Download - F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Transcript
Page 1: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Takπna digitalna kamerauporabnost storitve πe

poveËa, saj lahkoposnetke prijetnih

trenutkov ali pomembnihdogodkov æe naslednji

trenutek poπljemo naelektronski naslov ali

drug mobilnik.

Spoznavajte svojo fotografsko opremo in celotno digitalno

tehniko, ki omogoËa kreativno spreminjati fotografijo.

Zato v digitalni fotografiji fotograf razmiπlja digitalno.

Æe v fazi iskanja motiva razmiπljajte,

kaj boste lahko v nadaljnji obdelavi

slike popravili, dodali ali odvzeli.

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje september - oktober 2002 letnik 1 πt.2IZVOD JE BREZPLA»EN!

Digitalno v F1

Foto nateËaj - AQUAPACK

VËasih smo imeli svoje domaËe temnice v kopalnicah in lopah. Zdaj jo imamo na svoji delovni mizi.

Fotografija

Spoznavajte svojo fotografsko opremo in celotno digitalno

tehniko, ki omogoËa kreativno spreminjati fotografijo.

Zato v digitalni fotografiji fotograf razmiπlja digitalno.

Æe v fazi iskanja motiva razmiπljajte,

kaj boste lahko v nadaljnji obdelavi

slike popravili, dodali ali odvzeli.

iz digitalne temnice - raËunalnika

PhotoShop -delavnica I. del

Doba kemije v fotografiji sekonËuje. Svet elektriËnihsignalov zamenjuje kemiËnoreakcijo po ekspoziciji in stem skrivnost latentne slikena filmu. KemiËni proces sebo obdræal samo πe pri izpisufotografije na papir zbarvami v tiskalniku, zuporabo termosublima-cijskih tiskalnikov in nekajËasa πe v folaboratorijih, kjerbo svetloba πe sproæalakemiËno reakcijo nasvetlobno obËutljivi emulziji.»ez nekaj let bodo tudifotolaboratoriji kemiËnipostopek opuπËali.Zastavica je padla. Kemija, ADIJO! Vsi ki si æelite fotografije na trdnem

mediju papirju, imate v digitalnitehniki veË moænosti. Katero izbrati!

Osvetliti ali iztiskati?

MMS in fotografija

Preizkusimodigitalne kamere

πe pred nakupom

Preizkusimodigitalne kamere

πe pred nakupom

Foto nasveti

SkenerjiVsi fotografi πe nisozadovoljni s cenovnodosegljivimidigitalnimikamerami,boljπe soπe predrage,v arhivu pa imajomnoæico filmov.

Page 2: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

”Pustimo se presenetiti in digitalni izziv prepuπËamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo tako”Pustimo se presenetiti in digitalni izziv prepuπËamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo tako”Pustimo se presenetiti in digitalni izziv prepuπËamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo tako”Pustimo se presenetiti in digitalni izziv prepuπËamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo tako”Pustimo se presenetiti in digitalni izziv prepuπËamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo takouporabniki fotografske opreme kot ponudniki!”uporabniki fotografske opreme kot ponudniki!”uporabniki fotografske opreme kot ponudniki!”uporabniki fotografske opreme kot ponudniki!”uporabniki fotografske opreme kot ponudniki!”Tako sem zapisal v prvi πtevilki na koncu uvodnika. In res je bilo preseneËenje popolno æe nazaËetku, ko so bile zaloæniπke skrbi na vrhuncu. Ob 8.00 sem v tiskarni dvignil 10.000 izvodov.Ob 17.00 sem oglaπevalcem, fotolabolatorijem in prijateljem oddal zadnje izvode. Njim semprepustil skrb za razdelitev. Toda æe po nekaj dneh je kljub 10.000 natiskanim izvodom revijezmanjkalo za vse zainteresirane. Vsem, ki vas zanima, kako se na revijo naroËiti, pa nistevpraπali prek telefona ali e-naslova, sporoËam, da se na revijo ni moæno naroËiti. Dobite jolahko samo v bliænji fototrgovini ali labolatoriju, seveda Ëe toliko dela z digitalno fotografijo, daje zanimiv za ponudnike opreme. Naslednja izzide zadnji teden v novembruNaslednja izzide zadnji teden v novembruNaslednja izzide zadnji teden v novembruNaslednja izzide zadnji teden v novembruNaslednja izzide zadnji teden v novembru. S tematiko bopravi izziv za prazniËni (decemberski) foto nakup. Od foto papirja, filtrov, spominskih kartic,baterij, foto kamer, raËunalnikov, skenerjev, programov, tiskalnikov... Samo obkroæili bosteæeljeno in postavili na vidno mesto boæiËku ali dedku mrazu, karkoli æe imate.Zavedam se, in to sem predvideval æe prej, da je tako veliko povpraπevanje le zato, ker je revijabrezplaËna. Dobra vsebina omogoËa samo pridobitev sponzorjev za pokritje stroπkov. »e bi bilanjena cena samo 100 tolarjev, veË kot 2000 izvodov nikoli ne bi priπlo med fotografe. Namenrazπiriti digitalno tehnologijo med mnoæico je uspel. In to bom poËel tudi v prihodnje. Zakaj najbi pisal v raËunalniπke revije, resne fotografske tako ali tako sploh ni, ko pa Ëlanek o digitalnifotografiji prebere pribliæno 500 bralcev. Slovenija je premajhna, da bi lahko s plaËljivo revijoosveπËali veËje πtevilo bralcev, ki jih tehnologija zanima.Kar sem napovedal æe v prejπnjem uvodu, namreË da je πele sedaj Ëas izobraæevati fotografe odigitalni tehnologiji, sem se prepriËal na dopustu. V petnajstih dneh sem kljub poklicnideformaciji po opazovanju fotografske opreme zapazil samo tri fotografe z digitalno kamero indva z digitalno video kamero. Vsi drugi so uporabljali πe predpotopno fotografsko in videoopremo. S tem opazovanjem sem si najlaæje predstavljal lepe Ëase za prodajo digitalne tehnike,ki so pred nami. Ko bo odpovedal popotnikov Zenit ali Minolta 7000, takrat bo nastopil Ëas zanakup digitalne tehnike. Kot v razvitem svetu tudi k nam poËasi prihajajo medeni Ëasi zaprodajo fotografskih kamer. Ponudbe je ogromno. Tudi cene pri nas so izenaËene s cenami vtujini.Na Japonskem samo πe butiËne fotografske trgovine prodajajo analogne kompaktne kamere. VZDA so v mesecu juliju sporoËili, da je 50 odstotkov prodanih fotografskih kamer æe digitalnih.Canon, eden izmed vodilnih ponudnikov foto opreme, predvideva, da bo v celi proizvodnji vsredini leta 2003 digitalna proizvodnja veËja od analogne. Njihove πtudije so pokazale, da zdigitalno kamero fotografira najmanj petkrat veË uporabnikov kot z analogno; osvetlijo alinatisnejo pa le vsako Ëetrto digitalno fotografijo. V razvitem svetu na vse to vplivajo moænostiprenosa fotografij po svetovnem spletu in njihovega shranjevanja na disk v raËunalniku. Prav toje prva tema v naπi reviji. »e æelite shraniti fotografije v svoj fotoalbum, uporabljajte film infotolaboratorij. Takoj ko priËnete fotografirati z digitalno kamero, se vam slike priËnejo zgubljatipo direktorijih v raËunalniku ali na CD-jih. Preprosto povedano - Ëe niste redoljub, tisoËevposnetih fotografij ne boste veË naπli. Zmeπnjava je lahko popolna. PaË, πe vedno smo vajenidræati sliko v rokah.

Bes

eda

ured

nika

Analogno ali Digitalno?

To ni veË vpraπanje. Tudi najbolj zagrizeni nasprotniki æe vsaj

malo razmiπljate digitalno. Zavedate se, da se tej tehnologiji

Ëez nekaj Ëasa ne boste mogli izogniti!

E - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJAE - FOTOGRAFIJAje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.Izdajatelj in zaloænik: Image&Co., inæeniring, d.o.o.,BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: 01 529 11 44,Fax: 01 529 11 46, e-mail: [email protected];Urednik: Matjaæ Intihar.Træenje oglasnega prostora: DADA trade d.o.o.,Ljubljana, Tel.: 01 511 46 17, Fax: 01 511 46 18,e-mail: [email protected]: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d.,Dunajska 5, Ljubljana.Naklada 10.000 izvodov; brezplaËno.

e-fotografija september-oktober 2002 3e-fotografija september-oktober 2002 3e-fotografija september-oktober 2002 3e-fotografija september-oktober 2002 3e-fotografija september-oktober 2002 3

Digitalni avtoportet!

Pa tudi raËunalnika in dostopa do spleta πe nima vsaka slovenska druæina.Kodak napoveduje, da se v nerazvitem svetu kaæejo novi dobiËki. Filmu se tam Ëas πe neizteka. V Indiji in na Kitajskem πele vsaka peta druæina premore fotokamero. Pocenikamere in film bodo novim uporabnikom omogoËili prvi stik v s sliko. Kodak in Fujiprenaπata kemiËno tehnologijo k njim in staro znanje bosta πe vedno træila z dobiËkom.Tako tudi fotografi spoznavamo, kje prevladuje visoka tehnologija in stremenje za hitrimidobiËki, kje pa se svet πe vrti poËasi. »e na Japonskem in v ZDA æe prodajo veË digitalnihkamer kot analognih, bo razviti del Evrope podobno objavil na letoπnji Photokini konecseptembra.Mi smo πe krepko na zaËetku. Predvidevajo, da bodo letos v Sloveniji prodali 15.000digitalnih kamer. Tudi revija e-Fotografija pomaga dvigovati πtevilke in naslednje leto bos padanjem cen digitalne opreme tehnologija dosegljiva veËini fotografov. Fotografijakot dejavnost ali izrazna vrednost s tem πe bolj izgublja na pomenu. Vsak lastnik opremez digitalnim zajemom slike je æe lahko foto strokovnjak in umetnik. ”Vi pritisnite nasproæilec, vse drugo opravimo mi!” je bilo Kodakovo geslo leta 1888. V letu 2002 vselahko opravite sami. Seveda, Ëe si lahko privoπËite toliko kot fotografi v letu 1888, ko sose odloËali za nakup Kodakovih boks kamer s svitkom filma.

Lastnikom fotografskih laboratorijevLastnikom fotografskih laboratorijevLastnikom fotografskih laboratorijevLastnikom fotografskih laboratorijevLastnikom fotografskih laboratorijev

NajveË vpraπanj ste poslali glede poπiljanja revije

na domaËi naslov in sporoËali potrebe po veË

izvodih za svoje poslovalnice.

Revije ne poπiljam posameznikom in tudi v bodoËe

jo bodo dobili samo oglaπevalci. Ti pa so

zainteresirani, da jih razdeljujejo poslovalnice,

ki æe delujejo v digitalni tehniki. Zato je

najverjetneje, da boste na mestu, kjer ste dobili

prvo revijo, dobili tudi naslednje.

Vesel pa sem podatkov o tem, kje je potreba po

izvodih veËja ali kje je sploh niste dobili. Lepo

prosim, Ëe mi te informacije sporoËite.

Obstaja tudi moænost, da revijo v elektronski

obliki (PDF zapisu) poπljem na vaπ e-naslov.

Predstavljena je æe na elektronskem naslovu

fotostik.com. Na svojih straneh jo lahko

predstavite tudi vi. Tako jih lahko stranke

neposredno z vaπih strani prenesejo v svoje

raËunalnike. Datoteko se da tudi iztiskati.

Za vsa vpraπanja, ideje in dobronamerne kritike

sem vedno dosegljiv po telefonu ali e-naslovu.

NajavaNajavaNajavaNajavaNajava

10. oktobra bo izπla posebna izdaja “Novosti izNovosti izNovosti izNovosti izNovosti iz

PhotokinePhotokinePhotokinePhotokinePhotokine“. V njej bodo predstavljene vse glavne

novosti, s katerimi se bomo spoznali na sejmu.

Vabljeni smo k vsem glavnim ponudnikom

digitalne tehnike. Zato te izdaje ne smete

zamuditi. Poizkuπajte si jo rezervirati pri svojem

ponudniku fotografske digitalne opreme.

