zadovoljive-

Foto Miro Jakomin

S konferenceSDESlovenije.

e

Nas Stik 01 27.1.04 10:38 Page 17

mu reπevanju problematike preseænih delavcevv energetskem sistemu. Socialna varnost je go-tovo med najveËjimi dobrinami vsakega zapo-slenega delavca, saj mu omogoËa pogoje zanormalno delo in preæivetje. Zato ne presene-Ëa, da je v nekaterih okoljih, kjer se sreËujejoz zaostreno situacijo na ekonomskem in social-nem podroËju, med Ëlani zaznati nekaj neza-dovoljstva. Vsem pripombam v SDE Slovenijenamenjajo kar najveËjo pozornost in obËutlji-ve zadeve skuπajo reπevati v okviru danih pri-stojnosti in moænosti. V smeri zagotavljanja so-cialne varnosti delavcev bodo nadaljevali tudiv tem letu, ko se Slovenija pripravlja na sko-rajπnji vstop v Evropsko unijo. UËinkovito re-πevanje odprtih problemov bodo lahko zagoto-vili le z enotnim in usklajenim sindikalnim de-lovanjem na vseh ravneh. Zato je treba v tanamen πe bolj okrepiti socialni dialog znotrajenergetskih druæb oziroma podjetij.

Miro Jakomin

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

ZA SOCIALNIDIALOG NA EVROPSKIRAVNI Kaj menijo o problematiki socialnega dialoga vGospodarski zbornici Slovenije? Kot je predkratkim povedal Miro Sotlar, podpredsednikGZS, poroËilo o pripravljenosti Slovenije zavstop v EU glede socialnega dialoga (poglavje13 - socialna politika in zaposlovanje) æe v pr-vem stavku ugotavlja, da so za socialni dialogsprejeti æe vsi upravni okviri. Omenjeno poro-Ëilo navaja, da je socialni dialog v Sloveniji æemoËno napredoval, πe posebej na tripartitniravni. Po Sotlarjevih besedah EU tu ne ugo-tavlja nobenih krπitev in le nakazuje potrebopo razvoju federacije delodajalcev s prosto-voljnim Ëlanstvom. GZS je v tem socialnem di-alogu gotovo pripomogla k razvoju, kot to po-roËilo tudi ugotavlja. GZS odgovarja svojemuËlanstvu preko upravnih odborov πestindvajse-tih panoænih zdruæenj, trinajstih obmoËnihzbornic in preko upravnega odbora GZS vsem63.000 Ëlanom. Sicer pa je Slovenija æe leta

18

Mag. Janez KopaË, minister zaokolje, prostor in energijo, jeproti koncu leta 2003 imenovalmag. Andreja ©uπterπiËa za vodjoprojektne skupine, ki naj do 1. ju-lija 2004 pripravi ustanovitev hol-dinga slovenske elektrodistribucije(HSD); gre za povezovanje podje-tij Elektro Ljubljana, Elektro Ma-ribor, Elektro Celje, Elektro Pri-morska in Elektro Gorenjska. S toodloËitvijo je mag. Djordje Æebe-ljan, dræavni sekretar za energeti-ko, decembra lani na seji skupπËi-ne GIZ distribucije seznanil vseËlane. Na tej podlagi je bila ime-novana projektna skupina, ki boizvedla projekt prestrukturiranjapodjetij elektrodistribucije.Kaj pomeni taka oblika povezova-nja? Kakπne uËinke bi lahko dose-gli v tem okviru? Kot je pojasnilmag. ©uπterπiË, bi se s povezova-njem slovenskih distribucijskih po-djetij v HSD zdruæile nekatere

skupne funkcije, ki bi ustvarile si-nergijo v celotnem elektrodistri-bucijskem sistemu. Skupne funkci-je HSD se kaæejo pri upravljanju,skupnem naËrtovanju in strategijirazvoja, træenju, skupni nabavi,skupnih standardih vzdræevanja,skupni pripravi strateπkih πtudijter pri ustanovitvi dodatnih dejav-nosti, ki bi poslediËno omogoËalezaposlovanje delavcev iz tistih de-javnosti, ki bi se z ustanovitvijoHSD zdruæile oziroma prenehaleobstajati. V konËni fazi bi taka or-ganizacijska oblika pomenila zna-tno zniæanje stroπkov poslovanjain bi poveËala uËinkovitost poslo-vanja z vidika stopnje zadovolje-vanja povpraπevanja na trgu elek-triËne energije v Sloveniji. Z usta-novitvijo HSD bi dosegli najboljtransparentno in uËinkovito reπi-tev, s katero bi bilo mogoËe smer-nico EU in ekonomske cilje pre-strukturiranja uresniËiti v interesu

ELEKTRODISTRIBUCIJA

VPRIPRAVI HOLDING DISTRIBUCIJE

Nas Stik 01 27.1.04 10:39 Page 18

1999 na medvladni konferenci o pristopu Slo-venije k EU podpisala pogajalsko izhodiπËe RSza podroËje socialne politike in zaposlovanja,da glede tega ne zahteva nobenih izjem. Na po-droËju socialnega dialoga je pravni red RS æeusklajen s pravnim redom EU, na ravni dræa-ve pa od leta 1994 deluje Ekonomsko-socialnisvet. Slovenija si bo πe naprej prizadevala zakrepitev socialnega dialoga, ki je tudi v skladu

s smernicami prihodnje evropske ustave. Meddrugim je Sotlar πe poudaril, da na GZS zago-varjajo socialni dialog na evropski ravni, ki te-melji na zamisli, da so moËne delodajalske indelojemalske organizacije tiste, ki niso samopodpisnice pomembnih dokumentov, temveË sojih sposobne tudi izvajati. Tako bo GZS πe na-prej v socialnem dialogu zagovarjala sprejema-nje soglasnih odloËitev med gospodarstvom,sindikati in vlado.

Miro Jakomin

ZSSS

USTVARITIÆELIJODRUÆBO KONSENZAPriËakovanja Zveze svobodnih sindikatov Slo-venije (ZSSS) so precej povezana s skorajπnjimvstopom Slovenije v EU, je v zaËetku leta nanovinarski konferenci povedal predsednik Du-πan SemoliË. Prevladujejo meπani obËutki, ta-ko upanje po neËem novem, kot tudi bojazen,da se bo poloæaj delavcev lahko v marsiËem tu-di poslabπal. V vodstvu ZSSS priËakujejo, dabodo zaposleni delavci obdræali svoje delo, ne-zaposleni pa dobili svoje delo. Zavedajo se, dabo æivljenje odslej postalo πe bolj zahtevno, sajbo marsikaj podrejeno ciljem zasledovanja ve-Ëje uËinkovitosti in konkurenËnosti. Vendar paopozarjajo, da slovenska konkurenËna sposo-bnost ni odvisna samo od znanja menedæmentain obËutljivih odloËitev politikov, temveË tudiod socialnega dialoga in socialnega partner-stva. Pri tem je po SemoliËevih besedah zelopomembno, kakπen svet vrednot bomo v Slove-niji gradili. Posebej je opozoril tudi na potrebopo zagotavljanju visoke stopnje solidarnosti insocialne varnosti delavcev, kar je eden od po-membnih pogojev in jamstvo za doseganje ci-ljev gospodarsko uspeπnih podjetij. Za ZSSS jeπe posebej pomembno tisto, kar so partnerjizapisali v socialnem sporazumu, in sicer, da jetreba ne glede na vse nujne spremembe zago-tavljati realno rast plaË, seveda ob upoπteva-nju rasti bruto domaËega proizvoda oziromaproduktivnosti dræave, druæbe in podjetij. Ze-lo pomembno je tudi, da bi se sindikati v temletu z delodajalci konËno dogovorili o uvedbisodobnejπega plaËnega sistema. Ob tem je Se-moliË ponovno omenil poroËilo Evropske ko-misije, ki opozarja, da je socialni dialog na tri-partitni ravni dræave dobro razvit, medtem kona panoæni ravni πepa. Vsekakor bodo v ZSSStudi v tem letu zastavili vse moËi, da bi v sode-lovanju s socialnimi partnerji ustvarili druæbokonsenza. Sicer pa so na novinarski konferen-ci ob tej priloænosti predstavili novo broπuro znaslovom Nastajanje in razvoj kolektivnih po-godb v Sloveniji, ki jo je napisal Brane MiπiË.

Miro Jakomin19

vseh kljuËnih lastnikov distribucij-skih podjetij, saj se ob primerniobliki modela HSD ne bi poslabπa-la likvidnost njihovih lastniπkih de-leæev. Sicer pa mag. ©uπterπiË me-ni, da so naloge projektne skupinezahtevno in odgovorno delo. ≈Vsise zavedamo, da projektna skupi-na brez pomoËi in podpore distri-bucijskih podjetij, delovnih skupinin skupπËine GIZ distribucije terUrada za energetiko pri Ministr-stvu za okolje, prostor in energijonima moænosti, da bi uresniËila taprojekt. Seveda je uresniËitevodvisna tudi od pripravljenosti so-delovanja pidov in drugih lastni-kov elektrodistribucijskih podjetij,delavcev in sindikatov. Menim, dabomo s konstruktivnim delomvseh omenjenih ta projekt uspe-πno konËali.«

Miro Jakomin

Foto Miro Jakomin

Upravnastavba GZS.

Nas Stik 01 26.1.04 14:19 Page 19

ELEKTRO LJUBLJANA

4. LETO IZHAJANJAELEKTRO NOVICZ letom 2004 Elektro novice, interno glasiloElektra Ljubljana, d. d., vstopajo v Ëetrto letoizhajanja. LuË sveta je zagledalo æe 30 πtevilk.Ob tej priloænosti je bila 6. januarja v prosto-rih Elektra Ljubljana, na Slovenski 58 v Lju-bljani, odprta razstava naslovnic vseh 30 πte-vilk. Avtorji zanimivih fotografij, ki so vsakmesec v uredniπtvo posredovali fotografije, sopredvsem sodelavke in sodelavci druæbe. Janu-arja 2001 je delniπka druæba Elektro Ljublja-na - po prizadevanju uprave po uËinkovitej-πem obveπËanju svojih zaposlenih, upokojenihsodelavk in sodelavcev ter πtipendistov - izdalaprvo πtevilko internega glasila Elektro novice.Æe dalj Ëasa je bilo jasno, da lahko podjetjesvoje zaposlene najbolj izËrpno obveπËa le z la-stnim internim glasilom. Interno glasilo podje-tja je namreË dobro preizkuπeno komunikacij-sko orodje in kanal za obveπËanje zaposlenih vveËjih in velikih podjetjih. Delniπka druæbaElektro Ljubljana z veË kakor 950 zaposleni-mi, s petimi distribucijskimi enotami na tretji-ni Slovenije in veË kakor 300.000 odjemalci za-gotovo izpolnjuje vse kriterije te definicije. Vteh letih je glasilo dobivalo svojo sedanjo zna-Ëilno vsebino in obliko. Postajalo je obseænej-πe. Razvile so se stalne rubrike. K pestrostivsebine so precej prispevali prav zaposleni, kiso vsak na svoj naËin in vsak na svojem delov-nem podroËju prispevali k boljπemu razumeva-nju skupnih ciljev druæbe, rezultatov, æelja, te-æav ali pa nas samo razvedrili in vedno znovaspomnili, da je delovni kolektiv vsota enkra-tnih posameznikov, ki si zasluæijo vse spoπtova-nje. Elektro novicam æelimo, da bi uspeπno iz-hajale πe veliko let. Vse bralce Naπega stika pavabimo k ogledu razstave. Naj vas fotografijekar same popeljejo v prostor in Ëas, ki smo gasodelavke in sodelavci Elektra Ljubljana sku-paj oblikovali. Razstava bo postavljena pre-dvidoma do konca marca. Kot urednica Elek-tro novic æelim na koncu πe zapisati, da se je vtreh letih, odkar interno glasilo izhaja, poka-

zalo, da se glasilo Elektro novice in Naπ stik,glasilo slovenskega elektrogospodarstva, sklad-no dopolnjujeta in sta obe potrebni. Vsa po-hvala in zahvala novinarjem Naπega stika zadobre in pestre πtevilke in dobro medsebojnosodelovanje tudi v imenu sodelavk in sodelav-cev Elektra Ljubljana, d. d., in v mojem ime-nu.

Mag. Violeta Irgl

ELEKTRO GORENJSKA

IZ©LO GLASILO ELGO VESTNIKOb koncu leta 2003 so v Elektru Gorenjska za-okroæili praznovanje 40-letnice zdruæene go-renjske elektrodistribucije in izdali prvo πtevil-ko poslovnega glasila Elgo vestnik. V glasilu jevrsta piscev besedil in avtorjev fotografij pred-stavila 40 zaokroæenih tematskih prispevkov izdela in æivljenja Elektra Gorenjska. V uvodninovoletni poslanici sta predsednik uprave

20

Foto SreËo Grkman

Naslovnicaprve πtevilke

novega glasila.

Foto Drago Papler

Nas Stik 01 26.1.04 14:19 Page 20

Elektra Gorenjska Joæe Knavs in Ëlan upravemag. Andrej ©uπterπiË med drugim poudarila tudi naslednje: ≈Vstop Slovenije v Evropskounijo in s tem povezane obveznosti prilagaja-nja organiziranosti podjetja bodo od nas zah-tevale veliko dela in energije. Ne glede na todejstvo ali pa prav zaradi njega se bomo trudi-li biti odliËni na vseh podroËjih. Naπ cilj je inbo kakovostna in zanesljiva dobava elektriËneenergije vsem naπim odjemalcem, seveda obprimernih stroπkih. In na trænih dejavnostihustvariti zasluæek. »e æelimo, da se te besedeuresniËijo, potrebujemo primerno izobraæen inmotiviran kader. Kajti zavedati se moramo, daso podjetje predvsem in samo ljudje. Temelj zadobro poslovanje podjetja je ustrezno usposo-bljen in motiviran delavec. Kajti samo Ëe bomozadovoljni mi, bodo zadovoljni tudi naπi odje-malci. To pa je smisel naπega dela.«Sicer pa je ob izdaji novega glasila odgovorniurednik Drago Papler dejal, da Elgo Vestnikprinaπa razliËne poslovne prispevke, predstav-lja sodelavce, njihovo delo, poglede itd. V no-vem Ëasopisu vidi komunikacijski kanal, ki najbi posredoval Ëim veË kakovostnih informacij

o dogajanju v Elektru Gorenjska. V podjetjusi vsekakor æelijo, da bi glasilo postalo vsebin-sko karseda zanimivo in privlaËno. SodeË poprvi πtevilki je uredniπtvo na dobri poti, da bota cilj tudi v resnici doseglo.

Miro Jakomin

udeleæilo 50 strokovnjakov z vsega sveta, glav-ne teme sreËanja pa bodo popis svetovne ru-darske dediπËine, metodologija razvrπËanja inskupne promocijske akcije, ki naj bi to dedi-πËino Ëim bolj pribliæale javnosti. Takπna sre-Ëanja so za muzej pomembna promocija, sajpredstavljajo njegovo ponudbo tudi v tujini.Sicer pa bo 3. julija od odprtja muzeja minilonatanËno pet let in za obiskovalce, teh je bilodoslej æe veË kakor 125.000, bodo ob tej prilo-ænosti pripravili πe posebno preseneËenje.

Muzej premogovniπtvaSlovenije

MUZEJSKA DEJAVNOST

PETA OBLETNICADELOVANJAVELENJSKEGA MUZEJAV Muzeju premogovniπtva Slovenije v Velenjuso 13. januarja znova odprli vrata za obisko-valce. Muzej so zaprli konec decembra, potemko so s tradicionalnim noËnim ogledom muzejasklenili πe eno uspeπno leto. Lani je muzej obi-skalo 30.000 gostov, veËinoma Slovencev, za 15odstotkov pa jim je uspelo poveËati tudi πtevilotujih obiskovalcev. Ti so priπli predvsem iz Ita-lije, Avstrije, Hrvaπke, veliko je bilo tudi Nem-cev in Nizozemcev. Letos naËrtujejo 33.000obiskovalcev. Zanje bodo med drugim pripra-vili novo sceno o skoku Ëez koæo v beli garde-robi. Kot vrhunec leta v muzeju ocenjujejodrugo sreËanje sekcije za premogovnike in ru-dnike, ki deluje v okviru mednarodnega Te-hniËnega komiteja za ohranitev tehniËne dedi-πËine - TICCIH. Aprila naj bi se tega sreËanja

21

Foto arhiv Muzeja premogovniπtva Slovenije

Nas Stik 01 26.1.04 14:19 Page 21

agen

cija z

a ene

rgijo

ot je povedal prof. dr.Joæe Koprivnikar, di-rektor Agencije zaenergijo RS, so tudi to-

krat v eni publikaciji zdruæili po-roËilo o stanju v energetiki in po-roËilo o delu Agencije za energijoRS leta 2002. To leto sicer ni bilotako odmevno kakor leto 2001, kije bilo zaradi zaËetka odpiranjatrga poimenovano kot zgodovin-sko, v strokovnem pogledu pa jebilo gotovo zelo pomembno.≈Leta 2002 smo najveËji del naπihdejavnosti namenili elektriËnienergiji, vendar pa smo tudi napodroËju zemeljskega plina nare-dili pomemben korak, ki je omo-goËil udejanjenje prve faze odpi-ranja trga z zemeljskim plinom nazaËetku leta 2003. Pri naπem delusmo upoπtevali sploπna naËela re-gulacije, ki jih uporablja Svet ev-ropskih regulatorjev CEER, in sevkljuËevali v mednarodna zdru-æenja s podroËja energetike. Na-loge smo opravljali z æeljo, da bibili ob vstopu Slovenije v Evrop-sko unijo postavljeni dobri teme-lji za naπe povezovanje v skupnienergetski trg,« je med drugimpojasnil prof. dr. Koprivnikar. Omenjeno poroËilo poleg uvoda stemeljnimi podatki za leto 2002vsebuje naslednje vsebinske sklo-

pe: trg z elektriËno energijo, trg zzemeljskim plinom, poslovno po-roËilo o delovanju Agencije zaenergijo RS v letu 2002 ter prilo-go o energetski zakonodaji. Poro-Ëilo med drugim omenja, da je bi-lo leto 2002 prvo koledarsko leto,v katerem lahko govorimo ousklajenosti izvajanja energet-skih dejavnosti z doloËili energet-skega zakona.Na podroËju proizvodnje elektri-Ëne energije ni bilo pomembnej-πih novosti in tudi celotna pro-izvodnja jedrske elektrarne je πebila na voljo Republiki Sloveniji.Proizvodnja kvalificiranih pro-izvajalcev je sicer znaπala samo2,1 odstotka celotne proizvodnjeelektriËne energije, kaæe pa te-ænjo po pomembnem naraπËanju.NajveËji proizvajalec in dobavi-telj elektriËne energije leta 2002je bil Holding Slovenske elektrar-ne, ki je konËal poslovno leto sprecejπnjim Ëistim dobiËkom.DolgoroËna razvojna usmeritevpri prenosu elektriËne energije jeprehod vseh 220 kilovoltnihobjektov na 400 kilovoltni nape-tostni nivo, sicer pa leta 2002prenosno omreæje ni doæivelo po-membnejπih posegov. NaËrtovaneso tudi razπiritve meddræavnihpovezav, predvsem z Madæarsko.

Distribucijska podjetja ElektroLjubljana, Elektro Maribor, Elek-tro Celje, Elektro Primorska inElektro Gorenjska so leta 2002 æespoznala prednosti in tudi teæa-ve, ki jih prinaπa trg, zelo pa jihje omejevala cena elektriËne ener-gije za tarifne odjemalce, ki jeglavni vzrok za njihove negativneposlovne izide.Leta 2002 je zaËel veljati novi ce-nik za omreænino, ki ga je z izho-diπËi za oceno poslovanja reguli-ranih dejavnosti pripravila agen-cija. Cenik je bil pripravljen napodlagi ocenjenih upraviËenihstroπkov delovanja in razvoja

AJVE» DEJAVNOSTI SONAMENILI ELEKTRIKI N

Proti koncu leta 2003 je izπlo PoroËilo o deluAgencije za energijo RS in stanju na podroËjuenergetike v letu 2002. Tudi v drugem letu delova-nja je agencija kot slovenski regulator trga z elek-triËno energijo in zemeljskim plinom uresniËila vr-sto pomembnih nalog, med katere sodi πe zlasti pri-prava metodologije za ekonomsko reguliranje jav-nih podjetij prenosa in distribucije. Ne nazadnjeje sodelovala tudi pri razvoju in implementacijidrugih mehanizmov za delovanje trga. Tokrat izporoËila omenjamo le nekatere pomembnejπe klju-Ëne ugotovitve s podroËja trga elektriËne energije.

K

22

Kot ugotavlja poroËilo odelu Agencije za energijoRS in stanju na podroËjuenergetike v letu 2002, jeËezmejno trgovanje v tem letu potekalo v ome-jenem obsegu. Pri izvozuni bilo omejitev oziromaje bil pogojen le z razpo-loæljivimi Ëezmejnimiprenosnimi potmi. Uvozje bil na podlagi sklepavlade omogoËen le posa-meznim veËjim odjemal-cem. Vlada RS je æe leta2001 doloËila koliËine, kiso jih posamezni odjemal-ci lahko uvozili v letu2002.

Nas Stik 01 26.1.04 14:20 Page 22

Slovenska elektroenergetika v zadnjih πtirih letih doæivlja ve-like spremembe. Ne glede na vse tranzicijske teæave ji je uspeloodjemalcem elektriËne energije, ki jih je veË kakor 800.000,zagotoviti kakovostno napajanje brez veËjih motenj in teæavpri odjemu. Ne more pa zagotoviti, da bo tako tudi v prihod-nosti, Ëe ne bomo bolj upoπtevali stroke in hitro sprejemaliodloËitve o razvoju, naloæbah v proizvodne zmogljivosti inomreæja ter o organizacijski strukturi sektorja. »e ne bo stro-kovnih in hitrih posegov dræave, bo posledice obËutilo celotnogospodarstvo in odjemalci v Sloveniji. Trg z elektriËno energijo v Sloveniji in EU ni dajal ustreznihsignalov za gradnjo novih proizvodnih in prenosnih zmoglji-vosti, zaradi rasti porabe pa so skopneli preseæki energije vEvropski uniji, z izjemo v Franciji. Posledica so razpadi inrast cen elektriËne energije v veËini dræav Evropske unije.Razpad v Italiji ni edini, ki se je zgodil v EU. Sistemi vodenjase bodo zaradi primanjkljajev energije in moËi borili, da domrkov ne bo prihajalo prepogosto. Kako dolgo bo trajalo te-æavno obdobje, bo odvisno od hitrosti gradnje novih zmoglji-vosti in od rasti porabe elektriËne energije. Reπitev bo trebaiskati tudi v omejitvah dobave in v smotrnejπi uporabi elek-triËne energije. Pri slednji pa se kljub smernicam EU na krat-ki rok ne da veliko narediti.Zanesljiva oskrba z elektriËno energijo zahteva zagotovitevpravoËasnih in zadostnih vlaganj ter stabilne in predvidljiverazmere pri obratovanju elektroenergetskega sistema. Velikateæava je v tem, da glede pravoËasnosti vlaganj Slovenija mo-Ëno zamuja, tj. vsaj za nekaj let. Posledice so lahko moËno po-viπane cene in omejevanje porabe elektriËne energije.Posebno teæavo pomenijo tudi omejitve glede rabe prostora indolgi administrativni postopki pri umeπËanju energetskihobjektov v prostor. Vse stroæje okoljevarstvene zahteve, neza-dostna sredstva za naloæbe v nove proizvodne in prenosneobjekte moËno vplivajo na kakovost dobave elektriËne energijein na zanesljivost napajanja nekaterih pomembnih slovenskihobmoËij, na primer obmoËje Ljubljane. Vsega tega tudi naju-Ëinkovitejπe delo energetikov ne more nadomestiti in namestokakovostne energije s sprejemljivo ceno lahko dobimo nekako-vostno in zelo drago. Posegi vlade so tukaj nujni.Slovenski komite Cigre Cired ugotavlja, da bi vlada lahkoustrezneje vkljuËevala stroko v reπevanje teæav oskrbe z elek-triËno energijo in razvoja elektroenergetskega sistema. Elek-troenergetski sistem je del druæbene infrastrukture, Ëeprav segleda na elektriËno energijo kot na blago. PriËakujemo, da bodræava skupaj s stroko oblikovala celovito energetsko politiko,ki vkljuËuje odnos do vseh udeleæencev na trgu in usmeritveza proizvodni, prenosni in distribucijski del ter druge storitve,povezane z delovanjem energetike in trga z energijo. PriËaku-jemo tudi, da strokovnjaki energetiki, ki opozarjajo na teæa-ve, ne bodo v javnosti obravnavani kot lobisti, ki skuπajo lepoveËati ceno elektriËne energije, saj so stroπki za elektriËnoenergijo v marsikaterem gospodinjstvu manjπi, kakor so za te-lefon, naroËnino RTV ipd. Le s skupnim delovanjem bomolahko zagotovili razumevanje in sprejemljivost energetike kotcelote in njeno uËinkovito delovanje v druæbi.

Predsedstvo Sloko Cigre Ciredstrok

ovna

zdru

æenja

VeËja uveljavitevenergetske stroke

omreæne infrastrukture in naËr-tovane porabe. Agencija pa je le-ta 2002 pripravila in uveljavilanovi regulativni okvir, ki doloËaomreænino v letih od 2003 do2005 na novi naËin, po metodi, kijo tudi regulatorji v dræavah EUuporabljajo za doloËanje kriteri-jev za upraviËenost stroπkov.Med drugimi ugotovitvami poro-Ëila glede trga z elektriËno energi-jo na kratko omenimo πe nasle-dnje. Organizator trga Borzen jeposlovno leto 2002 konËal z dobi-Ëkom. Z elektriËno energijo se jetrgovalo na dnevnem trgu in trguprednostnega dispeËiranja, kiskupaj tvorita organizirani trg.Moænost izbire dobavitelja je leta2002 imelo 6984 upraviËenih od-jemalcev, za menjavo dobaviteljapa se jih je odloËilo 138. Gledecen elektriËne energije za upravi-Ëene odjemalce pa poroËilo ugo-tavlja, da so leta 2002 nanje æevplivale træne zakonitosti, ceneza tarifne odjemalce, ki jih dolo-Ëa vlada, pa so bile ob upoπteva-nju inflacije realno niæje kakorleta 2001.

Miro Jakomin

23

Prof. dr. JoæeKoprivnikar,

direktorAgencije za

energijo RS.

Foto Miro Jakomin

Nas Stik 01 26.1.04 14:20 Page 23

energ

etska

polit

ika

dosedanjem in priho-dnjem poteku dejavno-sti Zdruæenja za energe-tiko smo se pred krat-

kim pogovarjali s predsednikomdr. Milanom Medvedom. Najprejje omenil, da so Ëlani upravnegaodbora Zdruæenja za energetikona seji 26. septembra 2003 pod-prli vsebinske pripombe in do-polnitve energetskih druæb - Ëla-nic zdruæenja in strokovnih druπ-tev k predlogu NEP in strategijeprostorskega naËrtovanja Slove-nije. Na tej seji so podprli pre-dlog NEP in predlagali njegovËim prejπnji sprejem. Na seji 3. decembra 2003 sopredstavili problematiko zago-tavljanja oskrbe Slovenije z elek-triËno energijo z vidika domaËihproizvajalcev in izvajalcev gospo-darskih javnih sluæb prenosa indistribucije. Kot so poudarili, jev tem trenutku nujen temeljitpremislek tako o strateπkih naËr-tih podjetij, ki delujejo v okviruEES, kot tudi o celotni energetskidejavnosti. Dogovorili so se, dabodo razvojne naËrte energetskihpodjetij vkljuËili v izhodiπËne do-kumente za pripravo omenjene

tematske konference. Po besedahdr. Medveda je seja potrdila veli-ko pripravljenost energetskihdruæb - Ëlanic Zdruæenja za ener-getiko in vseh pomembnejπih ak-terjev za uresniËevanje predvide-nih dejavnosti na podroËju ener-getske politike.

Æivahen zaËetekv novem letu V drugi polovici januarja jeZdruæenje za energetiko pri GZSv sodelovanju z Elektrotehniπkozvezo Slovenije pripravilo semi-nar o priloænostnih in tveganjih,ki Ëakajo odjemalce na trgu elek-triËne energije v novih pogojihrazπirjenega evropskega trga. NasreËanju so udeleæenci skuπali

MALU MO»NEJ©I VETERZA ENERGETSKA JADRA K

Proti koncu minulega leta so v Zdruæenju zaenergetiko pri GZS pripravili naËrt dejavno-sti v obdobju do vstopa Slovenije v Evropskounijo 1. maja 2004. Kot priËakujejo, bodo tedejavnosti dosegle svoj vrhunec proti koncumarca, ko bodo pripravili tematsko konferen-co - okroglo mizo z naslovom Slovenska ener-getika napenja jadra pred polnopravnimËlanstvom v EU. Na njej bodo predstavili po-glede slovenskih energetskih druæb na njihovpoloæaj pred vstopom Slovenije v Evropskounijo ter staliπËa Zdruæenja za energetiko vobdobju zadnjega pol leta.

O

24

Foto Miro Jakomin

Dr. MilanMedved, pred-sednik uprav-nega odboraZdruæenja za energetikopri GZS.

Nas Stik 01 26.1.04 14:20 Page 24

poiskati odgovor na temeljnovpraπanje: Ali so dovolj samo tr-æni mehanizmi, da bi odjemalcemzagotovili kakovostno, zanesljivoin trajno oskrbo z elektriËnoenergijo? O tej temi bomo veË pi-sali v naslednji πtevilki Naπegastika. Sicer pa je januarja pote-kala tudi 4. seja Zdruæenja zaenergetiko, na kateri so Ëlaniobravnavali oskrbo z zemeljskimplinom, s toplo vodo in paro ter zutekoËinjenim naftnim plinom.Vse tri dejavnosti energetskeoskrbe namreË pokrivajo petinokonËne rabe energije v Sloveniji.Ena njihovih skupnih lastnosti jepokrivanje energetskih potrebporabnikov v lokalnih okoljih napodroËju komunalne energetskeoskrbe. Na 5. seji Zdruæenja za energeti-ko, predvideni proti koncu fe-bruarja, bo upravni odborobravnaval oskrbo z nafto in nje-nimi derivati. TekoËa goriva po-krivajo kar polovico (49,1 odstot-ka) vse rabe konËne energije inveË kot tretjino (35,7 odstotka)vse potrebne energije, to je pri-marne energetske rabe v Sloveni-ji. Oskrba s tekoËimi gorivi v Slo-veniji je kakovostna in zaneslji-

va. Je dobro razvita trgovinskadejavnost s praktiËno povsem od-prtim trgom. Pa vendar obstaja-jo odprta vpraπanja tudi na po-droËju oskrbe z nafto in njenimiderivati. ©e zlasti je pomembnovpraπanje zagotavljanja 90- do120-dnevnih obveznih zalog naf-tnih derivatov.

Priprave na tematsko konferenco Kot æe reËeno, naj bi v drugi po-lovici marca predvidoma poteka-la tematska konferenca (okroglamiza) z naslovom Slovenska ener-getika napenja jadra pred polno-pravnim Ëlanstvom v EU, ki najbi pomenila vrhunec vseh dejav-nosti Zdruæenja za energetiko vobdobju pred vstopom Slovenijev EU. Kot je povedal dr. MilanMedved, tematsko konferencopripravljajo z namenom predsta-vitve pogledov slovenskih druæbenergetskih dejavnosti na njihovpoloæaj pred polnopravnim Ëlan-stvom v EU. Na njej bodo pred-stavili staliπËa, ki jih je sprejeloZdruæenje za energetiko na svo-jih sejah v obdobju zadnjega polleta. Na tem sreËanju bodo sku-πali odgovoriti na naslednja klju-

Ëna vpraπanja: Ali smo dovoljpripravljeni na nove izzive in tve-ganja? Ali smo v Zdruæenju zaenergetiko odpirali prava vpra-πanja v Ëasu od septembra 2003do 1. maja 2004? Ali je mogoËeprofitabilno delovanje slovenskihenergetskih druæb v evropskihokvirih? Kako lahko Slovenijakot dræava EU na nediskrimina-toren naËin uveljavlja prednostiza domaËe energetske druæbe?Kako vkljuËevati tuje vlagatelje,ali lastnike, kot strateπke par-tnerje? Kako vzpostavljati novestoritvene dejavnosti energetskihdruæb? Kako zagotoviti razvojnovih proizvodnih zmogljivosti?Kako je z vpraπanjem zagotavlja-nja trajnosti energetskih virov?Na ta in druga vpraπanja je po-membno poiskati ustrezne odgo-vore predvsem zaradi zagotavlja-nja razvoja in rasti kakovosti æiv-ljenja na Slovenskem, pa tudi venergetski dejavnosti.

Miro Jakomin

25

d-

Kot je doloËil upravni odbor Zdruæenja za energeti-ko pri GZS, bodo v obdobju do vkljuËitve Slovenijev Evropsko unijo obravnavane vsebinske teme, kibodo pomembno vplivale na oblikovanje politikeenergetske oskrbe Slovenije v prihodnosti. Temeljneokvire tovrstne vsebine doloËajo predvsem naslednjistrateπki dokumenti: Operativni program zmanjπe-vanja emisij toplogrednih plinov, predlog NEP, predlog Strategije prostorskega razvoja Slovenije,predlog Zakona o varstvu okolja in direktive Evrop-ske unije o trgu elektriËne energije, trgu zemeljskegaplina in dostopu do omreæij za Ëezmejno izmenjavoelektriËne energije, izhodiπËa in strateπki razvojninaËrti druæb energetskih dejavnosti. Po besedah dr.Medveda so te dokumente v Zdruæenju za energetikotemeljito pregledali, marca pa jih bodo na tematskikonferenci ponovno osvetlili in skuπali ugotoviti, kjeso naπe priloænosti in ne nazadnje tudi pasti, ki nasËakajo pri vstopu Slovenije v Evropsko unijo.

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 25

pren

os

oraba elektriËne energi-je se v Sloveniji æe nekajlet poveËuje, in sicer sprecej viπjim odstotkom

kakor v drugih evropskih dræa-vah. »e povemo konkretneje, popodatkih, ki jih pripravlja uprav-ljalec prenosnega omreæja, so slo-venski porabniki leta 2003 iz pre-nosnega omreæja prevzeli kar12,3 TWh elektriËne energije,kar je bilo za 4,7 odstotka veË ka-kor leto prej. Poraba se je pove-Ëala pri obeh spremljanih skupi-nah, pri Ëemer je pet velikih ne-posrednih odjemalcev v vsem letuprevzelo 2,7 TWh (7,6-odstotnarast), odjem petih distribucijskihpodjetij pa je dosegel skoraj 9,3TWh, kar je bilo za 3,9 odstotkaveË kakor leta 2002. Zanimivi sotudi podatki o proizvodnji, sajsmo lani imeli zelo slabo hidrolo-πko leto, tako da je proizvodnjavseh hidroelektrarn znaπala ne-kaj manj kot 2,7 TWh in bila zaskoraj 11 odstotkov niæja kakorleto prej. Za 4,6-odstotka pa jebila slabπa tudi proizvodnja ter-moelektrarn in jedrske elektrar-ne Krπko, ki so leta 2003 skupajzagotovile ≈le« 9,5 TWh oziromaza 4,6 odstotka manj elektriËneenergije kakor leto prej.DrugaËe pa lahko letos, pravi di-rektor Elesove GJS Upravljanjeprenosnega omreæja Gorazd Sku-

bin, priËakujemo precej podobnerazmere, saj naj bi se po napove-dih, zapisanih v elektroenerget-ski bilanci, tudi letoπnja rast po-rabe gibala okrog petih odstot-kov. Moja lastna ocena, dodajaGorazd Skubin, je sicer za odsto-tek, dva niæja, saj je treba upoπ-tevati, da gre del rasti tudi na ra-Ëun trgovanja. DoloËena podje-tja namreË kupijo elektriko naj-prej zase, nato pa jo v okviru da-nih moænosti zaradi ugodnih ce-novnih razmerij preprodajo.Vsekakor pa bomo verjetno tudi

UDI LETOS PREDVIDENAPRECEJ©NJA RAST PORABET

Po ocenah, zapisanih v indikativni elektro-energetski bilanci za leto 2004, ki jo priprav-ljajo v Elesu, naj bi se poraba elektriËne ener-gije tudi letos precej poveËala, saj naj bi bileπtevilke ob koncu leta za okrog pet odstotkovnad lanskimi. Teæav s preskrbo - Ëe ne bo pri-πlo do veËjih izpadov proizvodnih enot - letoskljub temu naj πe ne bi bilo, Ëeprav se sloven-ski elektroenergetski sistem vse bolj bliæa svo-jim mejnim zmogljivostim.

