Delavec januar 2016

7/21/2019 Delavec januar 2016

http://slidepdf.com/reader/full/delavec-januar-2016 1/18

LETO XXXIII πtevilka 1, januar 2016

v obrti in podjetništvu

Znesek minimalne plače - Uskladitev MP z veljavnostjo za mesec januar 2016



USPOSABLJANJE MLADIH - PROZDRAV 2



3 1 / 2016

Iz vsebine:

2

3

4

5

5

8

9

11

14

Vabilo v okviru projekta ProZDRAV 2, Usposabljanje mladih

Natečaj - Najboljša praksa s področja varnosti in zdravja pri delu

Uskladitev minimalne plače z veljavnostjo za mesec januar 2016

Brezposelnost v decembru 2015

Olajšave za vzdrževanje družinske člane - Pravno področje

Vzdrževanje delovne obleke - delavskim zaupnikom !

Nočno delo, tudi bogatenje države

Koliko ceneje se slovenska družina danes vozi in greje kot pred petimi leti?

Sprememba lestvice za odmero dohodnine in olajšave v 2016 !

Sindikalna lista16

Prihodnja številka izide februarja 2016

Natečaj - najboljša praksa VZD

POMEMBNO PRELIMINARNO OBVESTILO

NATEČAJ »POMLADNI VETER - VARNOST IN ZDRAVJE JE NAŠA SKUPNA SKRB IN ZAVEZA« ZANAJBOLJŠO PRAKSO PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Partnerski konzorcij projekta »SKUPAJ – gradniki zdravja«, Podjetniško trgovska zbornica pri GZS,Sindikat obrti in podjetništva Slovenije ter Sindikat delavcev trgovine Slovenije, razpisujejo natečaj zanagrado »Pomladni veter – varnost in zdravje je naša skupna skrb in zaveza«, ki spodbuja dvosmernidialog med delodajalci in delavci s področja varnosti in zdravja pri delu. Natečaj v okviru projektnih vsebinna delodajalski strani spodbuja zdravo podjetniško okolje in je vzor izvajanja ukrepov s področja varnosti inzdravja pri delu. Delavce pa spodbuja k uporabi dobrih praks, dosledni uporabi zaščitnih sredstev in

varnostne delovne opreme, skupnem sprejemanju odločitev v korist obojih ter nagradi uspešno sodelovanjedelavcev pri varnem in zdravem delovnem mestu.Nagrado bo partnerski konzorcij letos prvič podelil izbranemu podjetju in pri njem zaposlenemu zanajboljšo prakso promocije zdravja na delovnem mestu.

Nagrada bo podeljena v okviru projekta »SKUPAJ – gradniki zdravja - S skupnimi prizadevanjidelodajalcev in delojemalcev v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti do spoznanja vrednostipreventive«, ki ga je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja nadelovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Namen podelitve takega priznanja ter denarne nagrade oz. vrednostnega bona (300,00 € BRUTO) je

spodbuditi podjetja in njihove zaposlene, da zavzeto pripravijo oz. delijo že obstoječ načrt promocijezdravja, ki bo/je dobrodošel in sprejet s strani zaposlenihter bo/je resnično zaživel v praksi, dolgoročno paprinesel načrtovane pozitivne učinke.

VEČ O VSEBINI NATEČAJA NA SPLETNISTRANI WWW.SOPS.SI

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS

Št. 1, januar 2016Glasilo za delavce v obrti inpodjetništvu zagotavlja : Glavni odborSOPS

Informativno spletno glasilo ureja

strokovna služba GO SOPS

Naslov :Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: [email protected]

Kontaktne ure :

Vsak delovnik, od 9. do 11. ure

Rokopisov in nenaročenih fotografij ne

vračamo.



41 / 2016

Minimalna plača

OBJAVA PREDLOGA M DDSZ



5 1/2016

Pravno področje - dobro je vedeti !

Olajšava za vzdrževane družinske člane

Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane je potrebno

oddati do 5.2.2016 !

Tudi letos morate vsi, ki niste vzdrževanih družinskih članov uveljavljali pri svoji dohodnini čez leto, oddati vlogo za upoštevanje vzdrževanih družinskih članov.

