Odvetnik - OZS | PredstavitevOdvetnik in pisatelj - mag. Igor Karlovπek (B. K.) Zgodovina dr. Peter...

OdvetnikOdvetnikPoπtnina plaËana pri poπti

1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto VII, πt. 6 (27) - julij 2005

Revija Odvetniπke zbornice Slovenije

dr. Ljubo Bavcon

Za veËjo kvaliteto sojenja in s tem k dvigu ugleda in avtoritete pravosodja

mag. Mitja JeleniË Novak

Qui facit per alium facit per se

dr. Luigi Varanelli

Postopek predhodnega odloËanjav perspektivi slovenskihodvetnikov

Boris Grosman

Priznavanje tujih izvrπilnihnaslovov

Jernej Podlipnik

Kratek vodnik CCBEpo evropski ustavi

odvetnik st/27-prelom 8/11/05 2:07 PM Page I

Kaz

alo

Tab

le o

f co

nte

nts

UvodnikTanja Seduπek: Kakπna prihodnost nas Ëaka?

Dnevi odvetnikovdr. Ljubo Bavcon: Za veËjo kvaliteto sojenja in s tem k dvigu ugleda in

avtoritete pravosodjamag. Mitja JeleniË Novak: Qui facit per alium facit per se

»lanki dr. Luigi Varanelli: Postopek predhodnega odloËanja v perspektivi

slovenskih odvetnikovDarja Pristavec: BrezplaËna pravna pomoË in odvetnik - aktualna

problematika in predlogi za izboljπanjeBoris Grosman: Priznanje tujih izvrπilnih naslovov

mag. Boπtjan J. Turk: Razmiπljanja o reformi ES»P - ali se z veËanjemuËinkovitosti sodiπËa v resnici poveËuje zaπËita Ëlovekovih pravic?

Ustava za EvropoJernej Podlipnik: Kratek vodnik CCBE po evropski ustavi

Izobraæevanje Blaæ Radujko: Predlog sprememb pravnega πtudija

Mnenja Vlado Began: Nekaj misli o katoliπkem krstu dojenËkov

Recenzije mag. Peter ProdanoviË: Slovensko odvetniπtvo in celostna podoba

odvetnika (mag. Bojan Kukec)

Mednarodna sreËanja Aleksandra JaneæiË, Nina Drnovπek: Izvajanje prevzema evropskega

pravnega reda - odvetniπtvo

Sodna praksa US RSDelavec se ne more odpovedati pravici do odpravnine (mag. Bojan

Kukec)

Sodna praksa SodiπËa ES»ezmejno priznavanje odvetniπke kvalifikacije (mag. Bojan Kukec)

Sodna praksa ES»PTudi vrhunski odvetniki niso (vedno) jamstvo za uspeh

(mag. Bojan Kukec)

Zbornica Iz dela upravnega odbora Odvetniπke zbornice Slovenije

Statistika

SreËanjaDavid M. Kenda: Odvetniki na evropskem nogometnem prvenstvu v

Franciji

Mediji o odvetniπtvu Toæilec uæaljen, sodnica kaznovala odvetnika (B. K.)

Odvetnik in pisatelj - mag. Igor Karlovπek (B. K.)

Zgodovina dr. Peter »eferin: Iz arhiva Odvetniπke zbornice Slovenije - Odvetniπka

zbornica v letih 1965-1967

Iz svetaKako seksi so odvetniki (D. Z.)

Rusija je “in” (D. Z.)Odvetniπke druæbe zatiskajo oËi pred sindromom burnout (D. Z.)

Avtorski sinopsis

EditorialTanja Seduπek: What’s in our future?

Days of Attorneysdr. Ljubo Bavcon: For a better quality of judging and a rise of thereputation and authority of the judiciaryMitja JeleniË Novak, LL.M.: Qui facit per alium facit per se

Articlesdr. Luigi Varanelli: The proceeding of preliminary judging in theperspective of Slovene attorneysDarja Pristavec: Free legal aid and attorneys - present problems andproposals for improvementBoris Grosman: Recognition of foreign execution titlesBoπtjan J. Turk, LL.M: Reflection on the reforms of the EuropeanCourt of Human Rights - Does an increase of the Court’s efficiencytruly influences the increase of the level of human rights protection?

Constitution for EuropeJernej Podlipnik: Short guide of the CCBE on the EuropeanConstitution

EducationBlaæ Radujko: Proposals for the modification of legal studies

OpinionsVlado Began: Some thoughts about the Catholic baptism of babies

ReviewsPeter ProdanoviË, LL.M: Slovene Bar and the overall image of anattorney (Bojan Kukec, LL.M.)

International meetingsAleksandra JaneæiË, Nina Drnovπek: The implementation of theEuropean legal order - attorneyship

Legal practice of the Constitutional Court of the Republic of SloveniaWorkers may not denounce their right to redundancy payment (BojanKukec, LL.M)

Legal practice of the European Court of JusticeCross-border recognition of attorney’s qualifications (Bojan Kukec,LL.M)

Legal practice of the European Court of Human RightsEven top-ranking attorneys are not (always) the guarantee for success(Bojan Kukec, LL.M)

The BarFrom the work of the managing board of the Bar Association ofSloveniaStatistics

MeetingsDavid M. Kenda: Attorneys at the European football championship inFrance

Media and the attorneysProsecutor offended, the judge inflicted punishment on the attorney(B.K.)An Attorney and a writer - Igor Karlovπek LL.M (B.K.)

Historydr. Peter »eferin: From the archives of the Bar Association of Slovenia- the Bar between 1965 and 1967

International news How sexy are the attorneys? (D.Z.)Russia is “in” (D.Z.)Law firms close their eyes on the burnout syndrome (D.Z.)

Authorial synopses

S prispevki sodelujejo: Dr. Ljubo Bavcon, profesor na PF Univerze v Ljubljani. Vlado Began, odvetnik v ©marju pri Jelπah. Dr. Peter »eferin, odvetnik vGrosupljem. Nina Drnovπek, odvetnica v Ljubljani. Boris Grosman, odvetnik v Ljubljani. Aleksandra JaneæiË, odvetnica vLjubljani. Mag. Mitja JeleniË Novak, odvetnik v Ljubljani. David M. Kenda, odvetnik v Ljubljani. Mag. Bojan Kukec, odvetnikna Vrhniki - specialist za delovno pravo. Jernej Podlipnik, odvetniπki pripravnik na Vrhniki. Darja Pristavec, viπja strokovnasodelavka na Okroænem sodiπËu v Ljubljani. Blaæ Radujko, odvetniπki pripravnik v Kopru. Tanja Seduπak, strokovna sodelavkaOZS. Mag. Boπtjan J. Turk, direktor Inπtituta SECLI, Ljubljana. Dr. Luigi Varanelli, odvetnik v Ljubljani in steËajni upravitelj.Dean Zagorac, novinar urednik Pravne prakse.

Pridruæite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku πt. 28/2005!

3

6

9

16

19

21

22

23

25

25

26

27

30

31

34

35

Prevodi v angleπËino: Jaka Repanπek, spec., stalni sodni tolmaË za angleπki jezik

odvetnik st/27-prelom 8/11/05 2:07 PM Page II

3Odvetnik 27/julij 2005

Odgovorni urednik revije me je kot strokovno so-delavko Odvetniπke zbornice Slovenije povabil,naj napiπem prispevek, v katerem naj predstavim

svoje izkuπnje in ideje za prihodnost. Kot odvetniπki kan-didatki in predtem odvetniπki pripravnici so mi bili, pre-den sem priπla na odvetniπko zbornico, odvetniπki poklicin njegove prijetne in manj prijetne plati æe dobro po-znani – predvsem tekoËi problemi in dejanske situacije,s katerimi se sreËuje odvetnik vsak dan. Moje delo nazbornici pa je poleg obravnavanja tekoËih problemov za-zrto tudi v prihodnost.

»lanstvo v Evropski uniji, globalizacija in podobnozahtevajo prilagajanje tudi v odvetniπtvu. Æe nekaj Ëasaje Ëutiti poskuse “amerikanizacije” tudi v evropskih in-stitucijah in le vpraπanje politiËne modrosti in moËi lo-bistov je, kako dolgo se bo Evropska unija lahko temuupirala in na koncu morda celo uprla. Ne trdim, da jevse novo slabo, vendar pa se je treba sprememb lotitipremiπljeno. To πe zlasti velja za pravosodni sistem. Mor-da se sliπi kot oguljena fraza, ki pride prav pri argumen-tiranju staliπË, pa vendar dræi, da so Ëlovekove pravicein pravna varnost tisti temelj, ki dræi druæbo v okvirihπe sprejemljivega.

Del aparata, ki mora to zagotavljati Ëim bolj profe-sionalno, so seveda tudi odvetniki. Zato je treba treznopremisliti, kakπna prihodnost nas Ëaka, in predvsem, ka-ko se prilagoditi novim druæbenim smernicam, da nasËas ne povozi in da bi hkrati lahko zagotovili tako ra-ven storitev, ki bo ljudem zagotavljala potrebno pravnovarnost in zbujala zaupanje v naπ poklic.

IzhodiπËa, ki nas bodo pri tem morala voditi πe na-prej, so: a) dolænost delovanja v korist stranke, b) zagotoviti popolno samostojnost in neodvisnost odvet-

nika, c) prepreËiti tveganje konflikta interesov razliËnih pokli-

cev, ki delajo za isto stranko, in Ë) poklicna tajnost.

Æal je bila pred kratkim, kljub prizadevanjem πtevil-nih dræav, odvetniπkih zbornic in tudi naπe zbornice, da

se sprejem odloæi, sprejeta æe tretja direktiva o pranju

denarja, ki predstavlja nevarnost kompromitiranja odvet-niπkega dela v oËeh javnosti in strank. Sprejetje tretjedirektive je namreË prenagljeno in v nasprotju z dolo-Ëbo Ëlena 2 direktive iz 2001, ki govori, da je treba predsprejemanjem nove direktive oceniti vplive prejπnjihdveh.

ZavedajoË se, da ni realnih moænosti, da bi bili od-vetniki izkljuËeni iz obveznosti sodelovanja v boju pro-ti pranju denarja in poroËanja po tej direktivi, ter upoπ-tevajoË pomen osnovnih naËel odvetniπkega poklica, toje varovanja interesov strank in spoπtovanja zaupnostirazmerja, bo treba vloæiti veliko truda pri implementaci-ji te direktive.

Prav tako aktivno spremljamo pripravo nove direk-

tive o storitvah na notranjem trgu, katere namen jeodpraviti ovire na podroËju pravice do ustanavljanja insvobode opravljanja storitev med dræavami Ëlanicami. Tadirektiva je smiselna in povsem upraviËena le za storit-ve gospodarskega znaËaja. Uvrstitev odvetniπke dejav-nosti med storitve, ki jih ureja ta direktiva, je sporna,saj to pomeni preveliko liberalizacijo pravil na podroË-ju odvetniπtva.

Seveda je samozadostnost v imenu posebnosti odvet-niπkega poklica odveË, vendar je treba poudariti, da jestroga regulativa (npr. zavarovanje odgovornosti za mo-rebitne napake, tarifiranje storitev, nezdruæljivost oprav-ljanja odvetniπtva z nekaterimi, zlasti pridobitnimi dejav-nostmi, doloËanje pogojev za pridobitev pravice oprav-ljati odvetniπki poklic) in upoπtevanje poleg strokovnihtudi moralne in etiËne vrednote tisto, kar zagotavlja te-meljno poslanstvo tega poklica, to pa je zavarovanjepravnih interesov strank, ki iπËejo pravno pomoË in na-svete.

NaËela sem zgolj dve, za zdaj za prihodnost odvet-niπtva pomembni vpraπanji med mnogimi nereπenimi invrednimi razprave, ki presegajo obseg tega prispevka.Naj ob tej priloænosti pozovem vse, da s svojimi ideja-mi in predlogi soustvarjate vaπo prihodnost.

Tanja Seduπak

Kakπna prihodnost nas Ëaka?

“Prihodnost nam ni usojena, ampak je v naπih rokah.”Jules Jusserand

Uvodnik

odvetnik st/27-prelom 8/11/05 2:08 PM

»e moja domneva dræi, potemsem vam hvaleæen, da ste miomogoËili πe enkrat javno pro-

testirati zoper politiËne, strokovne inmoralne diskvalifikacije, ki jih æe dol-ga leta doæivljajo vsi organi in vsi po-samezniki, ki se kakor koli æe ukvar-jajo s kriminaliteto. Æe leta spremlja-mo trd boj za to, katera politiËna op-cija bo obvladovala policijo in dræav-no toæilstvo.

Dolgotrajnost postopkov in navi-dezna neuËinkovitost sodstva je tudiæe kar celo desetletje povod za poli-tiËne in medijske diskvalifikacije te zavladavino prava, za demokracijo in zaËlovekove pravice najbolj pomembnein obenem politiËno, socialno in mo-ralno najbolj ranljive druæbene insti-tucije. Ta destruktivni valjar se seve-da ni izognil niti odvetniπtvu, ki ganeposredno, posredno ali kar tako,mimogrede oπvrknejo, kot nebodiga-treba druæbeni okrasek, ki ne poËneniË drugega, kot povzroËa ali vsaj so-povzroËa dolgotrajnost, neuËinkovi-tost in vse druge naglavne grehe pra-vosodja.

Povod za takπno ravnanje tako po-zicije kot opozicije je deset ali nema-ra petnajst politiËno in medijsko raz-

vpitih “afer” iz zadnjih desetih let, kispriËo desettisoËev kazenskih zadev, skaterimi se ukvarjajo organi dræavnekazenske represije vsako leto, nekvantitativno ne kvalitativno ne po-menijo prav veliko. Trditve o neupra-viËeno dolgem trajanju kazenskihpostopkov, o padanju na stotine spi-sov iz toæilskih omar, o zavlaËevanju,ki da ga povzroËajo zagovorniki itd.,se opirajo na kakπen posamezen pri-mer, ki je lahko tudi ostre kritike vre-den, vse skupaj pa ni tolikπnega po-mena, da bi si smeli privoπËiti posplo-πene napade na avtoriteto pravosodja.

Zakaj je to poËela prejπnja opozi-cija, je jasno, boj za oblast, pojmovankot radikalna, revolucionarna spre-memba druæbene ureditve, ne dovo-ljuje izbire sredstev. Zakaj se je temuravnanju pridruæila tedanja pozicija,je manj jasno, a je dejstvo, ki se naj-bolj oËitno izraæa v praviloma nepo-trebnih in deloma strokovno napaËnihpetih novelah ZKP in v treh novelahKZ.

Vsekakor so politika in medijiustvarili v javnosti vtis, kakor da ima-mo ne le nesposobne, marveË tudipodkupljene ali podkupljive ali pa ka-kemu centru moËi starih sil vdane po-liciste, toæilce in sodnike ter brezskru-pulozne in izkljuËno le denarju vdaneodvetnike. Taka domiπljijska podobaje potem za nekatere zadosten in dob-

rodoπel argument za trditve, da pri nasni ne demokracije, ne pravne dræave,ne poπtenih toæilcev in sodnikov in nedostojnih odvetnikov.

Rezultati te kratkovidne politikeso zdaj tu in se kaæejo v prav prese-netljivo nizkem mestu, ki ga ima pra-vosodje na lestvici ugleda institucij.Po tem je seveda jasno, da med vzro-ki za dolgotrajnost sodnih postopkovizstopa nedisciplina procesnih udeleæ-encev in zlasti obtoæencev, ki se v veËkot 70 odstotkih ne odzovejo na va-bila. To nadalje povzroËa preobreme-njenost sodnikov z organizacijskimiin tehniËnimi opravili ter odlaganjeobravnav kot ugotavlja raziskava In-

πtituta za kriminologijo o poteku

kazenskih postopkov v Sloveniji. Intako je ustvarjen zaËarani krog, ki sezdi, kakor da nima izhoda.

Seveda je problem za posamezni-ke in za vladavino prava hud, Ëe dræ-ava skozi svoj pravosodni sistem lju-dem ne more zagotoviti sojenja v

razumnem roku. Zato je jasno, da jetreba zaostanek vsaj postopoma zma-njπevati, Ëe ga æe ni mogoËe Ëez noËodpraviti. Toda tudi πe tako realistiË-nega programa za zagotovitev razum-nega roka kot sestavine Ëlovekovepravice do poπtenega sojenja si ne bomogoËe niti zamisliti, Ëe ne bo prodr-lo spoznanje, da problem ni politiËne,marveË organizacijske, kadrovske, fi-nanËne, izobraæevalne itd. narave.Problem, ki je æe kot tehniËen zelo te-æaven, do skrajnosti oteæi njegovazloraba kot argumenta za vsakrπnodiskvalifikacijo pravosodnih institucijin individualnih nosilcev pravosodnihfunkcij. Prav z zanimanjem bomspremljal nadaljnje dogodke, ko bioslabljeno pravosodje, brez potrebneavtoritete, z zmedenimi in prestraπe-nimi sodelavci lahko postalo bume-rang za tiste, ki so tako stanje povzro-Ëili.

Taka ocena razmer v pravosodjuin njihovih vzrokov bi bila sevedaenostranska, Ëe ne bi opozoril tudi naslabosti v delovanju vseh πtirih pogla-vitnih nosilcev funkcij v kazenskih


Dne

vi o

dvet

niko

v

1 Prispevek je bil napisan za uvod k okrogli mizina Dnevih slovenskega odvetniπtva, RogaπkaSlatina, 3. junij 2005.

Za veËjo kvaliteto sojenja in s tem k dvigu ugleda in avtoritete

pravosodjadr. Ljubo Bavcon

Zelo ste me poËastili s povabilom, naj se udeleæim okrogle mize1 ob le-toπnjih dnevih slovenskih odvetnikov. Spraπeval sem se, s Ëim sem si to za-sluæil, in si mislil, kaj pa, Ëe so aktualni dogodki zbudili spomine kolegic inkolegov odvetnikov na staliπËa, ki sem jih zagovarjal pred dvajsetimi in veËleti. Takrat sem se namreË na predavanjih in sicer v javnosti, kot je razvid-no na primer iz uËbenika iz leta 1978 ali iz knjige o politiËnem deliktu izleta 1987, zavzemal za vladavino prava in za spoπtovanje Ëlovekovih pra-vic in v tem imenu za stvaren, trezen, strokovno utemeljen odnos in pristopdo kriminalitete.

ZavraËal sem politizacijo t. i. kriminalnega problema in obsojal instru-mentalizacijo kazenskega prava za politiËne namene ter se zavzemal za po-litiËno in vsakrπno drugaËno neodvisnost organov, ki sodelujejo v razliËnihvlogah pri obravnavanju kriminalitete, in seveda za neodvisnost in nepri-stranost vseh v teh organih delujoËih posameznikov. Ali je treba posebejpoudarjati, da sem priπtevam tudi odvetnike?


postopkih – odkrivanja, obtoæevanja,obrambe in sojenja. Ob tem moramnajprej poudariti, da moja izvajanjadoloËa moj poloæaj profesorja, ki nineposredno vpleten v vsakdanja doga-janja v kazenski pravni praksi. Na-vedba nekaj bolj nakljuËno izbranihkritiËnih ugotovitev nima politiËnihozadij, nima diskvalifikatornih name-nov, paË pa so dobronamerne in sopovzete iz empiriËnih raziskav sode-lavcev Inπtituta za kriminologijo inkatedre za kazensko pravo Pravne fa-kultete v Ljubljani.

UËinkovitost policije, ki se naj-bolj nazorno kaæe v deleæu raziskanihkaznivih dejanj, se prav skrb zbujajo-Ëe zmanjπuje vsaj v primerjavi s Ëasi,ko je ta deleæ dosegel v povpreËjuskoraj 60 odstotkov. Bilo bi zelo ko-ristno, Ëe bi se odgovorni dejavnikiposvetili usposabljanju, opremi in or-ganizaciji policije, predvsem pa jopreusmerili k njeni poglavitni nalogi,ki je zagotavljanje veËje osebne var-nosti prebivalcev in njihovega premo-æenja, ne pa konstruiranje politiËnokriminalistiËnih hipotez.

V raziskavi o uveljavljanju novih

institutov kazenskega prava iz leta2000 je prof. dr. D. Krapac ugoto-vil, da je kljub poveËanemu poudarkuna kontradiktornosti v novem zakonuo kazenskem postopku iz leta 1995razvidna premajhna aktivnost dræav-nih toæilcev tako pri vodenju kazen-skega pregona kakor tudi v vmesni inv obravnavni fazi postopka. Povsempodobne so tudi ugotovitve raziskaveo Poteku kazenskih postopkov v Slo-veniji iz leta 2005, ki dodaja πe to, dadræavni toæilci premalo odloËno upo-rabljajo zakonske instrumente za od-vraËanje kazenskih postopkov.

Kaj pa menite vi, odvetniki, ali bimogla vaπa veËja aktivnost za odvra-Ëanje kazenskih postopkov kaj prispe-vati k zmanjπanju obremenjenosti pra-vosodja z bagatelnimi konflikti medljudmi?

V isti, pravkar omenjeni raziskavije med vzroki za dolgotrajnost pos-topkov posebej poudarjena organiza-cijsko-tehniËna neurejenost poslova-nja sodiπË, zlasti v zvezi z zagotavlja-njem navzoËnosti obtoæencev. Todavsaj omeniti moram tudi sicer zeloobzirno povedano opozorilo, da sodiπ-Ëa niso navajena obravnavati zahtev-nejπih pravnih vpraπanj.

V zvezi z obrambo obstaja v jav-nosti veË sicer zmotnih, a zelo trdov-ratnih prepriËanj in predsodkov. V pr-vi vrsti pa je treba poudariti kar glo-

boko zasidran predsodek, da “poπte-ni” odvetnik paË ne more zagovarjatiin braniti “barab”, Ëe to æe poËne, pamu gre samo za denar. To elementar-no nerazumevanje vloge in pomenazagovorniπtva je po mojem mnenjutemelj nezaupanja, posploπenih nega-tivnih sodb o odvetnikih in slabπalnihocen vsake poteze obrambe, ki je vnasprotju s prepriËanjem javnosti, daje obdolæeni ali obtoæeni nespornostorilec dejanja, ki mu ga oËita obto-æba, in da je kriv. Zanimivo je, da taknegativen odnos do zagovornikov karvztraja, Ëeprav je æe omenjena razis-kava ugotovila, da je deleæ kazenskihzadev, v katerih nastopa tudi zagovor-nik, razmeroma majhen – 16 odstot-kov pred okrajnimi sodiπËi in 31 od-stotkov pred okroænimi sodiπËi.

Toda o tem, o vlogi zagovornika,o odnosih med sodniki in zagovorni-ki itd. je zdaj tudi æe v naπi literaturimarsikaj napisano in tega ne bom po-navljal. PaË pa bi, Ëe mi dovolite,opozoril na ugotovitev iste raziskaveo preveliki pasivnosti zagovornikov ino majhni uporabi argumentativne tak-tike. DrugaËe povedano, rad bi spre-govoril πe nekaj besed o vlogi in po-menu zagovornika v adversarnem ka-zenskem postopku in o strokovnostinjegovega delovanja.

Zelo rad bi delil mnenje s kole-gom dr. Petrom »eferinom, ki je ok-tobra leta 2003 v referatu na Dnevihslovenskih pravnikov povedal nasled-nje misli:

“… Slovenski kazenski postopek je… dolgo sorazmerno dobro delovalravno zato, ker ni deloval … (zdaj pa)… Sodniki in dræavni toæilci ne more-jo veË raËunati na mlaËno obrambo,ampak so sooËeni z visoko motivira-nimi in sposobnimi zagovorniki, kipreæijo na vsak spodrsljaj dræave.”

Raziskava, na katero se sklicujem,ne zanika dr. »eferinove ocene, ven-dar pa opozarja na πe vedno preveli-ko pasivnost zagovornikov.

Ne glede na to pa se mi zdi, dazahteva celotno stanje duha sodobnedemokratiËne druæbe na vseh podroË-jih in ne samo na kazenskem, veËjoaktivnost posameznikov v prav vsehvlogah, v katerih jim je dano æiveti indelovati. To velja seveda tudi za od-vetnike. Adversarni postopek si je na-mreË mogoËe sploh zamisliti le, Ëe stastranki v sporu aktivni in Ëe meritor-nih vpraπanj kazenske zadeve ne pre-lagata na sodnika. Toda dejstvo je, daso mediji poveËano aktivnost obram-be v kazenskih postopkih zaznali in

razumeli kot oviranje in zaviranjePravice in Resnice, da bi se uveljavi-li hitro in uËinkovito glede na to, daje nekaterim novinarjem vse jasno innesporno æe od prvih policijskih izjavdalje.

A ne glede na to bi se kazalo vpra-πati, ali ni v takπnih oËitkih vendarletudi zrnce resnice. Odgovor na tovpraπanje prepuπËam vam in vaπi ves-ti, saj nimam podatkov, ki bi to mo-ænost potrjevali.

Malo veË pozornosti pa morda za-sluæi druga ugotovitev raziskave, kioËita zagovornikom premajhno upora-bo argumentativne taktike. Najprejnaj vas v tej zvezi napotim na razpra-ve akad. prof. dr. Marjana PavËni-

ka o argumentaciji v pravu. Iz svojihsicer omejenih izkuπenj pa lahko pri-spevam priporoËilo, da bi bilo za na-predek naπega pravosodja silno korist-no, Ëe bi se zagovorniki bolj posveti-li vsebinskim in meritornim vpraπa-njem kazenskih zadev in se glede for-malnih vpraπanj omejili samo na bi-stveno.

Prosim, ne razumite me napak, nepodcenjujem procesnopravnih postu-latov Ëlovekove pravice do poπtenegasojenja, a priznali boste, da je bistve-na razlika, Ëe kdo na primer zahtevaizloËitev sodnika zato, ker je dokaz-ljivo pristranski, in sicer zato, ker jekontaminiran, kot se reËe, ali pa Ëe tokdo zahteva kar tako na pamet in skakimi drugimi motivi.

Ko omenjam vsebinska, meritornavpraπanja kazenske zadeve, ne mislimle na vpraπanje, ali je obtoæeni v res-nici storilec kaznivega dejanja, ki muga oËita obtoæba. Ni sporno, da je totemeljno vpraπanje vsake kazenskezadeve, in zato je razumljivo, da muzagovorniki posveËate najveË pozor-nosti in skrbi. Toda to vpraπanje niedino in dovolite, da vas spomnim naËas vaπega πtudija, ko ste se sreËali zvpraπanji o pravilni pravni kvalifika-ciji storjenega dejanja, o vzroËni zve-zi, o opustitvenih kaznivih dejanjih, opripravljalnih dejanjih in o poskusu, orazlogih za izkljuËitev protipravnosti,o kazenski odgovornosti, priπtevnosti,krivdi, naklepu, malomarnosti in πe inπe.

PrepriËan sem, da bi se kakovostkazenskega sojenja in sodb obËutnopoviπala, Ëe bi zagovorniki v kazen-skem postopku uveljavljali strokovnoutemeljena in precizno oblikovanastaliπËa, usmerjena v izpodbijanje te-ze ali tez obtoæbe, Ëe bi ugovore inpritoæbe usmerili na domnevno napaË-


Dne

vi o

dvet

niko

v


no razlago in uporabo kazenskegaprava in ne razprπili kar na vse tri pri-toæbene razloge hkrati. Skratka, na-mesto napadalne, preteæno formalnein vËasih tudi diskvalifikatorne takti-ke bi kazalo veË truda posvetiti iden-tifikaciji dejanskih in pravnih slabos-ti obtoæbe in jih, Ëe seveda so, zavr-niti z argumenti.

Sliπal sem æe ugovor, da nekaterisodniki vaπe tehtne teze in staliπËavËasih na pragu zavrnejo in da se nesplaËa posegati po “kvalitetnem” oro-æju obrambe, da ste torej prisiljeniuporabljati tisto taktiko, ki je paË vsajkratkoroËno uspeπna, Ëetudi ni pravprimerna. A kljub temu menim, da nebi kazalo vreËi puπke v koruzo, Ëe-prav seveda ni mogoËe priËakovati vkratkem kakih vidnih sprememb.

Vse, kar sem tu izrekel, sem izre-kel zato, da bi prodrla zavest o tem,da je od neodvisnega, nepristran-

skega in strokovno kakovostnega

pravosodja, v katero vπtevam tudi

odvetnike, odvisna vladavina prava

in tako tudi svoboda in varnost vsa-

kogar med nami. Zato pravosodje vtem πirokem pomenu besede sme inmora biti predmet resnih, kvalificira-nih, strokovnih kritiËnih analiz in raz-iskav, nikakor pa ne sme biti predmetvsakovrstnih diskvalifikacij, politiË-nih manipulacij in poskusov njihoveinstrumentalizacije za doseganje ka-kih parcialnih materialnih ali politiË-nih koristi.

Sodstvo kot osrednji del pravosod-ja je tretja veja oblasti, ki je primer-jalno najπibkejπa. Zato sta obe drugiveji oblasti, zakonodajna in izvrπna,pa seveda tudi vse institucije civilnedruæbe dolæni to vedeti in zato skrb-no varovati neodvisnost sodnikov, seodreËi pritiskom nanje in varovati nji-hovo nepristranost, med drugim tuditako, da odloËno zavraËajo vse posku-se njihovih politiËnih, moralnih alistrokovnih diskvalifikacij.

Pri tem se mi zdi izjemnega po-mena tudi vedenje, ravnanje in odnosodvetnikov do sodnikov in sodiπË.Odvetniki boste svojo nadvse po-membno vlogo enega od varuhov na-Ëel zakonitosti, krivdne odgovornosti,humanosti in praviËnosti veliko laæeopravljali, Ëe bo v sodni dvorani pre-vladovalo ozraËje medsebojnegaspoπtovanja vseh strani, ki so udeleæ-ene v postopku. Adversarno organizi-rani kazenski postopek ponuja po mo-jem prepriËanju za to vse moænosti.Poskusite prispevati k njihovi uresni-Ëitvi.

Predsednik VS Franc Testen jepred slabima dvema tednoma,17. maja, na tiskovni konferen-

ci dejal, da je delo kazenskih sodni-kov naporno, nehvaleæno in zahtev-no. In to je nedvomno res.

Ko je govor o kazenskem zago-vorniπtvu, pa slovenska javnost iz me-dijev ve, da kazenski zagovorniki zlo-rabljajo procesne pravice in zavlaËu-jejo kazenske postopke, posledica te-ga pa so visoki stroπki kazenskih pos-topkov, ki jih mora plaËevati dræava– plaËuje pa jih preteæno kazenskimzagovornikom zaradi njihove visokeodvetniπke tarife. V poslovnem inte-resu odvetnikov je torej, tako trdijo,da zavlaËujejo in podaljπujejo postop-ke.

