1

Aerodrom LjubljanaAerodrom Ljubljana©T. 23 (1/2005)©T. 23 (1/2005)

Okrogla mizao letalskemprometu

Iz vsebine:A

erod

rom

Lju

blja

na©T

. 23

(1/

2005)

RevijaAerodrom Ljubljana.πt. 23 (1/2005).Izdal in zaloæil:Aerodrom Ljubljana, d. d..Zasnova in izvedba:Aerodrom Ljubljana, d. d.in fit media d. o. o. Celje,tehniËni urednik:Andrej VerbiË,fotografije:Arhiv Aerodrom Ljubljana,d. d., Irena Habe, JureMeænarπiË, Jani Lapajne,Foto BOBO. Fotografija nanaslovnici: Jure MeænarπiË.Angleπki prevod:Amidas, d.o.o., Ljubljana.Tisk: Delo - TiskËasopisov in revij, d. d.,Ljubljana, april 2005.

4 Aktualno5 Fotokronika6 Okrogla miza

11 Promet12 Za delniËarje

14 Predstavljamo

18 Z letaliπËa

22 Naπi letalskiprevozniki

24 Obiskali so nas

25 Milijonta potnica26 Turizem28 Slovenski Bruselj31 Nasvet32 Potovanja

VOZNI RED:od 27. marca 2005do 29. oktobra 2005

Samood letal

se neda æiveti

VeË kotmilijon potnikov

Tik predodprtjem noveparkirne hiπe

6

11

14

18

NAGRADNA

IGRA

Stran 31

4

AKTUALNO

Under time pressureAt the anniversary of Slovenia’s entry into the EU

we will already be able to see whether we have ta-ken advantage of all the opportunities in the area oftourism. This upcoming anniversary will also show thefirst outlines of the future of tourism to Slovenia. Ofcourse, I am talking about the efforts and results ofair tourism, which represents the only possibility forbringing high-income tourists to Slovenia.

When we examine these things, we must ask our-selves whether we have succeeded in ensuring fast,daily and affordable access to markets that in thelong term represent a sufficiently large base for po-tential tourists. In addition, we must examine thegrowth in the numbers of new tourists in comparisonto 2003 in other new EU member countries.

When we speak about projects as big as consoli-dating the tourism business, our common goals and,of course, the resources necessary to break into fo-reign markets, we encounter a number of obstacles.Despite the successful conclusion of our project tobring a low-cost airline to Ljubljana Airport even be-fore EU entry, some still do not see the reasons whywe ought to participate in such projects. As far astime is concerned, it is already running out for us. Iwonder how long Slovenia will remain of interest asa new member of the EU and when it will becomea mature destination like Austria or Italy, for exam-ple. If we compare ourselves with new member sta-tes such as Hungary, Slovakia or Latvia, we see thatour aircraft fly less frequently and too slowly. Thatis, in Slovenia there is a noticeably smaller index ofarrivals of new tourists. The response demanded ofus is that in the next three years we must build thelargest possible network of destinations from whichtourists will come in the long run, and this will re-main so only as long as our ≈irons in the fire« re-main hot.

I am convinced that state institutions and Ljublja-na Airport have played a key role in creating connec-tions in Slovenian tourism to date. It is not possibleto consolidate the small Slovenian tourism industryeven though the idea and the first good results arealready on the table. In a partnership in which airli-nes are prepared to take on the challenge of fillingtheir aircraft, the Slovenian travel agencies that han-dle incoming tourism ought to do more to successfully≈sell« Slovenia as a destination. The excuse that Slo-venia does not have a single agency of this kind isa very poor one. It only points to the fact that we donot know how to take advantage of the opportuniti-es that are available. Drawing attention to and res-ponding to synergy also applies to Slovenia’s domes-tic airline, which could do much to encourage the de-velopment of tourism to Slovenia. We have to keepin mind that the low-cost carrier system offers resultsat a time when we need rapid market responses. Wit-hout the inclusion of Slovenia’s domestic airline, ourefforts and our idea, which have barely started to takehold, could remain at a standstill.

Last year at Ljubljana Airport the number of pas-sengers increased by 13 percent, and in the first threemonth of this year by 25 percent. We also must notforget that the winter months are not the high seasonfor Slovenian tourism. We attribute these results ex-clusively to the agreement among the members of theSPOT consortium and the low-cost airline. Whether allof us together have enough ambition to see the fu-ture in consolidation and achieving much greatergrowth than was shown by our initial results and thisseason is, however, a question that cannot wait fo-rever for an answer.

Zmago Skobir,Deputy Chief Executive,

Aerodrom Ljubljana, d.d.

Pod pritiskomËasaOb obletnici vstopa v EUbomo æe lahko preverili,ali smo na turistiËnempodroËju izkoristili svojopriloænost. Skorajπnjaobletnica bo tudi æepokazala prve obriseprihodnosti slovenskegavhodnega turizma. Sevedagovorim o prizadevanjihin rezultatih letalskegaturizma, ki predstavljaedino moænost za dotokdobrih turistiËnih gostov vSlovenijo.Ko se bomo lotili prever-

janja, se moramo vpraπati, ali smo uspeli zagotoviti hitro, dnevnoin poceni dostopnost s trgov, ki dolgoroËno predstavljajo dovoljvelik bazen potencialnih gostov? Poleg tega moramo pogledatiπtevilke prirastka novih gostov glede na leto 2003 v drugih novihËlanicah EU.Ko govorimo o tako velikih projektih, kot je zdruæevanje turistiËnegagospodarstva, kot so naπi skupni cilji in seveda sredstva, potrebnaza resen preboj na tuje trge, naletimo na kopico ovir. Kljub uspeπnozakljuËenem projektu nizkocenovnega prevoznika, ki je priletel naAerodrom Ljubljana πe pred vstopom v EU, nekateri πe vedno nevidijo razlogov, zakaj bi v takih projektih sodelovali. Kar se ËasatiËe, nam tu voda æe teËe v grlo. Spraπujem se, kako dolgo bomoturistiËno πe zanimivi kot nova Ëlanica EU in kdaj bomo postali zreladestinacija, kot sta na primer Avstrija ali Italija? In Ëe nas primerjamz novinkami, kot so Madæarska, Slovaπka ali Latvija, ugotavljam, danaπa letala letijo redkeje in prepoËasi. V Sloveniji namreË beleæimoobËutno manjπe indekse prihoda novih gostov. Izziv, ki nam nalaga,da moramo v naslednjih treh letih zgraditi Ëim veËjo mreæo destina-cij, od koder bodo dolgoroËno prihajali turisti, bo to ostal le tolikoËasa, dokler ≈kostanj v æerjavici« ne bo postal mrzel.PrepriËan sem, da so dræavne institucije in Aerodroma Ljubljana pridosedanjem povezovanju slovenskega turizma odigrali kljuËnovlogo. Malega slovenskega turistiËnega gospodarstva ni lahkokonsolidirati, Ëeprav so ideja in prvi dobri rezultati æe na mizi. Pripartnerstvih, kjer so letalski prevozniki pripravljeni prevzemati rizikopolnjenja letal, bi se morali slovenski turistiËni agenti, ki se ukvarja-jo z vhodnim turizmom, bolj potruditi za uspeπnejπo ≈prodajo«destinacije Slovenija. Izgovor, da Slovenija ne premore niti enegaagenta take vrste, je sila slab. Nakazuje le na dejstvo, da ne znamoizkoristiti priloænosti, ki se ponujajo. Opozarjanje in poziv k sinergijivelja tudi za domaËega letalskega prevoznika, ki lahko velikoprispeva k razvoju vhodnega turizma. Zavedati se moramo, dasistem nizkocenovnih prevoznikov ponuja rezultate takrat, kopotrebujemo hitre træne odzive. Brez vkljuËenosti celotnega domaËe-ga turistiËnega gospodarstva lahko naπ dosedanji trud in ideja, ki jekomaj dobro zaæivela, ostaneta na nivoju komentarja ≈nobenihbistvenih sprememb«.Na Aerodromu Ljubljana se je lani πtevilo potnikov poveËalo za 13odstotkov, v prvih treh mesecih letos pa za 25. Ob tem ne pozabi-mo, da zimski meseci za slovenski turizem niso visoka sezona.Rezultat pripisujemo izkljuËno dogovoru Ëlanov konzorcija SPOT innizkocenovnemu prevozniku. Ali smo vsi skupaj dovolj ambiciozni,da vidimo prihodnost v povezovanju in doseganju veliko veËjihrasti, kot jih kaæejo prvi rezultati in letoπnja sezona, pa je vpraπanje,ki ima omejen rok trajanja.

Zmago Skobir,Ëlan uprave Aerodroma Ljubljana, d.d.

Foto

: Ju

re M

eæna

rπiË

5

FOTOKRONIKA

s

s

ss

s

s

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate se je na ljubljanskemletaliπËu poslovil od peterice policistov, ki so za eno leto odπli nasluæbovanje v Jordanijo. Na pot jih je pospremil tudi Samir Amarin,konzul Jordanije v Sloveniji (na skrajni desni). Foto: Igor Zaplatil, Delo.Minister of Internal Affairs Dragutin Mate sees off five police officers atLjubljana Airport departing for a year of service in Jordan. They areaccompanied by Samir Amarin, the Honorary Consul General of Jordanto Slovenia (far right). Photo: Igor Zaplatil, Delo.

S finalasvetovnega

pokala vgimnastiki v

Birminghamu seje telovadec

Mitja Petkovπekvrnil nasmejan,

saj je osvojilzlato medaljo

na bradlji. Foto:Igor Zaplatil,

Delo.Gymnast Mitja

Petkovπekreturns smilingfrom the world

cup finals ingymnastics in

Birminghamafter winning agold medal on

the parallelbars. Photo:Igor Zaplatil,

Delo.

Slovenskamisica ÆivaVadnov se zlepotnegatekmovanja naKitajskem nivrnilarazoËarana.Foto: DejanJavornik, Delo.Miss SloveniaÆiva Vadnovdid not returndisappointedfrom a beautypageant inChina. Photo:Dejan Javornik,Delo.

Naπ olimpijec Jure Franko in Hideo Morita, predsednik zimskih svetovnihiger Specialne olimpiade, sta iz Aten pripeljala ogenj in ga podarilaslovenskim udeleæencem (desno je Marjan LaËen, predsednik slovenskeodprave na igre v Naganu). Foto: Jure Eræen, Delo.Slovenian Olympic athlete Jure Franko and Hideo Morita, president ofthe Special Olympics World Winter Games, brought the Olympic flamefrom Athens and presented it to the Slovenian participants (at rightMarjan LaËen, president of the Slovenian team for the Nagano games).Photo: Jure Eræen, Delo.

Uzbekistanski predsednik Islam Karimov se po dvodnevnem obiskuposlavlja od predstavnikov slovenske dræave in vlade. Foto: BOBO.Uzbek President Islam Karimov takes leave of Slovenian governmentrepresentatives following a two-day visit. Photo: BOBO.

Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister in predsedujoËi OVSE-ja,odhaja na obisk v Moldavijo. Foto: BOBO.Dimitrij Rupel, Slovenian foreign minister and chairman of the OSCE,departing for a visit to Moldova. Photo: BOBO.

6

OKROGLA MIZA

O tem so spregovorili gost-je okrogle mize: Marjan Hri-bar, sekretar Direktorata zaturizem na Ministrstvu za gos-podarstvo, Bojan Meden, di-rektor STO, Janez Pergar, ge-neralni direktor Kompasa, Sil-vo Ambroæ, direktor Aerodro-ma Maribor, Ljubo MiliË, di-rektor Aerodroma Portoroæ,Janez Kraπnja, pomoËnik di-rektorja prodaje in marketingaAdria Airways ter Vinko Moæe,predsednik uprave AerodromaLjubljana.