Predstavitev na InfosuPredstavitev na InfosuPredstavitev na InfosuPredstavitev na InfosuPredstavitev na Infosu

Revija e-fotografija se bo predstavila na sejmu

Infos od 21. do 25. oktobra. Vsi, ki vas digitalna

tehnologija zanima, æelite kaj vpraπati ali

predlagati, se v Ëasu sejma med 15. in 17. uro

oglasite na predstavitvenem prostoru Canon

Adria.

Oblika, kakovost, hitrost.Odlika nove generacijezrcalno refleksnihfotoaparatov.

you can

www.at-biro.si

300

Page 3: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

πe pred fotografiranjem. Seveda tako zatrgovce kot kupce.Torej, prodajalec mora poskrbeti zabaterije in spominsko enoto. »e vam june zna vstaviti v kamero, poglejte nazapise na kameri. Kjer je napis BATTERY,vstavite baterijo, pri napisu CF, SM, MS,SD/MMC, xD pa vstavite spominskoenoto. Ker jih je veË vrst, upam, da vambo trgovec pripravil pravo. Na sreËo sorazliËnih velikosti, tako da preizkuπevalechitro opazi, da je reæa prevelika alipremajhna.Po vstavitvi baterije in spominske karticepoiπËite gumb za vklop. Ne ustraπite serazliËnih piskov in glasbenih dodatkov.

Proizvajalci kamer so v svoje vrstepovabili ugledne glasbene producente.Po vklopu marsikdo misli, da je v roke vzelglasbeno skrinjico in ne fotokamere. ©elepo glasbi zaËne kamera delovati.Nastavitve objektiva, vklop TFT zaslonain svetloba iz njega vas spomnijo na diskoklub. Brez panike, do sem je πe vse vredu.Naprej pa se je treba prepriËati onastavitvah na kameri in nastaviti nekajosnovnih parametrov. Najprej loËljivost.Pri kamerah z najveËjo loËljivostjo dvehmilijonov toËk, kar za naπe razremepopolnoma zadostuje, izberite najviπjoloËljivost 1600 x 1200 toËk. Naslednji pa-rameter je kakovost zapisa. »e nam

Kartice so enakih mer kot CF tip II (vendar

niso vedno kompatibilne, zato pred

nakupom preverite v navodilih za

fotoaparat!). Microdrive je v bistvu zelo

pomanjπan trdi disk iz navadnega

raËunalnika. Trenutno ga dobite v

velikostih od 170 MB do 1 GB. NajveË je v

uporabi pri profesionalnih fotografih, saj

poleg velike kapacitete omogoËa hiter

prenos podatkov. To pride najbolj do

izraza ravno pri profesionalnih kamerah,

ki lahko v nekaj sekundah naredijo veliko

πtevilo posnetkov v visoki resoluciji.

Trenutno druge alternative, ki bi

zadovoljila zahtevne uporabnike, πe ni (na

obzorju je nova, hitrejπa generacija Com-

pact Flash tip II).

Microdrive pa ima manjπe slabosti. Zaradi

vrteËih delov je med zapisovanjem/branjem

bolj obËutljiv na zunanje motnje. Teæave se

lahko pojavijo pri moËnejπih tresljajih,

visoki vlaænosti ali pa na velikih

nadmorskih viπinah, saj za vrtenje diska

potrebuje zraËno blazino (IBM zagotavlja

brezhibno delovanje do viπine 3000

metrov).

Sony-jev Memory Stick lahko kupimo samo

v njihovih kamerah in v drugi Sony-jevi

zabavni elektroniki. Memory Stick je, tako

kot CF, na voljo v dveh razliËicah. Navadni

je velikosti æveËilnih gumijev (tistih

daljπih), novejπi Memory Stick Duo pa je

pribliæno za polovico krajπi. Oba sta na

voljo v kapacitetah do 128 MB, Sony pa je

æe napovedal prihod novih kartic z veËjimi

kapacitetami.

Poleg æe naπtetih imamo na voljo πe kartice

Secure Digital ali pod drugim imenon

MultiMediaCard. Kartici imata popolnoma

enake mere, vendar nista vedno izmenljivi

v vseh kamerah.

Pred nakupom si preberite navodila za

uporabo tako kamere kot kartic.

Jernej Burkeljca

Sony CiberShot 2.0 Pentax Optio 230Zanimal me je odziv nakljuËnih obiskovalcev labolatorija, kjer smo pokazali fotografije. Naj je bila fotografija iz te ali one kamere ali tiste na film, vmeπane med prve, razlik niso opazili. PaË, izstopala jefotografija iz povpreËne kompaktne kamere. Mnoge pa je motil format 10 x 13centimetrov, ki sem ga naredil iz digitalnih zapisov, da ne bi odrezal slike po viπini. Format 4:3, kakrπnega uporablja veËinakompaktnih digitalcev, ne gre v fotoalbum k drugim fotografijam. In to je mnoge precej motilo. Laboranti morate opozoriti stranke na to lastnost. »e stranka æeli poln format 10 x 15 centimetrov, mu bostedel slike po viπini odrezali. Verjemite, kupec zna biti zaradi tega precej neprijeten ob prejetju slik, Ëe ne bo opozorjen æe pri nakupu.

Digitalne kamere po zajemu in obdelavi

svetlobnega signala zapisujejo posnetke

na majhne pomnilniπke kartice, ki v niËemer

ne spominjajo na film. Ker obstaja veË vrst

kartic, je za zaËetnika lahko izbira kar

malo zahtevna, predvsem pa nepregledna.

Trenutno prevladujejo trije glavni

formati, na voljo pa je πe nekaj bolj redkih.

Glavna znaËilnost (skoraj) vseh je, da med

seboj niso izmenljivi. Katerega boste

izbrali, je odvisno od vaπe kamere, vendar

je dostikrat tudi tip kartic, ki jih kamera

uporablja, odloËilen faktor pri nakupu.

Zelo razπirjene so kartice SmartMedia, ki

sta jih razvila FujiFilm in Olympus. Zaradi

majhnih mer in teæe (dva grama) so idealne

za uporabo v kompaktnih in miniaturnih

fotoaparatih. Trenutno obstajajo v

kapacitetah od 8 do 128 MB. VeËje

kapacitete najbræ ne bodo na voljo, ker sta

Olympus in FujiFilm najavila prihod novega

formata. Imenuje se xD-Picture card. Z

novimi kamerami bodo na voljo v

kapacitetah od 16 do 128 MB, do konca leta

pa lahko priËakujemo πe 256 MB, nekoË v

prihodnosti pa vse do 8 GB. Po zunanjih

merah so pol manjπe kot SmartMedia

(velikost manjπe poπtne znamke), teæa pa

je ostala podobna.

Drug, zelo pogost format je Compact

Flash, ki sicer obstaja v dveh izvedbah. Na

zunaj jih razlikujemo po debelini, tip I meri

3.3 milimetra, tip II pa 5.5 milimetra.

Kapacitete se gibljejo med 8 in 256 MB (tip

I) ter do 1 GB pri tipu II. Pri nakupu pazite,

da izberete pravilen tip. VeËina starejπih

kamer sprejme samo tip I, novejπe pa oba.

Zraven Compact Flash kartic bi lahko

dodali πe Microdrive, ki ga izdeluje IBM.

baterije prvi pogoj; seveda baterije,kakrπne zahteva kamera za svojedelovanje. Samo cenejπe kamere v temrazredu uporabljajo navadne AA baterije,druge uporabljajo lastne, ponavadi Li-Ionbaterije, ki zdræijo mnogo dlje odnavadnih in jih lahko veËkrat polnite tudibrez spominskega uËinka. Spominskakartica, ki jo dobimo poleg kamere, je

naslednji pogoj za preizkus. »e trgovinaizpolnjuje ta dva pogoja, boste lahkonaredili posnetek ali dva. A pogojev πe nikonec. Trgovec ali vi sami morate vedeti,kako nastaviti kamero do nastavitev, kotso loËljivost, kakovost zajema itd. Kertega tako veËina kupcev kot trgovcev neobvlada, bom opisal in prikazal nekajglavnih nastavitev, ki jih morate obvladati

Pred nakupomPred nakupomPred nakupomPred nakupomPred nakupom digitalne kamere se dobro prepriËajte, ali ne æelite pred pritiskom na

sproæilec razmiπljati fotografsko in imeti veËino posnetih fotografij na papirju. »e

ste vajeni trdega medija, foto papirja in albumov, potem priporoËam, da ostanete pri

filmu. Res je, da tako fotografirate manj, saj imate vedno v mislih, da film nekaj stane.

Toda ko film konËno posnamete, vam ne preostane drugega, kot da greste v

fotolabolatorij, kjer vam izdelajo fotografije. Shranite jih v albumu, lepo razvrπËene

in za vedno; v dosedaj znani vrhunski kakovosti. »e pa fotografirate z digitalno

kamero, se kot fotograf najprej sreËate s posnetim motivom na TFT zaslonu. »e ste s

posnetkom zadovoljni, ga ohranite na kartici. Ko fotografirate veË, je kartica kmalu

zapolnjena in manj pomembne posnetke zbriπete. Tako ste izgubili nekaj motivov, ki bi

bili za druge gledalce morda zanimivi. Nekateri si digitalni zapis ogledate na TV

zaslonu. Drugi, ki imate raËunalnik, izbiro opravite na monitorju. Ker pa ste fotografije

æe videli na TFT, TV ali raËunalniπkem monitorju, je vaπa potreba po fotografijah na

papirju poteπena. Zelo teæko je seËi v æepteæko je seËi v æepteæko je seËi v æepteæko je seËi v æepteæko je seËi v æep za nekaj, kar ste æe videli in kar vam po finanËni

plati govori: “Saj ni treba!”

V uvodu revije sem æe omenil izsledek raziskav, da z digitalnimi kamerami fotografirate

vsaj petkrat veË. Toda fotografij izdelate petkrat manj. Pa πe od tega polovico vzamejo

nase povpreËno kakovostni tiskalniki v vaπem podjetju.

Zato toplo priporoËamtoplo priporoËamtoplo priporoËamtoplo priporoËamtoplo priporoËam vsem, ki æelijo imeti fotografije v fotoalbumih, da πe ostanejo

pri filmu. Takoj ko zaËnejo polniti spominske kartice, se velika veËina fotografij nikoli

ne osvetli ali iztiska. Neponovljivi trenutek ostane na trdem disku raËunalnika ali

zapisan na CD-ju. Od tam povratka na papir ni veË. VeËina tako zapisanih fotografij je

izgubljena po direktorijih in CD-jih za veËno. Ne misliti, da te ugotovitve prepisujem.

Posluπam jih tako od uporabnikov kot od svoje æene. Æe nekaj let ni videla fotografij

iz πe tako eksotiËnih dopustniπkih destinacij. Sam sem jih videl, tudi prenesel na CD-je.

Toda le kje so? Po domaËe povedano, me ne zanimajo veË. Sem jih æe videl. Dam denar za

rundo, ampak za fotografije ga je πkoda. Naj sama fotografira na film in si jih hrani v

albumu. Jaz jih imam na CD-jih? Uporabljajte filmUporabljajte filmUporabljajte filmUporabljajte filmUporabljajte film, Ëe æelite fotografije v albumu.

Ne boste verjeli, zapisal Matjaæ Intihar.

Olympus C-120

Minolta DIMAGE X

Od preizkusado nakupa!

Poslovni fotografiPoslovni fotografiPoslovni fotografiPoslovni fotografiPoslovni fotografi niso fotografirali z analogno

kamero. Izdelke ali delovne postopke so

fotografirali poklicni fotografi. Z bolj preprostim

fotografiranjem, prenosom slik v raËunalnik in z

moænostjo poπiljanja le-teh po spletu pa so digitalne

kamere takoj sprejeli za svoje in zdaj ni veË podjetja,

ki je ne bi imelo in samo fotografiralo tudi bolj

zahtevne projekte.