To vse me moËno spominja naËlanek, ki ga je Slovenski poroËeva-lec objavil o dr. Ljubi Prenner kotodvetnici “starega kova”; o njenemdelu na sodiπËu je med drugim zapi-sal naslednje: “Ko s svojimi zavlaËe-valnimi predlogi, s katerimi je posku-πala vreËi sum na nepristranost ljud-skega sodiπËa, ni uspela, je v svojemobrambnem govoru poskuπala zaniko-vati vrednost podanih dokazov in iz-podkopavati ugled in verodostojnostUprave dræavne varnosti.”

In odtlej se odnos do odvetniπtvain odvetnikov, kot kaæe, ni v niËemerspremenil, to pa dokazuje, da pravnakultura danes pri nas oËitno ni na pravniË viπji ravni kot leta 1947, ko je bilobjavljen ta Ëlanek.

Iz teh razlogov je raziskava dr.

Marka Boπnjaka iz Inπtituta za kri-minologijo pri Pravni fakulteti v

Ljubljani z naslovom Analiza potekain trajanja kazenskih postopkov vRepubliki Sloveniji, ki je pred nami,za slovensko odvetniπtvo izjemnega,Ëe ne morda celo zgodovinskega po-mena. Z njo smo namreË slovenskiodvetniki prviË dobili moænost, da zempiriËnimi podatki odgovorimo navsaj nekatere izmed oËitkov, ki jihpogosto sliπimo na raËun zlasti ka-zenskega zagovorniπtva.

Posledice medijskega in nemalo-krat tudi politiËnega pritiska na od-vetnike so nam vsem dobro znane.Na pritisk medijev in politike smo siodvetniki sami za polovico zniæali ka-zensko tarifo, kakor da bi bili odvet-niki krivi za velike sodne zaostanketer velike stroπke, ki nastajajo dræavis kazenskimi postopki; zakonodajalecpa z vsako novelo ZKP, s katero najbi zgolj odpravil neustavne situacije,kot jih sproti ugotavlja ustavno so-diπËe, zmanjπuje in omejuje procesnepravice obdolæencev. Vse to v prete-klosti z argumenti, da je procesnihpravic za obrambo preveË, da jih od-vetniki zlorabljajo, da odvetniki zara-di lastne finanËne koristi zavlaËujejokazenske postopke.

Odvetniki smo vselej trdili, da sooËitki, Ëeπ da smo odvetniki tisti, kizavlaËujejo kazenske postopke, oz. daso odvetniki tisti procesni subjekt ka-zenskega postopka, ki je prvenstvenoodgovoren za dolgotrajne kazenskepostopke, neutemeljeni. Z raziskavodr. Marka Boπnjaka pa smo sedaj pri-dobili moænost sklicevati se na kon-kretne znanstveno obdelane empiriË-ne podatke, s katerimi lahko takeoËitke tudi prepriËljivo in dokonËnozavrnemo. In v tem je neprecenljivavrednost raziskave za slovenske ka-


Dne

vi o

dvet

niko

v

Qui facit per alium facit per se

mag. Mitja JeleniË Novak

Odvetniπka praksa je bila vselej deleæna πtevilnih kritik. Platonova obsod-ba odvetnikove “neznatne in nepraviËne” duπe æe stoletja odmeva v πtevil-nih kulturah povsod po svetu. Odmevi pa so πtevilni in dobro znani – od-vetniki so paraziti na nesreËi drugih; njihov poklicni interes je v poveËeva-nju, ne zmanjπevanju in zglajevanju konfliktov; njihov interes so dolgotraj-ni sodni postopki; za denar so pripravljeni narediti vse ali skoraj vse; njiho-va pristranost ne pozna meja; kako sploh lahko zagovarjajo morilca.

Avtor je Ëlanek napisal in ga pred-stavil na Dnevih slovenskih odvetni-kov, Rogaπka Slatina, 3. junij 2005.


zenske zagovornike in s tem za slo-vensko odvetniπtvo nasploh.

Zdaj se namreË lahko konËnouspeπno, sklicujoË se na podatkeznanstvene raziskave, izdelane po na-roËilu ministrstva za pravosodje, bra-nimo pred pavπalnimi oËitki na raËunkazenskega zagovorniπtva.

Ugotovitve, pomembne zaodvetniπtvo

Raziskava ugotavlja, da obrambaz zagovornikom zmanjπa verjetnostobsodilne sodbe, kar pomeni, da ka-zensko odvetniπtvo v Sloveniji svojetemeljno poslanstvo uspeπno opravlja.

Nadalje raziskovalci na podlagizbranih empiriËnih podatkov ugotav-ljajo, da zagovorniki ne zavlaËujejokazenskih postopkov. StatistiËni po-datki kaæejo:– da je moænost, da se bo obdolæe-

nec pojavil na sodiπËu, veËja, Ëeima obdolæeni zagovornika, v pri-merjavi s situacijami, ko obdolæ-eni nima zagovornika;

– da dokazni postopek teËe hitreje,Ëe ima obdolæenec zagovornika;

– da zavlaËevalna obrambna taktikani poglavitna obrambna taktikaslovenskih kazenskih zagovorni-kov. Pomemben je tudi podatek razis-

kave, da se vselej tako medijsko na-pihnjeni oËitki na raËun zagovornikovzaradi posameznih njihovih predlogovza izloËitev sodnikov statistiËno po-javljajo samo v enem (pred okrajni-mi sodiπËi) oz. dveh odstotkih (predokroænimi sodiπËi) primerov.

Celo veË. Raziskava dr. Boπnjakaugotavlja, da je obramba v povpreË-ju celo preveË pasivna, to pa po oce-ni raziskovalcev pomeni, da odvetni-ki πe premalo uporabljamo procesnemoænosti, ki jih daje zakon o kazen-skem postopku. Po moji oceni pa jetovrstna pasivnost, kot jo ugotavljaraziskava, v marsiËem tudi posledicanarave kontinentalnega kazenskegapostopka, v katerem je pasivnost lah-ko del obrambne taktike.

S staliπËa odvetniπke poklicne eti-ke pa menim, da je pomembna tudiugotovitev raziskave, da so zagovor-niki po uradni dolænosti pribliænoenako uspeπni kot zagovorniki po po-oblastilu.

Nobenega dvoma torej ne morebiti veË o tem, da slovenskih kazen-skih odvetnikov ni veË mogoËe kri-viti za sodne zaostanke. Nobenega iz-govora tudi veË ni, da bi bilo treba

obrambi oz. obdolæencu πe bolj ome-jiti procesne pravice z namenom pos-peπevanja postopkov. Z raziskavo dr.Boπnjaka so take trditve in zahtevedokonËno izgubile vsakrπno strokov-no verodostojnost.

Nam pa, kazenskim zagovorni-kom, nedvomno ostajajo druge teæa-ve, ki so le deloma povezane s kon-ceptom kazenskega postopka, kakrπ-nega imamo; v preteæni meri so or-ganizacijsko-tehniËne in strokovne inzadevajo organizacijo, strokovnost inusposobljenost kazenskih sodiπË prinas.

Poloæaj kazenskega zagovornikane samo, da je nehvaleæen, ampak jepogosto tudi povsem nemogoË in tr-dim, da kazenski zagovornik veliko-krat ne more zares uËinkovito oprav-ljati svojega dela, in sicer iz veË po-glavitnih razlogov.

Slovenski sodniki v sodno dvora-no pogosto prihajajo z æe izdelanimprepriËanjem o konËni sodbi, in sicerπe preden se je sploh zaËel dokaznipostopek na glavni obravnavi. Pogos-to se tako ni mogoËe izogniti obËut-ku, da kot zagovornik prepriËujeπ æeprepriËanega.

Pravica do t. i. navzkriænega zas-liπanja priË na glavni obravnavi jepred slovenskimi kazenskimi sodiπËipraktiËno neuporabna procesna moæ-nost, ki obstaja zgolj na papirju.

Razlogi za to pa so predvsem na-slednji:

1. Zapisnik o glavni obravnavi, kise vodi na naËin sodnikovega povze-manja izpovedi zasliπanih priË, niko-li ne more biti veren izraz resniËne-ga dogajanja v sodni dvorani in te-ga, kar je priËa v resnici povedala.Zapisnik je povzetek izpovedi priËein to je vse. To pa je nekaj takega,kot Ëe bi govorili o tem, da predstav-lja dokaz v postopku povzetek izve-denskega mnenja ali povzetek obduk-cijskega zapisnika ali povzetek zapis-nika o ogledu kraja dejanja.

2. Sodnik praviloma ne dovoli, dabi odvetnik preizkusil verodostojnostizpovedi priËe. Slovenski kazenskisodniki se vedejo, kot da so priËe naglavni obravnavi za to, da se od njihpoberejo izjave. Medtem ko to mo-rebiti πe lahko dræi za preiskavo, panikakor ne more dræati in veljati zazasliπanje priË na glavni obravnavi.Bistvo navzkriænega zasliπanja priË naglavni obravnavi je namreË ravno vtem, da se preizkusi, ali priËa izpo-veduje po resnici ali ne, nadalje, alije bila zaznava priËe pravilna, itd.

3. Kazenska procesna zakonodajani prilagojena novim razmeram napodroËju kazenskega procesa. Æe predleti sem v svojem prispevku za Dne-ve pravnikov zapisal, da je nastopiladoba kazenskih zagovornikov, ki sopripravljeni bolj agresivno in bolj do-sledno uveljavljati procesne pravicesvojih strank ter da sistem deluje za-to, ker v resnici ne deluje.

4. Slovensko pravosodje nasploh,tudi kazensko, trpi zaradi pomanjka-nja dobrega sodniπkega kadra na naj-niæjih in tudi na instanËnih sodiπËih.Tudi kazenski zagovorniki to opaæa-mo kot problem. Nedvomno ima, Ëegovorim npr. o ljubljanskem sodiπËu,ki ga sam najbolje poznam, sodiπËeveË dobrih kazenskih sodnikov. Pre-cej pa jih je katastrofalnih – in tegasi dræava ne more in ne sme privoπ-Ëiti. Povsem jasno je tudi, da imamodobre in slabe odvetnike, kar sicer nidobro za stranke, ni pa usodno zadræavo. Ne moremo in ne smemo paimeti preveË slabih sodnikov. Pri temne gre za tveganje angaæmaja slabe-ga odvetnika, pri tem gre za vpraπa-nje verodostojnosti dræave. (Ne)kva-liteta oz. nestrokovnost dela sodni-kov pa ima pogosto za posledico tu-di konflikte med odvetniki in sodni-ki na glavnih obravnavah, ki jih nebi bilo, Ëe ne bi πtevilni sodniki pos-kuπali svoje avtoritete vzpostavljati zargumentom procesne moËi, namestoz moËjo argumenta oz. strokovnost-jo.

Zato se na tem mestu in ob tejpriloænosti zavzemam za veËjo vlogoOZS pri odloËanju o napredovanjihsodnikov. Ocena sodnikovega delaOZS mora postati eno izmed kljuË-nih meril za napredovanje sodnikov.Kot je æe davno od tega nekoË dejalprof. dr. Boπtjan M. ZupanËiË, kose je na PF zavzemal za πtudentskoevalvacijo profesorjev, o palaËinkahlahko najbolje sodi tisti, ki jih morapojesti.

To nedvomno velja tudi za raz-merje med odvetniki in sodniki. Sod-nik bi lahko, po mojem mnenju, na-predoval le, Ëe bi si pridobil pozitiv-no oceno OZS, ki pa bi tako svojemnenje sodnemu svetu lahko dala napodlagi opravljene evalvacije (ocene)za posameznega za napredovanjepredvidenega sodnika med odvetnikina obmoËju sodiπËa, pri katerem jesodnik dotlej sodil.

PrepriËan sem, da je takπna ano-nimna evalvacija, ki temelji na do-volj velikem vzorcu (v Ljubljani npr.


Dne

vi o

dvet

niko

v


500 odvetnikov), nedvomno najboljobjektivno merilo za presojo kvalite-te sodnikovega dela in s tem najbolj-πe merilo za napredovanje sodnikov.

Menim sicer, da poloæaj in vlogakazenskega zagovornika v Slovenijiπe nista povsem izoblikovana, kar jeposledica narave kazenskega postop-ka, ki ga imamo in ki brez posebnihposledic omogoËa tudi tisto vrsto od-vetnikove pasivnosti, ki ni strokovnoutemeljena, ampak je plod odvetniko-vega neznanja. Menim pa tudi, da zraziskavo dr. Boπnjaka ni konec pri-tiskov na kazensko zagovorniπtvo vSloveniji.

Teænja po zmanjπevanju pravicobrambe in poveËevanju represivnihpristojnosti dræave je v Sloveniji oËit-na æe nekaj let. Vlada je v preteklos-ti praviloma predlagala tiste spre-membe zakona o kazenskem postop-ku, ki so jih predlagali in zagovarja-li represivni organi; ne odvetniki aliprofesorji prava. Prvi imajo po pra-vilu v delovnih skupinah za pripravosprememb oz. novel tudi absolutnoveËino. »e se bo taka teænja nadalje-vala, potem v resnici kazenski zago-vorniki kmalu ne bomo niË veË kotstatisti v predstavi, ki bo zgolj πe po-za za javnost.

To pa ne bi smelo biti v interesudræavljanov in drugih prebivalcev RS.Bojim se, da se ljudje ne zavedajo,da smo odvetniki, posebej tudi kazen-ski zagovorniki, zadnji okop varstvaËlovekovih pravic. UËinkovito zago-tavljanje varstva Ëlovekovih pravic pani samo (oz. predvsem ni) stvar na-Ëelnih ugotovitev o obstoju krπitev le-

teh (to npr. poËne varuh Ëlovekovihpravic), ampak stvar konkretnih pos-topkov, v katerih se slovenski dræav-ljani lahko zanesejo zgolj in samo napomoË slovenskih odvetnikov.

Seveda pa odvetniki ob tem, zlas-ti tudi, ko gre za odloËbe sodiπË, skaterimi se varujejo ustavne pravicestrank in s tem tudi vseh drugih, os-tajamo po veËini anonimni, zaradi Ëe-sar ljudje pravzaprav niti ne vedo, daso izposlovane sodne odloËbe, s ka-terimi se varuje njihov ustavni polo-æaj, rezultat dela in prizadevanja od-vetnikov kazenskih zagovornikov, kise s tem, ko se bojujejo za pravicesvojih strank, borijo in branijo pra-vice vseh preostalih dræavljanov indrugih prebivalcev Republike Slove-nije.

©e zlasti v kazenskem postopku jeodvetnik zares edini pravi zaveznikstranke, na katerega se stranka lahkozanese. Ali, kot pravijo AmeriËani: “Iam not your friend. I am your onlyfriend.”

To je tudi moje sporoËilo sloven-ski javnosti, ki naj bo pazljiva in ob-Ëutljiva zna to, kaj dræava poËne skazenskimi zagovorniki in odvetnikinasploh. Odnos, ki ga ima dræava doodvetnikov, je namreË eden izmednajboljπih kazalcev stopnje dejanskedemokratiËnosti neke druæbe.

Nam, odvetnikom, pa ostaja voporo in ponos staro rimsko rekloQui facit per alium facit per se (“To,kar storimo prek nekoga drugega, jetako, kot da bi to storili sami.”).


Dne

vi o

dvet

niko

v

Predsednik HOK Branko PelicariÊ.

Referenti na Dnevih slovenskih odvetnikov 2005 v Rogaπki Slatini: prof. dr. LjuboBavcon, Nataπa Skubic in mag. Mitja JeleniË Novak.

Gostje na Dnevih slovenskih odvetnikov 2005 v Rogaπki Slatini.

Fot

o: B

. K.

Fot

o: B

. K.

Fot

o: B

. K.


Stranki postopka lahko predlagatanacionalnemu sodiπËu, da prekinenacionalni postopek in SodiπËu

ES postavi referenËno vpraπanje o raz-lagi oziroma oceni veljavnosti aktaSkupnosti. Nacionalno sodiπËe lahkoseveda zavrne predlog stranke (npr. Ëemeni, da je doloËba evropskega pravajasna), vendar si teæko predstavljam,da bi ga nacionalno sodiπËe zavrnilo,kadar je predlog ustrezno obrazloæenin utemeljen.

S tem prispevkom bom obravnavalvpraπanje, kdaj lahko odvetnik v imenustranke predlaga nacionalnemu sodiπËusproæitev postopka predhodnega odlo-Ëanja.

Vloga in interes odvetnikov1

Stranke pred nacionalnimi sodiπËipraviloma zastopajo odvetniki. Deon-toloπka pravila narekujejo odvetnikom,da morajo vedno delovati v interesusvojih strank. Odvetnik interese svojihstrank prevede v pravni jezik in upo-rablja pravna sredstva z namenom do-seganja njihovih ciljev.

»e odvetnik meni, da je potrebnaizdaja predhodne odloËbe, lahko naci-onalnemu sodiπËu predlaga sproæitevpostopka iz 234. Ëlena PES na prvistopnji, v pritoæbenem postopku ali ce-lo v postopku revizije. Ocena, ali ozi-roma kdaj predlagati nacionalnemu so-diπËu sproæitev postopka, je seveda od-visna od πtevilnih dejavnikov.

V nadaljevanju bom sintetiziral tedejavnike:

1. potreba po izdaji predhodne odlo-Ëbe lahko nastane v kasnejπih fazahpostopka (npr. v pritoæbenem pos-topku) zaradi objektivnih okoliπËin.Viπje sodiπËe lahko denimo ugoto-vi krπitev materialnega prava s stra-ni sodiπËa prve stopnje, s tem, daslednje v zadevi ni uporabilo ev-ropskega prava;

2. potreba po izdaji predhodne odlo-Ëbe se lahko pokaæe celo v postop-ku ponovnega odloËanja pred so-diπËem prve stopnje, kadar je sodiπ-Ëe viπje instance razveljavilo odlo-Ëbo sodiπËa prve stopnje in temuvrnilo zadevo v ponovno odloËa-nje;

3. pomemben dejavnik pri zahtevi zasproæitev postopka predhodnegaodloËanja je tudi namera po zavla-Ëevanju nacionalnega postopka. Vtakπnih primerih odvetnik zlorabljaprocesne pravice z izkljuËnim na-menom podaljπati postopek. Pro-cesna strategija izkuπenega odvet-nika je lahko tako prefinjena in pre-metena, da ta raje poËaka na kas-nejπe faze postopka in πele takratpredlaga sproæitev postopka pred-hodnega odloËanja2. Cilj odvetnikabi bila razveljavitev sodbe sodiπËaprve stopnje in vrnitev zadeve v po-novno odloËanje.Seveda se od odvetnikov zahteva

tudi doloËena stopnja profesionalnosti.Odvetnik namreË ne sme delati v na-sprotju z interesi svoje stranke, kar po-meni, da ne sme predlagati sproæitve

postopka predhodnega odloËanja, Ëepostopek objektivno ne prinese nobenekoristi stranki. Poleg tega zloraba pro-cesnih pravic z namenom zavlaËevanjapostopka pomeni nedopustno ravnanje,ki je po naπi zakonodaji celo prepove-dano in kaznivo.

Pri zadevah, kjer se posredno alineposredno uporabljajo pravila evrop-skega prava, sta poloæaj in vloga od-vetnika oteæena tudi zaradi obπirnostiin specifiËnosti norm pravnega redaES. Vsa procesna strategija, ki sem joskuπal zgoraj opisati, bi bila nekoristnaali celo πkodljiva za stranko, ki jo od-vetnik zastopa, Ëe slednji ne bi poznaldobro naËel in predpisov evropskegaprava.

Kot je bilo æe zapisano, je lahko zaodvetnika “zamujena priloænost sklice-vanja na evropsko pravo zaradi njego-vega nepoznavanja tudi v izgubi moæneargumentacije, Ëe in ko pride do spora,ne glede na vrsto spora in stopnjo od-loËanja”3.

©e zlasti bo moral biti odvetnik po-zoren na okvir dejanskega stanja, zno-traj katerega se odvija zadeva. »e izos-tanejo odloËilna dejstva, ki so potrebnaza umestitev zadeve v pravni okvir ESoziroma ki bi utegnila prepreËiti upora-bo evropskega prava, je lahko zaraditega konËni izid pravde drugaËen odtistega, ki bi ga odvetnik moral dose-Ëi4.

Zastopanje strank pred SodiπËem ES

»e nacionalno sodiπËe sproæi pos-topek predhodnega odloËanja, se pos-topek nadaljuje pred SodiπËem ES. Vtovrstnih postopkih ni potrebno, dastranke zastopa odvetnik, vendar je vpraksi skoraj vedno tako, da strankezastopajo odvetniki.

Postopek predhodnega odloËanjapred SodiπËem ES se deli v dve fazi, insicer na pisno in ustno fazo.

Pisna faza postopka se zaËne spredloæitvijo pripravljalnih vlog, s ka-terimi stranke nacionalnega postopka,dræave Ëlanice in institucije Skupnostipredstavijo svoja staliπËa in jih branijos pravnimi argumenti. S temi vlogamiskuπajo udeleæenci oziroma njihovi od-vetniki prepriËati SodiπËe ES, naj izbe-re doloËeno hermenevtiËno opcijo in


»lan

ki

Postopek predhodnegaodloËanja v perspektivislovenskih odvetnikov

dr. Luigi Varanelli

Z vstopom Slovenije v EU integracijo in s sprejetjem 113. a Ëlena zakonao sodiπËih, ki ureja postopek predhodnega odloËanja, so se perspektive na-πih odvetnikov precej obogatile z moænostjo vloæitve predlogov za sproæi-tev postopka predhodnega odloËanja ter z moænostjo zastopanja strankepred SodiπËem ES. DoloËbi 234. Ëlena PES in 113. a Ëlena zakona o sodiπ-Ëih resda doloËata, da je le nacionalno sodiπËe aktivno legitimirano za spro-æitev postopka predhodnega odloËanja, vendar je pri tem vloga strank iz-redno pomembna.

1 O poloæaju slovenskih odvetnikov prim. Plauπ-tajner, Slovenski odvetniki in Evropska unija,Evro PP, πt. 3/2004, str. 13 in sl.

2 Predlog za sproæitev postopka predhodnegaodloËanja seveda ni omejen s prekluzijami.Stranke lahko ta predlog prviË podajo πele v re-vizijskem postopku.

3 Jenull, Nova vloga nacionalnega sodnika inodvetnika v Evropsko pravo, Ljubljana, 2004,str. 199.4 Na pomembnost elementov dejanskega stanjaopozarja tudi Jenull, Nova vloga nacionalnegasodnika in odvetnika v Evropsko pravo, op. cit.,str. 200.


zavrne tiste, ki nasprotujejo njihoviminteresom. Pripravljalne vloge in pisnepripombe so πe zlasti pomembne zadræavljane, ki uporabljajo “minoritylanguage”, saj so tako sodnikom boljdostopna in razumljiva njihova pravnastaliπËa5. PriporoËljivo je torej, da slo-venski odvetnik vedno predstavlja svo-je pravno staliπËe s pripravljalnimi vlo-gami, saj tako omogoËa sodnikom dru-gih dræav, da pristopijo na ustnem delupostopka bolje pripravljeni.

Ustna faza se zaËne po koncu pis-ne faze, in sicer potem, ko so stranke indrugi udeleæenci v dvomeseËnem pre-kluzivnem roku vloæili vloge in pisnepripombe, in potem, ko so bile teustrezno prevedene. Ustni del postop-ka je treba razumeti kot dopolnitev pis-ne faze postopka, saj v njem stranke indrugi udeleæenci postopka pravilomane zagovarjajo novih pravnih staliπË inargumentov, temveË natanËneje opre-delijo tista, ki so jih æe navedli v pri-pravljalnih vlogah oziroma v pisnihpripombah. Ustni del postopka pa jelahko priloænost za obravnavanje prav-nih argumentov, kadar se stranke nisoudeleæile pisne faze postopka. Strankeoziroma njihovi odvetniki imajo v za-devah, ki teËejo pred triËlanskim sena-tom, petnajst minut Ëasa za pojasnitevsvojih pravnih staliπË; trideset minutËasa pa ob plenarnem zasedanju oziro-ma pred petËlanskim senatom. Po temzadnjem dejanju bo SodiπËe ES izdalopredhodno odloËbo, ki bo nacionalne-mu sodiπËu podlaga za odloËitev.

Sklep

Postopek predhodnega odloËanja jenov izziv za slovenske odvetnike. Zvstopom Slovenije v EU lahko odvet-niki nacionalnemu sodiπËu predlagajosproæitev postopka iz 234. Ëlena PESin obogatijo svoje izkuπnje in znanje zzastopanjem strank pred SodiπËem ESv Luksemburgu. Pri zastopanju intere-sov svoje stranke v mednarodnem oko-lju pred odvetniki in pravnimi strokov-njaki drugih dræav in pravnih kulturpridobi odvetnik pomembne izkuπnje,ki nedvomno pomenijo veliki osebni inprofesionalni napredek

Zakon o odvetniπtvu (objavljen vUr. l. FLRJ, πt. 102/46) je vse-boval doloËbo, smiselno brez-

plaËni pravni pomoËi. DoloËal je, daodvetnik nima pravice do nagrade zasvoje delo pri zastopanje revnih kadarga za to doloËi odvetniπka zbornicaoziroma okrajno sodiπËe. Kasnejπi Za-kon o odvetniπtvu (objavljen v Ur. l.FLRJ, πt. 15/57) je doloËal, da ima od-vetnik, ki je doloËen, da stranko brez-plaËno zastopa, pravico do nagrade poposebnih predpisih.

Sistem pravne pomoËi je bil vzpo-stavljen z Zakonom o odvetniπtvu indrugi pravni pomoËi, )objavljen v Ur.l. SRS, πt. 29/72). Uzakonil je sistem,po katerem je druæbena skupnost za-gotavljala obËanom in organizacijamzaradi uveljavitve in varstva njihovihzakonitih pravic in koristi pravno po-moË z odvetniπtvom in drugimi obli-kami pravne pomoËi.

V letu 1979 je bil sprejet Zakon opravni pomoËi (objavljen v Ur. l. SRS,πt. 23/79). Pravna pomoË je bila dolo-Ëena kot dejavnost posebnega druæbe-nega pomena, ki prispeva k zagotav-ljanju varstva ustavnosti in zakonitostiin s tem k uresniËevanju z ustavo inzakonom doloËenih druæbenoekonom-skih in politiËnih odnosov ter tako kvarstvu svoboπËin, pravic Ëloveka inobËana, samoupravljanja, druæbenelastnine, samoupravnih in drugih pra-vic organizacij zdruæenega dela, kra-jevnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti in drugih samouprav-nih organizacij in skupnosti.

Zakon o pravni pomoËi je prene-hal veljati leta 1993, ko je bil sprejetZakon o odvetniπtvu (objavljen v Ur.l. RS, πt. 18/93). Ta je razveljavilpravno pomoË s tem, ko je v prehod-ni in konËni doloËbi doloËil, da z

dnem, ko zaËne veljati zakon o odvet-niπtvu, preneha veljati zakon o pravnipomoËi iz leta 1979.

Po razveljavitvi zakona o pravnipomoËi je bila v sistemu prisotna par-cialna ureditev brezplaËne pravne po-moËi, in sicer v kazenskem postopkuz zakonom o kazenskem postopku inv pravdnem postopku z zakonom opravdnem postopku. DoloËila zakonao pravdnem postopku, ki se nanaπajona doloËitev pooblaπËenca in oprosti-tev plaËila stroπkov postopka se upo-rabljajo tudi v nepravdnem postopku,v postopku pred delovnimi in social-nimi sodiπËi in pred upravnim sodiπ-Ëem. Specialna predpisa zakon o de-lovnih in socialnih sodiπËih in zakono sploπnem upravnem postopku vse-bujeta πe dodatna doloËila glede poob-laπËenca oziroma glede neplaËevanjastroπkov postopka.

S pravnim svetovanjem revnim seukvarjajo tudi nekatere nevladne orga-nizacije kot denimo Pravno informa-cijski center, Altra, ©ent, Zveza po-troπnikov Slovenije.

Z brezplaËno pravno pomoËjo Re-publika Slovenija zagotavlja uresniËe-vanje pravice do sodnega varstva ponaËelu enakopravnosti in z upoπteva-njem socialno – ekonomskega poloæ-aja upraviËenca, ki si brez πkode zasvojo eksistenco in eksistenco svojedruæine te pravice ne bi mogel zago-toviti. Pravica do sodnega varstva ob-sega varstvo pravic, obveznosti inpravnih razmerij ter varstva pred ob-toæbami v kazenskih zadevah pred zato ustanovljenimi neodvisnimi doma-Ëimi in mednarodnimi sodiπËi. Le – taobsega tudi vse oblike zunajsodnegavarstva in reπevanja sporov, doloËenez zakonom (1. Ëlen ZBPP – UPB1).


»lan

ki

5 Po mnenju J. A. Usher, “the importance of sub-mitting written observations is perhaps even gre-ater for parties using a ‘minority’ language whoare thus reliant on translation and interpretationto be understood by the majority of the judges.”V Usher, European Court Practice, London,1983, str. 166.

BrezplaËna pravna pomoË in odvetnik

Aktualna problematika in predlogi za izboljπanje

Darja Pristavec

Institut brezplaËne pravne pomoËi je v razliËnih oblikah æe dolgo poznan.RazliËni predvojni sistemi so pravico do brezplaËne pravne pomoËi poime-novali razliËno, kot npr.: “pravico ubogih” (avstrijski Civilnopravni red),“siromaπko pravico” (Civilnopravdni red iz leta 1895 in Civilni pravdnipostopnik). Institut brezplaËne pravne pomoËi je venomer temeljil na oseb-nih in imovinskih razmerah predlagatelja.


V primeru, da poseben zakon brez-plaËno pravno pomoË uredi drugaËe(npr. v kazenskem postopku zakon okazenskem postopku; v pravdnempostopku zakon o pravdnem postop-ku) se doloËbe ZBPP – UPB1 uporab-ljajo subsidiarno glede tistih vpraπanj,ki jih poseben zakon ne ureja (3. ËlenZBPP – UPB1).

BrezplaËna pravna pomoË pomenipravico upraviËenca do celotne ali del-ne zagotovitve sredstev za pokritjestroπkov pravne pomoËi; oprostitevplaËila stroπkov sodnega postopka instroπkov za zunajsodno reπevanje spo-rov. BrezplaËna pravna pomoË se lah-

ko dodeli za pravno svetovanje; prav-no zastopanje in za druge pravne sto-ritve, doloËene z zakonom .