•Kaj je treba narediti, dabi razvili Slovenijo kot le-talsko destinacijo? Zakajje bilo ob pobudah træe-nja Aerodroma LjubljanapreveË dvomov in prema-lo odmeva pri nekaterihpotencialnih partnerjih,pomembnih turistiËnih ig-ralcih?Bojan Meden: Podatki kaæe-

jo, da se Slovenija vedno boljspreminja tudi v letalsko des-tinacijo. Zlasti izraziti so lan-skoletni podatki, saj je bilopoveËanje najveËje prav na tu-jih letalskih trgih. V Veliki Bri-taniji gre velika zasluga noviliniji easyJet, hkrati pa tudidodatnim potnikom, ki jih jepripeljala Adria. V mislih ima-mo dva prevoznika na enistrani in na drugi trge Franci-je, Skandinavije, ©panije, kipostajajo pomembnejπi. V le-tu 2003 je deleæ letalskih pot-

Formulaza pol milijonaletalskih turistovAerodrom Ljubljana je lani naπtel veË kot milijon potnikov. Ali je tonapoved, da Slovenija postaja letalska destinacija? Koliko so k poveËa-nemu πtevilu potnikov prispevale træne poteze Aerodroma Ljubljana, kotsta partnersko zdruæevanje zainteresiranih v konzorciju SPOT in dogovorz nizkocenovnim prevoznikom? Kaj bi πe lahko dosegli, Ëe bi se v Slove-niji znali in hoteli povezati vsi, ki so odgovorni za razvoj turizma in odnjega æivijo? Je zdaj pravi trenutek za odgovor na vpraπanje, kaj je trebastoriti, da pride v Slovenijo æe v nekaj letih veË kakor 19,2 odstotkaletalskih gostov, kolikor jih je zdaj?

nikov, zlasti tujih, v strukturituristov znaπal 19,2 odstotka,v strukturi poËitniπkih turistovpa pribliæno 15 odstotkov. De-leæ se poveËuje. Zato spremi-njamo promocijske in træneaktivnosti. Menim, da so zapoveËanje zasluæne predvsemustrezne prilagojene turistiËneponudbe agencij, hotelov, tu-di drugih, lep delËek je v ak-tivnostih STO. Vsota za letal-

ske trge se poveËuje, dodatnomoænost pa vidimo v partne-rskem povezovanju s tistimi,ki neposredno prodajajo. Zaletos smo namenili iz baziËnihdejavnosti 60 milijonov samoza partnerske dejavnosti z Ad-rio, s SPOT-om itn.

Glede deleæa, ki ga je spod-budil easyJet, je tukaj trebapoudariti, da so tudi πtevilnidrugi letalski trgi prispevali k9-odstotnemu poveËanju πte-

vila tujih gostov, 4-odstotne-mu poveËanju tujih noËitev in1,3 milijardam deviznega pri-liva. Gotovo je struktura tehgostov pomembna za prihod-nji razvoj slovenskega turiz-ma.

•V turistiËnih krogih sepojavljata dve oceni. Alidræi, da je Slovenija,kljub podatkom za lani,πe vedno preveË tranzitnadræava? Je res, da imamozelo veliko agencij v Slo-veniji za izhodni turizemin nobene prave zavhodni turizem?Janez Pergar: Slovenija za-

enkrat πe ni prvorazredna le-talska destinacija. Preden segospodarski subjekti splohzaËnemo ukvarjati s prodajo,moramo narediti Slovenijo pri-vlaËno za letalske goste. Ne bitoliko govoril o tranzitnem tu-rizmu, nanj nimamo vpliva.VeËji del naπih turistov je re-gionalnega znaËaja. Ko zasto-pam Kompas v mednarodnihorganizacijah, se pogovarjamosamo o letalskih gostih. VNemËiji je veË kakor 80 od-stotkov organiziranega turiz-ma z letali.

•Ali to pomeni, da imamovelike rezerve?Janez Pergar: Seveda. Pre-

skok od regijskega konceptaturizma ni preprost in bo za-

Bojan Meden, direktor STO:≈Podatki kaæejo, da seSlovenija vedno boljspreminja tudi v letalskodestinacijo. V letu 2003 jedeleæ letalskih potnikov,zlasti tujih, v strukturituristov znaπal 19,2odstotka, v strukturipoËitniπkih turistov papribliæno 15 odstotkov.«

Janez Pergar, generalnidirektor Kompasa:≈Slovenija zaenkrat πe niprvorazredna letalskadestinacija. Preden segospodarski subjekti splohzaËnemo ukvarjati sprodajo, moramo nareditiSlovenijo privlaËno zaletalske goste.«

7

hteval veliko veË prizadevanj,kakor si sploh predstavljamo.Uspeπen poskus z easyJetomnas ne sme zavajati, ker πevedno nimamo letalskih gos-tov na rednih linijah in tudiniË ne kaæe, da jih bomo ime-li, ker nismo ponudili razlo-gov, da bi priπli k nam. Regij-sko se turizem razvija tudi vmajhnih krajih v Sloveniji, vsipoznajo gostilne, zdraviliπËa,zato ne potrebujemo velikoatrakcij. Letalski gost pa mo-ra imeti dober razlog, da pri-de na neko destinacijo, bodi-si zaradi svetovnih, zgodovin-skih, kulturnih zanimivosti, kijih drugod po svetu ni, bodi-si zaradi zelo zanimive trgovi-ne, razstave ali katerega dru-gega razloga; nekaj paË morabiti, kar ga pritegne. Ne bomrekel, da pri nas nimamo niËtakega, ampak niËesar nismoznali dvigniti na raven svetov-ne atrakcije. Zaradi dolgolet-nega maËehovskega odnosado agencij za vhodni turizem,πe danes nimamo niti ene resmoËne agencije, ki bi moglavlagati v trg. Agencija zavhodni turizem je najbolj raci-onalna oblika osvajanja trgov,ker poveæe ponudnike in na-stopi na trgu, kajti vsi ne mo-rejo ponujati vsega.

•Aerodrom Ljubljana jeposkuπal povezati intere-se za vhodni turizem. Sevam je posreËilo?

Vinko Moæe: Povezovalismo se z vsemi mogoËimi de-javniki in iskali reπitve, vendarsmo na koncu vedno ugotovi-li, da ni mogoËe niËesar nare-diti, da nimamo moËnega to-uroperatorja. Nazadnje smose sreËali z vpraπanjem, kajbo turist v Sloveniji delal. Kosmo iskali denar za aktivenmarketinπki nastop na tujih tr-gih, smo se sreËali z vpraπa-njem, kdo bo to plaËal. Ne bibilo prav, Ëe bi moral bitiplaËnik le Aerodrom Ljubljana,saj turista ne pripeljemo samozaradi Aerodroma Ljubljana.Sam sem se povezoval z raz-nimi igralci v turizmu in vsakje na koncu vpraπal, kolikogostov bo priπlo. Na to ni bi-lo mogoËe odgovoriti, zato sedolgo ni niË zgodilo. Potemsmo ugotovili, da nastajajo vturizmu nove druæbe, pred-vsem Sava in Istrabenz. Poka-zala ste zanimanje, ne gledena to, koliko gostov bosta do-bila v svoje hotele, da bi seorganizirali v konzorcij SPOT.ZaËeli smo, ne da bi vedeli,kakπen bo uspeh. Iz te zgod-be je izπel easyJet s poveza-vama Londonom in Berlin. Topomeni, da tisti, ki zna moti-virati veliko ljudi, ki ima raz-vito logistiko, denar, lahkodobi letalske turiste. V Slove-niji se bomo morali organizi-rati na dræavni ravni, da bomodobili letalske turiste tudi vMariboru, Portoroæu in Ljublja-ni. Janez Pergar je rekel, da

nismo letalska destinacija. Dr-æi. V Slovenijo mora pripoto-vati najmanj πtiristo do petstotisoË letalskih turistov, da bo-mo lahko govorili o letalskidestinaciji.

•Je zdaj veË interesa zapovezovanje in skupninastop?Vinko Moæe: Da, je. Lansko-

letna anketa med potnikieasyJeta je vlila veliko opti-mizma vsem nam, tudi minis-trstvu in podjetnikom. easyJetne bo veËen, v poslu se stva-ri spreminjajo, treba je iskatinove spodbude. KljuË je v ino-vativnosti. Nadaljujmo. Nemoremo gledati, ali je nosilecKompas ali STO ali ministr-stvo ali letaliπËa, naπ skupnicilj je, kako pripeljati Ëim veËletalskih gostov.

Janez Kraπnja: Adria Airwa-ys leti v London æe kar nekajËasa. Turisti so naπi stalni pot-niki. Morda o tem premalo go-vorimo, ob tej razpravi pa do-bivam obËutek, kakor da so lenizkocenovni prevozniki tisti,ki generirajo turistiËne potni-ke v Sloveniji. Adria letno pre-pelje med πestdeset in sedem-deset tisoË potnikov iz enain-dvajsetih destinacij s pomoË-jo strateπkih partnerjev, kakorsta Kompas in STO, ki nampomaga promovirati Adrio inSlovenijo na teh trgih. Glavnateæava je ustvariti tako pred-stavo o Sloveniji, da bi jo tu-ristiËni trg lahko dojel kot

destinacijo in jo postavil obbok turistiËno razvitim dræa-vam.

»e bomo uporabili domaËopamet in delali na tujih trgihskupaj, bo mogoËe vsoto de-narja, namenjenega temu, daste pripeljali nizkocenovnepotnike, veliko koristneje upo-rabiti. easyJet bo sicer pripe-ljal potnike, dvomim pa o dol-goroËnosti nizkocenovnih pre-voznikov.

•Se je Adria vkljuËevala vmarketinπke pobudeAerodroma, ko pravite,da se zavzemate za sku-pen nastop slovenskepameti?Janez Kraπnja: Seveda smo

se vkljuËevali. Ne bi pogrevalvariante o SPOT-u, konzorcijuin drugih zadevah, ampakmislim, da smo za to mizo vsitisti, ki lahko pripeljemo vSlovenijo Ëim veË turistov.Razlikujemo se v konceptu,kako to narediti. AerodromLjubljana je ocenil, da bo tacilj najbolje uresniËil z nizko-

cenovnim prevoznikom, zatoga je pripeljal v Slovenijo.

•Kakπen pa je vaπ kon-cept?Janez Kraπnja: Skupaj s

Kompasom iz evropskih in ne-evropskih destinacij, kjer imaKompas razvito mreæo v tuji-ni, æelimo letno pripeljati veË

Vinko Moæe,predsednik upraveAerodroma Ljubljana:≈Aerodrom Ljubljana je bilpobudnik SPOT-a, ker se jenenadoma pojavila moËnakonkurenca letaliπË okoliSlovenije: træaπko, celovπkoin graπko letaliπËe.Vsekakor ni bilosprejemljivo, da so turisti vSlovenijo prihajali ssosednjih letaliπË.«

8

OKROGLA MIZApotnikov na naπih letih in naletih drugih prevoznikov vSlovenijo. Ta koncept je tradi-cionalen, obstaja æe petnajstali dvajset let.

Janez Pergar: Ta koncept jenastal æe veliko prej, predenje zaËel leteti easyJet. V turiz-mu potekajo tokovi zelo pre-prosto: ali je destinacija za to-uroperatorje in tiste, ki gene-rirajo potnike, dovolj zanimi-va, da drvijo na to destinaci-jo, ali pa je destinacija manjzanimiva in lepa. Zato se mo-rajo ponudniki na destinacijipovezati. To, da ponudniki ge-nerirajo tokove, v svetu ni niËnovega. Ta koncept smo pre-uËili tudi pri Kompasu, zamiπ-ljeno je bilo, da ga bomo pre-izkusili z Adrio Airways, ki po-kriva vse destinacije in mreæo,vpeto v svetovne mreæe.

•Zakaj pa niste uresniËilitistega, o Ëemer ste se æepogovarjali?Janez Pergar: »e po pravici

povem, je s tem pohitel Aero-drom Ljubljana, se usmeril nanizkocenovne prevoznike indokazal, da se da kaj naredi-ti. Ti prevozniki so dobrodoπli,vendar ne predstavljajo konË-ne reπitve. Prav tako je trebanarediti s tradicionalnimi pre-vozniki, ker imajo povezave z

vsem svetom. »e tega ne bo-mo naredili z njimi, nismo na-redili niËesar. Mi moramo æi-veti 365 dni na leto in potre-bujemo stalen pritok turistov.Agencije, ki bi se ukvarjala zvhodnim turizmom v Sloveni-ji zato ni, ker nimamo dovoljvelike mase.

Bojan Meden: Slovenski tu-rizem zaradi pomanjkanjaagencij za vhodni turizem niizgubil gostov, temveË tudiprepoznavnost. Toda Sloveni-ja konËno postaja letalska des-tinacija.

•Kdo bi moral v dræavi po-vezati vse tiste, ki hoËe-te pripeljati turiste v Slo-venijo?Bojan Meden: Mi poskuπa-

mo pripeljati goste, zato kre-pimo povezovalno vlogo. STOlahko podpira, neposredno pane skrbi za posel. DolgoroËnobi bil povezovalec lahkoSPOT.

Vinko Moæe: AerodromLjubljana je spodbudilnastanek SPOT-a, ker se jenenadoma pojavila moËnakonkurenca letaliπË okoli Slo-venije: træaπko, celovπko ingraπko letaliπËe. Vsekakor nibilo sprejemljivo, da so turis-ti v Slovenijo prihajali s so-sednjih letaliπË.

•Je bilo tako doslej v Slo-veniji?Marjan Hribar: Nova vlada

umeπËa turizem med najbolj

Janez Pergar, Managing Di-rector, Kompas: For the timebeing, Slovenia is still not aworld-class air destination. Be-fore businesses become acti-vely involved in sales, we ha-ve to make Slovenia attractiveto air tourists, I’m not spe-aking about transit tourism;we don’t have any influenceon that. The majority of our to-urists are regional. When I rep-resent Kompas in internationalorganizations, we’re only tal-king about air tourists. In Ger-many more than 80 percent oforganized tourism is air to-urism.

Ljubljana Airport has tried toincrease interest in incomingtourism. Have you succeeded?

