Document

GLASBA danes in nekoË8

UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu devetletke

Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

P O T O

VA

NJ

E

SK

OZI »

AS

GLASBA8 UCB.indd 1GLASBA8 UCB.indd 1 3/31/08 10:07:48 AM3/31/08 10:07:48 AM

Dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoË 8UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole

Strokovni pregled in recenzija: Jerneja Bombek, dr. Janja »rËinoviË Rozman,

dr. Gregor Pompe, mag. Karmen SalmiË KovaËiË

Jezikovni pregled: Andreja BlaæiË Klemenc

Notografija: Marjan ©ijanec

Ilustracije: Mojca SekuliË Fo

Fotografije: Narodna galerija Ljubljana (Bojan Salaj), arhiv zaloæbe Mladinska

knjiga, Poljanec press agencija, Zaloæba Didakta, FranËiπkanski samostan Brezje

(Zvone Pelko), SNG opera in balet Ljubljana (Boris CvetkoviÊ), SNG Maribor,

Slovenski πolski muzej, Restavratorski center RS, Narodna in univerzitetna

knjiænica, Preπernovo gledaliπËe Kranj, Poπta Slovenije, arhiv Zaloæbe Rokus

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00

Telefaks: 01/513 46 99

E-poπta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus Klett

dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Glasbo danes in nekoË 8 je Strokovni svet RS za sploπno izobraæevanje potrdil kot uËbenik za glasbeno vzgojo

v 8. razredu osnovnoπolskega izobraæevanja.

©2008 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane.

Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, prede-

lava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi

fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46.

do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

CIP - Kataloæni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana

78(075.2)

PESEK, Albinca Glasba danes in nekoË 8. UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu devetletke / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca SekuliË Fo ; fotografije Narodna galerija Ljubljana ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2008

ISBN 978-961-209-767-7

238333440


Uvodna enota Rokoko 5

Klasicizem v glasbeni umetnostiUvod 10

Joseph Haydn 12Wolfgang Amadeus Mozart 14Ludwig van Beethoven 17

»asovne vzporednice 22

Glasba v obdobju romantike Uvod 26Skladatelji (razvrπËeni glede na letnico rojstva)

Niccolò Paganini 29Gioacchino Rossini 30Franz Schubert 31Hector Berlioz 33Felix Mendelssohn Bartholdy 35Frédéric Chopin 36Robert Schumann 38Franz Liszt 39Giuseppe Verdi 41Richard Wagner 43Jacques Offenbach 44Bedrich Smetana 45Johann Strauss, mlajπi 46Johannes Brahms 48Georges Bizet 49Modest PetroviË Musorgski 50Peter IljiË »ajkovski 51 Antonín Dvorák 52Edvard Grieg 53Giacomo Puccini 54Gustav Mahler 56Jean Sibelius 57


Glasba na Slovenskem v Ëasu klasicizma in romantike Glasbeni klasicizem 62»asovne vzporednice 64Glasbena romantika 66

Benjamin Ipavec 68Anton Foerster 69



Uvodna enota RokokoV zaËetku 18. stoletja, ko je bil baroËni slog na svojem vrhuncu, se je v slikar-

stvu in glasbi zaËela razvijati nova smer, ki jo imenujemo rokoko. Beseda

izhaja iz francoπËine in pomeni kup kamenËkov, kar nas spominja na drobne

okraske, znaËilne za umetnost v tem Ëasu.

V likovni umetnosti se rokoko

odraæa v ljubkosti, sveæini ter

mnogih okraskih.

ZnaËilni umetnik tega obdobja

je Jean Honoré Fragonard, Ëigar

reprodukcije slik in gobelinov

πe danes krasijo πtevilne

domove.

Rokoko je prepoznaven tudi v urejenosti

notranjosti hiπ in salonov.

Ti so okraπeni s slikami in pozlaËenimi

okraski πkoljkastih in vijugastih oblik.

JEAN HONORÉ FRAGONARD GUGALNICA

POZLA»ENA POSODA IZ OBDOBJA

ROKOKOJA

rokoko,

galantni slog,

ekspresivni slog,

Jean-Philippe Rameau,

Carl Philipp Emanuel

Bach


6

Rokoko predstavlja uvod v glasbo klasicizma. Deli se na dve smeri:

na galantni in ekspresivni slog. Prav tako kot v likovni umetnosti in arhitekturi

so tudi za glasbeno umetnost v tem Ëasu znaËilni številni okraski, zlasti za

galantni slog. Ekspresivni slog zavraËa prebogato baroËno okrasje in daje pouda-

rek Ëustvenosti. Osnovno naËelo obeh smeri pa je homofonija — vodi ena sama,

s preprosto harmonijo podprta melodija. V ospredje prihajajo gracioznost

in igrivost, znaËilnosti klasicizma.