Kdo odda vlogo za uveljavljanje vzdrževanih članov, do kdaj je potrebno oddati vlogo in kako ter kam, silahko preberete v naslednjem članku...

Kdo lahko odda vlogo za uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov?Vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane vložite

•zavezanci za dohodnino, ki med letom niste uveljavljali posebne olajšaveza vzdrževane družinske člane•zavezanci, ki ste olajšavo med letom uveljavljali, ampak želite te podatkespremeniti.

Do kdaj je potrebno oddati vlogo?

Vlogo morate oddati najkasneje do 5. 2. 2016.

V primerjavi z lanskim novembrom več brezposelnih, vendar manj kotdecembra predlani. K porastu brezposelnosti ob koncu leta sta v največjimeri prispevala iztek zaposlitev za določen čas ter nekoliko manjše zaposlovanje.V letu 2015 je bilo na zavodu za zaposlovanje v povprečju za dobrih 6 % manj brezposelnihoseb. Napovedi delodajalcev, ki zaposlujejo skoraj 372 tisoč oseb, so optimistične, saj napovedujejo 0,6-odstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se od tri do štiri tisoč novih delovnih mest.Gibanje brezposelnosti

Zaradi številčnejših iztekov zaposlitev za določen čas in skromnejših zaposlitvenih možnosti ob koncu leta,se je decembra brezposelnost povečala najbolj v letu 2015, vendar je kljub temu ostala manjša kot decembra2014.Ob koncu decembra 2015 je bilo registriranih 113.076 brezposelnih oseb, kar je 5.664 oseb oziroma 5,3

% več kot novembra, v primerjavi z decembrom 2014 je bila brezposelnost manjša za 5,3 %.V letu 2015 je bilo na Zavodu v povprečju prijavljenih 112.726 brezposelnih oseb, kar je 6,1 % manj kot vletu 2014.Na novo se je decembra na Zavodu prijavilo 11.384 brezposelnih oseb, 45,6 % več kot novembra in 5,6 % več kot decembra 2014. Med novoprijavljenimi je bilo 1.058 iskalcev prve zaposlitve, 1.914 trajno presežnihdelavcev in stečajnikov ter 7.269 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Vir : ZRSZ

BREZPOSELNOST V DECEMBRU



61/2016

Roka, 5.2.2016 ne smete zamuditi, saj drugače ta olajšava pri sestavi informativnega izračuna za leto 2015ne bo upoštevana.

Če ta rok zamudite, morate počakati na informativni izračun dohodnine, ter nato zoper ta izračun podati

ugovorKam je potrebno oddati vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane?

Podpisano vlogo (Obrazec vloge je dostopen na vseh finančnih uradih, lahko pa se ga natisne tudi sspletne strani Finančne uprave RS) je potrebno oddati po pošti ali osebno na pristojni finančni uradoziroma izpostavo (kjer ste vpisani v davčni register).Vlogo lahko oddate tudi prek sistema eDavki.

Za katere družinske člane lahko uveljavljate posebno olajšavo?

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje:

-Lastni otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Vnuk, če imate pravico doposebne olajšave od enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če skrbite zanj na podlagi sodbesodišča, ter druga oseba, če skrbite zanj na podlagi sodbe sodišča.

-Zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so tamanjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz.203,08€ / mesečno), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih ozakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačujete zanj.

Isto velja tudi za zunajzakonskega partnerja, s katerim živite najmanj eno leto v življenjski skupnosti.

-Razvezani zakonec, če je zavezanec zanj po razvezi dolžan plačevati preživnino.

-Starši oziroma posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višineposebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno) inživijo z Vami v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu inVi krijete stroške teh storitev. Pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji Vašega zakonca, čezakonec ni zavezanec za dohodnino.

-Član gospodinjstva, ki sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarskedejavnosti (če je le-ta pretežni del Vašega dohodka), če ta nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma sota manjša od 2.436,92€ in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajoposebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Tedaj kot vzdrževani družinski član zavezanca veljatudi otrok člana kmečkega gospodinjstva.Podrobnejši opis najdete na http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/letna_odmera_dohodnine/

Kdo se šteje kot vzdrževani otrok?