UpraviËenci do brezplaËne pravnepomoËi lahko zaprosijo za brezplaËnopravno pomoË v katerikoli fazi pos-topka, ki se jim dodeli glede izpolnje-vanje subjektivnih pogojev in objek-tivnih pogojev (postopkovni pogoji, kise nanaπajo nam postopek, za katere-ga se prosi brezplaËna pravna pomoË).Proπnjo za dodelitev brezplaËne prav-ne pomoËi z izjavo prosilca o premo-æenjskem stanju prosilca in njegovedruæine vloæijo prosilci praviloma naokroænem sodiπËu (lahko tudi naokrajnem sodiπËu, katero je dolæno ta-koj odstopiti v reπevanje okroænemusodiπËu) oziroma specializiranem so-diπËu (delovnem in socialnem sodiπËu;upravnem sodiπËu). O odobritvi brez-plaËne pravne pomoËi odloËa predsed-nik okroænega sodiπËa oziroma pred-sednik specializiranega sodiπËa (pris-tojni organ za BPP – 2. Ëlen ZBPP –UPB1).

Pravno pomoË lahko v skladu s 5.Ëlenom ZBPP – UPB1 izvajajo le ose-be, ki so doloËene po tem zakonu. Kotizvajalce pravne pomoËi pravilomapristojni organ za BPP izbere odvetni-ke (iz seznama, ki ga organu za BPPpredloæi obmoËni zbor odvetnikov –drugi odstavek 30. Ëlena ZBPP –UPB1) in notarje. Zgolj za prvi prav-ni nasvet (25. Ëlen ZBPP – UPB1) inpravno svetovanje, ki presega prvipravni nasvet (prva alinea prvega od-stavka 26. Ëlena ZBPP – UPB1), solahko izvajalci tudi osebe, ki brez na-mena pridobivanja dobiËka opravljajodejavnost brezplaËne pravne pomoËi ssoglasjem ministra in so vpisane v re-gister, ki ga vodi resorno ministrstvo(koncesionarji).

Oblike, obseg, upraviËenci, postopek dodelitvestroπkovnik …

BrezplaËna pravna pomoË se do-deli v razliËnih oblikah glede na izpol-njevanje subjektivnih in objektivnihpogojev.

Lahko se dodeli kot redna brez-plaËna pravna pomoË, izredna brez-plaËna pravna pomoË, izjemna brez-plaËna pravna pomoË, posebna brez-plaËna pravna pomoË in kot oprostitevplaËila stroπkov sodnega postopka.

O obsegu brezplaËne pravne po-moËi odloËa pristojni organ za BPP poprostem preudarku in lahko doloËidrugaËen obseg posameznih oblik

brezplaËne pravne pomoËi, Ëe oceni,da bo tudi s posameznimi oblikamipravne pomoËi doseæen priËakovanirezultat.

Dodelitev brezplaËne pravne po-moËi lahko pristojni organ veæe na do-loËen rok in pogoj (28. Ëlen ZBPP –UPB1). Pristojni organ za BPP upra-viËencem do brezplaËne pravne pomo-Ëi pogojuje dodelitev brezplaËne prav-ne pomoËi s soglasjem upraviËenca spostopkom posredovanja sodiπËa prireπevanju sporov (mediacija) v druæ-inskopravnih sporih pri Okroænem so-diπËu v Ljubljani.

Kot primer: pristojni organ zaBPP dodeli upraviËencu redno brez-plaËno pravno pomoË za zastopanjepred sodiπËi na prvi in drugi stopnji,kar pomeni, da je doloËen odvetnik zaizvajanje pravne pomoËi do pravno-moËnosti sodnega postopka. V prime-ru, da pristojni organ za BPP dodeliredno brezplaËno pravno pomoË zapravno svetovanje in zastopanje v pos-topku pred sodiπËem na prvi stopnji(ker je upraviËenec zaprosil za zasto-panje samo na prvi stopnji) je odvet-nik dolæan nuditi pravno pomoË dokonca glavne obravnave.

Izjema od pravila, da se o proπnjiza dodelitev brezplaËne pravne pomo-Ëi odloËa, ko je popolna, je nujnabrezplaËna pravna pomoË (36. ËlenZBPP – UPB1).

Kot primer: prosilec lahko vloæipritoæbo zoper sodno odloËbo do do-loËenega roka, ko nastopi prekluzija inje oËitno, da bi zaradi postopka zaodobritev brezplaËne pravne pomoËiprosilec zamudil rok za vloæitev prito-æbe in bi zato izgubil pravico do pri-toæbe. V tem primeru mu pristojni or-gan za BPP nemudoma odobri brez-plaËno pravno pomoË samo za nujnopotrebno dejanje, tj. za vloæitev prito-æbe zoper sodno odloËbo. UpraviËenecpa mora po vroËitvi odloËbe v roku 8dni predloæiti strokovni sluæbi za brez-plaËno pravno pomoË celotno doku-mentacijo, s katero izkazuje izpolnje-vanje zakonskih pogojev za odobritevbrezplaËne pravne pomoËi. Izrek odlo-Ëbe o dodelitvi nujne brezplaËne prav-ne pomoËi se bo tako glasil: upravi-Ëencu se dodeli nujna brezplaËnapravna pomoË za pravno svetovanje inzastopanje v postopku pred sodiπËemna drugi stopnji, v obsegu vloæitvepritoæbe zoper odloËbo prvostopnegasodiπËa.

Ali primer, ko prosilec prosi, da

se mu dodeli nujna brezplaËna

pravna pomoË za pravno svetovanje


»lan

ki

V RS trenutno veljajo:

Zakon o brezplaËni pravni po-moËi (Ur. l. RS, πt. 48/01); Zakon ospremembah in dopolnitvah zako-na o brezplaËni pravni pomoËi (Ur.l. RS, πt. 50/04); Zakon o brezplaË-ni pravni pomoËi (Ur. l. RS, πt.96/04) uradno preËiπËeno besedilo,

V pravnem sistemu RepublikeSlovenije pravica do brezplaËnepravne pomoËi ni ena od temeljnihustavnih pravic in svoboπËin oziro-ma ne izhaja neposredno iz ustave.Pravica do brezplaËne pravne po-moËi je posredna pravica, izpeljanaiz drugih temeljnih pravic, in sicerpredvsem iz pravice do enakostipred zakonom (14. Ëlen ustave),pravice do sodnega varstva (23.Ëlen ustave) in naËela pravne in so-cialne dræave (2. Ëlen ustave).

V Ur. l. RS, πt. 48/01 je bil 13. 6.2001 objavljen zakon o brezplaËnipravni pomoËi z zaËetkom veljav-nosti 11. 9. 2001 (ZBPP). Navedenzakon je bil spremenjen v Ëlenih11., 19., 30., 32., 40., 52 in dopol-njen s poglavjem XI. A UpraviËen-ci do brezplaËne pravne pomoËi,pogoji za njeno dodelitev, obsegodobritve ter postopek za dodelitevbrezplaËne pravne pomoËi v Ëez-mejnih sporih. Zakon o spremem-bah in dopolnitvah je objavljen vUr. l. RS, πt. 50/04 (ZBPP – A). Tazakon je zaËel veljati 21. 5. 2004,razen 7. Ëlena – poglavja o Ëezmej-nih sporih, kateri se je zaËel uporab-ljati 1. 12. 2004. Dræavni zbor Re-publike Slovenije je na svoji seji 17.6. 2004 potrdil uradno preËiπËenobesedilo ZBPP, ki obsega navedenazakona. Uradno preËiπËeno besediloZBPP je objavljeno v Ur. l. RS, πt.96/04 (ZBPP – UPB1).


in zastopanje na naroku za glavno

obravnavo, doloËenega dne, v dolo-

Ëenem postopku. UpraviËencu se

dodeli nujna brezplaËna pravna po-

moË za pravno svetovanje in zasto-

panje v postopku pred sodiπËem na

prvi stopnji, v obsegu pravnega sve-

tovanja in zastopanja na naroku za

glavno obravnavo, doloËenega dne,

v doloËenem postopku. V tem prime-ru je doloËen odvetnik upraviËen zazastopanje upraviËenca do nujne brez-plaËne pravne pomoËi samo na enemnaroku za glavno obravnavo, in sicersamo doloËenega dne in v doloËenem

postopku.

V primerih dodeljevanja nujnebrezplaËne pravne pomoËi prosilecpraviloma vloæi proπnjo za dodelitevbrezplaËne pravne pomoËi tik pred iz-tekom roka, pristojni organ za BPP pamora izpeljati postopek odobritvebrezplaËne pravne pomoËi in upravi-Ëencu vroËiti odloËbo, s katero se ganapoti k doloËenemu odvetniku. Prak-sa, ki se je v teh primerih zaradi krat-kih rokov izoblikovala, je, da se od-vetniku poπlje odloËba tako po faksukot tudi po poπti (oziroma vloæi v pre-dal odvetnikov na sodiπËu). Po faksuprejmejo odvetniki samo odloËbo, izkatere je razvidna oblika in obsegbrezplaËne pravne pomoËi, po poπti(ali v predal) pa poleg originalne od-loËbe prejmejo tudi originalno napot-nico. Odvetnik lahko v skladu s petimodstavkom 30. Ëlena ZBPP – UPB1odkloni izvajanje nujne brezplaËnepravne pomoËi le iz razlogov, na ka-tere ne more vplivati in o tem takojobvesti pristojni organ za BPP.

Glede na kratke roke in glede navarovanje interesov strank predlaga-mo, da se, Ëe je to mogoËe, pisno ob-vestilo poπlje sluæbi za brezplaËnopravno pomoË ravno tako po faksu, naπtevilko 01/23 21 664.

Tretji odstavek 30. Ëlena ZBPP –UPB1 ureja situacijo, ko odvetnik nemore prevzeti izvajanja pravne pomo-Ëi (pa ne gre za primer nujne brezplaË-ne pravne pomoËi). V teh primerih od-vetnik na napotnici navede poleg svo-jega imena in priimka πe razlog, zara-di katerega ne more prevzeti izvajanjapravne pomoËi. Dikcija devetega od-stavka 30. Ëlena ZBPP – UPB1 urejaprimere, ko pristojni organ za BPP, nazahtevo upraviËenca ali z njegovo pri-volitvijo in po obvezujoËem predhod-nem mnenju, odloËi o razreπitvi odvet-nika, ki ne opravlja v redu svoje do-lænosti in o postavitvi drugega odvet-nika.

Postavljeni odvetnik prav tako lah-ko zahteva svojo razreπitev, Ëe ne mo-re v redu opravljati svoje dolænosti za-radi razlogov, ki so na strani upravi-Ëenca. Pristojni organ za BPP names-to razreπenega odvetnika postavi dru-gega (deseti odstavek 30. Ëlena ZBPP– UPB1). Primerov razreπitve odvetni-kov in postavitve drugih je v praksikar precejπnje πtevilo.

Glede na to, da morajo biti ti pos-topki hitri, predlagamo, takojπnjeukrepanje obeh strani (vloge v pos-topku morajo biti pisne), kajti doloËenodvetnik mora zastopati interese upra-viËenca do prejema odloËbe o posta-vitvi drugega odvetnika.

Za pravno pomoË po tem zakonuje odvetnik upraviËen do nagrade inpovraËila stroπkov v zvezi z opravlje-nim delom v viπini, izraËunani po od-vetniπki tarifi in v obsegu odobrenebrezplaËne pravne pomoËi (πesti od-stavek 30. Ëlena ZBPP – UPB1). TodoloËilo odvetnikom zagotavlja plaËi-lo po odvetniπki tarifi. NiËni so kakr-πnikoli dogovori med upraviËencem inodvetnikom za viπje plaËilo, za plaËi-lo v odstotku ali v pavπalu, in ki na-domeπËajo plaËilo po odvetniπki tarifi(sedmi odstavek 30. Ëlena ZBPP –UPB1).

Odvetnik je dolæan voditi stroπ-kovnik ter ga navesti ali priloæiti k na-potnici zaradi obraËuna in plaËilaopravljenih storitev pravne pomoËi(osmi odstavek 30. Ëlena ZBPP –UPB1). Za obraËun navedene nagradein stroπkov je zadolæena strokovnasluæba za brezplaËno pravno pomoË ino odmerjenih stroπkih zastopanja izda

odvetniku sklep. Naveden obraËun za-jema tiste stroπke, ki so nastali po dne-vu vloæitve proπnje za brezplaËnopravno pomoË ter plaËilo za dejanjapravne pomoËi, ki do dneva vloæitveproπnje za dodelitev brezplaËne prav-ne pomoËi πe niso bila opravljena (extunc) (drugi odstavek 11. Ëlena ZBPP– UPB1).

Navedeno doloËilo pomeni za od-vetnika, da lahko opravlja pravne sto-ritve za prosilca æe od vloæitve proπ-nje za brezplaËno pravno pomoË pro-silca. Zato je po naπem mnenju smi-selno, da v primerih, ko prosilec vproπnji za dodelitev brezplaËne prav-ne pomoËi prosi za doloËenega odvet-nika (pristojni organ za BPP je vezanna ta predlog, razen Ëe obstajajo raz-logi proti takπni odloËitvi (peti odsta-vek 32. Ëlena ZBPP – UPB1 v zvezis prvim odstavkom 30. Ëlena ZBPP –UPB1) in je odvetnik s tem predlogom

seznanjen, da prosilec obvesti odvet-nika o datumu vloæitve proπnje za do-delitev brezplaËne pravne pomoËi priokroænem sodiπËu.

V skladu s 40. Ëlenom ZBPP –UPB1 je odvetnik dolæan vrniti popol-no napotnico, Ëe ta obveznost izhajaiz napotnice, strokovni sluæbi za brez-plaËno pravno pomoË po konËaniopravi storitev pravne pomoËi v roku8 dni od dneva, ko je bila napotnicapopolna (40. Ëlen ZBPP – UPB1).Napotnica je popolna, ko so tej prilo-æeni vsi stroπkovniki in potrdila ooprostitvi plaËila stroπkov postopka.Glede izraËuna 8 dnevnega roka jepotrebno upoπtevati 100. Ëlen in 101.Ëlena zakona o sploπnem upravnempostopku. Za zaËetek roka se vzameprvi naslednji dan po doloËenem do-godku, rok pa se izteËe z iztekom zad-njega, torej osmega dne. ZaËetka inteka roka ne ovirajo nedelje, praznikiali dela prosti dnevi v Republiki Slo-veniji, v primeru, da je zadnji dan ro-ka nedelja ali praznik ali dela prostidan v Republiki Sloveniji se izteËerok s pretekom prvega naslednjegadelavnika.

Odvetnik mora po konËani opravistoritev, za katere je doloËen z odlo-Ëbo, oblikovati stroπkovnik in ga pri-loæiti k napotnici ali ga navesti v na-potnici. Napotnico mora odvetnik iz-polniti v toËkah 8, 9, 10 in jo podpi-sati ter opremiti z datumom. Priglaπe-na nagrada in stroπki odvetnika mora-jo biti navedeni tudi v zneskih, sicernapotnica ni pravilno izpolnjena. Od-vetnik naj v napotnici oziroma prilo-æenem stroπkovniku navede tudi dav-Ëno πtevilko in transakcijski raËun.Resorno ministrstvo pa pripravlja vskladu z zakonom novo napotnico.

»e je z odloËbo odobrenih veË ob-lik pravnih pomoËi ali za posameznefaze znotraj vsake oblike pravne po-moËi (kot npr.: za sestavo toæbe alipravnega sredstva), je mogoËe izdativeË napotnic (peti odstavek 39. ËlenaZBPP – UPB1).

Primer: odvetnik je doloËen zanudenje pravne pomoËi v postopkupred sodiπËi na prvi in drugi stopnji.Po konËanem postopku na prvi stop-nji odvetnik priglasi nagrado in stroπ-ke zastopanja ter stroπkovnik priloæinapotnici, Ëe je bila izdana loËeno sa-mo za to fazo postopka, sicer morapoËakati s priglasitvijo nagrade instroπkov za postopek do konca postop-ka na drugi stopnji.

V primeru, da odvetnik ne vrne na-potnice v zgoraj navedenem roku, ni


»lan

ki


upraviËen do plaËila storitev brezplaË-ne pravne pomoËi, Ëe ta obveznost iz-haja iz napotnice.

BrezplaËno pravno pomoË torejpraviloma izvajajo odvetniki, ki so pozakonu, ki ureja odvetniπtvo, vpisaniv imenik odvetnikov in odvetniπkedruæbe, ustanovljene po zakonu, kiureja odvetniπtvo.

Pristojni organ za BPP Okroæne-

ga sodiπËa v Ljubljani doloËi odvet-nika iz Seznama odvetnikov za nude-nje brezplaËne pravne pomoËi, ki gaje organu predloæila Odvetniπka zbor-nica Slovenije, Ljubljanski obmoËnizbor odvetnikov, dne 29. 6. 2004.

Strokovna sluæba za brezplaËnopravno pomoË velikokrat prejme pred-log ali za uvrstitev ali za izbris odvet-nika iz navedenega seznama. Ta nimazakonskega pooblastila za izdelavo ta-kπnega seznama, zato morajo odvetni-ki o tem obveπËati svojo pristojno sta-novsko organizacijo.

Zaradi ekonomiËnosti in hitrostipostopka predlagamo, da se seznamodvetnikov iz drugega odstavka 30.Ëlena ZBPP – UPB1 veËkrat dopolnju-je s podatki o odvetnikih in sedeæihodvetniπkih pisarn oziroma druæb.Strokovna sluæba za brezplaËno prav-no pomoË ugotavlja, da so podatki iznavedenega seznama glede nekaterihodvetnikov kot tudi naslovov sedeæevpisarn in druæb, netoËni.

Predlagamo tudi, da se v izogibvËasih “nepotrebnim” razreπitvam od-vetnikov zaradi njihove odsotnosti,ker o tem strokovna sluæba za brez-plaËno pravno pomoË ni bila obveπËe-na, seznam odvetnikov dopolni z na-vodili ravnanja v primeru odsotnostiodvetnika oziroma njegovega nado-meπËanja. V primeru doloËitve odvet-nika za nudenje brezplaËne pravne po-moËi ne gre za pooblastilno razmerjemed stranko in odvetnikom, ko lahkoodvetnik ob vsakem Ëasu odpove po-oblastilno razmerje.

Viri:

– Predpisi o pravni pomoËi z uvodnimi po-jasnili mag. Boπtjana Tratarja in odvet-niπtvo, Ljubljana 2001

– Zakon o brezplaËni pravni pomoËi, Ur. l.RS, πt. 48/01, Zakon o spremembah in do-polnitvah zakona o brezplaËni pravni po-moËi, Ur. l. RS, πt. 50/04, Zakon o brez-plaËni pravni pomoËi (Uradno preËiπËenobesedilo), Ur. l. RS, πt. 96/04

Zakon o izvrπbi in zavarovanju vprvem odstavku 13. Ëlena dolo-Ëa, da se izvrπitev odloËbe tuje-

ga sodiπËa sme dovoliti in opraviti vRepubliki Sloveniji, Ëe odloËba izpol-

njuje z zakonom predpisane pogoje

za priznanje, v drugem odstavku pa,da se izvrπitev tujega notarskega zapi-sa sme dovoliti in opraviti, Ëe so iz-

polnjeni z zakonom predpisani po-

goji.

Sodne odloËbe

V naËelu priznanje tujih sodnihodloËb kot izvrπilnih naslovov urejaZakon o mednarodnem zasebnem pra-vu in postopku (Ur. l. RS, πt. 56/99).Ta zakon doloËa, da je sodna odloËbain zlasti sodba tujega sodiπËa izenaËe-na z odloËbo slovenskega sodiπËa inima v Sloveniji enak pravni uËinek kotdomaËa odloËba le, Ëe jo prizna slo-vensko sodiπËe; tujo sodno odloËbo jetorej mogoËe uporabiti kot izvrπilninaslov le, Ëe se taka sodba v “t. i. de-

libacijskem postopku od strani naπe-ga sodiπËa kot taka prizna: za prizna-nje tuje sodne odloËbe je pristojnookroæno sodiπËe; zahtevi za priznanjetuje sodne odloËbe je treba tujo sodnoodloËbo, s prevodom v slovenski je-zik, priloæiti pristojnemu sodiπËu sku-paj s potrdilom pristojnega tujega so-diπËa o pravnomoËnosti take sodneodloËbe.

Pristojno slovensko sodiπËe lahkoopravi le preizkus doloËenih, izkljuË-no formalnih predpostavk in zlasti: alije bila toæba redno dostavljena toæen-cu in ali je toæenec imel moænost so-delovati v postopku pred tujim sodiπ-Ëem. Ugovorov vsebinske narave (od-loËba je nepravilna, nezakonita, izda-na ob nepopolno ali nepravilno ugo-

tovljenem dejanskem stanju) sodiπËe,ki odloËba o priznanju, ne more in nesme upoπtevati in v tem delu preizkustuje sodne odloËbe ni dopusten, saj bipomenil poseg v jurisdikcijo tuje dræ-ave.

Tuja sodna odloËba se ne sme pri-znati, Ëe gre za odloËbo, izdano v za-devi, za katero je izkljuËno pristojnoslovensko sodiπËe, Ëe gre za zadevo,o kateri je slovensko sodiπËe æe izda-lo pravnomoËno odloËbo, ali Ëe je oisti zadevi æe bila izdana kaka drugatuja sodna odloËba. Seveda se tujasodba ne sme priznati, Ëe bi bil uËi-nek njenega priznanja v nasprotju zjavnim redom Republike Slovenije.

KonËno je treba priznati, da sesodna odloËba ne prizna, Ëe ni vza-jemnosti, ki pa se domneva do doka-za o nasprotnem. Neobstoj vzajemnos-ti pa ni ovira, Ëe gre za priznanje tu-je sodne odloËbe v zadevah ugotavlja-nja in izpodbijanja oËetovstva oz. ma-terinstva, in ne takrat, kadar priznanjetuje sodne odloËbe zahteva slovenskidræavljan.

V delibacijskih postopkih se upo-rabljajo doloËbe zakona o nepravdnempostopku, Ëe ni v zakonu o mednarod-nem zasebnem pravu in postopku do-loËeno drugaËe.

Sodbe tujega arbitraænega sodiπËa

Priznanje tujih arbitraænih odloËbv naËelu prav tako ureja zakon o med-narodnem zasebnem pravu in postop-ku, za priznanje tujih arbitraænih od-loËb pa se uporablja tudi Konvencijao priznavanju in izvrπevanju tujih ar-bitraænih odloËb (Mednarodne pogod-be SFRJ, πt. 11/1981), ki se uporabljav Sloveniji kot slovenski predpis, na


»lan

ki

Priznanje tujih izvrπilnih naslovov

Boris Grosman

Æe se postavlja in prav gotovo se bo πe pogosteje postavljalo vpraπanje, alise lahko ukrepa proti v Sloveniji nastanjenim dolænikom na osnovi izvrπil-nega naslova iz tujine, in Ëe se, kako in kaj se ukrepa.V glavnem bodo kot tuji izvrπilni naslovi priπli v poπtev ob:– sodni odloËbi oz. sodbi tujega sodiπËa– sodbi tujega arbitraænega sodiπËa– neposredno izvrπljivi, v tujini sestavljeni notarski listini.


podlagi doloËil ustavnega zakona zaizvedbo temeljne ustavne listine. Tujaarbitraæna odloËba se prizna in izvrπi,Ëe stranka, ki predlaga priznanje in iz-vrπitev, priloæi zahtevi izvirno arbitra-æno odloËbo in izvirno pogodbo o ar-bitraæi, oboje seveda s prevodom vslovenski jezik.

Glede zavrnitve predloga za pri-znanje tuje arbitraæne odloËbe se citi-rani zakon in konvencija nekoliko raz-likujeta, vendar se predlog zavrnevedno, kadar po slovenskem pravu osporni zadevi ne more razsojati arbi-traæa in kadar bi uËinek priznanja aliizvrπitev take odloËbe bila v nasprot-ju z javnim redom Republike Sloveni-je.

Predlog za priznanje in izvrπitevtuje arbitraæne odloËbe se lahko zavr-ne tudi, Ëe se ugotovi, da je arbitraæ-na pogodba bila nezakonita ali sicerneveljavna, Ëe se ugotovi, da stranka,zoper katero je arbitraæna odloËba bi-la izdana, ni bila v redu obveπËena odoloËitvi arbitra ali o arbitraænem pos-topku ali iz kakega drugega razloga nimogla uporabiti svojih sredstev, kottudi Ëe se ugotovi, da se odloËba na-naπa na spor, ki ni zajet v arbitraænoklavzulo, da sestava arbitraænega so-diπËa ali arbitraæni postopek nista bilv skladu s pogodbo in da arbitraænaodloËba πe ni postala obvezna zastranke.

Morda kaæe omeniti πe doloËilo ra-tifikacijskega zakona za navedenokonvencijo, ki doloËa, da se konven-cija uporablja na reciproËni podlagi inle za arbitraæne odloËbe, izdane v dræ-avah, ki so sprejele konvencijo.

Tudi za priznanje tujih arbitraænihodloËb so pristojna okroæna sodiπËa,ki v postopku uporabljajo doloËila za-kona o nepravdnem postopku.

Neposredno izvrπljive v tujinisestavljene notarske listine

V slovenskem pravnem redu nima-mo doloËil o priznavanju tujih izvrπ-ljivih notarskih zapisov. Omenjeno jeæe bilo, da imamo v drugem odstav-

ku 13. Ëlena zakona o izvrπbi in za-

varovanju le doloËilo, da se sme do-voliti in opraviti izvrπitev tujega no-tarskega zapisa, Ëe so izpolnjeni z za-konom predpisani pogoji, pri Ëemer nigovora o posebnem priznanju takegazapisa.

Menim, da je tedaj edini pogoj zadovolitev izvrπbe na osnovi izvrπljive-ga notarskega zapisa, da je tak zapissestavljen v skladu z doloËili 4. Ëlena

zakona o notariatu, torej, da je v za-pisu doloËena obveznost nekaj dati,storiti, opustiti ali trpeti, Ëe je gledetake obveznosti dovoljena poravnavain Ëe se zavezanec strinja z neposred-no izvrπljivostjo takega notarskega za-pisa. Notarski zapis z doloËilom iz 4.Ëlena zakona o notariatu je, po mojemprepriËanju, izvrπljiv brez delibacije.

Novosti po vstopu Slovenije v EU

Vse navedeno je v celoti veljalo do1. maja 2004, od takrat naprej pa ve-lja preteæno le πe za tuje izvrπilne nas-love, izdane v dræavah, ki niso Ëlani-ce Evropske unije.

Uredba Evropskega sveta 44/2001,ki se zdaj na podlagi pristopne pogod-be neposredno uporablja tudi v Re-publiki Sloveniji, namreË doloËa, dase sodna odloËba, izdana v dræavi Ëla-nici EU, v drugih dræavah ËlanicahEU prizna, ne da bi bilo treba za pri-znanje zaËeti kakrπenkoli posebni pos-topek. Vendar tako doloËilo ne izklju-Ëuje moænosti, da zainteresirana stran-ka kljub temu zahteva priznanje sod-ne odloËbe.

V naËelu se torej v pravnem pro-metu med Ëlanicami EU sodne odlo-Ëbe priznavajo samodejno, brez zahte-ve po kakrπnemkoli posebnem (deli-bacijskem) postopku. Priznanje se lah-ko zavrne le v izjemnih primerih, zlas-ti v primerih doloËb, izdanih brez so-delovanja toæenca v postopku, v kate-rem listina o zaËetku postopka (obiËaj-no toæba) toæencu ni bila vroËena pra-voËasno in na naËin, da bi bil lahkopripravil obrambo, pa tudi ne v prime-rih, ko je sodba v nasprotju s praviliuredbe o izkljuËni pristojnosti dræavËlanic EU. Naj ne bo odveË tudi tu po-udariti, da se v nobenem primeru tujasodba ne sme spreminjati po njenivsebini, saj je tudi v smislu doloËil ci-tirane uredbe moæen le delni preizkustuje sodbe glede formalnih predpo-stavk.

Izvrπljive sodne odloËbe iz enedræave Ëlanice EU se lahko razglasijoza izvrπljive v katerikoli dræavi Ëlani-ci EU. Stranka, ki æeli uveljaviti sod-no odloËbo v drugi dræavi Ëlanici EU,zahteva, da sodiπËe, ki je izreklo sod-bo, izda potrdilo, ki potrjuje izvrπlji-vost. Razlog za neizvrπevanje sodbe jelahko izkljuËno le v nasprotovanjusodbe javnemu redu dræave, v katerinaj bi se sodba izvrπila.

Zoper odloËbo o zahtevku za izja-vo o izvrπljivosti so sicer dopustna

pravna sredstva, ki pa postopke lahkozelo zavleËejo, zaradi Ëesar menim, daje πe vedno koristno in v interesuupraviËene stranke, da se izvede deli-bacijski postopek, saj bo z odloËboslovenskega sodiπËa o priznanju prav-ne veljavnosti in izvrπljivosti tuje sod-be ta enostavneje vodila nadaljnje pos-topke (izvrπbo).

Nenazadnje je treba opozoriti, dase v praksi, po vstopu Slovenije v EU,postavlja vpraπanje, katero sodiπËe je

zdaj pristojno za izdajo sklepa o

priznanju tuje odloËbe.

Po doloËilih zakona o mednarod-nem zasebnem pravu in postopku sodelibacijski postopki v pristojnostiokroænih sodiπË. Po uredbi Sveta Ev-rope pa naj bi bila za take postopkepristojna okrajna sodiπËa (ni izkljuËe-no, da gre le za razliko o imenovanjusodiπËa: verjetno je bil v obeh prime-rih miπljeno sodiπËe temeljne, prvestopnje); v znanem mi sporu o pristoj-nosti æal πe ni bilo odloËeno.


»lan

ki

Kako seksi soodvetniki?

Visoke πtevilke na plaËilni listite ne naredijo nujno seksi. To je bi-stveno sporoËilo rezultatov javno-mnenjske raziskave ameriπke po-sredovalnice dela Salary.com. Po-sredovalnica je namreË malo za πa-lo in malo zares skuπala ugotoviti,kateri poklici se ameriπki javnostizdijo najbolj seksi.

V raziskavi, ki so jo opravilisredi julija in na katero se je od-zvalo pribliæno 5.000 ljudi, so od-vetniki pristali πele na desetemmestu, saj je le πtiri odstotke vpra-πanih menilo, da je to najbolj sek-si poklic. Tako so se odrezali le zaodstotno toËko bolje od veterinar-jev, ki so zasedli enajsto mesto, inza tri odstotne toËke slabπe odzdravnikov, ki so na mestu viπje.

Na prvem mestu so pristali ga-silci, za katere je kar 16 odstotkovvpraπanih menilo, da opravljajonajbolj seksi poklic na svetu. Zani-mivo je, da jim sledijo stevardi/ste-vardese (13 odstotkov), predsedni-ki uprav gospodarskih druæb (11odstotkov) in novinarji (10 odstot-kov).

Pripravil: Dean Zagorac


Reforma naj bi predvsem izboljπa-la sistem t. i. presajanja (filtrira-nja) zadev, dosegla naj bi hitrej-

πo obravnavo t. i. ponavljajoËih se za-dev in veËjo uËinkovitost pri reπevanjuzadev, ki so povezane s strukturnimivpraπanji prek t. i. pilotskih sodb.

