Document

GLASBA danes in nekoË 9

Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

P O T O

VA

NJ

E

SK

OZI »

AS

GLASBA 9 SDZ 2010 notranjost.indd 1 4/19/10 2:13 PM

G

O TT

LAPP

Dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoË 9Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole

Uredila: dr. Albinca Pesek in Zvonko Tepeš

Strokovni pregled: Jerneja Bombek, prof., dr. Janja »rËinoviË Rozman,

dr. Gregor Pompe, mag. Karmen SalmiË KovaËiË

Jezikovni pregled: Andreja BlažiË Klemenc

Notografija: Marjan Šijanec

Ilustracije: Mojca SekuliË Fo

Fotografije: Ana Haberman, Miran KambiË, Egon Kaše, Vanja Kos,

Svanibor Pettan, Vladimir Pezdirc, Tihomir Pinter, Stane Sršen, Miha Zabret, DSS,

Založba Didakta, Založba Rokus Klett, RTV Ljubljana, Narodna galerija Ljubljana

Strokovna sodelavca: prof. dr. Svanibor Pettan (Uvodna enota), Zvonko Tepeš

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

78(075.2)(076)

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoË 9. Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca SekuliË Fo ; fotografije Ana Haberman ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010

ISBN 978-961-271-000-2

250714880

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00

Telefaks: 01/513 46 99

E-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett

dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

2010 Prva izdaja

© 2010 Založba Rokus Klett, d.o.o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna

priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v

kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski

obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih

pravicah, kršitev avtorske pravice.

GLASBA 9 SDZ 2010 notranjost.indd 2 4/19/10 2:13 PM



Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus KlettVse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett
















UVODNA ENOTA Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta 5

GLASBENA UMETNOST OD PREHODAIZ 19. V 20. STOLETJE DO DANESImpresionizem 12

Znanost in umetnost v 20. stoletju 20Glasba v 1. polovici 20. stoletja 22 Ekspresionizem 25 Neoklasicizem 29 Glasba v 2. polovici 20. stoletja 35 Izbrani skladatelji 36 Olivier Messiaen 36 Pierre Schaeffer 37 Edgar Varèse 38 John Cage 39 Karlheinz Stockhausen 41 Witold Lutosławski 42 Krzysztof Penderecki 43 Philip Glass 44»asovne vzporednice 46

Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja 48 Dogodki, povezani z glasbeno kulturo 48 Slogovne usmeritve 49 Izbrani skladatelji 50 Anton Lajovic 50 Lucijan Marija Škerjanc 51 Marij Kogoj 51 Slavko Osterc 53Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja 54 Dogodki, povezani z glasbeno kulturo 54 Slogovne usmeritve in skladatelji 56»asovne vzporednice 60

JAZZNajpopularnejši jazzovski slogi 64SimfoniËni jazz in George Gershwin 69Jazz v Sloveniji 71

ROCKNajpopularnejši rockovski slogi 76Rock v Sloveniji 80

ZAKLJU»NE ENOTEGlasba in ples 84 Muzikal 87Glasba in film 90Glasbeni poklici 91

Dnevnik poslušanja glasbe 92Notno Ërtovje 94

SEZNAM ZVO»NIH PRIMEROV 95SKOZI IGRO DO UTRJEVANJA ZNANJA 98PESMARICA 106

G9 SDZ 2010.indd 3 4/19/10 11:24 AM

Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

Marij Kogoj Slavko Osterc

Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slogovne usmeritve

Anton Lajovic Lucijan Marija Škerjanc Marij Kogoj

Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

Slavko Osterc Slavko Osterc Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

Slavko Osterc Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo


Slavko Osterc Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slogovne usmeritve in skladatelji




Slavko Osterc Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja Dogodki, povezani z glasbeno kulturo Slogovne usmeritve in skladatelji Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

4

G9 SDZ 2010.indd 4 4/19/10 11:24 AM

Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta

Uvodna enota

JOŽE PREZELJ IGRA NA DIDŽERIDU.

FOTO: MIHA ZABRET

5

IZVAJALEC BORILNO-PLESNE TRADICIJE

CAPOEIRA

NekoË je bil priljubljen rek, da je glasba univerzalni jezik, ki ga lahko vsi

razumemo in se z njim izražamo. Ta rek lahko sicer velja za šolane glasbenike

zahodne klasiËne glasbe, ki jo je mogoËe študirati na razliËnih koncih sveta.

Vpogled v glasbene govorice ljudstev sveta pa nam pokaže, da ta rek nima

univerzalne veljave. Glasba sicer je univerzalni pojav, vendar tako kot v

razliËnih kulturah obstajajo razliËni govorni jeziki, obstajajo tudi razliËne

glasbene govorice, ki so lahko predmet veËletnega poglobljenega študija.