1. Vsak otrok do dopolnjenega 18. leta starosti.



7 1/2016

2. Otrok do 26. leta starosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:•neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,•ni zaposlen,•ne opravlja dejavnosti, in

•nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugegadružinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno). Štejejo vsi dohodki, razen družinskepokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka,oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini.

3. Otrok nad 26. letom starosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:•neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji•ni zaposlen,•ne opravlja dejavnosti, in•nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugegadružinskega člana (v 2015 - 2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno). Štejejo vsi dohodki, razen družinskepokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka,oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini,•na študij se je vpisal do 26. leta starosti, in to največ za 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največza 4 leta od dneva vpisa na podiplomski študij.

4. Otrok ne glede na starost, če se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi zazaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev zapreživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega družinskega člana (v 2015 -2.436,92€ letno oz. 203,08€ / mesečno).

5. Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če izpolnjuje naslednje pogoje:•ima pravico do dodatka za nego v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,•ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskemzavarovanju,•je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ne gledena starost.

Kaj če je otrok prijavljen na drugem naslovu?

V primeru, da partnerja ne prebivata skupaj (nista prijavljena na istem naslovu), lahko starš uveljavljaposebno olajšavo za vzdrževanega člana tudi za otroka, ki je sicer prijavljen na drugem naslovu kot on(denimo, če je otrok prijavljen pri materi).

Kako velja za otroka, ki se rodi sredi leta?

V primeru, da se otrok rodi v sredini leta (denimo novembra), lahko starš uveljavlja posebno olajšavo vključno z mesecem, ko se je otrok rodil. V tem primeru tako za meseca november in december.

Kaj če se partnerja ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo?

Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pale morebitna razlika do celotne višine olajšave, če zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za istega vzdrževanegadružinskega člana, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti.Pri tem si lahko pomagata tudi s testnim izračunom dohodnine.Če se partnerja ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskegačlana, se prizna vsakemu partnerju polovica olajšave. Vir : www.Informiran.si



81/2016

D elavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu

VZDRŽEVANJE DELOVNE OBLEKEObjavljamo odgovor na vprašanje, ki nam ga je eden od vas posredoval iz prakse v svojem podjetju. Njihovdelodajalec namreč zahteva od delavcev, da sami poskrbijo za vzdrževanje oziroma pranje delovne obleke.Vprašanje se je glasilo, kaj glede tega določajo predpisi. Pridobili smo odgovor ministrstva za delo.Podlago odgovora najdete podrobneje v - Pravilnik o osebni varovalni opremi, UL RS 89/1999, 39/2005,43/2011



9 1/2016

Nočno delo

PRI NOČNI 1 EVRO DELAVCU,SKORAJ POL DRŽAVI

V obračun minimalnih plač se ne vštevajo več dodatki za nočno delo, delo v nedeljo, na praznike in delaproste dneve.

Nočno, nedeljsko in praznično delo ni enako pogosto v vseh dejavnostih, ponekod ga je nadpovprečno veliko. Objekte in premoženje je denimo treba varovati podnevi in ponoči, ob petkih in svetkih, pritrgovinah delovni čas narekujejo nakupovalne navade, v gostinstvu in turizmu pa delovni ritem tistih, ki so v službi čez teden.Z januarjem je na tem področju prišlo do sprememb, saj se v bruto minimalno plačo 790 evrov po novemne vštevajo dodatki za nočno delo, dodatki za delo v nedeljo, dodatki za delo na praznike in dela prostedneve po zakonu.

Za vsak evro bo država prejela skoraj pol

Država si po novem s socialnimi prispevki in dohodnino pridodatkih tako vzame še večji delež: za vsak evro povečanegazaslužka zaposlenih z minimalno plačo bo država dobila 43centov.



101/2016

Podatek temelji na izračunu za delavca, ki pri mesečnih delovnih urah opravi 58 nočnih ur.

Z dodatkom se bo bruto prejemek zaposlenega v našem primeru zvišal s 790 na 920 evrov, od tegadelodajalec plača še socialne prispevke, kar pomeni, da se bo njegov skupni strošek (tako imenovani brutobruto) zvišal z 917 na 1.068 evrov ali za 151 evrov. Če odštejemo akontacijo dohodnine in če ne bo imelolajšav za otroke, se bo prejemek takšnega zaposlenega zvišal za 85 evrov, 66 pa jih bo šlo v državno malho.