Pomembna je predvsem spremem-ba 35. Ëlena Konvencije, ki govori omerilih sprejemljivosti. 13. Ëlen refor-me uvaja novost, po kateri lahko sodiπ-Ëe razglasi za nesprejemljivo vsako po-samezno zahtevo za obravnavo, ki jepredloæena v skladu s 34. Ëlenom Kon-vencije, v naslednjih primerih:– Ëe meni, da ni v skladu z doloËba-

mi Konvencije ali njenih protoko-lov,

– da je oËitno neutemeljena ali da po-meni zlorabo pravice zahteve poobravnavi,

– Ëe vlagatelj zahteve po obravnavini v bistveno slabπem poloæaju, ra-zen Ëe spoπtovanje Ëlovekovih pra-vic, opredeljenih v Konvenciji innjenih protokolih, ne zahteva ob-ravnave bistva zadeve.Predvsem zadnje merilo sprejemlji-

vosti pritegne pozornost: z uveljavitvi-jo merila “bistveno slabπega poloæaja”,bo reforma poskrbela za to, da sodiπËev prihodnje ne bo veË obravnavalo t. i.bagatelnih sporov. Te zadeve so biledoslej eden od glavnih razlogov za ne-uËinkovitost sodiπËa, saj je bilo takih,“minornih” zahtevkov v resnici najveË.

Dvorezni meË reformiranega35. Ëlena

Toda ne glede na zelo dobrodoπlonovost, ki jo uvaja 13. Ëlen reforme inki bo nedvomno pripomogla k veËjiuËinkovitosti sodiπËa, se moramo ven-darle vpraπati, ali so se “reformatorji”

problematike lotili s pravega konca.Zavedati se namreË moramo, da so vsizakonodajni ukrepi, ki so usmerjeni kpoveËanju uËinkovitosti sodnega odlo-Ëanja, silno nehvaleæni, saj so neizo-gibni razlog za krËenje Ëlovekovih pra-vic na drugih ravneh.

Z drugimi besedami, sodiπËe je zreformo iz 13. Ëlena omejilo svojo last-no stvarno pristojnost glede obravna-vanja razliËnih krπitev Ëlovekovih pra-vic s strani posameznih dræav. Polegtega postopek filtriranja, ki ga uvaja re-formirani 35. Ëlen, skriva πe dodatnonevarnost: moænost arbitrarnega odlo-Ëanja sodiπËa pri presoji, ali gre za ba-gatelno zadevo ali ne.

Presoja resnosti krπitve Ëlovekovihpravic bo namreË odslej v rokah sodni-ka posameznika, ki bo lahko izjavil, daposamezna zahteva za obravnavo,predloæena v skladu s 34. ËlenomEK»P, ni sprejemljiva. Lahko jo bo tu-di Ërtal s seznama zadev sodiπËa, Ëe sebo taka odloËitev lahko sprejela brezdodatne preuËitve.

Seveda pa dobro tudi vemo, da jezavest o krπitvi Ëlovekovih pravic lah-ko zelo relativna. Povsem nekaj druge-ga je, Ëe dræava denimo krπi pravico dozasebne lastnine dræavljanu Madæarskeali Estonije, ki je za take krπitve lahkoπe posebno obËutljiv, in sicer zaradidobro znanih svinËenih Ëasov v temdelu Evrope, kot pa denimo dræavljanuVelike Britanije ali Francije.

Zanemarjanje “minornih” krπitev je lahko tudi voda namlin dræavni samovolji

V obravnavani reformi ES»P, kizadeva poveËanje uËinkovitosti sodiπ-Ëa, pa preæi πe ena, precej latentna ne-varnost. NamreË moænost, da se bodo

nekatere dræave, ki ne slovijo kot po-sebej navduπene zagovornice Ëloveko-vih pravic, med katere vsekakor spadatudi Slovenija, pogosteje posluæevalenekaterih malo manj opaznih krπitevËlovekovih pravic, zavedajoË se, danjihovo ravnanje ni veË podvræenodrobnogledu tribunala v Strasbourgu.

Dodaten argument za tako ravna-nje nekaterih “malopridnih” dræav jetudi v nekoliko grenkem dejstvu, da sedræavljani dræav Ëlanic EK»P dovoljdobro zavedajo, koliko (preteæno biro-kratskega) dela jih Ëaka, Ëe æelijo svojprimer sploh “pripeljati” do Strasbour-ga. Da o izgubi Ëasa sploh ne govori-mo.

Namesto sklepa - nekaj misli oizboljπanju sedanjih razmer

Kakor koli æe obrnemo, zagotovodræi, da se bo ES»P, kljub predvidenireformi, verjetno tudi v prihodnjeubadalo z “veËno dilemo”, kako iz-boljπati uËinkovitost sojenja, ne da bipri tem preveË trpela posameznikovapravica do obravnavanja njegove pri-toæbe ob krπitvi Ëlovekovih pravic nastrani posamezne dræave. Menim, dapoti, ki jih je ubrala reforma, kar zade-va poveËanje uËinkovitosti sojenja,morda niso najbolj posreËene. UËin-kovitost sojenja je mogoËe poveËatitudi z drugimi, manj tveganimi meto-dami, denimo s poveËanjem delovnestorilnosti sodnikov, s poveËanjemkonkurenËnosti med sodniki, s skraj-πanjem njihovega mandata, ki je iz-jemno dolg (devet let).

Dobra reπitev bi bila tudi obliko-vanje regionalnih sodiπË za Ëlovekovepravice, ki bi jim bilo naloæeno selek-cioniranje vlog, naslovljenih na ev-ropsko sodiπËe. Tako bi po eni straninekoliko razbremenili ES»P, poveËa-li uËinkovitost sojenja in hitrost ob-ravnavanja razliËnih zadev, po drugistrani pa bi pridobili specializirana re-gionalna sodiπËa, ki bi bila mnogobolj veπËa v postopku filtriranja posa-meznih vlog, naslovljenih na ES»P.

To se mi zdi bistveno: tako pleme-nito idejo, kot je ustanovitev ES»P, jetreba skrbno negovati, pri tem pa mo-rajo odgovorni zelo paziti, da se ne biujeli v zanko sodniπke samozadostnos-ti in njihove odtujenosti od tistega, zakar pri vsej zadevi gre: za brezpogojnozaπËito Ëlovekovih pravic vsakega dræ-avljana zoper dræavno represijo. Cilj,za katerega se je vredno z vsemi moË-mi bojevati, mar ne?


»lan

ki

Razmiπljanja o reformi ES»P

Ali se z veËanjem uËinkovitostisodiπËa v resnici poveËuje zaπËita Ëlovekovih pravic?

mag. Boπtjan J. Turk

Kar zadeva zdaj aktualno reformo ES»P, imam v mislih predvsem t. i. Pro-tokol πt. 14 h Konvenciji o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπ-Ëin o spremembah nadzornega sistema konvencije. Namen reforme je pred-vsem izboljπati uËinkovitost nadzornega sistema, upoπtevajoË dejstvo, dadelovna obremenitev ES»P v zadnjem Ëasu postaja æe skoraj neznosna.


1. Uvod

Pogodbo o ustavi za Evropo (PUE)so 17. in 18. junija 2004 v Brusljusprejeli najviπji predstavniki 25 dræavËlanic EU. Referendumi bodo oz. sobili izpeljani v vsaj dvanajstih dræavahËlanicah. »e bo evropska ustava rati-ficirana v vseh dræavah Ëlanicah, bo-do vse trenutno veljavne EU-pogodbenadomeπËene z enim samim (novim)tekstom.

Glavni cilji PUE so:– s sprejetjem enega dokumenta po-

enostaviti in poveËati preglednostvsebine pogodb in protokolov

– izboljπati in racionalizirati spreje-manje odloËitev v Uniji in

– med dræavljani poveËati obËutekpripadnosti Evropski uniji.Kritiki PUE poudarjajo, da je PUE

v primerjavi z drugimi ustavami posa-meznih dræav (npr. Ustavo ZDA se-stavlja 4.600 besed) zelo dolga, sajobsega okoli 265 strani in vsebuje veËkot 60.000 besed angleπkega besedila.Ne glede na to pa je πe vedno precejmanj obseæna in zahtevna kot trenut-no veljavni skupek pogodb, ki jihPUE nadomeπËa.

Ta kratki vodnik ne prinaπa iz-Ërpne analize ali ocene besedila PUE.Gre bolj za predstavitev dela, ki je pomnenju CCBE zanimiv in pomembenza zbornico in druge pravne zdruæbe.

2. Struktura

PUE sestavljajo πtirje deli: predsta-vitev posameznih delov zgradbe EU,seznam (listina) temeljnih pravic, us-meritev in dejavnost Unije in temelj-ne in konËne doloËbe.

Oblika PUE je sledeËa:– Preambula– I. del: (brez naslova)

– II. del: Listina Unije o temeljnihpravicah

– III. del: Politike in delovanje Uni-je

– IV. del: Sploπne in konËne doloËbe

– Dodatki (aneksi)

– Protokoli

– Deklaracije.

Prvi del ureja temeljno ustavno-pravno materijo. V njem je definiranpojem Unije – njene vrednote, cilji,pristojnosti, dræavljanstvo, pravilasprejemanja odloËitev, pravila gledesprejemanja proraËuna in institucijeEU. Vsebuje pa tudi pravila o pristo-pu k Uniji ter prostovoljnem izstopuin izkljuËitvi iz nje.

V drugem delu so naπtete in vse-binsko predstavljene temeljne pravice,ki varujejo dræavljane pred pravili EU,ki bi lahko krπila njihove osnove pra-vice. Doslej je tak seznam æe obstajal,vendar teh pravic ni bilo treba spoπto-vati.

Tretji del povzema vsebino Ëlenovdosedanjih pogodb, ki se nanaπajo nausmeritve Unije, in jih uredi pregled-no, ne enem mestu. NatanËneje urejavpraπanja institucij, politiko na po-droËju pravosodja in notranjih zadev,zunanjo politiko, finanËna vpraπanjain sprejemanje odloËitev.

NaËin ratifikacije in spreminjanabesedila PUE od strani dræav Ëlanic jeurejen v Ëetrtem delu.

3. DoloËbe, pomembne zapravnike

Ustava obravnava veliko podroËij.V tej toËki se CCBE osredotoËi na trisklope, za katere se zdi, da so za prav-nike najpomembnejπi.

a) Pravosodje in policijske (notra-nje) zadeve

DoloËbe, ki se nanaπajo na pravo-sodne in policijske zadeve, so v III.delu PUE, konkretneje pod naslovomII., poglavje IV.

Pravosodno sodelovanje v civilnih

zadevah

Enako kot izhaja æe iz 65. ËlenaPogodbe o Evropski skupnosti, je pra-vosodno sodelovanje omejeno na tistecivilne zadeve, ki imajo Ëezmejne po-sledice, torej kadar in kolikor je to po-trebno za pravilno delovanje notranje-ga trga. Pravilo o medsebojnem pri-znavanju sodnih in izvensodnih od-loËb je v PUE vneseno kot temelj zapravosodno sodelovanje na tem po-droËju. Z PUE pa je to podroËje raz-πirjeno tudi na druga podroËja: zago-tavljanje uËinkovitega dostopa do sod-nega varstva, odprava ovir za nemo-ten potek civilnih postopkov, obliko-vanje alternativnih naËinov reπevanjasporov in pomoË pri usposabljanjusodnikov in zaposlenih na sodiπËih(sodnega osebja).

Kot izhaja æe iz pogodbe iz Nice,se vsi akti s tega podroËja sprejemajos kvalificirano veËino. Izjema pa senanaπa na Ëezmejne druæinskopravnespore, za katere velja, da se pri njihuporablja naËelo soglasja pri spreje-manju odloËitev. Vendar pa PUE v II-I-269. Ëlenu omogoËa, da Svet minis-trov s soglasnim sklepom tudi za topodroËje uvede obiËajen zakonodajnipostopek.

Pravosodno sodelovanje v kazen-

skih zadevah

Pri pravosodnem sodelovanju vkazenskih zadevah pri medsebojnempriznavanju sodnih odloËb je (podob-no kot v civilnih zadevah) urejenoskladno s politiËnim odgovorom, spre-jetim v Tamperi oktobra 1999. Trenut-no πe veljavni akti (skupna staliπËa,odloËbe, okvirne odloËbe, konvencije)so v PUE zamenjani z zakoni in okvir-nimi zakoni, sprejetimi v obiËajnih za-konodajnih postopkih (gre za zakono-dajni postopek, ki si ga delita Evrop-ski parlament in Svet ministrov, vse-bina aktov pa je prepuπËena presojiSodiπËa), izjema pa je, da v sodelova-nju Evropskega javnega toæilstva.

• Kazenski postopki

Sodelovanje pokriva tudi pribliæe-vanje zakonov, tako, da se doloËijo


Ust

ava

za E

vrop

o Kratek vodnik CCBEpo evropski ustavi

Jernej Podlipnik

Sredi maja je bilo OZS s strani CCBE (Peter McNamee) posredovanogradivo o novi Evropski ustavi (pravilneje Pogodbi o ustavi za Evropo).Ker gre za aktualno temo, se je uredniπki odbor revije Odvetnik odloËil, daprevod uvrsti v Odvetnika, in to ne glede na francoski “non” in nizozemski“nee”, saj razlog za zavrnitev gotovo niso bile doloËbe, ki so predstavljenev tem vodniku.


minimalna potrebna pravila na nasled-njih podroËjih (Ëlen III-270 navaja tripodroËja delovanja):– vzajemna dopustnost dokazov med

dræavami Ëlanicami (vendar PUEne predvideva harmonizacije glededokazov in naËin njihovega prido-bivanja),

– pravice posameznikov v kazen-skem postopku,

– pravice ærtev kaznivega dejanja.

• Materialno (substanËno) kazen-

sko pravo

»len III-271 omogoËa Uniji, dalahko doloËi minimalna pravila gledeopredelitve kaznivih dejanj in kazni napodroËju posebno hudih oblik kazni-vih dejanj s Ëezmejnimi posledicami;gre za podroËja terorizma, trgovine zljudmi in spolne zlorabe æensk inotrok, nedovoljen promet s prepoveda-nimi drogami in oroæjem, pranje de-narja, korupcijo, ponarejanje plaËilnihsredstev, raËunalniπki kriminal in or-ganizirani kriminal. Za ta seznam, po-dobno kot za seznam podroËij delova-nja pri kazenskih postopkih, velja, daga je mogoËe razπiriti. To pristojnostima Svet ministrov po odobritvi Ev-ropskega parlamenta. Svojo odloËitevmora Svet sprejeti soglasno.

Poleg tega ima Svet ministrov mo-ænost, da soglasno doloËi minimalnapravila glede opredelitve kaznivih de-janj in kazni na podroËju materialnekazenske zakonodaje. Tako pristojnostima Svet le, Ëe se izkaæe, da je pribli-æevanje doloËb kazenske zakonodajedræav Ëlanic nujno za zagotovitevuËinkovitega izvajanja politike Unijena podroËju, za katero veljajo usklaje-valni ukrepi. To merilo omogoËa, dase bo seznam v prihodnosti razπiril napodroËje rasizma in ksenofobije, pre-vare na podroËju finanËnih interesovUnije, nedovoljenega davËnega izogi-banja, kazniva dejanja s podroËja va-rovanja okolja in ponarejanje evra. Tarazπiritev bo omogoËila uËinkovit bojproti tovrstnim kaznivim dejanjem.

• Eurojust

V Ëlenu III-273 so razπirjene in na-tanËneje doloËene operacijske pristoj-nosti Eurojusta (mreæa organov dræavËlanic, ki se ukvarjajo s preiskavamiin pregonom hudih oblik kriminala, kise nanaπajo na dve ali veË dræav Ëla-nic ali zahtevajo skupni pregon).Skladno z 31. Ëlenom Pogodbe o EU(Pogodba iz Nice 2001) je namreË Eu-rojust lahko zahteval od dræave Ëlani-

ce, da zaËne preiskovanje, vendar tazahteva ni bila obvezujoËa za dræavoËlanico.

PUE pa predvideva, da lahko Eu-rojust:– uvede kazenske preiskave (upoπte-

vati je treba tudi nacionalna pravi-la in prakso dræav Ëlanic);

– predlaga uvedbo pregona, ki ga iz-vajajo pristojni nacionalni organi,zlasti ob krπitvah zoper finanËneinterese Unije;

– koordinira preiskave in pregon izprejπnje toËke.Dejavnost Eurojusta mora biti v

skladu z listino Unije o temeljnih pra-vicah. Vsa dejavnost je lahko podvræ-ena tudi postopku pred SodiπËem.

• Evropsko javno toæilstvo

PUE v III-274. Ëlenu omogoËa, dasme z evropskim zakonom Svet s so-glasno odloËitvijo iz Eurojusta ustano-viti Evropsko javno toæilstvo. Svet od-loËa soglasno po pridobitvi odobritveEvropskega parlamenta. Edini razlogza takπno preoblikovanje je boj protikrπitvam, ki vplivajo na finanËne inte-rese Unije. Naloge Evropskega javne-ga toæilstva pa bodo lahko obsegalepreiskave, pregon in obtoæbe storilcevin sostorilcev za tovrstne krπitve.

Ustava dopuπËa, da lahko Evropskisvet razπiri delovanje Evropskega jav-nega toæilstva s tem, da njegove pris-tojnosti razπiri πe na boj proti hudimoblikam kriminala s Ëezmejnimi po-sledicami. Takπna odloËitev je lahkosprejeta pred uvedbo Evropskega jav-nega toæilstva ali po uvedbi. Sprejetamora biti soglasno, po pridobitviodobritve s strani Evropskega parla-menta in po posvetovanju s Komisijo.

• SodiπËe

Pristojnosti SodiπËa na podroËjupravosodja in notranjih zadev so del-no razπirjene. Ustava namreË odprav-lja omejitve iz 68. Ëlena PES in 35.Ëlena PEU ter tako omogoËa, da so-diπËe presoja, ali imajo dræave Ëlaniceusklajeno ureditev na tem podroËju.SodiπËe Evropske unije pa ni pristoj-no za preverjanje veljavnosti ali soraz-mernosti ukrepov policije ali drugihorganov kazenskega pregona dræaveËlanice ali za odloËanje o izpolnjevan-ju obveznosti dræav Ëlanic gledevzdræevanja javnega reda in miru tervarovanja notranje varnosti. Tako so vËlenu III-377 PUE ohranjene izjeme iz35/III Ëlena PEU.

• Druga podroËja v okviru pravo-

sodja in policijskih (notranjih)

zadev

Ustava vsebuje tudi vrsto drugihdoloËb o dræavnih mejah, azilu in imi-gaciji. To podroËje bo, vkljuËno s fi-nanËnimi posledicami, urejeno po na-Ëelu solidarnosti in praviËne delitveodgovornosti med dræavami Ëlanica-mi. Kar zadeva postopek, je predvide-no, da bo le Komisija imela pravicodo predlaganja zakonov na tem po-droËju. Vsi ukrepi bodo izvedeni z iz-vedbo obiËajnih zakonodajnih postop-kov in sprejeti v obliki zakonov aliokvirnih zakonov. Izjema bodo πe na-prej izjemni ukrepi ob mnoæiËnem do-toku ljudi. V tem izjemnem primeru jepredvideno le posvetovanje z Evrop-skim parlamentom, in ne odobritev,kot je to obiËajno.

Ustava ureja tudi policijsko sode-lovanje. PoveËujejo se pristojnosti Eu-ropola, kadar gre za boj proti hudimoblikam kriminala, ki vplivajo na dveali veË dræav Ëlanic, terorizem in ob-like kriminala, ki vplivajo na skupniinteres politike Unije. V teh primerihima Europol dolænost usklajevati, or-ganizirati in izvajati operativna deja-nja, ki se izvedejo skupaj s pristojni-mi organi dræav Ëlanic ali v okviruskupnih preiskovalnih ekip, po potre-bi v povezavi z Eurojustom. Europolpa vendarle mora vsa svoja operativ-na dejanja izvajati v povezavi in v do-govoru z organi dræav Ëlanic, katerihozemlje to zadeva. Uporaba prisilnihukrepov je v izkljuËni pristojnostipristojnih nacionalnih organov.

b) Sodni sistem – SodiπËe in GlavnosodiπËe

PUE spreminja ime SodiπËa Ev-ropskih skupnosti, ki se odslej imenu-je SodiπËe Evropske unije. Najviπjisodni organ se po novem imenuje So-diπËe, SodiπËe prve stopnje Evropskihskupnosti pa je PUE preimenovala vSodiπËe sploπne pristojnosti. »len 29PUE tako doloËa, da SodiπËe Evrop-ske unije sestavljajo SodiπËe, SodiπËesploπne pristojnosti in specializiranasodiπËa.

PUE v Ëlenu III-359 doloËa, da selahko z evropskimi zakoni ustanovijospecializirana sodiπËa, dodana SodiπËusploπne pristojnosti, za obravnavanjein odloËanje na prvi stopnji o nekate-rih vrstah toæb na posebnih podroËjih.Za sprejem teh zakonov se uporabljaobiËajen zakonodajni postopek, pred-log pa lahko da bodisi Komisija po po-


Ust

ava

za E

vrop

o


svetovanju s SodiπËem bodisi SodiπËepo posvetovanju s Komisijo. Evropskizakon o ustanovitvi specializiranegasodiπËa doloËi pravila o sestavi tegasodiπËa in obseg njegovih pristojnosti.

Imenovanje sodnikov in generalnihpravobranilcev ureja Ëlen III-357PUE. Postopek je tak, da se, predenvlade dræav Ëlanic imenujejo kandida-te, oblikuje odbor, ki da mnenje oustreznosti kandidatov za opravljanjenalog sodnika in generalnega pravob-ranilca.

Nalog SodiπËa PUE ne spreminja.Res pa je, da v Ëlenu I-29 doloËa:“Dræave Ëlanice vzpostavijo ustreznapravna sredstva, s katerimi zagotovijouËinkovito pravno varstvo na podroË-jih, ki jih ureja pravo Unije.”

Glede dostopa posameznikov do so-diπËa je pomemben Ëlen, ki doloËa, dalahko vsaka fiziËna ali pravna osebavloæi toæbo “zoper nanjo naslovljeneakte ali zoper akte, ki se nanjo nepo-sredno in posamiËno nanaπajo, in zo-per izvrπilne akte, ki se nanjo neposred-no nanaπajo, a ne vsebujejo izvedbenihukrepov.” Zdi se, da so se s to doloËbomoænosti posameznikov razπirile.

c) Listina Unije o temeljnih pravicah

Vsebina Listine o temeljnih pravi-cah je bila dogovorjena æe pred uskla-ditvijo vsebine PUE. Vendar pa ta li-stina nikoli ni postala del katerega odsporazumov in zato pravno ni bila ob-vezujoËa. Tako naravo ji daje PUE, kiv II. delu vsebuje to listino. S PUE jedoloËeno, da je obvezna za:– institucije EU, njene organe in

agencije, ki morajo spoπtovati pra-vice, ki jih vsebuje ta listina,

– enake pravice morajo spoπtovatitudi dræave Ëlanice, vendar samo,ko izvajajo pravo EU,

– SodiπËe EU pa mora skrbeti, da sespoπtujejo pravice iz listine.VkljuËitev Listine o temeljnih pra-

vicah ne daje Uniji dodatnih pravic inne vpliva na ravnoteæje med pristoj-nostmi Unije in dræavami Ëlanicami.

Pomembni deli v PUE, ki so po-vezani s temeljnimi pravicami, so: – v II. delu je izrecno doloËeno, da “ta

listina ne razπirja podroËja uporabeprava Unije prek pristojnosti Unijein ne ustvarja nikakrπnih novih pris-tojnosti ali nalog Unije, pa tudi nespreminja pristojnosti in nalog, do-loËenih v drugih delih Ustave”;

– poleg tega je doloËeno, da se mo-rajo nacionalne zakonodaje in ob-iËaji v celoti upoπtevati v skladu sto listino;

– nobena doloËba te listine se nesme razlagati kot omejevanje alizoæevanje Ëlovekovih pravic in te-meljnih svoboπËin, ki jih priznava-jo pravo Unije, mednarodno pravoin mednarodni sporazumi, katerihpogodbenice so Unija ali vse dræ-ave Ëlanice, predvsem Evropskakonvencija o varstvu Ëlovekovihpravic in temeljnih svoboπËin terustave dræav Ëlanic.Vsebina listine pravic je πirπa, Ëe

jo primerjamo s pravicami iz Evrop-ske konvencije o Ëlovekovih pravicahin temeljnih svoboπËinah (EK»P) izleta 1950. »rpa iz nekdanje Evropskesocialne listine, ki je proizvod takoEU kot Sveta Evrope. V nasprotju zEK»P, ki je omejena na civilne in po-litiËne pravice, pa se Listina o temelj-nih pravicah nanaπa tudi na druga po-droËja, kot so npr. pravica do dobre-ga upravljanja, socialne pravice, var-stvo osebnih podatkov, bioetika.

Pravice iz listine so podeljene vsa-komur v EU. Izjeme so primeri, ko jeizrecno navedeno, da gre za “pravicedræavljanov”, in so torej pravice pode-ljene le osebam z dræavljanstvom EU.

Ë) Druge doloËbe

• Pravna osebnost

Po PUE ima Evropska unija prav-no osebnost. To pomeni, da lahko pomednarodnem pravu samostojno nasto-pa v doloËenih primerih. Najbolj zna-

Ëilno je to, da lahko sklepa pogodbe vprimerih, ko se s tem strinjajo vse dræ-ave Ëlanice. Ta doloËba ni popolnomanova, saj je Evropska skupnost vsesko-zi imela pravno osebnost. Toda zdaj staSkupnost in Unija zdruæeni in poveza-ni v celoto, zato je bilo treba zagoto-viti pravno osebnost Evropske unije.

• Vloga nacionalnih parlamentov

S sprejemom PUE bodo dobili na-cionalni parlamenti novo vlogo prinadzorovanju (natanËnem pregledova-nju) zakonov, ki jih predlaga EU. Vprimerih, ko se jim zdi, da njihovavsebina prekoraËuje meje, ki so v pris-tojnosti EU, imajo moænost nasproto-vati sprejemu.

4. ZakljuËekCCBE upa, da bo ta kratki vodnik

pripomogel k razumevanju, kako lah-ko PUE vpliva na zbornice in pravnezdruæbe. To je posebno pomembno vtistih dræavah, v katerih se bo (je) nareferendumih odloËalo o ratifikaciji.

VeË informacij in razlag o dolo-Ëbah nove Pogodbe o ustavi za Evro-po in spremembah v primerjavi s prejπ-njimi pogodbami je mogoËe najti na:– http://europa.eu.int/constitution/in-

dex_en.htm– http://www.answers.com/topis/tre-

aty-establishing-a-constitution-for-europe

– http://www.forumoneurope.ie


Ust

ava

za E

vrop

o

Rusija je “in”“Gre za tako velik trg, da preprosto moraπ biti v Rusiji, Ëe si odloËen biti re-

sen globalni igralec,” meni Terence O’Malley, partner ameriπke odvetniπke dru-æbe DLA Piper Rudnick Gray Cary, ki je prvi teden julija od ruske pisarne Ern-sta & Junga prevzela 77 odvetnikov ter tako postala najveËja odvetniπka pisarnav Moskvi. S pridobljenimi odvetniki je namreË okrepila svoji pisarni v ruskiprestolnici in St. Petersburgu ter odprla novi v Tbilisiju in Kijevu.

Vedno veË ameriπkih odvetniπkih druæb odpira svoje podruænice v Rusiji.Druæba Jones Day je podruænico tam odprla æe pred enim letom. Baker &McKenzie, ki je z odprtjem svoje pisarne v Moskvi leta 1989 bil ena prvih tujihodvetniπkih druæb s podruænico v Sovjetski zvezi in ima danes v Rusiji in drugodpo Skupnosti neodvisnih dræavah æe 89 odvetnikov, naËrtuje dodatno krepitevsvoje moskovske pisarne. Orrick, Herrington & Sutcliffe jo odpira prav v teh me-secih, njen predsednik Ralph Baxter Jr. pa pravi: “V Rusiji bo veËji del razvojaodvisen od tujih vlaganj,” in pristavlja, da priËakuje kliente, kot so Cisco Sys-tems Inc., Dow Chemical Co. in Citibank. Skratka, v Moskvi je prisotnih æe veËkot 50 tujih odvetniπkih druæb in po napovedih sodeË, jih bo kmalu πe veË.

Vsem tistim, ki bi jih morda zamikal tudi “ruski trg”, bo πe kako prav priπladruga izdaja uspeπne knjige Russian Law (ISBN: 0199254001), ki je pred krat-kim izπla pri Oxford University Press ter velja za temeljno delo o ruskem pravu,ki je izπlo v kakπnem tujem jeziku. Priπla je izpod peresa profesorja Williama E.Butlerja, ki uæiva mednarodni sloves dobrega poznavalca ruskega (sovjetskega)prava æe od svoje prve knjiæne uspeπnice iz leta 1983 z naslovom Soviet Law.



Mnogo drugih fakultet je æe na-redilo odloËne korake za Ëim-prejπnjo reorganizacijo svoje-

ga πtudija, slovenski pravni fakultetipa sta, vsaj za zdaj, sklenili odloæitispremembe πtudija (pa se πe niti pri-bliæno ne ve, kakπne) do leta 2009.Nato je zaslediti tudi, da obstajajo ne-soglasja o tem, na koliko let naj serazdeli πtudij (3 + 2, 4 + 1 leto), na-zadnje pa naj bi bilo prevladalo mne-nje, da naj se pristopi k modelu 4 + 1.Vse to me æal napeljuje k sklepu, dase bo tudi v tem primeru “tresla gorain rodila miπ“. Kake resne razprave ovsebinskih spremembah doslej namreËπe nisem opazil. ©koda bi bilo kar ta-ko izpustiti priloænost.

Priznam pa, da je potrebna precejπ-nja previdnost pri vpeljevanju novos-ti, saj si pravna fakulteta ne sme pri-voπËiti preprostega “rezanja” 4. letni-ka – kot je teænja ne nekaterih drugihfakultetah – zato, da bi postala bolonj-sko zgledna fakulteta.

In ravno vsebinske spremembe najbi bile cilj bolonjskega procesa. Prav-zaprav je tega mogoËe razumeti kot“brco kapitalizma v zadnjico izobraæ-evalnega sistema”, naj vpelje v svojeπtudijske programe poleg klasiËnihtem πe doloËena praktiËno uporabnaznanja. »e je kaj, v Ëemer so si enot-ni mnogi diplomirani pravniki, je to,da so priπli s fakultete preveË “trdi”in, morda se sliπi Ëudno, pravno ne-vedni. In Ëe vemo, da je teh uporab-nih znanj mnogo premalo, je nujno, dase v pogovore o spremembah πtudijavkljuËi Ëim veË sogovornikov z izkuπ-njami z najrazliËnejπih podroËij prav-

niπkega dela, nesporno tudi odvetniπ-kega.