V današnjem Ëasu intenziviranja stikov med ljudmi z razliËnih

koncev sveta prihaja tudi do vedno veËjega zanimanja za razliËne

glasbe, ki jih ustvarjajo, izvajajo in poslušajo predstavniki

razliËnih kultur, družbenih razredov, generacij in spolov. NiË

Ëudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov

z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih

in plesnih vešËin — od teËajev afriškega bobnanja, igranja na

didžeridu (tradicijsko glasbilo avstralskih staroselcev),

do plesanja klasiËnih indijskih plesov, kot je

npr. bharatanatyam ali prakticiranja stilizirane

borilno-plesne tradicije capoeira iz Brazilije.

G9 SDZ 2010.indd 5 4/19/10 11:24 AM


Ëudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov





razliËnih kultur, družbenih razredov, generacij in spolov. NiË

glasbene govorice, ki so lahko predmet veËletnega poglobljenega študija. glasbene govorice, ki so lahko predmet veËletnega poglobljenega študija.





Ëudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov Ëudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov Ëudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov

z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih


z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih







z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih












6

V svetovnih glasbenih trendih je Ëutiti prilagajanje posameznim lokalnim okoljem.

Na razliËnih koncih sveta smo lahko priËa razliËnim glasbenim kombinacijam. Polke

in valËke na primer izvajajo ameriški staroselci, bolivijsko-brazilsko Lambado Romi

na Kosovu itd.

Skupnosti staroselcev, od avstralskih

Aboriginov do severnoevropskih Saamijev,

preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja,

ki zadevajo njihove kulturne in politiËne pravice (npr. Yothu Yindi). Priseljenci

ponekod poskušajo premostiti kulturne razlike s pomoËjo povezovanja glasb iz

izhodišËne države in iz države izbire.

Indijski priseljenec na Norveškem Jai Shankar s svojim ansamblom izvaja skladbo

z naslovom Griegraga. Melodija je iz stavka Jutro (suita Peer Gynt) norveškega

skladatelja Edvarda Griega. Igra jo na naËin in z inštrumenti, ki so znaËilni za

indijsko klasiËno glasbo.

AMERIŠKI STAROSELCI IZVAJAJO POLKE IN VAL»KE (T. I. CHICKEN SCRATCH). FOTO: SVANIBOR PETTAN

BOLIVIJSKO-BRAZILSKA LAMBADA V IZVEDBI ROMA

S KOSOVA. FOTO: SVANIBOR PETTAN

JAI SHANKAR YOTHU YINDI

G9 SDZ 2010.indd 6 4/19/10 11:24 AM

preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja,

Skupnosti staroselcev, od avstralskih

Aboriginov do severnoevropskih Saamijev,

AMERIŠKI STAROSELCI IZVAJAJO POLKE IN VAL»KE (T. I. CHICKEN SCRATCH). FOTO: SVANIBOR PETTANAMERIŠKI STAROSELCI IZVAJAJO POLKE IN VAL»KE (T. I. CHICKEN SCRATCH). FOTO: SVANIBOR PETTANAMERIŠKI STAROSELCI IZVAJAJO POLKE IN VAL»KE (T. I. CHICKEN SCRATCH). FOTO: SVANIBOR PETTAN

preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja, preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja, preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja,




























7

Ponekod je motiv za skupne projekte nosilcev razliËnih glasbenih

tradicij zavest o duhovnih povezavah, o Ëemer priËa sodelovanje

slovenske pevke in pravljiËarke Ljobe JenËe s tibetanskimi menihi.

Pogosto pa zadostuje le radovednost glasbenikov, ki z ustvarjalno vnemo

kombinirajo glasbe iz razliËnih zemljepisnih, zgodovinskih in družbenih

kontekstov. Brazilska glasbenika Edson Cordeiro in Cassia Eller sta na primer

uspela sestaviti pesem Satisfaction britanske veteranske rock skupine

The Rolling Stones in arijo Kraljice noËi iz opere Ð»arobna pišËal W. A. Mozarta.

V informacijski družbi današnjega Ëasa je dejansko veliko možnosti za samostojno

razširjanje znanj o glasbah sveta, po konËani srednji šoli pa ga je mogoËe

poglobiti s študijem etnomuzikologije.

LJOBA JEN»E IN TIBETANSKI MENIHI NA SKUPNEM KONCERTU V SLOVENJ GRADCU. FOTO: ANA HABERMAN

AVSTRALSKI STAROSELEC Z DIDŽERIDUJEM

NIGERIJSKA GLASBENIKA IGRATA

NA GOVORE»I BOBEN.