Minimalna plača po novem (brez upoštevanja povišane splošne olajšave)

Prejemnikov minimalne plače z dodatkom za nočno delo je bilo 1,1 odstotka vseh zaposlenih, tistih zdodatkom za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka. Povprečni dodatek za uro nočnega dela je bil 1,58 evra bruto.Dodatek je nizek, ker so pretežno zaradi nizke izobrazbe nizke osnovne plače.

V gospodarstvu je po zadnjih oktobrskih podatkih minimalno plačo prejelo nekaj več kot 29 tisočzaposlenih, oziroma dobrih šest odstotkov - v najslabših časih je z minimalno plačo v gospodarstvu živelo več kot 45 tisoč zaposlenih -, v javnem sektorju pa slabih devet tisoč zaposlenih, kar je blizu rekorda.

Višji stroški v javnem sektorju

V javnem sektorju je bilo za delo v manj ugodnem času lani izplačano 677.400 evrov. Ker so dodatkiposlej izvzeti iz minimalne plače, bodo morali delodajalci doplačati še dobrih 600 tisoč evrov razlike dominimalne plače, kar pomeni, da se bodo po oceni Ministrstva za javno upravo stroški plač v javnemsektorju zvišali za 1,3 milijona evrov.



11 1/2016

Minimalna plača naj bi delavcem omogočala dostojno življenjsko raven. Pri določanju višine je treba na enistrani upoštevati potrebe delavcev in njihovih družin v povezavi z življenjskimi stroški, na drugi pa tudi zahteve gospodarskega razvoja in rast produktivnosti.

Slovenija med najbolj požrešnimi

Strošek dela pri minimalni plači 790 evrov v Sloveniji znaša 917 evrov. V primerjavi z drugimi evropskimidržavami in državami OECD naša izstopa po obdavčitvi minimalne plače. Po podatkih OECD le štirievropske države (Nemčija, Poljska, Latvija in Madžarska) najslabše plačanim delavcem poberejo več kotSlovenija.

Razmerje še bolj nazorno pokaže primerjava med Slovenijo in ZDA. Minimalna neto plača na oni straniAtlantika je več kot petino višja kot v Sloveniji, medtem ko gre v ZDA večji del izplačila pri minimalni plači vžep zaposlenega, morda delavec v Sloveniji plačati kar 58 odstotkov več davkov. Od vsake delovne ure

namreč v ZDA država pobere slab evro, v Sloveniji pa blizu 1,58 evra.Vir in priredba : Finance.si

Bodo regulatorji cen namesto države postali trgovci?

Koliko ceneje se slovenska družina danesvozi in greje kot pred petimi leti?

Liter dizelskega goriva danes v Sloveniji po sedmih letih spet stane manj kot evro, a tako poceni se dolgo

ne bomo vozili. Vlada pripravlja nov davek in najbrž tudi sprostitev cen goriva.

Pogonska goriva danes približno 40 centov cenejša kot pred dobrimi tremi leti

Cena litra dizelskega goriva je danes ob polnoči prvič po maju leta 2009 padla pod psihološko mejo enegaevra. V tem obdobju je cena dizelskega goriva narasla tudi že na 1,44 evra za liter.

Najvišjo ceno je imel dizel v Sloveniji septembra leta 2012. akrat bi se slovenska družina, ki na primer letno

prevozi 20 tisoč kilometrov in ima avtomobil, ki na sto prevoženih kilometrov porabi 6,5 litra dizelskegagoriva, na letni ravni za gorivo plačala dobrih 500 evrov več kot danes. Skoraj 600 evrov bi bil na letin ravni visok prihranek pri avtomobilu z bencinskim motorjem, ki bi enako kilometrino prevozil s povprečnoporabo sedmih litrov na sto kilometrov.



121/2016

Mesečna realizacija državnega proračuna - december 2015

V decembru 2015 je državni proračun zabeležil proračunski primanjkljaj v višini 389,4 mioevrov. S tem se je akumuliran proračunski primanjkljaj zvišal na 1.270,5 mio evrov.