Ob tem pa tudi ne gre pozabiti naveËplastno problematiko spremembπtudija, ki se ne bi smela izËrpati zgoljs tem, da se karte nekolikanj pomeπa-jo; z malo veË volje bi lahko s to re-formo dosegli tudi ugodne sinergijskeuËinke πe na drugih pravniπkih po-droËjih.

Spremembe ne pomenijo le spre-menjenega sedanjega predmetnika, karbi bilo neizogibno v primeru skrajπa-nja dodiplomskega πtudija; program jetreba dopolniti zlasti z obveznimiuËnimi urami, na katerih se bodo πtu-denti seznanjali in uËili aplikacijo (tu-di subsumpcijo) pravnih pravil nakonkretne primere, ustrezno razlaga-nje pravnih pravil, samostojno sestav-ljali enostavnejπe pravne akte, raz-pravljali o aktualnih pravnih proble-mih itd. Profesorji bi ob tem porekli,da je skoraj vse naπteto ali veËino te-ga zaslediti æe v danaπnjem πtudijskemprogramu. Morda res. Vendar ostajadejstvo, da je dejanski uËinek tega nakoncu premajhen.

Vpraπanje je, koliko so upraviËenaopozorila, da naj se ne preveË skrajπaosnovni πtudij ali da naj se πtudenti neuËijo pretirano nekega pravnega tehni-cizma, Ëeπ da se tako oæi manevrskiprostor za (klasiËno) kritiËno misel(bojazen, da bi πtudenti lahko ostalibrez æivljenjske razgledanosti). Samteh bojazni ne razumem prav dobro,saj Ëe je kaj povezano s t. i. kritiËnomislijo, potem je to neobhodno prav-niπka in sicerπnja logika.

In æe v zaËetku πtudija, pri pred-metu Rimsko pravo, se πtudenti lote-vajo “pravih” stvari: “Ticij da Ponci-ju ovco, da mu jo postriæe, za kar muplaËa pet zlatnikov …” Na prvi pogledmorda obsoletna tema. A vendar samalogika ni nikoli obsoletna. Pravnik paje potrebuje v Ëim veËji koliËini, se-veda, da ne pozabim, s Ëim πirπim raz-gledom na æivljenje. Tega pa gotovo– govorim iz lastnih izkuπenj – ne bru-si pravni πtudij, kakor ga poznamo da-nes. »esa se je torej bati?

Vsebinske spremembe in zunanji uËinki reforme

Po mojem mnenju bi se moralpravni πtudij v prihodnje zgraditi naosnovi formule 3 + 1 (1,5) + 1 (1,5)= 5 (5,5 oz. 6) let.

To pomeni 3 leta klasiËnega πtudi-ja (z diplomo), kar prinese πtudentunaziv “diplomirani pravnik”, 1- oz.1,5-letno nadaljevanje neobveznegadopolnilnega πtudija, s Ëimer doseæeπtudent naziv “univerzitetni diplomira-ni pravnik”, in 1- oz. 1,5-letni magi-strski πtudij.

a) Dodiplomski πtudij

V prvih treh letih klasiËnega πtudi-ja se zdruæijo vsi temeljni predmeti, kijih je v sedanjem sistemu najti v πti-rih letnikih.

Po triletnem πtudiju se doseæe iz-obrazba, primerna za bolj enostavnapravniπka dela v pravosodju, gospo-darstvu in upravi.

b) Dopolnilni univerzitetni

program

V Ëetrtem, tj. dopolnilnem letnikuse πtudij deli na obvezni praktiËni delin obvezno-izbirni teoretiËni del. Pr-vi del se oblikuje podobno, kot je ure-jeno sodniπko pripravniπtvo na sodiπ-Ëih: 1 leto je razdeljeno na civilne,kazenske in upravne predmete, pri Ëe-mer se predava sploπno teoretiËno inpraktiËno razumevanje doloËene prav-ne materije, zlasti pa naËin uporabedoloËenih zakonov ob izbranih prak-tiËnih primerih, med drugim tudi pi-sanje osnutkov poglavitnih odloËb;bolj poglobljene analize naj bi biladeleæna le posamezna in izbrana po-glavja predmeta, poleg tega pa naj bise na predavanjih lotevali tudi analizaktualnih pravno-druæbenih proble-mov.

Ob tem mora πtudent izbrati πe do-datne predmete, ki obsegajo vsaj 300


Izob

raæe

vanj

e Predlog spremembpravnega πtudija

Blaæ Radujko

V zadnjem Ëasu lahko v medijih pogosto spremljamo pisanje o t. i. bo-lonjskem procesu sprememb visokoπolskega πtudija, o pogledih bolj alimanj zveneËih imen iz sveta politike, πolstva, znanosti in gospodarstva, onjihovih sestankih, posebnih okroglih mizah in πe o Ëem. Skratka, zdi se, daje bolonjski proces v popolnem razmahu tudi pri nas. Seveda pa ti dogodkiniso obπli niti obeh slovenskih pravnih fakultet.

V vsem Ëasu, od kar pri nas spremljam bolj ali manj javno razpravo ospremembah pravnega πtudija, imam ves Ëas obËutek, da je z bolonjskimprocesom za dobrπen del zaposlenih na obeh fakultetah priπel nekakπen ne-bodigatreba, ki se mu (æal?) ne bo mogoËe izogniti. Morda se motim in seza to æe vnaprej opraviËujem prizadetim. A vendarle.


ur predavanja. Ta se odvijajo v dvehsemestrih, podobno, kot je to urejenozdaj. V izbirni teoretiËni del bi lahkosodili predmeti, ki so bili izloËeni izstarega (sedanjega) πtudijskega pro-grama.

UËinek takega naËina πtudija selahko pokaæe zlasti v razmerju dosodniπkega pripravniπtva. NaËin delain πtudiranja v Ëetrtem letniku je zelopodoben tistemu iz sodniπkega pri-pravniπtva, s Ëimer se posredno prene-se na fakulteto breme mentorstva vzvezi s sodniπkim pripravniπtvom, πtu-denti pa æe osvojijo del znanj in ritemπtudija, kar potrebujejo pri pripravi nadræavni pravniπki izpit.

Zato bi se lahko skrajπal obveznistaæ na sodiπËu s sedanjih 12 mesecevna πest do devet mesecev, seveda obpoprejπnji minimalni 1-letni praksi nadrugem delovnem mestu, Ëe ob temodmislimo redno zaposlene sodniπkepripravnike.

To pomeni, da bi se Ëakalne vrstena pripravniπtvo premosorazmernozmanjπale za 25 do 50 odstotkov oz.s sedanjih treh do petih let (“povpre-Ëen” kandidat) na znosnih 1,5 do trileta; odvetniπki pripravniki so, vsaj,kar se tega tiËe, v boljπem poloæaju.Ob upoπtevanju, da je nujna predhod-na minimalna 1-letna praksa, je takopravega “Ëakanja” bolj malo. To na-dalje pomeni, da so kandidati za pri-pravniπtvo πe dovolj “sveæega” ritma,volje in teoretiËnih (deloma praktiË-nih) znanj iz Ëetrtega letnika, zaradiËesar se predpostavlja veËja zavzetostpri pripravi na pravniπki izpit. Polegtega se sodniki delno razbremenijopravega mentorstva (danes ga je ma-lo), ostane jim le “sploπno usmerjanjein nadzorstvo”.

Pristop k pripravniπtvu je pravilo-ma dopusten le, Ëe je kandidat æeopravil tudi Ëetrti, tj. po novem dopol-nilni letnik pravnega πtudija, izjemeod pravila pa so tudi vedno moæne in,jasno, dobrodoπle (npr. opravljena ve-Ëletna praksa).

OmogoËi se tudi Ëim veËja fleksi-bilnost πtudija v Ëetrtem letniku, takoda se izvaja vzporedno tudi za izred-ne πtudente, ki bi morda πe naknadnoopravili ta letnik.

Magistrski πtudij teæi bolj k teore-tiËnemu pristopu πtudiranja izbranihtem (kakor je v osnovi tudi zdaj) innjihovemu horizontalnemu interdisci-plinarnemu povezovanju; v tem pogle-du se izberejo tudi doloËeni posebnipraktiËni primeri, npr. bogato obrazlo-æene odloËbe ustavnega ali vrhovnega

sodiπËa, ki pomenijo pomemben pre-mik v judikaturi. Magistrski πtudij jetorej lahko specialistiËno nadaljevanjeπtudija iz Ëetrtega letnika.

c) Posebej πe o novem neobveznem

Ëetrtem letniku

Po mojem mnenju bi morali bitipredavatelji odslej praviloma osebe zopravljenim pravniπkim dræavnim iz-pitom in vsaj nekajletno prakso. Pred-nost se πe naprej daje sedanjim dol-goletnim predavateljem, zaposlenimna fakulteti. Moæna je tudi kombina-cija z zunanjimi sodelavci, da se do-seæe raznovrstnost predavanja, medtemi pa – zaradi bogatih praktiËnihizkuπenj – gotovo ne gre spregledatiodvetnikov ali zaposlenih v odvetniπ-ki pisarni.

Obvezni praktiËni del sestavljajopredmeti iz æeleznega repertoarjapravnega πtudija: Kazensko material-no in procesno pravo, Stvarno, Dednoin Druæinsko pravo, Civilno procesnopravo ter Obligacije, sploπni in poseb-ni del, Upravni postopek in upravnopravo, Gospodarsko pravo in Delov-no-socialno pravo.

Izpiti iz tega dela (dvojËki, trojËkiskupaj) se opravljajo po koncu preda-vanj vsakega predmeta oz. predmetov.Izpit se sestoji preteæno iz nekaj prak-tiËnih primerov, pri Ëemer se stopnju-je zahtevnost primerov (morda trijepraktiËni primeri).

V okviru ureditve obvezno-izbir-nega teoretiËnega dela kaæe razmislitio moænosti, da πtudent izbere predmet,ki je v uËnem programu na drugi fa-kulteti. Ob tem se navadno razpravljao t. i. kreditnih toËkah, ki jih πtudentnabira z opravljanjem dela πtudijskegaprograma πe na drugih fakultetah zu-naj matiËne fakultete.

Ne glede na prihodnjo ureditevpravnega πtudija pa je smiselno æe da-nes upoπtevati doloËene tehniËne pri-dobitve, kot je npr. πtudij na daljavooz. telekonferenËni prenos predavanj,zlasti pa je taka moænost pripravna zapredavanja v Ëetrtem letniku, kakor gapredlagam v tem prispevku, tolikobolj, Ëe je tak πtudij namenjen tistimizrednim πtudentom, ki so zares za-posleni.

Glede na povedano se pokaæe tudinujnost, da se spiπejo knjige za vaje vpraktiËnem delu πtudijskega programa4. letnika, in sicer z osnovno teorijoin zlasti z osnovnimi (tudi izmiπljeni-mi) primeri in judikati ter z osnovni-mi vzorci ustreznih aktov (vzorci po-

godb, toæb, sklepov itd.). Osnovna ra-ven bi bila nadgrajena s teæjimi prime-ri, npr. z bogato obrazloæenimi odlo-Ëbami VS in US. Dodani bi bili πe iz-seki komentarjev zakonov in po moæ-nosti tudi primerjalnopravna razlaga iztuje pravne literature. Zaæeleni bi bilizlasti krajπi, a dovolj izËrpno obravna-vani interdisciplinarni pravni problemi(“viπji” nivo). Take knjige bi priπle vpoπtev pri πtudiju v 4. letniku, magis-teriju, pri pripravi na pravniπki dræav-ni izpit in tudi, jasno, pri osnovnemdodiplomskem πtudiju. Glede na mo-rebitno povpraπevanje po taki literatu-ri bi bila tudi cena knjig lahko precejniæja, kot je sicer; raËunati bi bilo naprecejπnje naklade.

Sklepno

V tem predlogu v bistvu poskuπamkar najprimerneje zdruæiti pogleda, kista v veËnem prijateljskem razmerju inhkrati kontrapunktu: teorijo in prakso.Tisto, kar je v konËni fazi res najpo-membnejπe, je to, da bi πtudenta pri-pravili do veËje “lakote” po pravnemin sicerπnjem znanju. Mislim, da je toz nekoliko anticipiranim (v pravih do-zah sicer) spoznavanjem praktiËnegatolmaËenja pravnih primerov mogoËetudi doseËi.

Tako se posredno prenese na fa-kulteto tudi “teoretiËni” del priprav-niπtva. S tem bi lahko tudi deloma raz-bremenili sodiπËa, ki danes ob vsehproblemih, ki jih imajo, teæko ponudi-jo zavzeto mentorstvo sodniπkim pri-pravnikom.

Vsekakor pa se lahko predstavlje-na ureditev Ëetrtega letnika πe dodat-no prilagaja novim zamislim strokov-njakov o drugaËni ureditvi sodniπke-ga pripravniπtva. V poπtev pride tudimoænost podaljπanja πtudija v Ëetrtemletniku πe za pol leta glede na to, dase zaradi skrajπanja sodniπkega pri-pravniπtva okrepi pojavi bojazen, da“pripravniki niso dovolj pripravljeni”.


Izob

raæe

vanj

e

Dopisujte v Vaπe glasilo

• o izkuπnjah izneposredne odvetniπkeprakse,

• objavite svoja mnenjao novih predpisih!



Mne

nja

Ustava v 41. Ëlenu govori o svo-bodi vesti. Med drugim doloËa,da je izpovedovanje vere v za-

sebnem in javnem æivljenju svobodnoin da se ni nihËe dolæan opredeliti gle-de svojega verskega prepriËanja. Nada-lje doloËa, da imajo starπi pravico, da vskladu s svojim prepriËanjem zagotav-ljajo svojim otrokom versko in moral-no vzgojo ter da mora biti usmerjanjeotrok glede verske in moralne vzgoje vskladu z otrokovo starostjo in zrelostjoter z njegovo svobodo vesti, verske indruge opredelitve ali prepriËanja.

Mnogi menijo, da lahko starπi ver-sko vzgajajo svoje otroke v celoti vskladu s svojim prepriËanjem. TakπnostaliπËe je sporno, saj je v æe omenje-nem 41. Ëlenu ustave zelo jasno zapisa-no, da mora biti usmerjanje otrok gledeverske vzgoje v skladu z otrokovo sta-rostjo in zrelostjo ter z njegovo svobo-do vesti in verske opredelitve. To papomeni, da pravica starπev do verskevzgoje po njihovem prepriËanju ni “ab-solutna”, temveË morajo pri tem upoπ-tevati otrokovo starost, zrelost, njego-vo svobodo vesti in versko opredelitev.

Ali starπi spoπtujejo dojenËkovosvobodo vesti ter verske opredelitve,Ëe ga brez njegovega soglasjavËle(a)nijo v KC?

Svoboda vesti in verske opredelitvese v enaki meri nanaπa na odrasle ljudikot na otroke oz. dojenËke, kar gledeteh izrecno izhaja iz drugega stavkazadnjega odstavka 41. Ëlena, kjer je za-pisano, da mora biti usmerjanje otrok vskladu tudi z otrokovo svobodo vesti inverske opredelitve. To pa v bistvu po-meni, da je otrok tisti, ki odloËa o svo-ji veri in o Ëlanstvu v verski skupnosti.Otroci namreË ne morejo imeti manjpravic kot odrasli na podroËju svobode

vesti, saj bi bilo to v nasprotju s 16.Ëlenom ustave, kjer je doloËeno, da sepravice iz 41. Ëlena ne morejo odvzetiali omejiti niti v vojnem ali izrednemstanju, in seveda z æe omenjenim de-lom zadnjega stavka v tretjem odstav-ku 41. Ëlena.

Iz vsega tega je mogoËe tudi za-kljuËiti, da volja starπev ne more nado-mestiti volje otrok glede verske svobo-de oz. odloËitve o vstopu v neko ver-sko skupnost ali o krstu; starπi lahko vsmislu tretjega odstavka 41. Ëlena usta-ve otroku, vsaj po mojem mnenju, leponudijo, seveda ob upoπtevanju otro-kove zrelosti in starosti, doloËeno verooz. versko skupnost, otrok pa je tisti, kise bo odloËil.

Ker dojenËek po naravi stvari πe nemore izjaviti svoje volje glede verskevzgoje, je treba s to vzgojo poËakati.Tako je seveda treba poËakati tudi zmorebitnim krstom oz. vËlenitvijo vKC, dokler otrok ne doseæe starosti inzrelosti, ko lahko dojame, kaj zanj po-meni vstop, in ko da svojo privolitev.Njegova verska svoboda, ki vkljuËujetudi svobodo izbire verske skupnosti inki mu pripada od trenutka rojstva, vtem Ëasu “miruje”. Otrok jo zaËne uæi-vati oz. izvrπevati, ko doseæe starost inzrelost, ko se lahko svobodno in odgo-vorno, zavedajoË se vseh posledic, od-loËi. Ne gre namreË pozabiti, da imakrst za krπËenca tudi mnoge drastiËnedolænosti, kot to izhaja iz Katekizmakatoliπke cerkve (KKC).

Tudi iz zakona o pravnem poloæajuverskih skupnosti v Sloveniji je po mo-ji sodbi mogoËe zakljuËiti, da imajootroci svobodo verske opredelitve inda ta oz. njeno izvrπevanje ni prenese-no na starπe v tem smislu, da bi ti sa-mostojno odloËali o krstu.

Starπi tako po mojem mnenju nima-jo pravice, da bi dojenËka vËle(a)nili vKC brez svobodne privolitve dojenËkaoz. otroka. Ker pa dojenËek po naravistvari ne more dati svojega privoljenjaza vstop v KC oz. za krst, je ta v na-sprotju z 41. Ëlenom ustave, saj zanjniso izpolnjeni pogoji iz tega Ëlena. Neglede na to, da je krst dojenËkov v na-sprotju z ustavo, pa Katoliπka cerkevπe naprej opravlja te krste, pa Ëepravmora tudi ona delovati v skladu z usta-vo. Tako bi za krst morala imeti, gledena to, da ima tudi dojenËek pravico doverske samoopredelitve, πe privolitevdojenËka, in ne samo starπev. In ker te-ga niti ne more imeti, krstov dojenËkovne bi smelo biti.

KrπËen dojenËek lahko, ko odraste,izstopi iz KC. Vendar pa izstop, ponauku KC, ni celovit, temveË le forma-len, saj ta celovitih izstopov ne pozna.Po katoliπkem nauku namreË tudi poformalnem izstopu veæe krπËenca naKC notranja zakramentalna pripad-nost, in to zaradi tega, ker krsta, ki vtis-ne v duπo neizbrisno znamenje, ni mo-goËe izbrisati oz. ponoviti. Tako bi bi-lo celo mogoËe reËi, da izstopa iz KCsploh ni, kajti ta je ali pa ga ni. Vmes-nega stanja ni.

Torej se je mogoËe celo vpraπati,ali ni krπËenec v bistvu izgubil svojeverske svobode, saj je ne glede na iz-stop, v bistvu πe vedno, seveda po nau-ku te cerkve, njen pripadnik? Po kato-liπkem nauku tisti, ki izstopi, ni veËsubjekt pravic, hkrati pa ga πe vednoveæejo vsi boæji in cerkveni zakoni, ra-zen kanoniËne oblike poroke. Ko torejkdo (formalno) izstopi, nima veË pra-vic, oËitno pa mu ostanejo dolænosti!Absurdno.

Ali gre za suæenjstvo, vsaj v duhov-nem smislu? In Ëe denimo neka organi-zacija zahteva kot pogoj Ëlanstva celo-vit izstop iz KC (torej tudi prenehanjezakramentalne pripadnosti), je krπËen-cu Ëlanstvo v njej onemogoËeno. Ali nikrπËencu tako protiustavno omejenatudi ustavna pravica do zdruæevanja?Kaj vse potegne za sabo krst dojenËka!

Tudi ni treba pozabiti, da tistega, kiizstopi iz KC, zadene izobËenje, to paje najhujπa cerkvena kazen! Tisti, ki ninikoli prostovoljno vstopil v KC, jekaznovan, ker je izstopil iz nje in pritem le uporabil versko svobodo, ki mujo priznava ustava. Nerazumljivo. Tudine gre pozabiti dolænosti, ki jo imavsak vernik oz. krπËenec, in sicer da simora prizadevati, da se bo boæje ozna-nilo odreπenja bolj in bolj πirilo medvse ljudi vseh Ëasov po vseh mestih

Nekaj misli o katoliπkem krstu

dojenËkovVlado Began

Katoliπki krst dojenËkov je v Sloveniji precej reden pojav. Mnogi star-πi dajo otroka krstiti, ne da bi se vpraπali, kaj krst sploh je. Zdi se jim nekajobiËajnega, nekaj, kar je v skladu s tradicijo. Starπi veËinoma ne razmiπlja-jo o tem, ali je v otrokovo korist, niti ne razmiπljajo o tem, ali je v skladu zustavo. Krst je med drugim lahko zaËetek tudi verske vzgoje oz. s krstomse denimo vstopi v Katoliπko cerkev (KC).


(kanon 211 zakonika cerkvenega pra-va).

Po 34. Ëlenu ustave ima vsakdopravico do osebnega dostojanstva. Po-stavi se vpraπanje, kaj je ostalo od do-jenËkovega dostojanstva, Ëe je pri krs-tu postal stvar, saj krst napravi iz novo-krπËenca novo stvar, kot to izhaja izKKC. DojenËek torej postane novastvar in ta je predmet lastninske pravi-ce. DojenËek postane v bistvu predmetlastninske pravice in lastnik je, vsaj vduhovnem smislu, seveda KC, saj uËi,da krπËenec ne pripada veË sebi, tem-veË je postal njen ud.

Kaj je πe ostalo od dojenËkovegadostojanstva, Ëe se bo moral takoj, ko

se bo zavedal in bo tega zmoæen, pod-rejati cerkvenim predstojnikom in jihubogati, saj je to dolænost, ki se prido-bi s krstom? KrπËen predsednik nekevlade mora tako, po katoliπkem nauku,ubogati cerkvene predstojnike in se jimpodrejati. Kdo potem vlada v tej dræa-vi? Ni pozabiti, da kanon 211 velja tu-di v tem primeru! Ali je krπËeni πef ge-neralπtaba dolæan ubogati vojaπkegakurata?

Ali se krst dojenËkov ne pokaæe to-rej kot dejanje, ki tem otrokom jemljene samo njihovih z ustavo varovanihpravic (svoboda vesti, osebno dosto-janstvo …), temveË celo posega, in tobrez njihovega dovoljenja, v njihovo

duπevnost, saj jim v duπo vtisne neiz-brisno duhovno znamenje. Æe majhniotroci, ki πe niso razvili svobodne voljein se zato tudi ne morejo sami odloËa-ti, postanejo s krstom “prisilno” ËlaniKC in so tako pripravljeni za obiskova-nje cerkvenih ritualov.

Ali niso dojenËki ærtve cerkve? Inseveda dræave, ki bi morala po ustavizavarovati dojenËke pred vsako zlora-bo oz. nasiljem, pa tega ne stori! Zakajniti ne opozori KC vsaj na njeno lastnopravilo, da “nikogar ni dovoljeno siliti,da bi se proti svoji vesti oklenil katoliπ-ke vere”.


Mne

nja

Rec

enzi

je

Pisec tega dela je leta1988 prisostvovalobrambi doktorske

disertacije dr. Petra»eferina z naslovom Od-vetnik, njegova neodvis-nost - nekoË in danes, po-sebej v Sloveniji. ©es-tnajst let kasneje pa magProdanoviË ugotavlja, daje æe takrat slovensko od-vetniπtvo zaËelo doæiv-ljati vlogo omalovaæeva-nja in poskusa razvred-notenja.

SrËika knjige sta Ëetrto in peto po-glavje - stanovska organizacija odvet-

nikov in odvetniπka etika ter nekate-

ra naËelna vpraπanja odvetniπtva. Vprvi vsebinski zaokroæeni celoti avtorprikaæe ureditev slovenskega odvetniπ-tva po zakonu, statutu in kodeksu. Piπeo tujih odvetnikih v Sloveniji in posebejo odvetniπkih kandidatih ter disciplin-ski odgovornosti. Ugotavlja, da z nove-lo zakona o odvetniπtvu (2001) ni bila vceloti storjena prilagoditev slovenskeodvetniπke druæbe pravnim ureditvamËlanic EU, zato bi jo bilo primerno ure-diti po vzoru italijanske odvetniπke dru-

æbe. Meni πe, da pojempravnega svetovanja nidovolj doloËno defini-ran, zato takπno stanje nipravno vzdræno. Nude-nje pravne pomoËi v ta-kπnih (npr. Poravnava,d.o.o.) odπkodninskihdruæbah po osebah, ki somorebiti univ. dipl.pravniki oz. s pridoblje-nimi naslovi pravnihznanosti, nikakor nemore nadomestiti kvali-ficirane pravne pomoËi,

ki jo lahko nudi odvetnik.V primerjalnempravnem prikazu

ureditve odvetniπke etike v Avstriji inItaliji ter CCBE je zanimiv podatek, daima avstrijski odvetnik v primeru ne-plaËila recenzijsko pravico zadræati li-stine stranke, medtem ko italijanski od-vetnik te pravice nima, lahko pa zadræiin poplaËa svoje stroπke (pobota terja-tev) iz denarnih sredstev stranke.

Zanimiva so staliπËa avtorja, ko po-da sklepne ugotovitve o odvetniπki eti-

ki, da bi bilo treba v slovenskem kodek-su opredeliti vpraπanje, v katerih prime-rih ima odvetnik pravico dajanja infor-

macij, ko gre za posebej odmevne zade-ve, sprejeti merila o nagrajevanju v ta-kih zadevah, ko gredo stroπki iz prora-Ëuna, podrobneje doloËiti ravnanje s fi-nanËnimi sredstvi stranke, doloËiti po-drobnejπa merila in ravnanje s finanËni-mi sredstvi stranke v primeru kolizijeinteresov strank in odvetnika, pred-vsem, ko bo treba ukrepati zoper nekda-njo odvetnikovo stranko.

Avtor primerja notariat in odvet-

niπtvo πe pred zadnjimi dogodki, ki sotemeljito pretresli slovenski notariat, inpoda primerjalno analizo notariata vNemËiji, Franciji, Italiji in Avstriji. Slo-vensko odvetniπtvo moderne dobe je posprejetju ZGD (1993) kar πest mesecevopravljalo tudi funkcijo notariata. Zatopisec ocenjuje, da je po osamosvojitvitudi pri nas funkcioniral odvetniπki no-tariat (Anwaltsnotariat), ki je bil uki-njen s sprejetjem zakona o notariatu(ZN) leta 1994. Stanje poimenuje kot“razpotje pravne pomoËi”. Slovenskoodvetniπtvo je z uvedbo notariata izgu-bilo del pravnih opravil, kar je posledi-ca, da se je OZS temu premalo medij-sko uprla, nasprotno pa je NZS moËnoopozarjala javnost na svojo dejavnost,saj je o tem izdala celo monografijo.Odvetniπka dejavnost bo πe bolj okrnje-na, Ëe bo priπlo do prenosa pristojnostivodenja zapuπËinskega postopka na no-tariat, opozarja mag. ProdanoviË.

V predzadnjem poglavju, ko avtoropisuje odvetnika - celostno kot profe-sionalca, pade v oËi duhovita ugotovi-tev, da “slovenski odvetniki se nenehnoprimerjajo z notarji, nemπki pa z revi-zorji in davËnimi svetovalci…”.

Prikaz knjige mag. Petra Prodano-

viËa zakljuËujem z nekoliko smelo πpe-kulacijo, ki pa lahko preraste iz æelje vuresniËenje. Morda bomo ob 140. ob-letnici OZS doËakali πe kakπno novoknjigo o slovenskem odvetniπtvu!

mag. Peter ProdanoviË:

Slovensko odvetniπtvo mag. Bojan Kukec

Kdo izmed odvetnikov srednje generacije ne pozna mag. Petra Proda-

noviËa, prvega predsednika ObmoËnega zbora odvetnikov Slovenj Gradecin dolgoletnega Ëlana UO OZS, zdaj sodnika - vodje civilnega oddelkaOkroænega sodiπËa v Slovenj Gradcu. Kot rezultat njegovega 19-letnega de-la v odvetniπki pisarni je nastala knjiga Slovensko odvetniπtvo in celostna

podoba odvetnika (izπla je pri zaloæbi Cerdonis v Slovenj Gradcu).


Vnadaljevanju prispevka sledijovsebinsko pomembni poudarkiπtudijskega obiska, ki so po naj-

ini oceni zanimivi tudi za naπe Ëlan-stvo.

1. KonkurenËnopravni vidik Leta 2004 je Evropska komisija

(EK) ugotovila, da je konkurenËno-pravno nedovoljeno prepovedati rekla-miranje odvetnikov, doloËati tarife,prav tako pa naj bi bila nedopustna tu-di MDP (multidisciplinarna partner-stva), vendar se EK intenzivneje s tempodroËjem trenutno ne ukvarja.

Nasprotno pa vlada Velike Britani-je s tem v zvezi pripravlja predlog za-kona in je naroËila izdelavo Clementi-jevega poroËila, katerega kljuËna ugo-tovitev je: “Ni razloga, zakaj bi moralibiti lastniki odvetniπke druæbe (lawfirm) samo odvetniki.”

LS s tem v zvezi moËno lobira, sajClementi priporoËa, da naj se odvetniπ-ke storitve pravno uredijo drugaËe, insicer tako, da LS ne bo opravljal vsehaktivnosti (sprejem novih Ëlanov; od-loËanje o disciplinskih zadevah; oprav-ljanje zadev, ki so regulativne narave,kot npr. doloËanje tarife, sprejemanjepredpisov), kar pomeni, da ne boopravljal zakonodajne, izvrπilne insodne funkcije hkrati. Clementi na-mreË zahteva, da se regulativni delopravlja loËeno od neregulativnega.Hkrati priporoËa MDP, pri Ëemer sezaveda problema dopuπËanja lastniπtvaodvetniπkih druæb ne-odvetnikom. LSlobira, da bi morali lastniki odvetniπkedruæbe izpolnjevati doloËene pogoje“fit to own test”, upravljanje odvetniπ-ke druæbe pa bi moralo biti povsem lo-Ëeno od lastniπtva.