P

26 Foto Brane JanjiÊ

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 26

v tem letu priËa viπji rasti od dol-goroËno naËrtovane, pri Ëemernaj bi za pokritje vseh potreb,vkljuËno z izvozom polovico pro-izvedene elektriËne energije izNEK na Hrvaπko, v Sloveniji po-trebovali 15,2 TWh elektriËneenergije. Iz domaËih virov naj bipo priËakovanjih zagotovili 12,6TWh, elektriko v viπini 1,5 TWhnaj bi zaradi ugodnih ekonom-skih uËinkov izvozili v Italijo injo na drugi strani iz enakega ra-zloga v viπini 4 TWh, predvsem izAvstrije in Hrvaπke, uvozili.Prav tako bomo oddali v hrvaπ-ki elektroenergetski sistem za 2,5 TWh elektriËne energije pro-izvedene v NE Krπko. Ob tem jetreba, pravi Gorazd Skubin, zno-va poudariti ugodno geografskolego naπe dræave, ki πe vednoomogoËa pozitivne uËinke trgova-nja, Ëeprav se je razlika med ce-nami v Italiji in cenami na ev-ropskem trgu letos precej zmanj-πala.

Trgovanje nimasamo pozitivnih uËinkov»ezmejno trgovanje z elektriËnoenergijo ima poleg pozitivnihekonomskih uËinkov za trgovce zenergijo, za sam prenosni sistemtudi nekaj negativnih posledic,saj se zaradi poveËanih pretokovenergije poveËujejo tudi izgube vomreæju, pri Ëemer so se te æe le-ta 2003 v primerjavi s prejπnjimileti poveËale za petino. Energijoza pokritje izgub mora Eles zago-toviti iz naslova sistemskih stori-tev, kar seveda pomeni dodatenstroπek. Izgubo iz tega naslovanaj bi Eles sicer kril iz sredstev,ki jih dobi v okviru uveljavljanjatako imenovanega mednarodnegamehanizma CBT, vendar pa jetreba upoπtevati, da je deleæ tehsredstev manjπi od dejanskihstroπkov ter da so se tudi cene to-vrstne elektriËne energije na trguletos precej zviπale. Slovenija sa-

ma namreË nima na voljo dovoljsistemske energije, tako da smoprisiljeni energijo za tovrstne po-trebe kupovati tudi v tujini. Elesje energijo potrebno za pokriva-nje izgub v prenosnem omreæjuza leto 2004 æe kupil na letni avk-ciji, prav tako ima tudi æe zago-tovljen del energije za sistemskestoritve iz tujine. Januarja ga Ëa-ka le πe potrditev dogovorov indokonËna sklenitev pogodb z do-maËimi ponudniki. V zvezi s temje spodbudno, pravi Gorazd Sku-bin, da sta se med ponudnikeenergije za sistemske storitvevkljuËili tudi termoelektrarna-to-plarna Ljubljana in termoelek-trarna Trbovlje. Z novim letomje vkljuËena v sistem sekundarneregulacije tudi termoelektrerna-toplarna Ljubljana. V smeri raz-πiritve ponudbe pa gredo tudi ne-kateri projekti, ki naj bi jih v pri-hodnjih letih uresniËil HoldingSlovenske elektrarne, tako da serazmere na tem podroËju ven-darle izboljπujejo.

Obratovanjena meji zmogljivosti»e iz letoπnjih napovedi porabeoziroma potreb po elektriËnienergiji izloËimo trgovanje inupoπtevamo izvoz iz jedrske elek-trarne Krπko na Hrvaπko ter pri-Ëakovane izgube elektriËne ener-gije v prenosnem omreæju, lahkougotovimo, da Slovenija potrebu-je 12,6 TWh oziroma prav toliko,kolikor naj bi znaπala letoπnjadomaËa proizvodnja. Res je si-cer, da je ocena potencialnega ob-sega proizvodnje delana na 70-odstotni verjetnosti hidrologije inob upoπtevanju, da tudi niso pov-sem v celoti obremenjeni vsi dru-gi proizvodni agregati, pa ven-darle sedanja poraba dejanskopomeni πe zadnjo sprejemljivoobremenitev sistema ob doloËenistopnji zanesljivosti obratovanja.Glede na priËakovano rast pora-

be tudi v prihodnjih letih pa po-staja vse bolj jasno, poudarjaGorazd Skubin, da bi za ohrani-tev zanesljivosti elektroenerget-skega sistema na sedanji ravniËim prej potrebovali za okrog 500MW dodatnih proizvodnih zmo-gljivosti. Vedeti je treba tudi, daje bilo obstojeËe omreæje naobmoËju interkonekcije UCTEdelano za Ëezmejne pretoke inizmenjavo 10 do najveË 20 od-stotkov energije, porabljene v do-loËenem elektroenergetskem si-stemu, letos pa naj bi na raËuntrgovanja denimo bilo teh preto-kov æe veË kakor 30 odstotkov ce-lotne porabe elektriËne energije vSloveniji. Ta odstotek se je zuvedbo trga poveËal v vseh elek-troenergetskih sistemih, zato jeokrepitev prenosnega omreæja vnaslednjih letih nujna, in sicer nesamo zaradi zagotovitve zaæelene-ga obsega trgovanja ob nezmanj-πani zanesljivosti obratovanja,temveË tudi zaradi zmanjπanjaizgub, ki, kot æe reËeno, ElesupovzroËajo vse veËje in ne v celo-ti priznane stroπke.Skratka, Ëe povzamemo. Sloven-ski elektroenergetski sistem je zazdaj πe obvladljiv, zaradi nara-πËanja povpraπevanja po elek-triËni energiji in dejstva, da odsprejema odloËitve do izvedbekakπnega projekta v energetikimine kar nekaj let, pa je nujnotreba opozoriti, da se zanesljivostobratovanja vse bolj manjπa, stem pa naraπËa tudi moænost ob-Ëasnih elektriËnih mrkov in po-slediËno precejπnje gospodarskeπkode.

Brane JanjiÊ

27

Slovenija v minulem letu ni imela teæav z oskrbo z elektriËno energijo tudi po zaslugi dobrega instrokovnega posredovanja in sodelovanja vsehakterjev v naπem elektroenergetskem sistemu, karse je πe posebej pokazalo ob nepriËakovanem iz-padu jedrske elektrarne Krπko in elektriËnemmrku v sosednji Italiji.

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 27

pren

os

ovemu mehanizmu so sepoleg æe sodelujoËih dr-æav iz kontinentalne Ev-rope, med njimi je tudi

Slovenija, pridruæile nove ËlaniceNordela, Madæarska in Slovaπka.Poljska se bo pridruæila 1. julija2004. Novi mehanizem ne vsebu-je veË izvoznih dajatev med Ëlani-cami mehanizma, ohranja pavstopne dajatve pri prehodu me-je iz dræav, ki niso Ëlanice. Kom-penzacijski fond, ki bo znaπalpredvidoma 370 milijonov evrov,bo pokril stroπke tranzitov prekoomreæij tretjih dræav. Napajal pase bo iz uporabnine za omreæjeposamezne dræave Ëlanice.

V primerjavi s prejπnjim mehaniz-mom, novi mehanizem CBT nevkljuËuje veË izvoznih dajatevmed Ëlanicami podpisnicami do-govora CBT. Poleg tega se uvoz inizvoz elektriËne energije obravna-vata, da enakovredno prispevatak tranzitom oziroma pretokomelektriËne energije preko sosed-njih omreæij. Novi mehanizemupoπteva tudi posebnosti na novopridruæenih Ëlanic. Tako so socia-lizirane tudi enosmerne povezavemed dræavami, vkljuËene v ta me-hanizem (tiste, ki jih lahko uporab-ljajo vsi akterji na trgu z elektriË-no energijo), medtem ko enosmer-ne trgovske povezave niso.

Tako kot pri prejπnjem mehaniz-mu so tudi pri tem stroπki omreæ-ja, ki sodeluje pri prenosu med-narodnih tranzitov, med posame-znimi dræavami usklajeni. Stro-πki omreæja - pri nas je to del om-reænine - so namreË dogovorjenina podlagi reguliranih stroπkovposameznih dræav in potrjeni odposameznega nacionalnega regu-latorja in tudi javno objavljeni.Mehanizem pa ne vkljuËuje stro-πkov tehniËnih izgub, ki potenci-alno nastajajo zaradi mednarod-nih tranzitov.Sam ETSO mehanizem CBT, kiznaπa 370 milijonov evrov, je se-stavljen iz dveh delov:- Iz prvega, kjer je prispevek dr-

æav neËlanic mehanizma en ev-ro/MWh pri vsakem priznanemprehodu meje v obmoËje podpi-snic dogovora CBT. StroπekplaËajo izvozniki ali trgovci, kiprijavijo prehod meje.

- Iz drugega dela, ki sestavlja veË-ji del fonda, tako imenovanega≈omreænega pretoka«. Ta pre-tok je definiran kot urni pretokpreko posamezne dræave v izvo-znih in uvoznih smereh. Stroπekje enak, ne glede na to, ali jeuvoz ali izvoz. PlaËa ga nacio-nalni operater omreæja iz stro-πkov, ki jih plaËajo uporabnikiomreæja. Ti uporabniki so lah-ko konËni uporabniki (primer vSloveniji), proizvajalci ali paoboji v doloËenem razmerju.Kdo plaËuje stroπke uporabnineomreæja, je stvar odloËitve po-sameznega operaterja omreæjain nacionalnega regulatorja.

mag. Milan Jevπenak(Povzeto po Press Release: ETSOimplements new CBT 2004)

OV MEHANIZEM CBTZA LETO 2004N

Zdruæenje Evropskih operaterjev pre-nosnega omreæja je na seji 19. decem-bra lani soglasno uvedlo nov sistemza kompenzacijo stroπkov pri Ëezmej-nem trgovanju z elektriËno energijo(CBT) za leto 2004, ki je zaËel velja-ti 1. januarja. Za uvedbo novega me-hanizma je pred tem ETSO dobil so-glasje zveze Evropskih regulatorjev in Evropske komisije.

N

ldi

ij

28

Z uvedbo novega mehanizma se bodopo mnenju vseh akterjev, ki so sodelo-vali pri njegovi pripravi, izboljπali po-goji za Ëezmejno trgovanje med ev-ropskimi dræavami. ETSO na ta na-Ëin, s postopnim izboljπevanjem meha-nizma, poskuπa pospeπevati delovanjetrga z elektriËno energijo in pri temzagotoviti ustrezno zanesljivost dobaveelektriËne energije.

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 28

oalicija NVO za boljπiNEP je nastala na po-budo skupine aktivi-stov. Pred tem je pri-

pravo NEP dejavno spremljalSlovenski E-forum (SE-F), druπ-tvo za energetsko ekonomiko inekologijo, ki je predloge za izbolj-πanje NEP posredoval æe Ministr-stvu za okolje. V imenu koalicijesta bila predlagatelja gradivaPravno-informacijski center nev-ladnih organizacij (PIC) in SE-F.Gradivo je bilo posredovanovsem politiËnim strankam.Stranka mladih Slovenije (SMS)je na podlagi gradiv Koalicije vlo-æila 28 amandmajev na ReNEP insklep, da naj se predlog NEP za-vrne. Tak sklep je pred sejo Od-bora podprl tudi poslanec SDS,med sejo pa veË poslancev iz cele-ga spektra strank. PredstavnikaKoalicije sta na seji posredovalaπtiri vpraπanja, ki povzemajo bi-stvene vsebinske pripombe.Koalicija v gradivu ugotavlja, dapredlog ReNEP ni skladen z zah-tevami Energetskega zakona(EZ), saj ne upoπteva doloËil 13.Ëlena, ki zahteva, da se strategijapripravi po metodi celovitega na-Ërtovanja virov, z veË razliËicamiin argumentirano izbiro ene odnjih. Do podobne ugotovitve opravno-formalni neustreznostipredloga je priπla tudi Zakono-

dajno pravna sluæba DZ RS. Pre-dlog ReNEP ne opredeljuje pre-dnosti in hierarhije ciljev, tako dabi jih lahko vlada pri izvedbi po-ljubno oblikovala. Koalicija tudini zadovoljna z vkljuËevanjemjavnosti v pripravo dokumenta.Krπena naj bi tudi bila naËelaPartnerstva za okolje med MOPEin okoljskimi nevladnimi organi-zacijami. Vsebinsko koalicija pre-dlogu NEP oËita, da ne zaznavanajpomembnejπega problema rav-nanja z energijo v Sloveniji, to jevisoke porabe energije (energet-ske intenzivnost), niti ne doloËaustreznih ukrepov ter Ëasovno inkoliËinsko opredeljenih ciljev zapribliæevanje EU, saj SlovenijapovpreËje EU sedaj presega za 75odstotkov. Nesprejemljivi so tudinekateri naËrtovani posegi v oko-lje, ki so utemeljeni le s pretiranoporabo energije (vetrne farme,nekatere neustrezne hidroelek-trarne), na drugi strani pa niuËinkovite podpore za razvojuËinkovite lokalne energetskeoskrbe in okoljsko sprejemljivihprojektov obnovljivih virov ener-gije. Koalicija tudi oËita vladi, dacelo programa, kot je predviden vReNEP, ne uresniËuje, saj so de-janska gibanja kazalcev nasprot-na od priËakovanih (energetskaintenzivnost naraπËa, poveËujejose emisije TGP). Umanotera 126/04

29nevla

dne o

rganiz

acije

OALICIJAZA BOLJ©I NEPK

Po burni razpravi je Odbor za infrastrukturo inokolje dræavnega zbora 15. januarja odloæil sklepa-nje o predlogu NEP. Dræavni zbor bo v zaËetku fe-bruarja organiziral javno razpravo, potem pa boOdbor nadaljeval razpravo o predlogu. Dvome oprimernosti vladnega predloga NEP je spodbudilakoalicija 17 NVO in treh neformalnih dræavljanskihzdruæenj (Koalicija NVO za boljπi NEP). Vlada bipo doloËilih Energetskega zakona morala NEP izde-lati æe do spomladi 2001; novembra 2003 pa je v dr-æavni zbor dostavila Predlog Resolucije o NEP (Re-NEP, dosegljiv na spletnih straneh DZ in MOPE).

K

SLOVENIJAINDUSTRIJSKA PROIZVODNJANOVEMBRA BISTVENO NIÆJANovembra je obseg industrijske proizvo-dnje v Sloveniji za 3,7 odstotka niæji odoktobrskega, v primerjavi z lanskim no-vembrom pa se je poveËal za skoraj petodstotkov, so sporoËili iz dræavnega stati-stiËnega urada. Po teh podatkih sodeË jebila industrijska proizvodnja v prvihenajstih mesecih lani za odstotek viπjakot v istem obdobju predlani. »e razdeli-mo poveËanje na letni ravni po dejavno-stih, se je novembra lani v primerjavi znovembrom 2002 najbolj poveËal obseg vpredelovalnih dejavnostih, in sicer za do-brih πest odstotkov, sledi pa mu poveËanjev rudarstvu, ki je znaπalo 1,2 odstotka.Povsem obratna slika je v oskrbi z elek-triko, plinom in vodo, kjer se je obseg in-dustrijske proizvodnje zmanjπal za skorajdeset odstotkov. Glede na namen porabese je med novembroma najbolj poveËalobseg pri proizvodih za πiroko porabo,prav tako za skoraj deset odstotkov, pro-izvodnja za investicije je zrasla za dobreπtiri odstotke, proizvodnja izdelkov zavmesno porabo pa za slab odstotek.STA

VZHODNA EVROPANAPOVEDI O RASTIVZHODNOEVROPSKIH DELNICVzhodnoevropske borze vrednostnih pa-pirjev so v letu pred πiritvijo Evropskeunije poslovale pozitivno - vsi pomem-bnejπi borzni indeksi so namreË poveËalisvoje vrednosti. Rast je bila zlasti v za-Ëetku leta nekoliko obotavljiva, toda vdrugem in tretjem Ëetrtletju, ko so potreh letih nazadovanja napredovale tudiborze v Zdruæenih dræavah Amerike in vzahodni Evropi, so si le opomogli in sezaËeli obraËati navzgor. Kot menijo bor-zni posredniki, je rast odziv na vse boljobetavne napovedi o izvozu regije v Ev-ropsko unijo. Tako naj bi se letos vzho-dnoevropske delnice podraæile za 10 do15 odstotkov.STA

FRANCIJAPRED NOVIM LETOMNIÆJE CENE ENERGIJEZaradi milejπe zime in manjπe porabeso se cene elektriËne energije v Francijisredi lanskega decembra nekoliko zni-æale. Tako so takrat porabniki zaMWh plaËali pribliæno 29,5 evra, v za-Ëetku decembra pa so morali za enakokoliËino plaËati pribliæno 30,75 evra,odvisno od cen ponudnika, od kateregadobivajo elektriËno energijo. Podobnecene bodo glede na milo zimo moraliFrancozi brækone plaËati tudi v zaËet-ku tega leta.

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 29

proiz

vodn

ja

minulem letu je bilo zaHSE pomembnih karnekaj dogodkov. Srediaprila je zaËela skladno

z mednarodnim sporazumom Hr-vaπka prevzemati polovico proi-zvedene elektrike iz NE Krπko inHSE je moral tako, kot so mu na-rekovale sprejete obveznosti, za-gotoviti manjkajoËe koliËine elek-trike. Maja so vsa tri hidro podje-tja, TEB in HSE podpisali pogod-bo o skupnem podvigu pri gradnjiHE na spodnji Savi. Ob tem kaæeomeniti, da so pri HE Boπtanj de-la vse leto potekala skladno z na-Ërti. ©e isti mesec je holding odprlsvoje predstavniπtvo v Beograduin s tem vstopil na trge Jugovzho-dne Evrope. Jeseni je HSE s pod-pisom pogodbe z manjπinskimi la-stniki o odkupu 25-odstotnega de-leæa v vrednosti 19,4 milijarde to-larjev postal 100-odstotni lastnikDravskih elektrarn. Generalni di-rektor mag. Drago Fabijan je tadogodek oznaËil kot prvi korak hkapitalski konsolidaciji HSE, karima velik pomen in pomeni gledena zadnja gibanja cene elektriËneenergije v Evropi donosno naloæ-bo.Na Dravi, Savi in SoËi, v ©oπtanjuin Brestanici so lani proizvedli6.215 GWh elektriËne energije,od tega so hidroelektrarne proi-zvedle 2.649 GWh in termoener-getski bloki 3.566 GWh. HSE jeslabe tri Ëetrtine elektriËne ener-gije kupil od svojih druæb, preo-stali, veËji del Ëetrtine je uvozil inpo nekaj odstotkov kupil na orga-niziranem in domaËem trgu. Do-bre tri Ëetrtine elektriËne energije

so nato prodali doma in preostaloizvozili. S tako strukturo prodajebo po Fabijanovih predvideva-njih holding sklenil lansko leto z90 milijardami prihodka in kon-Ëal poslovno leto z dvema milijar-dama nekonsolidiranega dobiËka.Njegov veËji del bodo nameniligradnji novih zmogljivosti.≈Kljub konkurenci domaËih do-baviteljev elektriËne energije pre-dvidevamo, da bomo tudi leta2004 ostali v dræavi najveËji pro-izvajalec in trgovec z elektriËnoenergijo. DomaËim neposrednimodjemalcem bomo prodali okrog33 odstotkov lastne proizvodnje,44 odstotkov prodali distribucij-skim podjetjem in preostalih 23odstotkov izvozili v Italijo. Ta dr-æava ostaja dræava z najveËjimprimanjkljajem na podroËjuelektriËne energije v Evropi, zatobomo poslovnim stikom z njo πenaprej namenjali posebno pozor-nost,« je pojasnil letoπnje poslov-ne naËrte generalni direktor. Po-leg tega bodo druæbe HSE na do-maËem trgu πe naprej zagotavlja-le sistemske storitve upravljalcu

prenosnega omreæja, omogoËalenapetostno podporo elektroener-getskemu sistemu in holding kottak bo nadaljeval vodenje najve-Ëje bilanËne skupine v Sloveniji.Ta s prilagajanjem svoje proizvod-nje omogoËa Ëlanicam skupinezmanjπevanje stroπkov za odsto-panja.Prav tako nameravajo v holdinguæe letos izrabiti moænosti trgova-nja z dræavami nekdanje Jugosla-vije. Izziv jim pomenijo preseækienergije v Bosni in Hercegoviniter velike potrebe po energiji v»rni gori, Srbiji, Makedoniji patudi GrËiji. Pogoje za obseænejπetrgovanje med dræavami konti-nentalne in JV Evrope pa bo v pr-vi vrsti narekovalo nanovo po-stavljeno prenosno omreæje, ki jebilo poπkodovano med zadnjobalkansko vojno.Da je HSE dosegel priËakovanja,zaradi katerih je bil ustanovljen,je posebej poudaril tudi dræavnisekretar mag. Djordje Æebeljan, ki se je udeleæil tiskovne konfe-rence kot predsednik nadzornegasveta HSE. Vlada dolgoroËnopredvsem raËuna na njegove in-vesticije, ki so ob zaostrenih ener-getskih razmerah po Evropi ne lepotrebne, temveË æe kar nujne.Poudaril je, da Ëe æelimo priti donovih zmogljivosti v letih 2007 ali2008, bo treba sprejeti odloËitve onaloæbah do sredine leta.Minka Skubic

SPE©NO DRUGO LETODELOVANJA HSEU

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je svoje drugoleto delovanja in poslovanja zaznamovalo veË do-godkov. O minulem letu, o letu, v katerega smo ne-davno vstopili, in o prihodnjem razvoju HSE innjenih druæb je tekla beseda na tiskovni konferenciskupine v drugi polovici lanskega decembra.

V

30

HSE dosegapriËakovanjazaradi katerihje bilustanovljem,menita obapredsednika.

Foto Minka Skubic

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 30

Decembrski novoletni sprejem za poslovne par-tnerje v prostorih HSE je bil povezan s preseli-tvijo in uradnim odprtjem novih poslovnih pro-storov na Koprski 92 ter podelitvijo certifikatovISO 9001 in 14001 πe HSE, medtem ko so vsenjegove druæbe æe prejele oba certifikata.Kot je v slavnostnem nagovoru dejal generalnidirektor HSE mag. Drago Fabijan, je holdingpostal v dveh letih druæba z 200 milijardamikapitala, 50-odstotno proizvodnjo in 60-odsto-tnim trænim deleæem v dræavi. Leta 2002 soustvarili 100 milijard prometa in 12 milijarddobiËka, lani 90 milijard prometa in 2 milijar-di dobiËka. Druæba je svoje cilje naravnala nadomaËi trg, trge Italije in JV Evrope. Danesizvozijo za 80 milijonov evrov elektriËne energi-je po ceni, ki je bistveno viπja od cene, ki jo do-segajo v Sloveniji.flNe glede na to, da je Slovenija uvoznik elektri-Ëne energije, je treba vedeti, da HSE namenjaposebno pozornost varovanju okolja in kakovo-sti storitev. Tudi zato je naπa jasna opredelitev,da poleg veËanja trænega deleæa doma in v tuji-ni pozornost namenjamo tudi tema segmento-ma, kar dokazujemo tudi s pridobitvijo obehcertifikatov,« je πe povedal mag. Fabijan.Mag. Janez KopaË je ob tej priloænosti navedelpodatke uprav 500 svetovnih podjetij o pomem-bnosti elementov podjetniπkega ugleda. Na pr-vem mestu je vodstvo in vizija, sledi kakovostdela in znanje, zatem socialna in finanËna vero-dostojnost in na Ëetrtem mestu okoljska verodo-stojnost. Tega se glede na pridobljena certifikatain glede na to, da sodijo v okvir ministrstva, kivkljuËuje tudi okolje, zavedajo tudi v HSE. Zobema certifikatoma se pridruæujejo druæbam,ki skrb za okolje vkljuËujejo v svojo poslovnostrategijo. To je πe tem bolj pomembno, ker po-djetja, ki sodelujejo na trgu, pridobivajo ome-njene certifikate za pridobivanje konkurenËneprednosti in verodostojnosti pri poslovnih par-tnerjih v domovini in tujini. HSE-ju pa tega nebi bilo treba, glede na njegov prevladujoË polo-æaj na trgu elektriËne energije. Vendar vizijarazvoja to druæbo sili k temu, da se obnaπa, kotda bi bila na odprtem trgu.Minka Skubic

h

Minister mag.Janez KopaË je

izriËil obacertifikatadirektorju

mag. DraguFabjanu.

Foto Minka Skubic

Vsedruæbe

standardi-zirane

31

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 31

proiz

vodn

ja

E Krπko so lani zazna-movali predvsem trijedogodki: 19. april, koje zaËela Hrvaπka po-

novno prevzemati polovico proi-zvedene elektriËne energije, izje-mne vremenske razmere, ki sovplivale na njeno obratovanje, injesenski obisk misije Osart Me-dnarodne agencije za atomskoenergijo.≈Kljub omejitvam proizvodnje,ki nam jih je narekovala Sava -predvsem njen nizek vodostaj - ins tem povezana izguba 290 GWhproizvodnje elektriËne energijesmo z rezultati obratovanja, var-nosti in poslovanja elektrarne le-ta 2003 zadovoljni,« je v uvodutiskovne konference poudarilStane Roæman, predsednik upra-ve NEK. Lani so v elektrarni si-cer imeli dve zaustavitvi reaktor-ja, s Ëimer se ne hvalijo, so pa za-to imeli najkrajπi remont doslej.NaËrtovali so 28-dnevno zausta-vitev, vendar so z deli pohiteli inse vrnili na mreæo æe po 25 dneh.Med remontom so poleg rednihdel konËali nekaj veËjih posodo-bitev, predvsem razπiritev skladi-πËnih zmogljivosti za izrabljenogorivo in prenovili fiziËno varo-vanje objekta, ki postaja vse boljpomemben dejavnik pri tovr-stnih objektih.V minulem letu je elektrarna s

prodajo 4.963 GWh ustvarila 1,5milijarde dobiËka, ki ga bo skla-dno z meddræavno pogodbo, kipredvideva, da NEK posluje brezdobiËka, vrnila obema lastniko-ma. Ob tem je predsednik upravedejal, da operativni del meddr-æavne pogodbe dobro deluje takopri delu uprave kot nadzornegasveta in meddræavne komisije. S

takim delovanjem upravnih or-ganov je imela elektrarna πe prednovim letom sprejet letoπnji gos-podarski naËrt in petletni pro-gram razvoja, ki pomeni konti-nuiteto usmeritve, da je trebaNEK ohranjati na visoki ravniobratovalnih in varnostnih meril.Zagotovo je k sprejetju petletne-ga naËrta brez veËjih teæav pripo-mogla tudi lanska misija IAEA,sestavljena iz trinajstih medna-rodno uveljavljenih strokovnja-kov iz razliËnih dræav. Slednja jeugotovila, da je elektrarna skrb-no vodena in primerljiva z naj-boljπimi podobnimi elektrarnamipo svetu. Ugotovili so celo veËjeπtevilo dobrih reπitev, kakrπnihdrugod ne poznajo, in jih bodopriporoËili drugim elektrarnam.Lanska mednarodna misija jepripomogla tudi k temu, da je hr-vaπka stran, ki ima v dr. Vladimi-ru JelaviÊu drugega Ëloveka vNEK, zaËela z veËjim zaupanjem

EK LANI POSLOVALA Z DOBI»KOMN

NE Krπko je lani proizvedla 4.963 GWhelektriËne energije. Razpoloæljiva je bila92,2-odstotno in izkoriπËena 86,3-odstotno.Proizvedla je za 339 GWh manj kakor letopred tem. O razlogih za manjπo proizvo-dnjo, drugih znaËilnostih lanskega leta pridelu in poslovanju ter naËrtih sta na letnitiskovni konferenci pred novim letom govo-rila vodilna delavca NEK.

N

32

Foto Minka Skubic

Nas Stik 01 26.1.04 14:21 Page 32

gledati na vodenje elektrarne. Ponjegovih besedah pomeni NEKhrvaπkemu elektrogospodarstvupomemben vir za proizvodnjoelektriËne energije, saj z dobava-mi iz Krπkega pokrivajo desetinosvojih potreb. Kot je dejal dr.Vladimir JelaviÊ, bodo v elektrar-ni πe nadaljevali racionalizacijostroπkov in tako postali πe boljkonkurenËni.Poleg petletnega naËrta razvojaelektrarne, ki med drugim vklju-Ëuje zamenjavo nizkotlaËnega ro-torja, zamenjavo reaktorske ka-pe in zamenjavo statorja genera-torja, kar pomeni 15 do 17 mili-jonov vlaganj na leto, so vse boljrealna tudi razmiπljanja za po-daljπanje æivljenjske dobe elek-trarne. Stane Roæman meni, dabodo podaljπevali obratovanje zaobdobje desetih let na podlagi po-zitivnega varnostnega poroËila.Na naπe vpraπanje, kaj pomenizamenjava oblasti na Hrvaπkemza organe upravljanja v NEK, kiso sestavljeni pariteno, pa je dr.JelaviÊ odgovoril, da spremembeverjetno ne bodo bistvene in dani nujno, da bodo zamenjalipredsednika nadzornega svetaIva »oviÊa, direktorja Hrvaπke-ga elektrogospodarstva (HEP).Prva naslednja napovedana zau-stavitev elektrarne bo 28. avgu-sta, ko je naËrtovan zaËetek le-tnega remonta.Minka Skubic

NOVA JEDRSKA ELEKTRARNA LE PLOD DOMI©LJIJEKonec leta so se hrvaπki Ëasniki razpisali o moænostih gra-dnje nove skupne jedrske elektrarne oziroma dograditviobstojeËe na lokaciji v Krπkem. Dræavni sekretar za ener-getiko mag. Djordje Æebeljan je takπna namigovanja za-vrnil z razlago, da Slovenija nikakor ne razmiπlja o gra-dnji nove nuklearke, vsekakor pa æeli Ëim bolje izrabitiobstojeËo. V zvezi s tem v NEK zato razmiπljajo predvsemo tehnoloπkih posodobitvah, ki bi prispevale k Ëim daljπe-mu in varnemu obratovanju in ne nazadnje tudi morebi-tnemu podaljπanju æivljenjske dobe, o Ëemer pa je πe prez-godaj govoriti. DrugaËe pa naj bi si Slovenija pri zago-tavljanju potrebnih koliËin elektrike pomagala zlasti z ve-Ëjo preusmeritvijo proizvodnje elektriËne energije na plin,kar se je tudi v Evropi potrdilo kot najboljπi recept za hi-tro odpravljanje tovrstnih teæav.VeËer, 24. december

PIDI PROTI USTANAVLJANJU NOVIH DRUÆBPooblaπËene investicijske druæbe in njihovi pravni nasle-dniki se ne strinjajo z ustanovitvijo druæb Nova energijain Udo, Ëeprav reorganizaciji petih slovenskih distribucij-skih podjetij naËeloma ne nasprotujejo. ©e veË, menijo, daje ta reorganizacija celo nujna zaradi poveËanja njihovekonkurenËnosti na enotnem evropskem trgu, katerega delbo Slovenija postala 1. maja. Po mnenju Pidov pa je pra-va reπitev v ustanovitvi enotnega holdinga distribucije inne v izloËitvi dveh druæb, saj bi z izloËitvijo najvitalnej-πih delov distribucije v loËeni podjetji njim dejansko osta-la le πe lupina podjetij, in πe to ne prazna lupina, temveËlupina polna obveznosti, kar je seveda povsem nesprejem-ljivo.Delo, 13. januar

LETO©NJA INFLACIJA NAJ BI BILA 3,6-ODSTOTNAPo napovedih Urada za makroekonomske analize in ra-zvoj naj bi bila letoπnja inflacija le 3,6-odstotna, priho-dnje leto pa celo samo 2,9-odstotna. OptimistiËna napo-ved naj bi izhajala iz dejstva, da sta vlada in Banka Slo-venije novembra lani sprejeli skupni program vstopa vERM 2 in uvedbo evra, v katerem sta se zavezali za in-tenziven boj proti inflaciji, ter da se je umirjanje inflacijeokrepilo æe v drugi polovici minulega leta. K takπnimspodbudnim napovedim pa naj bi precej prispevalo tudidejstvo, da je konec lanskega leta inflacija na medletniravni znaπala le πe 4,6-odstotka, medtem ko so bile spom-ladanske ocene 5,1 odstotka, jesenske pa celo 5,5 odstotka.Dnevnik, 16. januar

DRUÆBO HSE INVEST NAJ BI DOKAPITALIZIRALIHËerinsko druæbo Holdinga Slovenske elektrarne HSE In-vest, ki ima sedeæ v Mariboru, bodo dokapitalizirali.Holding je ponudbo za dokapitalizacijo poslal trem svo-jim druæbam. Dravskim elektrarnam Maribor, Soπkimelektrarnam Nova Gorica in Savskim elektrarnam Lju-bljana, sprejeli pa so jo vodstva teh druæb in njihovi nad-zorni sveti. Tako naj bi HSE in omenjene druæbe v krat-kem postali solastniki HSE Investa, vsaka izmed πtirihdruæb pa bo imela v druæbi 25-odstotni deleæ. Generalnidirektor HSE je v zvezi s tem dejal, da æelijo na ta naËinHSE Investu omogoËiti πe veËji razvoj znotraj holdinga,soËasno pa tudi veËji razmah na πirπem trgu, pri Ëemernaj bi HSE Invest prerasel v resno inæenirsko druæbo, kibi poleg investicijskega inæeniringa opravljala πe drugeposle ter naËrtovala in pomagala pri gradnji naËrtovanihenergetskih objektov.VeËer, 20. januar

Priredil Brane JanjiÊpod m

edijs

kim æa

rome

tom

33

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 33

proiz

vodn

ja

ermoelektrarna je tudilani dobro obratovala ins 3464 GWh proizvedeneelektriËne energije za 12

odstotkov presegla letni naËrt.Niso pa presegli proizvodnje izleta 2002, ki je znaπala 3658GWh. Po besedah direktorjamag. Uroπa Rotnika je bila lan-ska proizvodnja manjπa kakor le-to pred tem, predvsem zaradiugodne hidrologije novembra indecembra lani ter uvoza cenejπeelektriËne energije, ob tem da sovarËevali premog na deponiji zahidroloπko manj ugodne Ëase.≈»eprav je bil remont petice poobsegu podoben kot remont Ëetr-tega bloka leto prej, je bil Ëasov-no krajπi. Vsa remontna dela sobila namreË opravljena v rekord-no kratkem Ëasu. Kljub temu papred prvo sinhronizacijo bloka nibilo Ëasa za poskusno optimira-nje bloka, saj so energetske po-trebe narekovale njegovo takoj-πno vkljuËitev v omreæje. Takosmo optimiranje opravljali sep-tembra in oktobra s posebnimpoudarkom na sekundarni regu-laciji in zniæevanju duπikovihoksidov pri novo vgrajenih goril-nikih. Po ponovnem zagonu blo-ka na njem nismo imeli veË teæavz vibracijami prvega in drugegaturbinskega leæaja s Ëimer smo sesreËevali pred obseænim remon-tom,« je povedal direktor TE©-a.Zadnje mesece lanskega leta so v©oπtanju vse svoje razpoloæljivemoËi usmerili v nadaljnji razvojtermoelektrarne in nove naloæbe,povezane s tem. Zamisli o priho-dnjem razvoju so se zaËele pora-

E ©O©TANJ V PRI»AKOVANJUNOVE NALOÆBET

Lansko delo TE ©oπtanj lahko razdelimo v tri obdobja. Prva tretji-na leta je minila v reπevanju likvidnosti in priprav na remont pete-ga bloka, druga tretjina v nabavi materiala in izvedbi remonta,zadnji meseci leta pa v pripravah na novo naloæbo v termoelektrar-ni oziroma na strateπko konferenco HSE.

