Piπe se leto 1883 in Mohandas KasanËand Gandhi se odloËi zapustiti rodno Indijo in πtudirati pravo v Londonu.

Ko pa se odpravi delat v Juænoafriπko republiko, ga vræejo z vlaka zaradi barve koæe. Pravzaprav so jih imeli za

tretjerazredne dræavljane. Niti po ploËnikih niso smeli hoditi!

Gandhi se odloËi ostati v Afriki, kjer se bori za enakopravnost sonarodnjakov.

Mi VSI smo dræavljani britanskega imperija!

Oh! Tudi jaz?

Hura! Indijcev niso povsod obrav-navali kot enakopravne prebivalce britanskega imperija.

Gandhi je z miroljubnimi demonstracijami opozarjal na nasilje vlade.

V Indijo se je vrnil kor narodni junak. NihËe ni mogel verjeti, da je lahko tako skromen moæ naredil tako VELIKO spremembo.

Indiji je vladala Britanija, ljudje pa so si æeleli, da bi jim Gandhi pomagal pri osamosvojitvi. Odpravil se je na potovanje po deæeli, da bi se seznanil s teæavami.

Javno ogor-Ëenje je vlado prisililo, da je spreme-nila zakone, in Gandhi je postal slaven.

Tedaj je britanska vlada poveljevala mnogim deæelam, med drugim tudi Indiji.

MariËka, je tukaj lepo vreme! »av bav.

NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR 4746 OKTOBER 2010

»udovita stripovska dogodivšËina

Uf! Tole bo pa naporna voænja. Dræi se

jarkov, kamor tudi sodiπ!

Bolelo te bo bolj kot mene.

MoËno dvomim.

Kar vidim, me æalosti. Potrebujemo spremembo!

Govorite o zavesah?

Ne! Ne mislim zaves!

Ali stoji za tistim malim moæicljem?

Kje pa je?

Ne, ta mali moæicelj je on.

Me prav zanima, kdo od nas je ZARES

izmeËek!

Gandhi je Indijce spodbujal, naj se postavijo zase.

13. aprila 1919 je britansko-indijska vojska pobila veË kot 1000 ljudi, ki so priπli na miroljuben shod. Indijci so bili ogorËeni!

Gandhijeva filozofija nenasilja je pogosto naletela na gluha uπesa, kar je terjalo πtevilne smrtne ærtve. V znak protesta je prenehal jesti.

Ljudi je vodil na slavni pohod do morja, kjer je zasegel sol na obali. S tem je krπil zakon, saj so Britanci zahtevali, da ljudje sol plaËujejo.

Indijsko ljudstvo je z Gandhijem na Ëelu protestiralo po vsej deæeli.

Britanci so se Gandhija in njegovega vpliva bali, zato so ga pogosto aretirali brez pravega razloga.

Dræavi sta bili izredno nasilni druga do druge, zato se je Gandhi spet postil, da bi izsilil ko- nec spopadov.

Na æalost so æe pol leta po osamosvojitvi dræave Gandhija umorili. »e ne bi umrl, bi verjetno prejel Nobelovo nagrado za mir.

Gandhijev miroljubni boj je vplival na πtevilne poznejπe voditelje, med drugim na Martina Luthra Kinga, Nelsona Mandelo in celo Baracka Obamo!

Leta 1948 nagrade ni prejel nihËe, saj >>primernega kandidata ni bilo med æivimi«.Gandhija so vsi imeli radi, zato je

post deloval. Nasilje se je konËno prenehalo.

KonËno so Gandhija povabili v Anglijo, da bi se z njim pogovorili o indijski neodvi-snosti. Æivel je v tedaj najrevnejπem pre-delu Londona, v East Endu.

Po drugi svetovni vojni so Britanci konËno zapustili Indijo. Na æalost so temu sledili bridki spopadi med indijskimi muslimani in hindujci.

Ta razkol se je konËal tako, da sta nastali dve dræavi: Indija in Pakistan.

ZaËel se je oblaËiti v preprosta, doma seπita oblaËila, da bi bil enak najrevnejπim Indijcem. Poimenovali so ga Mahatma – Velika duπa.

Gandhi je spodbujal Indijce, naj seæigajo tuja oblaËila, ki so bila v njegovih oËeh simbol bogastva.

Hvala bogu! Sovraæim ta pulover, ki mi

ga je podarila babica.

Tisti, ki se vedejo kot Ërvi, naj ne obsojajo drugih, ker jih

teptajo.

Prej bi rekel, da je Velika noga. Samo po-glejte, kako gromo-zanska stopala ima!

»as je, da odidete.

Kaj je æe spet? Tuki maπ,

majster. A boπ mal je- gulje?

Jaz sem bolj vesel kot ti, da

so se Britancispokali!

Ne, nisi! Jaz sem

bolj vesel.

Fuj! MogoËe je Ëas, da se spet zaËnem

postiti.

Lon-donska specia-liteta!

Bojim se, da imate tokrat preveË kosma-

te brke.

Najboljπi okus je sirin Ëebula!

Ne! Sol in kis!

Sam bodi spre-memba, ki jo æeliπ videti v

svetu!

Oh, ja …

SreËno, Gandhi!

Mljask! Ja, ja. Sto-jimo ti ob

strani.

Mmm … MajËkeno si bom posolil krompirËek.

Gric,

Pf!

Tako, ja. Mi smo krivi.

gric!