Tudi z vidika potroπnika prihaja prinaËinu opravljanja storitev do velikih

sprememb. Potroπnik na svetovnemspletu sam najde reπitev svojega prob-lema in potrebuje odvetnika zgolj zanjeno “tehniËno izvedbo”. Zato se je æe(in se bo πe bolj ...) spremenila naravadela odvetnikov, kar pomeni, da bo tre-ba spremeniti tudi pravila poslovanja(npr. etiËni kodeks). V praksi je opazi-ti poveËanje πtevila pritoæb od stranipotroπnikov, zlasti na raËun cen odvet-niπkih storitev.

2. SpecifiËna vpraπanja,povezana z vidiki EU

Za odvetnike veljajo tri direktive,in sicer:• 1977 “Lawyers’ Services” Directi-

ve (Council Directive77/249/EEC), ki ureja obËasno Ëez-mejno opravljanje odvetniπkih sto-ritev. Primer: nemπki odvetnik jeimel pisarno v Italiji in postavilo seje vpraπanje, ali trajno ali zaËasnoopravlja dejavnost. SodiπËe ES jeleta 1995 odloËilo, da pisarna, v ka-teri se odvetnik zgolj sreËuje sstrankami, ne pomeni tudi trajnegaopravljanja dejavnosti v tej pisarni(dræavi). Odvetnik sme svetovati olokalnem pravu, vendar z omejitva-mi npr. glede zastopanja v pravnihpostopkih (pri tem je pogosto po-trebno sodelovanje lokalnega od-vetnika), glede zapuπËinskih pos-topkov in poslov z nepremiËnina-mi. V navedenih primerih ni admi-nistrativnega postopka v smislu ob-vezne prijave pri lokalni zbornici.Glede kodeksa, ki zavezuje odvet-nika, velja meπan reæim – dolænostspoπtovanja lastnega (domaËega)kodeksa, ne pa tudi tujega, razen Ëeje ta pravila mogoËe spoπtovati.

• 1989 “Mutual Recognition of Di-plomas” Directive (Council Direc-

tive 89/48/EEC), ki ureja medseboj-no priznavanje diplom. Gre za “hori-zontalno direktivo”, ki velja za veËpoklicev, in ne samo za odvetnike.Dræava gostiteljica lahko zahtevapreizkus znanja oz. usposobljenosti,Ëe obstajajo objektivne razlike meddomaËo dræavo odvetnika in dræavogostiteljico glede materialnega pra-va in postopka, pa odvetnik lahkozaprosi za individualno izjemo.

• 1998 “Establishment of Lawyers”Directive (Directive 98/5/EC), kiureja trajno opravljanje dejavnosti.Odvetniki lahko opravljajo dejav-nost pod svojim lastnim nazivom alipod nazivom tuje dræave – gostite-ljice, in sicer po doloËenem Ëasu de-janskega opravljanja odvetniπkihstoritev (“effective and regularpractice of the host state law for atleast 3 years”). Namesto tega se lah-ko upoπteva tudi dokaz o izobraæe-vanju. Prijava pri lokalni zbornici jeobvezna in mora vsebovati vlogo zavpis z osebnimi podatki in podatki opoklicni kvalifikaciji (predloæenomora biti pisno dokazilo o usposob-ljenosti, ki se lahko preveri z interv-jujem), potrdilo domaËe zbornice indokaz o zavarovanju odgovornosti.Za odvetniπke druæbe se zahtevaustrezno veË podatkov. Kodeks po-klicne etike velja v celoti, kar pome-ni, da mora tak odvetnik spoπtovatidva kodeksa (“double deontology”),ob morebitnem nasprotovanju mednjima pa prevlada kodeks dræavegostiteljice. Preizkus znanja ni do-voljen. Storitve, ki jih je dovoljenoopravljati, obsegajo pravno svetova-nje glede kateregakoli prava, gledezastopanja pa veljajo enake omejit-ve kot po direktivi o storitvah. V zvezi z izvajanjem direktiv so v

praksi razliËni problemi, ki jih je mo-goËe razvrstiti v veË skupin:– problemi v zvezi s prenosom direk-

tiv (direktive bodisi niso prenesene,niso prenesene pravilno ali pa sekljub pravilnemu prenosu ne izva-jajo);

– problemi v zvezi z veljavnostjo di-rektiv (direktive veljajo zgolj zaodvetnike, ne pa tudi za tiste, kinpr. πele prosijo za vpis v imenikodvetnikov; posamezni odvetnik niistoËasno upraviËen do uporabevseh direktiv; razlike med posa-meznimi nacionalnimi zakonodaja-mi imajo doloËene stranske uËinke(pravniki v gospodarstvu; notarji;izobraæevanje));

– problemi kolizije med razliËnimikodeksi: po angleπkem pravu od-vetnik v Angliji ne more delati sa-mostojno, dokler nima treh let iz-


Med

naro

dna

sreË

anja

Izvajanje prevzemaevropskega pravnega

reda - odvetniπtvoAleksandra JaneæiË in Nina Drnovπek

Od 16. do 19. maja 2005 sva se avtorici tega Ëlanka udeleæili πtudijske-ga obiska v Angliji na temo Izvajanje prevzema evropskega pravnega redav zvezi z odvetniπtvom. Obisk je organizirala Law Society of England andWales (LS), financiran pa je bil v okviru programa Phare. Udeleæili so sega predstavniki devetih odvetniπkih zbornic iz novih dræav Ëlanic (Ciper,»eπka, Estonija, Litva, Latvija, Madæarska, Poljska, Slovaπka in Slovenija),dodatno pa πe predstavniki zbornic iz Romunije in TurËije.


kuπenj oz. πolanja o upravljanju pi-sarne, po “Establishment” direktivipa lahko. Ker prevladajo praviladræave gostiteljice, to zavezuje tudiodvetnika druge dræave Ëlanice; Ëepa æeli angleπki odvetnik odpretipisarno v drugi dræavi Ëlanici, po-trebuje 3-letne izkuπnje le, Ëe takodoloËa nacionalna zakonodaja oz.kodeks dræave gostiteljice;

– drugi problemi (socialno in pokoj-ninsko zavarovanje, pravna pomoËin zastopanje po uradni dolænostiitd.).

3. Reπevanje pritoæb potroπnikov

V okviru LS se reπujejo pritoæbe“potroπnikov”, ki jih LS prejme pribliæ-no sto na dan. Gre za postopek, drugaËenod disciplinskega, v katerem se strankepritoæujejo zaradi neustreznih odvetniπ-kih storitev, ki jih zakon opredeljuje kot“storitve, ki niso take kakovosti, kot jo jerazumno priËakovati od odvetnika”.Postopek, katerega poudarek je na hit-rosti reπevanja pritoæbe, je namenjen“potroπnikom”, kar pomeni strankam, nepa osebam, ki to niso, ker ni bilo man-datnega razmerja. V glavnem gre za fi-ziËne osebe, obËasno za pravne (majhnedruæbe oz. podjetnike). Razlogi za prito-æbe so denimo zamuda, nekomuniciranjes stranko, zlasti neodgovarjanje na klice,pisma, neizdelava obraËuna.

LS ima na voljo naslednja sredstva: – nadomestilo potroπniku v viπini

5.000 GBP za neugodnosti, strah,specifiËno πkodo, in sicer za manjπoπkodo od 0-250 GBP, za veËjo od250-500 GBP in za resno πkodo od500-5.000 GBP, skladno s sprejeti-mi smernicami LS. NadomestiloplaËa odvetnik, neplaËilo pa pomenidisciplinsko krπitev. Vsak primer seobravnava individualno, pri Ëemersodi veËina pritoæb v kategorijo ve-Ëje πkode. Smernice so namenomaπiroke in izhajajo iz uËinkov, ki sonastopili za stranko. To sredstvo seje izkazalo za zelo uËinkovito in vobravnavi je predlog, da se najviπjiznesek poviπa na 15.000 GBP;

– zniæanje raËuna za odvetniπke sto-ritve;

– izvajanje nadaljnjih odvetniπkihstoritev za stranko pritoænika nastroπke odvetnika z namenom, da sereπi problem (v praksi se to uporab-lja zelo redko, saj stranke v glav-nem ne æelijo, da jih isti odvetnik πezastopa oz. jim zagotavlja storitve).Prvi naËin reπevanja spora, ki ga

ponudi LS, je poravnava. Druga moæ-nost je formalno odloËanje o sporu. »eporavnava namreË ne uspe, LS pripra-

vi svoje mnenje, ki ga poπlje skupaj zmnenjem strank arbitru, ki zatem osporu odloËi. Stroπki poravnave so fik-sni in znaπajo 840 GBP (arbiter ima tu-di moænost, da o stroπkih drugaËe odlo-Ëi glede na okoliπËine primera), pri Ëe-mer pride do povraËila le, Ëe je izdanaformalna odloËba. LS zahteva povraËi-lo stroπkov od odvetniπke druæbe, Ëe sostoritve neustrezne, Ëe gre za krπitevpravil obnaπanja (kodeksa), pa je zanjeodgovoren odvetnik. Stroπki v nobe-nem primeru ne bremenijo stranke.

Postopki pred LS se lahko do dolo-Ëene mere prekrivajo s sodnimi pos-topki v smislu kumulacije postopkov,npr. pri malomarnosti (ta obsega napa-ke v pravnem mnenju, nepoznavanjepostopka, zastaranje zahtevkov, napa-ke pri pripravi oz. tolmaËenju pravnihdokumentov ter opustitev opozoril opomembnih vpraπanjih) ali pri krπitvipogodbe. LS lahko tudi odkloni obrav-navo primera, Ëe meni, da so drugipostopki bolj primerni.

4. Preiskave in izvrπbe proti odvetnikom

Pri LS je bil v letu 2000 ustanov-ljen oddelek za preiskave in izvrπbe, kiima 230 zaposlenih in sedem enot (zagoljufije, forenziËno, regulativno, pre-iskovalno, intervencijsko-disciplinsko,postintervencijsko in enoto za nado-mestila). Rutinski primeri obsegajokraje iz raËunov strank oz. zapuπËin,zamude, nedopustne konflikte intere-sov ter krπitve pravil glede obraËunov.

Novo delovno podroËje predstav-ljajo odvetniki, ki so storilci kaznivihdejanj ali pomagajo tretjim pri storitvikaznivih dejanj (npr. pri pranju denar-ja, v zvezi z zlorabami zastavnih pra-vic; primeri, ko odvetniki jemljejostrankam dobiËke, za katere strankesploh ne vedo ...). Zgovoren je primer,da je bilo v zvezi z laæno visoko donos-nimi investicijami izvrπenih 58 preis-kav, ki so imele za posledico zaprtje 25odvetniπkih druæb, πest jih je bilo pro-stovoljno likvidiranih, postopki pa sobili uvedeni proti 57 odvetnikom. Vnavedenih primerih se odvetniπka dru-æba zapre, odvetniki se izbriπejo iz re-gistra, vsa denarna sredstva pisarne inodvetnika osebno se prenesejo na ra-Ëun LS, LS pa zaseæe tudi vso doku-mentacijo (vkljuËno s spisi strank) indo dokonËanja postopka suspendiraodvetnika. LS ima diskrecijsko pravi-co, da izplaËa doloËeno nadomestilotistim, ki so zaradi nepoπtenosti odvet-nika pretrpeli πkodo oz. od odvetnikaniso prejeli obraËuna. V letu 2002 jebilo izplaËanih 18 milijonov GBP oz.do milijon na zahtevek.

5. Druga podroËjaObravnavana so bila tudi vpraπanja

v zvezi z odvetniπko etiko in raËuno-vodskimi pravili. Angleπki odvetnikimorajo voditi dva loËena raËuna, in si-cer enega, na katerem so denarna sred-stva pisarne, in enega za stranke. En-krat na leto morajo predloæiti LS knji-govodsko poroËilo, ki ga pripravi neod-visni knjigovodja. LS ima pravico pre-gledovati raËune strank, reπevati pritoæ-be in zapreti pisarno ob morebitnih kr-πitvah odvetnika. Stranka, katere sred-stva so bila zlorabljena, lahko zahtevapovraËilo od zavarovalnice. Ker se od-vetniki ne morejo zavarovati proti last-ni nepoπtenosti, mora stranka v prime-ru odvetnika posameznika ali odvetniπ-ke druæbe, katere vsi Ëlani so nepoπteni,uveljavljati zahtevke proti skladu, ki gaima LS za nadomestila (Law Society’sCompensation Fund), in v kateregamorajo prispevati vsi odvetniki.

Glede obveznega zavarovanja po-klicne odgovornosti je v Angliji poloæ-aj tak: zavarovanje temelji na naËelu“claims made”, kar pomeni, da je zah-tevke treba uveljavljati pri tisti zavaro-valnici, v kateri ima odvetnik sklenje-no zavarovanje v trenutku, ko je zahte-vek postavljen. Vsakdo, kdor opravljaodvetniπko dejavnost iz pisarne v An-gliji in Walesu, mora imeti sklenjenoustrezno zavarovanje, ki mora izpol-njevati minimalne pogoje, doloËene sstrani LS. Za druæbe, ki ne morejo do-biti zavarovanja pod trænimi pogoji(npr. ker je v teku reπevanje veËjegazahtevka proti njim), obstoja posebenpool (“assigned risk pool”), v kateremso druæbe lahko le doloËen Ëas. Kritjevelja tako za odvetnike kot druge za-poslene, minimalna zavarovalna vsotaje milijon GBP, s 1. 10. 2005 bo povi-πana na dva milijona GBP. Ob nepoπte-nosti posameznega Ëlana odvetniπkedruæbe kritje zanj ne velja, preostali,poπteni Ëlani pa ga imajo.

Skupni vtis πtudijskega obiska jepozitiven, zlasti v smislu, da smo dobi-li informacije o izvajanju direktiv, patudi s primerjalnega vidika o tem, ka-kπna pravila veljajo za odvetnike v An-gliji in Walesu. Pri tem se moramo za-vedati, da bomo morali tudi slovenskiodvetniki v zvezi z opisano problema-tiko doloËena vpraπanja urediti z na-menom veËjega varstva interesovstrank in zagotavljanja transparentnos-ti. To sta namreË dva temelja, na kate-rih mora sloneti opravljanje naπega po-klica in ki sta tudi nujna predpostavkaza neodvisnost in samoregulativnost.V nasprotnem primeru se kaj hitro lah-ko zgodi, da dræava s svojimi predpisiuredi kritiËna vpraπanja.


Med

naro

dna

sreË

anja


Iz obrazloæitve odloËbe US RS, πt. Up-63/031:

Vrhovno sodiπËe je z izpodbijanosodbo zavrnilo revizijo pritoænice zopersodbo pritoæbenega sodiπËa, s katero jeto potrdilo sodbo sodiπËa prve stopnje ozavrnitvi njenega zahtevka za plaËiloodpravnine na podlagi 36.f Ëlena prejπ-njega ZDR, ker ji je delovno razmerjepri delodajalcu prenehalo kot trajnopreseæni delavki. SodiπËe je svojo odlo-Ëitev oprlo na staliπËe, da odpravnina nidelavËeva neodtuljiva pravica, zato seje pritoænica pravici do odpravnine lah-ko odpovedala. Nadalje sodiπËe πe po-jasni, da bi pritoænica s svojim zahtev-kom uspela, Ëe bi dokazala, da je obpodpisu izjave o odpovedi pravici ob-stajala situacija iz 60. Ëlena ZOR tako,

da bi bila odpoved pravici zaradi nedo-pustne groænje neveljavna. …

Iz vsebine pravice do odpravnine indejstva, da jo je zakonodajalec predpi-sal kot dolænost delodajalca s samimzakonom, izhaja, da se tej pravici dela-vec ne more odpovedati, saj bi bilo na-vedeno v nasprotju z namenom insmislom te zakonsko doloËene pravi-ce.2 … »eprav zakon ne doloËa izrec-no, da se delavec pravici do odpravni-ne ne more odpovedati, pa to izhaja iznamena in smisla zakonskega urejanjaodpravnine, ki sodi v okvir zakonskegadoloËanja vsebine z ustavo zagotovlje-ne pravice do socialne varnosti in pra-vice do varstva dela. Iz navedenihustavnih doloËb med drugim tudi izha-ja, da je treba ob morebitni nejasni alinedodelani pravni ureditvi oz. ob dvo-


Sodn

a pr

aksa

US

RS

Sodn

a pr

aksa

Sod

iπËa

ES

Delavec se ne moreodpovedati pravici do

odpravnineOdloËba US RS, πt. Up-63/03

2. OdloËitev SodiπËa ES in pravno

pravilo:SodiπËe ES je odloËilo, da morajonacionalne oblasti preuËiti celotnoizobrazbo in prakso, ki jo ima do-loËena oseba, ter primerjati stopnjoznanja te osebe s tisto, ki jo zahte-va od domaËinov; Ëe je znanje teosebe ustrezno, mora kvalifikacijopriznati, sicer pa ugotoviti, ali jemogoËe pomanjkljivosti nadomes-titi.2

Pripravil: mag. Bojan Kukec

1 Ministerium für Justiz, Bundes- und Eurgele-genhetten Baden-Wuerttembeg

Zadeva je objavljena v Knez R., Moæina A.,Vesel T., SladiË J.: “OdloËitve SES s pojasni-li”, Nebra, 2004, str. 620 in 621.2 Upoπtevati je treba preπtevilËenje ËlenovPES: Ëlen 52 je zdaj Ëlen 43 in:

- ZOdl. 1991, str. I-02357, v zadevi: C-340/98.

C-340/98, Vlassopoulou proti Mi-

nistrstvo za pravosodje, oddelek za

zvezne in evropske zadeve deæele

Baden-Wuerttemberg1

1. Dejansko stanje: Irene Vlasso-poulou je bila grπka dræavljanka,ki je diplomirala v Atenah in pos-tala odvetnica. Sedem let je veËi-noma prakticirala nemπko pravo,pridobila je tudi doktorat pravnihznanosti na Univerzi v Tübinge-nu in obËasno delovala vMannheimu. Ko je ministrstvo zapravosodje prosila za vpis vmannheimπko odvetniπko zborni-co, so njeno proπnjo zavrnili, kerni imela nemπkega dræavnega iz-pita. Zoper ministrstvo je zato za-Ëela sodni postopek. Nemπko vr-hovno sodiπËe je na SodiπËe ESnaslovilo vpraπanje za predhodnoodloËanje glede razlage 43. ËlenaPES.

mu interpretirati doloËbo o pravici doodpravnine v korist delavca. …

Iz navedenega izhaja, da je pravnostaliπËe sodiπË, po katerem se je ustav-na pritoænica lahko veljavno odpove-dala pravici do odpravnine, ki jo je vËasu njenega odpusta doloËal tretji od-stavek 36.f Ëlena ZDR/90, v neskladjus prvim odstavkom 50. Ëlena in s 66.Ëlenom ustave ter zato krπi pritoæniËi-no pravico do socialne varnosti in pra-vico do varstva dela. Zato je US iz-podbijano sodbo VS v celoti ter sodboviπjega sodiπËa in sodbo sodiπËa prvestopnje v delih, v katerih se nanaπatana ustavno pritoænico, razveljavilo invrnilo zadevo sodiπËu prve stopnje vnovo sojenje.

OdloËbo je US sprejelo soglasno.


1 OdloËba US RS o razveljavitvi sodb VS, Viπje-ga DSS in DS v Ljubljani, ter vrnitev zadeve vnovo sojenje, objavljena v Ur. l. RS, πt. 14/05 zdne 14. 2. 2005, str. 1066–1068. 2 Prav zaradi takega (po mnenju pisca povsemnovega) pristopa in staliπËa objavljamo zadevokot judikatno, ki bo zagotovo zanimiva tudi zaodvetnike, posebej za tiste, ki se veË ukvarjajo zdelovnim in civilnim pravom.

»ezmejno priznavanje odvetniπke kvalifikacije

C-340/98, Vassopoulan proti ministrstvu za pravosodje

Imenik tujih odvetnikov

1. Po 34.b in 34.c Ëlenu zakona o

odvetniπtvu se je vpisal: ● Christoph LINDINGER –Rechtsanwalt, s pisarno na Tomπi-Ëevi 3 v Ljubljani

Od 1. aprila 2005 do 30. junija2005 se je vpisal en odvetnik.

Upravni odbor je do 30. junija

2005 izdal odloËbe o vpisu 6 tu-

jim odvetnikom po 34.b in 34.c

Ëlenu zakona o odvetniπtvu

2. Po 34.d Ëlenu zakona o odvet-

niπtvu sta priglasila opravljanje

storitev

● dr. Markus BRUCKMUELLERs pisarno na Tivolski cesti 30 vLjubljani ● dr. Franz SERAJNIK, s pisarnona Komenskega 14 v Ljubljani

Poslovili so se od nas

Umrla sta: Aleksej VRE»KO, upokojeniodvetnik iz Celja Aksentije RISTI∆, upokojeniodvetnik iz Ljubljane


Dejansko stanje

Primer1 McLibel je bil najdaljπisodni spor v zgodovini britanskegapravosodja, ni se konËal na Otoku,temveË na ES»P. Zadeva sega skoraj20 let v preteklost, ko so britanski va-ruhi okolja sklenili, da bodo ljudi opo-zarjali na nevarnosti hitre prehrane. PetËlanov britanske okoljevarstvene orga-nizacije je pred restavracijami McDo-nald´s v Londonu delilo protestne leta-ke. Druæbi je oËitalo, da svoje zaposle-ne bedno plaËuje, da uniËuje naravo,ogroæa pragozdove, nehumano koljeæivino in πe marsikaj drugega. Podjetjuso πli takπni oËitki v nos, zato je napo-vedalo toæbo proti peterici, Ëe se mu neopraviËijo in ne prekliËejo letaka.

Proces se je zaradi pravnih zapletovzaËel πele pred 11 leti. Bil je zelo nee-nakopraven. McDonald´s so na sodiπ-Ëu zastopali πtirje odliËni odvetniki,strokovnjaki za oblikovanje in drugipravniki, podjetje je za proces zapravi-

lo deset milijonov funtov. H. S. in D.M. sta se zagovarjala sama, le kdaj pakdaj so jima brezplaËno pomagali na-klonjeni odvetniki, imela sta le 40.000britanskih funtov denarja, ki so ju za-nju zbrali v prostovoljni akciji. Zapro-sila sta za dræavno pravno pomoË, ven-dar ju je dræava zavrnila, Ëeπ da takapomoË ni mogoËa v procesih zaradiobrekovanja.

Vse se je konËano po 314 narokih,19. 6. 1997, ko je sodnik B. objavilsodbo, s katero je obtoæenca razglasilza kriva obrekovanja in jima naloæil40.000 funtov odπkodnine, ki bi jo mo-rala odπteti podjetju McDonald´s. ... H.S. in D. M. se nista hotela sprijazniti zobsodbo, zato sta se najprej hotela pri-toæiti na lordsko zbornico, Ëesar pa ji-ma niso dovolili.

OdloËitev ES»P

Obrnila sta se na ES»P. V pritoæbista zapisala, da v procesu nista bila

enakopravna, ker jima dræava ni hotelazagotoviti pomoËi za obrambo, zato sojima bile krπene temeljne Ëlovekovepravice do praviËnega sojenja.

ES»P je pritrdilo njunemu prepri-Ëanju in razsodilo njima v prid, kar jezanju zelo pomembno, saj se je s temspodbila praviËnost sojenja in tudi pra-viËnost sodbe.

Taka sodba pa bo imela velikepravne posledice. Velika Britanija bomorala spremeniti predpise v kazen-skem postopku in tudi v takih primerihdati pravno pomoË obtoæencem.2


1 Primer je povzet po objavi v Dnevniku 18. 2.2005, str. 5, avtorja Maroja MihoviloviËa z nas-lovom: “McDonald´s-ov poraz na strasbourπ-kem sodiπËu. Avtor navaja: “Britanski pravnistrokovnjaki so prepriËani, da bo najnovejπasodba ES»P iz Strasbourga v tem primeru moË-no vplivala na njihovo pravosodje, marketinπkistrokovnjaki pa menijo, da bo imela nove slabeposledice za razvpito multinacionalko za hitroprehrano. Primer je nedvomno tudi politiËno ze-lo pomemben, saj kaæe, da zagnani aktivisti tudiz zelo skromnimi moænostmi premagajo tako ve-liko podjetje celo v neenakopravnem in zanje iz-jemno dolgem pravnem sporu, Ëe le imajo dovo-lj trdne argumente.”

Obπirneje o zadevi glej sodbo πt. 68416/01 z dne15. 2. 2005 v zadevi Steel and Morris proti Zdru-æenemu kraljestvu (sodba v originalu obsega 27strani in je dosegljiva na spletni strani ES»P).2 V Sloveniji smiselno BPP.


Sodn

a pr

aksa

ES»

P Iz

sve

ta

Tudi vrhunski odvetniki niso (vedno)

jamstvo za uspehPrimer Steel in Morris proti Zdruæenemu kraljestvu

Odvetniπke druæbe zatiskajooËi pred sindromom burnout

Vedno trπa konkurenca in vse po-gostejπe zahteve po 24-urni dose-

gljivosti imajo svojo ceno. Britanskadruæba za svetovanje Hudson je vraziskavi, ki jo je opravila med otoπ-kimi odvetniπkimi pisarnami junija2005, ugotovila, da je polovica vpra-πanih odvetnikov doæivela enega aliveË sindromov izgorelosti (burnout) vpreteklih πestih mesecih. Avtorji raz-iskave Burnout Britain? Raising theAlarm for Employers so πe ugotovili,da se skoraj Ëetrtina vpraπanih odvet-nikov spopada s pomanjkanjem spa-nja ali pa so zboleli zaradi prenapor-nega dela. Tretjina vpraπanih je opi-sovala razliËne stopnje in oblike fi-

ziËne, Ëustvene ter umske izmuËenos-ti, obËutek doseganja slabπih osebnihrezultatov in pomanjkanje skrbi zakliente.

Delodajalci in njihovi upravljavci sËloveπkimi viri, ki so jih prav takovkljuËili v raziskavo, poroËajo o vseveËjem πtevilu bolniπkih dni in padecproduktivnosti njihovih odvetnikov.To so zabeleæili v kar 88 odstotkovodvetniπkih druæb. ©est odstotkov jihje zaradi sindroma burnout izgubilonajmanj enega zaposlenega. V Hudso-nu opozarjajo, da je zaradi tako veli-ke razπirjenosti sindroma burnout medbritanskimi odvetniki zaskrbljujoËe,da so le pri polovici njihovih deloda-jalcev ugotovili formalni postopek zapomoË prizadetim zaposlenim. Na πebolj zaskrbljujoËe zatiskanje oËi delo-dajalcev pred tem vedno resnejπimproblemom kaæe tudi podatek, da jihle 38 odstotkov priznava, da ta prob-lem obstaja tudi v njihovih odvetniπ-kih druæbah.

Ko so vpraπali po mnenju o vzro-kih za vedno pogostejπi burnout nji-hovih zaposlenih, je 88 odstotkov od-vetniπkih druæb odvrnilo, da je to po-sledica vedno veËjega ritma poslovne-ga æivljenja. S to trditvijo se je stri-njalo le 64 odstotkov zaposlenih. Podrugi strani le 51 odstotkov delodajal-cev meni, da je glavni vzrok zahtevapo 24-urni dosegljivosti, medtem kona ta vzrok pokaæe za deset odstotnihtoËk veË zaposlenih. “ZaskrbljujoËeje, da je videti, da managerji ne zna-jo poveËati produktivnosti in hkratizadræati najbolj nadarjene,” je obpredstavitvi poroËila dejala HudsonaLegala Sarah Simpson in opozorila:“Za pravniπke delodajalce ima lahkopoveËanje izostankov z dela, zgodnjamenjava kariere in upad interesa terpobude na strani zaposlenih zelo res-ne dolgoroËne posledice na njihovoposlovno uspeπnost.”



Seja, 8. marca 2005

Priglasitev po 34. d Ëlenu zakona oodvetniπtvu

Upravni odbor je obravnaval prigla-sitev odvetnika dr. Franza Serajnika indr. Markusa Bruckmüllerja ter sprejel

Sklep:

1. Odvetniku dr. Franzu Serajniku seizda potrdilo o priglasitvi opravlja-nja storitev skladno s 34. d Ëlenomzakona o odvetniπtvu.

2. Odvetniku dr. Markusu Bruck-müllerju se izda potrdilo o priglasit-vi opravljanja storitev skladno s 34.d Ëlenom zakona o odvetniπtvu.

Oddajanje lastnih nepremiËnin od-vetnika v najem

Odvetnika sta podala mnenje gledevpraπanja druæbe SM, d.o.o., ali je naje-modajalstvo poslovnih prostorov (kotpriglaπena dejavnost ali nepriglaπena vmanjπem obsegu) poleg odvetniπke de-javnosti v okviru enotnega statusa zaseb-nika (ta lahko opravlja v okviru tega sta-tusa veË dejavnosti po zakonu o dohodni-ni) dovoljena dejavnost v duhu 21. Ëlenazakona o odvetniπtvu ali pa ni dovoljena.

Njuno mnenje se nanaπa le na nepre-miËnine, ki pomenijo osnovna sredstvaodvetnika in so vpisane v knjigo osnov-nih sredstev in namenjene za opravljanjedejavnosti odvetnika. Za vse druge ne-premiËnine v lasti odvetnika velja enakreæim kot za vse dræavljane.

Glede na podano mnenje je upravniodbor sprejel naslednja

Sklepa:

1. Za dajanje lastnih nepremiËnin odvet-nika v najem ni potrebna posebna re-

gistracija, Ëe gre za oddajanje v smi-slu doloËil 4. Ëlena ZGD.

2. Dajanje lastnih nepremiËnin v najemni nezdruæljivo z opravljanjem od-vetniπkega poklica.

Predlog odvetnika za oblikovanjestaliπËa do primernosti postavljanjaodvetnikov za zaËasne zastopnike zasprejemanje pisanj

Odvetnik je bil postavljen za zaËa-snega zastopnika za sprejemanje pisanjv RS za toæeno stranko, pravno osebo izSarajeva, skladno s katerim bi bil dolæanobveπËati toæeËo stranko o prejetih pisa-njih oziroma jih toæeËi stranki pravoËas-no dostavljati. Meni, da so odvetnikistrokovno manj podkovani kot vroËe-valske sluæbe in da nimajo ustrezne ad-ministrativne podpore in drugih tehniË-nih moænosti. Prav tako gre pri dodelje-vanju kurirskih del odvetnikom za svo-jevrstno deplasiranje odvetniπkega po-klica.

Ker sodiπËa take naloge dodeljujejotudi odvetnikom in ne gre za odvetniko-vo dolænost ter ima odvetnik moænostvloæitve pravnega sredstva zoper takeodloËbe, je upravni odbor sprejel

Sklep:

Odvetnik se obvesti, naj vloæi pravnosredstvo, Ëe teh storitev po 146. ËlenuZPP ne æeli opravljati.