T

34 Foto Minka Skubic

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 34

jati pred poletjem in so dozorelejeseni. Tako so septembra, takojpo koncu remonta, zaËeli izraËu-ne in pripravo dokumentacije zadograditev plinskih turbin k Ëetr-temu in petemu bloku in postavi-tev plinsko parne kogeneracijskeenote. Z dograditvijo plinskihturbin bi poveËali moË Ëetrtega inpetega bloka za 150 MW in na le-to pridobili dodatnih 850 GWhelektriËne energije. Nova kogene-racijska enota bi imela med 70 in80 MW in proizvodnjo okrog 500GWh. Po Rotnikovih besedah sok sodelovanju na teh projektihpritegnili skoraj vse slovenskestrokovne institucije, ki kaj ve-ljajo v energetiki. RaËunajo, dabodo do konca meseca imeli nare-jen investicijski program za do-graditev plinskih turbin in potembodo poËakali na rezultate izboraobjektov v okviru Holdinga Slo-venske elektrarne.NajveËja teæava pri njihovi na-loæbi je oskrba s plinom. V Ëasupriprave na novo naloæbo v TE©je Geoplin dal vlogo za umestitevposameznih tras plinovoda v dr-æavni lokacijski naËrt. Postopekzdaj sicer poteka, vendar si vTE©-u æelijo, da bi nekoliko hi-treje. »e bodo priπli v izbor pr-venstvenih gradenj novih naloæbv okviru HSE, bodo letos velikoËasa, moËi in energije porabili zaizvedbo nove investicije. Predvi-devajo, da bi lahko z novo obli-kovano projektno skupino priπlicelo æe do nabave doloËenih inve-sticijskih komponent.Hkrati pa bo v tem Ëasu vseh petnjihovih enot kar najbolj opti-malno obratovalo. Direktor pred-videva, da bo letoπnja proizvod-nja med veËjimi doslej. NaËrto-vanih imajo 3100 GWh. Za letosobseænejπih remontov ne predvi-devajo. Od srede maja do sredejunija bo zaradi rednega letnegaremonta stal tretji, 75 MW blok.Poudarek letoπnjih del bo naproblematiËnih ventilih turbin-skih ohiπij in vgradnji meπalnihkolektorjev na kotlih. Za tem pabo πe enomeseËni redni remontprvega 30 MW bloka.

Minka Skubic

U

Sredi decembra je trboveljski 125 MW blok prazno-val svojo 35-letnico. Priloænostne slovesnosti se je ude-leæil tudi minister mag. Janez KopaË, ki je ob tej pri-loænosti TET podelil certifikata kakovosti.Kot je dejal Marko Agreæ, direktor TE Trbovlje, je bilpred 35 leti 125 MW blok najveËji agregat termoelek-trarne in πe danes je tako. Pridobljena standarda -ISO 9001:2000 in ISO 14001:1996 - dajeta termo-elektrarni mesto, ki ga zasluæi, in sta dobra popotnicaza uresniËevanje dolgoroËne strategije razvoja termo-elektrarne z delovnim naslovom Energetska dolina.Slednjo je vodstvo zasnovalo, nadzorni svet in skup-πËina druæbe pa potrdila. Ta vizija zagotavlja jasnoprihodnost Zasavju za naslednjih 50 let, naπi dræavipa pridobivanje elektriËne energije na prijazni naËin.Elektrarna ponuja prostor ob Savi, daljnovodne pove-zave, æeljo, znanje in voljo ljudi, da dejavno prispe-vajo k razreπitvi problema. Sodijo, da cenejπe ponud-be pri nas ni.»asov gradnje objekta, sprejetja dejstva o izboruvzhodne tehnologije za to enoto in organizacije delapri gradnji se je spomnil takratni vodja gradnje blokaAnton Urankar, ki je posebej poudaril razlike v kako-vosti opreme. Te se morajo vrednotiti edino gospodar-sko.Oba pridobljena certifikata je direktorju druæbe po-delil minister mag. Janez KopaË, ki je ob tej priloæno-sti poudaril, da je bila TET pred dvanajstimi letiproblem takratne vlade in je ostala problem tudi v to-kratni vladi. Zaradi napaËnih naloæbenih odloËitev,poslovnih potez in pomanjkanja vizije ji manjka de-setletje. To pa je danes postal problem celotne dræave,saj nam primanjkuje elektrike. Teh deset let ne bomoË nadoknaditi, se pa sedanje vodstvo termoelek-trarne trudi, da bi storilo kar najveË. S pridobljeni-ma certifikatoma podjetje stremi h kakovosti, kar jemejnik v razvoju druæbe. Z njuno pridobitvijo se za-veda odnosa do okolja in v zvezi s tem posodabljaproizvodnjo. V kratkem bo zaËelo graditi napravo zarazæveplanje dimnih plinov. Minister je izrazil pre-priËanje, da bo skladno z Nacionalnim energetskimprogramom tudi TE Trbovlje dobila mesto, ki ji gre.Porok za to je njena jasna razvojna vizija in besededirektorja Agreæa, da so delavci TET pripravljeniprevzeti svoj del odgovornosti za stabilnost nacional-nega sistema.

Minka Skubicproiz

vodn

ja

35

TET v razvoj s certifikatoma

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 35

proiz

vodn

ja

o lanskega decembra sobile hidroelektrarne naSoËi daljinsko upravlja-ne iz Elesovega obmoË-

nega centra vodenja v Novi Gori-ci, ki je ustrezno opravljal svojofunkcijo od leta 1991.V zaËetkuleta 2002 pa se je vodstvo SENGodloËilo za gradnjo svojega cen-tra vodenja, ki sta ga narekovalaspremenjena vloga SENG-a vokviru Holdinga Slovenske elek-trarne in pa oblikovanje trga in z

njim povezana veËja pozornostsekundarni regulaciji.Kot je povedala Jelka Hvala, vo-dja gradnje centra in zdaj vodjacentra vodenja, je projektna sku-pina oktobra predlani zaËela pri-pravljati projekte, lani v zaËetkuleta pa obnavljati prostore v Ëetr-tem nadstropju poslovne stavbena ErjavËevi ulici, nadstropje vi-πje, kot je Elesov center vodenja.Æe naslednji mesec so sklenili po-godbe z dobavitelji za stenski pri-

kazovalnik, raËunalniπki sistemin video nadzor vseh objektov.Prostore, iz katerih so se preseliliElesovi delavci v Kromperk, jimje prenovilo gradbeno podjetje,elektro instalacije so napeljali la-stni delavci iz solkanskih delav-nic, sami so tudi vodili izvedborazpisne dokumentacije in pro-jekt kot tak v celoti ter ga z velikolastno angaæiranostjo tudi dokajhitro dokonËali. Investicija, v ka-tero so sodili tehnoloπka in raËu-nalniπka oprema, video nadzorpo objektih in prikazovalnik, jestala 90 milijonov tolarjev. Obtem kaæe omeniti, da je oprema vnovih dveh hidroelektrarnah -Doblar II in Plave II - povsem no-va, v Plavah obnovljena, v Do-blarju jo prav zdaj posodabljajo,s sodobno opremo in premiπljenozasnovanim sistemom vodenja pase lahko ponaπajo tudi v Solkanu.

OVI CENTERVODENJA SENGN

V zaËetku devetdesetih let so Soπke elek-trarne ob reorganizaciji elektrogospodar-stva skupaj s prenosnimi objekti tudi cen-ter vodenja prepustile Elesu. Zadnja reor-ganizacija in ustanovitev HSE sta pokazalipotrebo po lastnem centru vodenja SENG,ki je zaæivel ob koncu lanskega leta.

D

36

Nadaljevanje na strani 45.

Foto Minka Skubic

Najmlajπicentervodenja prinas.

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 36

37

pogle

d v ev

ropo

POGAJANJA O FINAN»NI PRIHODNOSTI EVROPEZaËelo se je prelomno leto za Evropsko unijo.»ez dobre tri mesece se ji bo pridruæilo desetdræav iz Vzhodne in Srednje Evrope, na karËakajo sedanje Ëlanice z nekakπno negotovo-stjo. ©e vedno namreË ni mogoËe predvideti,kakπna bo prihodnost zveze, najbolj jih skrbipredvsem denarna plat delovanja. Vsaka dr-æava si namreË æeli zagotoviti svoj del pogaËe,zato se bojijo, da jih bodo nove Ëlanice pre-drago stale. In prav o tem je bil govor na raz-pravi Evropske komisije v zaËetku tega leta -kakπna bo finanËna perspektiva prihodnje Ev-ropske unije v naslednjem πestletnem obdobju,med letoma 2007 in 2013.

Irska, ki je januarja prevzela krmilo Unije, zago-tovo ne bo imela lahke naloge. Zvezo bo sicer vo-dila v njenih najbolj prelomnih, morda tudi naj-bolj slovesnih trenutkih, a vendarle ostaja v nje-nih rokah πe precej nedokonËanih in precej tvega-nih projektov, med njimi zlasti omenjena denarnaprihodnost Unije in nadaljevanje pogajanj o usta-vi.

Kolikπna naj bo poraba?Evropska unija mora v prihodnjem obdobju pri-praviti finanËno strukturo za obdobje po prete-klem letu 2006, torej od leta 2007 do 2013. Poga-janja se bodo zaËela po koncu januarja, ko bo Ev-ropska komisija pripravila svoj predlog za obliko-vanje proraËuna, zato zagotovo ne bodo konËanamed irskim predsedovanjem. Toda irski premierBertie Ahern je kljub temu zagotovil, da je njegovcilj doseËi soglasje vsaj o naËinu dogovarjanja otej temi in o Ëasovnih okvirih. Skrajni rok za do-govor je sicer πele 1. januar 2007, toda nemotenofinanciranje mora biti zagotovo zaËrtano æe prej,saj ga v nasprotnem primeru ne bo mogoËe pravo-Ëasno izvajati. Po Ahernovi oceni bodo pogajanjateæka, saj bo morala Evropska unija zagotovitisredstva za izpolnjevanje vrste zavez, hkrati paupoπtevati zaËrtano zgornjo mejo porabe.Evropska komisija se je æe sestala in zaËela raz-pravo o smernicah za prihodnjo denarno perspek-tivo zveze. VeËina komisarjev meni, da bi bilo naj-bolje, da bi ostal proraËun v obstojeËih okvirih,kar pomeni, da bi zgornja dovoljena meja skupneporabe ostala enaka sedanji, torej na 1,24 odstot-ka bruto domaËega proizvoda (BDP) Unije. NekajËlanov omenjene institucije pa je vendarle prepri-Ëanih, da bi bilo treba zniæati prag, in sicer na1,15 odstotka vrednosti evropskega BDP.Za zadnji predlog so se po poroËanju tiskovneagencije AFP zavzeli oba nemπka komisarja, obabritanska ter nizozemski, ki so tokrat zgolj potrdi-li prepriËanja dræav, iz katerih prihajajo. Te so senamreË æe ob koncu lanskega leta v pismu Evrop-

Foto arhiv

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 37

38

ski komisiji zavzele, da po letu 2006 omeji dejan-sko skupno porabo, poleg omenjenih dræav pa sose pod besedilo podpisale πe Francija, ©vedska inAvstrija. Na njihov predlog se je predsednik komi-sije Romano Prodi pomenljivo, predvsem pa bur-no odzval z besedami, da ≈ni izvedenec za Ëude-æe«. Naj pojasnimo, da se æe to finanËno obdobje -zaËelo se je leta 1999 in se izteka ob koncu leta2006 - konËuje z veËjimi izdatki, kakor so jih pred-videvali pripravljavci proraËuna. V tem obdobjunaj bi proraËun namreË dosegel 1,12 odstotkaBDP Unije, vendar pa so realni izdatki æe dosegli85 odstotkov predvidenih. Prodi tako vztraja priomejitvi na 1,24 odstotka BDP, pri tem pa skupajs svojimi somiπljeniki izpostavlja predvsem visokestroπke πiritve. Slednja je tudi ena izmed glavnih tem pri obliko-vanju denarne prihodnosti EU. Sedanje Ëlanice senamreË bojijo, da bodo, ko se jim bo pridruæilodeset dræav, izgubile moË pri odloËanju o finan-cah. Prav zato se je komisija odloËila, da bo pri-pravila razliËne scenarije o izvrπevanju proraËu-na, pozneje pa se bodo odloËile za enega izmednjih.

Morebitne spremembeEvropska komisija bi rada v prihodnjem πestle-tnem obdobju uvedla nekaj sprememb oziromapreusmeritev znotraj proraËuna. Kmetijski politi-

ki naj bi bilo tako v prihodnjem obdobju name-njenih za 6,5 milijarde evrov veË, kar pomeni, dabo dobila 48,5 milijarde evrov, poveËala so se tudisredstva za v tem obdobju drugo najveËjo prora-Ëunsko postavko - regionalno politiko. Zanjo najbi Unija v prihodnje namenila 50 milijard evrov.Komisija predvideva med drugim πe podvojitevsredstev za raziskave, in sicer na deset milijardevrov, polovico manj bo predvidoma namenilagradnji vseevropske prometne mreæe, kar pomeni,da je sedanjo porabo poveËala za πestkrat.Poleg tega je predvidenih πe nekaj sprememb, kibodo terjale veË denarja, dobrπen deleæ proraËun-ske pogaËe bo zahtevala tudi πiritev. Kopica izdat-kov se torej poveËuje, po drugi strani pa nekaterikomisarji vendarle vztrajajo pri zmanjπanju pora-be. Njihovi nasprotniki jim zato ugovarjajo, da πeomenjenih 1,24 odstotka ne bo zadostovalo za ure-sniËitev vseh naËrtov.Kot je torej mogoËe sklepati, bo denarna perspek-tiva Evropske unije zagotovo sproæila πe marsika-tero debato, pogajanja ne bodo lahka, zaËela panaj bi se, kot smo æe zapisali, po predstavitviosnutka stroπkov in porabe razπirjene Unije, ki bopredvidoma v zadnjih dneh januarja. V najbolj-πem primeru naj bi se Ëlanice dogovorile do koncaleta 2005.

Zaupanje v gospodarstvo EU ni na vrhuncuMedtem ko evropski komisarji pripravljajo naËr-te, kako bo Unija v prihodnjem obdobju pora-bljala denar, se gospodarstvo v dræavah Ëlanicahzelo poËasi popravlja. Inflacija je spet presegladva odstotka, gospodarska rast brækone ne bo to-liko napredovala, kot bi morala, nekatere dræavene morejo reπiti teæav zaradi proraËunskih pri-manjkljajev ... Temu primerno tudi indikator gos-podarskega razpoloæenja, ki odraæa sploπno eko-nomsko dejavnost Evropske unije, niha iz mesecav mesec. Decembra lani je tako po nekajmeseËnemnaraπËanju spet nekoliko upadel, in sicer za 0,3odstotka na 96,2 odstotka glede na izhodiπËno leto2000. Tudi v dræavah, ki so sprejele evro, je podo-bno, celo nekoliko slabπe, saj je omenjeni kazalectam upadel za 0,4 odstotka na 95,6 odstotka, kotje sporoËila Evropska komisija, ki opravlja meri-tve vsak mesec, vanje pa vkljuËuje rezultate razi-skav na podroËju industrije, potroπniπtva, gradbe-niπtva, trgovine na drobno in storitev. Poslabπanjeje ugotovila Evropska komisija v domala vseh dr-æavah, izjeme so le NemËija in Luksemburg, kjerse je izboljπalo, in Belgija, Irska, ©vedska in Veli-ka Britanija, kjer je ostalo nespremenjeno.

Potroπniki so nezaupljivi»e analiziramo podatke po posameznih podroËjih,ugotovimo, da ostaja indikator zaupanja v indu-strijo v Evropski uniji kljub rahlemu padcu nadstanjem v zadnjih 30 mesecih in je blizu dolgole-tnemu povpreËju, in sicer pribliæno sedem odstot-kov pod ravnoteæno toËko. A kljub temu se nega-tivno odraæa v manjπih priËakovanjih pri proizvo-dnji, ustvarjanju zalog konËnih izdelkov in razme-rah na podroËju naroËil. V evroobmoËju je naj-bolj upadlo zaupanje v industrijo na Irskem, naj-

Poleg zaËetka pogajanj o priho-dnjem proraËunu Evropske unijeËakata predsedujoËo Irsko πe dvepomembni in zahtevni nalogi -oblikovanje ustavne pogodbe in pri-prave na imenovanje novega pred-sednika Evropske komisije, ki boimenovan junija, funkcijo pa boprevzel novembra.

Evropska unija v zaËetek leta 2004torej ni vstopila s pretirano optimi-stiËnimi pogledi na razvoj lastnegagospodarstva, kar je brækone posle-dica recesije domala povsod po sve-tu. Tudi zaradi tega je zelo pomem-bno razporejanje denarja v pravenamene v okviru evropskega prora-Ëuna. Dræave Ëlanice se kajpak tegadobro zavedajo, zato se bodo kajkmalu zaËela zagotovo zahtevnapogajanja o denarni prihodnostiUnije. Kakπno vlogo bodo pri temlahko odigrale prihodnje Ëlanice, paza zdaj πe ne moremo predvideti.

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 38

39

JEDRSKAENERGIJA BO ©E NAPREJPRED OBNOVLJIVIMI VIRIPo ugotovitvah Mednarodne agencije za ener-gijo bo proizvodnja jedrske energije v nasle-dnjih letih hitreje naraπËala kakor proizvo-dnja iz obnovljivih virov. Omenjena naËinapridobivanja energije sta namreË med najboljprimernimi v boju z vse viπjimi koncentraci-jami ogljikovega dioksida v ozraËju, a kljubtemu omenjena agencija poudarja, da bi bilaπe bolj primerna uËinkovita raba energije, skatero se zmanjπajo πkodljive emisije v zraku,zniæajo raËuni za energijo, pa tudi potrebe ponovih naloæbah v energetiko bi bile manjπe.

Lahko smo prepriËani, da vpliva na podnebje nebomo ustavili brez drastiËnih sprememb, je zatrdilClaude Mandil, direktor mednarodne agencije zaenergijo (IEA), ki je svoje napovedi o energetskiprihodnosti sveta izdala v publikaciji Energija doleta 2050. Po njegovem mnenju bo uravnoteæenjekoncentracij ogljikovega dioksida zanimiv izziv vsvetu, πe zlasti ker potrebuje ta vse veË energije. Med reπitvami, ki se ponujajo, so predvsem razvi-janje obnovljivih virov energije in pridobivanje vjedrskih elektrarnah, toda slednje zaradi hudihposledic morebitnih nesreË niso zaæelene med pre-bivalstvom. Zato med drugim Mandil poudarja,da v boju z nevarnimi emisijami ne smemo pozabi-ti πe na druge reπitve. UËinkovita raba energije jepo njegovem najboljπa med njimi, saj z njo ne pri-dobijo le porabniki, temveË tudi okolje. K temu jekajpak treba priπteti πe druge ukrepe, kot so upo-raba Ëistega premoga, tako imenovano izloËevanjeogljikovega dioksida iz proizvodnje, oblikovanjevozil, ki bodo delovala na vodik, in nenazadnjezdruæevanje najrazliËnejπih do okolja prijaznihoblik pridobivanja energije. Obenem je mednaro-dna agencija πe poudarila, da je treba ob uvajanjunovih virov upoπtevati tudi druge zahteve trajno-stnega razvoja ter tako povezati energijo, okoljein druæbene vplive.

Ugotovitve IEAKot reËeno, meni omenjena agencija, da bo jedr-ska energija v naslednjih petdesetih letih bistvenobolj napredovala kot tista iz obnovljivih virov, Ëe-tudi se dræave Evropske unije ali pa vsaj njihovovodstvo zavzemajo predvsem za uvajanje zadnjih.Pri πirjenju jedrskih zmogljivosti namreË vednoznova naletijo na opozorila okoljevarstvenikov, daje tovrstno pridobivanje preveË nevarno. IEA utemeljuje svoje napovedi o energetski priho-dnosti predvsem z doseæki v preteklosti: proizvo-

bolj pa zraslo v Luksemburgu. V dræavah, ki nisosprejele evra, se je najbolj zmanjπalo na Dan-skem, nekoliko pa tudi v preostalih dveh dræavah- na ©vedskem in v Veliki Britaniji.Pri zaupanju potroπnikov ni bistvenih spremembglede na mesec prej, saj ostaja indikator πe vednonekoliko pod evropskim povpreËjem, ki znaπa pri-bliæno deset odstotkov manj od ravnoteæne toËke.Najbolj se je zmanjπal v GrËiji, drugod pa je ostalbodisi nespremenjen bodisi se je premaknil le zamalenkost. Kljub le majhnim spremembah je po-drobnejπa analiza podatkov pokazala, da so v dr-æavah, v katerih so izrazili potroπniki veËji pesimi-zem glede osebnega poloæaja, nekoliko bolj optimi-stiËni pri svojih ocenah gospodarstva. Sicer pa sona sploπno v vseh dræavah upadla priËakovanjaljudi o boljπem denarnem poloæaju in poveËanjulastnih prihrankov, navzgor pa so se premaknilanjihova priËakovanja glede zaposlovanja.Podobno se ni bistveno premaknil indikator zau-panja v gradbeniπtvo - ostal je namreË pribliænodvajset odstotkov pod ravnoteæjem, indikator za-upanja v trgovino na drobno pa je spet v trenduupadanja. Kot kaæejo meritve, se je namreË obkoncu leta zniæal za kar tri odstotke, tako v celo-tni Uniji kot tudi v evroobmoËju, upadel pa je napet odstotkov pod ravnoteæno mero. Takπne rezul-tate so imeli v skoraj vseh Ëlanicah, razen v Nem-Ëiji, na Irskem in Portugalskem. Kot pojasnjujejostrokovnjaki, je razlog za tako zniæanje predvsemslabπa ocena menedæerjev glede sedanjega in pri-hodnjega poslovnega poloæaja.Po drugi strani pa je njihova ocena prispevala ksicer skromnemu poveËanju zaupanja v storitve,ki je decembra lani zraslo - najbolj v GrËiji, VelikiBritaniji in na ©vedskem, v evroobmoËju pa je ne-koliko upadlo. Za porast naj bi bile poleg omenje-nega mnenja menedæerjev odloËilne pozitivne oce-ne glede poveËanja povpraπevanja v prihodnjemobdobju.

Dræave pristopniceEvropska komisija je pripravila tudi podatke ogospodarskem razpoloæenju v deseterici dræav, kibodo letos vstopile v Unijo, ter v kandidatkah:Bolgariji, Romuniji in TurËiji. Zaupanje v indu-strijo v skoraj vseh od leta 2001 naraπËa, najboljna Poljskem in v Romuniji, je pa nekoliko upadlona Cipru in Slovaπkem. Nekoliko se je izboljπalotudi zaupanje porabnikov, ki je doseglo preteklimesec najniæjo toËko. Toda Evropska komisija jepri tej ugotovitvi dodala, da je za zdaj πe nemogo-Ëe napovedati, ali se bo dviganje tudi nadaljevalo.

Simona BandurPovzeto po STA

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 39

40

dnja energije v jedrskih elektrarnah je v zadnjihtreh desetletjih naraπËala za 11,5 odstotka na leto,proizvodnja iz alternativnih virov (razen biomase)pa za 3,2 odstotka na leto. Biomasa je poveËevalasvoj deleæ v proizvodnji za 1,7 odstotka, zemeljskiplin za tri odstotke, premog za 1,7 in nafta za 1,3odstotka. Na podlagi tega je agencija sklepala, dabo v naslednjih desetletjih jedrska energija nara-πËala za 5,4 odstotka na leto, stopnja rasti pa bodosegla vrhunec æe v obdobju do leta 2020, ko bonapredovala za osem odstotkov. Obnovljivi viribodo naraπËali po pribliæno enaki letni stopnji, insicer za 5,3 odstotka, vendar pa bodo najveËjiskok dosegli v viπini desetih odstotkov, kar naj bise uresniËilo okrog leta 2010. Sicer pa sta omenje-na vira precej v ospredju pred preostalimi æe na-vedenimi - biomasa naj bi napredovala za po 2,5odstotka na leto, zemeljski plin pa za 2,4 odstot-ka.

Pripraviti bo treba veË scenarijevZapisani deleæi so kajpak le napovedi, ki temeljijona preteklih izkuπnjah, a πe te so vpraπljive, saj soobnovljivi viri πe zmeraj bolj ali manj na zaËetkurazvoja. Tako tudi IEA poudarja, da je na dolgirok zelo teæko napovedati prihodnost, mogoËe joje le okvirno predvideti in na podlagi tega pripra-viti razliËne scenarije morebitnih ukrepov v razli-Ënih situacijah. Slednji morajo vsebovati tako pri-Ëakovanja na podroËju tehniËnega razvoja kot tu-di na podroËju normativnega urejanja, obenem paupoπtevati okoljevarstvene vidike. Kot je poudari-la agencija, ustrezne energetske tehnologije siceræe obstajajo, vendar ne bodo zadoπËale, Ëe se bosvet æelel sooËiti z vse veËjimi koncentracijamiπkodljivih plinov v zraku. Prav zato je pripravilaomenjeno publikacijo, ki vsebuje analizo stanja inposkuπa spodbuditi razvoj novih tehnoloπkih reπi-tev, ki bodo temeljile na proizvodnji iz zgoraj naπ-tetih virov, obenem pa upoπtevale πe nekatere dru-ge ukrepe, kot so spreminjanje zakonodaje inspodbujanje uËinkovite rabe energije.

Velika Britanija vztraja pri obnovljivih virihDræave Evropske unije v zadnjih letih na velikonapovedujejo, da se bodo z visokimi emisijami to-plogrednih plinov spopadle predvsem z uvajanjemobnovljivih virov energije, Ëeprav so se tovrstniprojekti za marsikatero pokazali bodisi kot ne-ustrezni zaradi naravnih danosti bodisi kot pre-dragi, zato so se raje odloËile za spodbujanje jedr-ske energije.Med dræavami, ki vendarle stremijo k uvajanju al-ternativnih virov, je Velika Britanija, ki je nedav-no znatno poveËala obseg sredstev v te namene.Tamkajπnja vlada je namreË v zaËetku leta v okvi-ru tako imenovane bele listine potrdila najveËjiprojekt gradnje vetrnih elektrarn na svetu. Obse-gal bo 15 novih obmoËij z vetrnicami ob britanskiobali s skupno zmogljivostjo od 5,4 do 7,2 GW. Sproizvedeno energijo bodo predvidoma oskrbova-le vsako πesto gospodinjstvo na otoku.≈NajveËji projekt na podroËju πirjenja proizvo-dnje obnovljivih virov energije na svetu zagotovokaæe na to, da smo resno stopili na pot proti do

okolja prijaznejπe proizvodnje,« je ob objavi novi-ce izjavil tamkajπnji minister za energetiko Ste-phen Timms. Kot je dodal, je vlada prihodnostnaËrtov dala na preizkuπnjo æe poleti, ko je k pro-jektu povabila morebitne izvajalce del. Odziv po-djetij je bil zelo dober, s Ëimer je dobila dræavazeleno luË za uresniËevanje in æe obljubila pribli-æno πtirim milijonom domov oskrbo z do okoljaprijaznejπo energijo. ≈Energetska bela listina boomogoËila pridobivanje desetih odstotkov energijeiz obnovljivih virov v vsem obsegu proizvodnjeelektriËne energije. Z novimi vetrnimi polji se takone bomo zgolj pribliæali zastavljenim ciljem na tempodroËju, temveË bomo dobili navdih za dodatnopoveËanje tovrstne proizvodnje, in sicer na dvaj-set odstotkov do leta 2020,« je πe optimistiËno na-povedal britanski minister za energetiko. Podobno navduπeni so bili predstavniki podjetij.Marcus Rand iz britanske zveze za vetrno energijoje odloËitev vlade oznaËil kot velik napredek priohranjanju Ëistega okolja. ≈Imamo najboljπe vre-menske razmere za razvoj tovrstne energije in stem izpolnjujemo tudi vse pogoje, da postanemovodilni na tem podroËju. To je velika zmaga zanaπo panogo, naπe okolje in gospodarstvo. Pe-

EVROPSKA UNIJAINFLACIJA SPET PREVISOKADecembra lani je letna stopnja inflacije v dræavah, kiso sprejele skupno evropsko valuto, dosegla 2,1 odstot-ka, kar je za desetinko odstotka veË, kot je znaπalanovembra, je ocenil evropski statistiËni urad Evro-stat. To je sicer πele njegova prva ocena, a vendarlekaæe, da je tudi lani inflacija v Ëlanicah Evropskegospodarske unije (EMU) presegla dvoodstotni infla-cijski prag, ki ga je doloËila Evropska centralna ban-ka kot mejo za ohranjanje gospodarske stabilnostiomenjene zveze. STA

»LANICE KR©IJO SPREJETA PRAVILA NOTRANJEGA TRGAVeËina Ëlanic Evropske unije ne uresniËuje vseh pra-vil notranjega trga, Ëetudi so se roki za vkljuËitev vnacionalne zakonodaje æe zdavnaj iztekli, so pokaza-li podatki Evropske komisije. ©e zmeraj namreË nisosprejele 131 direktiv, kar je pribliæno 8,5 odstotkavseh pravil, ki jih je Unija sprejela na podroËju no-tranjega trga. Najuspeπnejπe pri prevzemanju direktivso Danska, ©panija, Finska, Velika Britanija in Ir-ska, ki imajo zaostanek manjπi od 1,5 odstotka, karje tudi skladno s ciljem, ki ga je postavil Evropskisvet. Po drugi strani so bile mnogo manj uspeπneFrancija NemËija, Luksemburg, GrËija in Italija, sajpresega njihov zaostanek tri odstotke, najhujπe kritikepa je bila deleæna Belgija, ki zamuja za najboljπo -Dansko - za kar deset direktiv. Kot so pokazali po-datki Evropske komisije, Ëlanice za nameËek sprejetapravila notranjega trga tudi krπijo. Med njimi je vospredju Italija, proti kateri vodi komisija 146 po-stopkov, kar je pribliæno toliko kot vseh skupaj protiDanski, ©vedski, Luksemburgu in Portugalski. Tudiproti Franciji poteka dvakrat veË postopkov kakorproti Veliki Britaniji. Najmanj pravil je prekrπilaDanska, in sicer 21. STA

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 40

41

AVSTRIJA IN©VEDSKA STA NAJBOLJ PRIJAZNIDO OKOLJAVelika Britanija se je torej pri naËrtovanjusvoje prihodnje energetske politike usmerila,kot smo zapisali æe v prvem besedilu v tej pri-logi, predvsem v razvoj obnovljivih virovenergije. Podobno namerava tovrstno proizvo-dnjo poveËati tudi veËina drugih Ëlanice Ev-ropske unije, Ëetudi mnoge nimajo takπnihnaravnih danosti kot omenjena otoπka dræa-va. Med desetimi Ëlanicami, za katere smodobili podatke, pridobita najveË energije natak naËin Avstrija in ©vedska, kjer je uspehemogoËe pripisati predvsem pripravljenosti vla-de in prebivalstva, da bi takπno proizvodnjotudi razvili.

Po podatkih s spletnih strani britanskega ËasnikaGuardian je pridobila Velika Britanija na prelomutega stoletja manj kot odstotek elektriËne energijez obnovljivimi viri. Do zdaj se je ta deleæ zagotovoæe poveËal in se πe bo, kot naËrtuje bela listinaomenjene dræave, ki vsebuje pospeπevanje uvaja-nja do okolja prijaznih virov, πe zlasti na podro-Ëju vetrne energije. Izrabo moËi vetra ji namreËomogoËa ustrezna otoπka lega in vremenske ra-zmere, zato so predstavniki okoljevarstvenih orga-nizacij dolgo oËitali britanski vladi, da kljub mo-ænostim ne poskrbi za razvoj tovrstnega pridobi-vanja energije, ki je mnogo manj πkodljiv za oko-lje kot tisti iz tradicionalnih virov. V zadnjih dvehletih je vlada vendarle zaËela veË pozornosti na-menjati tej problematiki in - kot reËeno - pripravi-la obseæno in temeljito listino, ki predstavlja naËi-ne, kako izrabiti moË vetra, valovanja ter drugihalternativnih virov, obenem pa ponuja podjetjempri tem tudi finanËno pomoË.

»etrtina do okolja prijazne energije Avstrija in ©vedska sta dræavi, ki pridobita najveËelektriËne energije iz omenjenih virov, in sicer karËetrtino, kar je med drugim zagotovo posledica ve-like naklonjenost dræavnih oblasti takπni proizvo-dnji. Toda pri tem je treba opozoriti, da je v ome-njeni deleæ priπteta energija, pridobljena v hidroe-lektrarnah.Avstrijska vlada in tamkajπna elektroenergetskapodjetja so znala dobro izrabiti naravne danosti,zlasti vodno in gozdno bogastvo ter tako razvilapravo industrijo pridobivanja energije iz do oko-lja prijaznih virov, v zadnjih letih pa namenja ve-liko pozornosti πe uvajanju solarnih naprav. Po-dobno je tudi ©vedska na tem podroËju v vrhu vEvropi, Ëeprav si je takπen poloæaj zagotovila æepred desetletji, v zadnjih letih pa vlada, ki je sicerzelo naklonjena tovrstni proizvodnji, ni velikovloæila v nadaljnji razvoj, a kljub temu ostala navrhu lestvice. Poleg rek sta tam glavna potencial-

tnajst vetrnih polj ne bo le oskrbovalo vsako πestogospodinjstvo v dræavi z do okolja prijazno ener-gijo, temveË bo ustvarilo πtevilna nova delovnamesta.«

Vetrna polja v morjuOmenjeni dokument, ki ga prav zdaj obravnavabritanski parlament, bo podjetjem omogoËil meddrugim tudi gradnjo vetrnic v plitvem morju, ne lena obali, in sicer v oddaljenosti do dvanajstih miljod obale. Uredila jih bodo lahko predvsem naustju reke Temze, in sicer πtiri polja, na obmoËjuzaliva Wash (osem polj) in na severozahodnem de-lu obale - tri polja. Tri od petnajstih polj naj bizgradili celo zunaj teritorialnih voda na obmoËjuWasha, in sicer od 30 do 40 kilometrov stran odobale pri Lincolnshireu. Omenjena trojica bo ime-la predvidoma 250 turbin s skupno zmogljivostjo1,2 GW.Toda kljub velikemu navduπenju Ëaka projektvendarle πe nekaj pomembnih korakov. Kot reËe-no, ga mora potrditi parlament, potem pa morajopodjetja, ki so se prijavila k projektu in bodo tudiizbrana, pridobiti dovoljenja, ki jih zahteva elek-troenergetska zakonodaja ter zakonodaja s podro-Ëij zaπËite okolja, zaπËite obale ter prenosa. »e boπlo vse po naËrtih, bodo prve vetrnice s skupnozmogljivostjo 60 MW zaËele proizvajati elektriËnoenergijo æe novembra letos, napoveduje britanskiminister za energetiko.

PomoË tudi solarni energijiV zaËetku leta je vlada Velike Britanije potrdila πedva podobna okoljevarstvena projekta - gradnjosolarnih naprav na izobraæevalnih srediπËih v Es-sexu in Cornwallu. Projekta sta odziv na programv vrednosti 20 milijonov funtov, ki ga je vladaobjavila predlani z namenom, da bi spodbudilazlasti lokalne skupnosti k urejanju solarnih na-prav na veËjih obËinskih stavbah. Po njem naj bipodjetja oziroma lokalne skupnosti razvile 16 to-vrstnih projektov, z njimi pa oskrbovale z energi-jo pribliæno sto domov oziroma proizvajale 750kWh elektriËne energije na leto. Kot je sporoËilminister za energetiko, se je na program odzvalo26 podjetij, zato jih je bilo treba deset zavrniti.Izbranci bodo urejali naprave za pridobivanjeenergije iz sonca v sedmih razliËnih regijah, naj-veËja med njimi bo v Yorkshireu.Projekti Velike Britanije, ki se æe nekaj let postav-lja s svojimi okoljevarstvenimi naËrti, niso ravnov skladu z napovedmi mednarodne agencije zaenergijo. Ta namreË trdi, kot smo æe poudarili, dase bo v prihodnosti jedrska energija πe naprej hi-treje razvijala kakor tista, ki temelji na pridobi-vanju iz obnovljivih virov. Toda pri tem je trebaupoπtevati, da ima britansko otoËje prav posebnepogoje za uresniËevanje svojih zamisli, πe zlasti napodroËju vetrne energije. V veËini drugih dræav soti projekti bistveno bolj zapleteni, zato si raje iz-berejo zanesljivejπi vir - jedrske elektrarne, kiprav tako ohranjajo zahtevano raven varovanjaozraËja.