Druæinski fotografDruæinski fotografDruæinski fotografDruæinski fotografDruæinski fotograf v analognem razredu posega po

kameri, primerni po ceni, znanem imenu in priporoËilu

trgovca. Izbire je veliko. Trgovec v fotografski

trgovini zna tudi nepoznavalcu razloæiti osnovne

lastnosti analogne kamere, priporoËiti film in ga

seveda vstaviti v kamero. Ta postopek je πe

marsikateremu sedanjemu fotografu tako zoprn, da

kamero s posnetim filmom prinese v labolatorij, da

ga zamenjajo.

Za omenjena razreda fotografov ne potrebujemo vrhunskihkamer. Druæinski fotograf tudi v analognem razredu ne iπËevisoke kakovosti, ampak kamero in film, ki omogoËatadovolj dobre posnetke v velikosti 10 x 15 centimetrov.PoveËave æelijo le redki. Fotolaboranti jih osebno poznajoin so jim æe pri nakupu svetovali boljπo kamero ali film.V digitalnem svetu je drugaËe. V veËini foto trgovin vamtehnologije πe ne znajo obrazloæiti. Vse se vrti okoli milijonovtoËk kot prvem merilu glede kakovosti. Pa vam v resnici na

ljubo malo povedo. Tu jekamera z milijonom, dvema,

tremi, ta je pa najboljπa, kerima πtiri milijone toËk. Timilijoni so krasen trgovskifaktor in o njih se da tako

lepo govoriti. Pa sploh nipotrebe. Zato si moËno æelim, da se

kamere zopet zaËno pojavljati v razredih, kakrπnepoznamo.Torej. Poslovni fotograf niti nima ustreznega fotografskegaznanja, da bi lahko posnel dobre fotografije veËjih formatov.Za predstavitev svojega dela v PowerPoint-u, za prenos slikedrugemu uporabniku in za iztisk na kapljiËnem tiskalniku vvelikosti tudi A4 mu sedanje preizkuπanke zadostujejo. »e

æe kupijo boljπo kamero, jozato, ker si jo finanËno lahkoprivoπËijo.Druæinski fotograf pa bo s temikamerami lahko kakovo-stno izdelal fotografije

velikosti 10 x 13 centimetrov ali 10 x 15 centimetrov.Je pa seveda predstava o kakovosti od fotografado fotografa razliËna. Cena, kakovost kamer inkakovost samega zajemamotiva se hitro spre-minjajo. Zato vam ne bomopisoval preizkusa, ki bikazal posnete fotografijev detajlih in prikazovalnapake leË, osvetlitve,

Kamere za druæinskoin poslovno fotografijo.

interpolacije.Tudi analogne kompaktne kamere imajo mnogo napak,pa se z njimi druæinski fotograf ni ubadal, Ëe je le dobildovolj dobre fotografije iz labolatorija. ©e zdaj pa

mnogo strank dobi slabe fotografije, pri katerihza slabo kakovost ni kriv star film, slaba

kamera in optika ali oseba, ki stoji zakamero. Ampak izkljuËno fotolaborant.

In koliko je takih primerov.Dobro, da nisem fotolaborant, oziroma πe

toliko bolj sem vesel, da nisem fotolaborant vtem Ëasu, ko se stranke spoznavajo z digitalno

tehnologijo.Zato vam predstavljam nekaj preizkusnih fotografij. »este z njihovo kakovostjo zadovoljni, potem vas bodo

kamere tega razreda zadovoljile. »e ne, se bomo vnadaljevanju spoznali z nekaj glavnimi toËkami zapreizkus digitalne kamere, ki vas zanima, in izbraliustrezno.Na zaËetku sem æe opomnil, da v mnogih fototrgovinah tehnologije πe ne obvladajo. »e æelite, davam na njihovem kakovostnem, digitalnem strojuizdelajo fotografije, morajo imeti digitalno kamero zlastnostmi, ki vas zanimajo. Torej za druæinskofotografijo kamero pri-mernega cenovnega razredaod 50 tisoË do 150 tisoËtolarjev.Da boste lahko narediliposnetek, so napolnjene

V tem Ëlanku fotografij z zapisanimi podatki o kamerah ne glejte kot njihovo primerjavo. VeËine med njimi po sejmu Photokina nebo veË v trgovinah. Prihajajo novi modeli. Kakovostno niË boljπi. Predvsem cenejπi. Iz zornega kota povpreËnega druæinskega ali poslovnega fotografa razlik vkakovosti zapisa med slikami ni. Za njih je pomembna informacija, kje so bili, kdo je na sliki, ali je cena kamera primerna in ali je izpis fotografije poceni. Zatonisem poveËeval detajlov, kazal napak leË, interpolacije, ostrine in pravilne osvetlitve. Za to zvrst fotografije ti podatki niso pomembni. V analogni tehnikipreizkusov, kot jih zdaj delajo raËunalniπke revije v kompaktnem razredu digitalcev, nismo nikoli brali. Taki preizkusi so plod pisanja zaradi pisanja. Ninobenih realnih prikazov o kakovosti. Zgolj πtevilke in zavajanje. Verjemite, tudi ocene kot “naj-naj” ni moæno dati. Vsak prodajalec svojega konja hvali, pravtako kupec. Po nakupu je povsem prepriËan, da je njegova izbira najboljπa. In je dobra, saj za svoj namen boljπih niti ne potrebuje.

Poln format10 x 13 cm

e-fotografija september-oktober 2002 5e-fotografija september-oktober 2002 5e-fotografija september-oktober 2002 5e-fotografija september-oktober 2002 5e-fotografija september-oktober 2002 54 e-fotografija september-oktober 20024 e-fotografija september-oktober 20024 e-fotografija september-oktober 20024 e-fotografija september-oktober 20024 e-fotografija september-oktober 2002

Page 4: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Ta dva motiva bi lahko posneli tudi s sestrama zgoraj omenjenih modelov. Z novim (psssst!) Canonom G3 in Olympusom C 40.Ti dve kameri bi vam omogoËili malo boljπi tonski zapis in dvakratno poveËavo slike z isto kakovostjo kot pri velikosti 10 x 15centimetrov. Vendar sta vsaj πe enkrat draæji. In Ëe niste pripravljeni plaËati toliko ali ste zadovoljni s cenejπimi, boste vseeno lahkoveË kot dovolj poveËali druæinski motiv.

Baterije in spominske enote imajo razliËne oblike in mere. Spremljajte napise ali risbo na kameri in uspelo vam bo vse postaviti nasvoje mesto. Pri nekaterih kamerah gre vse “na lahko“. Pri drugih je treba vstaviti dele bolj “na silo“. Odstranjevanje pa je vËasihbolj zahtevno. Pred uporabo vedno dobro preberite navodila ali napise na kameri. Pri majhnih karticah SD/MMS sem æe opazil, daso jim na zgornjem koncu dodali lepilni trak, da so jih z okornimi prsti laæe izvlekli iz leæiπËa. Pa je treba samo malo bolj pritisnitina kartico in jo ven potisne vzmet. In πe beseda PUSH je zapisana poleg odprtine. Pri preskuπanju je treba vedeti, da je vsepripravljeno za nas, “telebane“. Samo dobro poglejte!

”Ste prepriËani v brisanje?” Po potrditvi poti nazaj ni veËin tudi posnetih fotografij ni veË. Situacija je podobna,kot Ëe bi vam laborant pred razvijanjem potegnil prisvetlobi film iz patrone in rekel: ”Saj ni niË na njem!?”Osvojili smo prve nastavitve. Priznajte, da so boljzahtevne kot vstaviti film v analogno kamero, jo priægati,pritisniti na sproæilec in sliπati mehanski “πkljoc”. Pridigitalnih kompaktnih modelih ga sliπimo iz zvoËnika.Fotografiranje pa je podobno kotz analognimi kamerami,samo da vas novodobnoËudo, TFT zaslon, zaËara.Gledanje slike na zaslonu jeprvi magnet, ki je polovicocene kamere æe odsluæil. »este izbrali pravi motiv, seveda.90 odstotkov kupcev je moπkegaspola, saj kupujejo tehniËni izdelek in ne pralnega praπkas polno obljubami s TV ekrana. Mi znamo samipreizkusiti, kaj je dobro in vredno svojega denarja. ZatopriporoËam, da za ceno kakovostnega posnetka æeno,in bognedaj da imate zraven taπËo, poπljete na zrak, Ëesta priπli z vami v trgovino na ogled. Seveda brezplastiËnih kartic, da vam bo πe ostalo za kamero. Dober

trgovec bo hitro ocenil, ali so vam tudi ljubljeni otrociustrezen motiv. Zato pa je trgovec! »etudi ne poznatehnologije, zna v pravem trenutku oceniti debelino vaπedenarnice, kamero, ki jo pred preizkusom potrebujete,in motiv, ki vam jo bo πe bolj pribliæal. Stopite na ulico inpoËakajte na pravi trenutek. »e je trgovina v kakπnizakotni ulici, kjer ni sprehajalcev in zato vrednih motivov,je ponavadi mlada laborantka primerna za prve

posnetke. »e je prostorpretemen in vas TFTzaslon in slika na njem πenista zaËarala, sespomnite, da kamerepremorejo tudi bliskavicoin jo nastavite. To je tistastrela, ki kaæe moËan ele-ktriËni tok. Ne zamenjajte

jo z Amorjevo puπËico. No, odvisno od modela. Tudi tanastavitev ni glavno merilo za dober konËni izdelek.Po posnetku vse steËe gladko. »e ne ve trgovec, pa vi æeveste, kam ste vstavili kartico. Zgreπili najbræ ne boste,saj je baterija ponavadi veËja od spominske kartice. Odtu naprej je samo πe korak do izdelane fotografije, a seπe vedno lahko zatakne in fotografije ne boste dobili.

Brez energije ni fotografiranja. Minili so

Ëasi, ko na porabo baterij niste bili

pozorni ali vas je na to njihov izdih

spomnil v letu ali dveh.

Prva stvar, ki jo opazi ponosni lastnik

nove igraËe, je, da alkalne baterije, ki jih

je priloæil proizvajalec, zadostujejo za

kakπnih 20 do 40 posnetkov, potem pa

kamera nenadoma izdihne. Nekateri

zaËetniki so prepriËani, da je nekaj

narobe s fotoaparatom in na baterije

sploh ne pomislijo.

Skoraj vse digitalne naprave za svoje

delovanje porabijo veliko energije. »e

pomislite, kaj vse se premika in kaj vse

potrebuje elektriko znotraj digitalne

kamere, vam bo kmalu jasno, zakaj

potrebujete nekaj bolj zmogljivega.

Najboljπa reπitev so baterije za

polnjenje. Najbræ vas veËina pozna NiCd

tip, vendar v zadnjem Ëasu najveËji

razvoj in uporabo doæivljajo NiMH in

Litij-ionske baterije.

Pri starih NiCd (nikelj - kadmij) baterijah

so najveËji problem kristali, ki nastajajo,

Ëe jih polnimo, preden so popolnoma

prazne, in Ëe jih ne uporabljamo dalj

Ëasa. Ta pojav je bolj znan kot spominski

efekt. Zaradi tega potrebujejo redno

vzdræevanje, da ohranijo kondicijo. Za

najboljπe rezultate priporoËajo

popolno izpraznitev ter hitro polnjenje.

Razmeroma dobro delujejo tudi pri niæjih

temperaturah in imajo dolgo æivljenjsko

dobo (pri pravilni uporabi Ëez 1000

ciklov). V standardni AA (mignon)

velikosti jih dobite v kapacitetah do

1000 mAh.

NiMH (nikelj-metal-hidrid) baterije so

manj obËutljive na spominski efekt in

imajo pribliæno 50 do 100 odstotkov viπjo

kapaciteto kot NiCd (veË Ëasa za

fotografiranje). Sicer imajo krajπo

æivljenjsko dobo, zahtevajo drugaËno

metodo polnjenja (ustvarja se veË

toplote) in se hitreje praznijo, ko niso v

uporabi (do 20 odstotkov v 24 urah,

potem do 10 odstotkov na mesec).

PriporoËa se polnjenje nekaj ur pred

uporabo (recimo ponoËi). Polnite jih samo

v polnilcih, posebej namenjenih za NiMH.