Seja, 7. aprila 2005

Tar. πt. 18 in tar. πt. 3 ter 8. Ël. OT

Odvetnica je prosila za obvezno raz-lago oziroma pojasnilo o stroπkih odvet-niπkega zastopanja v zadevah odπkodnin-skih zahtevkov in poravnav. Trdi, da za-varovalnica v enakih primerih uporabljarazliËne tarife. Na zavarovalnico je v letu2004 vloæila tri odπkodninske zahtevke izistega πkodnega dogodka za izplaËilo ne-

premoæenjske πkode, sklenjena je bilaporavnava za tri oπkodovance in zavaro-valnica je izplaËala odvetniπke stroπke vvseh treh odπkodninskih zahtevkih, vskladu s tar. πt. 18 in tar. πt. 3 OT. Za v le-tu 2005 vloæena odπkodninska zahtevkaza izplaËilo nepremoæenjske πkode iz is-tega πkodnega dogodka pa je zavaroval-nica ob sklenitvi poravnave priznala od-vetniπke stroπke le za en odπkodninskizahtevek, poviπan za 10 odstotkov, v dru-gem primeru pa ne, po Ël. 9 OT. Dopisu jetudi priloæila sklenjene poravnave.

Sklep:

»e je vloæen posamiËni odπkodninskizahtevek iz istega πkodnega dogodka,pripada odvetniku nagrada po tar. πt. 18in tar. πt. 3. »e pa odvetnik vloæi odπkod-ninski zahtevek iz istega πkodnega do-godka za veË oseb hkrati, se uporablja 9.Ëlen OT.

Odvetniπke table in brezplaËna prav-na pomoË

Ob vpraπanju odvetnika, ali naj seobravnavajo tudi anonimne – nepodpi-sane prijave zoper odvetnike, je upravniodbor sprejel naslednji

Sklep:

Obravnavajo se vse prijave zoper odvet-nike, ki vsebujejo dejstva in dokaze, izkaterih je mogoËe utemeljeno sklepati,da je odvetnik, odvetniπki kandidat aliodvetniπki pripravnik krπil svojo dolæ-nost. Tudi anonimna prijava se obravna-va po 67. Ëlenu ZOdv.Ob vpraπanju, ali imajo odvetniki lahkotable z napisom, da opravljajo brezplaË-no pravno pomoË, je upravni odbor spre-jel

Sklep:

Table z napisom, da odvetnik opravljabrezplaËno pravno pomoË, so dovoljenesamo za tiste odvetnike, ki so vpisani vregister oseb za dajanje brezplaËne prav-ne pomoËi.

Podpis pritoæbe po zakonu o prekrπkih

V zvezi s predlogom odvetnika gle-de podpisovanja pritoæb po Zakonu oprekrπkih je upravni odbor zavzel staliπ-Ëe, da ni potrebno, glede na doloËbe Za-kona o prekrπkih in ob analogni uporabiZakona o kazenskem postopku, da jepritoæba zoper odloËbo o prekrπku, ki josestavi in vloæi zagovornik, podpisanaπe s strani pritoænika.


Zbor

nica

Iz dela UO OZS


Seja, 24. maja 2005

Stroπek pregleda dokumentacije inposveta s stranko

Odvetnik spraπuje, ali sta stroπekpregleda dokumentacije in posveta sstranko posebni postavki, ovrednoteni vviπini po 50 odv. toËk, oziroma ali sta tipostavki vkljuËeni v stroπek osnovnestoritve (toæbe). Prav tako ga zanima, alije stroπek pregleda odloËbe (sodbe) inporoËilo stranki posebna postavka ali paje tudi to vkljuËeno v osnovno storitev.

Sklep:

Upravni odbor soglasno sprejema tol-maËenje, da se storitve, Ëe niso zajete vdrugih storitvah, ker so samostojne, ob-raËunajo posebej po tar. πt. 39 OT, sicerpa so æe vπtete v osnovni storitvi.

Problem pri obraËunavanju odvet-niπkih storitev v steËajnem postopku

Odvetniπki kandidat je na upravniodbor naslovil naslednja vpraπanja inrazmiπljanja:1. Ali je predlog za konËanje prisilne

poravnave in zaËetek steËajnegapostopka na podlagi 3. toËke 1. od-stavka 34. Ël ZPPSL mogoËe (gledevrednotenja po tarifi) πteti za samo-stojen predlog za zaËetek steËaja alizgolj za obrazloæeno vlogo med pos-topkom?

2. Priglasitev terjatev delavcev iz nas-lova plaË in drugih prejemkov iz de-lovnega razmerja naj po tarifi ne bipresegla 200 toËk, kar je toliko, kot jevreden en izvrπilni predlog. S tako ta-rifo bi se strinjal, Ëe bi delavci imeliplaËilne liste ali Ëe bi jim delodajalecnaredil obraËune dolgovanih znes-kov in mi ne bi bilo treba delati ob-raËunov plaË, odpravnin, odπkodnin.

V konkretnem primeru delavci ni-so prejeli plaËilnih list za zadnje trimesece oz. plaËilne liste niso vsebo-vale vseh postavk ali pa so bile napaË-ne, bruto in neto plaËe zato niso bilepravilno obraËunane. PlaËe od leta1996 pri veËini predlagateljev tudi ni-so bile usklajevane z rastjo izhodiπ-Ënih plaË, zato pravilnega zneskaplaËe sploh ni bilo mogoËe izraËunati.

V takem primeru je bilo dela zabistveno veË kot za 200 toËk oz. veËkot pri enem izvrπilnem predlogu.Ker je priglasitev loËitvene pravice,kjer so vsi podatki æe znani iz npr. po-godbe o ustanovitvi hipoteke, ovred-notena po toËki 18 in πe dvignjena za50 odstotkov, bi se moral zadnji deldoloËbe v toËki d namesto “ne veË kot200 toËk” dejansko glasiti “ne manj

kot 200 toËk”. Kako naj obraËunamopisano storitev? Po porabljenem Ëa-su, glede na zneske terjatev (zneskiterjatev se gibljejo od treh milijonovdo 20 milijonov SIT, zato so razlikepri razliËnem obraËunavanju storitevzelo velike, 200 toËk pa pomeni znes-ke do 330.000 SIT) ali kako drugaËe?

3. Zastopanje na narokih je po 4. toËkitar. πt. 33 ovrednoteno na 50odstotkov iz toËke 1 oz. 3, kar pome-ni, da bi po tarifi narok za odloËanjeo zaËetku steËajnega postopka lahkoovrednotil zgolj na 100 toËk, ker za-stopam delavce. To je seveda v po-polnem nasprotju z obseænostjo inpomembnostjo zadeve. Nesoraz-mernost plaËila po mojem mnenjudodatno potrjuje, da bi se “veË” iztoËke d) moral glasiti “manj”.

4. V konkretnem primeru je dolænikpo enem letu in pol pogajanj tik predzdajci priπel s konkretnejπo ponudboza delno poplaËilo terjatev, zato jebil narok za obravnavanje predlogaza zaËetek steËaja preloæen. Kolikoje vreden tak pristop na narok: 1/4od 3.000 toËk, 1/4 od 1500 toËk, 1/4od 200 ali 1/4 od 100 (torej 25) toËk?Ali lahko odvetnik storitev poveËaza 100 odstotkov, zaradi zastopanja16 delavcev?

5. Ali se morda tudi storitev udeleæbena sestankih (npr. pogajanja z dolæ-nikom z namenom sklenitve porav-nave) lahko poveËa skladno z 9. Ël.tarife? Kaj pa v primeru, Ëe imajo ne-kateri delavci æe pravnomoËne sod-be, drugi pa ne in so zato njihova po-gajalska izhodiπËa razliËna in se ob-ravnavajo po skupinah?

6. V konkretnem primeru je zastopal24 oz. kasneje 16 predlagateljev. Alije pravilno staliπËe, da tudi v postop-ku prisilne poravnave oz. steËaja lah-ko storitev poveËa za 100 % (za za-stopanje, predloge za konËanje pri-silne poravnave, najbræ pa ne pri pri-javi terjatev ...)?

7. Kako bi bilo najbolj poπteno ovred-notiti predloge za spremembo upniπ-kega odbora?

Pojasnil je, da gre za postopkeproti dolæniku s prezadolæenostjo, kise meri v milijardah, z okoli 300 up-niki, s πtevilnimi (ne)premiËninamiin ne za kak bagatelen steËaj z mini-malno steËajno maso oz. prisilno po-ravnavo.

Sklep:

Ad 1 – Predlog za uvedbo steËaja setarifira po tar. πt. 33 tË. 1, ne glede na to,ali je dan med postopkom prisilne po-ravnave.

Ad 2 – Priglasitev terjatev delavca setarifira po tar. πt. 33 tË. 3.d.), pri Ëemer selahko skupna vrednost storitve zviπa za10 % za vsako nadaljnjo stranko, vendarnajveË za 100 %, Ëe odvetnik zastopa 30strank, kot to doloËa 9. Ëlen OT; izraËunviπine terjatve – plaËe delavcev je ponjegovem mnenju delo izvedenca, ki gaje teæko odvrednotiti v okviru odvetniπ-ke tarife, zato bi moral za to storitev ob-stajati poseben dogovor med strankami,eventualno pa bi se lahko uporabila do-loËba 6. odst. 4. Ëlena OT in s tem v zve-zi ustrezna merila iz 3. Ëlena OT

Ad 3 – Zastopanje na naroku v ste-Ëajnem postopku se tarifira po tar. πt. 33tË. 4 in upoπtevaje 9. Ëlen OT (glej Ad 2).

Ad 4 – Pristop na narok v steËajnempostopku ni posebej tarifiran, zato naj sev skladu s πestim odst. 4. Ëlena OT upo-rabi analogija in s tem v zvezi tar. πt. 27tË. 8, Ëe sprejmemo razlago, da je steËaj-ni postopek generalna izvrπba

Ad 5 – Glej odgovor Ad 2Ad 6 – Glej odgovor Ad 2

Tar. πt. 11 OT

Na vpraπanje, ali je sklep o uvedbipreiskave meritorna ali procesna odlo-Ëba, in v zvezi s tem, kakπna nagrada pri-pada odvetniku za sestavo pritoæbe zo-per tak sklep, je upravni odbor sprejelskladno z 22. Ël. OT

Sklep:

Sestava pritoæbe zoper sklep o uvedbipreiskave se tarifira po tar. πt. 11/1 od-vetniπke tarife.

Mnenje o nepriznavanju pavπalnozaraËunane odvetniπke storitve

Po sklepu upravnega odbora z dne 8.3. 2005 je OZS zaprosila za mnenje gle-de vpraπanja raËunov za opravljene od-vetniπke storitve, ki so izdani v pavπal-nem znesku, davËnega strokovnjaka Iz-toka MohoriËa.

V odgovoru Iztok MohoriË navaja,da presoja davËnega organa ni pravilna.Navedeno vpraπanje ureja ZDDV, ki v6. toËki 1. odstavka 34. Ël. ZDDV pred-pisuje, da mora izdajatelj predpisa na-vesti na raËunu koliËino in vrsto dobav-ljenega blaga oziroma obseg in vrstoopravljenih storitev. Dopustnost pavπal-nega zaraËunavanja je po njegovemmnenju posebej jasno razvidna iz pojas-njevalne doloËbe Ël. 92/2 Pravilnika oizvajanju ZDDV. Ta pravi, da Ëe se ra-Ëun izda za opravljene storitve, pri kate-rih ni mogoËe izraziti koliËine v merskihenotah (npr. toËkah, odstotkih), davËnizavezanec na raËunu opiπe storitev tako,da je razvidno, za kakπno storitev gre


Zbor

nica


oziroma kakπen obseg storitve je bilopravljen ali na katero obdobje se zara-Ëunane storitve nanaπajo.

Sklep:

Odvetniku se poπlje mnenje Iztoka Mo-horiËa, s katerim se upravni odbor stri-nja.

Za mnenje naj OZS zaprosi πe Slo-venski inπtitut za revizijo in zraven pri-loæi mnenje Iztoka MohoriËa, pri Ëemernaj se zlasti izhaja iz tega, da odvetniπkazakonodaja dopuπËa pavπalno zaraËuna-vanje odvetniπkih storitev.

NadomeπËanje odvetnika v ex offozadevah

Predsednica zbora odvetniπkih kan-didatov je posredovala vpraπanje odvet-niπkega kandidata, ali lahko kandidatnadomeπËa odvetnika v ex offo zadevi(pri posameznem procesnem dejanju)oziroma v mladoletniπkih zadevah.

Upravni odbor je, upoπtevajoË dolo-Ëbe 55. Ëlena zakona o odvetniπtvu in67. Ëlena zakona o kazenskem postopku,sprejel naslednji

Sklep:

Odvetniπki kandidat lahko nadomeπËaodvetnika pri vseh opravilih, razen prizastopanju pred Vrhovnim sodiπËem RSin Ustavnim sodiπËem RS. Odvetniπkikandidat lahko nadomeπËa odvetnika vex offo zadevah.

VroËanje po ZPP

Odvetnica je poroËala o sestanku vzvezi s problematiko vroËanja po ZPP naMinistrstvu za pravosodje. Sestanka sose udeleæili tudi predstavniki veË sodiπË,predstavnica Poπte Slovenije in pred-stavniki ministrstva za pravosodje. Prob-lematika je obπirna in zadeva tudi sodiπ-Ëa, ki imajo zlasti teæave pri nepravilnemvroËanju, kadar so naslovniki preseljeni,saj se jim poπta vraËa z oznako “ni dvig-nil”, zaradi Ëesar lahko nastopijo zakon-ske presumpcije s hudimi posledicami.

Predstavniki zbornice so opozorili nareπitev teæav, s katerimi se pri vroËanjusooËajo odvetniki. ProblematiËno je bilopredvsem vroËanje odvetnikom v prime-rih njihove zaËasne odsotnosti. Odvetni-ca Bojana PotoËan je vnoviË predstavilastaliπËe OZS do doslednega upoπtevanja143. Ëlena ZPP, torej, da je poπta dolæna,ko ji odvetnik naroËi, naj mu zaradi od-sotnosti poπiljke hrani kot poπtno leæeËe,poπto vraËati z oznaËbo “odpotoval”.

»len 143 ZPP doloËa: “»e se ugotovi, da je tisti, ki naj se

mu vroËi pisanje, odsoten in da mu ose-

be, navedene v prvem in drugem odstav-ku 140. Ëlena tega zakona, pisanja nemorejo pravoËasno izroËiti, se pisanjevrne sodiπËu z navedbo, kje je naslov-nik.”

S tem staliπËem so se strinjali vsinavzoËi in prav tako predstavnica poπte,ki je povedala, da poπta æe izvaja doloËi-lo 143. Ëlena ZPP. Izpostavljen je bil tu-di problem vroËanja, ko odvetnik spre-meni sedeæ in o tem obvesti tudi vse pris-tojne, pa se kljub temu najde kakπna po-πiljka, ki pride na stari naslov in se vrnepoπiljatelju z oznako “ni dvignil”.

Tudi v tem primeru je bila dana ob-ljuba poπte, da se bo poπta vraËala zoznako “preseljen”. Dogovorjeno je bi-lo, da pripravi ministrstvo za pravosodjenavodila poπti za izvajanje 141. ËlenaZPP in drugih doloËb glede vroËanja,zlasti s poudarkom na pravilnih naved-bah na vroËilnicah.

Glede vroËanja odvetniπkim druæ-bam in glede pravilnih navedb odvetni-kov naslovnikov, pravzaprav o aæurira-nju podatkov v bazah sodiπË, se bo trebadogovoriti s sodiπËi.

Seja, 2. junija 2005

Uporaba odvetniπke tarife – generalna poravnava

Upravni odbor je obravnaval vpraπa-nje odvetnika glede uporabe odvetniπketarife v primeru t. i. generalne poravna-ve (na naroku v kazenskem postopku jebila sklenjena poravnava, ki je vsebova-la tudi umike vseh medsebojnih toæb vpravdnih in kazenskih zadevah).

Sklep:

Poravnava, sklenjena na naroku, razpi-sanem v kazenski zadevi, ki zajema tudidruge pravdne in kazenske zadeve medstrankama, se obraËuna za poravnavo vkazenski zadevi po 2. toËki tar. πt. 2 OT,za vse vloge v drugih pravdnih in kazen-skih postopkih med strankama, ki so bi-li predmet poravnave, sklenjene na temnaroku, pa se obraËuna po odvetniπki ta-rifi, ki velja v kazenskih in pravdnih pos-topkih za vloge.


Zbor

nica

Statistika

Iz odvetniπkega imenika – stanje 30. junija 2005

1.011 odvetnikov, 134 kandidatov, 300 pripravnikov, 39 odvetniπkih

druæb in 2 civilni odvetniπki druæbi

Odvetnice/ki● vpisanih 1.011 – med njimi 360 odvetnic in 651 odvetnikov ● v obdobju od 1. 4. 2005 do 30. 6. 2005 se je vpisalo 17 odvetnikov (10odvetnikov in 7 odvetnic) ● izbrisalo pa 5 odvetnikov (3 zaradi upokojitve, 2 zaradi druge zaposlitve)

Odvetniπke/i kandidatke/ti● vpisanih 134 – 56 kandidatov in 78 kandidatk ● v razdobju od 1. 4. do 30. 6. 2005 se je vpisalo 17 – med njimi 8 kandida-tov in 9 kandidatk)● izbrisalo pa 17 – 9 kandidatov in 8 kandidatk

Odvetniπke/i pripravnice/ki ● vpisanih 300 – med njimi 97 pripravnikov in 203 pripravnice ● v razdobju od 1. 4. 2005 do 30. 6. 2005 se jih je vpisalo 28 – 8 pripravnikovin 20 pripravnic● izbrisalo pa 15 – 8 pripravnikov in 7 pripravnic

Odvetniπke druæbe ● aktivno posluje 39 odvetniπkih druæb in dve civilni odvetniπki druæbi ● na seji 24. 5. 2005 je upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi, in sicer:

- Odvetniπka druæba Ivan Mohorko in Alenka Mohorko, pravno sveto-vanje, odvetniπka pisarna d.n.o., s sedeæem na Ptuju, in

- Odvetniπka druæba Mramor & Sorta o.p.-d.n.o., Ljubljana, s sedeæem vLjubljani

Upokojeni odvetniki/ce● upokojenski stan uæiva 109 odvetnic in odvetnikov.


Evropski odvetniki nogometaπi seæe dalj Ëasa sreËujejo na prven-stvih, na katerih nastopajo ekipe

posameznih mest. Letoπnjega prven-stva, ki je bilo od 1. do 5. junija v SaintMaximu v Franciji, se je udeleæila tudiekipa iz Ljubljane.

Moπtvo pod imenom “LjubljanaLawyers”, ki je prviË nastopilo na takouglednem πportnem sreËanju, so se-stavljali odvetniki iz vse Slovenije, kudeleæbi pa je bilo v dogovoru z orga-nizatorjem povabljenih tudi nekajpravnikov iz sodniπkih in gospodarskihvrst.

Na prvenstvu so nastopili: vratar-ja Mihael Obrez in Luka Zajc, ob-rambni igralci: Bojan Breznik, SimonJegliË, Siniπa MitroviÊ, mag. KristijanProstran, Ermin Topuz, Darko Vran,Peter Osolnik, vezni igralci: dr. Mio-

drag –oreviÊ, Dejan StefanoviÊ, Da-vid Kenda, Janez Pejovnik, Luka Div-jak, Zoran KorenËan, Aleπ Brlogar,ter napadalci: Luka Brezovec, Alek-sander »eferin, Gregor Collauti, BlaæGolob in Janez KauËiË. Ljubljanskoekipo je s klopi odliËno vodil selek-tor Ivan Zalar. Vlogo kapetana moπ-tva je prevzel Simon JegliË, ki mu jev kritiËnih trenutkih uspelo strniti vrs-te in popeljati ekipo k solidni skupniuvrstitvi.

©lo je za dobro organizirano in tek-movalno zahtevno prireditev, ki se je jeudeleæilo 24 ekip. Poleg promocijemesta in dræave, ki jo je predstavljavsaka od ekip, je ponujalo sreËanje veËkot 300 odvetnikov iz vse Evrope en-kratno priloænost za navezovanje prija-teljskih in strokovnih stikov.

Moπtvo Ljubljana Lawyers je od-

igralo πtiri tekme in doseglo nasled-

nje rezultate:

Kvalifikacije: Ljubljana Lawyers –Æeneva 1 : 1, Ljubljana Lawyers – Is-tanbul 1 : 2

Za uvrstitev od 8. do 16. mesta:Ljubljana Lawyers – Brazov (Romuni-ja) 0 : 2, Ljubljana Lawyers – Izmir(TurËija) 1 : 0

Tekmo za 13. mesto je ljubljanskomoπtvo dobilo za “zeleno mizo”: Ljub-ljana Lawyers – Madrid 3 : 0

Ljubljansko moπtvo je na prven-stvu doseglo tri gole. Strelec vseh trehje bil Aleksander »eferin.

Kakπna je bila igra moπtva, najbo-lje izraæa sklepno poroËilo kapetanaSimona JegliËa:

“Doseæeni rezultati so glede na to,da smo debitirali, priËakovani in kaæe-jo precej realno sliko naπe trenutne no-gometne moËi. Uvrstitev sama po sebini najboljπa, vendar ne more biti edinomerilo za oceno naπega nastopa. Dej-stvo je, da razen v drugem polËasu tek-me proti Romunom nismo bili nadigra-ni od strani nobene ekipe, πe najmanjpa od strani polfinalistov iz Istanbu-la.”

Ljubljansko moπtvo je krasila tudi“fair igra”, saj so na celotnem prven-stvu prejeli le dva rumena kartona.

Odvetniπka ekipa je na svojem pr-vem velikem mednarodnem tekmova-nju zapustila zelo dober vtis, zaradi Ëe-sar so sledila πtevilna povabila na med-narodne turnirje velikega nogometa poEvropi, predvsem pa na glavni dogo-dek leta 2006 – svetovno nogometno

prvenstvo Mundiavocat 2006, ki bo

maja 2006 v Antaliji v TurËiji.


SreË

anja

Odvetniki na evropskemnogometnem prvenstvu

v FrancijiDavid M. Kenda

Uspeπen nastop slovenskih odvetnikov na evropskem nogometnem pr-venstvu “Eurolawyers 2005” na Azurni obali so zaznamovali srËna igra,rezultatsko izenaËene tekme in prepoznavnost ekipe. V konËni razvrstitvievropskih mest je izmed osemnajstih udeleæencev Ljubljana zasedla trinaj-sto mesto. Nogometno prvenstvo odvetnikov je letos osvojilo moπtvo iz Ri-ma.


1. Nekatere pa je tudi presenetilo,da je vlada na omenjeno mesto imenova-la bivπega sodnika. Za takπno mesto bibil po njihovem prepriËanju primernejπidenimo odvetnik, saj so za to delo po-membnejπe izkuπnje s podroËja zago-vorniπtva, kot pa sojenja.

Meta RogliË, MiËa Vipotnik,Dnevnik 15. 3. 2005, str. 3, v Ëlanku:“Metelko na poligonu pravobranilcev”

2. TipiËni primer nestrokovnegakriminalistiËnega dela je znani procesproti O. J. Simpsonu v ZDA. Taktike za-govornikov, ki so uspeπno iskali napakepolicistov (in jih tudi zlahka naπli) in ta-ko uspeπno razvrednotili skorajda neo-vrgljive dokaze, so se uspeπno oprijelitudi slovenski odvetniki. ... Zanimivo paje, da kaæejo odvetniki veËje zanimanjeza poznavanje kriminalistike, kot npr.sodniki, saj tako laæje odkrivajo napakev preiskovanju … Izkuπenj z zasliπa-njem imajo policisti zelo malo in tudi nepravih znanj ali sposobnosti ne. Prav zveseljem bi povabil na moja predavanjana pravno fakulteto, denimo, odvetnikaP. ». in ga sooËil s kriminalistom pri im-proviziranem zasliπanju “osumljenca”.Vsekakor menim, da bi zadevo z “okuæ-enostjo” lahko reπili bolje.

Æarko Hojnik, Delo 29. 3. 2005, str.8, v intervjuju z Darkom Mavrom: “»eje delo uspeπno opravljeno, javnost tegapogosto niti ne zve”

3. Anekdota – dober zagovor-nik

Slavni francoski odvetnik Gri-maut ni hotel postati sodnik, Ëepravga je vsa rodbina vztrajno nagovarja-la k temu. Ko mu je bilo æe vsega do-volj, jim je nazadnje takole zabrusil:“NoËem postati sodnik, dragi sorod-niki. In sicer zato ne, ker bi moral po-tem nekatere izmed vas zapreti. »epostanem advokat, pa bom gotovo πeimel priloænost, da bom katerega iz-med vas pred sodiπËem zagovarjal.”

Dnevnik, 8. 4. 2005, str. 13

4. Razvpiti ljubljanski odvetnik B.G. je nedavno v svojem lokalu I. v »rnu-Ëah razlagal o prednosti sodobnega sod-stva v primerjavi z nekdanjim sistemom,ko so ga razliËni koleki za dokumenteskoraj spravili na boben, tekanje po ura-dih pa mu je poærlo ves prosti Ëas. Sedajima denarja in Ëasa na pretek in lahko si

privoπËi posedanje v lokalu, kamor sekot πef rad prihaja hvalit in vodit omizjao pomembnih zadevah.

MAG, πt. 13/2005, str. 735. ©tevilka tedna: 3.420.000 sit je

vlada v prejπnjem mandatu plaËala ad-vokatu M. S., da ji je pomagal sestavitizakonski osnutek o istospolnih zakon-skih zvezah. Ni pa znano, ali je bivπavlada ta znesek odπtela od plaË svojihpravnih ekspertov, ki so taki strokovnja-ki, da niso znali napisati niti neprimerne-ga zakona, saj so ga poslanci gladko za-vrnili.

MAG, πt. 13/2005, str. 36. Ali stranke vedo, kakπne napake

delajo njihovi odvetniki?. Mag. S. K. jeraziskovala “nedotakljivost” slovenskihodvetnikov in ugotovila, da niso brez na-pak. Delo odvetnikov je tudi pri nas pos-talo silno odmevno. V javnosti so njiho-vi nastopi bolj ali manj pod drobnogle-dom. Le malokdo pa ve, da njihova vlo-ga na sodiπËu ni povezana le z obrambooz. zastopanjem stranke, ampak tudi zodgovornostjo do nje. Odvetnik je na-mreË odπkodninsko odgovoren za svojenapake. O tem skorajda nihËe ne razmiπ-lja. Mag. S. K. je napisala magistrskonalogo z naslovom: “Odvetnikova od-πkodninska odgovornost.” ... O mnoæiË-nih krπitvah bi bilo pretirano govoriti.Vloæenih 80 odπkodninskih zahtevkovna leto pri skoraj 1.000 odvetnikih, sta-tistiËno pomeni peπËico primerov, in πeti so po mnenju zavarovalnice utemelje-ni le v nekaj veË kot 20 odstotkov. Seve-da to ne pomeni, da v praksi ni veË krπi-tev. A kjer ni toænika paË ni sodnika. Ob-stajajo nekateri odvetniki, z veË odπkod-ninskimi zahtevki na leto, veliko veË paje takπnih, ki doslej v svoji dolgoletnipraksi niso imeli nobenega odπkodnin-skega zahtevka. Zanimiv je tudi poda-tek, da je doslej najviπja izplaËana od-πkodnina pri zavarovalnici znaπala sko-raj 12 milijonov tolarjev. … Z vstopomSlovenije v EU se je standard skrbnostirazπiril do meja veljavnosti prava Unije.

Odvetnik mora vedeti, kdaj se je mo-æno sklicevati na neposredno uporaboevropskega prava pred domaËimi dræav-nimi in sodnimi organi v razmerjih posa-meznika do dræave. Ugotoviti mora,kdaj evropsko pravo daje veË ali boljπopravico kot nacionalno. Vsaka krπitevteh dolænosti – bodisi nastala z aktivnimravnanjem ali z opustitvijo – je vzrok

odgovornosti za πkodo. Odvetnik storistrokovno napako, Ëe zamudi rok za vlo-æitev toæbe ali pritoæbe. Poleg tega od-vetnik odgovarja tudi za πkodo, ki jo jepovzroËil, ker ni bil prisoten na glavniobravnavi in ni mogel predlagati vsehmoænih dokazov. Odvetnik odgovarjatudi za πkodo, ki je nastala zaradi tega,ker je pozabil vloæiti ugovor zastaranja.Odgovarja tudi za πkodo, ki nastanestranki zaradi napak v sestavljanju raz-liËnih aktov: ugovorov, oporok itd. VdomaËi sodni praksi je znanih in objav-ljenih kakih 10 primerov, veliko veË semjih sreËala na zavarovalnici. V nalogisem objavila in analizirala pribliæno 30konkretnih primerov. Med njimi je pri-mer, v katerem je stranka izgubila sporoz. je sodiπËe izdalo sodbo zaradi odpo-vedi, da njenega odvetnika ni bilo na na-rok. Odvetnik je priznal, da je pozabilpriti, ker si zadeve ni vpisal v koledar. Vnekem drugem primeru je stranka izgu-bila odπkodninsko toæbo, ker je odvetnikvloæil toæbo po izteku zastaralnega roka,Ëeprav ga je stranka pooblastila za vloæ-itev toæbe πe pravoËasno, torej πe prediztekom zastaranja, odvetnik pa je zavloæitev toæbe prejel tudi predujem. Na-slednji zanimiv primer je ta: neka æenskaje pri odvetnici naroËila sestavo darilnepogodbe za primer smrti, med njo kotobdarjenko in njenim oËetom kot daro-valcem. Odvetnica pa pri sestavi pogod-be ni vkljuËila obvezne klavzule, da sedarovalec odpoveduje preklicati darilnopogodbo za primer smrti, ter kljub dej-stvu, da je bila pogodba sodno overjena,ni izpolnjevala pogojev za njeno veljav-nost, zato je bila darilna pogodba za pri-mer smrti brez pravnega uËinka. … Kajnaj stori stranka, ko odvetnik stori napa-ko? … S svojim odπkodninskim zahtev-kom naj se obrne na Zavarovalnico Tri-glav OE Ljubljana, kjer so vsi odvetnikiobvezno odπkodninsko zavarovani.Lahko pa svoj zahtevek neposredno na-slovi na odvetnika, s Ëigar delom ni bilazadovoljna, saj je dolæan zahtevek po-sredovati zavarovalnici. Svetujem pa, daodvetniku, ki naj bi domnevno storilstrokovno napako, stranke ne zaupajozastopanja odπkodninskega zahtevkapred zavarovalnico, saj gre v tem prime-ru za nasprotje interesov. Bolje je, da za-stopanje prepustijo drugemu odvetniku,ali pravnemu strokovnjaku.