Simona BandurPovzeto po spletni strani www.re-focus.net

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 41

na vira veter ob obali in valovanje.Takoj za Avstrijo in ©vedsko je Finska, ki proi-zvede z obnovljivimi viri pribliæno 21 odstotkovelektrike. Tudi tam je pokazala oblast dræave, kije velika pribliæno tako kot Francija, vendar imatoliko prebivalcev kot London, pripravljenost ra-zviti takπne oblike pridobivanja energije. Prebi-valstvo je namreË hitro spoznalo, kakπne energet-ske potenciale imajo in da je mogoËe z njimi pri-dobiti poceni energijo. NajveË do okolja prijazneenergije dobijo iz hidroelektrarn in z vetrnimi na-pravami.

Druge dræavePoleg omenjenih πtirih dræav smo dobili πe podat-ke za Dansko, Francijo, NemËijo, Irsko, Italijo in©panijo, toda vse pridobijo z obnovljivimi viri bi-stveno manj elektriËne energije. ©e najviπje v sku-pini je Danska z desetimi odstotki v skupni pogaËiproizvodnje, spet zavoljo velike naklonjenostioblasti in prebivalstva. Danska je tako ena izmeddræav, ki ima po svojem ozemlju posejane πtevilneturbine, ki jih poganja veter, to pa je tudi glavnialternativni vir, ki ga uporablja in razvija. Natamkajπnjih vetrnih poljih je zaposlenih veË kakordeset tisoË ljudi, to πtevilo pa se bo v prihodnostipo napovedih oblasti πe poveËalo. Njen cilj jenamreË, da bi najpozneje do leta 2030 petdesetodstotkov Dancev elektriËno energijo dobivalo izvetrnih elektrarn.Francoska vlada v nasprotju z navedenimi ni takoprepriËana, da so obnovljivi viri prava odloËitev,kar je povsem samoumevno, saj v proizvodnji πevedno prevladujejo jedrske elektrarne. Ima jihnamreË kar 57, kar pomeni, da imajo zagotovo ve-liko veljavo pri odloËanju, vsaj dokler bodo πe de-lovale. Tako dræava, ki proizvede dobrih sedem

odstotkov energije z alternativnimi viri, sploh nidobro razvila hidroenergije, Ëeprav ima zato veli-ke moænosti in naravne potenciale. Kot je mogoËerazumeti iz vladnih naËrtov, je uveljavljanje tehvirov preloæila na poznejπe, πe ne doloËeno obdo-bje. Brækone pa vendarle upa, da bo πe naprejlahko obdræala velik deleæ jedrske energije, saj bibilo nadomeπËanje pri tolikπni koliËini nemogoËe,kljub vsem vodnim potencialom.©panija pridobi z alternativnimi viri skoraj πestodstotkov energije, preteæno s hidroelektarnami,vendar je, kot kaæe sklepati iz napovedi tamkaj-πnje oblasti, to πele zaËetek. Vlada namreË zelopodpira uvajanje novih naËinov proizvodnje, karse kaæe tudi pri hitri rasti obratov, ki uporabljajobiomaso, zlasti les, sicer pa æeli spodbuditi πe ra-zvijanje solarne energije. V tem primeru je napre-dek nekoliko manjπi, tudi uvajanje je poËasno,kljub obilju sonca, ki ga ima ta dræava.©paniji sledi Italija s 5,5 odstotka energije izobnovljivih virov. Vladna politika v tej dræavi sepredvsem v zadnjem obdobju vse bolj obraËa knovim oblikam proizvodnje, kar je glede na ne-davne dogodke, ko so dræavo preplavljali elektri-Ëni mrki, zagotovo pozitivno. Vpraπanje je le,kdaj se bodo naËrti tudi uresniËili. Italija namreËhitro potrebuje dodatne zmogljivosti, sicer bo tudiv prihodnje doæivljala pomanjkanja, pri uvajanjualternativnih virov pa je obiËajno pot bolj zaplete-na in zaradi tega tudi dolgotrajna. Glavna vira,na katera se namerava osredotoËiti vlada, sta son-ce in biomasa.

Irska in NemËijaNa repu lestvice desetih dræav, ki jih primerjamov tem besedilu, sta poleg Velike Britanije, opisanena zaËetku, NemËija in Irska. Prva pridobi z

42 Foto Duπan Jeæ

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 42

43

KO NE ZMOREMOVE» VSEGA - STRES!Po novem letu bom dal veË od sebe, si marsik-do obljubi, ko tik pred koncem leta zapuπËadelovno mesto. Ena izmed najbolj pogostih(po)novoletnih zaobljub je namreË, da se bodozaposleni po prelomnici bolj potrudili in po-storili vse tisto, kar jim doslej ni uspelo. Sledinekaj dni poËitnic, potem pa se je treba spetvrniti in zaËeti uresniËevati zamisli - zagoto-vo nov zagon, a vendarle je za nemalo kogata situacija stresna, saj ne ve, ali mu bo uspe-lo izpolniti lastna priËakovanja in priËakova-nja drugih. Stres torej ni nekaj, s Ëimer se sre-Ëujejo ljudje predvsem v zadnjih decembrskihdneh, ko se delo kopiËi in kopiËi, temveË meddrugim tudi ob zaËetku leta, ko je treba zaËetina novo, marsikaj izboljπati in spremeniti.

Kaj sploh privede do stresa? Kot je pojasnjeno vbroπuri Stres na delovnem mestu, ki jo je izdalUrad RS za varnost in varstvo pri delu, so glavnivzrok za stres na delovnem mestu najveËkrat pre-visoke zahteve, ki se jim pogosto pridruæijo πedrugi dejavniki - nestvarni roki za izpolnitev zah-tevanega, nejasen opis delovnih nalog in nenatan-Ëno opredeljene pristojnosti posameznikov, velikoodgovornosti, vendar hkrati malo moænosti za so-delovanje pri odloËanju, neugodne delovne razme-re ali celo sovraæno razpoloæenje na delovnem me-stu. Nemalokrat zaposleni za opravljeno delo nedobijo niti zahvale ali nagrade, lahko so izpostav-ljeni raznim predsodkom, slabo sodelujejo s sode-lavci ... Kajpak se redko zgodi, da se vsi ti vzrokinakopiËijo, a vendarle vsak posamezen prispeva ktemu, da se vse bolj ruπi ravnovesje v posamezni-ku in taka situacija ga lahko pripelje celo tako da-leË, da mora za nekaj Ëasa zapustiti delovno mestoin zaradi takπnih ali drugaËnih vzrokov vzeti (bol-niπki) dopust.

Pozitivni in negativni stresZaposleni se razliËno odzivajo na dejavnike, kipovzroËajo stres, obiËajno pa obËutijo razne tele-sne in psihiËne teæave. Nekateri zaËno kaditi ali πepoveËajo svoj dnevni odmerek nikotina, drugi Ëe-zmerno jedo ali iπËejo uteho v alkoholu, mnogi sonezbrani, zato tvegajo tako delovne nezgode kotnesreËe na cesti, mnoge reakcije pa so povsem fizi-Ëne narave in se odvijajo zunaj nadzora oseb podstresom. Mnogim se poviπa krvni tlak, pospeπi sr-Ëni utrip, usta in grlo postaneta suha, miπice senapno, kar lahko privede do boleËin v vratu, glaviin ramenih. Poleg tega spodbudi stres tudi bolezniprebavil (denimo razjedo æelodËne sluznice, Ëir ...),slabi imunski sistem, poveËa teæave bolnikov z astmo, povzroËa nekatera kroniËna koæna obole-nja, kot sta luskavica in ekcem, hormonske motneter motnje seËnega mehurja in nemalokrat celopoveËa tveganje za srËni infarkt.Po vsem tem naπtevanju se zagotovo zdi, da jestres nekaj skoraj smrtno nevarnega, vendar v re-

obnovljivimi viri 2,4 odstotka elektriËne energije,vendar pa tamkajπnja vlada obljublja, da bo kma-lu ta deleæ poveËala. Kljub naËelni naklonjenostipa je mogoËe ugotoviti, da vendarle ni dovolj na-redila, da bi se to uresniËilo. Ta dræava proizvedenajveË energije v termoelektrarnah, temu pa sledi-jo jedrske elektrarne. Pred nekaj leti se je oblastsicer odloËila, da jih bo zaprla, vendar je to napo-ved kmalu pozabila. Pokazalo se je namreË, da bise dræava zagotovo znaπla v temi, Ëe bi se to reszgodilo. Jedrske elektrarne tako πe vedno nemote-no delujejo in verjetno se tudi zaradi tega projektuvajanja novih virov bolj poËasi premika. Proi-zvodnja tako πe zmeraj temelji na energiji iz to-plarn in jedrskih reaktorjev, Ëetudi ima najveË ve-trnih naprav na svetu. Kljub πtevilnim poljem jedeleæ v celotni proizvodnji πe relativno majhen,Ëeprav bi lahko, po ocenah nekaterih strokovnja-kov, NemËija z do okolja prijaznimi viri proizve-dla tolikπen deleæ energije kot skandinavske dræa-ve.Tudi irska vlada je naËeloma naklonjena uvajanjuteh virov, vendar za to bore malo stori. Tako osta-ja deleæ proizvodnje le dvoodstoten, temelji papredvsem na pridobivanju elektrike v hidroelek-trarnah in na nekaj poljih vetrnic. Toda takπnapolitika se bo morala kaj kmalu spremeniti. Dræa-va namreË uvozi kar 70 odstotkov energije, ki jopotrebujejo prebivalci, ta odstotek pa se πe pove-Ëuje. Zato je vlada le zaËela razmiπljati o morebi-tnih ukrepih in pripravila naËrte, po katerih najbi do leta 2019 razvila toliko do okolja prijaznihzmogljivosti, da bi z njimi lahko proizvedla skoraj20 odstotkov vse elektriËne energije.

Reπitev - trgovanje z emisijamiLe redke dræave v Evropski uniji so torej lahkozadovoljne z deleæem elektriËne energije, ki joproizvedejo z obnovljivimi viri. Tako je æe povsemjasno, da je izpolnitev kjotskih zahtev bolj alimanj nedosegljiva, vsaj s politiko, ki jo vodijo dr-æave. ©e najbolj so po ocenah evropske okoljskeagencije ozraËje oËistile ©vedska, Velika Britanijaali NemËija, toda njihova prizadevanja se obupoπtevanju slabega napredka preostalih dræavporazgubijo. Vse skupaj bi namreË morale do leta2010 zmanjπati emisije toplogrednih plinov za pri-bliæno pet odstotkov, vendar so vse daleË za temciljem. Kot poroËa omenjena agencija, dræave poveËini zelo zaostajajo za naËrti, πe najbolj ©pani-ja, ki jih je zgreπila za kar 33 odstotkov.Evropska unija si zdaj obeta, da bo izboljπala ra-zmere s trgovanjem z emisijami. Projekt je zdaj πev povojih, zato je teæko napovedati, kako bo us-pel, a kljub temu je malo verjetno, da bo Kjotskiprotokol doæivel uresniËitev. Jasno je namreË, daje predrag, æe za bolj razvite dræave, kaj πele zatiste, ki so v gospodarskih teæavah.

Simona Bandurhttp://www.guardian.co.uk/renewable

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 43

44

snici le ni tako hudo. Kajpak privede do takih po-sledic, a veËidel v posameznih obdobjih, πe zlastiko ljudje ne vidijo smisla v svojem delu, ne zazna-jo napredka ali se celo poËutijo ogroæene na delov-nem mestu. Sicer pa je stres lahko tudi pozitiven,saj daje zaposlenim zagon, jih sili k spremembam,k Ëedalje veËjim doseækom ... Ljudje ga zaËutijo,ko delajo z veseljem in navduπenjem, ko vidijo vdelu spodbudo, ko dajejo najboljπe od sebe, do-bro sodelujejo s kolegi in spoznavajo, da je njiho-vo delo cenjeno. Med opravljanjem nalog sicer ob-Ëasno vendarle zaËutijo napetost, morda nelago-dje zaradi nakopiËenega dela, a kljub temu je za-dovoljstvo po opravljenem toliko veËje.

Kako prepoznati stres?Da bi se stresu izognili, morajo zaposleni kajpaknajprej vedeti, kako sami pri sebi prepoznati nje-gove vzroke in ne nazadnje tudi njihove odzive napritiske. Zato je treba najprej preveriti vsebinodela, delovne razmere, pogoje zaposlovanja ternaËine druæenja na delovnem mestu. Ko spoznajo,≈kje jih Ëevelj æuli«, lahko poskusijo prilagoditi ta≈Ëevelj«, da bo ustrezal njihovemu stopalu, karpomeni, da izboljπajo oziroma celo odpravijo ra-zmere, ki povzroËajo stres. VeËino izboljπav jemogoËe doseËi æe s preprostimi organizacijskimispremembami: Ëe je, denimo, teæava v delovnemËasu, ga je treba oblikovati tako, da se zaposleniizognejo konfliktom med zahtevami in priËakova-nji, ter zagotoviti razumne roke za uresniËevanjenalog. Slednje morajo biti smiselne, zaposlene mo-rajo spodbujati in jim na koncu tudi pokazati nji-hove spretnosti in znanje. Vloge naj bodo torej ja-sno doloËene, zlasti v smislu odgovornosti in pri-stojnosti, delovno okolje naj ponuja priloænosti zadruæenje, Ëustveno podporo in ustvarja razmereza pomoË med sodelavci, prihodnost zaposlenihnaj bo jasna ...

Naloge niso groænja, temveË izzivTo je le nekaj priporoËil, zapisanih v omenjenibroπuri, izpolniti pa jih morajo predvsem vodstve-ni delavci, saj imajo veËidel oni roko nad organi-zacijo dela. Po drugi strani tudi zaposleni ne sme-jo sedeti kriæem rok - predlagati morajo izboljπa-ve, Ëe menijo, da so potrebne, in se znati samispopasti s stresom, ne pa se zgolj prepustiti pasiv-nosti, melanholiji in vztrajati v teækih razmerah. Pri tem je sicer treba upoπtevati, da je doloËenastopnja stresa neizogibna, vendar ga lahko z neka-terimi preprostimi ukrepi zmanjπajo na najniæjomoæno raven. Naloge je tako treba razvrstiti popomembnosti, si narediti dnevni naËrt dela in senajprej lotiti najteæjih nalog, postaviti si je treba

cilje, ki bodo tudi dosegljivi, se nauËiti gledati nastvari s pozitivne plati, najti pogum in zavrniti ne-stvarne zahteve, si privoπËiti redne odmore, se na-graditi za opravljeno delo in ne nazadnje - se nau-Ëiti sprejemati naloge kot izzive, ne pa nanje gle-dati kot na groænje. Obenem pa je treba, kot æereËeno, na napake opozoriti tudi vodje in sodelav-ce, πe zlasti Ëe ima posameznik obËutek, da je ær-tev nadlegovanja na delovnem mestu - tudi to jenamreË zelo pogost vzrok stresa. V tem primeru semora pogovoriti s sodelavci, jim pokazati, da jenjihovo obnaπanje zoprno, in jih obenem vpraπa-ti, ali tudi sami Ëutijo podobne pritiske.Stres je vsekakor nevaren, saj lahko v nekaterihprimerih ogrozi Ëlovekovo zdravje in v najhujπemprimeru celo æivljenje. Po ugotovitvah strokovnja-kov s podroËja varstva pri delu je velik deleæ obo-lenj, zaradi katerih obiπËejo odrasli in zaposleniljudje zdravnika, posledica stresa na delovnemmestu. Telo se namreË, kot smo ugotovili, nanj od-ziva zelo razliËno - v obliki psihiËnih ali fiziËnihteæav oziroma celo obojega hkrati. Prav zato semorajo posamezniki nauËiti, kako se izogniti stre-su, zato pa morajo poznati tudi njegove vzroke.Ne nazadnje pa kaæe πe enkrat poudariti, da je ze-lo pomembno tudi, da se nauËijo sprejemati izzivein pozitivno gledati v svet.

Simona BandurPovzeti po broπuri Stres na delovnem mestu: dobrose poËutim, delo mi je v veselje (Urad RS za varnost in varstvo pri delu Ministrstva za delo, druæino in socialne zadeve)

Med uËinkoviti metodi prepreËeva-nja stresa na delovnem mestu soditamed drugim dejavno preæivljanjeprostega Ëasa in uËenje razliËnih te-hnik sproπËanja.

EVROPANAJVE»JI POSEL Z OGLJIKOVIM DIOKSIDOMKonec decembra je podjetje Evolution Markets skleniloposel s kar 60 tisoË tonami ogljikovega dioksida in takopostavilo rekord med tovrstnimi dosedanjimi kupËijami.Kot so v sporoËilu za javnost zapisali predstavniki ome-njene druæbe, je bila ta sklenjena z do zdaj neznanimzahodnoevropskim kupcem po ceni 12,4 evra za tono te-ga plina. KljuËni prodajalci emisij na tem trgu naj bi bi-la sicer podjetja iz srednje- in vzhodnoevropskih dræav,med njimi zlasti Poljska, Slovaπka in »eπka. www.energe-tika.net

ITALIJALETO©NJI UVOZ ÆE DOLO»ENPredstavnik italijanskega nacionalnega omreæja (GRTN)je konec lanskega leta podpisal pogodbe za uvoz elektriË-ne energije, po katerih bodo italijanska podjetja letosprejela skupaj skoraj 2000 MW. Iz Francije bodo uvozi-la 759 MW energije, iz ©vice 835 MW, iz Avstrije 79MW, iz Slovenije 130 MW in 150 MW iz GrËije, kot jesporoËil GRTN.

AVSTRIJAV PRI»AKOVANJU POMANJKANJA ENERGIJEAvstrijsko podjetje EVN napoveduje, da bodo letos dræa-vo prizadela obdobja pomanjkanja energije, podobna ti-stim v Italiji lansko poletje. Kot zatrjuje predstavnik po-djetja Rudolf Gruber, se bo to zgodilo zaradi pomanjka-nja naloæb v razvoj elektroenergetskega omreæja v za-dnjih nekaj letih. Podobno je napovedal tudi za drugeevropske dræave, za krivce pa razglasil predvsem politike,ki prepuπËajo regulatorjem trga, da sami doloËajo tarife.

Nas Stik 01 27.1.04 10:39 Page 44

≈Prvega decembra je naπ novicenter vodenja od ElesovegaobmoËnega centra vodenja pre-vzel vodenje hidroelektrarn naSoËi. Tako lahko zdaj dispeËerjiiz naπega centra daljinsko vkla-pljajo posamezne agregate HE,nastavljajo njihove vrednosti,spreminjajo vrednosti delovne injalove energije in preverjajo,kakπno je vklopno stanje objek-tov. Pri vzpostavitvi delovanjacentra nam je nekaj veË Ëasa vze-lo prilagajanje video kamer poposameznih objektih. Predvsemsmo jih æeleli namestiti tako, dalahko z njimi snemamo najpo-membnejπe detajle na objektih intako tudi z uporabo slik nadzoru-jemo in prilagajamo optimalnoobratovanje posamezne enote,«je pojasnila Jelka Hvala, ki pre-dvideva, da bodo imeli æe kmaluneposredno povezavo s centromvodenja HSE v Mariboru. Sicerpa dobro sodelujejo z OCV Elesa,ki vodi in nadzira obratovanje ta-ko imenovane primorske daljno-vodne zanke. Medsebojno seobveπËajo o potrebah po jalovienergiji, razliËnih delih na napra-vah in v stikaliπËih. Vloga Sengo-vega centra postaja vse bolj na-menjena ekonomskemu izkori-πËanju vodnega potenciala SoËe,v skladu z omejitvami okolja, ka-mor sodi nihanje vode bazenovdo dovoljenih meja. Nadalje cen-ter skrbi za razporeditev moËi poelektrarnah, da je ta kar najboljskladna z voznim redom centravodenja HSE, in zagotavljaustrezno sekundarno regulacijo.V centru vodenja SENG dela vizmeni po en dispeËer. Skupaj somorali na novo usposobiti za todelo pet delavcev: dva sta priπlaiz obratovanja, dva iz delavnic vSolkanu, enega pa so na novo za-poslili. Vsi njihovi dispeËerji so sedodatno usposabljali z dvoteden-skim delom po njihovih hidro-elektrarnah, dvo- in polmeseËnimdelom v Elesovem obmoËnemcentru vodenja v Novi Gorici, se-znanili so jih z centrom vodenjaHSE in na koncu so morali opra-viti izpit za dispeËerja pri Izobra-æevalnem centru elektrogospo-darstva.

Minka Skubic

Nadaljevanje s strani 36.

Foto Duπan Jeæ 45

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 45

distri

bucij

a

neg, ki bi po napovedih me-teorologov moral zaËetisneæiti æe v soboto, je priπeldo omreæja Elektro Lju-

bljane πele v nedeljo, 18. januar-ja, v popoldanskem Ëasu, ko so sezaËeli prvi izpadi na obmoËju Æi-ri in KoËevja. Medtem ko so koli-Ëino snega v Ljubljani merili vmilimetrih, ga je na Notranj-skem, KoËevskem in Dolenjskemzapadlo preko 30 centimetrov. Vviπje leæeËih krajih pa celo prekopol metra. Izpadi daljnovodov sose najprej zaËeli na podroËjuRTP Æiri in RTP KoËevje. Æe Ëez

drevja in elektriËnih æic je bilo vnajveËji meri krivo za utripanjeæarnic v gospodinjstvih, saj je vveËini primerov πlo le za prehod-ne okvare.Tako je bilo v ponedeljek zjutraj,19. januarja, najhuje na obmoË-ju RP Dobre polje, kjer so bili vokvari vsi daljnovodi, ki so natem obmoËju. Na podroËju Cer-knice je veËkrat priπlo do izpadanapajanja za RTP Cerknico. Æedopoldan so ekipe Elektro Lju-bljane uspeπno odpravile veËinookvar, tako da so se v popoldan-skih urah odpravljale okvare zaposamezne transformatorske po-staje. Okoli 17 ure je priπlo do iz-pad napajanja za RTP Æiri, kma-lu za tem pa so bili prikljuËeni πezadnji odjemalci elektriËne ener-gije. NoË, ki je sledila je bila ra-zmeroma mirna. Okvare na dalj-novodih so se ponovno zaËele po-javljati πele naslednji dan, kotposledica otresanja snega ali do-datnega podiranja drevja. Naj-

JPrvo letoπnje obilnejπe sneæenje je najveË preglavic povzroËilo distributerjem iz ElektraLjubljane, ki so morali vloæiti veliko truda,da so vsem odjemalcem vrnili elektriËnoenergijo. Po prvih ocenah πkode kar za 45 milijonov tolarjev.

S

46 Foto Drago Æagar

ANUARSKI SNEG JEPOVZRO»AL ©KODO

slabo uro so jim sledili na obmoË-ju RTP Cerknice in RTP Grosup-lje. Okoli 20 ure je prviË izpadlaRTP Cerknica, Ëemur je kmalusledil tudi RTP Logatec. ©tevilookvar se je zaradi moËnega sne-æenja hitro veËalo, tako da so bi-le do desete ure vpoklicane æe vsedeæurne ekipe. Najhuje je bilo naobmoËju Starega trga, kjer stabila v okvari oba napajalna vo-da.Sneæenje je ponehalo πele protijutru, ki pa ni obetalo izboljπanjasaj se je temperatura zraka hitroviπala. Prav proæenje snega iz

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 46

huje je bilo na podroËju Grosu-pljega, kjer je okoli 7. ure izpa-dla RTP Grosuplje. Stanje se jele poËasi normaliziralo, saj je Ëezdan prihajalo do vedno novih ok-var, predvsem na podroËju Æiriin Polhovega Gradca. Prav napodroËju Polhovega Gradca je sookoli 16. ure dobili elektriËnoenergijo πe zadnji odjemalci. Naj-veË okvar je tako bilo na obmo-Ëju Notranjske, KoËevja in Gro-

supljega, s posameznimi okvara-mi pa so se sreËali tudi v okoliciTrebnjega, Litije in Trbovlja. Poleg trajnih okvar je bilo tudiveliko πtevilo kratkotrajnih izpa-dov, ki jih je uspeπno reπila avto-matika ponovnega vklopa. Za ob-Ëutljivejπe odjemalce pa so bileprecej moteËe motnje ob nastopuokvar na daljnovodih.V dneh od 18. do 20. januarja sokot posledica sneæenja izpadle

Foto Drago Æagar

πtiri razdelilne transformatorskepostaje 110/20 kV, na 52 srednje-napetostnih daljnovodih pa jepriπlo do okvare. Prizadetih jebilo preko 43.000 odjemalcev. Poprvi oceni je nastalo za 45 milijo-nov tolarjev πkode. Pri iskanju inodpravi okvar je sodelovalo 120delavcev, ki so opravili 3000 urdela.

Martin Drgan

47

Vzdræevalcimorajo

pogosto nadrogove tudiv najhujπihvremenskihrazmerah.

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 47

telek

omun

ikacij

e

ri nadgradnji optiËnihprenosnih sistemov zzmogljivejπo terminalnoopremo, ki uporablja

razmeroma visoke podatkovnepretoke (10 Gb/s), se pri prenosupo optiËnem vlaknu pojavljatanova omejitvena dejavnika, ki jihpri niæjih podatkovnih pretokih(2.5 Gb/s ali manj) ni bilo trebaupoπtevati. Ta dva omejitvenadejavnika sta barvna disperzijain polarizacijska rodovna disper-zija (PMD - Polarization ModeDispersion). Bistvena razlikamed obema omejitvenima dejav-nikoma je v tem, da je barvnodisperzijo mogoËe kompenzirati,v primeru PMD pa je delna kom-penzacija sicer mogoËa, a za zdajπe neekonomiËna in zato praktiË-no ne pride v poπtev.Problem PMD je πe posebno izra-æen pri starejπih optiËnih vlaknihpo standardu G.652, saj pred letiizdelovalci optiËnih vlaken koefi-cientu PMD optiËnega vlakna ni-so namenjali potrebne pozorno-sti. Reπevanje problema PMDstarejπih optiËnih vlaken praktiË-no pomeni, da je iz mnoæice raz-poloæljivih vlaken na doloËenitrasi treba izbrati tista vlakna, kiimajo najmanjπi koeficient PMD.ZnaËilno je, da se koeficientPMD posameznih optiËnih vla-ken v doloËenem optiËnem kablulahko razlikuje tudi za razred ve-likosti, to je razlika med koefici-

entoma PMD dveh vlaken je lah-ko tudi desetkratna. Identifikaci-ja dobrega vlakna z nizkim koefi-cientom PMD je zahtevna, saj jetreba izmeriti koeficient PMD naveËjem πtevilu razpoloæljivih op-tiËnih vlaken na doloËeni trasi.Problem barvne disperzije je teh-niËno praktiËno skoraj v celotireπljiv z ustrezno kompenzacijo skompenzatorji barvne disperzi-je. Koeficient barvne disperzijein disperzijske strmine sta naËe-loma znana podatka optiËnegavlakna, ki pa ju je ob instalacijisistema z valovnodolæinskim ra-zvrπËanjem (WDM - WavelengthDivision Multiplexing) treba ov-rednotiti z meritvijo, saj je le nata naËin mogoËe izvesti optimalnokompenzacijo barvne disperzije.©e prav posebno pa to velja zadisperzijsko strmino, saj Ëe ta niustrezno kompenzirana, lahkopreostala barvna disperzija po-membno vpliva na kakovost pre-nosa v WDM kanalih z najkraj-πo oziroma najdaljπo valovno dol-æino.Vsakrπna nadgradnja terminalneopreme zahteva tudi ponovitevtemeljnih meritev na optiËni pre-nosni poti, kot je meritev celotne-ga slabljenja in reflektometrskameritev v Ëasovnem prostoru(OTDR - Optical Time-DomainReflectometry). Razloga za to stavsaj dva, prvi je moænost razvojarazliËnih degradacijskih proce-

sov na optiËni prenosni poti odtrenutka, ko je bila le ta instali-rana, drugi razlog pa je ta, da jezahtevana tehniËna kakovost po-razdeljenih in koncentriranihgradnikov optiËne trase pri nad-gradnji na zahtevnejπo terminal-no opremo lahko precej veËja,kakor je bila v primeru starejπih,do pomanjkljivosti na optiËniprenosni poti bolj tolerantnih si-stemov.

Na podlagi navedenegasmo se odloËili za izvedbomeritev:- Ovrednotenje polarizacijske ro-

dovne disperzije (PMD) optiË-nih prenosnih poti (srednja vre-dnost in standardna deviacijazakasnitve in koeficienta PMD)na mnoæici razpoloæljivih opti-Ënih vlaken na relaciji Dravo-grad-Ljubljana in Ljubljana-Krπko (po odsekih: BeriËevo-Hajdrihova, BeriËevo-Podlog,BeriËevo-Trbovlje, Trbovlje-Krπko, Brestanica-Krπko, Bre-stanica-Sevnica, Slovenj Gra-dec-Dravograd, Velenje-SlovenjGradec, Velenje-©oπtanj, Po-dlog-©oπtanj, Vrhovo-Trbovlje,Vrhovo-Sevnica, Krπko-Tum-bri-Krπko)

- Identifikacija za 32-kanalniWDM, 10 Gb/s TDM sistem naj-primernejπih vlaken (z vidikanizkega koeficienta PMD).

- Meritev koeficienta barvne dis-perzije in disperzijske strmineizbranih optiËnih vlaken.

- Reflektometrske meritve v rele-vantnem valovnem obmoËju naizbranih optiËnih vlaknih.

- Meritve celotnega slabljenja naizbranih optiËnih vlaknih v re-levantnem valovnem obmoËje.

Rezultati meritevRazen samih merilnih rezultatovje zelo zanimiva predvsem pri-merjava koeficientov polarizacij-ske rodovne disperzije posamez-

AKO KAKOVOSTNISO NA©I OPTI»NI KABLI?K

Telekomunikacijsko omreæje sodi med ti-sta podroËja, za katera se zahteve, pove-zane z zmogljivostjo in kakovostjo delova-nja nenehno zviπujejo in zaostrujejo. No-ve zahteve bi morali upoπtevati tudi prigradnji in naËrtovanju novih povezav velektrogospodarstvu.

P

48

Nas Stik 01 26.1.04 14:27 Page 48

nih vlaken v istem kablu. Primer-javo izmerjenih vrednosti koefi-cienta PMD je mogoËe strniti vnaslednje ugotovitve:

- Izmerjene vrednosti koeficientaPMD veËine optiËnih vlaken sorazmeroma neproblematiËne.

- Identificiranih je bilo nekaj op-tiËnih vlaken, ki bi jih s staliπËaPMD lahko oznaËili za razme-roma slaba.

- Opazna je razlika v povpreËnivrednosti PMD vseh vlaken vkablu na razliËnih trasah. Naprimer na trasah Podlog-©oπ-tanj ali Velenje-©oπtanj imajoskoraj vsa vlakna razmeromavisok koeficient PMD, nasprot-no pa imajo skoraj vsa vlaknana trasi BeriËevo-Hajdrihovaizrazito nizek koeficient PMD.

- Stresanje izmerjenih vrednostikoeficienta PMD je pri praktiË-no vseh optiËnih kablih precej-πnje.

- Z izbiranjem ≈dobrih« vlakenna posameznih odsekih je mogo-Ëe oblikovati optiËno prenosnopot z zelo nizkim koeficientomPMD.

- Zaradi velikega stresanjaizmerjenih vrednosti koeficien-ta PMD in precejπnje razlike vpovpreËni vrednosti PMD vsehvlaken v razliËnih kablih, rezul-tatov meritev na noben naËin nimogoËe posploπiti na neizmerje-ne trase.

Barvna disperzija in disperzijskastrmina sta bili izmerjeni na vsehtistih prostih optiËnih vlaknih,na katerih je bila izmerjena tudipolarizacijska rodovna disperzi-ja. Presoja rezultatov meritevbarvne disperzije in disperzijskestrmine v smislu primerjave po-sameznih optiËnih vlaken ni nitismiselna niti potrebna, saj ne gle-de na manjπa odstopanja izmer-jenih vrednosti, v primeru bar-

vne disperzije optiËnih vlaken nimogoËe razvrπËati na ≈boljπa« in≈slabπa«.Izmerjene vrednosti so le vodiloza odloËanje o tipologiji kompen-zacije barvne disperzije in omo-goËajo natanËen izraËun ustreznekompenzacije.

SklepVse novogradnje optiËnih pove-zav morajo vkljuËevati v zapisunavedene meritve in izraËune,katere moramo zahtevati tako odproizvajalcev - dobaviteljev kotizvajalcev montaænih del. Pozor-ni pa moramo biti tudi na vgrad-njo kakovsotnih panelov, na ka-tere se zakljuËujejo optiËni kabli,tako v pogledu dostopnosti, kotmajhnega vstavitvenega in pov-ratnega slabljenja konektorskihspojev.

Metod Proπek

49Foto arhiv ELES-a

- Tudi v razmeroma flsla-bih« kablih je mogoËepoiskati fldobra« vlak-na.

- Vendar pa se tudi vfldobrih« kablih nahaja-jo tudi nekoliko flslab-πa« vlakna.

- Z fldobrimi« vlakni jesmotrno varËevati. Za zvidika prenosne hitrostimanj zahtevne optiËnepovezave je smotrno iz-birati slabπa vlakna.

Nas Stik 01 27.1.04 10:39 Page 49

proje

ktira

nje

ako v podjetju ocenju-jejo aktualna poslovnadogajanja in kakπna sonjihova priËakovanja v

letu, ko bo Slovenija postala delenotnega evropskega prostora,smo skuπali izvedeti v pogovoru zdirektorjem mag. Uroπem Miko-πom.

V zadnjih letih ste svojo dejav-nost razprπili na veË gospodar-skih podroËij. Se takπna strate-gija kaæe kot uspeπna?

≈V podjetju ocenjujemo, da jetakπna raznolikost za nas dobra,saj smo se v zaËetku devetdesetihlet zaradi pomanjkanja naloæb venergetiki znaπli v precej nezavid-ljivem poloæaju. Sploh je takπnarazprπenost dela koristna, ker in-vesticijsko ne niha samo energet-ska dejavnost, temveË tudi drugitræni segmenti, za uspeπno poslo-vanje pa nujno potrebujemo ne-ko stabilno poslovno okolje, ki gaje mogoËe na ta naËin laæe zago-tavljati. Stabilno poslovno okoljepotrebujemo iz veË razlogov, vprvi vrsti pa zato, da lahko zago-tavljamo nujen razvoj kadrov inohranimo kritiËno maso zaposle-nih za izpeljavo posameznih pro-jektov. Takπnim poslovnim ra-zmeram se uspeπno prilagajamotudi s tem, da doloËene kadre se-limo iz enega na drugo podroËje,odvisno paË od poteka projektov,kar nam zagotavlja bistveno veË-jo stabilnost, kot pa Ëe bi bili ve-

zani zgolj na eno podroËje. TudidolgoroËna strategija naπe druæ-be je, da æelimo uravnoteæenoobvladovati razliËne segmente,kar je koristno tudi s staliπËa sa-mega prenosa znanja in izkuπenj.Vsako izmed delovnih podroËijnamreË ponuja doloËene izkuπnjein s prenosom znanj skuπamo do-segati sinergijske uËinke, kar jekoristno tudi za naπe naroËnike.«

Kako pa je sploh z zanimanjemza tovrstno delo. Je vaπa seda-nja kadrovska struktura gledena zahteve naroËnikov ustre-zna?

≈Naπa kadrovska strukturaustreza zahtevam in se v zadnjihdesetih letih niti ni bistveno spre-menila Tudi drugaËe velike tovr-stne spremembe na naπem podro-Ëju niso sprejemljive. Vzgoja sve-tovalcev in projektantov trajanamreË dolga leta in takπne stro-kovnjake je treba sistematiËnovzgajati, zato velika kadrovskanihanja niso zaæelena. Kot podje-tje smo dolga leta imeli strategijozaposlovanja mladih kadrov inves Ëas veliko pozornosti name-njamo ravno njihovi naËrtnivzgoji. »e sami ob tem ugotovijo,da jih to podroËje dela ne privla-Ëi preveË, zelo hitro odidejo, tisti,ki v lasten razvoj vloæijo precejtruda, pa obiËajno ostanejo z na-mi dolga leta in se oæje specializi-rajo. V zadnjem Ëasu smo neka-tera delovna podroËja okrepili

tudi æe z izdelanimi strokovnjaki,Ëeprav kadrov s projektantskimiizkuπnjami na trgu v Sloveniji niveliko. Vsekakor je naπa teænja vlastnem razvoju kadrov, Ëepravje seveda idealna reπitev kombi-nacija obeh elementov. Sicer paje trenutno πtevilo zaposlenih vIBE-ju 240, in glede na potrebeta hip ni kakπne veËje teænje kspreminjanju tega πtevila, nenavzgor ne navzdol.«

Slovenski trg je zaradi svojemajhnosti tudi drugaËe precejomejen, πe posebej pa se zdi, dase takπna omejenost negativnoodraæa na specifiËnih delovnihpodroËjih, kot je vaπe. Ocenju-jete, da ima vaπa dejavnostustrezen prostor v naπi druæbi?