Prihodki proračuna so skupaj znašali 735,6 mio evrov. Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so

skupaj znašali 594,9 mio. V segmentu davčnih prihodkov je realizacija prihodkov iz naslovaDDV znašala 257,8 mio evrov.Črpanje evropskih sredstev se je realiziralo v višini 83,9 mio evrov.

MF

Trgovci naklonjeni sprostitvi cen goriv, bo liberalizacijo trga kmalu potrdila tudi država?

Februarja se bo iztekla aktualna odredba vlade RS za določanje najvišjih cen pogonskih goriv vštirinajstdnevnih intervalih. Vlada cene goriva namreč določa že vse od leta 2000. Lani oktobra je finančni

minister Dušan Mramor napovedal izdelavo podrobnejše analize morebitne sprostitve trga pogonskih goriv v Sloveniji. Ministrstvo za finance je sicer že opravilo oceno vpliva morebitne sprostitve trga, vendar vladatega dokumenta še ni obravnavala.

"Družba Petrol podpira liberalizacijo trga pogonskih goriv, saj je Slovenija edina država v EU, kjer cene še vedno nadzira država. Hkrati imamo že mnoge izkušnje s prostim oblikovanjem cen na Hrvaškem, v BiH,Srbiji in Kosovu," pravijo na Petrolu, ki skupaj z avstrijskim koncernom OMV v Sloveniji obvladuje večjidel prodaje pogonskih goriv.

Indici, da bo država vsaj delno sprostila cene goriv, kaže tudi napovedani davek, tako imenovani bencinski

cent. Po besedah infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča nas ta čaka nekje sredi leta. Natančnaobremenitev še ni znana, po Gašperšičevih besedah pa v prvem letu ne bo presegla tri cente na liter goriva.V roku treh let se bo davek dvignil na devet centov na liter goriva.



13 1/2016

Prodajalci goriva imajo ne glede na maloprodajno ceno trenutno državno odrejeno maržo

Če bi se država odločila za liberalizacijo trga, bi taka odločitev predvsem sprostila zdaj fiksno določenemarže prodajalcev. Te so precej pod povprečjem Evropske unije in so z vladno uredbo določene v

absolutnem znesku. Ne glede na maloprodajno ceno goriva je torej marža prodajalca enaka, gledano vodstotkih pa se ob podražitvi celo zniža.

Kratkoročno bi se cene goriv predvidoma povišale, na daljši rok pa bi cenovno politiko narekoval trg inkmalu bi ob slovenskih cestah dobili podobne modele, kot jih poznajo tuje države. Tam je gorivo najdražjeob avtocestah in v velikih mestih, najceneje pa na podeželju. Cene goriva bi bile torej predvsem boljraznolike, kot smo navajeni danes, ko nas liter goriva stane enako na avtocesti kot na najbolj odročnopostavljenem podeželskem bencinskem servisu.

Gospodarsko ministrstvo, ki zagovarja dvig marž, ob morebitni sprostitvi trga ne pričakuje drastičnega dviga

maloprodajnih cen goriva. Ker marže predstavljajo le šestodstotni delež v celotni strukturi končne cene,nabavna cena z dajatvami pa okrog 90 odstotkov končne cene, bi imel dvig marž po oceni ministrstvamajhen vpliv na določitev cen.

Sprostitev cen priložnost tudi za bencinski turizem

Sprostitev cen bi spremenila navade porabnikov, še bolj pa bi vplivala na poslovanje trgovcev. Ti ob velikihrazlikah v cenah opažajo manj prometa na obmejnih servisih in tudi v tranzitu. To je najbolj opazno v smeriproti Avstriji, kjer je mnogo Slovencev, ki dnevno odhajajo na delo in pri naših severnih sosedih seveda tuditočijo cenejše gorivo.