Vinko Moæe, Chairman ofthe Board, Aerodrom Ljublja-na: We’ve linked up with allpossible factors and sought so-lutions, but in the end we’ve al-ways concluded that nothingcan be done because we don’thave a powerful tour operator.We have a carrier, but not a to-ur operator, and in the end weencountered the problem of

Roundtable on Air Tourism

Formula for Half a Million Air Touristswhat tourists will do in Slovenia.When we looked for funds for at-tractive marketing opportunitieson foreign markets, we faced thequestion of who would pay for it.It wouldn’t have been proper forLjubljana Airport to do it alone,because tourists don’t come justbecause of Ljubljana Airport. Imyself got together with variouspeople involved in tourism, andeach one asked in the end: howmany tourists will come? It’s im-possible to answer this question,and so for a long time nothinghappened. Then we found outthat new tourism associationswere appearing, especially Savaand Istrabenz. Regardless of howmany tourists would come to the-ir hotels, these two were interes-ted in our organizing the SPOTconsortium, and we started wit-hout knowing what kind of suc-cess we would have. This storyresulted in easyJet with its Lon-don connection, and then Berlinas well. This means that someonethat knows how to motivate a lotof people, that has a developedlogistics system and money, canreceive air tourists. We’ll have to

set something up at the nationallevel in Slovenia in order to getair tourists to Maribor, Portoroæand Ljubljana too. Janez Pergarsaid that we’re not an airdestination. That’s true. We haveto have at least 400,000 to500,000 air tourists coming toSlovenia to be able to talk abo-ut an air destination.

Who in Slovenia should beresponsible for connecting thosethat wish to bring tourists here?

Bojan Meden, Director of theSlovenian Tourist Board: We’remaking an effort to strengthenour connecting role. STO can of-fer support, but doesn’t engagein direct business. In the longrun SPOT could be a connector.

Vinko Moæe, Chairman of theBoard, Aerodrom Ljubljana: Ljub-ljana Airport started SPOT beca-use strong airport competitionunexpectedly developed aroundSlovenia. This happened in Tri-este, Klagenfurt and Graz, and itwas simply unacceptable for to-urists to be coming to Sloveniafrom airports abroad.

Was that the way it was inSlovenia up to now?

Marjan Hribar, Head of theTourism Directorate at the Mi-nistry of the Economy: The newgovernment has ranked tourismamong the sectors of the econo-my with the most potential.Their objective is clear. A sup-plementary budget has beenprepared aimed at promotingtourism, and especially invest-ment. The direct role of the sta-te lies here, but at the same ti-me we want to promote secon-dary sources for financing to-urism. In October we’ll prepareour first international conferen-ce with the title Tourism Invest,to which we’re already invitingoffers for Slovenian tourist pro-jects that are appearing or arealready waiting for an investor.On the other hand, we’re alsoinviting all major domestic andforeign financial institutionsthat specialize in investment intourism. The state should alsoplay an active role in seconda-ry sources of financing. As far asthe role of the state is concer-ned in promoting a more mo-dern or trendier market for airtourists, we’re well aware thatwith the entry of Slovenia intothe EU we’re under scrutinywhen it comes to subsidies inthe narrowest sense. From thisperspective, they are unaccep-

Janez Kraπnja, pomoËnikdirektorja prodaje inmarketinga Adria Airways:≈Adria letno prepelje medπestdeset in sedemdesettisoË potnikov izenaindvajsetih destinacij spomoËjo strateπkihpartnerjev, kakor staKompas in STO, ki nampomaga promovirati Adrioin Slovenijo na teh trgih.Glavna teæava je ustvarititako predstavo o Sloveniji,da bi jo turistiËni trg lahkodojel kot destinacijo in jopostavil ob bok turistiËnorazvitim dræavam.«

Marjan Hribar, sekretarDirektorata za turizemna Ministrstvu zagospodarstvo:≈Nova vlada umeπËa turizemmed najbolj perspektivnesektorje gospodarstva.Oktobra bomo pripravili prvomednarodno konferenco zimenom Tourism Invest, nakatero æe zdaj vabimoponudnike slovenskihturistiËnih projektov.«

9

perspektivne sektorje gospo-darstva. Namere so res jasne.Pripravljen je rebalans v pro-raËunu, ki je namenjen tudipromociji turizma, predvsempa investicijam. Tu je nepo-sredna vloga dræave, hkrati paæelimo spodbuditi sekundarnevire financiranja v turizmu. Ok-tobra bomo pripravili prvomednarodno konferenco zimenom Tourism Invest, nakatero æe zdaj vabimo ponud-nike slovenskih turistiËnihprojektov, ki πele nastajajo aliæe Ëakajo na vlagatelja, nadrugi strani pa vabimo k so-delovanju vse veËje domaËein tuje finanËne ustanove,specializirane za vlaganja v tu-rizem. Kot dræava æelimo tudipri sekundarnih virih financira-nja igrati aktivno vlogo. Karpa se tiËe vloge dræave prispodbujanju sodobnejπih intrendovskih oblik pri træenjuletalskih gostov, se zaveda-mo, da smo z vstopom Slove-nije v EU zelo pod drobnogle-dom, ko gre za subvencije vnajoæjem smislu. S tega vidi-ka so nesprejemljive. Z novimprogramom STO smo mordamalo zamudili, ampak zato,ker poskuπamo ponuditi Ëimbolj optimalno izkoriπËenostin uËinkovitost. Nujne so bilespremembe z enim samim na-

menom - pridobiti Ëim veËdobrih gostov, ker gotovo za-vzemajo v strategiji pomemb-no vlogo in tako bo tudi v pri-hodnje.

•Ali je razvoj letaliπke in-frastrukture v Slovenijisestavni del dræavnestrategije? Kaj se dogajav Mariboru?Silvo Ambroæ: Mednarodne

πtudije kaæejo, da dræava, kinima urejene letaliπke infra-strukture, izgublja letno med2,5 in 3 odstotke brutodruæ-benega prihodka. »e gledamolinijo easyJeta London-Ljublja-na s sto tisoË potniki letno,povpreËna poraba potnikovpa je 300 dolarjev, ugotovi-mo, kolikπen je ta prispevek knacionalnemu gospodarstvu.Ampak vse to prihaja na glu-ha uπesa. Ogromno denarja jebilo vloæenega v zagon mari-borskega letaliπËa. Morali smovloæiti denar v tujo letalskodruæbo, ker se domaËa kljubnaπim pobudam ni æelela po-javiti na mariborskem letaliπ-Ëu. Gre za veliko denarja.

Janez Pergar: Bil sem na se-stanku pri vas, pa nisem niËsliπal, da kaj ponujate. Z direk-torjem Adrie sva bila pri vasna letaliπËu, da bi se dogovo-rili za konkreten projekt. Nobe-

ne ponudbe, direktor pa jevstal in πel, ne da bi konËalipogovore.

table. Perhaps we were somew-hat late with the new STO pro-gramme, but only because we’retrying to offer the best utilityand effectiveness. The changeswe felt were urgent had but onepurpose - to gain as many go-od tourists as possible. Air to-urists certainly play a strategi-cally important role and willcontinue to do so in the future.

Janez Pergar said several ti-mes that we especially have toactivate our main force. What arethe plans of the airport in Brniknow and what’s not resolvedwith the state?

Vinko Moæe, Chairman of theBoard, Aerodrom Ljubljana: In-frastructure must be developedwithout interruption. The moreyou delay, you stay severalyears behind. There’s strongcompetition among airports inour area. Our first goal is to bu-ild a new passenger terminal, anda precondition for this is to arran-ge an agreement on buildingrights for the airport region thatwill regulate relations betweenthe state, which owns the land,and Ljubljana Airport, which ownsthe facilities. When the newtransportation minister visited us,he promised that the new go-vernment would try to arrangethis as soon as possible.

What then will Slovenia do tobring resources together and forjoint representation on marketsabroad and where will the direc-torate for tourism allocate themoney that it will save fromparticipation in tourism fairs?

Janez Kraπnja, Assistant Di-rector, Sales and Marketing, Ad-ria Airways: As far as the deve-lopment of Slovenia as a to-urism destination is concerned,at Adria we are introducing twonew routes: we will begin flyingtwice a week to Saint Peters-burg, and in September we willbegin flying twice a week toWarsaw. The Saint Petersburgroute in particular will genera-te the passengers we are tal-king about today. We are pla-cing our resources where theyare most profitable. We are al-so prepared to direct them tomarkets where our presence isnot yet so attractive or active ifwe determine that they are pro-fitable for us.

What will Slovenia’s marke-ting policy for tourism be?

Marjan Hribar, Head of the To-urism Directorate at the Ministryof the Economy: It will be veryniche oriented. We’re aiming atall potential development areasthat contribute to meeting ourgoals. The development strate-

gy for Slovenian tourism isbased on partnership. It in-volves a lot of growth in ad-vertising. As a young, moderncountry, Slovenia is followingtrends in electronic mediaand can include itself in fin-ding solutions to develop-mental challenges through ef-fective promotion and by pro-moting a friendlier environ-ment for investment.

Has it already been decidedwhere advertising will be tar-geted?

Bojan Meden, Director ofthe Slovenian Tourist Board:Effectiveness is also built intothe programme. Special stressis laid on potential airline mar-kets. Advertising is in the fo-refront, especially in electronicmedia. Concentration is alsoimportant because with thecurrent budget we have to bevery careful in deciding wherewe’ll go. This year there’s sig-nificantly greater activity inGreat Britain, France and Ger-many. This will be supportedwith advertising drives. Thebasic role of the STO is toconduct general promotion,while securing cooperationwith a partner for concreteprojects is gaining increasingimportance.

Slovenci bi se morali podpi-rati med seboj. Formulo ima-mo, SPOT 2 moramo narediti.V SPOT-u 1 sta manjkala po-membna igralca: Adria inKompas. NiË hudega, Spot 1je dosegel svoj rezultat, am-pak Spot 2 mora biti v dru-gaËni sestavi. Predvsem - pre-den preidemo k Mariboru inPortoroæu - moramo v Ljublja-ni narediti privlaËno letaliπËe,okoli katerega se bodo razvi-jale zmogljivosti. V Evropi sotrije pomembni letalski trgi, kijih moramo dobiti.

Janez Kraπnja: Gospod Am-broæ, govorice, da Adria nimainteresa leteti iz Maribora, nedræijo. Æelimo samo vedeti,kateri je tisti potencial - vi stega æe prepoznali - ki naj bi galetalski prevoznik z vaπega le-taliπËa pobral. Ne pozabite, le-taliπËa niso tista, ki nosijo ri-zik, ampak letalske druæbe.To, da reËete, da Adria nimainteresa, je lahko vaπa ocena.»e pridete s konkretnimi naËr-ti, kaj bi lahko Adria z lete-njem z letaliπËa Maribor nare-dila, se bomo lahko konkret-neje pogovarjali.

•Dovolimo gospodu Am-broæu povedati do konca.

Janez Pergar: Samo naj neizziva! Saj niso dali nobenegapredloga!

Silvo Ambroæ: Odgovorilbom takole: lani ste izjavili zaËasopis, da je treba maribor-sko letaliπËe zapreti. S tem sene strinjam, tudi Maribor je vSloveniji!

Janez Pergar: Hotel sem po-vedati, da bo letaliπËe poærlotoliko denarja in bi bilo pa-metno razmiπljati o alternati-vah.

Silvo Ambroæ: MogoËe bivam povedal nasprotni argu-ment, in sicer ta, da dvesto ti-soË slovenskih potnikov letnoleti iz Gradca, bi pa lahko le-teli iz Ljubljane in Maribora,da ne govorimo o tem, kolikojih leti iz Trsta in Celovca. Miv Sloveniji se moramo pove-zati in skupno nastopiti kotdestinacija, Slovenija ni samov Ljubljani, turistiËne zmoglji-vosti so tudi v severovzhodniSloveniji.

Janez Pergar: En aerodrompokriva obmoËje od sto pet-deset do dvesto km.

Silvo Ambroæ: Avstrija imasedem letaliπË, pa ni kaj dostiveËja od nas. Omenim naj le-taliπËe Salzburg, ki je tako ve-liko kakor mariborsko, pa imapoldrugi milijon potnikov. Am-pak tam je turizem naredil pet-

Silvo Ambroæ, direktorAerodroma Maribor:≈Dvesto tisoË slovenskihpotnikov letno leti izGradca, bi pa lahko leteli izLjubljane in Maribora, dane govorimo o tem, kolikojih leti iz Trsta in Celovca.Mi v Sloveniji se moramopovezati in skupnonastopiti kot destinacija,Slovenija ni samo vLjubljani, turistiËnezmogljivosti so tudi vseverovzhodni Sloveniji.«

10

OKROGLA MIZA

Ljubo MiliË, direktorAerodroma Portoroæ:≈Mi smo edino od trehmednarodnih letaliπË, kiiπËemo træno niπo za letalaz zmogljivostjo do petdesetsedeæev. Tu je bistvenegapomena dogovor,koncentracija interesov vturizmu. Mislim naslovensko obalo inPrimorje, zaledje, a je πezelo veliko vrtiËkarstva.«

sto prireditev letno. TuristiËnidelavci so pripravili ponudbo,ki je privlaËna. Pogreπam stra-tegijo razvoja letalstva in leta-liπË, ki je nismo pripravili odosamosvojitve naprej, pa tudistrategijo razvoja turizma, vkaterem bodo res taki projek-ti, da bomo dve leti obdelovaliSkandinavijo, dve leti Francijo,Anglijo itn. Pa kohezijo vsehslovenskih dejavnikov, ki bodona tem delali.