JUŽNOAMERI»ANA IGRATA NA PIŠ»ALI. RAVI SHANKAR IGRA NA SITAR.

KANUN (ARABSKO IN TURŠKO GLASBILO)

G9 SDZ 2010.indd 7 4/19/10 11:24 AM


razširjanje znanj o glasbah sveta, po konËani srednji šoli pa ga je mogoËe



britanske veteranske rock skupine

Ð»arobna pišËal

V informacijski družbi današnjega Ëasa je dejansko veliko možnosti za samostojno






W. A. Mozarta.





Ð»arobna pišËal W. A. Mozarta.

razširjanje znanj o glasbah sveta, po konËani srednji šoli pa ga je mogoËe razširjanje znanj o glasbah sveta, po konËani srednji šoli pa ga je mogoËe razširjanje znanj o glasbah sveta, po konËani srednji šoli pa ga je mogoËe

poglobiti s študijem etnomuzikologije.poglobiti s študijem etnomuzikologije.poglobiti s študijem etnomuzikologije.

8

Prisluhni prvemu glasbenemu primeru ter z nekaj besedami opiši, kaj Murat in

Jose sporoËata v svojem besedilu.

Napiši nekaj verzov v obliki rapa. Vsebina naj temelji na povezovanju razliËnih

ljudi (glede na etniËno pripadnost, versko pripadnost, spol, starost, izobrazbo,

poklic, itd).

Pesem Zemlja pleše najprej

poslušaj, nato se jo nauËi in zapoj.

Pesem What a Wonderful World poje

eden od najznamenitejših pevcev

v zgodovini jazza — Louis Armstrong.

O Ëem bi govorila tvoja pesem, ki bi imela

enak naslov?

1. Murat & Jose Muska

2. Mojmir Sepe / Gregor Strniša Zemlja pleše

3. George David Weiss / Bob Thiele Kako Ëudovit svet — What a Wonderful World

Skladbo Zvoki zemlje izvaja avstralsko glasbilo didžeridu. Narejen je iz

evkaliptusa ali bambusa, ki so ga izvrtali termiti, dodelal pa Ëlovek. Vanj

moËno pihamo, tresenje ustnic pa omogoËa, da dobimo zvok.

Skladbo Zvoki zemlje izvaja didžeridu, uglašen na tonu C, ki ponazarja zvok

zemlje in hkrati korensko Ëakro.

ENERGIJSKI CENTRI V »LOVEŠKEM TELESU

4. Jože Prezelj Zvoki zemlje

©t. »akra Ton Barva

7 Kronska H VijoliËna

6 Tretje oko A Indigo

5 Grlena G Modra

4 SrËna F Zelena

3 Solarna E Rumena

2 Spolna D Oranžna

1 Korenska C RdeËa

G9 SDZ 2010.indd 8 4/19/10 11:24 AM

Louis Armstrong.



What a Wonderful World poje What a Wonderful World poje What a Wonderful World

O Ëem bi govorila tvoja pesem, ki bi imela O Ëem bi govorila tvoja pesem, ki bi imela

What a Wonderful World poje What a Wonderful World poje What a Wonderful World


Louis Armstrong.


9

5. Lambada

6. Lambada (priredba)

7. Edvard Grieg / Jai Shankar Griegraga

Kako doživljaš zvok didžeriduja?

Pesem Lambada, ki jo izvaja skupina Kaoma, je postala leta 1989 svetovna

uspešnica. Kaj je po tvojem mnenju pritegnilo kosovskega Roma, da jo je

priredil?

Ali se spomniš melodije iz Jutra, ki je del suite Peer Gynt Edvarda Griega?

Ponovi jo.

Raga je vzorec v klasiËni indijski glasbi, ki doloËa melodiËno strukturo.

Ë iZakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Griegraga?

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

Besedilo pesmi Dharpa govori o bojevniku,

ki sledi kenguruju v avstralskem prostranstvu.

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

Kako doživljaš kresno pesem Bog daj, ki je rezultat skupnega muziciranja

slovenske poustvarjalke ljudskih pesmi Ljobe JenËe in tibetanskih menihov?

Zakaj meniš, da lahko sodelovanje glasbenikov iz razliËnih koncev sveta

doprinese k medsebojnemu razumevanju?

8. Yothu Yindi Drevo — Dharpa

9. Slovenska ljudska Bog daj

Kresna pesem je obredna pesem, ki jo pojejo v Ëasu kresne noËi.

d

G9 SDZ 2010.indd 9 4/19/10 11:24 AM

Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Griegraga?Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe GriegragaGriegragaZakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe

10

G9 SDZ 2010.indd 10 4/19/10 11:24 AM

Document

Documents

Transcript of Document