Petrol opaža nižjo prodajo pogonskih goriv tujim avtoprevoznikom na tranzitnih avtocestnih bencinskihservisih. Pri teh porabnikih opažajo visoko cenovno elastičnost že pri majhnih odstopanjih v ceni, saj soobčutljivi na kakršne koli cenovne spremembe. Večji evropski prevozniki nakupne odločitve za svojaprevozna sredstva mnogokrat sprejemajo glede na cene goriv na celotnem delu začrtane poti, kar pomeni, danakupe pogonskega goriva izbirajo glede na najnižjo ceno na celotni trasi. Slovenija je v tem pogledu manjšadržava in jo je mogoče prevoziti, ne da bi dodatno točili gorivo.

Ob prostih cenah nujna tudi ustrezna informacijska podpora

Cene dizla so na avstrijskem Koroškem nekje že padle tudi pod 90 centov za liter. Cene dizla so naavstrijskem Koroškem nekje že padle tudi pod 90 centov za liter.

Na strani potrošnikov goriva bi se odprlo več možnosti pri izbiri bencinskega servisa, sprostitev cenzagotovo prinaša tudi priložnost razvijalcem spletnih in mobilnih aplikacij s cenami goriv. Te na preprostnačin združujejo tako najnižje cene goriv v okolici voznika kakor tudi navigacijske napotke za vožnjo dopoceni goriva. Če sprostitvi cen ne sledi ustrezna informacijska podpora, je ves potencial take odločitve, takokažejo izkušnje iz tujine, težko doseči.

Izkušnje iz tujine sicer kažejo, da na spremembo navad porabnikov in aktivno iskanje najcenejšega goriva, vpliva prav razlika v ceni. Na Dunaju je na primer mogoče s pravilno izbiro ponudnika pri 50-litrski posodiza gorivo privarčevati tudi 15 evrov, precej manjše pa so bile do zdaj razlike v ceni na Hrvaškem inposledično so mnogi preprosto še naprej gorivo točili tam, kjer jim je bilo to najbližje.

Vir : Siol.net, Graf: Finance.si



141/2016

Sprememba lestvice za odmero

dohodnine in olajšave v 2016 !Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2016

na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2016 (Uradni list RS,št. 104/15).

Stopnje dohodnine:

Če znaša neto letna

davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih

Nad Do 8.021,34 16 %

8.021,34 20.400,00 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

20.400,00 70.907,20 4.625,65 + 41 % nad 20.400,00

70.907,20 25.333,60 + 50 % nad 70.907,20

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za

davčno leto 2016 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Če znaša neto mesečna

davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih

Nad Do

668,44 16 %668,44 1.700,00 106,95 + 27 % nad 668,44

1.700,00 5.908,93 385,47 + 41 % nad 1.700,00

5.908,93 2.111,13 + 50 % nad 5.908,93

Davčne olajšave:

1. Splošna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2016:

Če znaša skupni dohodek v eurih Znaša splošna olajšava v eurih Nad Do

10.866,37 6.519,82

10.866,37 12.570,89 4.418,64

12.570,89 3.302,70

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja seupošteva:

Če znaša mesečni bruto dohodek izdelovnega razmerja v eurih

Znaša splošna olajšava v eurih

Nad Do

905,53 543,32905,53 1.047,57 368,22

1.047,57 275,22

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošnaolajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.



15 1/2016

2. Osebne olajšave

Namen Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

invalidu s 100% telesno okvaro 17.658,84 1.471,57

3. Posebna osebna olajšava

za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura,

4. Posebna olajšava

za vzdrževane otroke

Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08

Za vzdrževanega otroka, ki potrebujeposebno nego in varstvo

8.830,00 735,83

Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77

Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21

Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65

Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09

Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.769,30 eura (mesečno za 147,44eura) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih 2.436,92 203,08

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno.

IRSD zagotovil vpogled pristojnim organom glede prekrškov, ki omejujejo ustanavljanje novih družbS 1. januarjem letos so se začele uporabljati določbe Zakona o gospodarskih družbah, ki med drugimdoločajo, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki ji je bila v zadnjih treh letih spravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) oziroma Finančne uprave RepublikeSlovenije (FURS) najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno.

Registrski organi (AJPES in registrska sodišča) ter notarji morajo po uradni dolžnosti pri pristojnih organihpreveriti, ali za vpis v sodni register ali v Poslovni register Slovenije obstaja tovrstna omejitev. Tudi IRSD jepristojnim organom omogočil neposreden vpogled v podatke o morebitnih omejitvah, ki jih določa ZGD-1.