≈Mislim, da slovenski gospodar-ski prostor potrebuje kakovostnesvetovalne in projektantskedruæbe, saj te pomenijo del gos-podarske infrastrukture. Breztega je razvoj gospodarstva ome-jen. PrepriËani smo, da bo imelIBE svoje mesto v slovenskemprostoru πe naprej. Naπi doseda-nji poslovni rezultati tudi potrju-jejo, da je kljub omejenosti trgana njem mogoËe s kakovostnimdelom preæiveti. Gospodarstvo,vkljuËno z dræavo, takπne neod-visne strokovne svetovalne inprojektantske druæbe potrebuje,saj drugaËe ni mogoËe voditi veli-kih projektov, kot smo jim priËana energetskem in infrastruktur-nem podroËju. Na drugi strani pamorajo biti projektantske in sve-tovalne druæbe dovolj velike, daimajo potrebno kritiËno maso ka-drov za vkljuËitev v zahtevne veË-je projekte. Tako kot so za uspeh neke inve-sticije potrebni kakovostni izva-jalci in dobavitelji opreme, sonujni tudi dobri svetovalci inprojektanti, saj mora za doberkonËni rezultat svojo funkcijo vinvesticijskem ciklusu vsakdo dob-ro opraviti.«

Slovenija postaja del evropske-ga prostora. PriËakujete zaraditega kakπne veËje spremembe vdosedanjem naËinu poslovanja?

≈Z vstopom Slovenije v Evropobo do doloËenih sprememb tudina tem podroËju zagotovo priπlo,Ëeprav ne priËakujemo velikihprelomov. IBE se je namreË v

BE SE OZIRAV PRIHODNOSTI

Ob uspehih velikih energetskih projektov pogostoostajajo v senci tisti manj vidni izvajalci, brez ka-terih pa dejansko takπnih projektov sploh ne bimoglo biti. Med slednje bi lahko πteli tudi IBE, d. d.,svetovalno, projektantsko in inæenirsko druæbo, kije æe veË kot petdeset let zvesti spremljevalec vsehveËjih energetskih in tudi drugih infrastrukturnihter industrijskih projektov.

K

50

Nas Stik 01 26.1.04 14:30 Page 50

smislu konkurenËne sposobnostivedno skuπal racionalno obnaπatiin jo izboljπevati. Tudi na sploπnose mi zdi, da so tovrstne sloven-ske druæbe na izzive, ki jih prina-πa vstop v Evropo, dobro pri-pravljene. Analize evropskih tr-gov v smislu njihove odprtosti dotovrstnih storitev pa kaæejo, da jeta pribliæno desetodstotna. Pove-dano nekoliko drugaËe, raziska-ve so potrdile, da se kljub odpr-tosti evropskega trga, 90 odstot-kov projektantskih, svetovalnihin inæenirskih storitev træi domain da imajo lokalna podjetja natem podroËju doloËene predno-sti. Tako velikih pretresov tudipri nas verjetno ne bo, Ëeprav tu-di tistih deset odstotkov pomenineko referenËno raven, kateri semorajo vse druæbe prilagajati. Vevropskem neformalnem registrusvetovalnih druæb je IBE na 160.mestu, kar je glede na velikostnaπega poslovnega okolja povsemprimerljivo in kaæe tudi na to, daso zadeve v evropskem meriluuravnoteæene.Drugo pa je vpraπanje vstopa tu-jih druæb in kapitala v slovenskiprostor in njihovega vkljuËeva-nja v investicijske procese. To bilahko imelo celo moËnejπi vplivna podroËje naπega dela, kot sa-ma neposredna konkurenca tujihpodobnih druæb, Ëeprav izkuπnjekaæejo, da so tudi tuje druæbe,denimo Revoz ali Goodyear, ki soæe pred leti vstopile v naπ prostorkot neposredni investitorji, s pri-dom uporabljale tudi naπe stori-tve. To pa pomeni, da se je mogo-Ëe tudi takπnim izzivom z ustrez-no kakovostjo dela in træno cenopostaviti po robu in da je naπaprihodnost povsem odprta. Nenazadnje, smo se doslej tudi samiza doloËena posebna znanja zate-kali k sodelovanju s specializira-nimi tujimi druæbami, in takπnaobojestranska praksa se bo zago-tovo nadaljevala tudi v prihod-nje.«

Mar to pomeni, da je odpiranjetrga za vas hkrati tudi novapriloænost?

≈V tem smislu πirjenja medseboj-nega sodelovanja zagotovo. Æedoslej je bilo nekaj konkretnihprimerov, pri katerih smo delo-ma uporabili tuje druæbe kot spe-cialiste za posamezna ozka po-droËja in tehnologije, ter smo z

njihovo pomoËjo pripravili celot-ne tehnoloπke reπitve. Zato je pomojem mnenju na odprtje trgatreba gledati tudi kot na novopriloænost za dodaten dvig kako-vosti naπih storitev in oblikova-nje optimalnih reπitev za potrebenaπih naroËnikov. Naj omenim,da je IBE æe vrsto let tudi Ëlanpomembnih mednarodnih stro-kovnih organizacij, med drugimevropskega zdruæenja projek-tantskih in inæenirskih organiza-cij EFCA in mednarodnega zdru-æenja neodvisnih konzultantovFIDIC.«

Kot ste æe dejali, je poslovnookolje IBE-ja precej πirπe odenergetike. Pa vendarle, alilahko opredelite njen deleæ vstrukturi vaπih poslov?

≈Energetika πe vedno pomeni dob-ro polovico vseh naπih projektov,pri Ëemer smo udeleæeni prakti-Ëno na vseh podroËjih, od preno-sa do proizvodnje. IBE pozornospremlja razvoj vseh naπih naro-Ënikov in tudi dela veËinoma zazakljuËen krog investitorjev.Vzadnjih letih smo tako dejavnosodelovali pri vseh veËjih ener-getskih projektih na Dravi, SoËiin zdaj tudi na Savi, zelo dobrosodelujemo tudi z Elesom in di-stribucijskimi podjetji, navzoËipa smo tudi pri nekaterih projek-tih v tujini. Pri tem pa je trebapoudariti, da v hiπi ne delamo ra-zlik med veËjimi in manjπimi pro-

jekti, saj se zavedamo, da je zanaroËnike vsak projekt pomem-ben. Vseh naroËil se lotimo z ena-ko vnemo, matriËna organizira-nost druæbe pa nam omogoËa, dalaæje oblikujemo ustrezne pro-jektne skupine, ki nato spremlja-jo vso zadevo od zaËetka do kon-Ëne izvedbe.«

Omenili ste tudi sodelovanje nadrugih trgih. Ga lahko konkret-neje opredelite?

≈IBE je v svoji bogati zgodovinidelal æe na vseh celinah, v zad-njem Ëasu pa smo bolj dejavni naobmoËju dræav nekdanje Jugo-slavije. Potreb in æelja, poveza-nih z naπo ponudbo, je na temobmoËju zelo veliko, Ëeprav jedejanskih velikih investicijskihprojektov, ki so naπ prednostniposlovni cilj, precej manj in sedræave ukvarjajo bolj z obnovi-tvenimi in vzdræevalnimi deli.PrepriËani pa smo, da bo projek-tov v energetiki in na drugih po-droËjih tudi na tem obmoËju vseveË, zato skuπamo svojo navzoË-nost v tem prostoru ohraniti. Æalv nasprotju z drugimi evropskimidræavami Slovenija nima razvitihpraktiËno nikakrπnih mehani-zmov, s katerimi bi podprla vstopsvetovalnih podjetij na te trge intako posredno odprla vrata tudislovenski industriji.«

Brane JanjiÊ

51

Foto Brane JanjiÊ

Nas Stik 01 26.1.04 14:30 Page 51

razis

kave

b koncu leta 2003 so so-delavci Inπtituta za razi-skave v energetiki, eko-logiji in tehnologiji sla-

vili peto obletnico delovanja vprostorih inπtituta v Ljubljani,kamor so povabili veËje πtevilonjihovih poslovnih partnerjev.Ob tej priloænosti je mag. DjaniBreËeviË, direktor IREET, izrazilveË zanimivih misli o viziji in po-slanstvu ustanove, ki si utira no-va pota na podroËju raziskova-nja v energetiki.

Kako gledate na doseda-njo prehojeno pot vaπegainπtituta?

≈Od prvih korakov IREET-a jeminilo æe pet let, kar je hkratikratko in dolgo obdobje. Kratko,ker Ëas hitro mineva in se staroleto prelije v novo leto kar takomimogrede. In dolgo, Ëe ga meri-mo s πtevilnimi spremembami, kijih je v tem Ëasu doæivela in jih πedoæivlja Slovenija na vseh podro-Ëjih, tudi na energetskem, ekolo-πkem in tehnoloπkem.«

Kateri so najpomem-bnejπi dogodki in proce-si, s katerimi se sreËujetev novejπem Ëasu?

≈Podobno kot druge energetske

institucije se seveda tudi IREETsreËuje in spopada s sodobnimiprocesi in izzivi. Procesi privati-zacije, liberalizacije, uvajanjakonkurenËnosti, pa tudi regulira-nja pomenijo izziv za vse udele-æence energetskega sektorja terpotrebo po prilagajanju spreme-njenim pogojem poslovanja. »ese dotaknem nekaterih pomem-bnejπih dogodkov v tem petle-tnem obdobju, moram omenitiEnergetski zakon, ki ga je parla-ment sprejel leta 1999 in je na po-droËje energetike vnesel elementekonkurenËnosti, kar pomeni po-membno novost v vodenju ener-getske politike, tako na dræavni,lokalni kot tudi podjetniπki rav-ni. SpremljajoËi podzakonski ak-ti so narekovali njegovo operativ-no izvajanje. Naj v zvezi s temomenim izdelavo NEP, pri kate-rem so s svojim strokovnim zna-njem sodelovali tudi sodelavcinaπega inπtituta.«

Kako pa je z drugimipomembnejπimi momen-ti, izzivi in priloæno-stmi?

≈Vlada RS je pred nedavnimsprejela Resolucijo o izvajanjuNEP-a in ga dala v parlamentar-no proceduro. Nadalje bi omenilAgencijo za energijo, ki v skladu

z doloËili Energetskega zakonadeluje kot regulator v elektroe-nergetiki in z odpiranjem trga ze-meljskega plina tudi v plinskemsektorju. Strokovnjaki IREET-aso konstruktivno sodelovali priizdelavi strokovnih podlag, takoza elektroenergetski sektor kottudi za podroËje zemeljskega pli-na. Pomembna novost, ki jo pri-naπa Energetski zakon, je tudiprosto trgovanje z elektriËnoenergijo in zemeljskim plinom.Ustanovitev podjetja Borzen kotorganizatorja trga z elektriËnoenergijo je IREET-u pomenila iz-ziv pri iskanju novih priloænostitega podjetja na odprtem ener-getskem trgu doma in v tujini.«

Kateri so temeljni cilji IREET-a?

≈Med temeljne cilje delovanjainπtituta sodijo neodvisnost, objek-tivnost in strokovnost. Zavedamose, da je treba vsem subjektom venergetskem sistemu omogoËitiekonomske pogoje poslovanja, kiso neposredno povezani s kako-vostno in zanesljivo oskrbo. ©eveË. Tudi ekoloπke sanacije so ne-posredno povezane z ekonom-skim poloæajem podjetij in s temz moænostjo investiranja v ekolo-gijo. PraktiËno smo sodelovalipri oblikovanju vseh modelov zadoloËitev cen, ki jih uravnava za-kon o kontroli cen energentov inso v pristojnosti lokalne skupno-sti ali dræave. Tako smo soobliko-vali modele cen naftnih deriva-tov, daljinske toplote, zemeljske-ga plina iz prenosnega omreæjater elektriËne energije za tarifneodjemalce.«

Eno od vaπih pomem-bnih podroËij je tudi iz-delava benchmarkinganaliz.

≈Delo inπtituta je precej usmerje-no v analiziranje energetskih po-droËij in njihovo primerjanje, ta-ko v Sloveniji kot v evropskih dr-æavah. S podjetniπkega vidikalahko govorim o izdelavi nizabenchmarking analiz, in sicer vkomunalni energetiki, elektroe-nergetskem sektorju in tudi vokviru plinskega gospodarstva.Inπtitut se pri svojem delu zgle-duje tudi po praksi tujih podje-tij, ki se zavedajo, da je eden odpomembnih kljuËev do uspeha

REET SI UTIRANOVA POTAI

Inπtitut za raziskave v energetiki, ekologiji in te-hnologiji deluje tako v slovenskem prostoru kot natujem. Dejavnosti IREET zajemajo raziskave sta-nja in razvoja energetike in varstva okolja z mikroin makroekonomskega vidika, benchmarking ana-lize, analize razvoja elektrogospodarstva, premo-govniπtva ter naftnega in plinskega gospodarstva.Vizija in poslanstvo inπtituta sta usmerjena pred-vsem v spremljanje nastajajoËih sprememb in re-πevanje odprtih vpraπanj na omenjenih podroËjih.

O

52

Nas Stik 01 26.1.04 14:30 Page 52

primerjanje lastnih rezultatov znajboljπim in iskanje poti za do-seganje in preseganje najuËinko-vitejπih igralcev v panogi.«

TehniËna in ekonomskavpraπanja v energetiki sopogostokrat povezanatudi s pravnimi vidiki.Kako reπujete ta del pro-blematike? Koliko πtudijste doslej æe pripravili?

≈IREET sodeluje z referenËnimipravnimi strokovnjaki, s kateri-mi sooblikujemo celovite predlo-ge v okviru prevzetih nalog. Vminulem petletnem obdobju jeinπtitut deloval tudi v tujini. Vsklopu mednarodnih raziskav jesodeloval s kar nekaj institucija-mi in podjetji Zahodne Evrope innekdanjih jugoslovanskih repu-blik. V obdobju od leta 1998 dodanes so sodelavci IREET-a izde-lali veË kakor 80 πtudij in eksper-tiz v Sloveniji in okrog 10 πtudijin ekspertiz v tujini, kar pomeni,da inπtitut izdela veË kakor 15 ra-ziskav na leto. Poleg tega se de-javno pojavljamo tudi na ener-getskih posvetovanjih v Sloveniji,ki jih organizirajo Sloko Cigre,Slovensko druπtvo za daljinskoenergetiko, Inæenirska zbornicaSlovenije in drugi. Skupaj s sode-lavci smo predstavili æe veË kakor

20 referatov in strokovnih pris-pevkov.«

Na Ëem temelji baza va-πega znanja? Kako oce-njujete sodelovanje zdrugimi raziskovalnimiustanovami v Sloveniji?

≈Zakladnica znanja v IREET-uje vsekakor rezultat vztrajnegadela, nenehnega izobraæevanja,skupnega dela ter dobrega med-sebojnega razumevanja in razvi-te pripadnosti inπtitutu. Menim,da bomo le tako tudi v prihodnjekos vsem izzivom doma in v tuji-ni, πe zlasti z vstopom v EU. Kotdirektor in strokovni vodja IRE-ET-a pa ugotavljam, da so vezimed raziskovalnimi institucijamiv Sloveniji πibke in sodelovanjepreskromno. Pri tem mislim pred-vsem na naËin pridobivanja projektov za vsako ceno in neu-poπtevanje prihajajoËe konku-rence ob vstopu v EU. PolitikaIREET-a je odprta in celo spod-buja nujno sodelovanje z drugimiinstitucijami doma in v tujini, insicer v skladu z zahtevnostjo inheterogenostjo projektov. Pre-priËani smo, da bomo edino takokos tuji konkurenci, ki zagotovone bo prijazna do naπih institu-cij. Ne smemo pa dovoliti, da po-stanemo nepomembni podizva-jalci. Z gotovostjo lahko trdim,da se domaËe institucije s stro-kovnim znanjem lahko primerja-jo z marsikatero tujo. Torej jekljuË do uspeha zagotovo strate-gija sodelovanja in povezovanja,ki jo IREET izvaja æe vse odustanovitve. PrepriËani pa smo,da bo v prihodnje vedno bolj po-membno sporoËilo: Zdruæeni smomoËnejπi, boljπi in bolj prepo-znavni!«

In kateri so pomembnej-πi sklopi odprtih vpra-πanj, ki se trenutno za-stavljajo na razvejanemenergetskem podroËju?

≈Najprej bi omenil odprta vpra-πanja o gradnji vetrnih elek-trarn, Ërpalnih elektrarn in dru-gih objektov, predvsem na ze-meljski plin. Teæave pa se poleg velektrogospodarstvu pojavljajotudi drugje. Med njimi naj ome-nim vstop plinskega gospodar-stva na enoten trg EU, zagotav-ljanje strateπkih rezerv naftnih

derivatov, zdruæevanje energet-skih podjetij in spremljajoËihstoritvenih dejavnosti po vzoruevropskih dræav, vstop moËnihstrateπkih partnerjev, krepitevkonkurenËnega poloæaja doma-Ëih energetskih podjetij, nadalj-nja privatizacija energetskegasektorja, uresniËevanje doloËilevropske energetske zakonodajein prilagoditev domaËih predpi-sov za vodenje konsistentne ener-getske politike. Poleg tega se bo vprihodnosti verjetno izkristalizi-ralo πe veË drugih teæav, pri reπe-vanju katerih bodo tako IREETkot tudi druge ustanove prispe-vale svoj deleæ.«

Miro Jakomin

53

Mag. DjaniBreËeviË, direktor IREET.

Foto Miro Jakomin

Pri opisu dosedanjega razi-skovalnega dela IREET-a jetreba omeniti strokovne ana-lize elektroenergetskega sek-torja, ki obravnavajo trænedejavnosti, pa tudi dejavno-sti gospodarskih javnihsluæb, analize plinskega sek-torja, raziskovanje naftnegagospodarstva, analiziranjekomunalnih podjetij za da-ljinsko ogrevanje. Poleg tegaje inπtitut dejaven pri razi-skavah na podroËju obnovlji-vih virov in zelenih certifi-katov ter trgovanja z emisi-jami CO2. Inπtitut sodelujepri pripravi prostorske za-snove energetske infrastruk-ture, izdelavi regionalnih za-snov prostorskega razvoja,vkljuËevanju obnovljivih vi-rov v prostor ter izdeluje tu-di analize ranljivosti prosto-ra.

Nas Stik 01 26.1.04 14:30 Page 53

strok

ovna

posve

tovan

ja icer pa je tudi na tokra-tnem sreËanju æal bilo kotposledica vsesploπnih tero-ristiËnih groæenj po svetu

opaziti manjπo udeleæbo kolegoviz neevropskih dræav. DrugaËe poustaljenem naËelu takπna sreËa-nja strokovnjakov s podroËjadaljnovodne tehnike potekajoenkrat na leto, in to v vmesnemletu, ko ni generalnega zaseda-nja.

Poslanstvo mednarodneCigreCigre je mednarodno nevladno inneprofitno zdruæenje za velikeelektroenergetske sisteme s sede-æem v Parizu. Bilo je ustanovlje-no leta 1921 z namenom reπevatiπtevilne teæave takrat hitro razvi-jajoËe se globalne elektrifikacijepo vsem svetu. Cigre pomeni de-jansko najstarejπi globalni klubstrokovnjakov, ki zdruæuje pro-izvajalce elektriËne energije, razi-skovalce, projektante, izdeloval-ce elektriËne opreme, operaterjein izobraæevalne kadre iz vrst πte-vilnih raziskovalnih inπtitutov,fakultet in drugih izobraæevalnihokolij. Cilj delovanja Cigre je vprvi vrsti razvoj tehniπkih znanj,medsebojna izmenjava izkuπenjin informacij strokovnjakov, kidelujejo na podroËju visokona-petostnega elektroenergetskegasistema. PodroËja dela, ki jih Ci-gre veËinoma pokriva po naËelu

voluntarizma, obsegajo tehnolo-gijo visokonapetostne opreme, odelektrarn, proizvodnje elektriËneenergije preko nadzemnih vodovin kablovodov ter transformator-skih postaj do razvoja prenosnihin interkonekcijskih sistemov nadrugi strani (ekonomika in ra-zvojna dejavnost, zaπËitni in me-rilni sistemi, avtomatizacija velektroenergetiki, telekomunika-cije in daljinsko vodenje, obrato-vanje in vzdræevanje elektro-energetskih sistemov, okoljevar-stvena problematika, trg elektri-Ëne energije in regulacija trga).Danes deluje v okviru mednaro-dne Cigre 16 πtudijskih komitejevin znotraj njih kar 240 strokov-nih πtudijskih delovnih skupin.Delo v teh strokovnih skupinahtemelji na raziskovalno razvojnihnaËelih z velikim poudarkom natimskem delu. Za sodelujoËe po-meni velik strokovni izziv na iz-branem podroËju, ki ga posame-znik ali oæja skupina strokovnja-kov obdeluje, izbor kandidatovpa je zelo selektiven. SodelujoËimorajo imeti ustrezno finanËnoin moralno podporo v okoljih, izkaterih prihajajo. Sklepi razi-skav z obdelano strokovno pro-blematiko se praviloma v krajπiobliki objavijo kot poroËilo o za-kljuËenem projektu v strokovnireviji Electra pariπke Cigre, pripomembnejπih raziskovalnih pro-jektih pa se v πirπi obliki pregled

projekta z ugotovitvami objavi vsamostojni broπuri.

Odmeven kolokvij o prenosni problematiki v sodobni AnglijiOrganizacijo tokratnega sreËanjav Edinburgu je prevzel in jo tudivzorno izvedel angleπki nacional-ni komite Cigre-UK v sodelova-nju sponzorjev National Grid,PB Power, ScottishPower, EveTransmission, Balfour Beatty in

A ©KOTSKEM VRSTAZANIMIVIH TEMN

V prestolnici ©kotske v Edinburgu je od 6.do 13. septembra lani potekalo jesensko za-sedanje mednarodnega πtudijskega komitejapariπke Cigre z osmimi ta hip dejavnimi πtu-dijskimi delovnimi skupinami, ki se ga jeudeleæilo veË kakor sto udeleæencev z vsehkontinentov.

S

54 Foto Franc Jakl

Nas Stik 01 26.1.04 14:30 Page 54

Mott MacDonald. V okviru tegasreËanja je bil organiziran tudiposebni enodnevni kolokvij z na-slovom Prenos in distribucija vVB - obdobje sprememb, ki je po-tekal v veliki predavalnici RoyalCollege of Physicians. V okviruomenjenega kolokvija je bilopredstavljenih 17 referatov, raz-deljenih v πtiri tematske sklope.V uvodu je bilo prikazano stanjena podroËju razvoja in dejavno-sti NGT (National Grid Transco)v obdobju po uvedbi privatizacij-skih procesov energetskega sek-torja v Angliji leta 1990 do danesin s pogledom v prihodnost. Zim-ska najveËja obremenitev (de-cembra 2002) je v celotni Angliji(brez ©kotske) znaπala 54.500MW, inπtalirana moË 65.000 MWz letno proizvodnjo veË kakor310 TWh. Britanski prenosni si-stem obsega veË kakor 14.000 ki-lometrov visokonapetostnih dalj-novodov napetostnega nivoja 275

kV in 400 kV. V zadnjem desetle-tju je bilo iz rednega obratovanjaizkljuËenih veliko starih in ne-rentabilnih proizvodnih enot(nuklearne elektrarne, stareelektrarne na premog in olje sku-pne moËi preko 18 GW). Hkratipa je bilo v tem obdobju zgraje-nih tudi veË kakor 25 GW doda-tnih proizvodnih zmogljivosti nanovih lokacijah in dodatnih kon-denzatorskih baterij in drugihkompenzacijskih naprav v sku-pni viπini okoli 4.45 GVAr reak-tivne moËi. Kapitalski vloæek venergetski sektor je v tem obdo-bju znaπal veË kakor 3,3 milijar-de angleπkih funtov oziroma kar4,8 milijarde evrov.

Prestrukturiranje industrije postavlja novezahteveZaradi prestrukturiranja indu-strije so se ponekod drastiËnospremenili energetski tokovi, kar

je narekovalo ustrezne nujne od-zive tudi na podroËju prenosnedejavnosti. Tako so povsod, kotosrednjo misel, v pogledu poveËe-vanja termiËne obremenljivostiobstojeËih prenosnih vodov, pou-darjali ustrezno rekonstrukcijoobstojeËih daljnovodov z vpelja-vo novejπih tehnologij, cenejπo in hitrejπo gradnjo prenosnihobjektov, uvajanje novejπih ma-terialov pri daljnovodnih vodni-kih, zmanjπevanje izgub pri pre-nosu elektriËne energije in vpe-ljavo do okolja prijaznejπih te-hniËnih reπitev. Pred vgradnjonovejπih izvedb vodnikov, kiomogoËajo obratovanje pri povi-πanih temperaturah (visoko ter-moodporni vodniki) v kombina-ciji z mehansko odpornejπimi inzmogljivejπimi vodniki z uporaboinvar jekla posebnih tehnoloπkihizvedb (vodniki z reæo oziromaGAP vodniki), so bile prej oprav-ljene πtevilne tehniËne in eko-nomske analize. Kot rezultat tehπtudijskih in πtevilnih laborato-rijskih raziskav in ekonomskihekspertiz je lani sledila dejanskakonkretizacija v prenosnem siste-mu NGT-ja s prvo vgradnjo no-vejπih vodnikov tipa GAP na en-em od πtevilnih 400 kV daljnovo-dov v Angliji, kjer so bili stariklasiËni vodniki zamenjani zzmogljivejπimi vodniki novejπetehnoloπke izvedbe.Posebna pozornost je bila name-

55©tudijska skupina CIGRE WGB2.16 med zasedanjem v Edinburghu 2003.

Foto Franc Jakl

©kotski za-πËitni znak-poleg viskijasodijo k tra-dicionalne-mu kiltu πeznameniteπkotske du-de.

Nas Stik 01 26.1.04 14:30 Page 55

njena tudi raznim metodam gra-dnje in vzdræevanja daljnovodov,metodam dela pod napetostjo,zaπËitnim sistemom varnega obra-tovanja in vzdræevanja na veËsi-stemskih vodih z varnim ozemlje-vanjem naprav in vodnikov nadvosistemskih stebrih (delo v bli-æini naprav pod napetostjo) ipd.Nadalje so bile predstavljene ra-zliËne metode uËinkovitejπe izra-be obstojeËih prenosnih vodov inelektroenergetskega sistema v ce-loti z uvedbo napovedovanja vre-menskih razmer in meteoroloπkihparametrov za nekaj ur ali dnivnaprej (kratkoroËne, srednje-roËne in dolgoroËne napovedi).Te metode so v prenosnem siste-mu NGT-a æe veË let v uporabi.Dosedanje izkuπnje so izrednodobre in jih nameravajo v priho-dnje πe bolj uporabljati ob poso-dobljenem zajemanju meteorolo-πkih podatkov, zlasti tistih, ki soπe posebej pomembni za prenosnisistem. V ta namen imajo zgrajenposeben sistem zajemanja podat-kov v sodelovanju z vladno hi-drometeoroloπko agencijo.V zadnjem obdobju so precej po-zornosti namenili tudi tehniËnimin projektnim reπitvam novejπihizvedb daljnovodnih stebrov z vi-dika do okolja prijaznih nadze-mnih vodov. V tem pomenu so bi-li razviti in na tokratnem kolo-kviju prikazani daljnovodni ste-bri lepπega videza, ki so manjopazni v prostoru in manjπih di-menzij (kompaktirane izvedbe).Z uporabo fotomonaæe so bileopravljene tudi javnomnenjskeraziskave za pridobitev najustre-znejπih tehniËnih reπitev stebrovza podeæelsko in urbaniziranoobmoËje. Podobne raziskave sobile pred leti æe izpeljane v okvi-ru EDF v Franciji, Eltre na Dan-skem, v ©paniji, v Kanadi, v Bra-ziliji, na Japonskem in drugod.Skupni cilj vseh teh raziskav jedoseËi kompromis med zahteva-mi okoljevarstvenikov po Ëim≈dopadljivejπih« izvedbah ste-brov na eni in tehniËno-ekonom-skimi moænostmi na drugi strani.Tudi Angleæi so tokrat naredilikorak naprej pri iskanju boljπihreπitev na tem pomembnem in ze-lo obËutljivem podroËju, kar sejim bo dolgoroËno kljub potre-bnim dodatnim denarnim stro-πkom zagotovo izplaËalo. In kako je pri nas? Kljub sora-zmerno πibkejπim denarnim zmo-

ænostim bi se kazalo na podobennaËin lotiti iskanja najoptimal-nejπih reπitev, ki bi bile prilagoje-ne naπim pogojem oziroma vsajposkusiti s primerjanjem tistihreπitev, ki so nam realno doseglji-ve iz tujine.

Zasedanje ene izmed delovnih skupin letos vLjubljaniNa πtudijskem komiteju nadze-mnih vodov je bilo predstavljenodelo vseh osmih πtudijskih delov-nih skupin. Sprejeti so bili ustre-zni sklepi z akcijskimi programiza tekoËe leto s pripravo za 40.generalno zasedanje Cigre, ki bokonec letoπnjega avgusta v Pari-zu. Na dnevnem redu πtudijskedelovne skupine za vodnikeWGB2.12 (Electrical Aspects ofOverhead Lines) je bila konËanaobravnava o vodnikih za poveËa-nje zmogljivosti nadzemnih vo-dov in o dokumentu, ki obravna-va vpliv izmeniËnega toka naupornost vodnika. V prvem do-kumentu je podan pregled dana-πnjega stanja o vodnikih novejπihtehnoloπkih izvedb, o njihoviuporabi, o metodah izraËuna ter-miËne obremenljivosti in podo-bno. Podanih je bilo tudi nekajprimerov uporabe takπnih novej-πih vodnikov kot zamenjave sta-rih vodnikov klasiËnih tehnolo-πkih izvedb, kjer se doseæejo bi-stveno viπje prenosne moËi obnespremenjenih pogojih mehan-skih obremenitev obstojeËegadaljnovoda. V drugem dokumen-tu pa je bilo prikazano doloËeva-nje ohmske upornosti dvokovin-skih vodnikov pri izmeniËnem to-ku, podprto z rezultati laborato-rijskih raziskav. Oba projektasta bila predmet intenzivnih ob-delav æe na predhodnih zaseda-njih in sta bila tudi potrjena natehniËnem odboru matiËnega πtu-dijskega komiteja za nadzemnevode. Izid broπurnih izdaj v Ëaso-pisu Electra priËakujemo v zaËet-ku tega leta. Med pomembnejπe dokumentesodi tudi obravnava izraËunava-nja termiËnih zmogljivosti opti-Ënih kablov v strelovodni vrvi. Vokviru tega projekta so podanemetode izraËunavanja prirastatemperature adiabatskega segre-vanja vodnikov v kratkostiËnihpogojih, kar je zelo pomembno zadoloËevanje limitnih temperaturoptiËnih vlaken, kot sestavnega

dela strelovodne zaπËitne vrvi obkratkih stikih oziroma ob udarihstrele v zaπËitno vrv. Na to temoje bil predstavljen tudi slovenskiprispevek oziroma rezultati razi-skave termiËnih lastnosti in to-plotne porazdelitve v vodnikuAl/Je 490/65 in optiËnem kablu ti-pa OPGW v stacionarnem stanjuin pri kratkem stiku z uporabometode konËnih elementov (M.Æunec, I. TiËar, F. Jakl, K. Preis:Temperature Investigation onOverhead Conductors ACSR490/65 and Optical Ground Wi-re). Na zasedanju pa je bila dokon-Ëno sprejeta tudi odloËitev o kra-ju naslednjega zasedanja πtudij-ske delovne skupine za vodnikeWGB2.12, ki bo 19. in 20. aprilaletos na sedeæu Elesa v Ljubljani. Kot dejaven Ëlan sem se udeleæiltudi zasedanja dveh drugih πtu-dijskih delovnih skupin. Prvaπtudijska delovna skupina WGB2.15 se ukvarja z okoljevarstvenoproblematiko pri daljnovodih,druga skupina WGB2.16 pa sproblematiko meteorologije pridaljnovodih. V prvi skupini sodimed pomembnejπe dokumentesklenitev projekta ocenitve vpli-va okolja na vodnike, v drugiskupini pa obravnava vremen-skih pojavov s posledicami vetrovvelikih jakosti ter priprava pri-poroËil meteoroloπkega modela instatistiËnih metod za nastajanjelednih oblog z upoπtevanjem to-pografskih uËinkov. Izredno po-membno in zanimivo je bilo tudiporoËilo v elektronski oblikiukrajinskih kolegov, ki pa æal ni-so bili navzoËi. Pripravili so pri-kaz posledic izrednih vetrov juli-ja 2000 in zimskih dodatnih bre-men v obliki æleda in leda novem-bra istega leta na podroËju juæneUkrajine (vzhodno podroËjeLvova-Odessa-Kherson/»rnomorje na jugu-Dnepropetrovskna vzhodu Ukrajine) na preno-snem sistemu 330 kV in 750 kV.OËitno je, da je tega leta naravamoËno opletala z naravnimi sila-mi tudi drugod in ne samo prinas.

Dr. Franc Jakl

56

jlk

iËij

Nas Stik 01 26.1.04 14:30 Page 56

57

NA SLOVENSKEM DNEVNEM TRGU KAR ZA TRETJINO VI©JE CENE

PRI TRGOVANJU PREVLADUJE PASOVNA ENERGIJA

trgov

anje

z elek

triËn

o ene

rgijo

PRIMERJAVA POVPRE»NIH MESE»NIH CEN SKLENJENIH POSLOVNA SLOVENSKEM IN NEM©KEM DNEVNEM TRGU V LETU 2003

MESE»NE KOLI»INE TRGOVANJA NA DNEVNEM TRGUV LETIH 2002 IN 2003

TRGOVANJE S STANDARDIZIRANIMI PRODUKTI NA DNEVNEM TRGUV LETIH 2002 IN 2003

Leta 2003 je na dnevnem trgu elektriËneenergije prevladoval standardizirani produktpasovne energije, saj je promet z njim obsegalkar 94,18 odstotka v primerjavi s celotno pro-dano elektriËno energijo na organiziranemdnevnem trgu. V nasprotju z izrazito poveËa-no koliËino prodane pasovne energije so se ko-liËine drugih standardiziranih produktov pri-merjavi z letom 2002 povpreËno zniæale zapolovico in so njihovi deleæi znaπali: trapeznaenergija 3,68 odstotka, noËna energija 0,95 inurna energija 1,19 odstotka. Glede na izjem-no velik deleæ trgovanja s produktom pasov-ne energije lahko poenostavimo, da indeksSLOeX v letu 2003 praktiËno odraæa cenosklenjenih poslov s produktom pasovne energi-je, saj je bil povpreËni letni indeks SLOeX odenotnega teËaja pasovne energije veËji komajza 0,16 odstotka.

Primerjava povpreËnih meseËnih cen prodaneelektriËne energije na slovenskem in nemπkemdnevnem trgu leta 2003 prikazuje viπje ceneelektriËne energije na slovenskem dnevnem tr-gu, in to kar za 31 odstotkov. PovpreËna meseË-na cena je bila samo januarja na slovenskemdnevnem trgu niæja od cene na nemπkem dnev-nem trgu. Leta 2003 je bilo zanimivo gibanjepovpreËne meseËne cene, ki je na obeh dnevnihtrgih dosegla najviπjo vrednost v poletnih me-secih, kar se razlikuje od gibanja cene v prete-klih letih, ko je bila najviπja v zimskih mese-cih. Doseæena najviπja cena v vroËih poletnihmesecih opozarja na pomanjkanje ponudbeelektriËne energije v tem obdobju, ko se v elek-troenergetskem sistemu izvajajo nekateri redniremonti, poraba elektriËne energije pa se zara-di vse veËje uporabe klimatskih naprav pove-Ëuje. Druga zanimivost v primerjavi gibanjacen na obeh trgih je veËja razlika med najviπjoin najniæjo meseËno ceno na domaËem dnev-nem trgu, saj je ta razlika na slovenskem trguznaπala 27,53 evrov/MWh, kar je za 86 od-stotkov veË od razlike cen na nemπkem dnev-nem trgu.