V polnilcih za NiMH lahko polnite tudi

NiCd baterije, obratno pa ne, ker s tem v

najboljπem primeru skrajπate æivljenjsko

dobo, v najslabπem pa baterije uniËite.

Kapacitete baterij v AA velikosti se

trenutno gibljejo med 1500 in 2000 mAh.

Najnovejπi tip baterij, dosegljiv

navadnim uporabnikom, so Li-ion

baterije. Imajo zelo veliko kapaciteto

(dva- do trikrat veËjo od NiCd baterij),

niso zahtevne za vzdræevanje in najdlje

dræijo naboj. Imajo pa najkrajπo

æivljenjsko dobo in zahtevajo pazljivost

pri polnjenju (cca. 500). Æivljenjska doba

se podaljπa, Ëe jih hranite napol prazne

v hladnem prostoru. So tudi najdraæje,

ponekod teæko dobavljive (vsak

proizvajalec ima drugaËne, ponavadi

neizmenljive tipe). Obstajajo tudi Li-

ionske baterije v standardni velikosti AA

(mignon), vendar so samo za enkratno

uporabo. So idealne kot rezerva v

primeru, ko nimate moænosti za

polnjenje.

Jernej Burkeljca

Poti, kako priti do nastavitev loËljivosti, kakovosti slike,korekture beline, ISO, video in tonskega zapisa, je veË. Prinekaterih kamerah lahko najpomembnejπe izbirate kar spritiskom tipke na njej sami, kar je priroËno in predvsem takojdosegljivo. Predvsem pri kompaktnejπih kamerah pa je trebapoiskati æeleno nastavitev prek podmenujev na zaslonu. NazaËetku ima fotograf z iskanjem kar nekaj teæav. Ko pa se navadiin spozna, kje nastavitve so, moti edino le πe daljπa pot do cilja,kot Ëe bi imeli vse glavne lastnosti dosegljive s tipko na kameri.

Da so naπi preizkusi popolni, kaæe zgornja desna fotografija.Kompaktna kamera z oglaπevanim Ëvrstim ohiπjem je bila medspoznavanjem preizkuπena tudi glede na to proizvajalËevoobljubo. Na sreËo se je to zgodilo prodajalcu. Kamera πe vednodeluje! Hvala mu za ta dodaten preizkus in pomemben podatek.Na slikah spodaj levo pa je predstavljena mnoæica napisov, kinas vodijo k pravilni odloËitvi. ZaπËiteni s trdo gumo sta odprtiniza priklop napajalnika in izhod za USB kabel.

Fotograf v kamero vstavi film in priËnes fotografiranjem. Solidna kom-paktna kamera in dober film nam æezagotavljata kakovostno fotografijo.Digitalna tehnologija pa nam ponujamnogo veË izbire pri nastavitvah in stem boljπo in slabπo kakovost, veË alimanj podatkov, drugaËen tonskizapis. »e samo preskuπate kamero vtrgovini, pritisnite tipko MENU in navseh kamerah se bo v prvem korakupokazala moænost nastavitev IMAGESIZE/loËljivosti, QUALITY/naËin

zapisa, WHITE BALANCE/korektura beline in ISO/obËutljivost. Mednastavitvami se ponavadi premikamo s tipkami levo/desno in dol/gor.Nastavitev potrdimo s tipko SET. Ker ima lahko kamero v trgovini vrokah veË uporabnikov, opozorite trgovca, da vam nastavi vse parametrena æelene vrednosti. Torej za druæinsko fotografijo 1600 x 1200 toËk insrednjo kakovost zapisa. Korekturo beline nastavite na AUTO, prav tako

obËutljivost/ISO. Le tako boste lahko v prvem koraku do nakupa prepriËani, da je preizkusni posnetek pravomerilo za kakovost fotografije. Ko pa ste kamero kupili, toplo priporoËam, da se z nastavitvami dobro seznanite.Ko vaπega prijatelja, ko mu pokaæete novo Ëudo, zasrbijo prsti in med razliËnimi nastavitvami odkriva lastnostivseh moænosti, vam lahko moËno zagreni nadaljnje fotografiranje. Olympus C-220Canon A 40

Æe v prvi πtevilki smo spoznali, da je potreben in utemeljen stroπek tudi nakup dodatne

baterije, pa tudi polnilca in veËje spominske enote, Ëe je proizvajalec varËen. Ob nakupu

kamere dobite v paketu samo manj zmogljivo spominsko enoto. Le-ta zadoπËa za shranitev

samo nekaj posnetkov. Zato priporoËam, da se pozanimate, kaj vse je h kameri æe priloæeno

v paketu in koliko dodatna baterija, polnilec in veËja spominska enota, ki je potrebna za

izbrano kamero, stanejo. Morda je konkurenËna kamera nekaj draæja, toda nakup bo na

koncu lahko po ceni manj ugoden æe, Ëe boste za dodatno veËjo spominsko enoto odπteli

veË denarcev. Cene so glede na izvedbo kartice razliËne. Prav tako je pri baterijah. Ni

reËeno, da je kamera z nam dobro poznanimi baterijami AA tudi bolj ugoden nakup. Pri

izbiri digitalne kamere morate biti pozorni tudi na ceno dodatne opreme. Dodatno

baterijo in zmogljivejπo spominsko kartico æe kar vraËunajte v konËni stroπek.

Vsekakor pa je takojπen nakup rezervnih baterij, polnilca, Ëe ga ni v paketu s kamero, in

dodatne spominske enote nujen, Ëe æelite kamero zadovoljno uporabljati.

Pogled na zaslon in vËasih oblikovno ne najbolj dognane reπitve πe hitreje pripeljejo do zakrivanjaobjektiva in bliskavice s prsti. Tudi sama dræa kamer je velikokrat neprimerna. Opazujte fotografe, kifotografirajo z digitalnimi kamerami. Nekateri prav smeπno krivijo prste okoli ohiπja. ©e vedno je trebaza nepremaknjen posnetek kamero dræati Ëvrsto z obema rokama in predvsem tako, da ne zakrivamoobjektiva in bliskavice. Fotografa, ki vas fotografira in dræi prste pred objektivom ali bliskavico, na toopozorite. Vaπa fotografija bo tako mnogo boljπa in ne bo vam treba πe enkrat pozirati.

loËljivost doloËa moæno poveËavo slike,ta nastavitev doloËa kakovost zapisaoziroma stiskanje podatkov le-tega. S temje pogojena veËja ali manjπa kakovostkonËne fotografije in πtevilo posnetkov nakartici. Za test izberimo najviπjo loËjivostin srednjo izgubo podatkov. Drugemoænosti nastavitev, kot so ISO,korektura beline, ostrina, Ëas in zaslonka,so v tem razredu avtomatske. Pri draæjihkamerah se z nastavitvami dodatnihparametrov πe lahko igrate. Zdaj lahkosproæite poskusni posnetek. Vendarpozor! Poglejte, Ëe ni karticepreizkuπevalec pred vami do konca

zapolnil. Na zaslonu se lahko pojavi napis“FULL CARD”. V tem primeru sfotografiranjem ne bo niË in zbrisatimorate prej posnete fotografije. »e vas dosedaj mnoæica nastavitev πe ni spravila obvoljo do nakupa, na kameri ali priæganemTFT zaslonu poiπËite ikono kante za smetiali zapis FORMAT. S tipko SET potrditenastavitev in ukaz se izvrπi. In brez skrbi,komunala tega naËina odstranjevanjaodpadkov πe ne zaraËunava. Toda takolahkotno, kot opisuje ta zapis, briπitesamo trgovËeve podatke. Ko bo kameraenkrat vaπa, trikrat razmislite, ali stedobro razumeli vpraπanje na zaslonu:

e-fotografija september-oktober 2002 7e-fotografija september-oktober 2002 7e-fotografija september-oktober 2002 7e-fotografija september-oktober 2002 7e-fotografija september-oktober 2002 76 e-fotografija september-oktober 20026 e-fotografija september-oktober 20026 e-fotografija september-oktober 20026 e-fotografija september-oktober 20026 e-fotografija september-oktober 2002

Page 5: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Zaslon na zadnjem delu kamere je novost, ki se je izkuπeni analogni fotografi na zaËetku otepajo. Tudi v druæinskem cenovnem razredu veliko kamer na iskalu premore gumb za korekturo iskala gledenastavitve dioptrije. Pa se trudijo nekaj Ëasa vrteti mali gumbek in iskati izostreni motiv skozi pravo, fotografu znano iskalo. Za to, kar vsak mulec takoj osvoji, potrebuje fotograf kar nekaj Ëasa. BrezoËal gleda skozi iskalo, z oËali pa spremlja posneto sliko na iskalu in nastavlja razliËne nastavitve. Pa se πe tako zagrizen uporabnik iskala poËasi navadi iskati motiv in izrez prek TFT zaslona.Fotografiranje s kompaktno kamero je dobilo neko novo dimenzijo. Vsi jo dræijo od sebe in iπËejo motiv. Prav zanimivo je spremljati to tehniko iskanja motiva, predvsem na veËjih kamerah. Po posnetku,pa nas zaslon πe enkrat preseneti. Posneta fotografija se pokaæe v vsej njeni informativni, kakovostni in izrazni dimenziji. Naslednji trenutek æe lahko pade odloËitev. Sliko izbrisati ali jo shraniti. Zaslonidovolj zadovoljivo prikaæejo sliko, da se lahko odloËimo, ali nas kakovost za druæinsko in poslovno fotografijo zadovoljuje ali ne.

modema itd., pa ne. Tu nastopi varovanjeosebnih podatkov.Slika pove veË kot tisoË besed. Zato si jihdobro oglejte. Za povpreËnegadruæinskega fotografa so dobre. To jepovedalo tudi nekaj nakl juËnihfotografov, ki so bili obizdelavi fotografij vlabolatoriju. NihËe ni biltoliko zahteven, da bi sespraπeval o nekaterihpomanjklivostih gledena film. Sedaj lahkovidimo, da je film zamarsikaterega uporabnika predober.Toliko zmorejo kamere v druæinskem inposlovnem razredu. Ali so æe primerne zavas, si lahko ogledate na fotografijah. »este πe v dvomih, pojdite sami vfotolabolatorij in kamere, ki vam jihponujajo, preizkusite ali zahtevajte, davam kakπne fotografije, posnete z

digitalnimi kamerami, kar pokaæejo.Dobre trgovine imajo æe pripravljeneposkusne posnetke. Tako lahko hitrovidite, s katerimi kamerami bi æe bilizadovoljni. In tudi pametni trgovec je sebiolajπal delo z razlaganjem tehnologije.

Pokaæe vam narejenofotografijo v veËvelikostih in za nakupsta lahko hitrozmenjena, Ëe le cenane predstavljaprevelikega zidu.Ne spustite pa se v lov

za milijoni toËk. VeËtoËk, viπja je cena. Povedal sem æe, da jeto v doloËenih razredih le trgovski faktor.Za druæinsko fotografijo raje kupitekamero s samo dvema milijonoma toËk,s Ëimer bodo manjπe datoteke, manjπapotreba za spominskimi karticami,manjπa poraba energije, hitrejπi prenosi

Digitalne kamere zaradi razliËnih programskih nastavitev omogoËajo fotografirati motive, ki so jih vËasih lahko zajeli samo fotografi z zelo drago opremo in predvsem z mnogo znanja. V eliko tega znanjaje sedaj v vaπi mali kameri. Nastavitev fotografiranja motiva po delih nam omogoËa, da vsak sledeËi posnetek na zaslonu zlepimo s prejπnjim. V raËunalniku nam program samostojno obdela vsefotografije in pred nami je lep panoramski posnetek Ljubljanice.

Za nekatere uvoznike in prodajalce smo æe naredili nekaj poskusnih fotografij. Na ta naËin kupec najlaæje vidi, kaj æelena kamera zmore, kakπno kakovost slike inpoveËavo mu ponuja. Pri nekaterih trgovcih pa sem æe opazil manipulacije. Fotografirajo z boljπo kamero in posnetke pokaæejo kot rezultat snemanja s kamero, kivam jo ponujajo in ki je v niæjem cenovnem razredu, ki si ga πe lahko privoπËite. RazoËaranje po nakupu je lahko veliko. To ste nam nekateri æe sporoËili. Kjer bostezasledili testne fotografije z naπim logotipom e-fotografija, ste lahko prepriËani v njihovo neoporeËnost. Toda vseeno zahtevajte, da vam pokaæejo kamero vdelujoËem stanju. »e s ponudbo, predstavitvijo, znanjem pri prodajalcu niste bili zadovoljni, nam sporoËite. Prav tako nas obvestite, kje ste s ponudbo in znanjemtrgovca ali fotolaboranta zadovoljni.