Namen omenjenih omejitev v ZGD-1 je med drugim preprečevanje veriženja podjetij osebam, ki huje kršijopravice delavcev, zato je bil IRSD zelo aktiven pri oblikovanju sprememb ZGD-1, ki se nanašajo na omejitvepri ustanavljanju družb. Kršitve glede plačila za delo so namreč vse od leta 2009 najpogosteje ugotovljenekršitve iz pristojnosti Inšpektorata RS za delo, njihovo število pa praktično vsako leto narašča. V letu 2015 jeIRSD ugotovil več kot 3.700 kršitev glede plačila za delo, na katere se nanašajo omejitve po ZGD-1.

Omejevanje ustanavljanja novih družb



161/2016

SINDIKALNA LISTA - JANUAR 20161. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02€

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51€

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo

(od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 €

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 €

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:

Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim

sredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za

vsak kilometer: 0,37€

3. Nadomestilo za ločeno življenje:

- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:

Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini

zneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €

- po KP med delavci in družbami drobnega

gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v višini 100% cene javnega prevoza

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov

prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva

(od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškovprevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:

letnik dijak študent

prvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00€ 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu

član SOPS: nečlan:

633,52 € 475,14 €

950,28 € 791,90 €

1.267,04 € 1.108,66 €

b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 633,52 €

- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 950,28 €- za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.267,04 €

9. Odpravnina ob upokojitvi:

- po KP za obrt in podjetništvo ter KPmed delavci in družbami drobnega gospodarstva 3.167,60 €

(oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plačdelavca za pretekle tri mesece,če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1.583,80 €

11. Regres za letni dopust:

- po KP za obrt in podjetništvo najmanj 798,64 €- po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €največ 1.175,59 €

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna

mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah vSloveniji v novembru 2015 bruto 1.679,41 € oziroma neto 1.082,34 €, za

obdobje IX. - XI. pa bruto 1.583,80 € oziroma neto 1029,18 €.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBIZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo

(Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja

2016 naprej:

I. tarifni razred

II. tarifni razred

III. tarifni razred

IV. tarifni razred

V. tarifni razred

VI. tarifni razred

VII. tarifni razred

VIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI MEDDELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGAGOSPODARSTVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna

plača od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €

II. tarifni razred 635,42 €

III. tarifni razred 713,42 €

IV. tarifni razred 809,61 €

V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 €

VII. tarifni razred 1.215,08 €

VIII. tarifni razred 1.449,16 €

IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočega

koledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti

cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo

leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba pri teti

dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto

delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih

pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela

polni delovni čas, je od 1. januarja 2016 naprej, določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2015 vprimerjavi z obdobjem januar-december 2014 ni presegla 0,5 %, sonajnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plačedelavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.



SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNIŠTVUPOSTANITE ČLANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnihpogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres zadopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči,

jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov izdelovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam jenajbližja:

Osrednjeslovenska območna organizacijaParmova ulica 51, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: [email protected]

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 Kranj

Tel.: 04/ 201 78 50

Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Primorska inNotranjskaPartizanska 15, 6210 Sežana


Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 Celje


Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Tel.: 02/ 522 37 40


Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 Maribor


Šaleško-savinjski sindikatiPrešernova cesta 1, 3320 Velenje

Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 Ptuj

Tel.: 02/ 771 67 11


Območna organizacija Dolenjska,Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mesto


OBVESTILOMIRNO REŠEVANJE SPOROVV OBRTI IN PODJETNIŠTVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti

in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet-nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se vprimeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberetedrago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužitemirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam gazagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

Združenje delodajalcev obrti inpodjetnikov Slovenije – GIZ.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Glavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,faks: 08/205 26 84

e-naslov: [email protected]

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DEL DOHODNINE NAMENITESINDIKATU!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine(do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranjerazličnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec»Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana,ali na svojo davčno izpostavo.

DONACIJA VAS NIČ NE STANE! Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-

tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 alina e-naslov: [email protected] in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, kiga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.

V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče.Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!

Delavec januar 2016

Documents

Transcript of Delavec januar 2016