Pomembna skladatelja tega obdobja sta

Jean-Philippe Rameau, znan tudi kot

utemeljitelj znanosti o harmoniji, in Carl

Philipp Emanuel Bach, sin velikega

baroËnega skladatelja Johanna Sebastiana

Bacha. Slednji je deloval kot Ëembalist na

dvoru pruskega kralja Friderika Velikega,

ki je bil tudi sam glasbenik — skladatelj in

flavtist.

FRIDERIK VELIKI IGRA NA FLAVTO V SVOJEM ROKOKOJSKEM SALONU, OB »EMBALU JE CARL PHILIPP EMANUEL BACH.

JEAN-PHILIPPE RAMEAU


18

5. simfonija

Simfonija je veËinoma πtiristavËna skladba za orkester, v kateri obiËajno

najdemo stavke v naslednjih glasbenih oblikah:

1. sonatna oblika 2. sonatna oblika, pesemska oblika ali téma z variacijami

3. menuet ali scherzo 4. rondó ali sonatna oblika

Skladatelj je svojemu biografu Antonu Schindlerju povedal, da si z uvodnim moti-

vom 5. simfonije predstavlja usodo, ki trka na vrata. Pozneje so to delo imeno-

vali Simfonija usode, saj v njej Beethoven prikazuje svoj notranji boj

s spoznanjem, da je na poti k popolni gluhosti. Svetel C-dur v zadnjem stavku

pomeni zmago nad tragiËno usodo.

Prvi stavek je napisan v sonatni obliki. Obe témi se predstavita v prvem delu

sonatnega stavka, ekspoziciji. Prva téma je najveËkrat energiËna in mogoËna.

Nekateri jo imenujejo tudi moška téma. Druga je nežna in spevna, imenujejo jo

ženska téma. Témi nista v isti tonaliteti.

Drugi del se imenuje izpeljava. Témi se prepletata, pojavljata se na drugih

tonskih stopnjah, krajšata, podaljšujeta itd. Bistven je ≈konflikt« med njima,

ki se dramatiËno stopnjuje.

Tretji del sonatnega stavka je repriza. To je pravzaprav ponovitev prve in druge

téme, le da sta tokrat obe v isti tonaliteti. Simbolizira spravo med témama,

razplet drame.

Sonatna oblika se zakljuËi s kodo — veËinoma z variiranimi glasbenimi mislimi iz

prejšnjih delov.

SONATNA OBLIKA je oblika, znaËilna za prve stavke sonatnega cikla ali sonate. Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljave, reprize in code.

MOTIV IN PONOVITEV MOTIVA IZ PRVE TÉME 1. STAVKA 5. SIMFONIJE

DRUGA TÉMA IZ 1. STAVKA 5. SIMFONIJE

*

SIMFONIJA v klasicizmu je praviloma sonata ali sonatni cikel za orkester v πtirih stavkih, od katerih je prvi v sonatni obliki. Beethoven je bil prvi skladatelj v zgodovini glasbe, ki je v simfonijo uvedel petje (Oda radosti v 9. sim-foniji).


22

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

UPODABLJAJO»A UMETNOST

GLASBENIKI

»ASOVNE VZPOREDNICE

Napoleon Bonaparte(1769—1821)

1770James Cook objadra svet.

1776Ustanovitev ZDA

1789Francoska revolucija

Joseph Haydn (1732—1809)

Voltaire(1694—1778)

se zavzema za svobodo govora ter enakost pred zakonom.

Luigi Boccherini(1743—1805)

Carl Stamitz(1745—1801)

Wolfgang Amadeus Mozart (1756—1791)

Ludwig van Beethoven (1770—1827)

Jean-Jacques Rousseau (1712—1778)

razvije zamisel demokratiËne ureditve.

Immanuel Kant(1724—1804)

izda delo Sploπna naravna zgodovina in teorija neba.

Cesarica Marija Terezija(1740—1780)

Jacques-Germain Soufflot(1713—1780)

NotranjπËina Panteona (Pariz)

Francisco de Goya (1746—1828)

Tretji maj 1808: streljanje upornikov

Jacques Louis David(1748—1825)

Gospod Lavoisie in njegova æena

Eugène Delacroix (1798—1863)

Svoboda, ki vodi ljudstvo


Document

Documents

Transcript of Document