Leta 2003 se je skupna koliËina prodane elek-triËne energije na dnevnem trgu poveËala karza 45 odstotkov v primerjavi z letom 2002 inse konËala pri 386.919 MWh prodane elektriË-ne energije. Gre za zelo pozitiven rezultat delovanja dnevnega trga elektriËne energije vsvojem drugem letu delovanja, πe posebno Ëeupoπtevamo, da se je leta 2003 v elektroener-getskem sistemu Slovenije zgodil pomembendogodek. Na podlagi doseæenega meddræavne-ga sporazuma med Slovenijo in Hrvaπko je19. aprila 2003 Hrvaπka namreË znova zaËelaprejemati polovico proizvedene elektriËneenergije v Nuklearni elektrarni Krπko, s Ëimerje Slovenija postala neto uvoznica elektriËneenergije, kar se je moËno odrazilo tudi nadnevnem trgu elektriËne energije. Ponudbaenergije na dnevnem trgu se je obËutnozmanjπala, poslediËno pa so se precej zviπalecene, in sicer kar za 52 odstotkov v primerjaviz letom 2002. PovpreËna cena prodane elek-triËne energije na dnevnem trgu leta 2003 jetako znaπala 8.631 SIT/MWh.

LANI ZA 45 ODSTOTKOV VE» PRODANE ELEKTRIKE NA DNEVNEM TRGU

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 57

trgov

anje

reseæek pri proizvodnihzmogljivosti v Evropi seæe nekaj Ëasa zmanjπuje.Ta preseæek proizvodnih

zmogljivosti naj bi se po projekci-jah zmanjπal s 66 GW v letu 2000na 30GW do leta 2010 in na 14GW do leta 2020. Na kratek rokso se na podlagi smernic s podro-Ëja odpiranja trgov z elektriËnoenergijo cene elektriËne energijezniæale, doseæeni so bili tudi πte-vilni drugi cilji, vendar se zako-nodaja srednjeroËno v πtevilnihdræavah ni pokazala kot zados-tna. V roku dveh let po zaËetkuveljavnosti direktive so namreËnekateri proizvajalci elektriËneenergije v Evropi na nizke cenena trgu na debelo reagirali z med-sebojnim dogovarjanjem ozmanjπanju lastne proizvodnje,celotna koliËina proizvedeneelektrike se je zmanjπala, cene so

se ustalile oziroma zaËele rasti.Do zmanjπevanja preseækov elek-triËne energije med drugim pri-haja tudi zaradi izpolnjevanjazahtev kjotskega sporazuma terzapiranja nerentabilnih proizvod-nih zmogljivosti in nuklearnihelektrarn. Kot primer lahko na-vedemo nemπke proizvajalceelektriËne energije, ki so v odgo-vor na prenizke cene zaËeli zzmanjπevanjem svoje proizvod-nje. RWE je tako do vkljuËno le-ta 2004 naËrtoval zmanjπanjeproizvodnje za okrog 15 odstot-kov, podobne ukrepe naËrtujetudi E.ON. Æe sama napoved ta-kih naËrtov je poviπala cene elek-triËne energije. Eden od æelenih rezultatov dere-gulacije trgov z elektriËno energi-jo so torej tudi niæje cene. Vendarugotavljamo, da je po zaËetnemzniæanju cen v πtevilnih dræavah

priπlo do rasti cen elektriËneenergije (leta 2003 so cene za pa-sovno energijo na frankfurtskiborzi EEX zrasle za veË kakor 30odstotkov, na okrog 33 €/MWh).DolgoroËne projekcije kaæejo,naj bi cena za pasovno energijona letni ravni v Avstriji oziromaNemËiji zrasla na okrog 38-40€/MWh. V Sloveniji je cena elek-triËne energije za leto 2004 nara-sla za nekatere porabnike tudi zaveË kakor 15 evrov, kar za πtevil-na, posebno πe energetsko inten-zivna podjetja pomeni teæak pro-blem, saj poviπanega stroπka zaelektriËno energijo ne morejoenostavno prenesti na kupce.Poleg zmanjπevanja proizvodnihzmogljivosti in omejitev, poveza-nih z gradnjo novih proizvodnihzmogljivosti, ki bi lahko proizva-jale elektriËno energijo po ugod-nih cenah, na rast cen torej nega-tivno vplivajo tudi nekatera giba-nja razvoja trgov z elektriËnoenergijo. Z vidika omejevanjakonkurence so na trgih z elektriË-no energijo lahko navzoËi omeje-valni sporazumi (kartelni spora-zumi in sporazumi o vertikalnemomejevanju konkurence), zlora-be prevladujoËega poloæaja terprepovedane koncentracije po-djetij, ko podjetja s koncentraci-jo ustvarijo na trgu tak poloæaj,ki ovira vstop novih podjetij,

OSLAB©ANJE POGOJEV OSKRBEZA ODJEMALCE ELEKTRIKE P

Po zaËetnemu optimizmu kupcev elektriË-ne energije, priËakovanjih niæjih cen terboljπih storitev se kupci v πtevilnih evrop-skih dræavah sooËajo z rastoËimi cenamielektriËne energije ter poslabπanjem pogo-jev oskrbe z elektriËno energijo.

P

58

POTEK CEN PHELIX BASE V LETU 2003 Cene za pasovnoenergijoza dannaprejna nemπkiborzi EEX Vir: www.eex.de

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 58

zmanjπuje moænost izbire doba-vitelja ter omogoËa dogovorjenoviπanje cen. KonkurenËna zako-nodaja uravnava delovanje mo-nopolov ter prepoveduje dejanjanelojalne konkurence, kot so:omejevanje konkurence, omeje-vanje konkurence z oblastnimiakti ter druge πkodljive oblikekonkurence. Posredovanje odgo-vornih institucij v primerih, kose takπna dejanja zaznajo, pa po-gosto ni najbolj uËinkovito oziro-ma pravoËasno.

NaËrtovanje proizvodnihzmogljivostiPoraba elektriËne energije v in-dustriji je relativno stabilna,medtem ko so v rezidenËnem/ter-ciarnem sektorju nihanja veËja.»e se zahteve po elektriËni ener-giji terciarnega sektorja nepriËa-kovano hitro poveËajo, je indu-strijski sektor prisiljen na dnev-nem trgu s terciarnim sektorjemtekmovati za dobavo elektriËneenergije. Proizvodne zmogljivostiv sektorju elektriËne energije soomejene in jih je mogoËe spremi-njati samo na daljπi rok, zato selahko zgodi, da ne sledijo poveËa-ni porabi. Investicijski cikluszgraditve novih proizvodnih ozi-roma prenosnih zmogljivosti tra-ja od 5 do 10 let. To pomeni povi-πanje cen na borzah elektriËneenergije in poviπanje stroπkov zapodjetja v obdobju, ko energijena trgu manjka. Zaradi razpolo-æljivih preseækov elektriËne ener-gije na evropskih trgih v prete-klih letih, ki so bili na voljo po re-lativno nizkih cenah, je precejstarejπih proizvodnih enot posta-lo nerentabilnih. Ker je bilo ener-gije, poenostavljeno gledano, vπtevilnih evropskih dræavah v de-vetdesetih letih prejπnjega stole-tja, relativno dovolj, cene na trguna debelo pa nizke, tudi ni bilovelikega zanimanja za zgraditevnovih zmogljivosti. Ocenjene do-nosnosti so bile prenizke za noveinvestitorje. Nasproti tega je po-raba vseskozi naraπËala.Kot primer slabega naËrtovanjaproizvodnih zmogljivosti lahkovzamemo Italijo, ki je lani doæive-la kar dva razpada elektroener-getskega omreæja. PrviË v zgodo-vini se je v Italiji zgodilo, da je bi-la poletna konica viπja od zimske.Italija in druge evropske dræavenamreË πe niso sprejele minimal-nih standardov za klimatske na-

E

59Foto Duπan Jeæ

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 59

ib

æj

prave. Samo v zadnjem letu je bi-lo na omreæje prikljuËenih veË stotisoË energetsko potratnih kli-matskih naprav. Avgusta 2003 jebila tako poraba za 11,7 odstotkaviπja kot avgusta 2002. Septem-brski razpad v Italiji ima globokeposledice na strateπke odloËitveItalije na podroËju oskrbe z elek-triËno energijo. Poleg ponovnegazagona nekaterih nerentabilnihproizvodnih enot Italija naËrtujehitrejπo gradnjo novih proizvod-nih zmogljivosti.Kot drugi primer lahko omenimoZDA. Poleti 2000 so na trgu elek-triËne energije 31-krat razglasilizredne razmere. Glavni vzrok zatak poloæaj sta bila visoka gospo-darska rast (predvsem v Silikon-ski dolini) in hitro naraπËanje πte-vila klimatskih naprav. Zveznavlada je za kratkoroËno omilitevrazmer zahtevala od podjetij, dasprejmejo doloËene varËevalneukrepe glede porabe elektrike:ugaπanje raËunalnikov, luËi, po-miËnih stopnic. Prav tako je vlad-na energetska agencija plaËalavelikim industrijskim obratom,da so zmanjπali svojo porabo,Zvezna regulatorna komisija zaenergijo pa je zahtevala od neka-terih podjetij, naj sklepajo dolgo-roËne pogodbe in se naj ne zana-πajo veË na dnevni trg za nakupenergije.

DolgoroËna pogodbaali nakup

na dnevnem trgu PovpreËna cena na dnevnem trgunaj bi bila praviloma niæja odcen, dogovorjenih z dolgoroËnimipogodbami in iz tega vidika ob-staja zanimanje kupcev za veza-vo dela porabljene elektriËneenergije na borzne cene. Ob temje treba opozoriti, da je zaradinihanja cen na trgu tudi mogoËe,da povpreËna doseæena cena naorganiziranem trgu (borzi), po-enostavljeno gledano, na letniravni preseæe cene, dogovorjenev dvostranskih pogodbah. Tak jebil primer na nekaterih borzah vletu 2003, ko so πtevilne evropskedræave (pa tudi Slovenija) zazna-vale visoko rast cen na trgu. Proizvajalci æelijo z dolgoroËnimipogodbami zagotoviti pokrivanjepreteænega dela svojih stroπkov.Hkrati pa zadræijo del svojihzmogljivosti nepokrit z dolgoroË-nimi pogodbami, kar pomeni, dase odloËijo za prodajo doloËenega

deleæa naËrtovane proizvodnjena kratkoroËnejπi podlagi. Pritem sicer tvegajo, da bodo ceneza odjem niæje od tistih v dvo-stranskih pogodbah, po drugistrani pa lahko ob nenadnih po-viπanjih cen tudi sklenejo dobreposle oziroma lahko na ta naËinprodajo preseæke elektriËneenergije. Na trgu obstajajo tudi proizva-jalci, ki zadræijo veËji del svojihpreseænih zmogljivosti neizra-bljen iz πpekulativnih namenovin jih uporabijo le v primerih, kocene na trgu kratkoroËno zelonarastejo in na ta naËin dosegajovisoke dobiËke. Pravilo pri temje enostavno - prihodki od takorezervnih proizvodnih zmogljivo-sti morajo biti dovolj visoki, sicerbodo te rezervne zmogljivostisËasoma izginile.Potroπniki so torej postavljenipred izbiro: ali skleniti dolgoroË-no pogodbo po viπji ceni ali patvegati nakupe na kratkoroËnipodlagi (na primer na dnevnemtrgu), kjer pa obstaja moænost vi-sokih cen ob hkratnem primanj-kljaju razpoloæljivih koliËin natrgu. V primeru takπne strategijese kupci izpostavljajo cenovnemuoziroma lahko tudi koliËinskemutveganju na borzi, vendar lahkoraËunajo na niæji povpreËen stro-πek za dobavljeno elektriËnoenergijo. Eno pomembnih vpra-πanj v takπnih obdobjih je, kolikoproizvajalcev na trgu je sposobnoin pripravljeno reagirati s proi-zvodnjo elektriËne energije po re-lativno ugodnih cenah.Slovenija se je leta 2003 iz preteæ-nega izvoznika prelevila v netouvoznika elektriËne energije inbo ostala neto uvoznica (na oce-njeni ravni okrog 20 do 25 od-stotkov porabe) tudi v prihodnjihletih. Poraba elektriËne energije v Slo-veniji je od leta 1993 do leta 2001namreË narasla za 21,7 odstotka

oziroma v povpreËju za okrog 2,5odstotka na leto. VeËja odstopa-nja smo zaznali v 2002, ko je bilarast porabe na letni ravni kar 7-odstotna. Poraba energije leta2003 naj bi bila kljub dolgoroË-nim predpostavkam o povpreËniletni rasti v viπini okrog 2 odstot-ka spet viπja za skoraj 5 odstot-kov.Tudi v Sloveniji se porabniki lah-ko odloËajo za nakup elektrike zletnimi pogodbami oziroma nabolj kratkoroËni podlagi. Vendarso imeli slovenski odjemalci letoszelo omejene moænosti menjavedobavitelja elektriËne energije zaleto 2004. Alternativnih ponudbza oskrbo z elektriËno energijo vletu 2004 praktiËno ni bilo in stem tudi ne zamenjav dobaviteljaelektriËne energije.

Kupoprodajni odnosi in tveganjaZ odprtjem trga se torej bistvenospremenijo tudi tveganja, ki jihnosijo posamezni udeleæenci natrgu. Vsaka od strank nosi tvega-nje, da se bo cena na dnevnem tr-gu gibala v zanj nezaæeleno smerglede na dogovorjene pogoje vpogodbi. S podpisom letnih po-godb se pogodbenima strankamazmanjπujejo potencialni dobiËki,vendar pa tudi tveganje. Zaradipotrebe po zmanjπanju in obvla-dovanju tveganj so nastale tudiπtevilne nove vrste pogodb, ki nareguliranem trgu z elektriËnoenergijo prej niso bile v uporabi(finanËno terminske pogodbe,opcijske pogodbe, zamenjave inpodobno). Te lahko podjetja -porabniki elektriËne energijeuporabijo v kombinaciji s stan-dardnimi pogodbami in si takozniæajo stroπke porabe elektriËneenergije oziroma zmanjπajo tve-ganja v povezavi z nakupom elek-triËne energije.

Mag. Klemen Podjed60

Glede na razmere in napovedi razvoja procesov na trgih z elektriËno energijo lahko sklenemo, da se bodo v πtevilnih evropskih dræavah, pa tudi v Sloveniji, pogoji oskrbe z elektriËno energijo v prihodnjih letih za kupce poslabπevali. To pa ponovnodaje nov pomen in smisel ukrepom za uËinkovito rabo energije kot eni od najpomembnejπih moænostizniæevanja stroπkov elektriËne energije za porabnike.

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 60

V prvem deluvam bomo v triurnem pre-davanju z uporabo projek-cije predstavili tehniko innjeno uporabnost.

1. Predstavitev digitalne te-hnike, s katero lahko za-jamemo fotografski mo-tiv. Od digitalnih foto-aparatov, preko slikov-nih zajemalnikov, raËu-nalnikov, raËunalniπkihprogramov za obdelavoslik, tiskalnikov in fotola-boratorijskega izdelova-nja slik, prenosa slik pospletu, arhiviranja inpredstavitev fotografij poraËunalniku do projek-torjev.

2. Spoznali bomo razlikemed kompaktnimi in re-fleksnimi kamerami. Nakaj je treba paziti pri na-kupu in kakπen je namenuporabe fotoaparata.

3. Pregled fotografij gledekakovosti in obstojnostidigitalne tehnologije.

4. Odgovori na vpraπanjasluπateljev.

Drugi delpoteka praktiËno, odvisno od zahteve skupine,3 do 5 ur.Skupine bo sestavljalo ponajveË deset udeleæencev.

Spoznali se bomo z lastno-stmi digitalnih fotoapara-tov, njihovo uporabo in na-Ëini fotografiranja razliËnihfotografskih motivov. Spo-znali bomo, kako fotografi-rati poslovne dogodke, ka-ko delo na terenu, objekte,kako najbolje posneti napa-ke na objektih, kako prene-sti fotografijo s terena v de-lovno enoto, kako se iz digi-talnih datotek naredi pri-prava za fotografijo, kakose fotografije natisnejo natiskalniku, grafiËni tisk, ar-hiv, internet, raËunalniπkepredstavitve.

Predstavitevpredavatelja:Matjaæ Intihar se æe 27 letukvarja s fotografijo. Leta2001 je napisal in izdal pr-vo in πe danes edino sloven-sko knjigo o digitalni foto-grafiji, e-Fotografija, ki jelani æe doæivela dopolnitevin ponatis. O digitalni fotografiji, foto-grafiranju in obdelavi foto-grafij je æe predaval za Srednjo πolo za fotografijoin oblikovanje, Obrtnozbornico Slovenije/sekcijofotografov, TobaËno tovarnoLjubljana, SCT, AvtotehnoCanon, Papirnico VevËe,Mobitel, fotografska podjet-ja in druπtva v Sloveniji.

Kraj predavanja:Prvi del predavanj bo pote-kal v dvorani C, na Hajdri-hovi 2 v Ljubljani. »e bozanimanje posameznih po-djetij za predavanja veËje,jih bomo pripravili tudi nadrugi lokaciji. Drugi, prak-tiËni del, pa bo potekal naterenu oziroma tam, kjerdoloËena skupina potrebujenajveË znanja.

Kotizacija: Za prvi del znaπa 14 tisoËtolarjev, za drugega 19 tisoËtolarjev, Ëe se prijavite naoba dela, pa 26.400 tolarjev.V cene ni vπtet DDV in ve-ljajo, Ëe se bo prijavilo naj-manj 15 udeleæencev.

Prijava:Prijavnico dobite na spletnistrani: www.eles.si pod izo-braæevanje - drugo izobra-æevanje. Prijave zbiramo do13. februarja 2004. Poπljitejih na naslov: Elektro - Slo-venija, d. o. o., Izobraæe-valni center elektrogospo-darstva Slovenije, Hajdri-hova 2, Ljubljana. Seminarbo potekal marca. Vse in-formacije dobite pri LarisiSkaleriË ali po elektronskipoπti larisa.skaleric@eles.si.

61izobr

aæeva

njeELAVNICA O DIGITALNI

FOTOGRAFIJID

Predstavitev digitalne tehnologije, foto-grafiranja z digitalnimi fotoaparati in ar-hiviranja ter predstavitve fotografij, soteme, na katere naj bi poiskali odgovor naposebni delavnici v organizaciji ICES-a

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 61

social

ni dia

log

ed uglednimi udele-æenci πe posebej ome-nimo generalno di-rektorico generalne

direkcije za zaposlovanje in soci-alne zadeve pri Evropski komisi-ji Odile Quintin ter irskega mini-stra za delo Franka Faheya. Kotje v govoru ob odprtju poudarilminister za delo, druæino in soci-alne zadeve dr. Vlado Dimovski,je socialni dialog danes bolj kotkdaj koli prej nepogreπljiv za ra-zvijanje in utrjevanje evropskegasocialnega modela. Dialog je klju-Ëen pri iskanju in sprejemanjuinovativnih reπitev, in sicer v po-djetjih, ki æelijo pridobiti na po-dlagi izkuπenj, izhajajoË iz social-ne obËutljivosti, pa tudi v javnihinπtitucijah za izboljπevanje me-tod upravljanja.≈V Sloveniji smo uspeπno vzpo-stavili dialog med dræavo in soci-alnimi partnerji, znotraj triparti-tnih struktur, ki so prispevale kohranitvi velike stopnje socialne-ga konsenza glede reform, ki smojih izvedli v obdobju tranzicije.Veseli me, da se je tripartitni dia-log pokazal kot zelo uËinkovit, πeposebej zato, ker je zagotovil ve-

liko udeleæbo socialnih partner-jev pri reπevanju strateπkih ra-zvojnih vpraπanj. Veliko je pri-merov dobrega sodelovanja slo-venskih socialnih partnerjev, kotso pokojninska reforma, novi Za-kon o delovnih razmerjih, podpi-sani Socialni sporazum za obdo-bje 2003-2005 in sprejetje Nacio-nalnega programa varnosti inzdravja pri delu, Ëe jih naπtejemle nekaj,« je povedal dr. Dimov-ski.Evropska komisarka za zaposlo-vanje in socialne zadeve Anna Di-amantopoulou je v govoru po vi-deu med drugim poudarila po-membnost socialnega dialoga kotpartnerstva. Posebej je omenilavitalno vlogo, ki jo socialni dialogigra pri sooËanju s kljuËnimi izzi-vi danaπnje evropske druæbe. So-cialni partnerji v evropski druæbiigrajo edinstveno vlogo pri reπe-vanju socialno ekonomskih teæavin interesov, ki jih zastopajo. Ka-ko pomemben mehanizem je soci-alno partnerstvo, dokazuje tudivisoko πtevilo podpisanih spora-zumov med delodajalci in deloje-malci, ki danes obsega okrog 80odstotkov podjetij v veËini seda-

njih dræav Ëlanic EU. Na ravniEU je danes 30 odborov, v okvirukaterih se odvija sektorski dialogna podroËjih, kot so na primertrgovina, gradbeniπtvo in turi-zem, kar sestavlja veË kakor 50odstotkov vseh zaposlenih v EU.Na evropski konferenci so udele-æenci poleg naËelnih usmeritevrazpravljali tudi o socialnem dia-logu kot primernem mehanizmuza obvladovanje sprememb indoseganje lizbonskih ciljev, okrepitvi ravnovesja med triparti-tnim in bipartitnim socialnim di-alogom kot koristnim pristopomk socialni politiki, o naËelu avto-nomnosti kot prvem pogoju, dasocialni partnerji prevzamejo so-cialne in ekonomske usmeritve, o

ARTNERSTVO SODI MEDKLJU»NE MEHANIZMEP

Socialni dialog je temelj evropskega socialnegamodela, doseganje ciljev tega modela pa je tudiza Slovenijo eden izmed pomembnih elementov.To je ena od kljuËnih ugotovitev, ki so jih vdneh od 9. do 10. januarja izrazili na evropskikonferenci v Ljubljani, na kateri so razpravljalio krepitvi socialnega dialoga v razπirjeni Evro-pi. Konference se je udeleæilo veË kakor dvestouglednih strokovnjakov, politikov, sindikalistov- tudi iz vodstev ZSSS in SDE - ter predstavni-kov delodajalcev iz 17 evropskih dræav, ki sorazpravljali o pomembnih izzivih in vpraπanjihsocialnega dialoga v razπirjeni Evropi.

M

62

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 62

okrepitvi pogajalskih sposobno-sti socialnih partnerjev in o pers-pektivah socialnega dialoga vrazπirjeni Evropi. Na koncu jesledila tudi javna razprava, kakolahko socialni dialog uËinkovitoprispeva k evropskemu socialne-mu modelu v razπirjeni Evropi. V sklepnem delu je bila med vrstopomembnih ugotovitev izraæenatudi misel, da evropski socialnimodel pomeni ravnoteæje meddoseganjem visoke stopnje kon-kurenËnosti in doseganjem ustre-zne socialne varnosti. Po enistrani gre tu za razmerje medtem, kar zahtevata sodobna glo-balizacija in sodobni ekonomskisvet, po drugi strani pa evropskisocialni model v nasprotju z dru-gimi modeli postavlja v ospredjeposameznika, zaposlenega, po-djetnika in dræavljana, ki mu jenadvse pomembno doseganje Ëlo-vekovih pravic. Poleg tega je so-cialno partnerstvo zelo pomem-bno tudi z vidika doseganja re-zultatov in ekonomske uËinkovi-tosti. V Sloveniji je socialno par-tnerstvo dobro razvito na tripar-titni ravni, zaostaja pa na dvo-partitni ravni, na kateri je trebauveljaviti avtonomnost socialnih

partnerjev pri razvijanju social-nega dialoga.Sicer pa je socialni dialog zelo po-memben tudi v tem, da vsak ude-leæenec, ki sodeluje v tem proce-su ob ustrezni stopnji avtono-mnosti, nosi tudi veliko odgovor-nost za sprejete odloËitve in zanjihovo implementacijo. Za na-daljnji razvoj socialnega dialogaje seveda potrebna tudi ustreznainπtitucionalna in strokovna pod-pora, pa tudi nenehno æivljenj-sko izobraæevanje.

Miro Jakomin

63

Na evropski konferenci o krepitvi socialnega dialoga v razπirjeni Ev-ropi sta bila navzoËa tudi generalna direkto-rica generalne direkcijeza zaposlovanje in soci-alne zadeve pri Evropskikomisiji Odile Quintinin vodja Delegacijeevropske komisije vSloveniji, veleposlanikErwan Fouere.

Po besedah dr. Vlada Dimovskega so vsrediπËu evropskega socialnega modelapraviËnost, sodelovanje in socialni dialog.Vsi mehanizmi, ki podpirajo socialno soli-darnost, so kljuËni dejavniki v izboljπeva-nju produktivnosti. Socialni dialog je edenkljuËnih vzvodov za uspeπno uresniËevanjelizbonskih ciljev politike zaposlovanja.Tudi slovenska politika trga dela temeljina novih smernicah Evropske strategijezaposlovanja. Z uspeπno politiko zaposlo-vanja nam je toliko uspelo zmanjπati ne-zaposlenost, da je zdaj pod povpreËjemEU, hkrati pa zagotavljamo, da naπ sistemsocialnih pomoËi zmanjπuje socialne razli-ke, ki so nastale na prehodu iz samou-pravnega sistema v træno ekonomijo.

Foto Miro Jakomin

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 63

zanim

ivosti

ri obeh hidroelektrar-nah je zanimiva tudi let-nica 1965. Tedaj je za-Ëela obratovati HE Du-

brovnik, prav tega leta pa so setudi lotili izdelave idejnih projek-tov za izgradnjo HE Itaipu. Sled-nja je zaËela obratovati leta 1991. Zanimivo je tudi, da imataobe HE meddræavni znaËaj - pro-izvajata namreË elektriËno ener-gijo za dve razliËni dræavi, in si-cer HE Itaipu, ki je zgrajena vBraziliji, za Brazilijo in Para-gvaj, HE Dubrovnik, ki je zgra-jena na Hrvaπkem, pa za Hrva-πko ter Bosno in Hercegovino. Bi-stvena razlika med obema HE jepredvsem v velikosti, prav tolik-πna pa je tudi v meddræavnihodnosih, πe posebej v odnosih nastrokovnem podroËju obratova-nja. Dnevni diagrami proizvod-nje na HE Itaipu so tekoËe uskla-jevani med elektrogospodarstvo-ma Paragvaja in Brazilije. Pritem ni nikakrπnih teæav, pa Ëe-prav gre za proizvodni objekt s75.000 GWh proizvodnje elektri-Ëne energije na leto.

Obratovanje zavito v molkV HE Dubrovnik, ki bi bila lahkouporabljena za del potreb lastnerabe v HE ITAIPU, dnevne dia-grame usklajujejo zgolj s ≈πmirceglci«. Slednje iz bosanskega

dispeËerskega srediπËa enkrat nadan posredujejo v HE Dubrov-nik.HE Dubrovnik je meddræavnopovsem ≈molËeËa«, saj obrato-valno osebje æe domala celo deset-letje oziroma vse od zaËetka voj-ne na ozemlju nekdanje Jugosla-vije nima nikakrπnih komunika-cij med sabo.Sicer je HE Dubrovnik leta 1965odprl tedanji predsednik Jugo-slavije Josip Broz - Tito, ki takrato tovrstnem molku prav gotov nirazmiπljal. HE Dubrovnik je vi-

E ITAIPU HRUME»E -HE DUBROVNIK MOL»E»EH

Najbolj hrumeËa hidroelektrarna na svetu je prav gotovo HE Itaipu, saj je tudi najveËjana svetu z generatorjema 823,6 MVA (50 Hz- Paragvaj na prenosnem omreæju 220 kV) in737 MVA (60 Hz - Brazilija na prenosnemomreæju 500 kV, 600 in 750 kV). NajboljmolËeËa pa je verjetno HE Dubrovnik zdvema generatorjema 120 MVA in instalirano moËjo 216 MW.

P

64

Nas Stik 01 26.1.04 14:32 Page 64

sokotlaËno-derivacijsko postro-jenje, locirano na morski obalimesta Plat, ki je okrog 15 kilome-trov oddaljeno od Dubrovnika.Zanimivo je tudi, da je domala vceloti zgrajena pod zemljo, kar zokoljskega vidika pomeni manjπoporabo prostora in je tako tudido okolja prijaznejπa. Obenem jenajniæja stopnica hidroenerget-skega sistema Trebiπnjice, ki senahaja v dveh dræavah: Hrvaπkiter Bosni in Hercegovini. HEuporablja vodo iz reke Trebiπni-ce oziroma iz akumulacijskega je-zera BileÊa (1100 milijonov kubiË-nih metrov). Slednje je nastaloob zgraditvi jezu GranËevo, obkaterem se nahaja HE TrebinjeI. HE Dubrovnik sicer neposred-no uporablja vodo iz jezu Gorica(9 milijonov kubiËnih metrov), kije oddaljen 13,5 kilometra od HETrebinje, tako da je spodnja vo-da HE Trebinje hkrati zgornjavoda HE Dubrovnik. Glavniobjekti HE Dubrovnik so jez Go-rica s kompenzacijskim baze-

nom, dovodni tunel z armirano-betonsko cevjo in vodno komoro,tlaËni cevovod, strojnica in odvo-dni tunel z lokobranom. Od tehobjektov so na ozemlju Bosne inHercegovine jez Gorica s kom-penzacijskim bazenom in dovod-ni tunel, drugi objekti pa naozemlju Hrvaπke. Gradnja te HEje bila naËrtovana v dveh fazah,od katerih je do danes v celotizgrajena le prva faza in delobjektov druge faze. Jez Goricaje visok 33,5 metra in ima dveprelivni polji s segmentnim zapi-ranjem skupne zmogljivosti 412kubiËnih metrov na sekundo terdvema glavnima izpustoma veli-kosti 6 x 4 metre ter glavnim ozi-roma pomoænim zapiranjem skup-ne zmogljivosti 800 kubiËnih metrov na sekundo. Na vhodu vHE je zgrajen tunel premera πestmetrov in z zmogljivostjo 90 ku-biËnih metrov na sekundo terdolæino 1.165 metrov. Sicer pa jeskupna dolæina πe s preostalimcevovodom, premera 5,4 metra,

16,6 kilometra. Podzemna stroj-nica ima dimenzije 95 x 16 me-trov in je visoka 35,5 metra, donje pa je mogoË dostop skozi 520metrov dolg tunel, ki ima izhoddo morske obale. Izgradnja te HE je bila naËrtova-na v dveh fazah, od katerih je dodanes v celoti zgrajena le prva fa-za in del objektov druge faze.Vprvi fazi gradnje sta bili vgrajenidve Francisovi turbini z moËjo108,2 MW pri pretoku 45 kubiË-nih metrov na sekundo in 27-me-trskem neto padcu vode, ter dvatrofazna sinhronska generatorjaz moËjo po 120 MW. Generatorjasta v blok vezana s trofaznimatransformatorjema moËi 120 MVAin napetostjo 14,4/115,2 kV (Hr-vaπka) oziroma 14,4/242 kV(BiH).HE Dubrovnik smo si lahko ogle-dali v sklopu nedavnega hrvaπke-ga posvetovanja Cigre-HK. Vsiudeleæenci smo se strinjali, da bibilo treba ≈molk« vsaj na stro-kovnem podroËju Ëim prej preki-niti in naposled zaËeti normalniobratovalni dialog.

SreËko Lesjak

65Foto arhiv

Foto arhiv

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 65

altern

ativn

i viri

slandija namreË leæi naAtlantski prelomnici - jar-ku, ki loËuje ameriπko odevrazijske tektonske ploπËe.

To podroËje je tektonsko in vul-kansko zelo aktivno, o Ëem se jemogoËe prepriËati na Islandiji navsakem koraku, saj naletimopovsod na vrsto pojavov, ki sopovezani s premiki zemeljskihplasti ter vulkanskimi pojavi. Iz-bruhi toplih voda, par ali plinov,geoloπkimi prelomi ter tudi potre-si niso v tem okolju niË nena-vadnega. Na podroËju ene izmedgeotermalnih elektrarn na Islan-diji v Nesjavellirju so v πtirih le-tih zaznali 24.000 potresov, ki sopresegli 0,5 stopnje po Richterje-vi lestvici. Opazovanja kaæejo,da so bila tudi leta z do 12.000takπnih potresov.Geotermalni izvori vode, pare patudi plinov temeljijo na procesunaravnega kroæenja vode. Voda,kot deæevnica in druge povrπin-ske vode pronicajo v globino obskalnih skladih vse do vroËih pla-sti magme. Tam se segrejejo inprodrejo na povrπje. Oblike ozi-roma pojavi, ki so posledica pro-diranja vroËe vode, pare in pli-nov na povrπje, so razliËnih ob-lik. Pojavne oblike so gejzirji inizviri vroËe pare ali vode iz skal,vulkanskih tal ter blatnih jezerc.Pogosto pa spremljajo vse te po-jave plini.

Ocenjujejo, da je cikel kroæenjavode od prodiranja s povrπine doponovnega njenega vraËanja izglobine 800 do 1.000 metrovokrog 800 let. Islandci pravijo,ima ta voda neprijeten vonj pravzaradi starosti. Segreta voda topina svoji poti z minerali bogate ka-mnine ter se z njimi bogati. Pogo-sti spremljevalec toplih voda jepredvsem plin znaËilnega vonjapo starih jajcih - æveplovodik -ter drugi toplogredni plini in vvodi topni minerali. Plini in mi-

NERGETSKO IZKORI©»ANJEGEOTERMALNIH VODAE

Energetsko izkoriπËanje geotermalnih voda ozi-roma par temelji na tehnologijah, ki njihovoenergijo pretvarjajo v uporabno toplotno ener-gijo in to naprej v druge oblike energije, kot jeelektriËna energija. Najraznovrstnejπe ter te-hnoloπko najnaprednejπe izkoriπËanje geoter-malne energije na svetu je nedvomno na Islan-diji, saj je tam te energije v izobilju.

I

66

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 66

nerali se sËasoma iz nje tudi izlo-Ëajo. Æveplo tvori v naravi sliko-vite æivobarvne skulpture, mine-rali, predvsem silicij, pa ob temustvarjajo usedline, obloge ternanose.

Prve zamisli v zaËetkuprejπnjega stoletja Geotermalna podroËja delijo naIslandiji v nizkotemperaturna invisokotemperaturna. Prva so ti-sta, katerih temperatura vode naglobini 1.000 metrov dosega 150stopinj C, druga pa so tista, ki totemperaturo presegajo. Ta sopredvsem v neposredni bliæini ge-oloπkih prelomnic oziroma tam,kjer so vulkanske aktivnosti po-gostejπe. Na teh obmoËjih je zem-lja kisla in neprimerna za kakr-πno koli vegetacijo, pogosto pa jepovrπina prekrita tudi z æveplom.Vode z viπjo temperaturo so bo-gatejπe z minerali in plini, saj sojih na svoji poti veË raztopile. Tevode zaradi visoke vsebnosti dru-gih spojin tehnoloπko niso nepo-sredno uporabne. Uporabne paso za ogrevanje hladnejπe vode zmanjπo vsebnostjo snovi, pre-dvsem takπnih, ki jih je mogoËe vnadaljnjih procesih tehnoloπkoobvladovati. Tako dobimo z gre-tjem tehnoloπko vodo, primernoza nadaljnjo uporabo, predvsemje ta voda namenjena komunal-nemu ogrevanju, ter paro, ki jo

uporabimo v procesu pridobiva-nja elektriËne energije.V bliæini glavnega mesta IslandijeReykjaviku, na obmoËju Hengil-la, so bili pred nekaj tisoË leti ak-tivni trije vulkani. To obmoËje jetudi geotermalno bogato, na njemso veËja nahajaliπËa vroËe vode,katere temperatura znaπa na glo-bini pribliæno 2.000 metrov do350 stopinj C. Sprva so vroËo vo-do uporabljali le za pranje peri-la, v te namene so organiziralipralnice. Pozneje so vroËo vodouporabljali v industriji volne terza ogrevanje prostorov. Prve za-misli o dejavnejπem izkoriπËanjutoplih voda tega podroËja je æe le-ta 1926 zasnoval inæenir JonThorlaksson. Ta moæ je poznejepostal æupan Reykjavika, natopa πe predsednik vlade.