Laborant prodaja digitalno kamero, pa jezdaj toliko razliËnih spominskih kartic intudi nove prihajajo, da se lahko zgodi, daza to, ki vam jo prodaja, nima Ëitalca. Tudisam sem v naπem glavnem mestu iskallabolatorij, ki bi mi lahko s SD karticepresnel podatke. Zdaj sem πe boljprepriËan v trditev, ki jo æe nekaj letzagovarjam, namreË da bo foto-labolatorijev Ëez leto ali dve vse manj.Trgovca na teæavo z branjem kartic (in nena zapiranje poslovalnice) obvestite æe nazaËetku.Pri CompactFlash in SmartMedia karticahni teæav. MemoryStick, SD/MMC in kmalu

dobavljive xD kartice pa so æe sumljive.»e naprava sprejme vaπo kartico, stetakorekoË æe pri konËni fotografiji. Od tunaprej je laborant kot riba v vodi.Prodajalci so njegov stroj opisali v takihsuperlativih, da Ëe ste preveË hvaleæenposluπalec, ne boste mogli odnesti nitidelËka tistega, kar ste sliπali. Na sreËoso stroji hitri pri izdelavi, saj Ëas je zlatoza laboranta, in ste hitro reπenispoznavanja z vesoljsko tehnologijoosvetljevanja. In tukaj je vaπa fotka. »evam je fotografirani motiv vπeË, je slikatako ali tako dobra, kar naredijo trenutneemocije. »e pa ste bolj naravoslovec ali

ljubitelj arhitekture in vas kakovostfotografije malo bega, πe nekajkratpoglejte sliko in nastavitve na kameri. »este πe vedno nekoliko v dvomih, niË nede. »e denarnica zmore, izberite draæjimodel v druæinskem razredu, pojditeskozi vse prej omenjene postopke in πeenkrat ustrelite motiv. »e πe nistezadovoljni, vas digitalna tehnologija πe nezadovoljuje ali pa ste fotograf, ki æelitrgovca malo hecati.©e dolgo bosta s fotolaborantomprijatelja, Ëe mu boste nosili filme vrazvijanje.Sam sem posnel nekaj motivov z

razliËnimi digitalnimi kamerami zadruæinsko fotografijo. Pomagali so mi tudiprofesorji iz πole za oblikovanje infotografijo, s katerimi smo preæiveli karnekaj dopustniπkih avgustovskih dni vdopolnjevanju znanja o digitalnitehnologiji. Pa naj πe kdo reËe, da jeprofesura enostavna. UËi se sam vprostem Ëasu, ministrstvo ti ne bopomagalo! Profesor lahko zdaj po popisuprebivalstva dobi podatke, koliko dijakovdoma premore ustrezno straniπËe inkolikπno kvadraturo sobe ima posameznidijak. Koliko jih æe premore digitalnotehniko od raËunalnika, ISDN/ADSL linije,

Kako veliko spominsko enoto dokupiti?Kako veliko spominsko enoto dokupiti?Kako veliko spominsko enoto dokupiti?Kako veliko spominsko enoto dokupiti?Kako veliko spominsko enoto dokupiti?

Fotografija v druæinskem razredu pri

polni loËljivosti in srednji kakovosti

stiskanja podatkov zasede do 1 MB

spomina. Na zaslonu je vedno izpisano

πtevilo moænih posnetkov ob razliËnih

nastavitvah.

Pri nakupu kamere tega cenovnega

razreda dobite v paketu 8 ali 16 MB

kartice. »e æelite tako velike in

kakovostne slike, kot jih vidite na

zaËetku Ëlanka, je osnovna spominska

kartica odloËno premajhna. Z digitalno

kamero fotografiramo vsaj petkrat veË

kot z analogno. Seveda imamo tudi

moænost brisanja samo informativnih

posnetkov in shranjevanja slik v

raËunalnik ali posebne spominske

enote. Najteæje je, ko na daljπem izletu

zapolnite kartico, posnetkov ne æelite

brisati, æeleli pa bi πe veliko posneti.

Vse je odvisno od vaπega proraËuna. 64

MB kartica je najmanj, kar potrebujete

na veËdnevnem izletu, ko ni moænosti

prenosa slik v drugo pomnilno enoto.

»e lahko, si privoπËite vsaj 128 MB

kartico. Enote se da poljubno

dokupovati in kupiti veË manjπih, recimo

32 MB, postopno. Vendar vam tega ne

priporoËam. Menjavanje kartic lahko

privede do napaËne odloËitve. Æe polno

vstavite v kamero, jo po nesreËi zbriπete

in posnetkov ni veË. Spomnite se na zapis

o brisanju podatkov iz spominskih enot

v Ëlanku. Kot da bi spraπevali Butalca,

mu veËkrat na glas preberite zapis na

zaslonu in πele, ko vam je vpraπani

veËkrat z vso razsodnostjo potrdi, da

le-te lahko briπete, to storite.

Verjemite, tudi sam ob uporabi zgoraj

predpisanega nasveta πe vedno z

dvomom pritisnem na tipko DELETE.

e-fotografija september-oktober 2002 9e-fotografija september-oktober 2002 9e-fotografija september-oktober 2002 9e-fotografija september-oktober 2002 9e-fotografija september-oktober 2002 98 e-fotografija september-oktober 20028 e-fotografija september-oktober 20028 e-fotografija september-oktober 20028 e-fotografija september-oktober 20028 e-fotografija september-oktober 2002

Page 6: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

VeËina digitalnih kompaktnih kamer ima tipalo v razmerju (π) 4 : (v) 3. S tem razmerjem, ki ga uporabljajo raËunalniπki zasloni, pa nismo kompatibilni s formati,ki jih poznamo v klasiËni fotografiji. 10 x 15 centimetrov (modro), je æe dolgo najveËkrat izbrani format za izdelavo slike s filma. V razmerju 4 : 3 pa dobimo samovelikost 10 x 13 centimetrov (slika). Mnogi se s tem formatom ne morejo sprijazniti. Tako imajo samo moænost, da sliko po viπini odreæejo in tako podaljπajo za dvacentimetra. S tem pa lahko izgubimo pomemben del zajete slike. Na zgornji fotografiji si lahko ogledate, koliko bi fotografijo morali odrezati (rumeno), da bi dobilivelikost fotografije 10 x 15 centimetrov. Trgovec mora na ta problem stranko opozoriti.Zrcalno refleksne kamere, kot sta EOS D 60 in Nikon D 100, pa uporabljajo klasiËno razmerje 3 : 2. S tem omogoËajo poveËavo 10 x 15 centimetrov brez porezavezajete slike. Dokler se tudi v kompaktni razred ne bo preselilo to razmerje, se boste morali zadovoljiti z do sedaj neznanimi formati ali pa s porezano fotografijo.Marsikatera vam pomembna fotografija, bi s porezavo izgubila svoj namen.

Nakup digitalne kamere ni poceni. So pa druge prednosti, na primer brisanje neæelenih fotografij, ogled samo na TV ali raËunalniπkem zaslonu, zaradi katerih jo lahko zaupate tudi svojemu nadobudnemuotroku za razvoj pogleda s tretjim oËesom - kamero. Ker niste veË obremenjeni s stroπkom filma, vas niË veË ne moti stalno pritiskanje na sproæilec. S tem pa se vaπ nadobudneæ izredno hitro uËi fotografskihveπËin. Dajte mu nekaj osnovnih napotkov. Kar smo se na filmu uËili leta, je zdaj otroËje lahko. Hitro uËenje fotografskih tehnik je velika prednost fotografiranja z digitalno kamero. Kmalu ugotovi, da je izdelavaplonk cegelcev zelo hitra in enostavna. Cel dan lahko sedite in v proti svetlobi lovite oblake. Na film veË kot posnetek ali dva nebi naredili. Z digitalcem jih lahko brez stroπka posnamete na tisoËe.

prek elektronske poπte, bolj Ëvrsto ohiπjein πe ustreznejπa cena. Kamere z veËtoËkami v prvi vrsti ponujajo veËjovelikost fotografije, Ëesar v veËiniprimerov nikoli niste potrebovali. »e

potrebujete kamero samo za internetnestrani, vas bodo tiste s samo milijonomtoËk popolnoma zadovoljile. Preizkusitein prihranite!Ta, malo tudi karikirani zapis nas je

Ko dobi druæinski fotograf v roke

digitalno kamero in spozna njene

prednosti, je ob pogledu na svoje

posnetke zadovoljen. Primerjave s

filmom ne dela veË. Kupi si kamero,

primerno po ceni, po imenu,

priroËnosti in trgovËevim obljubam.

In tu je vsa znanost. Toliko tiskarske

barve je πlo za opis svetlobnih tipal,

kot da bi odkrili nov naseljeni planet.

Ali ste pri nakupu analogne kamere æeAli ste pri nakupu analogne kamere æeAli ste pri nakupu analogne kamere æeAli ste pri nakupu analogne kamere æeAli ste pri nakupu analogne kamere æe

kdaj vnaprej prebrali vse o preizkusihkdaj vnaprej prebrali vse o preizkusihkdaj vnaprej prebrali vse o preizkusihkdaj vnaprej prebrali vse o preizkusihkdaj vnaprej prebrali vse o preizkusih

filmov in o njihovi zrnatosti (pikslih -filmov in o njihovi zrnatosti (pikslih -filmov in o njihovi zrnatosti (pikslih -filmov in o njihovi zrnatosti (pikslih -filmov in o njihovi zrnatosti (pikslih -

loËljivosti) in se πele potem odloËaliloËljivosti) in se πele potem odloËaliloËljivosti) in se πele potem odloËaliloËljivosti) in se πele potem odloËaliloËljivosti) in se πele potem odloËali

o nakupu kamere?! Niste!o nakupu kamere?! Niste!o nakupu kamere?! Niste!o nakupu kamere?! Niste!o nakupu kamere?! Niste!

Kamera je kamera. Za boljπega

fotografa morajo biti njene

zmogljivosti velike, za druæinskega

toliko manj. Dobro kamero zna

narediti ta in oni proizvajalec.