Ljubo MiliË: Mi smo edinood treh mednarodnih letaliπË,ki iπËemo træno niπo za letalaz zmogljivostjo do petdesetsedeæev. Govorim o vzposta-vitvi linije s takim tipom leta-la, se pravi turbopropeler-skim, ki bi to obmoËje doseg-lo v uri in pol. Tu je bistvene-ga pomena dogovor, koncen-tracija interesov v turizmu.Mislim na slovensko obalo inPrimorje, zaledje, a je πe zeloveliko vrtiËkarstva. Teæava paje tudi samo letaliπËe, saj jezadnjih trinajst ali πtirinajst letzastajalo, ker je bilo v obËin-ski lasti. Lani so se z dokapi-

trend. Bil sem na sreËanjih vPortoroæu, ko so se hotelirjipogovarjali o tem, da Porto-roæ kot destinacija nikoli nebo ekskluziven za najviπjo ra-ven turizma, Ëeprav bo urejenPalace, ker so zmogljivosti inponudba premajhne. Lahkopa se dvigne raven gosta. Kopripeljemo potnika in ko tastopi iz letaliπke stavbe, semora zaËeti nekaj dogajati.

•Janez Pergar je nekajkratrekel: aktivirati moramopredvsem glavnega ko-nja. Kakπni so zdaj naËr-ti brniπkega letaliπËa inkaj je treba razËistiti z dr-æavo?Vinko Moæe: Infrastruktura

se mora razvijati nepreneho-ma. »im zamudimo, zaostane-mo za nekaj let. V naπi okolicije velika konkurenca med leta-liπËi. Naπ prvi cilj je zgraditinov potniπki terminal, prvi po-goj za to pa je Ëim prejπnjaureditev pogodbe o stavbnipravici za obmoËje letaliπËa, sËimer se bo uredilo lastniπkorazmerje med dræavo, lastnicozemljiπËa, in AerodromomLjubljana, ki je lastnik objek-tov. Urediti je treba tudi cesto,ki vodi do letaliπËa.

•Kakπna bo træna politikaSlovenije v turizmu?Marjan Hribar: Zelo niπna.

Ciljamo na vse tiste razvojnepotenciale, ki prispevajo k

uresniËevanju ciljev. Strategi-ja razvoja slovenskega turiz-ma je zasnovana partnersko.Gre za veliko rast oglaπevanja,Slovenija kot mlada in moder-na dræava sledi trendom elek-tronskih medijev in se v reπe-vanje razvojnih izzivov lahkovkljuËi z uËinkovito promocijoin s spodbujanjem prijaznejπe-ga okolja za naloæbe.

Janez Kraπnja: Kar se tiËerazvoja Slovenije kot turistiËnedestinacije, uvaja Adria letosdve novi liniji, dvakrat na te-den bomo zaËeli leteti v SanktPeterburg, septembra zaËnemoleteti dvakrat na teden v Var-πavo. Predvsem Sankt Peter-burg bo generiral potnike, okaterih se danes pogovarjamo.Svoje vire usmerjamo tja, kjerso najdonosnejπi. Pripravljenismo jih ponuditi tudi tistim tr-gom, kjer naπa prisotnost mo-goËe πe ni toliko atraktivna inaktivna, Ëe bomo ocenili, da soza nas donosni.

Je æe doloËeno, kje bomociljno oglaπevali?Bojan Meden: Tudi uËinkovi-

tost je vgrajena v program.Bistveno veË prizadevanj po-sveËamo letalskim potencial-nim trgom. V ospredju booglaπevanje, zlasti v elektron-skih medijih. In pomembna jekoncentracija, kajti z obstoje-Ëim proraËunom se moramozelo previdno odloËiti, kam bo-mo πli. Za letoπnje leto je izraz-ito poveËana aktivnost v Veli-

ki Britaniji, Franciji in tudiNemËiji. Podprta bo z oglaπe-valskimi akcijami. Osnovna na-loga STO je opravljati sploπnepromocije, vse veË teæe pa do-biva partnersko sodelovanje skonkretnimi projekti.

•To najbræ pomeni, da boali STO ali direktorat zaturizem povabil partnerjek sodelovanju, ko bo πloza strategijo in za zelojasno ciljno oglaπevanje?Marjan Hribar: Tu sta dve

ravni ali πe nekaj veË. Na mi-nistrski ravni deluje strateπkisvet za turizem, ki mu bomodali veË teæe pri osnovnih po-gledih πe pred strategijo raz-voja, ki jo bo pripravila STO.Povabili bomo kljuËne ljudi izgospodarstva in znanstvenihustanov.

Janez Pergar: Ljudi, mreæoin program imamo, vpraπanjeje samo, ali smo pravilnousmerjeni. Zastavili si bomocilje, kakor si jih je SPOT, daje pripeljal easyJet. Zdaj lahkopodobno podpremo novo Ad-riino linijo iz Madrida ali odkod drugod.

Vinko Moæe: Projektno delopripelje do uspehov. JanezPergar predlaga SPOT 2. Zelose strinjam z zdruæevanjem,predlagam, da zaËnemo v ok-viru STO sistematiËno delatina destinacijah, recimo naSkandinaviji.

Joæe Volfand

talizacijo okoliπËine spremeni-le. Vlagatelj je pokazal zani-manje. Potencial ni majhen.Slovensko Primorje, Obala,zaledje in v prihodnje tudi Is-tra. Zmogljivosti do PoreËanekajkrat presegajo skupneslovenske zmogljivosti. NaπeletaliπËe se bo usmerilo k eks-kluzivnim gostom, kar je

11

VeË kotmilijonpotnikov

V primerjavi z letom 2003se je πtevilo premikov letalpoveËalo za 11,9 odstotkov,πtevilo potnikov pa je biloveËje za 12,9 odstotka. Letosmo zakljuËili z 1.048.238 pot-niki.

Redni prometAdria Airways je s svojimi

osmimi letali poveËala πtevi-lo premikov letal za 6,7 od-stotka. V celem letu so pre-peljali 830.687 potnikov, karje za slaba 2 odstotka veËkot v istem obdobju lani. »erazdelimo promet Adrie naredne in Ëarterske polete,ugotovimo, da je πtevilo po-letov na rednih linijah znaπa-lo 94 odstotkov vseh Adri-inih premikov oz. 88 odstot-kov potnikov. »arterskih pot-nikov je bilo 5,1 odstotkaveË kot lani. Deleæ Adriinihpotnikov predstavlja 80 od-stotkov vseh potnikov javne-ga prometa. Po πtevilu pre-mikov v javnem prometu paje Adria realizirala 81 odstot-kov vseh poletov.

Aprila 2004 je s 50 sedeæ-nim letalom Dash 8/300Q vsa-kodnevno linijo med Ljubljanoin Dunajem ponovno vzposta-vil Austrian Airlines.

PoveËanje πtevila potnikov na rednih linijah AdrieAirways, uvedba novih rednih linij tujih mreænihprevoznikov, nizkocenovni prevoznik easyJet terpoveËana ponudba poËitniπkih paketov v poletni inzimski sezoni so bili glavni razlogi za izredno uspeπ-no leto 2004, v katerem je Aerodrom Ljubljana prviËv svoji zgodovini zabeleæil veË kot en milijon prepe-ljanih potnikov na leto.

Prav tako je konec aprila zLondona na Brnik zaËel letetidolgo priËakovani easyJet. Le-ta je v dobrih osmih mesecihprepeljal veË kot 60.000 pot-nikov na 149 sedeænem leta-lu tipa Boeing 737-300. No-vembra je easyJet z novim156- sedeænim Airbusom 319 zBrnikom povezal tudi nemπkoprestolnico Berlin.

Maja je zaËel na liniji medBudimpeπto in Brnikom letetimadæarski prevoznik Malév, kipomeni za naπe letaliπËe velikopridobitev. S 33-sedeænim Sa-abom 340 nas kar 12-krat te-densko povezuje z Budimpeπto.

»SA je tudi v lanskem letuuspeπno povezovala Prago inBrnik. PoveËano zanimanje zato linijo se je izkazalo obuvedbi dodatne tedenskefrekvence.

JAT je s tremi poleti na te-den edini prevoznik, ki pove-zuje Ljubljano z Beogradom.

Oktobra smo se razveselilifrancoskega prevoznika AirFrance. 50-sedeæni EmbraerRJ145 12-krat tedensko letimed Parizom in Brnikom.

Poleti je na naπe letaliπËeponovno letel Israir z Boein-gom 757, in sicer med Tel Avi-vom in Brnikom.

»arterski prometDobrih 175 tisoË prepelja-

nih Ëarterskih potnikov je po-menilo 37-odstotno rast vprimerjavi z lanskim letom.Najbolj zaæelene destinacijemed turisti so bile GrËija, Tur-Ëija, severna Afrika s Tunizi-jo, Egiptom in Marokom. Za-nimivo je, da se je izrednozmanjπalo povpraπevanje poËarterskih poletih v ©panijo,Francijo in Italijo. Namestoteh so se odprla nova poce-ni letoviπËa ob »rnem morju(Konstanca, Burgas, Varna),ki postajajo vedno bolj pri-ljubljena tudi med slovenski-mi potniki. Dobro obiskanaπe vedno ostaja tudi Jadran-ska obala (Dubrovnik, BraË,Split, Tivat).

PoveËan Ëarterski promet sozaznamovali tudi πtevilni noviËarterski prevozniki. Tako jeSky Europe v GrËijo in nazajprepeljal skoraj 8.000 potni-kov. Brnik so z letoviπËi ob »r-nem morju povezovali: BH Air,Hemus Air in Bulgaria Air. Tu-nis Air in Nouvelair sta medTunizijo in Slovenijo prepelja-la veË kot 13.000 potnikov.Slovenija ostaja zanimiva des-tinacija tudi za izraelske turis-te saj je bilo na redni Israiro-vi liniji v Slovenijo in nazajprepeljanih blizu 15.000 potni-kov. Antalijo sta z Ljubljanouspeπno povezovala Sun Ex-press in Pegasus ter skupajmed omenjenima krajema pre-

The increase in the number of passengers with the do-mestic carrier Adria Airways, the introduction of new sche-duled routes by foreign airlines, the low-cost airline easy-Jet and increased demand for holiday packages in the sum-mer and winter seasons were the main reasons for the ex-ceptional success of 2004, in which Ljubljana Airport recor-ded more than one million passengers a year for the firsttime in its history. In comparison to 2003 the number ofaircraft takeoffs and landings increased by 11.9 percent andthe number of passengers was 12.9 percent higher. We fi-nished the year with a total of 1,048,238 passengers.

peljala nekaj manj kot 15.000potnikov. V zimski sezoni stana Ëarterskih poletih v Egiptletela egiptovska prevoznikaEgipt Air in Air Memphis terJordan Aviation v Akabo obRdeËem morju.

Tovorni prometZ rednimi kamionskimi linija-

mi so nadaljevali Air France,Austrian Airlines ter Lufthansa,z obËasnimi prevozi pa Malev,Cargolux, CSA, Adria in drugi.Oskrbeli smo nekaj Ëarterjev to-vornih letal, sicer pa se je pro-met odvijal preteæno s tovornja-ki ali v prtljaænikih potniπkih le-tal. Letna teæa prepeljanega to-vora je znaπala 12.000 ton.

Od domaËih prevoznikov jeSolinair z dnevno letalsko po-vezavo z Bergamom prevaæalekspresne poπiljke za DHL.Prevoz poπiljk je upravljal do-maËi prevoznik Alpe Air, pet-krat tedensko na liniji Dunaj-Ljubljana-Zagreb in nazaj.Ostali operaterji hitrih poπiljk(TNT, FEDEX) so uporabljaliredne linije.

Sploπno letalstvoRast prometa kaæe tudi

sploπno letalstvo, in sicer 6,5odstotka v primerjavi s πtevi-lom premikov letal leto po-prej. Vidno je predvsem pove-Ëanje prometa domaËih malihletal, medtem ko se je πtevi-lo tujih letal zmanjπalo.