Neprecenljiv vir energijeTehnoloπko izkoriπËajo vroËo vo-do v geotermalnih elektrarnah vtreh ciklih. V prvem ciklu zaje-majo vroËo vodo in pare iz vrtin,v drugem ogrevajo hladnejπo vo-do, v tretjem ciklu pa poteka pre-tvorba toplote v elektriËno ener-gijo. V prvem ciklu zajeto vodo inparo iz vrtin loËijo v loËilniku -separatorju. Neuporabljeno pa-ro in vodo izpustijo v tem proce-su v okolje. Paro s tlakom 12 ba-rov ter temperaturo 190 stopinjC uporabijo za dogrevanje hla-

67

V separatorju se lo-Ëita vroËa voda inpara. OdveËno parospustijo ob tem pro-cesu v okolje. Tavsebuje ogljikovespojine, æveplovespojine ter teæke ko-vine. Toplogrednihplinov in teækih ko-vin je v primerjavi stermoelektrarno natekoËe gorivo nepri-merno manj.

Za naπe razmerezanimive konstruk-cije 132 kV daljno-

vodov povezujejoelektrarne in nase-lja. V okolici nase-lij so izvedeni kot

kabli.

Vse foto dr. Franci ÆlahtiË

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 67

kl

dnejπe vode ter pridobivanje pa-re, ki poganja turbine turbogene-ratorjev. V kondenzatorju poturbini para segreva vodo, ki seπe dodatno dogreva z geotermal-no vodo ter je po tem procesu na-menjena daljinskemu ogrevanju.Ta voda je segreta na temperatu-ro 85 do 90 stopinj C. Posebendel postopka kemiËne obdelavevode je ob tem namenjen odstra-njevanju mineralov in kisika izvode. Na obmoËju ene izmed islandskihgeotermalnih termoelektrarn vNesjavellirju, ki z elektriËnoenergijo ter toplo vodo oskrbuje-jo Reykjavik, je 22 vrtin, od ka-terih so samo πtiri neaktivne.Vsaka od vrtin ima termiËno moËokrog 60 MW, polovico njeneenergije je mogoËe koristno upo-rabiti. Izkoristljiva moË ene vrti-ne zadoπËa na Islandiji za toplo-tno oskrbo okrog 7.500 prebival-cev. Elektrarna na tem obmoËjuje bila grajena postopno. Trenu-tno lahko daje 1.100 litrov vodena sekundo v toplovodno omre-æje, pridobljena para pa poganjatrenutno tri generatorje po 30MW elektriËne moËi. ObstojeËevrtine bi naj po napovedih zado-πËale za toplotno oskrbo tegaobmoËja Islandije za naslednjih30 let. Stranski produkt obvlado-vanja pare in vode v geotermalnielektrarni so pare. Te vsebujejotoplogredne pline, med katerimista ogljikov dioksid in æveplovo-

dik. Ta elektrarna poπlje na letov okolje oziroma ozraËje 7.500ton ogljikovega dioksida ter1.700 ton vodikovega sulfata, karje v primerjavi, Ëe bi uporabljalatekoËe fosilno gorivo, neprimer-no manj. Æveplovodik se lahko sËasom v posebnih razmerah pre-tvori v æveplov dioksid, ki je po-vzroËitelj kislega deæja. Tega do-gajanja na Islandiji πe niso opazi-li, zaznali oziroma raziskali dopotankosti. Nekateri strokovnja-ki domnevajo, da razpade æve-plovodik tako, da se izloËi æve-plo, ki ga deæ spere na tla. Tamtvori nenevarne soli. Drugi stro-kovnjaki pa menijo, da se ta plinpretvori v æveplov dioksid. Razi-skava naravnih pojavov na Islan-diji, ki analizirajo pojave, pove-zane s tem plinom, potrjuje pre-dvsem prvo domnevo. Emisije teelektrarne v okolje so tudi metanter teæke kovine, ki so do okoljaneprijazne.Transportni sistem tople vode izNesjavellirja do srediπË porabe insistema toplovodnega prenosnegaomreæja drugih geotermalnihelektrarn v tem delu Islandije jedolg 23 kilometrov. Iz te elektrar-ne Ërpajo vodo najprej v rezervo-ar na viπini 406 metrov, od tamteËe ta po principu prostega padavse do porabe oziroma rezervo-arjev v vozliπËih omreæja. Toplo-vod je izoliran tako uËinkovito,da se voda od elektrarne do pora-bniπkega omreæja po sedmih

urah potovanja ohladi samo za 2stopinji. To pomeni, da se na to-plovodu, ki je poloæen veËinomanad tlemi, sneg nikoli ne topi za-radi izgub cevovoda. Ob prvi pol-nitvi s toplo vodo je bil toplotniraztezek toplovoda 24 metrov.Elektrarna Nesjavellir je vklju-Ëena v elektroenergetsko omreæjeIslandije s 132 kV daljnovodom.V okolici prebivaliπË poteka dalj-novod kot kabel. V geotermalnielektrarni v Nesjavellirju je za-poslenih 18 delavcev, v soboto innedeljo pa sta poleg zaposlenega,ki je pristojen za turistiËni instrokovni prikaz elektrarne, na-vzoËa samo dva usluæbenca. Ter-moelektrarna je vkljuËena v ko-munalno podjetje, ki skrbi zaenergetsko in vodno oskrbo tegadela Islandije, na katerem æiviveËina prebivalstva. Zaradi niz-kih cen te energije so pridobljenasredstva namenjena vlaganjem vdrugo infrastrukturo tega podro-Ëja, kot sta informatika ter tele-komunikacije. Iz energetskihsredstev so bogato financiranetudi raziskave drugih oblik ener-gije ter drugih virov energije, kotsta na primer vodik in gorilne ce-lice. Na teh strokovnih podroËjihsodelujejo islandski strokovnjakiv zelo ozko specializiranih stro-kovnih skupinah svetovnega vr-ha.

Dr. Franci ÆlahtiË

68

VroËe pare,bogate s

primesmi -posebej

prevladujev njih æve-

plo - tvorijoraznovrstneoblike izpu-

hov. Mednjimi so po-

gosti stoæciævepla.

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 68

ouËna tematika je z vidi-ka zgodovinskega priËe-vanja o tehniπkem razvo-ju in v izobraæevalne na-

mene januarja na ogled v avliosnovne πole dr. Franceta Preπer-na v Kranju, kjer bodo pripravilitudi pogovor z avtorjem razstavein knjige Dragom Paplerjem o po-menu in razvoju gorenjske elek-troenergetike. ≈VËeraj razstava gospodarskihdoseækov Elektra Gorenjska, da-nes razstava risarsko, kiparskihdel se sedaj v tem boæanskem pro-storu naπe boginje Elektre sku-pno zlivata v sinergijo umetniπkihin gospodarskih doseækov. ZaËe-tnik in pobudnik razstav mag.Drago ©tefe je s skupino naπih so-delavcev ustvaril v tej galeriji so-æitje med umetnostjo in gospodar-stvom, in ta tradicija, ki jo ima taprostor, se bo nadaljevala tudi vprihodnje,« je ob odprtju razsta-ve risb in kipov Petra JovanoviËana temo Pesmi πtirih dejal Ëlanuprave Elektra Gorenjska mag.Andrej ©uπterπiË.Umetnost in gospodarstvo imataveliko skupnega, je ugotovil:≈Umetnost nam razkriva Ëlove-kovo vedenje in nastaja iz Ëlove-kove nuje po vsestranskem izra-æanju in posredovanju misli in Ëu-stev, ki ga pri vsakdanjem delu vpodjetju doæivljamo tudi mi. Vtrenutkih danaπnjega hitrega æiv-ljenjskega ritma nas umetnost po-mirja, nas navdaja s fantazijo in

Ëustveno prekipeva romantiko,stremi po brezpogojnem doæivlja-nju resniËnosti in nam kaæe novaizrazna sredstva za nova spozna-nja.« V Galeriji Elektra Gorenjska raz-stavlja kipar, risar in likovni sa-morastnik Peter JovanoviË izSpodnje Æetine, samorastnik iz-pod Blegoπa. Kot osemletni deËekje narisal svoje prve risbe, in si-cer motive takratnih kmetov, kiso vozili les na obvezno oddajo.Svoje risbe je nalepil na hlode.Prvi honorar pa je dobil od æetin-skega kmeta AndrejaËa za risbonjegovega konja. Njegovo risar-sko sposobnost so odkrili slikarjiAlenka GaloviË, Joæe Ciuha in Ive©ubic. Velikokrat je sodeloval vhumanitarnih akcijah. Postal jeeden vodilnih kiparjev samoukovv Sloveniji. Avtor svoja Ëustva po-

nazarja s svojimi prelepimi risba-mi in kipi, polnimi notranjega na-boja, ki ga izæarevajo tudi na-vzven. V 40. letih trdega dela je znepremagljivo slo po ustvarjanjuin s hribovsko trmo narisal na ti-soËe risb in izdelal stotine lesenihkipov ter spomenikov, ki upoda-bljajo davna in bliænja zgodovin-ska dogajanja, klasiËno literaturoavtorjev Preπerna, Seliπkarja,Levstika, Preæihovega Voranca indrugih pa vse do razstavljenihrisb, ki ponazarjajo vsebino zbir-ke Pesmi πtirih - pesnikov Kajeta-na KoviËa, Janeza Menarta in Ci-rila Zlobca ter Toneta PavËka.Slednja sta se odprtja kranjskerazstave tudi udeleæila in sprego-vorila o navdihu in motivih izzbirke, ki je lani praznovala 50-letnico izida. Risbe so bile predkratkim razstavljene v ©kofji Lo-ki, kipi pa so bili tokrat prviËpredstavljeni javnosti. O razstav-ljalcu in njegovih delih je sprego-voril likovni kritik prof. Ivan Go-lob. Program je povezovala mag.Mateja Nadiæar, v kulturnemprogramu pa sta nastopili flavtist-ki Gordana Buh, πtudentka glas-benega konservatorija v Celovcu,in Petra JovanoviË, dijakinja sre-dnje glasbene πole v Ljubljani.

Drago Papler

69kultu

raOÆITJE MED UMETNOSTJO

IN GOSPODARSTVOMS

Galerijski prostor Elektra Gorenjska jezapustila dokumentarno-zgodovinskarazstava Elektroenergetika skozi Ëas, kizaznamuje 40-letno zgodovino podjetjaElektra Gorenjska in je odslej na ogledv gorenjskih osnovnih πolah.

P

Mag. Andrej©uπterπiË,Ëlan upraveElektra Go-renjska, vgovoru obodprtju raz-stave slik inkipov avtorjaPetra Jova-noviËa v ga-leriji Elek-tra.

Foto Drago Papler

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 69

popo

tovan

ja

olesarjenje po gozdo-vih in v tem obdobju -Kubo sva obiskali no-vembra lani - pre-

dvsem po blatnih poteh Baracoeje bila prava pravcata sprostitev.Iz Santiaga de Cube sva namreËtoliko da ne zbeæali pred takoimenovanimi hinjeterosi, ki kotsenca sledijo turistom in jim po-skuπajo prodati kar koli ter takozasluæiti kakπen dolar. Pravza-prav sva priËakovali, da se bovamorali neprestano otepati Ku-bancev, ki si æelijo nekoliko olaj-πati boj za vsakdanji kruh z na-dlegovanjem lahkovernih turi-stov - nanje so naju namreË opo-zorili znanci, ki so æe obiskali todræavo, a vendarle je bil obiskSantiaga kaplja Ëez rob. Nikjernisva mogli posedeti niti za minu-to, ne da bi naju zaËel kakπen na-debuden deËek risati, starka pro-siti za milo, spet drugi domaËinza dolar, mladci pa so æeleli samo- ≈vaditi angleπËino«, zvedeti kajo naπi deæeli, povpraπati po ne-znani besedi v kateri izmed an-gleπkih knjig, se zgolj pogovarjati..., kot so hiteli pojasnjevati v po-

lomljeni angleπËini. Sprva sva jimπe odgovarjali, a ko sva ugotovili,da so se kmalu spremenili v naji-ne stalne sopotnike in da so namasledili kot senca, je postalo dru-æenje manj prijetno in tako je za-Ëetna prijaznost vsaj do vsiljiv-cev po nekaj dneh minila. Æelelisva si le πe mirnega kotiËka. Ba-racoa, mestece na skrajnemvzhodu, poraslo s tropskimi goz-dovi, je bila prava odloËitev.

Skrbi za nastanitev niPot do omenjenega mesta je bilakljub udobnemu avtobusu - turi-stiËnemu, da ne bo pomote, ku-banski so namreË sicer Ëisto v re-du, brez teæav se da potovati vnjih, Ëe le dobiπ kot turist katere-ga izmed dveh rezerviranih sede-æev in Ëe se med potjo ne pokvari- in neverjetno lepi naravi nekoli-ko naporna: dviganje in spuπËa-nje, ovinek za ovinkom, klima dopetnajstih stopinj Celzija ... Ko-maj sem Ëakala vroËega, a kljubtemu prijetnega vetriËa, ki je tistidan mirno pihal po mestecu oboceanu. ©e preden smo parkiralina tamkajπnji postaji, so se predavtobus nagnetli domaËini in mo-leli v zrak kartone z imeni. Kajkmalu sva ugledali moæaka, ki je

O JE PA»KUBAT

flAli vodi ta pot do Güirita?« je Jenny povpraπa-la trojico nekoliko zdolgoËasenih domaËinov, kiso posedali na klopci pred kolibo v vasici Yara.flDa, kar po tej poti naprej,« so ji hiteli odgo-varjati, midve z Matejo pa sva se samo smehlja-li in bolj po mimiki kot po besedah sodeË spetpognali kolesi po blatni stezi. Da bi se moralinauËiti πpansko veË kakor le nekaj poglavitnihbesed, sva spoznali hitro, ko sva zapustili veËjimesti - Havano in Santiago de Cuba. Prav zatoje bila Jenny, nagajiva in venomer nasmejanaKanadËanka, ne le prijetna druæba pri kolesar-jenju po vasicah v bliæini kubanskega mestecaBaracoa, temveË tudi zelo koristna.

K

70

Vse foto Simona Bandur

Domino jeena izmednajbolj prilju-bljenih dru-æabnih iger naKubi. Doma-Ëini postavijomizo obiËajnokar na ulicoin se ne pusti-jo motiti, kojih priπleki ra-dovedno opa-zujejo.

Plovba iz Bome 2 v Bomo 1.

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 70

dræal napis ≈Simona in Mateja«. Saj ne da bi se komu posebej na-javili - ko prideπ na Kubi v prvocaso, ti skorajda ni veË treba skr-beti za nastanitev. V Havani najuje prijateljev znanec napotil kprijaznemu paru, ki naju je obodhodu - ne da bi to sploh vedeli- predal svojim znancem v Santi-agu de Cuba in tako naprej ... Naslovi, ki sva jih prinesli s sabo,so torej obleæali v najinih beleæni-cah. Pa niË zato - vedno sva pri-stali pri dobrih in neverjetno pri-jaznih ljudeh, tudi v Baracoi,kjer naju je pri druæini omenje-nega moæaka πe najbolj zabavalmali David s svojimi iskrivimi innagajivimi temnimi oËmi. Spora-zumeti se sicer nismo mogli - mi-dve sva znali namreË le maloπpansko, fantiË pa kajpak ni bilveπË angleπËine, a ko nama je ho-tel ponagajati, ni bilo treba be-sed. Tudi njegova mama je pove-dala vse kar v svojem jeziku innekako se nam je uspelo sporazu-meti, πe zlasti ko smo se pogovar-jali o tem, kaj naju bo prihodnjidan Ëakalo na kroænikih. Najboljsva se kajpak razveselili morskihsadeæev, ki so nama jih po navadipostregli ≈pod mizo«, kar pome-ni, da so jih, kot veËino stvari naKubi, kupili na Ërnem trgu. ≈Toje paË Kuba,« so ob tem po nava-di pristavili in se nasmehnili alipa preprosto pritisnili iztegnjenpalec na usta - naj bova tiho ... Inπpektorji so jih namreË obisko-vali zelo pogosto, policisti so pazi-li na red na skoraj vsaki ulici,zlasti v veËjih mestih in pred turi-stiËnimi zanimivostmi ter hoteli,tudi sosedje so vsaj po besedahnekaterih znali biti vËasih nekoli-ko hinavski, so nama zaupali.Kljub temu se Baracoa ni zdelatako ‘kubanska’ kot druga mesta- policistov skoraj ni bilo videti,ljudje so se bolj ali manj brigalizase, πli svojo pot, igrali karte alipriljubljeni domino, nemalokratzaplesali kar na ulici. Posedanjepo trgih, opazovanje ljudi, brez-skrbno preæivljanje prostih uricje bilo spet podobno Ëistemu he-donizmu - brezciljno sva postava-li po ulicah, le tu in tam naju jepresenetilo πe kakπno sikanje, kipa ni bilo veË tako moteËe. A zato niti ni bilo Ëasa na pretek: vmestecu sva se odloËili ostati petdni, kar ni veliko za kraj, ki zokolico, bogato z naravnimi za-kladi, ponuja πtevilne moænosti

71

-

a

o

-

-

Razposajeni otroci v Bomi 1.

Na Kubi je mogoËe najceneje prenoËi-ti in se okrepËati v casi particulare.Tako se imenujejo hiπe, kjer obiËajnodruæine oddajajo sobo ali dve, v veË-jih mestih tudi veË, in turistom obtem πe postreæejo z obroki. Hrana tamje v primerjavi z restavracijami velikocenejπa in bolj okusna. V restavraci-jah so obroki namreË precej manjπi inpribliæno dvakrat draæji, da ne govo-rimo o cenah v hotelih. Za dvopostelj-no sobo v casi particulare je trebaplaËati od 15 do 25 dolarjev (razen vglavni sezoni, ki traja od decembra dofebruarja - takrat so cene viπje in tudibarantati za ugodnejπe je veliko te-æje), za zajtrk doplaËati po dva do tridolarje na osebo, za kosilo oziromaveËerjo pa πe pet ali πest dolarjev.

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 71

za izlete in potepe, organiziranein tiste, ki so veliko bolj zanimivi- po skritih poteh, ki jih poznajobolj ali manj le domaËini ali turi-sti, ki radi raziskujejo tudi posvoje.

flNeumne turistke«Za pot po vasicah v okolici Bara-coe, s katero sem zaËela to repor-taæo, nam je pravzaprav povedaltamkajπnji delavec v bliænji agen-ciji. Zanimala nas je - Matejo,mene in Jenny, ki sva jo spoznalina poti v to mesto - predvsem bli-ænja ribiπka vas Boca de Miel, dokatere smo æelele s kolesi, a smokmalu ugotovile, da vodi pot tudinaprej in da lahko izpeljemo lepokroæno pot. Kakπna bo cesta,nam ni znal povedati, smo pa mumorale obljubiti, da mu bomo po-roËale prihodnji dan, kako je πlo.Takπen izlet bi namreË rad ponu-dil πe drugim turistom. ReËeno, storjeno: sposodile smosi kolesa in upale, da pot ne bohribovita, saj so delale prestaveËisto po svoje, Ëe sploh so, terzgodaj zjutraj krenile na pot -najprej peπ, po pesku ob obalinamreË nismo mogle poganjatipedal. Boca de Miel se je πe ko-maj prebujala v sonËku, fantiË jeæe posedal na mostu in namakaltrnek, nekaj starËkov je sedelopred hiπnimi vrati, sicer pa je bi-lo πe bolj ali manj mirno. Odkri-vale smo naprej - belo plaæo, Pla-ya Blanca, ki pravzaprav ni bilaniË posebnega, vasice Yara, Bo-ma 1 in 2 ter Güirito, kot je kazalnaπ na roko narisani zemljevid,ter za vsak primer tu in tam pov-praπale domaËine, kod in kam.Po razriti in blatni cesti se nam-reË ne bi bilo niË kaj prijetno iz-gubiti. Pri tem smo bile niËkoli-kokrat deleæne zaËudenih pogle-dov, Ëeπ ≈kaj pa je narobe s temituristkami, zagotovo imajo de-nar, pa poganjajo kolesa po tehhribih in blatu!« A kljub temu sonam vedno z veseljem pomagaliin poklepetali, kot reËeno, je bilaza to pristojna predvsem Jenny,KanadËanka, ki sva jo spoznalina poti v Baracoo.

ObËinstvo pri maliciV Yari je bil Ëas za malico. Vede-le smo, da smo na pravi poti, za-to smo brezskrbno postale pri pr-vi klopci. Takoj so se ob nas zna-πli moæakar in æenska z otrokom.≈Ali lahko poËijemo na vaπi klop-

ci?« je hitro vpraπala sopotnica.Moæak je nekoliko preseneËenoprivolil in nam kar sledil. Nekajtrenutkov za tem se je pred namizbralo obËinstvo: trojici se je pri-druæilo πe nekaj domaËinov, pes,maËke, pa πe dva pujsa za name-Ëek, ki sta radovedno pokukalaiz bliænje koËe - stanovanjske, nehleva - in vsi so radovedno zrli vnas. LaËne in æejne, kot smo bile,smo napadle nahrbtnike, potempa se le zaËele zavedati, da so sigledalci prinesli celo stole, da jebilo vsem prijetno in udobno. ≈Ali lahko kupimo pomaranËe?«smo poskuπale navezati pogovorin pokazale na bliænje drevo, bo-gato z rumenimi sadeæi. Ne, jeodkimal moπki. Pa niË, smo sesprijaznile in se smehljale druπËi-ni. Kmalu je vzel palico in z dre-vesa zbil pomaranËe. Kajpaksmo jih z veseljem vzele in ponu-dile denar, a bile πe bolj presene-Ëene, ko je odklonil - doslej sonam na Kubi vse poskuπali pro-dati! Na koncu je le vzel nekajpesosov, za kar se nam je zahva-ljevala vsa druπËina. Razpoloæene smo spet pognalepedala po poti navkreber in seËudile, da smo odkrile kraj, kjer

ne vidijo namesto turistov le do-larje. ©e bolj nas je razveselilostareli par pred naslednjo koËo,ki nas je prijazno povabil naobisk, na kavo. Ker nas je Ëakalπe dobrπen del poti, smo odkloni-le in se ustavile nekaj metrov na-prej, kjer nam je pot kriæala ko-bila z mladiËem. Ni se zmenila zanas in nepremiËno stala, me patudi - takih sreËanj namreË neka-ko nismo navajene. Kmalu nas jelastnik reπil zagate in premakniltrmasto æival, me pa smo nadalje-vale pot pod kokosovimi palma-mi. ≈Ali vesta, da vsako leto umre povsem svetu pribliæno 150 ljudi,ker jim pade kokosov oreh naglavo,« naju je povpraπalaJenny. Ne! Tega v tistem trenut-ku nisem hotela vedeti, πe zlastiko sem se ozrla navzgor in videlapolno palmino kroπnjo, ki se jedvigala zelo visoko. Resda bi mo-ral imeti skorajda sreËo, da bi seujel v to statistiko, a vendarle jebilo poganjanje do naslednje to-Ëke nekoliko laæje.

Iz Bome 2 v Bomo 1≈To je Boma 2,« nas je pouËil mo-æakar, ki smo ga sreËale, ko smo

72

Tobak in izdelovanje to-baËnih izdelkov sodita

med najdonosnejπe gospo-darske panoge na Kubi.

Cigare, ki jih izdelujejo vtovarni na fotografiji (po-snetek je iz Trinidada), so‘delavske’, kot so povedali

poznavalci, in poceni,med najdraæje pa sodijo

zlasti znane Cohiba, Ro-meo in Juliet ter MonteChristo. Na Ërnem trgu

zahtevajo zanje po 30 do-larjev za πkatlo s 25 ciga-rami, v pooblaπËenih trgo-vinah pa stane ena cigaraznamke Cohiba Esplendi-

dos 13 dolarjev. Kajpakso cigare s Ërnega trga teæ-

ko verjetno pristne.

Nas Stik 01 26.1.04 14:36 Page 72

prispele do zaliva, ki ga je bilotreba preËkati s Ëolnom. V vasicije bila le ena hiπa ob vodi, kjersta divje Ëofotala otroËaja. Takojje pomahal proti drugi strani inæe se nam je zaËel bliæati starec sËolnom, moæak pa je vmes hitelpripovedovati, koliko prijateljevima v Evropi. Zanj je bil brækonevsak tujec, s katerim je spregovo-ril besedo ali dve, prijatelj, smougotavljale medtem, ko je nalagalkolesa na plovilo, ki nas je pope-ljalo v - Bomo 1. VeslaË, ki jih jemoral imeti æe krepko Ëez sedem-deset, je ob koncu zahteval nekajpiËlih pesosov ter nas skorajdanagnal proË, ko smo mu hotelepomagati pri raztovarjanju. Bo-ma 1 je bila sicer bolj obljudena,kot njena druga polovica, a kljubtemu je bilo v njej le nekaj hiπ,okoli katerih so se podili otroci,njihovi starπi pa so nas tudi to potradovedno opazovali.Podobno je bilo na zadnjem po-stanku - v Güiritu. Vasica je bilasicer Ëisto blizu glavne ceste, akljub temu smo se πe vedno poËu-tile kot del pozabljenega sveta. Iznahrbtnika smo potegnile poma-ranËe, se posladkale in spet uzrlek drevesu nad nami ... ≈Te so ze-

lene,« nam je povedala gospodi-nja iz bliænje koËe, a medtem jemladeniË æe plezal po vejah dre-vesa in trgal sadeæe. Pa niË, smoodvrnile ter poskuπale dopoveda-ti plezalcu, naj se vrne. Hitro za-tem je pristopilo dekletce s polni-mi rokami mandarin. Hvaleænosmo jih vzele in kmalu se je vrni-lo s πe enim zalogajem. Dovolj je,jo je ustavila Jenny in ponudilanjeni materi denar. Skoraj uæa-ljeno in odloËno je zavrnila, je padekletce zato nekoliko raje vzelopiπkote. Spet smo se uπtele, smougotovile. Ljudje v teh vasicahres niso vajeni turistov, kot pomestih na Kubi. Prav πkoda bo,ko bo turistiËni vodnik sem pri-peljal gruËe kolesarjev, smo sestrinjale in se takoj odloËile, dabomo resnico nekoliko izkrivilein dejale, da bi bila pot velikoprezahtevna za turiste. Iluzija je,da bi s tem domaËinom prihrani-le stik s turisti - jasno je, da bodoprej ali slej odkrili tudi to pot,prav gotovo se je marsikateri æeznaπel tukaj, a Ëe prihranimo te-mu koπËku Kube le nekaj mese-cev miru, je tudi to nekaj, smopametovale in se zaËele vraËatiproti Baracoi, tokrat po cesti,

kjer je bilo veliko bolj naporno.Sonce je ob dveh popolne ne-usmiljeno ægalo v asfalt, cesta seje dvigala in spuπËala, avtomobi-lov, ki bi jih lahko ustavile, sko-rajda ni bilo, vsaj v naπo smer ne.Kmalu se nam je le pribliæalmanjπi kamion. Ustavile smo gain voznika vpraπale, ali nas lahkoodreπi razbeljenega asfalta in pe-lje do Baracoe. Pet dolarjev, jehitro postavil svojo ceno. Nismoimele volje, da bi se pogajale, karsmo obiËajno poËele, in hitro pu-stile pospraviti kolesa. Ko smosedle, je skrbno pokril zadnji delvozila in nas skril pred morebi-tnimi nezaæelenimi pogledi polici-stov. ≈»e nas ustavijo, recite, dasem vam zgolj pomagal, ne da stemi zato plaËale,« nam je πe naro-Ëil. Ker ni bil uradni taksist, nebi smel peljati turistov, pravza-prav niti ustaviti ne bi smel. A ksreËi se ljudje ne ravnajo povsempo strogih dræavnih zapovedih inpravilih. »rni trg, takπen ali dru-gaËen, pelje to dræavo, tako alidrugaËe, naprej in tudi to je edenizmed njenih Ëarov.

Simona Bandur

73

Ni Kube brez revolucije, Fidela Castra, Ernesta Che Guevare in Jo-sea Martíja. Ob vsaki, πe tako nepomembni, poti spremljajo mimoi-doËe revolucionarni napisi - kot na fotografiji, kjer piπe: Zmagalismo! - brækone v vseh mestih in veËjih krajih so spomeniki, ki izkazu-jejo Ëast revolucionarjem. A zdi se, da se ljudje zanje ne menijo veË, oCastru vsaj veËina bolj ali manj le πe zbija πale, po tihem seveda, onjegovem zdravju pa pravijo, da ima dobre zdravnike in da bo zago-tovo æivel πe desetletje ali celo veË.

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 73

na ob

isku

elektrarni Rudno jeznal iztisniti kar najve-Ëjo proizvodnjo iz sicerne velike in moËne elek-

trarne. »istoËa znotraj strojnicein v okolici pa je bila in je πe ve-dno vzor za vsakega sodelavca velektroenergetskem sistemu Slo-venije. Njegova volja in pristna prvin-skost izraæata sreËno æivljenje, kipa je bilo najmanj dvakrat izpo-stavljeno strahu, trepetu, a hkra-ti moËni volji in veri v æivljenje.Jernej Urh je bil po domaËe Æa-garjev iz Rudna in je πel s trinaj-stimi leti sluæit k Pavelnu v Draæ-goπe za pastirja. Pri πtirinajstih jedoæivel draægoπko bitko in le posreËnemu nakljuËju ostal æiv.

Preæivel draægoπko bitkoOd 9. do 11. januarja 1942 so bi-le Draægoπe prizoriπËe bitke Can-karjevega partizanskega bataljo-na. Ta je z izvrstnih poloæajev 9.januarja odbil vse napade, nasle-dnji dan je sovraænik zbral okre-pitve in tretji dan popoldne naj-prej zavzel JeleniπËe, nato prodi-ral proti zahodu v zaselek PriCerkvi in do veËera zavzel vsovas. Cankarjev partizanski bata-ljon, ki se je po bitki organiziranoumaknil na zasneæeno Jelovico, jeutrpel devet mrtvih, sovraæniko-ve izgube niso znane (na voja-πkem pokopaliπËu v Kranju so po-kopali 27 policistov). Boj Cankar-jevega bataljona v Draægoπah jebil do takrat najdaljπi in tudi naj-odmevnejπi boj slovenskih parti-

zanov. Nemπki okupator je onjem objavil posebno tiskano spo-roËilo na lepakih, partizanskovodstvo pa potek boja v Sloven-skem poroËevalcu. In kako jemed domaËini draægoπko bitkodoæivel, takrat 14-letni, JernejUrh: ≈Ponedeljek, 12. januarja1942. Ko se je zdanilo, so odstra-nili opeko in πli v hlev. Nikjer nibilo nikogar videti. Ves dopoldanje bilo mirno. Opoldne je gospodi-nja skuhala kosilo in ko so se use-dli za mizo, sta v hiπo priπla dvaNemca. Gospodarja Tomaæa inmene sta preiskala, ali sluËajnonimava pri sebi oroæja, nato staodπla. Ostali smo sami. Skoziokno v drugem delu hiπe smo po-gledali, kaj se dogaja. Videli smopolno Nemcev. Kmalu so na Pik-covo dvoriπËe zaËeli voditi ljudi.K Pavelnovi hiπi sta πla dva Nem-ca. DomaËi niso vedeli, kaj nare-diti. Bili so tako zbegani, da sokar poËakali Nemca, ki sta jih na-silno odpeljala pred Pikca. Tu soNemci starejπe moπke, æenske inotroke razvrstili v eno, drugemlajπe moπke v drugo gruËo. Sle-dnje so postavili v vrsto in jihobrnili proti cerkvi rekoË, da gre-do za partizani kazat pot. Gnaliso nas mimo Dobreta in KopaËa.Tu me je prijel nek Nemec za ro-kav in me povlekel iz vrste. Goto-vo je mislil, da ne sodim med dru-ge. Bilo me je strah, ker nisem ve-del, kaj hoËe. Iztrgal sem se mu.Raje sem πel z domaËini v koloninaprej. Pri KopaËu so v kolonopotisnili tri æenske: Tonetovo

Franco, Boπtanicevo Neæo inKopËevo Marijo. Po koloni smokmalu izvedeli, da prvi æe zavija-jo v æupniπËe in da nas bodo stre-ljali. V æupniπËe so zaprli 22 osebv klet, v prostor, kjer so bili sodiza vino, police za jabolka ... æen-ske so zaprli v kuhinjo. Na vratihje bil mitraljezec. HkavπËev ata innjegov brat Peter sta znala malonemπko in sta hotela povedati, daoni niso niË krivi. Mitraljezec jesamo zamahnil z mitraljezom.Razmiπljal sem æe, kam me bo za-delo. Mislil sem, Ëe bo druge merilv glavo, bo mene lahko πe zgreπil,ker sem bil manjπi od drugih. Pri-πel je gestapovec, ki je zelo dobrogovoril slovensko. Ozmerjal nasje in srdito preklinjal. Dræal nam je dolgo pridigo. Rekel je, dabo straæar zdaj zaprl vrata. Na-slednje jutro bo vsak πel domovpo obleko in po hrano za dva dni.Z vsakim bo πel en straæar. Natonas bodo odpeljali v Begunje inkolikor jih ne bo tam ≈pocrkalo«od lakote, jih bodo odpeljali v ta-boriπËe. Odπel je. Straæar je zaprlvrata. ZaËeli so se pogovarjati,kaj bi storili. Vsi so se bali tabo-riπË, saj je vsakdo æe sliπal za gro-zodejstva, ki so se tam dogajala.Mislili smo, da bi naslednji dan,ko bi æe vsi v spremstvu straæar-jev priπli ven iz æupniπËa, na znakposkuπali pobegniti. Komu bi go-tovo uspelo. Za druge bi bila patudi boljπa hitra smrt. Mislili so,da bi se mogoËe lahko kdo reπilskozi straniπËno okno. PosamiËnoso odhajali na straniπËe, a se jevsak vrnil, ker je bilo okno preoz-ko. V samo straniπËe pa tudi nih-Ëe ni upal skoËiti, ker bi se lahkozaduπil.Torek, 13. januarja 1942. Protijutru sem πel na straniπËe. Ko semse vrnil v klet, mi je postalo slabo.Bilo me je strah, zeblo me je. Karnaenkrat sem se zgrudil. Drugimoπki so potolkli po vratih. Stra-æar jih je odprl. Odnesli so me vkuhinjo. Posadili so me na πtedil-nik. Nek Nemec mi je ponudil ja-bolko. Mislil sem ga æe prijeti, koga je odmaknil in ga dal na πtedil-nik, da se je jabolko pogrelo. Po-tem sem ga pojedel. V kuhinji soNemci pili æganje, jedli kokoπi ...Tu so bile tudi tri, æe prej omenje-ne æenske. Popoldne je priπel mo-πki v civilu, ki je govoril sloven-sko. Vpraπal me je, kaj delam tu-kaj. Povedal sem mu, da tu slu-æim za pastirja. Rekel mi je, da

TRAH IN SRE»AJERNEJA URHAS

Jernej Urh, rojen leta 1927, doma iz Rudna vSelπki dolini, je krasen Ëlovek, Ëistega znaËajaz najlepπimi lastnostmi Ëloveka, ki ga lahkosreËaπ kot sodelavca ali po nakljuËju, mi je obpriloænosti dejal mag. Drago ©tefe. Skro-mnost, poπtenost, natanËnost in delovnost solastnosti, ki ga odlikujejo vse æivljenje.