Zaenkrat πe ne morete loËeno izbirati

med kamero (telo) in elektronskim

(digitalnim) delom (filmom). Cenejπe

kamere premorejo slabπi analogni

del, kakovostno slabπa tipala in

pretvorbo slike v digitalen zapis. Te

in te kamere s takimi in takimi

lastnostmi so primerne za to ali to

zvrst fotografije. Od tu naprej pa se

zaËnejo preizkusi kamer.

fotografijah. Hec mora biti. Toliko smeha,kot ga imajo trgovci ali kupci zaradineznanja prvih in drugih, ga v fototehnikiæe dolgo ni bilo.Predvsem nam sporoËite, kje ste zdigitalno ponudbo in pojasnili zadovoljni,kje pa vam prodajajo meglo in æelijo πenekaj zasluæiti, preden vræejo puπko vkoruzo in zaËnejo z novimi projekti alipenzijo.Jaz sam in moji prijatelji æe obiskujemotrgovce z digitalno opremo. Nekateri sostrokovnjaki ali vsaj æeljni znanja. Njimgre vsa hvala. Mnogi pa πe spijo analognospanje. Po Photokini jih bodo uvozniki

zasipali z digitalno tehniko in strankebodo vse veË spraπevale po njej.PriporoËam, spoznajte jo torej! UËbenikiobstajajo, pomagamo lahko priizobraæevanju; Ëe je æelja po znanjuseveda dovolj moËna. Sicer prepustite trgtistim, ki ga obvladajo! In Ëe kamereprodaja poznavalec raËunalniπke tehnikein vseh moænih podatkov o pikslih,megabajtih in hitrostih prenosa, nemisliti, da ste æe na konju. PovpreËenfotograf se bo zaradi silno uËenih razlagobrnil in marsikateremu laborantu naljubo πe uporabljal film. Ko bo tegastrokovnjaka nekdo vpraπal o osnovah, ki

jih fotograf potrebuje, namreË kakouporabljati roËno ali avtomatsko ostrenje,nastavitve Ëasa in zaslonke, o uporabibliskavice, o svetlobni jakosti objektiva,globinski ostrini in podobnem, bostemorali poklicali svojega staregafotografskega maËka, ki bo podatkestresel iz rokava. Fotografija je πe vednofotografija.Menja se samo medij, na kateregazajamemo svetlobo. Dajte mu kamero vroke, ne zaklenite je v vitrino in po nekajposkusnih posnetkih ga bo tehnikaprepriËala. Spoznal se bo z njo in jo kupcu

»e znate fotografirati na film, bo na tipalo πe toliko laæje. ©e v tako slabih svetlobnih pogojih se vam nitreba bati pritisniti na sproæilec. Viπja obËutljivost, trdno dræati kamero v rokah in Ëakati pravi trenutek.Tudi Ëe ste zgreπili, ste se ob pogledu na TFT zaslon nekaj novega nauËili. »e ni dobro poizkusite πeenkrat. Po nakupu digitalne kamere stroπek filma odpade.

popeljal skozi preizkus digitalne kamere.Pri tem se ne spuπËajte preveË vnastavitve, saj boste lahko marsikajnapaËno nastavili in slab posnetek je tu.Zanj ne bo kriva kamera, ampak vaπe

neznanje. Po nakupu priporoËam, da seprek navodil dobro seznanite s kamero.Moænosti je toliko, da potrebujete tedendni dopusta za seznanitev z novo tehniko.Nekaj veË in bolj resnega zapisa pa ob

TRGOVINA SERVIS

Ljubljana, Dunajska 57tel.: 01/436-26-64

V VSEH BOLJE ZALO≠ENIH FOTO TRGOVINAH

Lastniπtvo kamere mora prinesti tudi nova spoznanja. Narediti morate

tehnoloπki in miselni preskoktehnoloπki in miselni preskoktehnoloπki in miselni preskoktehnoloπki in miselni preskoktehnoloπki in miselni preskok.

Cene v naπih trgovinah so zelo razliËne. Nekateri jih zapisujejo v blokec in jih

primerjajo pri konkurenci. Artiklov pa je toliko, da ste kmalu izgubljeni. »e ste

sreËni lastnik digitalne kamere, fotografirajte artikle s ceno, doma priklopite

kamero na TV ali raËunalniπki zaslon in primerjajte ponudbo. Mnogi lastniki

digitalnih kamer za vratom si πe vedno samo do naslednjega vogala zapomnijo

ali pa roËno zapisujejo vozne rede, navodila vodiËev, prerisujejo zemljevide itd.

Ti πe vedno niso naredili miselnega preskoka. Za njih je fotokamera samo naprava

za zajem druæinskih dogodkov. V njihovi glavi πe ni preskoËilo. »e bi fotografirali

vozni red trajektov, trajekta ne bi zamudili. Tudi ni neumno æe v recepciji

fotografirati obmoËje, po katerem bodo hodili. Pa si turist ogleduje, zapisuje

kraje in riπe ceste. Izgubljenih v gozdu ali hribih bo manj, Ëe se bodo v trenutku,

ko ne vedo ne kod ne kam, spomnili, da imajo vse naravne lepote ob poti, ki so jo

prehodili, zapisane v spominski enoti in si jih lahko ogledajo na zaslonu. Ne veste

veË, kje je bila rdeËa in kje Ërna æica ali kakπen vedno odveËni vijak ob sestavljanju?

Reπitev iz zagate bi bila s spoznanjem, zakaj vse je digitalna kamera uporabna,

mnogo laæja.

Torej miselni preskok je ob uporabi nove tehnike πe kako potreben, da boste lahko

izkoristili vse prednosti digitalnega zajema svetlobe.

Servisiramo:

NOVO

3.2 mega tofik, 3 X optifini zoom

4.0 mega tofik, 3 X optifini zoom,kovinsko ohi≤je, 11Mb notranjega spomina

115.000 Sit cena z DDV

180.000 Sit cena z DDV

e-fotografija september-oktober 2002 11e-fotografija september-oktober 2002 11e-fotografija september-oktober 2002 11e-fotografija september-oktober 2002 11e-fotografija september-oktober 2002 1110 e-fotografija september-oktober 200210 e-fotografija september-oktober 200210 e-fotografija september-oktober 200210 e-fotografija september-oktober 200210 e-fotografija september-oktober 2002

znal razloæiti s fotografovega glediπËa.Piksli, biti, interpolacija in tako naprejkupca samo zbegajo. Koliko pa stekupcem do sedaj razlagali naËin izdelavefilma, njegove loËljivosti, velikosti zrna,naËina razvijanja v svojem stroju ...?Ponudite kupcu kamero za njegov namenfotografiranja, pokaæite glavne prednostidigitalne kamere in spoznajte ga zmoænostjo razvijanja fotografij poklasiËnem postopku, Ëe jih je vajen. Takpristop k povpreËnemu uporabniku jeedino pravi za vaπ obstoj.

Matjaæ Intihar

Page 7: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Moj vstop v digitalno fotografijoOd dvomljivca do navduπencaOd dvomljivca do navduπencaOd dvomljivca do navduπencaOd dvomljivca do navduπencaOd dvomljivca do navduπencaPriznam, bil sem med veËjimi omahljivci in dvomljivci,ko se je govorilo o digitalni fotografiji, Ëeprav sem vzadnjih letih prebral veliko fotografskih revij in bil karprecej na tekoËem z novostmi tega podroËja. Mojaoprema (Canon EOS 5 in objektivi) mi je v zadnjih letihpreveË prirasla k srcu, da bi se zdaj kar naenkratposlovil ali loËil od nje. Prav prijetno je bilo takoj pokonËanem fotografiranju film odnesti v najbliæjilaboratorij, poËakati kakπne pol ure in æe semobËudoval πe sveæe in tople fotografije. Potem pa semse jezil, ker sem vso fotografsko znanost prepustil inzaupal avtomatiki, ki v nekaterih primerih ni najbolje

opravila svojega dela...Prav je, da se najprej na kratko predstavim: semurednik lokalne revije, ki izhaja v Kamniku, ima naklado15.000 izvodov, obseg 32 do 40 Ërno-belih strani,barvni ovitek. Kot novinar in fotograf veËino delaopravim sam. Tak je bil dogovor z izdajateljem revije,ki je “hvala bogu” tudi sklenil, da krije vse stroπke zanakup filmov in razvijanje slik v toËno doloËenemlaboratoriju. Za filme in slike sem v povpreËju zapravil

kakπnih 15.000 tolarjev na πtevilko revije.Posebne teæave so mi povzroËali dogodki ob tistemkoncu tedna, ko je bil v ponedeljek zakljuËek redakcijein nato πe oddaja gradiva v tiskarno. Æe v ponedeljekzjutraj je bilo treba skorajda na kolenih prositilokalnega fotografa, da je ob obilici dela v laboratorijuna hitro razvil πe moje filme in naredil slike. Potem pa

pot pod noge in Ëimprej do tehniËnega urednika, da jezadnje aktualne Ëlanke in fotografije obdelal in jih z æepripravljenimi stranmi spravil do tiskarne.Pred dobrim letom sem si nekoliko oddahnil, ko mi jetehniËni urednik dal v zaËasno uporabo (beri: posodilje za dogodke med vikendom) Agfino digitalno kameroePhoto 1280. Z njo so nastali prvi posnetki in hkrati jebilo to moje prvo uradno sreËanje z digitalno fotografijov praktiËni uporabi. Kmalu se je tehniËni urednikodloËil za novo kamero, zdaj æe “stara“ Agfa pa je odπlav druge roke. Zgodba o ponedeljkih in proπnjah nakolenih v fotografskem laboratoriju se je zaËelaponavljati...Ko je na enega takih ponedeljkov nenamerno zatajiledini hitri fotografski laboratorij v Kamniku in je bilotreba s posnetimi filmi najprej v bliænji Mengeπ, tampoËakati na slike in se Ëim hitreje vrniti v Kamnik, semzaËel raËunati. PrviË, Agfina kamera me je povsemprepriËala v prednosti digitalne fotografije, vsaj za slikev notranjosti revije. DrugiË, doma pregledane slike sobile pri tehniËnemu uredniku v nekaj minutahpripravljene, da skupaj z besedilom oblikujejo konËnostran v reviji. In tretjiË, Ëe je izdajatelj za filme in slikeza vsako πtevilko revije odπtel 15.000 tolarjev, pomenito ob desetih πtevilkah revije na leto kar 150.000tolarjev. Za ta denar bi lahko kupili svojo dovoljkvalitetno digitalno kamero. Po preuËitvi træiπËa inpregledu ponudbe sem izdajatelju predlagal nakup. Toje bilo kakπen mesec pred vstopom v novo leto 2002in na novoletnem sreËanju mi je dedek Mraz prineseldigitalno kamero z oËarljivimi 4 milijoni toËk.Ko se je kamera znaπla doma, je nastopil strah. Æe potradiciji mi “navodila za uporabo” niso najbolj pri srcu,zato sem zaËel z raziskovanjem kamere brez navodil.ZaËeli so nastajati prvi posnetki in prve ugotovitve. ©enajbolj me presentilo dejstvo, da ima objektiv nekolikobolj odprto zaslonko kot 3,5, kar je bilo najveË, kar somi ponudili cenovno πe dosegljivi objektivi za EOS 5.MoËno me je presentila tudi uporaba daljπih Ëasov, sajnisem preveË navduπen nad fotografiranjem zbliskavico.Prvi posnetki so se znaπli tudi v raËunalniku in takratsem bil naravnost oËaran. Prvotno navduπenje jenekoliko zagrenilo poËasno shranjevanje posnetih slik,za kar je bil seveda kriv tri leta star raËunalnik. Odpeljalsem ga na servis, kjer so mu dogradili spomin. Hkratiso me spomnili, da ne bi bilo slabo, Ëe bi si kupilpovsem novo raËunalniπko opremo, πe posebej pazapisovalnik. Po domaËe “pekaË”.Hkrati z delom na terenu sem spoznaval vse prednostidigitalne fotografije in tudi nekaj trenutnihpomanjkljivosti. Tako sem se na primer s strahomodpravil na dirko v moto krosu, vrnil pa sem se zzadovoljivimi posnetki. Moja digitalka me je na primeroËarala na Ento rock festivalu, kjer sem se zavestnoodloËil, da bom fotografiral samo ob svetlobi, ki bo navoljo, torej pod barvnimi reflektorji in brez bliskavice.Ko sem spoznaval lepote maslenic (roæe iz druæine lilij),sem ugotovil, kaj pomeni makro fotografija s takomajhno πkatlico. Tudi noËni posnetki na pomoluPortoroæa, ki so nastali na hitro, so me prijetnopresenetlili. Samo ob svetlobi luËi, brez bliskavice.Pogovor s slikarjem v njegovem majhnem ateljeju seje konËal s fotografiranjem. »eprav ima kamerazadovoljiv πirokokotni objektiv, je bilo teæko zajetimajhnost ateljeja in hkrati zabeleæiti slike na steni inmogoËnost njegovega umetniπkega dela. OdloËil sem

se, da naredim πe en posnetek. Ob vhodu v atelje stojislikarsko stojalo, iz zunanjosti je v prostor prihajalalepa svetloba. Slikar vstopa v svoj atelje in obËudujeplatno na stojalu, ki je bralcu skrito... ©e ena slikarska.Na ©utni, znameniti ulici starega Kamnika, vsako letopripravijo sreËanje slikarjev pod naslovom KamniπkiMontmartre. Pogled skozi prazno stojalo in to je mojpogled na ©utno. Po prvem posnetku na TFT zaslonuopazim, da je okvir stojala povsem Ërn in deluje grobo.Pri belem dnevu vkljuËim bliskavico in ponovnosproæim. Razlika je oËitna; na stojalu so sledovi barv,okvir deluje veliko bolj mehko. In, Ëe ne bi imel oporev zaslonu, kjer sem si lahko ogledal rezultat.