Irena Habe, Jani Lapajne

Foto

: Iren

a Hab

e

12

ZA DELNI»ARJE

Spodbudnoposlovanje

Leto 2004 smo zakljuËili s13-odstotno rastjo πtevila pot-nikov, rasti prometa pa je sle-dila tudi rast prihodkov. Pri-hodki iz poslovanja v viπini5.532 mio SIT so bili za 14 od-stotkov viπji kot leta 2003,stroπki poslovanja pa so viπjiza 7 odstotkov (3.966 mioSIT). Poslovni izid iz poslova-nja je za 35 odstotkov veËjikakor v enakem obdobju lani,Ëisti poslovni izid v viπini2.040 mio SIT pa je v prime-rjavi z letom 2003 porasel za12 odstotkov.

Predlog uporabe bilanËnegadobiËka bo sledil zaËrtani di-videndni politiki. SkupπËinibomo predlagali izplaËilo divi-dende v viπini 240 SIT brutona navadno delnico, kar pred-stavlja 9-odstotno poveËanjev primerjavi z letom 2003.Dræavi bodo dividende zaprednostne participativnedelnice, katerih lastnik je,izplaæane skladno z 8. Ëlenomstatuta, ki doloæa njihovoviπino. Dividenda za pred-nostne parcipativne delnice,bo enaka dividendi za navad-ne delnice. Druæba bo za iz-plaËilo dividend (po potrditvina skupπËini) namenila 911mio SIT.

Pomembni dogodkiin novosti• V razvoju naπe druæbe smo

postavili mejnik, saj smo pr-viË v zgodovini letaliπËasprejeli in odpravili veËkakor milijon potnikov venem letu. Tako so bila naj-bolje potrjena naπa doseda-nja prizadevanja. ©e veË:milijonti potnik nas zavezu-je k obseænim investicijamin optimizaciji poslovanja, sËimer bomo ljubljansko le-

taliπËe prilagodili priËakova-ni rasti prometa.

• Uvedli smo nove redne lini-je tujih prevoznikov AirFrance, Austrian Airlines,easyJet in Malév. PrihodeasyJeta je plod trænih aktiv-nosti druæbe.

• V sklopu obseæne investicij-ske dejavnosti v letu 2004zavzema najpomembnejπemesto parkirna hiπa s po-slovnim prizidkom.Druge pomembne investici-je so πe:- zakljuËek gradnje hangar-ja sploπnega letalstva,

- izgradnja mejne kontrolnetoËke (BIP) za pregled bla-ga ob vstopu v EU, ki gaizvajajo veterinarska, fito-sanitarna in zdravstvenainπpekcija ter

- prizidek h garaænemu ob-jektu za potrebe centralne-ga skladiπËa in vzdræeval-nih sluæb.

• Za potrebe nadaljnjega dol-goroËnega razvoja letaliπËasmo odkupili 13,5 hektarjevzemlje.

• Nagrade zlati Netko, Izidorin srebrno priznanje zaspletno oglaπevanje na 14.slovenskem oglaπevalskemfestivalu, ki smo jih prejeliza prenovljeni spletni portalwww.lju-airport.si, potrjuje-

jo visok nivo komuniciranjaz javnostmi.

• Uvedli smo nov prometni inposlovno informacijski sis-tem.

• S kapitalskim vloækom v vi-πini 300 mio SIT smo sode-

Za Aerodrom Ljubljana je bilo leto 2004 leto razcve-ta. Zaznamovali smo ga z dobrim poslovanjem,rekordnim prometom in novimi letalskimi prevozniki,intenzivnejπim povezovanjem s turizmom prekokonzorcija podjetij SPOT, zaËetkom intenzivnegainvesticijskega ciklusa, napredkom pri komuniciranjudruæbe z javnostmi, prenovo prometnega in poslov-nega informacijskega sistema ter kadrovskimi novost-mi v obliki projekta sistemizacije delovnih mest inuvedbe letnih razgovorov.

Delnica AELGIndeks

2004 2003 2004/2003

Træna kapitalizacija - v mio SIT 23.175 11.735 197Promet - v mio SIT 1.485 308 482Najniæji enotni teËaj - v SIT 6.339 3.970 160Najviπji enotni teËaj - v SIT 12.382 6.442 192PovpreËni enotni teËaj med letom - v SIT 9.269 5.064 183Træna cena na dan 31. 12. - v SIT 11.969 6.061 197Knjigovodska vrednost delnice - v SIT(kapital / πt. izdanih delnic) 4.910 4.648 106»isti poslovni izid na delnico - v SIT(Ëisti poslovni izid / πt. izdanih delnic) 537 481 112Razmerje med træno ceno in knjigovodskovrednostjo delnice 2,44 1,30 187©tevilo delniËarjev na dan 31. 12. 4.150 3.390 122©tevilo izdanih delnic 3.796.527 3.796.527 100

Temeljni podatki o poslovanjuIndeks

2004 2003 2004/2003

©tevilo potnikov 1.048.238 928.397 113Premiki letal 35.502 31.737 112Tovor (v tonah) 11.781 12.018 98Prihodki iz poslovanja - v mio SIT 5.532 4.871 114Stroπki poslovanja - v mio SIT 3.966 3.712 107Poslovni izid iz poslovanja - v mio SIT 1.566 1.159 135Poslovni izid obraËunskega obdobja - v mio SIT 2.304 2.176 106»isti poslovni izid obraËunskega obdobja - v mio SIT 2.040 1.827 112»isti poslovni izid na delnico - v SIT (Ëisti poslovni izid / πt. izdanih delnic) 537 481 112Knjigovodska vrednost delnice - v SIT (kapital / πt. izdanih delnic) 4.910 4.648 106Kapital 31. 12. - v mio SIT 18.640 17.648 106Investicijska vlaganja - v mio SIT 3.959 1.842 215©tevilo zaposlenih 31. 12. 318 307 104Koeficient gospodarnosti poslovanja (poslovni prihodki / poslovni odhodki) 1,395 1,312 106Koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala (Ëisti poslovni izid / povpreËni kapital(brez Ëistega poslovnega izida prouËevanega obdobja)) 0,123 0,115 107

13

Gibanje teËaja AELG v letu 2004

Ëilno vplivali na rast vrednostidelnice AELG. Træna cena na-πe delnice je v letu 2004 po-rasla kar za 97-odstotkov ters tem dosegla drugo najviπjorast med vsemi delnicami naLjubljanski borzi. Tako se jetudi træna kapitalizacija z 11,7mrd SIT na koncu leta 2003zviπala na 23,2 mrd SIT nakoncu leta 2004 (upoπtevaneso zgolj delnice, s katerimi setrguje na Ljubljanski borzi).Najniæji enotni teËaj v letu2004 je delnica dosegla7. januarja z vrednostjo6.338,97 SIT, najviπjega pa

28. decembra z vrednostjo12.382,18 SIT. PovpreËni letnienotni teËaj delnice je znaπal9.269 SIT, kar presega lansko-letnega kar za 83 odstotkov.Na Ljubljanski borzi je bilo zdelnico izvrπeno za 1.485,4mio SIT prometa, kar prav ta-ko moËno presega promet zdelnico v letu 2003 (308,4mio SIT).

Podatki o poslovanju druæbeso dostopni na spletnih stranehdruæbe http://www.lju-airport.siter na spletnih straneh borze nanaslovu http://seonet.ljse.si.

Marjana JanËiË

Foto

: Iren

a Hab

e

Struktura lastniπtva

lovali pri dokapitalizacijidruæbe Aerodrom Portoroæd.o.o., in s tem postali njen30,46-odstotni lastnik.

NaËrti za leto 2005NaËrtujemo poveËanje pro-

meta za 16 odstotkov pri pre-mikih letal in za 15 odstotkovpri potnikih. V letu 2005 druæ-ba naËrtuje poslovni izid v vi-πini 2.260 mio SIT (pred ob-davËitvijo).

V skladu s strategijo razvo-ja in upoπtevaje razmere v le-

talskem prometu, bomo za in-vesticije namenili 2 milijardiSIT. VeËina teh sredstev boporabljena za dokonËanjegradnje parkirne hiπe s po-slovnim prizidkom in za izde-lavo projektne dokumentacijeza novi potniπki terminal.

Rekordna rast delnice Prihod novih tujih prevoz-

nikov, poveËanje prometa obvstopu v EU, ugodni poslovnirezultati, jasna strategija terdobri obeti za naprej so odlo-

2004 was a year of great progress for Ljubljana Airport. It wasmarked by good business, record traffic and new airlines, closerties in tourism through the companies in the SPOT consortium,the beginning of an intensive investment cycle, advances in publicrelations, the renovation of our traffic and business informationsystem, and innovations in human resources in the form of a pro-ject to systematize jobs and the introduction of annual employeereviews.

We concluded 2004 with 13-percent growth in the number of pas-sengers, and this growth in traffic was also followed by growth inrevenues. At SIT 5.532 billion, operating revenues were 14 percentgreater than in 2003, and operating expenses were 7 percent hig-her (SIT 3.966 billion). Our operating result was 35 percent greaterthan in the same period the previous year, and at SIT 2.040 billi-on our net profit grew by 12 percent in comparison to 2003.

The proposal for using the balance profits will follow the plan-ned dividend policy. We will make a proposal to the shareholders’meeting for the payment of gross dividends in the amount of SIT240 per ordinary share, which represents a 9-percent increase incomparison to 2003. Dividends per participating preference sha-res will be paid to the State, which owns them, in accordance withArticle 8 of the Statute, which stipulates the size of these divi-dends - the amount of dividend per participating preference sharewill be equal to the dividend per ordinary share. Followingconformation by the shareholders’ meeting, the company will al-locate SIT 911 million for dividend payments.

Important news and eventsl We have passed a milestone in the development of the com-

pany because for the first time in the airport’s history we ser-ved more than one million passengers in a single year. This isthe greatest validation of our efforts to date. Even more: ourmillionth passenger obligates us to expand investment and op-timize our operations in order to adapt the airport to expec-ted increases in traffic.

l We have introduced new scheduled routes for the foreign car-riers Air France, Austrian Airlines, easyJet and Malév. The arri-val of easyJet was the result of marketing activities by the com-pany.

l The construction of a parking garage and office building wasthe most important part of our extensive investment program-me in 2004.Other important investments include:- Finishing the construction of a general aviation hangar;- Construction of a border inspection post (BIP) for inspectinggoods entering the EU by carrying out veterinary, plant-healthand health inspections; and

- A garage annex for air cargo warehouse and maintenance ser-vices.

l We have purchased 13.5 ha of land for further long-term deve-lopment of the airport.

l The Netko award, Izidor award and silver prize for network ad-vertising at the 14th Slovenian Advertising Festival, which wereceived for our redesigned web portal www.lju-airport.si, con-firms our high level of public relations.

l We have switched to a new traffic and business information sys-tem.

l With a capital investment of SIT 300 million, we helped in fundinjection in the company Aerodrom Portoroæ d.o.o., and thusbecame the owner of 30.46 % of its shares.

14

PREDSTAVLJAMO

Samood letal sene da æivetiZadovoljen potnik pomeni zanesljivo prihodnost zavsako letaliπËe. Toda kako ustvariti v potnikovihoËeh vrednost in zadovoljstvo, da se bo odloËil inzaËel svoje potovanje prav na tem in ne na drugemletaliπËu? Letalske povezave so pri tem najpomemb-nejπe, pa vendarle, danes lahko dejansko prideπ zvsakega letaliπËa kamor koli, Ëe ne neposredno, paprek nekega veËjega letalskega kriæiπËa. Ali potemta-kem zadostuje, da potnik pride na letaliπËe, opravipotrebne postopke in se vkrca v letalo?

»e upoπtevamo potovanje inpotnikovo æeljo, priti do cilja,je to dovolj. Pred petnajstimileti in veË je tak odnos do pot-nika zadostoval, zdaj pa so serazmere spremenile. Neko leta-liπËe je lahko le javni servis, kiËaka na tisto, kar bo ≈padlo zneba«, postaja za letala in pot-nike. Lahko pa deluje v podjet-niπkem duhu, neodvisno in ak-tivno, zato da bi ustvarilo inohranilo kupce. Tradicionalnimodel letaliπË je bil oblikovanza zadovoljevanje osnovnihpotreb potnikov, letalskihdruæb πpediterjev in drugihuporabnikov. ObiËajno so takaletaliπËa bila ali πe vedno sodræavna last in delujejo kotjavna podjetja. Alternativa te-mu je t. i. komercialni model le-taliπË, katerega cilj je maksimi-rati prihodke od vseh poslovnihdejavnosti, povezanih z obrato-vanjem letaliπËa. Taka letaliπËaso organizirana kot delniπkedruæbe ali druæbe z omejenoodgovornostjo. Znotraj druæbeprevladuje poslovna organizira-nost namesto funkcijske. Ko-mercialne dejavnosti v taki or-ganizaciji dobijo mesto, ki si gazasluæijo. Takemu izhodiπËu seprilagajata tudi poslovna kultu-ra podjetja, ki je træno usmerje-na od vodstva navzdol, in orga-nizacijska struktura podjetja.Vodenje in upravljanje komerci-alne vsebine ima prav tako po-memben status kot opravljanjeosnovne dejavnosti prometa.