Zdenko KodriË, VeËer, 11. 4. 2005,v Ëlanku: “Vse veË odπkodninskih zah-tevkov do odvetnikov”

7. Po raziskavi inπtituta v Bielefel-du uporabniki priËakujejo, da bodo “ci-vilno in uniformirani” tako moπki kotæenske. Moπke banËnike, zavarovalniπ-ke agente in odvetnike æelijo sreËati ob-


Med

iji o

odv

etni

πtvu

Toæilec uæaljen, sodnicakaznovala odvetnika


leËene v temnejπe obleke, srajce s krava-tami in temnejπe Ëevlje; æenske v istihpoklicih pa v hlaËnih kostimih, lahko tu-di v oblekah in zaprtih Ëevljih. Po ome-njeni raziskavi obleka najbolj zavezujeodvetnike (75 odstotkov) in odvetnice(72 odstotkov).

Majda Hostnik, Dnevnik 16. 4.2005, str. 37, v glosi: “Krilo ali hlaËe”

8. Digitalni fotoaparati v mobilnihtelefonih niso vselej najbolj zaæelen“modni” dodatek. Nekatera podjetja soprepovedala uporabo takih telefonov vsvojih prostorih, pa tudi odvetniki prinas imajo s kamerami veË teæav kot ko-risti … Na nekatera slovenska sodiπËa jeprepovedano prinaπati kamere in fotoa-parate, in Ëe odvetniki noËejo ob vsakemobisku sodne dvorane puπËati napravepri varnostnikih, se raje odloËijo zazmogljive aparate, ki paË nimajo teh do-datkov.

Damjan Franz, [email protected], maj 2005

9. VeË kot 1.000 hrvaπkih sodnikov,toæilcev in odvetnikov je te dni v svojepisarne dobilo poπto pravosodne minis-trice V. ©. O. Ministrica jih spraπuje, Ëebi bilo primerno v kazenski zakonikznova zapisati, da lahko sodiπËa za neka-tera najhujπa kazniva dejanja izreËejotudi dosmrtno jeËo.

Rok Kajzer, Nedelo, 8. 5. 2005, str.6, v Ëlanku: “Dosmrtni zapor kot poseb-na preventiva”

10. V treh letih je Poravnava zras-la v uspeπno podjetje in si prisluæila toæ-bo Odvetniπke zbornice – ker dela cene-je in pogosto bolj uËinkovito kot odvet-niki … Nemir med oπkodovanci je sedajmanjπi, velik pa je med odvetniki, ki jimje konkurenËna Poravnava zmotila lah-ko zasluæen spanec … Kaj moti odvetni-ke? Ti vsak obisk zaraËunajo stranki, inna koncu tudi visoko provizijo. Porav-nava ne zaraËuna stranki niti desetegaobiska, temveË si odreæe 10-odstotni de-leæ uveljavljene odπkodnine (odvetniki15 odstotkov) ... Teæje bosta odpravilaspor z OZ, dinozavrskim podaljπkomtretje veje oblasti, ki se zaradi dvehmladcev ne bo odrekla udobju. Medtemko odvetniki vsak obisk zaraËunajostranki, enako tudi ureditev dokumen-tov (pripravljalni spisi, vloæitev toæbe,itd.) in si odmerijo 15-odstotno provizi-jo, stranka Poravnavi ne plaËa dobesed-no niË, dokler zadeva ni urejena. R. S.pravi: “Odvetniki so si lahko doslej brezdela polnili æepe” … S. poudarja, da greOZ v nos tudi to, da Poravnava ozaveπ-Ëa Slovence o pravicah … Po vsej Slo-veniji imajo æe 13 poslovalnic, πtirinaj-sto poslovno enoto bodo kmalu odprlitudi v »rnomlju. Po ocenah obeh druæ-benikov Poravnava, ki ima skupaj 30zaposlenih, obvladuje veË kot 60 odstot-kov trga v tej panogi, v kateri imajo æe25 tekmecev. Ko je Poravnava silovito

razburkala novo træno niπo, je hitro naπ-la posnemovalce. To kaæejo tudi πtevil-ke o prometu – ki jih tekmecem noËetarazkriti – saj je nekoË sedem pisarn Po-ravnave ustvarilo toliko prihodka kotdanaπnjih 13.

Peter MirkoviË, Gazela, 12. 5.2005, str. 6-9, v Ëlanku: “V πpanoviji pesne crkne”

11. Ko se je zbudila iz kome, so jidodelili odvetnika, ki pa je bil po na-kljuËju prijatelj soseda, h kateremu jeskopala luknjo. Ali je to prijateljstvokonflikt interesov? Pozneje je dobila od-vetnico, ki so jo doloËili tudi za njenoskrbnico. Ta je neuspeπno prosila sodiπ-Ëe, naj njeno varovanko spusti na pro-stost … Odvetnike, ki bodo usposoblje-ni za delo na ES»P bomo vse bolj potre-bovali, meni prof. dr. C. R. predavateljprava Sveta Evrope na ljubljanski PF.

Barbara HoËevar, Delo, 17. 5.2005, str. 12, v poroËilu o 21. tekmova-nju Reneja Cassina z naslovom: “Samoobsedena s paradiæniki ali nevarna tero-ristka?”

12. Prosilci za azil so upraviËeni dobrezplaËne pravne pomoËi. 60 pravni-kov, najveË med njimi je odvetnikov, seje prijavilo za njihovo zastopanje, ven-dar je vse manj svetovalcev pripravlje-nih opravljati to delo, saj æe veË kot 8mesecev niso dobili plaËanih stroπkov innagrad, ki jim zakonsko pripadajo. Zap-letlo se je po tem, ko je bil septembra la-


Med

iji o

odv

etni

πtvu

»e kolega kratko predstavim ter po-vzamem njegov curriculum vitae,lahko zapiπem, da je star 46 let,

diplomo in magisterij je opravil na ljub-ljanski PF, z æeno Marijo dela v odvet-niπki pisarni v Celju. ©irπim mnoæicamni sploπno znan (pa tudi v odvetniπkihkrogih ne – op. p.). Je avtor πtevilnih te-levizijskih in filmskih scenarijev, radij-skih iger in devetih romanov. Ima izjem-no domiπljijo, ideje za pisanje Ërpa izresniËnosti, ki jo pozna iz razpravnihdvoran, kjer se kot odvetnik sreËuje s te-mnimi platmi æivljenja, nepoπtenostjo in

druæbenimi nepravilnostmi, kriminalni-mi ozadji ekonomske in politiËne oligar-hije, predvsem pa z malimi ljudmi, zakatere institucije in njihovi Ëlani nimajoposluha. Slovensko druæbo, ki se spre-neveda in hinavËi, je okrcal tudi v zad-njem, mladinskem romanu Gimnazijec.

Ali je morda na obzorju “sloven-

ski” John Grisham …

Povzemamo nekaj vpraπanj in odgo-vorov iz zanimivega intervjuja (izpodperesa Klavdije Miko za revijo Ona):

Mag. Igor Karlovπek: “Moji roma-ni so Ëista fikcija, z izmiπljenimi zgod-

bami æelim ujeti duh Ëasa, nastaviti dru-æbi zrcalo, da se vidi v mojih delih inprepozna svoje napake. Tako se nihËe nemore v delih spoznati, ali si upati javnopriznati, da govorim o njem. … “Pol-noËna loæa” pa je dregnila v osir politike,ker je postavila tezo, da so slovenski par-tijci æe daljnega 1950. leta pripravljaliodcepitev od Jugoslavije. S. v Magu seme je zato poπteno lotil. Ni mogel pre-nesti, da bi Demosovo idejo æe prej goji-li “rdeËi”. Potem so me spremljali novi-narji in opisovali celo to, da nosim kapos cofom, æena klobuËke in podobno. Se-veda to nima nobene zveze z literaturo inpisanjem. Podobno je pri odvetniπkemdelu. Ko zastopaπ znano stranko (primerO. je bil eden odmevnejπih), se te lotijonovinarji, veË je klicev ljudi, ki pomisli-jo, da bi poskusili tudi z medijsko od-mevnejπim odvetnikom. ObiËajno se za-deve umirijo v 14-ih dneh in æivljenje sevrne v ustaljeni ritem. … Glede na to, dasem odvetnik, pa mi nastopanje v jav-nosti ni odveË.

● Dober odvetnik ve, kaj mora govo-

riti, kaj je v interesu stranke. Brækone

Odvetnik in pisatelj -mag. Igor Karlovπek

Naπ odvetniπki kolega iz Celja mag. Igor Karlovπek æe kar nekaj let piπe,zato pa smo napravili njegovo predstavitev na podlagi Ëlanka v reviji Ona, zdne 14. 6. 2005 (strani 9-12), kajti obËutek je, da je tudi v naπih lastnih vrstahdoslej nekako zamolËan.Vsekakor se bomo na uredniπkem odboru potrudili,da bi tako uspeπnega in piπoËega kolega pridobili za sodelovanje tudi pri sno-vanju in izboljπanju vsebin naπe revije Odvetnik.


ni sprejet nov pravilnik, po katerem nosistroπke za begunske svetovalce MNZ inne veË Ministrstvo za pravosodje. … VSloveniji je lani zaprosilo za azil 1.173ljudi, 39 ga je tudi dobilo, 737 postop-kov pa je bilo ustavljenih, ker prosilcevni bilo veË v dræavi.

Barbara HoËevar, Delo, 20. 5.2005, str. 2, v Ëlanku: “Represivna dræa-va”

13. Medtem ko nekaj tisoË Italija-nov, vpletenih v dolge in neprijetne sod-ne postopke, Ëaka, da bo parlament ven-darle sprejel zakon o zastaranju, imeno-van “Zakon za reπitev Previtija”, je mi-lansko prizivno sodiπËe C. P. (proslav-ljeni odvetnik in profesor prava – op.p.)vËeraj zniæalo kazen z 11 na 7 let zaporav zadevi, v katero uradno ni bil vpletenS.B. Oprostilo pa ga je v zadevi, ki jebremenila tudi predsednika vlade in se jelani konËalo z oprostitvijo. Vladna koa-licija slavi, opozicija rohni, pravniki paopozarjajo, da πe ni vse konËano, navrsto pride πe Vrhovno sodiπËe.

Tone HoËevar, Delo 24. 5. 2005,str. 28, v Ëlanku: “Novim zmagam na-proti” – italijanski sodni mlini meljejopoËasi.

14. Britanski odvetnik naj bi v tehdneh konËal najdaljπi govor v zgodovinibritanskega sodstva. N. S. je kar 119 dnipredstavljal primer Bank of England, kiskuπa ovreËi 850 milijonov funtov viso-ko zahtevo po kompenzaciji. Vloæili so

jo upniki propadle banke BCCI. Ko jelani njihov odvetnik G. P. po 80. dnehzakljuËil uvodni del, je S. vstal in napo-vedal: “6 mesecev pozneje imperij vraËaudarec”. Primer je tako zapleten, da seje nabralo za dve viπini berlinskega zidudokumentov.

Reuters, Nedelo, 29. 5. 2005, str. 7,z naslovom: “Rekordi v sodni dvorani”

15. O odtujenih centrih moËi smopisali æe v prejπnji πtevilki Gazele: malagazela, podjetje Poravnava, je zaradi ce-nejπih in uËinkovitejπih storitev trËila vstrnjeno “falango” Odvetniπke zbornice,saj jim kajpada ne ugaja nobena konku-renca. Doslej so lahko mirno spali, sajodvetniki sodijo med zadnje, ki bi jihutegnili ogroziti tekmeci iz tujine – jezikpaË in zakonske posebnosti. Dobra novi-ca je, da so se zbudili. So se ustraπili, daje moË sodne zaostanke razredËiti, Ëe jestoritev plaËana le z deleæem pridoblje-ne sodbe za stranko, ne pa z njenim vsa-kokratnim obiskom pri odvetniku?

Gazela, 26. 5. 2005, str. 3, v napo-vedniku “AparatËiki”

16. Odvetnik Æ. M. je namreË me-nil, da obtoæba ni pravnomoËna, kajti ponjegovih besedah K. G., prvi odvetnikR., ni upoπteval æelje obdolæenega, da bivloæil ugovor zoper obtoænico. “Obdo-læenemu bi morala biti zagotovljena ce-lovita pravna pomoË”, je poudaril od-vetnik M… Tokrat je izjavil le to, da sene bo niti zagovarjal niti ne bo odgovar-

jal na vpraπanja, in sicer “zaradi zago-vornika G. ter tudi zaradi ravnanja toæ-ilstva”.

Delo, 2. 6. 2005, str. 8, v Ëlanku “R.je obmolknil”

17. VroËanje najrazliËnejπih urad-nih dokumentov je za marsikoga velikproblem, πe bolje neznanka. Tudi Ustav-no sodiπËe RS je dobilo pobudo za pre-sojo ZPP, ki po mnenju pobudnice urejatako imenovano fikcijo vroËitve: Ëe nas-lovnik priporoËene uradne poπiljke nedvigne v petnajstih dneh, se πteje, da jebila vroËitev opravljena na dan, ko je bi-lo na vratih ali nabiralniku puπËenoustrezno obvestilo o priporoËeni poπilj-ki. Ustavni sodniki so pobudo zavrgli,ker pobudnici niso mogli priznati prav-nega interesa oziroma bi ga kot odvetni-ci lahko le, Ëe bi pravni interes izkazalaz morebitnimi πe nepravnomoËnimi pos-topki, v katerih bi sodiπËe uporabilo iz-podbijano zakonsko doloËbo o vroËanjutako, da bi morebitna razveljavitev te za-konske doloËbe pomenila izboljπanjenjenega pravnega poloæaja.

Jana Taπkar, Delo 2. 6. 2005, str. 2,v Ëlanku: “Jalovo izogibanje poπtarju”

18. Karol Grossmann se je rodil 27.10. 1864 v Drakovcih pri Mali Nedeljikot prvi od desetih otrok zemljiπkegaposestnika. ©tudiral je pravo v Gradcu,kjer je diplomiral leta 1889 in leta 1897doktoriral. Januarja 1901 je opravil od-vetniπki izpit v Trstu ter takoj nato prev-


Med

iji o

odv

etni

πtvu

mora znati tudi premiπljeno obraËati

besede?

I. K.: “VËasih se zgodi, da kakπnopravdo vsaj na prvi stopnji dobiπ, ker sibesedno spretnejπi od nasprotnika. »estrategijo pravde zgradiπ na trdnih doka-zih, obvladaπ jezik in veπ, kaj sodnikomseæe v srce, znaπ to tudi dobro in uËinko-vito prodati, potem si blizu uspeha. So-diπËe ti raje sledi.”

● Ni poklic odvetnika in pisanje pre-

cej nenavadna kombinacija. Kako se

vam Ëasovno izteËe?

I. K.: “Izvrstno. Si predstavljate, dabi imel πefa, ki bi mi stal za hrbtom in menadziral, ali se ukvarjal s spisi ali piπemroman? Ker je æena odvetnica, lahko pi-πem kadarkoli, πe zdaleË nimam posebnediscipline, ne potrebujem nujno ustvar-jalnega miru. ... Roman piπem leto in poldo dve.”

● Nacionalka vam je po uspehu nada-

ljevanke “Klan” naroËila izdelavo

scenarijev za “Sodne dvorane”. Jih

bomo kdaj videli. Katere primere ste

popisali?

I. K.: “Dvanajst umorov. Zgledovalsem se po “Zakonu v Los Angelesu”.Nadaljevanka je postavljena na sodiπËe.Med stalnimi akterji, sodnico, toæilci,zasebnimi detektivi in odvetniki se odvi-jajo zamere, razveze, ljubezni, hkrati seskozi zgodbo razpletajo primeri, ki jihrazreπujejo. Po tej logiki bi epizode dr-æale gledalce v napetosti od zaËetka dokonca. Kaj bo sledilo? Je dovolj doka-zov? Kako bo sodnica odloËila? ...”

● Z Gimnazijcem odkrito kaæete na

napake vzgojnih institucij in pravne-

ga sistema, ki ga dobro poznate. Za-

kaj se vam to sploh zdi pomembno?

I. K.: “Pri svojem delu vidim tolikogrdega, da mi je prav teæko. A kaj najdrugega storim, kot da napiπem knjigo?Revolucij se ne bom πel. Ne morem jihnarediti. Stanje duha v naπi druæbi pa jetako, da tudi nihËe drug ne bo protestiral.Ne jaz ne vi. Bomo πli na cesto? Nika-kor. Ne bi nam uspelo …”

● Kaj o romanu menijo mladi bralci?

I. K.: “… Mimogrede – kljub temusta zlata maturanta (oba avtorjeva sino-va, gimnazijca – op. p.). Skratka, rekel

sem si, da moram napisati mladinski ro-man, potem bodo mogoËe Ëez 40 let, kobom mrtev in morda zato tudi slaven,Gimnazijca uvrstili v obvezno Ëtivo.”

● Glede na to, da z deli odkrivate ta-

ko druæbeno problematiko kakor tudi

kriminalno ozadje ekonomske in poli-

tiËne oblasti, se kriminalnemu æanru

ni bati prezgodnje smrti?

I. K.: “Sedaj bom pa res napisal kri-minalko. PrepriËan sem namreË, da nepiπem kriminalk. Odkrito piπem o maj-hnem Ëloveku, ki ga druæba, sistem, ma-fija, Ëe hoËete, poskuπajo stisniti. Krimi-nalna je druæba. Kriminalna je Sloveni-ja. Moja dela niso kriminalke. Po tej lo-giki bi bilo kriminalno Ëtivo tudi vsa kla-sika, ki opisuje doloËeno stanje v druæbi,posameznika, ki ga zadenejo osebne inposlovne nesreËe.”

● Nekako ne ustrezate stereotipu o

slovenskem pisatelju. Ne pijete. Se

vendar ukvarjate s kakπnimi svojimi

demoni?

I. K.: “Ne. Na sreËo sem Ëisto nor-malen moπki.”




Med

iji o

odv

etni

πtvu

zel samostojno advokaturo v Ljutomeru,kjer je ostal vse do svoje smrti. Bil je raz-gledan in izobraæen Ëlovek, ukvarjal seje z literaturo, gledaliπËem, prevajanjemin predavanji, v prvem desetletju 20. sto-letja pa sta ga posebej pritegnila fotogra-fija in film. … Zoper B. so v letih1947/48 sproæili stalinistiËni sodni pro-ces, ker naj bi “zapravljal premoæenjefilmskega podjetja direkcije za Slovenijov Ljubljani”. Po pomoË se je B. zatekelk enemu redkih tedanjih odvetnikov, kiso veljali za moralno neoporeËne, k Vla-dimirju Grossmannu.

Delo, 3. 6. 2005, posebna priloga:“Pionirji slovenskega filma! In “Maj-hen korak za Grossmanna in velik zaslovenski film”, str. 4 in 9

19. Medtem ko je sodnik prebiralzapiske, se je nemudoma oglasil odvet-nik M. F., pooblaπËeni pravni zastopnikdruæine T.: “Gospod sodnik, izvedenecje zaspal!” G. M. mu je preseneËeno od-govoril: “Ni res. Nisem spal. Posluπalsem in razmiπljal!”. Toda F. se ni dal:“Seveda ste spali. Saj sem videl kakokinkate.”

Mojca Gruπovnik, Dnevnik, 3. 6.2005, str. 35, v Ëlanku: “Gospoda sod-nik, izvedenec je zaspal!”

20. SreËanje odvetnikov v Rogaπ-ki Slatini. Odvetniki so se sreËali v Ro-gaπki Slatini. Opozorili so, da so teæavev sodstvu predvsem konceptualne nara-ve. Nikakor pa krivde zanje ni mogoËepripisati sodnikom, toæilcem in odvetni-kom. OdloËno so zavrnili oËitke, da pravoni s proceduralnimi postopki namernozavlaËujejo sodne postopke.

Stanje v sodstvu je sedaj mogoËe do-kazati tudi z empiriËnimi podatki. Inπti-tut za kriminologijo pri Pravni fakultetiv Ljubljani je lani konËal obseæno πtudi-jo v kateri je prouËil 750 kazenskih spi-sov slovenskih Okrajnih in Okroænih so-diπË. Ta πtudija je pokazala v enem stav-ku, da stanje na podroËju kazenskegapravosodja v RS ni tako alarmantno kotse predstavlja. Vtis v javnosti je druga-Ëen. Posploπeno in neargumentiranioËitki, pa zmanjπujejo ugled pravosodja.

Nadaljnja posledica je pa ta, da tisti,ki jih hoËe poklicat to pravosodje na od-govor ali na glavne obravnave ali pa nadruge naroke, se ne odzivajo misleË, sajta institucija ni niË pomembna, saj splohni treba … Takπnih ki se ne odzivajo navabila je kar 70 odstotkov. In kaj je po-kazala πtudija o vlogi zagovornikov vkazenskih postopkih.

Izkazalo se je, da dokazni postopekteËe hitreje Ëe ima obdolæeni zagovorni-ka, izkazalo se je da obdolæenec veËkratraje pride, Ëe tako reËem na obravnavo,Ëe ima zagovornika in da zavlaËevalna

taktika ni poglavitna odvetniπka taktikaslovenskih zagovornikov.

Nezadovoljstvo s pravosodnim sis-temom povzroËajo tudi napaËna priËa-kovanja javnosti. Vendar opozarja dr.Ljubo Bavcon – sodstvo mora sleditipravilom in zaπËititi Ëlovekove pravice.Neodvisno sodstvo, nepristransko sod-stvo je edina zaresna garancija. Dr. Bav-con πe pravi, da kriterij dobrega sodnegasistema ni uËinkovitost, paË pa praviË-nost, pravilnost in zakonitost sodnih od-loËb.

Novinarka RTVS Janja Koren v Od-mevih , 3. 6. 2005.

21. Odvetnik R. C. je dejal, da jetoæilcu morda πkodilo pivo, da postavljatakπna vpraπanja. “V takπnih razmerahnisem veË pripravljen prisostvovatiglavni obravnavi, zahtevam kazen za od-vetnika”, je dejal B. in odπel iz dvorane.Sodnica je po posvetu triËlanskega sena-ta doloËila, da se glavna obravnava pre-

kine: “Odvetniku R. C. odrejam kazen150.000 SIT.” Glavno obravnavo je pre-kinila, nadaljevali jo bodo konec mese-ca. Ko smo odvetnika po obravnavivpraπali, ali je to najdraæje pivo v njego-vem æivljenju, je dejal, “da je drago, ase bom pritoæil!” Obenem smo izvedeli,da pripomba ni bila nakljuËna. “Toæilcasmo videli pred sojenjem v lokalu, mismo pili Ëaj …”, je povedala obtoæena B.E. K., ki se je sodiπËu za smeh v dvoranisicer opraviËila.

“Kakπno pivo, dajte no,” je dejal S.B. in povedal, da je bil pred glavno ob-ravnavo v bliænjem lokalu, da se je do-govoril za sestanek.

Miran ©ubic, Dnevnik, 9. 6. 2005,str. 31, v Ëlanku “Odvetnik kaznovan z150 tisoËaki” – toæilec uæaljen odπel izdvorane, sodnica pa je kaznovala odvet-nika.

Prebral in izbral: mag. Bojan Kukec

Iz arhivaOdvetniπke zbornice SlovenijePrebira in izbira: dr. Peter »eferin

Odvetniπka zbornica v letih 1965-1967Na I. konferenci odvetnikov Jugoslavije, ki je bila 26. in 27. februarja 1966

v Beogradu, je imel uvodni govor takratni predsednik zvezne skupπËine Ed-vard Kardelj. Med drugim je povedal naslednje:

“Odvetniπtvo je eden od ustavnih instrumentov za zaπËito pravic obËanov,delovnih in drugih organizacij, kakor tudi za utrditev demokratiËne in socialis-tiËne zakonitosti nasploh. Odvetniπtvo ima zgodovinsko tradicijo. Toda tudi vnovih pogojih naπe socialistiËne druæbe ni doseglo samo pozitivnih rezultatov,temveË se je uveljavilo kot neobhoden element naπega druæbenopolitiËnegasistema … »e upoπtevamo vse to, potem prav gotovo ne more biti dvoma, dabo naπa druæbena skupnost – v cilju nadaljnjega razvoja socialistiËnih in samo-upravnih odnosov – πe nadalje spremljala in pomagala delovanju odvetniπtvater utrjevala njegovo druæbeno vlogo kot neobhoden element naπega socialis-tiËnega demokratiËnega in samoupravnega sistema.”

Dne 15. maja 1967 je bilo v imeniku odvetnikov Odvetniπke zbornice Slo-venije vpisanih 190 odvetnikov. Iz zborniËnega poroËila za preteklo obdobjeizhaja, da se je v zadnjem poslovnem letu πtevilo odvetnikov poveËalo, vendarpa pisci poroËila ugotavljajo, da “kljub prilivu πtevilo odvetnikov πe vedno nezadoπËa za kritje potreb po pravni pomoËi v naπi republiki. To vpraπanje se boπe posebej zaostrilo, ko bodo stopile v veljavo doloËbe zakona o spremembahin dopolnitvah zakona o kazenskem postopku.”

V ilustracijo poloæaja je OZS pripravila primerjavo πtevilËnega stanja od-vetnikov v Sloveniji pred drugo svetovno vojno in po njej. Tako je bilo v po-sameznih letih v Sloveniji naslednje πtevilo odvetnikov:

leta 1940 292 odvetnikov,leta 1955 102 odvetnika,leta 1960 135 odvetnikov,leta 1966 160 odvetnikov inleta 1967 190 odvetnikov.V Odvetniπki zbornici Slovenije tako v letu 1967 ugotavljajo, “da v Slove-

niji primanjkuje najmanj 100 odvetnikov”.Naj zgornje podatke sklenem z ugotovitvijo, da je na dan 20. 11. 1945 “li-

sta odvetnikov s pravico zastopanja v smislu naredbe” obsegala 16 odvetni-kov, na dan oddaje tega prispevka na poπto pa sta v imeniku Odvetniπke zbor-nice Slovenije vpisana 1002 odvetnika.


Au

tho

rial

Syn

op

sesdr. Ljubo Bavcon

ZA VE»JO KVALITETO SOJENJA IN S TEM K DVIGU UGLEDA IN AVTORITETEPRAVOSODJA

V prvem delu prispevka avtor ugotavlja, da je hud problemza Ëlovekove pravice, Ëe dræava skozi svoj pravosodni sistemzaradi velikih zaostankov ne more zagotoviti sojenja vrazumnem roku. Toda, opozarja avtor, to ne sme biti povod zapolitiËne in moralne diskvalifikacije organov pravosodja inodvetniπtva. Problema sta se zakonodajna in izvrπna veja oblastidolæni lotiti z organizacijskimi, kadrovskimi in finanËni ukrepi,ne pa ga zlorabljati v boju za oblast.

V drugem delu pisec predlaga odvetnikom, naj z boljaktivnim in zlasti strokovno kvalificiranim delovanjem kotzagovorniki tudi po svoji strani pripomorejo k veËji kvalitetisojenja in s tem k dvigu ugleda in avtoritete pravosodja.

dr. Luigi Varanelli

POSTOPEK PREDHODNEGA ODLO»ANJA VPERSPEKTIVI SLOVENSKIH ODVETNIKOV

Prispevek analizira poloæaj slovenskih odvetnikov v zvezi spostopkom predhodnega odloËanja, ki ga je uvedel 113. a Ëlenzakona o sodiπËih. V njem so navedeni primeri, ko je smotrno,da odvetnik nacionalnemu sodiπËu predlaga prekinitev postopkain sproæitev postopka predhodnega odloËanja pred SodiπËemES. Predlog se lahko poda v prvi fazi postopka, v pritoæbenempostopku ali v postopku revizije, odvisno od primera doprimera. V Ëlanku so podrobneje prikazane situacije, iz katerihje razvidno, kdaj lahko odvetnik predlaga sproæitev postopkapredhodnega odloËanja. »lanek zakljuËi poseben paragraf ozastopanju stranke pred SodiπËem Evropskih skupnosti vLuksemburgu.

dr. Ljubo Bavcon

FOR A BETTER QUALITY OF ADJUDICATIONAND THUS HIGHER REPUTATION ANDAUTHORITY OF THE JUDICIARY

In the first part of the paper the author establishes that astate which due to great court delays cannot assure trials withina reasonable time through its criminal justice system, poses aserious problem to human rights. However, warns the author,this cannot be a reason for political and moral disqualificationsof justice agencies and the bar. This problem should not beabused for the struggle for power but rather solved bylegislative and executive branch of power and throughorganizational, staff and financial measures.

In the second part the author proposes to attorneys tocontribute as defence counsels to a higher quality of trials by amore active and professionally qualified action and to establishin this way a better reputation and authority of justice agencies.

dr. Luigi Varanelli

THE PROCEEDING OF PRELIMINARY JUDGINGIN THE PERSPECTIVE OF SLOVENE ATTORNEYS

The article analyses the position of Slovene attorneys inrelation to the preliminary ruling proceedings, as introduced bythe Article 113a. of the Judiciary Act. It lists various caseswhen it is reasonable for an attorney to propose suspension of acourt proceeding in front of a national court and proposeintroduction of a preliminary ruling proceeding at the ECJ. Theproposal may be filed in the initial phase of a proceeding or inthe phase of revision, varying from case to case. The article alsominutely presents various cases in which an attorney maypropose the introduction of the preliminary ruling proceeding.The article is concluded by a special paragraph explaining therepresentation of a client in front of the ECJ.

Izdaja Odvetniπka zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc

Odgovorni urednik: mag. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086Uredniπki odbor: Boris Grosman, Joæe Ilc, Hinko Jenull, mag. Bojan Kukec, Andrej Razdrih,

dr. Karlo PrimoæiË, Mitja Stupan

Urednika: Duπan Skok, Irena Vovk • RaËunalniπki prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Mond Grafika, d. o. o.

Naslov uredniπtva: Odvetniπka zbornica Slovenije, Praæakova 8, Ljubljana,

tel. 01/300-34-20, faks: 01/23-01-965, e-poπta: [email protected]

NaroËnina za leto 2004: 8.000 SIT (posamezna πtevilka: 2.000 SIT; za πtudente: 500 SIT)Revija izhaja πtirikrat na leto. Naklada: 1.750 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno πtevilko 860.

Avt

ors

ki

sin

op

sis

SodelavcemSvoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom– najbolje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst)– ali seveda tudi po elektronski poπti na naslov uredniπtva.• Strokovni Ëlanek naj obsega najveË 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja,recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poroËilo, vesti itd. – do 2 strani(60 vrstic ali 5.000 znakov)

odvetnik st/27-prelom 8/11/05 2:07 PM Page III

odvetnik st/27-prelom 8/11/05 2:07 PM Page IV

Odvetnik - OZS | PredstavitevOdvetnik in pisatelj - mag. Igor Karlovπek (B. K.) Zgodovina dr. Peter...

Documents

Transcript of Odvetnik - OZS | PredstavitevOdvetnik in pisatelj - mag. Igor Karlovπek (B. K.) Zgodovina dr. Peter...