Digitalna fotografija me je zdaj konËno prepriËala.VeËkrat si sicer zaæelim, da bi moj EOS 5 mislil in delaldigitalno, ampak za zdaj me kompaktna z vsemi svojimi“velikimi moægani“povsem zadovolji.Æal ugotavljam, da razen malenkostnih osnov digitalnefotografije (predvsem najnujnejπe obdelave) ne znamin ne poznam niË. Ko konËujem tole pisanje (10.septembra 2002), me Ëaka πe kar precej poglavij knjigeMatjaæa Intiharja e-FOTOGRAFIJA. ZaËetki so obetavni,

napovedi nadaljnja vsebine tudi. Zdaj bom bogatejπiza nova spoznanja. KonËno grem enkrat v korak sËasom in to me radosti. In kako hitro spoznaπprednosti! Fotografija je naredila mnogo veËji koraknaprej. Le neka misel se mi nenehno mota po glavi inpotihem si jo neπtetokrat izreËem: “Pa kako je tomogoËe!” Brez filma, seveda... Primoæ Hieng

12 e-fotografija september-oktober 200212 e-fotografija september-oktober 200212 e-fotografija september-oktober 200212 e-fotografija september-oktober 200212 e-fotografija september-oktober 2002

Novi Sony Cyber-shot F717.Edino kar mu manjka, ste vi.Pred seboj imate 5 megatoËkovni HAD CCD in petkratni optiËni zoom, kizagotavljata izredno kakovost posnetka. Temu dodajte πe objektiv CarlZeiss Vario Sonnar in dobili boste visoko loËljivost, nepopaËene posnetkein zelo natanËno reprodukcijo barv.

Pomislite tudi na Slow Shutter Noise Reduction, ki odstrani slikovni πumpri uporabi daljπe osvetlitve.

Ne pozabite na funkciji Hologram AF in Nightframing, saj vam omogoËataslikanje in izostritev posnetkov tudi v popolni temi. V primeru, da se vamto πe ne zdi dovolj impresivno, pa boste zagotovo obnemeli ob izjemnihfotografskih zmogljivostih Sonyja F717.

Na voljo imate namreË roËno nastavitev preko obroËa, ki omogoËa na-stavitev ostrine ali zoomiranje (medtem ko je vkljuËen avto-fokus), tako kotpri 35mm refleksnem fotoaparatu.

S πirokim razponom Ëasa osvetlitve - med 30 in 1/2000 sekunde - lahkoslikate v najπibkejπi svetlobi ali ujamete objekte, ki se gibajo s πe takoveliko hitrostjo. Poleg tega imate na voljo moænost nastavitve ISO vrednos-ti (do 800); F717 se tako prilagodi spremembam svetlobe in v vseh pogo-jih ustvari popolne posnetke.

Poleg tega ima F717 tudi aktivni nastavek za zunanjo bliskavico in pokaza-telj Ëasa osvetlitve na LCD zaslonu za preverjanje med slikanjem. Sevedaje tudi njegova oblika inovativna.

Vrtljivi veËkotni objektiv omogoËa snemanje fotografij iz vseh zornih kotov- od zgoraj in spodaj, medtem ko z ergonomiËno obliko z lahkotodoseæete vse gumbe.

Vendar ni le oblika dobro premiπljena; s Sonyjevo tehnologijo Staminanenehno menjavanje baterij ni veË potrebno.

Dejansko info-litijeve baterije (ki jih dobite z aparatom) trajajo do 210minut. Na LCD zaslonu pa enostavno preverite, koliko snemalnega Ëasaπe imate na voljo.

Prenos posnetkov na raËunalnik je izjemno preprost: uporabite hitropovezavo USB 2.0.

Digitalni fotoaparat enostavno poveæete s svojim osebnim raËunalnikom spriloæenim USB kablom, nato vam program Image Transfer samodejnoprenese posnetke v izbrani direktorij in arhivira skupaj z datumom sne-manja.

»e si sedaj sestavite celotno sliko - Sony F717 je digitalni fotoaparat, kiima res vse. No, skoraj. Edino kar mu boste sedaj æeleli dodati - ste vi.

16mb Memory Stick priloæen.Sony, InfoLithium, Stamina in Memory Stick so zaπËitene blagovne znamke korporacije Sony Corporation, Japan.

www.sony-europe.com / Sony Overseas SA, Podruænica Sony Ljubljana, Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana

Page 8: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

tipke, kakrπne poznamo pri kopirnemstroju, in Ëe je na raËunalnik priklopljentudi tiskalnik, se preslikane strani izpiπejona tiskalniku.Na velikoformatnih studijskih kamerah πezdaj za zelo velike poveËave uporabljajosvetlobna tipala, kakrπna so v skenerjih.Tudi v teh kamerah tipalo skenira.Osvetlitev motiva traja po nekaj desetminut, kakovost posnetka pa je vrhunska.Prav taka je tudi cena digitalnihnastavkov.Programska opremaPri nakupu bodite pozorni na dodatnoprogramsko opremo, ki je priloæenaskenerju. Skoraj pri vseh skenerjih dobiteob nakupu katerega od programov zaobdelavo slik, program za razpoznavanjeËrk ali program za razne uËinke.Moæno je, da boste pri nakupu skenerja vvrednosti 30 tisoË tolarjev dobili tudi pro-gram, ki v redni prodaji dosega viπjo cenokot skener sam. Dobri programi zaobdelavo slik v prosti prodaji stanejo prek50 tisoË tolarjev, za samo tretjino cene paga lahko dobite pri nakupu cenejπihskenerjev, ki tega programa πe nimajo vpaketu. Med najbolj zaæelenimi jePhotoShop, program za obdelavo slikprogramske hiπe Adobe, ki ga uporabljajotudi v vseh profesionalnih grafiËnih infotografskih studijih. Obstajajo sicer πeboljπi programi, vendar so zaprti, dobimopa jih samo pri nakupu zelo dragihprofesionalnih grafiËnih sistemov in jih nimoæno uporabljati na namiznihraËunalnikih brez celega sistema.Za konec πe opozorilo.V nekaterih naπih raËunalniπkih revijahpreizkuπajo tudi skenerje in pri tem naveliko uporabljajo izraz “foto kakovostkonËnih izdelkov”, pri Ëemer je konËniizdelek lahko skenirana fotografija ali tisks tiskalnikom. Ne verjemite vsempravljicam. Z najboljπim ploskovnimskenerjem (ne s HI-END) in s πe tako

opevanim programom nikakor ne moretedoseËi tako kakovostne reprodukcije,kakrπno zahtevamo zahtevnejπi fotografi.Ostrina je precej slabπa, da ne govorim oreprodukciji barv. Niti 36-bitni namizniskenerji pri prepoznavanju barv nedosegajo resniËne foto kakovosti. Zato zazahtevnejπe fotografe velja: Prednakupom skener dobro preizkusite - a nena testnih fotografijah, kakrπne imajotrgovci. Prinesite svoje fotografije inkakovost skenerja preizkusite na njih,πele nato se odloËite za nakup.»e skenerja nimate namena kupovati,imate pa æe raËunalnik in bi svojenajboljπe fotografije in diapozitive radiobdelovali sami, poiπËite studio zbobnastim skenerjem, Ëe je le mogoËe,kajti preslikave bodo mnogo bolj ostre inreprodukcija barv neprimerno boljπa.Skenerji v praksiNajboljπo moæno kakovost preslikavefilma in slike s skenerji so razvili æe preddvajsetimi leti. Vse druge novosti gredona raËun zniæevanja cen, enostavnostiuporabe in hitrosti preslikave. Preddvajsetimi leti je imel dober skener vsaj200 potenciometrov za nastavitevpreslikave. Dve tretjini teh nastavitev jeuporabnik nastavil s preizkusi in soveljale za vse povpreËne originale, drugipotenciometri pa so bili potrebni zakorekturo vsake slike posebej.Zdaj osnovne korekture poËrnitve slike(belina, temina), barvne tonske vrednostiin kontrast - opravimo s pritiskom nagumb.Tudi najboljπi danaπnji boben skenerji inskenerji s CCD tipali se ne morejopribliæati kakovosti bobnastih skenerjevizpred dvajsetih let. Zato lahko trdim, daso nekateri podatki o danaπnjih skenerjihnapihnjeni ali zgolj teoretiËni.Vsi podatki o kakovosti skenerja so zafotografa le informativni. ©e pred osmimileti smo kupovali skenerje s trojnimprehodom in s samo osmimi biti barvneglobine. Zdaj skenerji niæjegakakovostnega razreda do 30 tisoË tolarjevmoËno presegajo njihovo kakovost ipredvsem hitrost. Poslovni in druæinskifotograf je z njimi æe povsem zadovoljen.Draæje ploskovne skenerje uporabljajo vgrafiËnih studijih za preslikavo tiskovin infotografij za Ëasopisni in revijalni tisk, prikaterem se ne zahteva visoke kakovosti.Izrazni fotograf je z njimi pogojno

zadovoljen. Skenirana fotografija gledena izvirnik zgubi nekaj ostrine, kontrastain pravilnosti barvnega zapisa, Ëesar tudis programi za obdelavo slik ne moremodovolj dobro popraviti.Nakup skenerjaFotografom, ali vsaj veËini od njih, sodosegljivi samo ploskovni in film-skenerji.Ploskovni skenerji zdaj v celotizadovoljujejo njihove potrebe. Tudinajcenejπi ploskovni skenerji æepremorejo 600 dpi loËljivosti in vsaj 8-bitno barvno globino. Vemo, da 600 dpizadoπËa za vsaj dvakratno poveËavo inosem bitov za prepoznavanja poËrnitve2,2D. To pomeni, da skener v celotizajame vse tonske vrednosti barvnefotografije, ki premore najveË 2,2D, in zloËljivostjo 600 dpi lahko njeno velikost10 x 15 cm dvakrat poveËa s kakovostnoloËljivostjo zapisa 300 dpi. Z osmimi bitibarvne globine in 600 dpi loËljivostiskeniranja dobimo fotografijo vdigitalnem zapisu za kakovosten tisk vvelikosti 20 x 30 cm. Seveda pa obstajajorazlike od skenerja do skenerja. Kakovostbranja podatkov se odraæa predvsem skakovostjo tipala. Da je barvna globinapri skenerjih s CCD tipali laæna, smo æespoznali. ©tevilo bitov je predvsemtrgovski dejavnik. Da pa ne bi zaπlipredaleË, navajam samo primerjavo sfilmi, ki bo razloæila tudi razliko med tipali.Poznamo negativne in diapozitivne filme.Neglede kateri negativni film kupimo,nam bo laborant, ki pozna svoje delo inlabolatorijske stroje pravilno nastavi,izdelal kakovostno fotografijo za veËinoocenjevalcev. Odvisni smo torej odlaboranta in ne od filma. Pri diapozitivnihfilmih je drugaËe. Fotografi, ki zafotografiranje izberejo dia film, sozahtevnejπi in izbiro filma dobropreraËunajo glede na globino denarnice.Tudi povpreËen gledalec opazi razlikomed Velvio, Provio, Ektachrome SV,Ektachrome Elite, Agfo CT ali Konico R-100.Prav tako je pri tipalih v skenerjih alikamerah. Boljπe je tipalo, veË tonov bozapisanih in s tem bolj realen barvni zapis.Boljπe je tipalo, manj je goljufiveinterpolacije loËljivosti in barvnegazapisa. Bolj ste izkuπeni v popravljanjudigitalnega zapisa s programi zaobdelavo fotografij, veË boste lahkoizvlekli iz digitalno zajete fotografije.