Treba jeprepoznati kupce

Kdo so kupci nekega letaliπ-Ëa? To so predvsem potniki,

letalski prevozniki, podjetja,katerih dejavnost je povezanaz letaliπËem, obiskovalci in se-veda zaposleni na obmoËju le-taliπËa. Vsaka od teh skupinzasluæi posebno obravnavo.Morda so potniki najpomemb-nejπa skupina in prav njimvsako sodobno organiziranoletaliπko podjetje posveËa ve-liko pozornost z æeljo, da bibili zadovoljni in da bi zago-tavljali Ëim veËji prihodek pod-jetja. Zadovoljni potnik se bovedno znova vraËal. Treba gaje obravnavati kot kupca, ki jezadovoljen s storitvijo in sezato vraËa. Danes, ko so letal-ski prevozi poceni, je ta ver-jetnost πe veliko veËja kot ka-dar koli v preteklosti.

Kaj lahko letaliπËe ponudipotniku razen strehe nad gla-vo in drugih vsebin, ki so nuj-ne za zaËetek ali konec poto-vanja? Potovanje, πe zlasti zletalom, je æe samo po sebidovolj velika izkuπnja, na ka-tero ljudje razliËno reagirajo.Kar pomislite: Ëe ste pogosto≈v zraku«, je polet za vas ru-tina, Ëe pa greste na pot le en-krat letno ali redkeje, pa ...»as pred poletom je treba pre-æiveti prijetno. In kaj je boljπe-ga kot ogled trgovin in kakπennakup ali privoπËiti si kavicoali pijaËo. Letaliπki terminalivsebujejo veliko trgovinsko ingostinsko ponudbo po naËeluza vsakogar nekaj in po ugod-nih cenah. Æe na zaËetku veljapovedati, da letaliπËa nasplohniso veË tako ≈draga«, kakorso bila nekoË. Sodobni kupecje cenovno obËutljiv in ve, ko-liko kaj stane v centru mesta

ali v velikem trgovinskem cen-tru na periferiji. Trgovci po-sebno pozornost posveËajoponudbi, saj marsikdo na leta-liπËu kupi tisto, kar je mordapozabil, ali pa opravi nakupe,za katere doslej ni imel Ëasa.Vsebina sodobnega letaliπke-ga terminala je prilagojenatem potrebam potnikov indrugih kupcev. Trgovine sorazporejene tako, da jih potni-kom ni treba iskati po termi-nalu in morajo biti na takihmestih, da imajo potniki pre-gled nad dogajanji, nad odho-di letal, in ne smejo biti pre-daleË od izhodov za vkrcanje.Vhodi v trgovine so πiroki,preglednost znotraj trgovin jevelika. Skratka, vse je podre-jeno potniku kot kupcu po na-Ëelu ≈kupec je kralj«.

Vse te dejavnosti pomenijopomemben prispevek k prihod-ku letaliπkih podjetij. ZaradirazliËne organiziranosti letaliπËnatanËne primerjave niso mo-goËe, vendar o pomenu tehprihodkov dovolj pove poda-tek, da evropska letaliπka pod-jetja iz naslova komercialnihdejavnosti ustvarijo med 35- in55 odstotkov vseh prihodkov.Zaradi danaπnjega stalnegazniæevanja cen letalskih prevo-zov, ki povzroËa pritisk prevoz-nikov in dejansko zniæevanjecen letaliπkih storitev, so ko-mercialni prihodki dobrodoπlonadomestilo. Tako upravljavciletaliπË lahko zagotavljajo kon-tinuiteto razvoja letaliπË, obe-nem pa potnikom in drugimskupinam ponujajo celovito sto-ritev in omogoËajo zadovoljeva-nje njihovih potreb in æelja.

V novem terminalubo ponudba boljπa

Kje je Aerodrom Ljubljana?ObstojeËi potniπki terminal jebil projektiran in zgrajen predveË kakor tridesetimi leti, ko jebil pristop popolnoma druga-Ëen, kakor je danes. Bilo je po-skrbljeno za prostocarinsko

Foto

: Ju

re M

eæna

rπiË

15

Trgovine na Aerodromu Ljubljana imajo vse!

Prvi in zadnji vtiso SlovenijiVsako letaliπËe je nekakπna etnooaza, malo srediπËesveta, kjer se sreËujejo ljudje najrazliËnejπih barv, ver,poklicev, interesov ... Take pa so tudi njihove zahteve,potrebe in æelje, ki jih imajo ob prihodu in odhodu.Tega se zelo dobro zavedajo tudi lastniki oziromavodje trgovin, ki si na letaliπËu prizadevajo, da bipotnikom, domaËim in tujim, Ëim bolj ustregli. Niso leprodajalci, temveË v vsakem trenutku tudi informativ-na sluæba in nenazadnje tisti, ki potnike ob prihodu inodhodu pozdravijo z nasmehom. Trgovine na ljubljan-skem letaliπËu so nepogreπljive za vsakega potnika.

Antonija Hribar, vodja trgo-vine Kompas, d. d., ki ima se-deæ na Praæakovi 4 v Ljublja-ni, pozna letaliπËe in letaliπ-ko ponudbo kakor svoj æep.Pa ne samo to, pozna celonjen razvoj. Kako ga le ne bipoznala, saj ga pomaga so-oblikovati æe dolgih πtiriintri-deset let. ≈Pri vhodu je bilamenjalnica. Najprej je bil en

stolËek za enega Ëloveka. Inna njem sem sedela jaz. Po-tem smo se selili pod πotore,saj so letaliπËe leta 1973 pre-navljali,« se spominja TonË-ka, kakor jo kliËejo na letaliπ-Ëu tisti, ki jim je simpatiËnagospa z veliko estetskegaokusa blizu. Hribarjeva nam-reË najraje ponuja tisto, karbi si tudi sama zaæelela ob

obisku in vstopu v novo dr-æavo. To pa so tipiËni sloven-ski izdelki. Prav zato je izlo-Ëila kup nepotrebnih reËi, sajje potnike in njihove æelje vdolgih letih dodobra spozna-la. ≈Naredila sem izbor medspominki, poiskala sem samoproizvajalce domaËe in umet-ne obrti in njihove izdelke na-bavljam brez posrednikov.Mislim, da mi je uspelo,« pra-vi in bi ji kar pritrdili. V trgo-vinico Kompas namreË priha-jajo ljudje tudi iz drugih kra-jev Slovenije, saj je pri TonËkimogoËe dobiti veliko doma-Ëih izdelkov na enem mestu.Ima namreË pravi izbor, nje-na skrita æelja pa je imeti Ëis-to pravo majhno etnotrgovi-nico.

Moderni so magnetkiza hladilnike

V Kompasovi trgovinici inmenjalnici so trije zaposleni,vsi enako dihajo, mislijo inzato lahko tudi tako uspeπnoprodajajo, pojasni AntonijaHribar. Prizadevajo si namreË,da bi na enem mestu potni-ku ali turistu ponudili kako-vosten, estetski izdelek, spo-minek, ki bi predstavljal naπodræavo, koπËek naravne inkulturne dediπËine in tudikoπËek naπe sedanjosti. Po-leg menjalnice, ki ima velikovlogo in kjer lahko potnikibrezskrbno odkupijo in pro-dajo tuje gotovine, je v trgo-vinici mogoËe kupiti dnevnoËasopisje, vse vrste tobaka intobaËnih izdelkov, galanterij-ske in keramiËne izdelke, ma-jolike, bokalete in bokalevseh vrst, Ëipke in lutke v slo-venskih narodnih noπah, pokaterih so povpraπevali nekoËin povpraπujejo πe zdaj. Pri-zadevajo pa si, da bi v po-nudbo vkljuËili tudi promocij-ske spominke z aplikacijo ro-æice, znakom TuristiËne Slo-venije, ki jo v svetu tudi æepoznajo. Hribarjeva poudarjatudi pomen kristala iz Rogaπ-ke Slatine, saj je tujcem iz-redno vπeË: ≈Kristal iz Ro-gaπke je πe vedno zakon. Po

prodajo, priljubljeni Duty Free,in za gostinsko ponudbo. Ures-niËevanje pravega trænega kon-cepta v takih prostorskih pogo-jih ni bilo mogoËe, Ëeprav jemed obnovo terminala v devet-desetih letih priπlo do doloËe-nega poveËanja trgovinske po-nudbe. To smo dosegli s karnajveËjim mogoËim poveËeva-njem obstojeËih trgovin in spreureditvijo nekaterih praznihprostorov v trgovine. Prostor-ska razporeditev trgovin ni op-timalna v skladu s priporoËili,vendar zaradi majhnosti termi-nala to ni tako velika ovira. Po-membno spremembo smo na-redili tudi pri prodaji. V skladus sploπno veljavnimi trendi naevropskih letaliπËih smo izvaja-nje dejavnosti oddali speciali-ziranim trgovinskim in gostin-skim podjetjem. Ta proces jetrajal veË kakor deset let in seje konËal z oddajo proste ca-rinske prodajalne v letu 2001.Spremenjene razmere na trguso narekovale tudi to poslovnoodloËitev, ki se je pozneje po-kazala kot zelo uspeπno za vsesodelujoËe strani.

Tako je Aerodrom Ljubljanaposkuπal slediti sodobnimtrendom v poslovanju in orga-nizaciji letaliπË. Seveda nas natej poti Ëaka πe veliko dela inprav projektiranje novega ter-minala bo velik izziv.

Jure MeænarπiËFo

to: Iren

a Hab

e

16

PREDSTAVLJAMO

kdaj zavladala prava kriza,med vojno za Slovenijo naprimer. Na sreËo so to le spo-mini in danes je trgovinicaKompas po navadi polna, od-prta od πeste ure zjutraj dodevetnajste, tako da ujameprvega in pospremi zadnjegapotnika.

Mobitelov centerNa letaliπËu pri vhodu ta-

koj levo je Mobitelov center.Ta center ponuja potnikompestro izbiro mobipaketov inmobitelefonov, obiskoval-cem pa so na razpolago tu-di mobikartice, vrednostniceNeoWLAN, najem mobilnihaparatov in svetovanje priuporabi storitev.

V prvem letu svojega delo-vanja je Mobitelov center naAerodromu Ljubljana ponujalpredvsem najem mobilnikov,ki so delovali v tujih omreæ-jih z drugaËno frekvenco (npr.ZDA), dajal informacije, skrbelza pomoË in svetovanje. Le-to pozneje so v ponudbovkljuËili tudi predplaËniπkiprodajni program Mobi s pes-tro izbiro mobipaketov inprodajo vrednostnic oziromamobikartic. Potniki so v Mo-bitelovem centru lahko vklju-

Ëili storitev mobigostovanjein uredili vse potrebno zagostovanje v tujem omreæju,pri tem pa so jim pomagalitudi z nasveti. Pred dvema le-toma so uvedli moænost pla-Ëila raËunov za storitve, priËemer uporabnikom ni trebaplaËati provizije.

Mag. Urπa ManËek, pomoË-nica direktorja druæbe Mobi-tel, d. d., je pojasnila, dauporabniki mobilnike redkejenajemajo, vse pogosteje pase zanimajo za storitve inprodajni asortiman. NaraπËatudi πtevilo plaËil raËunovstoritev, kar je med stranka-mi zelo dobro sprejeta moæ-

nost. Poleg tega lahko uredi-jo tudi spremembe v svojemnaroËniπkem razmerju, kakorso npr. sprememba naslova,zamenjava πtevilke pri ugod-nosti Zveza ali Slovenska na-veza ipd. Prodajo tudi velikomobikartic, precej povpraπe-vanja pa je tudi po storitviNeoWLAN, ki omogoËa brez-æiËni πirokopasovni dostop dointerneta. Uporabniki se veËi-noma zanimajo za moænostigostovanja v tujih omreæjihbrez naroËila. Premiπljujejo tu-di o dopolnitvi ponudbe sprodajo razliËnih polnilnikovza mobilne aparate.

Najbolj iskani so parfumiNa Aerodromu Ljubljana so

tudi tri prodajalne v medna-rodnem prostoru. Dve taki tr-govini sta na odhodu iz Slo-venije, ena pa na prihodu. Zvstopom Slovenije v Evrop-sko unijo sta se preoblikovaliiz ≈Duty Free Shopa« v ≈Tra-vel Value & Duty free«, karpomeni, da ponujata enakoblago po enaki ceni vsempotnikom, ne glede na to,kam potujejo. Potniki, ki po-tujejo po EU, lahko kupujejole obdavËeno blago, vsi dru-gi pa prostocarinsko blago,vendar vsi enake izdelke inpo enaki ceni. Raven cen je

taka, kakor je bila pred vsto-pom v EU.

≈Kupcem omogoËamo πirokizbor parfumerije in kozmeti-ke, pijaË, sladkarij, tobaËnihizdelkov, tehnike, modnih do-datkov, domaËe obrti in igraË.Med navedenimi izdelki je ve-liko takih, ki jih lahko potni-ki kupijo izkljuËno v teh pro-dajalnah.

