Vsiljiva πkodljivka iz Severne Amerike Botanika 81

Morda ste kdaj med voænjoopazovali rastline, ki uspevajoob cesti? Ste opazili zelenocvetoËo rastlino, podobnopelinu, ki pozornost nepritegne z barvo cvetov ali lis-tov, ampak s svojo πtevilËnos-tjo? To je pelinolistna ævrkljaali ambrozija (Ambrosiaartemisiifolia L.), ki je in-vazivna enoletnica iz druæineAsteraceae in izvira iz vzhodaSeverne Amerike. Rastlinacveti od sredine avgusta dopozne jeseni, ko se v zrakumoËno poveËa koliËina njene-ga peloda. KoliËina pelodaobiËajno ni odvisna od dnevnetemperature in vlage kot prinekaterih drugih rastlinah(Kofol ∑ Seliger, 2001).Do sedaj se je pri nas oævrklji pisalo najveËkrat kot oinvazivni vrsti, ki je bila zabotanike zanimiva zaradi

hitrega πirjenja ( Jogan, Vreπ, 1998), poznali pa smo jo tudikot vrsto, katere pelod so zaËeli zaznavati v velikih koliËinah.Ker pelod pogosto povzroËa alergije, ji strokovna javnost na-menja vse veË pozornosti. V zadnjem Ëasu pa se je ambrozijatako razπirila, da Ëutijo njeno hitro in uspeπno πirjenje tudikmetovalci, saj jim povzroËa veliko gospodarsko πkodo.

©irjenje ævrkljeOmenjena vrsta ima πtevilne lastnosti, ki ji omogoËajo hitroπirjenje. Semena razπirja predvsem Ëlovek s svojimi dejavnos-tmi, pogosto skupaj z umazanijo na gumah avtomobilov intovornjakov, najdemo pa jih tudi v ptiËji krmi (Wraber,1983). Posamezne rastline zrastejo viπje kot v domovini (karje sicer pogosto pri invazivkah), v novem okolju ima rastlinamanj naravnih sovraænikov, poznano pa je tudi njenoalelopatsko delovanje na sosednje rastline (alelopatija je pro-dukcija in sproπËanje kemiËnih substanc, ki vplivajo na rastdruge rastlinske vrste).

Vsiljiva πkodljivka iz Severne Amerike Urban ©ilc

Ævrklja (Ambrosia artemisiifolia L.)

Karta razπirjenosti vrste Ambrosiaartemisiifolia (po Jogan s sodelavci(2001), dopolnjeno s podatki iz bazeFloVegSi in baze fitocenoloπkihpopisov, obe bazi Bioloπkega institutaZRC SAZU).

proteus sept okt 06 1 6/10/06 9:00 Page 81

Poleg tega, da ævrklja raste æe skoraj povsod v Sloveniji, paje zanimivo, da vedno znova poseljuje tudi nove æivljenjskeprostore. Sprva je bila opazna predvsem ob cestah, moËno pase je razπirila pri izgradnji avtocestnega kriæa z vozili inodvozom ≈okuæene« zemlje. V zadnjem Ëasu se je zelo razπir-ila tudi na njivah med koruzo in okopavinami in predstavljagospodarsko πkodljiv plevel, saj konËno popolnoma prevladain zatre sejano kulturo, pa tudi ostale plevelne vrste. Pogos-to preraste koruzo tudi v viπino in od daleË sploh ni videti,kaj naj bi na njivi uspevalo.Velikost in razrast sta moËno odvisni od rastiπËa. Ævrkljo, kiuspeva ob cestnem robu, veËkrat kosijo, s Ëimer doseæejodvoje: osebki se preveË ne razrastejo, po drugi strani pa se skoπnjo med njenim plodenjem uspeπno razπirjajo semena. Nanjivah (na njih uspeva tudi v domovini) in drugih rastiπËih,kjer so razmere za rast ugodnejπe, pa ævrklja lahko zraste doskoraj dveh metrov v viπino. »e manjπe rastline proizvedejov povpreËju 6000 semen, jih vitalnejπe proizvedejo do de-setkrat veË (60 000) (Bohren in sod., 2005) in se rastlina za-to razπirja πe hitreje.Po vzklitju je ambrozija zelo konkurenËno uspeπna in jesosednje rastline na morejo veË izpodriniti. Bujen razvoj inrazrast doseæe predvsem v dobrih svetlobnih razmerah. TudiËe vzklije kasneje, to ne vpliva na njeno sposobnost cvetenjain semenitve v Ëasu rastne sezone. Ima tudi veliko moË ob-navljanja po mehanskih poπkodbah (na primer koπnji), zara-di Ëesar tudi pozna koπnja ne zavre razvoja cvetov in semen.Ævrklja uspeva na njivah med razliËnimi kulturami, saj jo na-jdemo med koruzo, sonËnicami, bobom in krompirjem.Samostojne sestoje lahko opazimo tudi ob æelezniπkih tirih,na pokopaliπËih, gradbiπËih, prodiπËih in prahah tako v ur-bani krajini kot na podeæelju.Rastlini namenjajo strokovnjaki posebno pozornost zaradivelike in dolgotrajne produkcije peloda, ki povzroËa alergijein celo astmo. Zdravljenje bolnikov z alergijo obiËajnopovzroËa veËjo gospodarsko πkodo kot zmanjπanje koliËinepridelkov na kmetijskih povrπinah (v Kanadi je πkoda ocen-jena na pribliæno 50 milijonov kanadskih dolarjev (Bohren insod., 2005)).

Borba proti ævrklji

Najbolj uËinkovito sredstvo je izruvanje mlade rastline s ko-reninami. Leta 1938 so v mestu Gaspesia v Kanadi s sis-tematiËnim puljenjem ævrklje uspeli rastlino popolnomaodstraniti. Danes je v tem okroæju ne najdemo veË.Uspeπnost je bila seveda pogojena z zemljepisnim poloæajem,saj mesto leæi na severni meji uspevanja ævrklje. Podobnega

Botanika Vsiljiva πkodljivka iz Severne Amerike ■ Proteus 69/2 oktober 200682

Razmere so na njivah za ævrkljo zelougodne. Na fotografiji je primer izPrekmurja, kjer je ævrklja naposameznih mestih v celoti izpodrinilakoruzo.

Sprva se je ævrklja pojavljala predvsemob cestah, kjer se vsako leto znovahitreje razπirja.

proteus sept okt 06 1 6/10/06 9:00 Page 82