V

74

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 74

lahko grem. Bil sem vesel, a hkra-ti æalosten, ker sem bil sam. Kosem πel skozi veæo, sem pred kle-tnimi vrati πe videl straæarja. ©elsem v vas Draægoπe k Pavelnu. Vvasi so bili æe vozniki iz drugih va-si. ©el sem pod Pavelnovo hiπo invidel, da so v hlevu vrata odprta,æivine pa nikjer. Stopil sem v hi-πo, sliπal sem ropot in poklicalgospodinjo TonËko. PrepriËansem namreË bil, da je ona v zgor-njih prostorih. Na vrhu stopnic seje pojavil Nemec s piπtolo v ro-kah. Hitro sem skoËil skozi vratain zbeæal ven. V vasi so bili vozni-ki iz sosednjih vasi. Poznal semPoseËnkovega Joæa. Vpraπal semga, ali se lahko z njim peljem naRudno. Prikimal je. PoËakal meje πe toliko Ëasa, da je bil njegovvoz poln in da so mu Nemci dalipovelje, da naj gre. Do noËi sembil doma.«Jernejevo mater je skrbelo, kaj jez njenim sinom, in ga je mimonemπkih patrulj priπla iskat vDraægoπe. Takrat je bil Jernej πezaprt v æupniπËu in ga ni mogladobiti. Pavelnova Antonija jo jeprosila, da vzame s sabo hËerkoMaro. Vzela jo je in se vrnila naRudno, ne vedoË, ali bo πe kdajlahko videla svojega sina. Draæ-goπe so bile poægane 13. januarja1942 in poruπene do tal. V dvehdneh je okupator ustrelil 41 mo-πkih, preostale prebivalce odpe-ljal v dolino in vas poægal, febru-arja pa razstrelil πe zidove.

Voznik Jernej Urh se je vrnil domov vRudno. Kot hlapec pri Maguπarjuv Rudnem je opravljal teæja delain prevoze. Ob razliËnih tovorihje tudi na skrivaj oskrboval parti-zane na PrtovËu in Jelovici s hra-no, moko in mesom. Bilo je ne-varno, saj so okupatorji prihajaliz Rudna na obronke Jelovice,kjer so imeli zasede na prostemcestnem prehodu Jamnik-Lajπe-Draægoπe-Rudno. Po letu 1943 seoroæniki niso poËutili varne in sose umaknili. Nastala je prosta potiz Æeleznikov proti Primorski.Jernej se spominja, kako je kotnajmlajπi fant iz Rudna s πe dve-ma starejπima mobiliziranima vo-znikoma teden dni vozil les iz goz-dov do ceste, naprej so ga vozilidrugi vozniki. Ni se vedelo, za kajgre. Da je πlo za bolnico Franjo vCerknem, smo izvedeli πele povojni. Partizani iz GubËeve briga-

de so povedali, da v Poljanski do-lini okupator pripravlja hajko inda bo pretila nevarnost kmalu tu-di v naπi Selπki dolini. Voznikismo se vrnili preko Farjega poto-ka in Æeleznikov domov. Poznejeje oskrba prihajala z Gorenjskepreko Draægoπ in Rudna v Farjipotok, kjer je bil glavni πtab ©ko-fjeloπkega odreda. GospodarjaAndreja Maguπarja so partizanimobilizirali, zato je veËino kme-Ëkih del padlo na Jerneja. Pozimi1945. leta je Jernej Urh zbolel,kuhala ga je vroËina, imel je hudeboleËine. Zdravljenje ni niË po-magalo, junija 1945 so ga operira-li na slepiËu. V povojnih letih niposluπal mamine æelje, da bi seizuËil za krojËa ali Ëevljarja, tem-veË se je odloËil, da bo rajπi hla-pec. Skupaj z oËetom je delal kotdrvar tri leta.

Od hlapca do strojnikaFranc Kemperle je leta 1931 zgra-dil nad vasjo Rudno pod Draægo-πami elektrarno s turbino za 70KM in trofaznim generatorjem 75kVA, 380/220 V. Poleg je postaviltudi transformatorsko postajo, vkateri je napetost transformiralna 6 kV, in s to napetostjo oskrbo-val πest vasi ter Tovarno kovinskegalanterije Niko Æumer v Æelezni-kih. Kemperletovo podjetje je le-ta 1939 kupila Elektrarna za ©ko-fjo Loko in okolico. ElektrarnoRudno je poveËala z novo turbinomoËi 25 KM in generatorjem 58kVA, 380/220 V ter jo povezala s 6kV daljnovodom preko avto-transformatorja s svojim 5 kVomreæjem v ©kofji Loki. SkupnamoË je bila 128 kW.V elektrarni Rudno je bil æe odvsega zaËetka vodja Franc Bi-zjak, njegov pomoËnik Janez ©u-bic je bil priuËen. Na delu sta semenjavala vsakih 12 ur. Bizjak,ki je bil doma iz Hotavelj, jeupravljal tudi elektrarno Fuæinepri Æireh. Jernej Urh je dvakratprosil za delo pri direktorju ta-kratnih Gorenjskih elektrarnDragu Chvatalu, ki je æelel, da biimel kakπno kvalifikacijo kovin-ske stroke, poklic kovaËa ali stru-garja. Po odpustu pomoËnika jedobil sluæbo v elektrarni Rudnooktobra 1953. Ob prevozu nado-mestnega transformatorja, ki soga prepeljali namesto okvarjene-ga, je Jernej Urh leta 1955 doæiveldelovno nesreËo. Zaradi prezgo-daj odvezanih vrvi se je transfor-

mator nagnil in padel ter Urhupolomil nogo. Po okrevanju jeJernej Urh opravil polkvalifikaci-jo v Cerknem, nakar se je odloËilin prijavil v Elektrogospodarskoπolo in pridobil leta 1957 kvalifi-kacijo. Po letu 1960 je Franc Bi-zjak prevzel vodenje elektrarneFuæine, Jernej Urh pa je postalvodja elektrarne Rudno. ≈Za stikalca je priπel najprejFranc LotriË z Draægoπ, za njimpa πe Franc Zupanc z Draægoπ.Pozneje je Franc LotriË πel v elek-trarno ©kofja Loka in po potrebiv druge elektrarne. Napeljava te-lefona leta 1964 je omogoËila bolj-πo dostopnost, obveπËenost in de-æuranje. Leta 1965 je bila zgraje-na cesta, za boljπi dostop do elek-trarne Rudno. Racionalizacija v proizvodni enotiElektro Sava Kranj je zahtevalazmanjπevanje delovne sile, FrancZupanc je odπel za inkasanta v Di-stributivno enoto Elektro Kranj.Nekaj let sem skrbel za elektrarnosam, potem je priπla odloËitev ozmanjπanju delovnih mest poelektrarnah. Od leta 1970 sem de-lo opravljal s poloviËnim Ëasom,πtiri ure sem bil vodja elektrarneRudno, druge πtiri ure sem bilskladiπËnik v nadzorniπtvu Æele-zniki Elektra Kranj. Omreæje seje izboljπevalo, gradili so se novidaljnovodi in transformatorskepostaje. Upokojil sem se leta 1986.Elektrarna Rudno z moËjo 175kW je bila leta 1987 avtomatizira-na,« je povedal Jernej Urh. Drago Papler

Jernej Urh,skrben vsluæbi indoma

75

Foto Drago Papler

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 75

stolet

je ele

ktrike

skladu z zakonom oljudskih odborih iz leta1952 se je elektroener-getski sistem zaËel de-

centralizirati, vpeljana je bila ko-munalna elektrogospodarska or-ganizacija. ZaËelo je poslovati 12proizvodnih podjetij in 14 distri-bucijskih podjetij. Obrati so 1.januarja 1953 dobili status po-djetij za prenos in distribucijoelektriËne energije. Samostojnadistribucijska podjetja so ustano-vili ObËinski ljudski odbori. Vsamostojnih podjetjih se je uspe-πno uveljavilo delavsko samou-pravljanje, oba organa, upravniodbor in delavski svet, sta raz-pravljala o vseh bistvenih proble-mih. Povezovala sta se v krovnoorganizacijo Elektroenergetskisistem Slovenije, ki je ob direk-torju inæ. Vekoslavu Koroπcu,dobil nova organa upravni odborin delavski svet. Predsednik pr-vega upravnega odbora je bil Mi-le Vozel iz Kranja, predsednikdelavskega sveta pa Lado Tom-πiË.

Elektrika za pogonsko moËNizkonapetostno omreæje, ki soga zgradili za novo elektrificiranevasi je raslo iz leta v leto. Leta1939 je bilo v Sloveniji 3.200 kilo-metrov omreæja, na koncu leta1952 pa æe 7.190 kilometrov. Teπtevilke govorijo o velikem uspe-hu elektrifikacije podeæelja, nu-dijo pa tudi odgovor na vpraπa-nje, kje so bile uporabljene tonev æice predelanega bakra in alu-

minija in πtevilni izolatorji, na-bavljeni tudi z devizami. Elektrifikacija je bila gradnja inedinstveno gibanje za napredek.Mnogi kraji in zaselki so imeliizvedeno napeljavo samo za luË.Borba za tretjo æico je bila kaj æi-vahna ... Ko se je poleglo prvoveselje, in ko je zasvetila domaelektrika, je æe vzplamtela æeljapo pogonski moËi. ElektriËni mo-tor je nadomestil delovno silo, zanjegovo prikljuËitev pa sta bilipotrebni πe drugi dve æici. Do-brot elektrike niso uæivali vsi pre-bivalci Slovenije. Leta 1953 je bilodstotek elektrificiranosti 56,8-odstoten.Gorenjska je bila v os-predju, Prekmurje, okolica Ma-ribora in Slovenj Gradca pa vozadju. Med πiroko potroπnjo souvrπËali skupine gospodinjstva,razsvetljavo poslovnih prostorov,motorje in aparate, poljedelskemotorje in javno razsvetljavo. Elektrifikaciji so dajali velik po-men, saj so se zavedali, da je

elektriËna energija osnova za vesnadaljnji razvoj industrije, po-ljedelstva, prometa in druæbe kotcelote. Z elektrifikacijo se je dvi-gnil druæbeni standard prebival-cev. Poraba kilovatnih ur naodjemalca je rasla z vsakim le-tom. V gospodinjstvu je znaπalaporaba po prebivalcu leta 1948275 kWh, leta 1952 pa æe 341kWh.

Elektrika za gospodinjstvoZa porabo elektrike v gospodinj-stvu sta bili pomembni dve zade-vi. Elektroindustrija je moralaproizvajati vse potrebne, dobrein ne predrage gospodinjske apa-rate. ElektriËni tok ni smel bitipredrag. Za odjem je moralo bitiurejeno omreæje in instalacije.Industrija gospodinjskih apara-tov je bila takrat πe premalo ra-zvita. Elektrogospodarstveniki zdirektorjem inæ. Vekoslavom Ko-roπcem na Ëelu so leta 1953 opo-zarjali: ≈»e hoËemo, da bo πel ra-zvoj elektrifikacije dalje, mora-mo poskrbeti za aparate in za ce-nen tok.« In elektrika za gospo-dinjstvo se je tudi dejansko poce-nila, kar je nedvomno pripomo-glo k nadaljnjemu razvoju. Meri-lo za vsako dræavo je bila tudi po-raba elektrike na prebivalca vposameznem letu. Leta 1939 jebila na obmoËju Slovenije pora-bljenih 220 kilovatnih ur na pre-

LEKTRIKA PREDPOL STOLETJA - PISALO SE JE LETO 1953

EZ industrializacijo so zaËele rasti nove tovarne,elektrificirana so bila vedno nova obmoËja, upora-ba elektrike v πiroki potroπnji je zelo narasla, elek-triko so dobile tudi najbolj oddaljene hribovskevasi. Januarja 1953 je zaËela poslovati krovna or-ganizacija Elektroenergetski sistem Slovenije, ki jevodil republiπko razvojno, obratovalno in cenovnoelektroenergetsko politiko.

V

76

Hidro-elektrarnaMedvode je zaËela proizvajatielektriËnoenergijo leta 1953 .

Foto Drago Papler

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 76

bivalca, leta 1952 pa 960 kilova-tnih ur na prebivalca. Doseæen jebil πtiri in pol kratni prirastek.

Elektrika v kmetijstvuElektrifikacija poljedelstva je po-stala nadaljnja vaæna naloga.Smoter tistega Ëasa je bil dvig po-ljedelske storilnosti in olajπanjedela, zlasti kmeËkim æenam. Natrg so prihajali razliËni elektriËnigospodinjski aparati in drugi de-lovni stroji. Podatki o tem, koli-ko hektarjev zemlje je zajel enelektromotor, so pokazali, da jebila Gorenjska daleË najbolj na-predna pokrajina. V pohvalo inspodbudo okrajem so bili objav-ljeni v Tovariπu πt. 33, z dne 14.avgusta 1953, statistiËni podatki.Okraj Radovljica je imel 10 hek-tarjev zemlje na en elektromotor,okraj Kranj 17, Celje-mesto 21,Ljubljana-okolica 30, ©oπtanj 30,Ljubljana-mesto 34, Trbovlje 39,Maribor-mesto 52, KoËevje 58,Celje-okolica 62, Slovenj Gradec64, Ptuj 67, Maribor-okolica 75,Seæana 82, Novo mesto 103, Tol-min 208, Krπko 226, Ljutomer356, Postojna 462, Gorica 627,»rnomelj 2623 in Murska Sobota7583 hektarjev zemlje na en elek-tromotor.

Elektrika v sluæbi ljudstvaPoraba za πiroko potroπnjo je bi-la 195 milijonov kilovatnih ur.Dræava je z gospodarskimi ukre-pi in razvojnimi programi zago-tavljala gradnjo proizvodnih vi-rov elektriËne energije, distribu-terji na terenu pa so svetovaliuporabo elektriËnih gospodinj-skih aparatov in delovnih stro-jev. Ljudem je elektrika prineslalepπe in udobnejπe æivljenje.Pred 50 leti so bili v elektrifikaci-jo vloæeni veliki delovni napori infinanËna sredstva. Zgrajene elek-trarne, transformatorske posta-je, daljnovodi in omreæja so bilipodlaga za nadaljnji razvoj gos-podarstva. Elektrika je bila vsluæbi ljudstva.

Pomembna vloga elektrar-ne TrbovljeElektrarna Trbovlje je bila tedajmed najboljπimi elektrarnami vJugoslaviji. Zlasti pomembno zarazvoj podjetja je bilo leto 1950,ko je delovni kolektiv prevzelelektrarno v svoje upravljanje.Ves delovni kolektiv z delavskimsvetom in upravnim odborom na

Ëelu je namreË na strokovnempodroËju dosegel velike uspehe,saj je podjetje samo opravljalovsa komplicirana popravila inmontaæe. V Tovariπu, πt. 23, dne5. junija 1953, so omenili samo-stojno zamenjavo lopatic na tur-bini, popravilo turbine, izdelavotransportnih naprav, montaæo Ëi-stilnice vode, novega stikaliπËa,kompletne remonte kotlov, izde-lavo bagerja za raztovarjanjepremoga iz æelezniπkih vagonovin podobno. Vsa ta dela so prejopravljali strokovnjaki iz tujine.Predvsem pa je Elektrarna Tr-bovlje prispevala pomemben de-leæ pri elektrifikaciji in industria-lizaciji domovine, saj je bila po-membno vozliπËe pri razdeljeva-nju elektriËne energije. V skloputedanjega elektroenergetskega si-stema pa je druæno z vsemi slo-venskimi in nekaterimi hrvaπki-mi elektrarnami napajala tudizvezne daljnovode.

Podreditev pomembnih rekElektrifikacija je bilo gibalo naπeindustrializacije. Zato so krotilireke, jim spreminjali pota in jihnapeljevali skozi predorne rove,da so gnale turbine ter dajale svetlobo in moË. Nove in moder-ne hidroelektrarne Mariborskiotok, Savica, Moste, Medvode inVuzenica so leta 1953 krile æeznaten del slovenskih potreb.≈Na hidroelektrarni Moste so be-tonirali krono pregrade, kateroso dvignili πe za 9 metrov. Bræ, kobo elektrarna popolnoma v obra-tu in bodo delovali vsi πtirje agre-gati, bo oddajala naπim tovar-nam, mestom in podeæelju 75 mi-lijonov kWh energije letno, karbo nadomestilo 150.000 ton pre-moga ali 30.000 ton tekoËega gra-diva. Dela so se zaËela leta 1946in dva agregata sta stekla julija1952. Graditev elektrarne pome-ni z naπe razmere velikansko de-lo in uspeh, saj se je zaËelo delo vnajteæjih pogojih, ko ni bilo narazpolago πe dovolj mehanizacijeza gradnjo, niti πe niso imeli to-varn za opremo hidroelektrarn.Vsa oprema, razen generatorjev,je izdelek domaËih podjetij.Dela za hidroelektrarno v Vuze-nici so se zaËela pozimi 1948 in ta-krat je bila dograjena prva, de-sna gradbena jama. V letih 1948do 1951 je bil zabetoniran desnidel objektov, pozimi 1951/52 patudi zaprta leva stran struge in

voda spuπËena skozi æe zgrajenidesni dve odprtini jezu. Ko boelektrarna dograjena, bo dajalaletno 284 milijonov kWh energi-je. Dva agregata sta bila spuπËenav pogon leta 1953 in bosta dajalav srednjem hidroloπkem letu 219milijonov kWh energije. ZaËeli soz gradnjo nove hidroelektrarne vVuhredu, ki bo poleg Oæbolta pomoËi najveËja doslej zgrajenaelektrarna na naπem delu Drave.Leta 1948 se je zaËela gradnja hi-droelektrarne Medvode. Desnibreg je bil januarja 1953 gradbe-no konËan, na levem pa je biloopravljeno najteæje delo: sifon inspirala. V desni obreæni zgradbije bila æe postavljena turbina zgeneratorjem. Tudi pomoæniobratni prostori so bili æe oprem-ljeni. Desna turbina bo zaËelaobratovati pomladi z moËjo12.650 KS. Ko bo hidroelektrar-na popolnoma dograjena, bosta vobratu dve turbini s skupnimuËinkom 25.300 KS in z letnorazpoloæljivo energijo 95 milijo-nov kWh. Zajezitev je segala dovasi MavËiËe in je tako nastalo5,5 km dolgo jezero,« je ob foto-reportaæi zapisal Tovariπ, v drugiπtevilki, 9. januarja 1953.

ZaËetek obratovanja HEMedvode1. avgusta 1953 je tovariπ ZoranPoliË slovesno spustil v pogon pr-vi agregat HE Medvode s priklo-pom na omreæje. Drugi agregat jezaËel obratovati aprila 1955. HEMedvode je najprej obratovalaprek skupnih 6 kV generatorskihzbiralnic na 110 kV omreæju, insicer prek transformatorja 13MVA. Elektrarna je imela poleglastne proizvodnje πe prikljuËekna 110 kV omreæje in na 35 kVrazklopiπËe. Graditelji HE Me-dvode so si pri gradnji pridobilidragocene izkuπnje in so upravi-Ëeno priËakovali, da se bodo ena-ko kot graditelji dravskih elek-trarn, postopoma preselili na so-sednjo projektirano elektrarnoMavËiËe ter tako Ëim prej in Ëimbolje dogradili zaËeto verigo elek-trarn v zgornjem toku Save. Æeljazapisana v Tovariπu, πt. 33, 14.avgusta 1953 se ni uresniËila. HEMavËiËe z moËjo 38 MW je bilaslavnostno odprta πele po 23 letih,31. julija 1986, ko je bil vklopljenprvi 19 MW agregat.

Drago Papler77

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 77

najpr

ej je

zdra

vje

e se v prazniËnih dneh neoziramo preveË na zdrav-je in zdravo prehrano inse prepustimo mamljivim

dobrotam na mizah, je treba vsajveËini ljudi v naslednjih nekajdneh sprejeti tudi posledice - ne-katere daje kislina, jih peËe zga-ga, drugim hrana obleæi v æelod-cu, so zaprti, tretji ne morejoumiriti prebave ... Vse te teæavelahko vsaj delno ublaæimo, to-krat z zdravo in bolj primernohrano.

Banana blaæi boleËineBoleËine v æelodcu, slabost invnetje sluznice najpogosteje po-vzroËijo majoneza, zelje, ocvrtein slane jedi, meso, kava, πumeËepijaËe (zlasti kokakola) in sadnisokovi ter vino in pivo. Enoizmed najpreprostejπih zdravil zavzburjen æelodec so banane, sajuËinkovito blaæijo boleËine, ki jihpovzroËa gastritis ali vnetje æe-lodËne sluznice. Teæave zaradiprevelike koliËine kisline v æelod-cu prav tako umiri kuhan riæ, kiveæe odveËno kislino, obenem paje lahek za æelodec in najmanjnapenja. Tudi rdeËi in beli fiæolter koruza, tofu iz soje in kruh sose po navedbah v priroËnikuHrana - Ëudeæno zdravilo odliËnoizkazali pri prepreËevanju izlo-Ëanja omenjene kisline, pri nena-dni slabosti pa naj bi bil najboljuËinkovit ingver.Podobno neprijetna nadloga jezgaga, zaradi katere prav takotrpi veliko ljudi, najpogosteje pajo povzroËijo Ëokolada, maπËobe,

pepermint, Ëesen, Ëebula, poma-ranËni sok, rdeËa pekoËa papri-ka, zaËimbe, agrumi, paradi-ænik, kava in alkohol, torej veli-ko snovi, ki jih zauæijemo prav vprazniËnih dneh. Ko jih pojemopreveË, doseæejo æelodËni pre-bavni sokovi spodnji del poæiral-nika, kamor sicer ne sodijo, inpovzroËijo ægoËo boleËino ter pri-tisk pod grodnico. V tem primeruje najboljπe zdravilo izogniti segrehom, πe zlasti jih ni priporo-Ëljivo jesti pred poËitkom. V nas-protnem primeru lahko postane-jo napadi kroniËni. Obenem jetreba zauæiti veË ogljikovih hi-dratov in proteinov ter piti ËimveË vode, da odplaknemo moteËosnov iz poæiralnika.

Zaprtje in driskaNepravilna prehrana, zlasti pre-obilica hrane, ter premalo tekoËi-ne v Ërevesju nemalokrat prive-deta do zaprtja. Tudi v tem pri-meru je dieta nedvomno najpo-membnejπi naËin za prepreËeva-nje in zdravljenje te prebavnemotnje - jemanje farmacevtskihzdravil je lahko namreË πkodlji-vo, saj velike koliËine odvajal te-æave πe poslabπajo. OmrtvijonamreË æivce v Ërevesju, zato seslednje preneha normalno krËiti.Hrana deluje kot odvajalo na ra-zliËne naËine. »e vsebuje velikovlaknin, kot na primer oves in ze-lenjava, preprosto pospeπi polze-nje po Ërevesju, Ëe pa zauæijemokavo ali suhe slive, je kemiËna re-akcija tista, ki izzove gibanje Ëre-vesja. Za tovrstne motnje so torej

najbolj priporoËljivi in tudi naj-bolj uËinkoviti æitni otrobi - zazaËetek so to æe polnozrnati kruhin pπeniËni ali riæevi otrobi, ki jihlahko dodamo tudi drugim je-dem. Sprva naj bi zadoπËala zgoljælica otrobov na dan, po potrebito koliËino bodisi poveËamo bodi-si zmanjπamo, priporoËljivo paje, da ob jedi zauæijemo tudi veli-ko tekoËine. K temu kaæe dodati,da je treba paziti pri nakupu ko-smiËev - biti morajo grobi, a pre-æveËljivi. »e niso, je verjetno, dane bodo uËinkovali. Poleg omenjenih odvajal obiËaj-no zelo dobro deluje, kot æe ome-njeno, kava - s kofeinom ali brez- saj izzove vsaj pri tretjini ljudikrËenje Ërevesja, podobno je ssuhim sadjem, zlasti slivami indateljni, odvajalno pa delujejo πestroËnice (grah, fiæol in oreπËki),gomolji, zelenjava, jabolka, po-maranËe in drugo sadje.Hrana, ki je naπ æelodec ni nava-jen vsak dan, lahko velikokratpovzroËi povsem drugaËno na-dlogo: drisko. V tem primeru jelajπanje tegob kajpak obratnokot pri zaprtju. Drisko poslabπa-jo vse jedi, ki napenjajo (fiæol,zelje in Ëebula), jedi z veliko vla-kninami (surovo sadje in zelenja-va in polnovredna æita), mleko,redke juhe, kava in drugi napitkis kofeinom, pa tudi tekoËine z ve-liko sladkorja. Najboljπe zdravi-lo je πkrobnata tekoËina: gostajuha ali napitek iz riæa, koruze,pπenice, krompirja, leËe, koren-Ëka, preæganke in podobno, zelouËinkovit je πe napitek iz borov-nic. V vsakem primeru oboleli nesme prenehati jesti, nasprotno -jesti mora Ëim bolj pogosto in po-stopoma, vendar omenjene jedi.Tudi piti mora po malem, in sicertoliko, da nadomesti izgubljenotekoËino.

Simona BandurPovzeto po knjigi Jean Carper:Hrana - Ëudeæno zdravilo

HRANO NAD PRAZNI»NO≈OBREMENJEN« ÆELODECS

Prazniki so sicer æe zdavnaj mimo, zato smo æeumirili æelodce, prenapolnjene in razdraæenezaradi vseh dobrot, ki smo jih zauæili. A kljubtemu ne bo odveË nekaj nasvetov, kako po poje-dini preprosto - s pravilno prehrano - umiritirazdraæen æelodec.

»

li

jj

78

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 78

Metre pa pridobivam poËasi, Ëe-prav dereze dobro prijemajo vstrmem trdem snegu. PoËasi stezi-ca, ki je v snegu le skromna sled,zavije v desno poboËje. V kljuËihse dvignem do malega sedelca.Nad mano se konËno odkrije robplanote. Tu vodijo preËne lovskestezice levo in desno. Ta bo mojcilj naslednjiË. Zadnji del vzponana planoto postane sneg mehkejπi,Ëuti se vpliv vetra, ki brije s pla-note navzdol in nanaπa sneg. KonËno me objame sonce, ki se jeskrivalo ves Ëas vzpona. Za ro-bom se odkrije prava zimskapravljica! Vse je poæledeno. Beliledeni oklep okoli drevja zaradisonËnih æarkov glasno poka. Obsneænih zavesah se prebijem dovrha. Ledeno mraz je, pa πe piha,zato se kmalu odpravim nazaj na≈toplejπo« stran. Ko πe tu ugasnesonce, spet pritisne neznosenmraz, tako da je treba nazaj dol.Sestop je ena sama pesem uæiva-nja v gibanju. Tudi vse toplejepostaja. Pri kmetiji me spet poz-

dravi domaËi pes, ki se oglasi πeletakrat, ko mu obrnem hrbet ...©e podatki: Opisana tura je pri-merna bolj za gorske uæivaËe paπe to v kopnem Ëasu. ZaËetek po-ti bomo naπli v dolini Trebuπe,nad kriæiπËem pod kmetijo Sve-tin. Lovska pot, ki ji kolikor toli-ko lahko sledimo, je mestomaoznaËena z markacijami. Za 1000metrov vzpona bomo porabili 2-3ure. Komur se ne da toliko hodi-ti, obstaja tudi laæja in hitrejπarazliËica. V tem primeru se pri-peljemo na planoto do vasice Lo-kve. Naprej sledimo oznakam zaDom na Lazni in znaku ≈P«. Vdrugem kriæiπËu zavijemo desnoproti Mojski dragi. Na prevalu,kjer se nam odkrije Poldanovec,zavijemo levo in vozimo do mar-kacij na drevesu za Poldanovec(mimo oznak za Dom v Lazni).©iroka pot nas s ceste povede nabliænji greben (tu pride opisanastezica iz Trebuπe) ob robu pla-note. Po valovitem svetu doseæe-mo vznoæje in po stezici razglednivrh. Vrnemo se po isti poti. Vseskupaj bo trajalo kako urico, Ëeodπtejem morebitno hojo po za-sneæeni cesti. In doseæena viπina?Poldanovec jih ima 1299 m. V po-moË nam bo zemljevid Goriπka(1:50.000). Pa sreËno pot in leprazgled vam æelim!

Vladimir Habjan

79planin

arjen

je

mnogih vrhov tukaj-πnjih planot, kot je Tr-novski gozd, Vojsko,Banjπice, so lepi razgledi

na Julijce v daljavi s sprednjo li-nijo zasneæenih Spodnjih Bohinj-skih gora. Moj cilj je Poldanovec,razglednik v Govcih. To je edennajbolj divjih predelov Trnov-skega gozda. Nekaj Ëez tisoË me-trov visok ‘zid’ prepada s strmi-mi, poraπËenimi in delno skalna-timi poboËji v dolino Trebuπe. Kosem bil prviË na vrhu, me je narobu planote pritegnila skromnastezica, ki je vodila iz te doline.No, zdaj stojim na izhodiπËu,pred menoj pa je veË kakor tisoËviπinskih metrov vzpona. Kje jezaËetek poti, mi pove tukajπnjipoznavalec terena, Edo Kozorog,iz Modreja. Mimo samotne kmetije jo ma-hnem Ëez travnike do gozda. Za-Ëetek poti je skrit, vendar pravosmer pokaæe star, lesen smerokaz.Takoj se oblikuje grapa, ki je stal-nica vzpona. Snega je z vsakimmetrom veË, presenetljivo trd je -Ëeprav je v visokogorju zaradi no-vozapadlega snega ravno naspro-tno - zato nataknem dereze. Stru-ga je polna malih idiliËnih tolmu-nov, na stenah pa visijo ledene za-vese. Iskanje poti ni pretiranoproblematiËno, Ëeprav je sneg,pot gre levo ali desno od grape.Pri prvem skoku je vseeno trebadesno okoli malega turna, pomagami jeklenica. Potem se spet znaj-dem v grapi. Visoko nad mano jestrm izpostavljen skalnati stolp,za katerim se skriva glavni vrh.

IMSKA PRAVLJICANA GOVCIHZ

Pozimi razmere veËkrat niso primerne zaflorng« ture v visoke gore. Takrat jo obiËajnomahnem v smeri Primorske. Tokrat se odpra-vim v Gorenjo Trebuπo. To je zanimiva, pre-cej odmaknjena in razpotegnjena dolina, kjerso πe ljudje redkost.

Z

Foto Vladimir Habjan

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 79

kriæa

nka

80

Pravilna reπitev nagradne kriæanke: VS, DERAIN, ESENCA, VE»NOST, LN, TESNOBA, BOR, OPTATIV, ONA, PERGOLA, ÆOL», ÆARKO, BIVOL, KNA, GZ,E»O, ETA, DION, RIL, NIN, AGRA, KNEGINJA, LAK, TAT, EBRO, SPORED, SEKTA,UO, TVEGANOST, IVAN, LEL, ÆAL, TELEFOTO, EVA, ASTRONOM, COS.SreËa pri ærebanju je bila tokrat najbolj naklonjena Zlati ZupanËiË iz Ljubljane, Joæici Gorjan iz Tolmina in Adamu ErhatiËu iz Jurπincev. Izærebancem, ki bodo nagrade prejelipo poπti, iskreno Ëestitamo, vsem drugim pa æelimo veË sreËe prihodnjiË.

Nas Stik 01 26.1.04 14:38 Page 80

Univerza v Ljubljani, Laboratorij za EES v sodelovanju s SLOKO CIGRE, Slovensko sekcijo IEEE in Ministr-stvom RS za πolstvo, znanost in πport, pod vodstvomprof. dr. Ferdinanda Gubine organizira 14. mednarodnokonferenco o zaπËiti elektroenergetskih sistemov z naslovom ≈Power System Protection - PSP 2004«, ki bo potekala od 29. septembra do 1. oktobra 2004 v hotelu Golf na Bledu. Konferenca je mednarodna, zatobo uradni jezik angleπki.

Strokovnjake pozivamo, da prijavijo referate iz naslednjih podroËij:1. VkljuËevanje zaπËitnih in kontrolnih funkcij v trænem

okolju2. Koordinacija zaπËite v sistemih s porazdeljeno proi-

zvodnjo3. Novi algoritmi in postopki digitalnih zaπËit4. Simulacijska orodja za analizo okvar in koordinacijo

zaπËite5. Lokacija okvare v srednje in visokonapetostnih omre-

æjih6. Zamenljivost zaπËitnih sistemov in komponent7. Vzdræevanje in testiranje zaπËitnih sistemov8. Ocenitev in blaæenje motenj pri dobavi kakovostne

elektriËne energije9. Komunikacijski protokoli v sistemih zaπËite10. Izkuπnje v praksi

Podjetja vabimo, da na konferenci sodelujejo kot sponzoroziroma z reklamnim oglasom v zborniku konference. Vabimo vas tudi, da na konferenci predstavite vaπe izdelke, saj se je bo udeleæilo veËje πtevilo domaËih in tujih strokovnjakov s podroËja zaπËite elektroenergetskihsistemov.

Vse nadaljnje informacije lahko dobite: Tajniπtvo PSP2004, dr. Gregor VerbiË, Fakulteta za elektrotehniko, Træaπka 25, 1000 Ljubljana, tel: +386 1 4768 291, Fax: 01 4264 651, e-mail: conferen@strela.fe.uni-lj.si,internetna stran: http//www.psp-conference.org

MEDNARODNAKONFERENCA

14.

ZA©»ITAELEKTROSISTEMOVENERGETSKIH

Organizator:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Soorganizator:SLOKO CIGRE

Slovenska sekcija IEEE Ministrstvo RS za πolstvo, znanost in πport

Bled, Slovenija29. september - 1. oktober 2004

2 Kaj prinaπa zamrznitev omreænine?Ravno v najbolj norem decembrskem Ëasu, tik ob koncu leta2003, ko smo æe preπli v zadnjo etapo nazdravljanja novemuletu, je slovenska vlada pokazala roge strokovnim krogom,Agenciji za energijo, Elesu in distribucijskim podjetjem ter zapol leta zamrznila omreænino. Ali je na ta naËin hotela pokaza-ti, da Agencije za energijo ne potrebuje veË?

24 Kmalu moËnejπi veter za energetska jedraV Zdruæenju za energetiko pri GZS so zastavili vsebinsko pe-ster in zahteven program dejavnosti v obdobju do vstopa Slove-nije v EU. Namen je, da bi vse razvojne naËrte energetskih po-djetij vkljuËili v izhodiπËne dokumente za pripravo kljuËne te-matske konference - Slovenska energetika napenja jadra predpolnopravnim Ëlanstvom v EU, ki bo predvidoma potekala ko-nec marca.

26 Tudi letos predvidena precejπnja rast porabePotem ko se je lani poraba elektrike v Sloveniji znova precej poveËala, so prispele napovedi, da naj se njena rast πe ne bi umirila in lahko podobne rezultate priËakujemo tudi v tem letu. Ker v zadnjih letih nismo zgradili nobeneomembe vredne nove elektrarne in je omejen tudi uvoz, slovenski elektroenergetski sistem vse bolj obratuje na meji svojih zmogljivosti.

32 NEK lani poslovala z dobiËkomJedrska elektrarna Krπko je lani s prodajo 4.963 GWh ustvari-la 1,5 milijarde dobiËka, ki ga bo v skladu z meddræavno po-godbo vrnila obema lastnikoma. Tudi drugaËe so bili v naπiedini nuklearki s poslovanjem v letu 2003 zadovoljni, saj so iz-polnili skoraj vse zastavljene cilje in potrdili tudi petletni pro-gram razvoja, ki elektrarni zagotavlja kakovostno in varnoobratovanje tudi v prihodnje.

36 Novi center vodenja SENGPrvega decembra lani je vodenje hidroelektrarn na SoËi od Ele-sovega obmoËnega centra prevzel novi center vodenja Soπkihelektrarn, ki naj bi se v kratkem povezal tudi s centrom vode-nja HSE v Mariboru. Z novo pridobitvijo, ki je stala 90 milijo-nov tolarjev, bodo Soπke elektrarne lahko πe bolje izrabljalezmogljivosti svojih elektrarn in njihovo obratovanje prilagajaletrenutnim potrebam.

46 Januarski sneg povzroËal πkodoPrvo letoπnje obilnejπe sneæenje sredi januarja je najveË teæavpovzroËilo delavcem iz Elektra Ljubljane, ki so morali vloæitiprecej truda, da so usposobili 52 izpadlih daljnovodov in elek-triËno energijo znova zagotovili kar 43 tisoËim odjemalcem. Po-dobne teæave zaradi snega, Ëeprav je bilo prizadetih precejmanj odjemalcev, pa so konec minulega leta imeli tudi na Pri-morskem.46

26

2

Nas stik naslovnica 01 26.1.04 14:46 Page 4

glasilo slovenskega elektrogospodarstva / januar 2004

Kaj prinaπa zamrznitev omreænine?Tudi letos predvidena precejπnja rast porabe

Januarski sneg povzroËal πkodo

Æiveti je najbolj redka

stvar na svetu.VeËina ljudi

zgolj obstaja.

Oscar Wilde

Nas stik naslovnica 01 26.1.04 14:45 Page 2