Neodkrit dragulj je proda-jalna na prihodu v Slovenijo,ki jo veËina potnikov prezre,Ëeprav so cene enake kakor vveliki prodajalni na odhodu.Najbolje prodajana skupinaizdelkov je parfumerija zara-di konkurenËnih cen in veli-kega izbora uveljavljenih sve-tovnih znamk. Ta del ponud-be cenijo predvsem stalnipotniki, ki obiπËejo naπe pro-dajalne veËkrat na leto. Vsakmesec presenetimo kupce tu-di s posebnimi akcijami,predstavitvami in zniæanji.Odziv je vedno zelo dober,«je pojasnil Joæe Brodnik, Re-gal GH d. o. o., in kot zanimi-vost dodal, da so najboljπikupci v prodajalni tisti, ki le-tijo na relaciji Ljubljana-Mosk-va. Kupujejo namreË samonajboljπe izdelke tuje in do-maËe ponudbe. ≈Potniki so

njem povpraπujejo predvsemJaponci in Kitajci.« Pred trgo-vinico so na ogled in napro-daj tudi Kladnikove knjige olepotah Slovenije, po katerihtujci pogosto seæejo. »eprav,nam zaupa Hribarjeva, so vzadnjem Ëasu pravi svetovnimodni zbirateljski krik in Ëu-do - magnetki za hladilnik, kigredo za med. Ljudje namreËte magnetke zbirajo in mednjimi so tudi taki z oznakoSlovenija.

Hribarjeva πe dodaja, dazdaj potuje Ëedalje veË ljudi,zato je prodaja desetkrat veË-ja kakor pred tridesetimi leti,Ëeprav je tudi na letaliπËu

Foto

: Iren

a Hab

e

Foto

: Ju

re M

eæna

rπiË

17

nja je prikupna Lerka Med-ved. ≈Pri nas dela v trgovinivsa druæina. Tu smo v dob-rem in slabem. Na zaËetkuvojne in tri leta po njej smoæivotarili, a vztrajali smo in iz-plaËalo se je. Pri tem nam jepomagalo letaliπËe in nam vtistih najhujπih Ëasih ni zara-Ëunavalo stroπkov. Prizadeva-

na sploπno s ponudbo zado-voljni, kar dokazuje tudi po-datek, da prodajalno obiπËevsak Ëetrti potnik, ki potujeprek Aerodroma Ljubljana,««je πe povedal Joæe Brodnik.

Obeta se nov koncepttrgovin Travel value inDuty Free

Da bi v prihodnje v svojetrgovine privabili πe veË pot-nikov, v Regal GH pripravlja-jo nekaj novosti pri zasnoviponudbe. V veËji Travel valueprodajalni bo manj prostoraza tobaËni program, uvajajopa usnjeni potovalni pro-gram, ure in konfekcijo. Tra-vel value v prihodih bodoobogatili z igraËami in s spo-minki ter s prodajnim kon-ceptom ≈vse po 15 EUR«. Po-nudbo vseh izdelkov po enot-ni ceni, namenjeno predvsemkupcem, ki imajo malo Ëasa,na letaliπËih v tujini æe pozna-jo, pri nas pa jo prvi uvajaRegal GH skupaj z dobavite-ljem, podjetjem Gebruder He-inemann. V enotni ponudbibodo ure, nakit, πali, tehnika,nakit in modni dodatki.

Od igle do slonaTako rekoË imajo vse. To

velja za trgovinico Medved,katere lastnica in poslovodki-

kupiti kaj otrokom, zato ima-mo na policah vedno tudi le-tala, avtomobilËke, pliπasteigraËe, nahrbtnike, denarni-ce, punËke, potiskane majicein kape, boksarice, tangice,zastavice, vse s slovenskimemblemom. Zelo se trudimza izdelke s slovenskim lo-gotipom.«

Foto

: Iren

a Hab

e

Foto

: Iren

a Hab

e

Commercial activities represent an important contributionto airports’ revenue. Because the organization of airports va-ries greatly, it is not possible to make a precise comparison,but it is indicative that European airports realize between 35and 55% of all their revenues from commercial activities. Be-cause the cost of air transportation is continuing to drop to-day, putting pressure on carriers and actually lowering thecost of airport services, commercial revenues are a welcomesubstitute. Airport operators can ensure the continued deve-lopment of their airports in this way, and at the same timeoffer comprehensive service to passengers and other groupsby meeting their needs and wishes.

Where is Ljubljana Airport? How have commercial activiti-es developed at Slovenia’s largest airport? The current pas-senger terminal was planned and built more than thirty yearsago, when the approach was completely different from whatit is today. It was outfitted for duty-free shopping and cate-ring services. It was not possible to implement a real mar-keting concept under such spatial conditions, even thoughthe shopping possibilities were increased to some degree du-ring the renovation of the terminal in the 1990s. This wasachieved through the greatest possible expansion of the exis-ting shops and by turning some of the unused areas intoshops. The spatial arrangement of the shops is not optimalregarding the recommendations, but because of the small si-ze of the terminal this is not such a great obstacle. An im-portant change was also made in sales. Following the generaltrends at European airports, we outsourced activities to spe-cialized commercial and catering companies. This process to-ok more than ten years and was completed with the leasingof the duty free shop in 2001. Changing market conditionsalso dictated this business decision, which later proved tobe very successful for all parties concerned.

In this way Ljubljana Airport has tried to follow currenttrends in airport operations and organization. Much work stillawaits us, of course, and planning the new terminal in par-ticular will be a great challenge.

li smo si delu posvetiti vsosvojo energijo in tudi sred-stva. Zato smo preæiveli. Kup-cev je Ëedalje veË, po sprejet-ju Slovenije v EU se je pro-met poveËal za 80 odstot-kov,« pove Medvedova in na-daljuje: ≈Naπ cilj niso le pot-niki, ampak tudi zaposleni.Veliko jih namreË hodi k namna malico, saj je v naπi po-nudbi tudi hrana. S ponudbose prilagajamo tudi tujcem,zato v zadnjem Ëasu ponujamoveliko sladkarij in razliËne vrs-te vin izbranih domaËih sort.Primerilo se je namreË æe, daso tujci k nam priπli z listkomin spraπevali, kje bi lahko ku-pili tako in tako vino.«

≈Nisem le prodajalka ...«Kupujejo vsi narodi. Zelo

zapravljivi so Amerikanci,Angleæi, v trgovini Medvedpa nakupuje tudi precej Ru-sov, ki posegajo po æganju,kakrπnega sami nimajo: me-dici, viljamovki, slivovki, bo-rovniËevcu, orehovcu itd. Toso kupci srednjih let in dru-æine, med mladimi pa je naj-veË Angleæev. ≈Ti izberejosladke Preπernove kroglice,Ëokolado Gorenjka, fige itd.Seveda pa ljudje æelijo tudi

Ljudje najpogosteje za-pravljajo od aprila do sep-tembra, ko se sezona konËa.Trgovinica Medved je odpr-ta vse dni v tednu. ≈Ljudjepotrebujejo vse. In jaz vsenabavim. Pri nas imamo po-leg naπtetega tudi nahrbtni-ke, potovalne torbe, kljuËav-nice za potovalke, pasoveza torbe, napihnjene blazineza v letala, kompresorskenogavice in dokolenke zaæenske, pred katerimi je dol-ga pot, igralne karte za kraj-πanje uric na letaliπËu, æep-ne knjiæne izdaje (med njimismo opazili tudi PreπernovoZdravljico, op.avtorice), koz-metiËne torbice, baterijevseh vrst, svinËnike itd.«pojasni Medvedova in πenekaj pripomni: ≈»e hoËejocigarete, zamenjati denar alikaj podobnega, jih usmerimv Kompasovo trgovinico, Ëeæelijo poπtne storitve, jihusmerim tja, Ëe ne vedo, kjeplaËati parkirnino, jim po-vem. Zavedam se, da nisemle prodajalka, ampak tudiinformatorka. Sem tukaj, kotujec pride, in sem spet tu,ko odide. »lovek na letaliπ-Ëu je zame vse.«

Vesna TripkoviË

18

Z LETALI©»ATik predodprtjemnoveparkirnehiπe

Prej kot v letu dni je nas-proti letaliπkega terminalazrasla nova parkirna hiπa sposlovnim prizidkom. Parkirnahiπa, ki naj bi bila po nekate-rih podatkih celo najveËja vSloveniji, za letaliπËe in njego-ve potnike predstavlja velikopridobitev.

©tevilo potnikov na letaliπ-Ëu æe nekaj let naraπËa. Tudinapovedi za prihodnost so ze-lo optimistiËne. PriËakuje se,da se bo πtevilo potnikov naljubljanskem letaliπËu do leta2015 podvojilo. Rast potnikovzahteva veËje in sodobnejπezmogljivosti, sedanja letaliπkastavba pa je za obseg prome-ta, ki ga imamo danes, komaj-da πe dovolj velika. LetaliπËebomo razπirili z novim termi-nalom in dodatnimi zmoglji-vostmi. V ta namen je bilo tre-ba πe pred zaËetkom πiritveposkrbeti, da bo v tem Ëasuna voljo dovolj parkirnih pros-torov. Parkirna hiπa je æe sko-rajda nared, z njo pa Aero-drom Ljubljana dobiva podo-bo, kakrπno imajo modernaevropska letaliπËa.

Izvajalec del, druæba SCT, je≈brniπko velikanko« zgradil vrekordnem Ëasu. Dela so senamreË zaËela julija lani z za-koliËenjem in izkopom 27 ti-

soË kubiËnih metrov materialaza gradbeno jamo, februarjaletos pa je gradnja zaradi iz-jemno nizkih temperatur prak-tiËno mirovala. Nova parkirnahiπa obsega skoraj 40.000kvadratnih metrov povrπin(33.400 kvadratnih metrovparkirnih in 4270 kvadratnihmetrov poslovnih povrπin).Zunanja ureditev predvidevaureditev intervencijskih poti,dovoznih povrπin in ozeleni-tev ter ureditev platoja medparkirno hiπo in potniπkim ter-minalom. V novi parkirni hiπije v πtirih etaæah prostora zapribliæno 1320 avtomobilov,opremljena pa bo z najsodob-nejπimi sistemi za varovanjein za detekcijo ter usmerjanjena prosta parkirna mesta, stoaletnimi prostori in dvigali.Parkirno hiπo s potniπkim ter-minalom povezuje nadstreπek,ki ga bodo obiskovalci letaliπ-Ëa πe posebej veseli pozimi inob deæevnih dneh. Zaradi veË-je udobnosti in varnosti bodocene parkiranja v novi parkir-ni hiπi za pribliæno 20 odstot-

kov viπje kot na odprtem par-kiriπËu. Potniki se bodo seve-da sami lahko odloËali, kjebodo pustili svojega jeklene-ga konjiËka.

V poslovnem delu novo-gradnje bo svoje mesto do-bila uprava letaliπËa s stro-kovnimi sluæbami in promet-no-tehniËnim sektorjem, rent

-a-car agencije, letaliπka am-bulanta, ki bo dostopna tu-di zunanjim uporabnikom,ter veËnamenska konferenË-na dvorana z veË kot 100 se-deæi. Celotna vrednost naloæ-be znaπa 2,8 milijarde tolar-jev, Aerodrom Ljubljana pajo v celoti financira z lastni-mi sredstvi.

Prometna ureditev okoli nove parkirne hiπe

Foto

: Ju

re M

eæna

rπiË

Simulacija novega potniπkega terminala

Foto

: Iren

a Hab

e

19

OdliËnost spletnegakomuniciranja

Spletnemu portalu www.lju-airport.si, ki smo ga pripra-vili v sodelovanju z agencijo Hal Interactive iz Kamnika, sotri razliËne æirije prisodile æe tri priznanja. Decembra 2004nas je razveselil Zlati Netko Gospodarske zbornice, januarjaIzidor na 4. Net konferenci in marca πe Srebrno priznanjena 14. Slovenskem oglaπevalskem festivalu.

Vse tri nagrade nam veliko pomenijo in smo nanje zeloponosni. Dokazujejo, da se je Aerodrom Ljubljana s splet-nim portalom uvrstil med podjetja, ki uresniËujejo odliËnostkomuniciranja s svojim okoljem. Hkrati so omenjena prizna-nja zaveza in motivacija, da bomo visok nivo komunicira-

nja, ne le na spletu, tem-veË tudi preko drugih me-dijev, ohranjali in izpopol-njevali tudi v prihodnje.

Nagrade, predvsem pavisok obisk in zadovolj-stvo uporabnikov portalapotrjujejo, da www.lju-air-port.si dosega cilje, kismo si jih zastavili. Me-dnje πtejemo predvseminformativnost, uporab-nost in prilagojenost cilj-nim skupinam, πe posebejpotnikom in obiskoval-cem letaliπËa.

Obisk ministra za prometMarca je Aerodrom Ljubljana

kar dvakrat obiskal mag. JanezBoæiË, minister za promet. Naj-prej se je mudil na delovnemsestanku, ob drugem obiskupa je sodeloval kot govornikna novinarski konferenci o pra-vicah letalskih potnikov.

Ministrov prvi obisk je bildelovni sestanek, na kateremmu je vodstvo letaliπËa pred-stavilo kljuËna odprta vpraπa-nja med letaliπËem in dræavo,ki jih je treba Ëim prej ureditiza nemoten nadaljnji razvojletaliπËa. Kot najpomembnej-πe so izpostavili nujnost pod-pisa pogodbe o stavbni pravi-ci in zakupu zemljiπË. Ta bodefinirala upravljavske pravi-ce, stavbno pravico in tudi na-domestila, pod katerimi Aero-drom Ljubljana upravlja, vodiin razvija osrednje slovenskoletaliπËe. Govorili so tudi onujnosti prestavitve sedanje

9. decembra lani je v letaliπ-ko stavbo Aerodroma LjubljanaprviË v njegovi zgodovini stopilmilijonti potnik. Gre za okrog-lo πtevilko z velikim pomenom.Potrjuje, da je letaliπËe v pre-teklosti vleklo prave poteze,hkrati pa ga zavezuje k nadalj-njemu razvoju in inovativnimprojektom v prihodnosti.

Prva milijonta potnica venem letu v zgodovini ljubljan-skega letaliπËa je Irena Jernejiz Dravograda. SreËo ji je pri-nesla letalska vozovnica za letAdrie Airways na liniji Ljublja-na Frankfurt, pot pa je iz Fran-kfurta nadaljevala v Avstralijo.Milijonti potnici v pozdrav smopripravili slovesen sprejem terjo v sodelovanju z Adrio Airwa-ys in agencijo Kompas obdarilis potovanjem za dve osebi napoljubno destinacijo v okviruAdriine mreæe ter s tridnevnimizletom v Pariz.

Milijonti potnik je mejnik vrazvoju, ki smo ga dolgo Ëa-kali in ga bomo izkoristili zapotrditev, da v razvoju ne za-ostajamo. Novi potniki nas si-lijo v nov razvojni ciklus z na-loæbami v nove objekte, v po-sodabljanje infrastrukture, voptimizacijo poslovanja in viskanje novih priloænosti za

PrviË v zgodovinimilijon potnikov na leto

Marca se je v organizaciji Ëasnika Financezgodil æe 13. Borzni fokus. Nanj je bil za go-vorca povabljen tudi Vinko Moæe, predsed-nik uprave Aerodroma Ljubljana, in sicer znamenom, da predstavi razloge za hitro rastdelnice Aerodroma Ljubljana.

Delnica AELG je bila lansko leto nespornazmagovalka v kotaciji A na Ljubljanski borzivrednostnih papirjev. Njena vrednost je laniporasla za skoraj 100 odstotkov. Vinko Mo-æe je povedal, da so vzroki za rast delnice vrelativno visokih dividendah, konstantnempoveËevanju prometa in v pogodbah z novi-mi letalskimi prevozniki, kar kaæe na to, dase je Aerodrom Ljubljana na vstop Slovenijev EU dobro pripravil. Od vzrokov za rast del-nice je izpostavil πe poËasno rast delnice v le-

Vinko Moæe naBorznem fokusu

pridobivanje letalskih potni-kov predvsem v povezovanjus turizmom. Promet na letaliπ-Ëu danes ne bi bil tako æiva-hen, Ëe ne bi v preteklih de-setih letih ogromno vlagali vposodobitev infrastrukture, terrazvoj komercialnih storitev inv aktivno træenje na podroËjupridobivanja tako Ëarterskihletov kot rednih letalskih pre-voznikov.

ceste, ki vodi do letaliπËa, za-htevah Schengenskega spora-zuma in s tem povezanimispremembami pri sprejemu inodpravi potnikov, prtljage, le-tal in tovora ter o nujnostisprejetja podzakonskih aktovk Zakonu o letalstvu, ki se na-naπajo na podroËje varnosticivilnega zraËnega prometa.

Ob svojem drugem obiskuje minister sodeloval kot go-vornik na novinarski konferen-ci o poveËanju pravic letalskihpotnikov, ki jo je v naπih pros-torih organiziralo Predstav-niπtvo Evropske komisije vSloveniji. V dræavah, ËlanicahEvropske unije, imajo namreËletalski potniki po novem veËpravic, in sicer predvsem vprimerih zavrnitve vkrcanja,odpovedi ali velike zamudeletov. Preden kam odpotujete,je vsekakor priporoËljivo, dase s tem seznanite.

tih od 1999 do 2002, dobro poslovanje in za-upanje vlagateljev v to, da bo delnica rasla tu-di v prihodnje, zaradi Ëesar je ponudba del-nic majhna. Poudaril je, da je Aerodrom Ljub-ljana podjetje z jasno strategijo, ki izpolnjujejavno dane obljube in ki je ves Ëas dobro inpremiπljeno komuniciralo s svojimi javnostmi.Omenjeno zagotovo pozitivno vpliva na zaupa-nje vlagateljev.

Foto

: BO

BO

Foto

: M

atej

Pov

πe

Na obisku na letaliπËu minister za promet Janez BoæiË, Vinko Moæe inErwan Fouéré, predsednik evropske komisije v Sloveniji.

20

Z LETALI©»A

V sodelovanju s Creativ Me-dia smo pred kratkim izvedliraziskavo med potniki, ki zeasyJetom potujejo na relacijiLondon-Ljubljana in Berlin-Ljub-ljana. Glavni cilj tri tedne traja-joËe raziskave je bil opredelitipotencial, ki ga Aerodrom Ljub-ljana nudi razvoju turizma.

Med tujimi potniki, ki zeasyJetom potujejo na relacijiLondon-Ljubljana, je bilo an-ketiranih 447 potnikov. Po-vpreËna struktura teh potni-kov je bila 41,6 odstotkaæensk, 34 odstotkov potnikovje v starostni skupini od 25do 34 let, 38,7 odstotka viso-ko kvalificiranih z najviπjimodstotkom osebnega letnegadohodka nad £39.000. 24,2odstotka jih je potovalo v pa-ru. Kot priËakovano, jih najveËpripotuje v Slovenijo zaraditurizma. Prevladuje-ta smuËanje (49,8 odstotka)in mestni turizem (34,9odstotka). NajveË jih je biva-lo na enem mestu, in sicer po-lovica v Ljubljani ter 21,4odstotka v Kranjski Gori v po-vpreËju od 6 do 11 dni, najveËv hotelih s πtirimi zvezdicami.

V raziskavo je bilo vkljuËe-nih 210 tujih potnikov na re-laciji Berlin-Ljubljana. NjihovapovpreËna struktura je nasled-nja: moπkih je za 15odstotkov veË kot æensk, naj-veË je πtudentov (35,83odstotka) nemπke narodnosti(53,15 odstotka), prevladujestarostna skupina od 25 do34 let (35,43 odstotka). VeËkot polovica jih pripotuje vSlovenijo za vikend z name-nom ogleda mest, temupa sledi smuËanje (21,7

Raziskava medpotniki easyJeta

Aerodrom Portoroæ je polegLjubljane in Maribora tretjemednarodno letaliπËe v Slove-niji. Po letih stagnacije je pre-obrat doæivelo lansko leto, koso πtiri podjetja in piranskaobËina z lastnimi vloæki omo-goËili uspeπno dokapitalizaci-jo letaliπËa. Prvi projekti so æepred vrati.

ObËina Piran, AerodromLjubljana, Luka Koper, Istra-benz in Cestno podjetje Ko-

Uvedba redneletalske povezavena Aerodromu Portoroæ

odstotka). NajveË jih biva vLjubljani (68,6 odstotka), na-mestitev pa tretjini potnikovrezervirajo prijatelji, sorodnikiali podjetje. VeË kot polovicapotnikov biva na enem mestu,glavni razlog za to pa je po-manjkanje Ëasa.

Med slovenskimi easyJetpotniki, ki so leteli med Londo-nom in Ljubljano, je na anket-na vpraπanja odgovarjalo 195potnikov. Moπkih je malenkostveË kot æensk, prevladujejopotniki v starostni skupini od

kot z æensk, 11 odstotkov pot-nikov potuje v paru, najveË paje πtudentov iz starostne skupi-ne od 15 do 34 let (72,6odstotka). Dva najpogostejπavira informacij, kje so potniki iz-vedeli za easyJetovo relacijoBerlin, so jumbo plakati (24,8odstotka) ter prijatelji, znanci insodelavci (24,5 odstotka). Priskoraj polovici potnikov je po-glavitni namen potovanja vNemËijo turizem, Berlin pa jekonËna destinacija pri 81odstotkih anketiranih potnikov.

per so lani oæivili upanje zatretje mednarodno letaliπËe vSloveniji. V Portoroæu stremijok temu, da bi ob manjπem πte-vilu operacij poveËali πtevilopotnikov. Njihov poglavitni ciljje uvedba redne oziroma Ëar-terske linije pred zaËetkom po-letne sezone. Skupaj s πe ne-katerimi partnerji intenzivnodelajo na projektu, ki bi naportoroπko letaliπËe pripeljalletalo z do 30 sedeæi, uresniËi-

tev tega projekta pa ni veË da-leË. Izjemno velik zalogaj pred-stavlja posodobitev celotne le-taliπke infrastrukture. Ta je pre-cej dotrajana, saj se dobrih de-set let v posodabljanje ni vla-

galo niËesar. Pri tem so por-toroπkemu letaliπËu v izjem-no pomoË znanje in izkuπnjeAerodroma Ljubljana, ki je sslabimi 31 odstotki tudi nji-hov najveËji lastnik.

Foto

: Iren

a Hab

e

25 do 34 let (43 odstotkov),najveË je πtudentov (37,6odstotka). Pri veË kot polovicije konËna destinacija potova-nja London, kamor potujejozaradi turizma. Pri vpraπanju,kjer so potniki ocenjevali Aero-drom Ljubljana, so mu v po-vpreËju dodelili nadpovpreËneocene, najviπjo prijaznosti ze-meljskih stevardes.

Na relaciji Berlin-Ljubljanaje bilo anketiranih 335 sloven-skih potnikov. Od teh je biloza 7 odstotkov veË moπkih

Pokroviteljstvomojstra vtelemarku

Romantika na snegu, glo-bok poklek v zavoju, prostapeta, vraËanje v preteklost ...To je le nekaj asociacij na te-lemark, smuËarsko tehniko, kiponovno navduπuje. Medsponzorskimi projekti minulezime izpostavljamo pokrovi-teljstvo slovenskega mojstra vtelemarku, Davida PrimoæiËa.

Vzpon slovenskega smuËa-nja telekark se je zaËel s pri-hodom danes 27-letnega Træi-Ëana Davida PrimoæiËa. Davidje svoj ognjeni krst v sveto-

vnem pokalu doæivel v sezoni1997/98, ko je z dobrimi rezul-tati prviË opozoril nase na fina-lu svetovnega pokala v ZDA.Prava eksplozija je sledila v se-zoni 2000/01, ko je slovenske-mu telemarku David prineselprvo uvrstitev na stopniËke vsvetovnem pokalu, dosegel patudi svojo prvo zmago. Sezonoje konËal kot Ëetrti telemarkerna svetu, osvojil pa je tudi sre-brno kolajno v skupnem seπtev-ku discipline πprint. Tudi v na-slednjih sezonah je ostajal v sa-

mem vrhu. Njegova dosedanjabilanca na tekmovanjih za sve-tovni pokal je 8 zmag, 5 drugihin 6 tretjih mest. V svoji zbirkiima tudi πtiri kolajne skupnihseπtevkov posameznih discip-lin, in sicer dve srebrni v πprin-tu, eno bronasto v veleslalomuin πe eno srebrno za skupni se-πtevek svetovnega pokala. Naj-veËji uspeh kariere je doæivel vsezoni 2002/03, ko je na sveto-vnem prvenstvu poleg dveh na-slovov svetovnega podprvaka vveleslalomu in kombinacijiosvojil πe naslov svetovnegaprvaka v πprintu. Tudi v letoπ-nji sezoni je David dosegal od-liËne rezultate, saj na prvih de-vetih tekmovanjih nikoli ni bilslabπi kot osmi, vknjiæil pa jetudi 2 zmagi in eno drugo mes-to. Na æalost pa mu je pohodna njegov zadnji neizpolnjenicilj, naslov skupnega zmagoval-ca svetovnega pokala, prepreËi-la strgana kriæna vez v kolenu.Verjamemo, da se bo v nasled-nji sezoni vrnil πe moËnejπi inπe boljπi, kot je bil.

Foto

: Sa

ra K

ovaË

eviË

21

Novice zbrala in uredila: Brigita Zorec

Adria Airways se je decembra lani kot regionalna Ëlanica pri-druæila najveËjemu globalnemu zdruæenju letalskih prevozni-kov Star Alliance. Tako lahko zdaj svojim potnikom zagoto-vi vse prednosti, ki jih prinaπa izboljπan dostop do svetovne-ga omreæja vseh prevoznikov zdruæenih v Star Alliance. Po-leg