Zato velja: Za zaslonsko loËljivostzadostujejo najcenejπi skenerji. Za izpisfotografije na kapljiËnih tiskalnikihpotrebujemo skenerje srednjegacenovnega razreda. Da izkoristimokakovost barvne osvetljevalne naprave,potrebujemo zapis z najboljπimiploskovnimi skenerji. Ti skenerji pa nezadostujejo za kakovostno preslikavodiapozitivov. Za diapozitive uporabljamofilm-skenerje. Velikost filma je samo 24 x36 mm, zato za 10-kratno poveËavo zloËljivostjo slike potrebujemo skener s3.000 dpi loËljivosti. Ker zmorediapozitivni film zapisati tudi poËrnitev3,7D, potrebujemo film-skenerje z vsaj 12biti barvne globine po barvnem kanalu.Kljub temu se tudi tu pokaæe, da jepodatek o 12-bitni loËljivosti toËkerelativen pojem. Ti skenerji so dovoljdobri za povpreËen prikaz, za kakovostnoskeniranje, predvsem Ëimbolj vernoreprodukcijo diapozitiva, pa nezadoπËajo. Za kakovostno reprodukcijo jetreba uporabiti HI-END ploskovneskenerje ali, πe bolje, bobnaste skenerje.Fotografi, ki æelijo kakovost, si kupijokakovostno kamero in odliËne objektive.Za njih so pripravljeni odπteti celopremoæenje. Toda ko pridejo do zapisasvojih odliËnih diapozitivov v digitalnoobliko, so zadovoljni z nekakovostnimiploskovnimi ali film-skenerji. Zadostujejim tudi izpis s cenenimi tiskalniki.Slab sken na film-skenerju je isti izdelek,kot da bi fotografirali na cenendiapozitivni film s kompaktno kamero ins slabim objektivom.Zato pri nakupu skenerja dobrorazmislite, za kaj ga potrebujete. Zapreslikavo fotografij so ploskovni skenerjidovolj dobri. Boljπega boste kupili, veËtonskih vrednosti bo in boljπa bo ostrinazapisane slike. Za skeniranje diapozitivovpa tudi najboljπi film-skenerji zaenkrat πene zagotavljajo zadovoljive kakovosti. »eæe izbirate med Velvio, Provio, Astio inEktachrome VS, SV, morate vedeti, da jekakovost skeniranja teh filmov s film-skenerji primerljiva s kakovostjofotografiranja s 400 ISO diapozitivnimfilmom. VeËina s temi posnetki ne bi bilazadovoljna, prav tako pa ne more biti sskeniranjem s film-skenerji.»e pa ste, potem ne zapravljajte denarjaza vrhunsko opremo in drage filme.

M.I.

Visoko poËrnitev diapozitivnih filmov zmorejokakovostno zajeti samo fotopomnoæevalci.Uporabljajo jih le bobnasti skenerji.

Posnetek, preslikan s ploskovnim skenerjem, jezaradi slabe kakovosti v temnejπih delih zadovoljivsamo za arhiv naπih posnetkov.Skener za preslikavo filmov s CCD-vezjem

temnejπe dele slike preslika bolje kot ploskovniskener z nastavkom za preslikavo filmov, vendarπe vedno veliko slabπe kot bobnasti skener.Bobnasti skener zaradi preslikave s foto

pomnoæevalci zariπe neprimerno veË risbe, predvsem vtemnejπih tonih. Vendar pa za fotografa ti skenerji æe zaradicene niso dosegljivi in jih uporabljamo samo takrat, kadaræelimo zares kakovostne preslikave diapozitivov.

Skenerji - OptiËni ËitalnikiZahtevnejπi fotografi z digitalnimikamerami πe niso zadovoljni, boljπe so πepredrage, v arhivu pa imajo mnoæicofilmov. Zato napredno misleËi uporabljajodrug naËin digitalizacije - s skenerji.Z digitalizacijo kakovostno presnamemooriginal v digitalno obliko. Mnogi ljubiteljidigitalne obdelave slik si na ta naËinpomagamo æe nekaj let.S skenerjem lahko preslikamo fotografijo,besedilo ali drugo ploskovno formo kot spreslikavo s klasiËno kamero. Spet pa jeprednost skenerja v tem, da dobimo slikona raËunalniπkem zaslonu in da jo lahkoobdelujemo s programi za obdelovanjefotografij.Da so skenerji izredno zanimivi tudi zafotografe in da so spremljajoËi delfotografske tehnike, pove podatek, da sofotografom dobra znana podjetja, kot soAGFA, CANON, KODAK, MINOLTA, NIKON,OLYMPUS in POLAROID, moËna tudi natrgu ploskovnih skenerjev ter skenerjevza preslikavo filmov. In Ëe pogledateraËunalniπke in fotografske revije, v obehvrstah revij najdete Ëlanke o digitalnihkamerah, tiskalnikih, raËunalnikih inprogramih. Reklamiranja raËunalniπkeprogramske in strojne opreme je v fotorevijah vse veË, kajti vsi se zavedajo, dafotografi vedno veË uporabljajo novotehniko za izdelavo svojih fotografij.SKENERJISkenerje poznamo æe veË kot 30 let. Prveso uporabljali izkljuËno za grafiËnenamene. V grafiËni industriji smo lahko sskenerji hitreje reproducirali slike indobili osnovne barve suptraktivnegabarvnega meπanja (CMYK), ki je osnovaza tisk. Prej smo osnovne barve dobili nabolj zahteven naËin prek reprodukcijskekamere, barvnih filtrov RGB, poltonskihmask za odpravljanje napak filtrov in leË,do poltonskih filmov v CMYK separaciji.©ele nato je priπlo na vrsto rastriranje.Kmalu so skenerji omogoËali neposrednoosvetljevanje prek mehanskih in natoprek elektronskih rastrov na grafiËni film.Bobenski skenerji so za zajem analognihsignalov uporabljali fotopomnoæevalce inne CCD tipal. Tako je pri bobenskihskenerjih πe danes. Tehnologija sfotopomnoæevalci πe vedno vodi predtehnologijo svetlobnih tipal.Pred veË kot desetimi leti so na trg priπliprvi namizni Ërno-beli skenerji s CCDtipali. Njihov namen je bil grafiËniindustriji poceniti skeniranje in poveËatihitrost izvedbe manj zahtevnih projektov.S prihodom zmogljivejπih raËunalnikov, sPC 486 in predvsem z Applom 68040, sotudi fotografi dobili moænost, da slikolaæje obdelajo kot v temnici. PriËela se jedoba digitalne fotografije, predvsemuporabe tako imenovane digitalnetemnice. Razvoj skenerjev je πel zelo hitronaprej. Ustrezno kakovost so dosegli æev nekaj letih, zdaj pa proizvajalci

predvsem iπËejo naËin, kako bi zniæalicene svojih izdelkov.V sploπni uporabi so tri vrste skenerjev.PLOSKOVNI SKENERJIPloskovni skenerji so se uveljavili zrazvojem CCD tipal. Kot æe samo imepove, imajo ploskev, na katero poloæimofilm ali fotografijo, ko jo preslikujemo.Sam naËin preslikovanja je skoraj pri vsehenak - vpadna svetloba se prek optike instekel prenaπa na CCD tipalo. Razlike soskrite v notranjosti in v programih.Proizvajalci uporabljajo razliËne sistemeprenosa svetlobnega telesa in zrcal.Kakovost ploskovnih skenerjev jesprejemljiva za fotografe, ki si æelijo

urediti svoj arhiv, se predstaviti nainternetnih straneh ali svoje fotografijeobdelati z raËunalnikom in jih nato stiskalnikom tiskati na papir. Z boljπimiploskovnimi skenerji lahko fotografijezajamemo v kakovosti, ki zadostuje zaosvetlitev na digitalnih osvetljevalnihnapravah. Cene ploskovnih skenerjev segibljejo od 15 tisoË tolarjev navzgor.Namizni ploskovni skenerji z dodatnimnastavkom za preslikavo filmovomogoËajo tudi preslikavo diapozitivov.Nastavek je treba pri veËini ploskovnihskenerjev dodatno kupiti in nisostandardni del skenerja. Preslikava filmovpoteka enako kot preslikava fotografij, leda svetloba prihaja z zgornjega delaskenerja.Ker se zaradi stika filma s steklom radipojavijo Newtonovi kolobarji (kot pri diaokvirËkih s stekli), film prej poprπimo zANTI NEWTON razprπilcem. Vendar je

kakovost teh preslikav zelo slaba inpriporoËljiva samo za izdelavo arhivadiapozitivov in morda za internetnopredstavitev.HI-END ploskovni skenerjiV grafiËnih studijih s HI-END ploskovnimiskenerji zaradi enostavnosti uporabezamenjujejo bobenske skenerje.Te zelo kakovostne in drage skenerjeizdeluje veË proizvajalcev. Od podjetij, kiso znana nam, fotografom, kakovostne

HI-END skenerje izdeluje le AGFA. Njihovmodel SELECTSCAN je zelo kakovostenskener s CCD vezjem. Od navadnihploskovnih skenerjev se razlikuje po tem,da za poveËavo uporablja optiko,podobno kot bobenski skenerji. Prekoptike se slika poveËa in CCD-vezjerazbere æe poveËano sliko. HI-END skeneromogoËa optiËno resolucijo 6.000 dpi inbarvno globino skeniranja 48 bitov. Z njimlahko diapozitive poskeniramo skorajtako kakovostno kot z bobnastimskenerjem. Zaradi visoke tehnologije in znjo povezane cene (nad tri milijonetolarjev) pa na æalost niso dosegljivi vsemfotografom. Zato fotografi zakakovostnejπo preslikavo filmovuporabljamo skenerje, ki so πe vednodosegljivi po ceni - od 100.000 tolarjevnavzgor, uporabljamo pa jih izkljuËno zapreslikavo filmov.SKENERJI ZA PRESLIKAVOFILMOVSkenerji za preslikavo filmov imajo enosamo slabost - temnejπih delov risbe nadiapozitvu ne preslikajo v celoti dovoljdobro, vendar πe vedno veliko bolje kotploskovni skenerji z nastavki zapreslikavo filmov.Zaradi dosegljivosti so postali priljubljenoorodje fotografov, ki si æelijo kakovostnediapozitive spraviti v digitalno obliko.Tudi med proizvajalci teh skenerjev lahkonajdemo znana fotografska imena. Mnogiponudniki digitalnih osvetljevalnihnaprav za fotolabolatorije jih ponujajo kotdodatno opremo.V uporabi so æe skenerji, ki so vdelani vohiπje raËunalnika. Uporabljajo jih zapreslikavo celega filma, za izdelavoindeksnega iztiska, arhiviranja inneposrednega zapisa na CD. »eprav jevelikost skeniranih datotek dovolj velikaza kakovostni tisk, pa je kakovostfotografij mnogo preslaba. Skenerposkenira posnetek v samo nekajsekundah. »e vemo, da potrebujetabobenski skener ali HI-END ploskovni

skener za skeniranje z odliËno kakovostjona velikost 20 x 30 centimetrov vsaj nekajminut, potem je jasno, da mora mnogopodatkov pri tako hitrem skeniranjumanjkati ali pa so interpolirani in je zatotako skenirana fotografija opazna slabπa.

BOBNASTI ali ROTACIJSKISKENERJIBobnaste skenerje uporabljamo za zelokakovostne preslikave predvsem vgrafiËni industriji. Tudi sami moramosvoje fotografije in filme, Ëe æelimokakovostne preslikave, preslikati zbobnastim skenerjem. Ti skenerji neuporabljajo CCD-tipal, temveË PHOTO-MULTIPLIER-je (fotopomnoæevalce), kiveliko bolje razpoznajo vmesne tonske

vrednosti in temne dele risbe na sliki. Zatoprimerjava barvne globine med skenerjis CCD tipali in s fotopomnoæevalci niumestna. V praksi se izkaæe, da bobnastiskener s samo 8 biti barvne globine boljerazpozna poËrnitev v sliki tudi nadvrednostjo 3.4D, kar naj bi bilo teoretiËnomoæno prebrati le z 12-bitnim CCD vezjem.Z bobnastimi skenerji lahko naredimozelo kakovostne preslikave, namenjenepoveËavi naπih fotografij. Njihova slabalastnost pa je cena, ki se giblje od 6milijonov tolarjev navzgor, zato za veËinofotografov niso dosegljivi.Med fotografi kakovost bobnastihskenerjev, ki so namenjeni predvsemskeniranju za grafiËno tehniko,potrebujejo samo izrazni fotografi, kiæelijo ohraniti vse vrednosti dobregadiapozitiva tudi v digitalni obliki.GONILNIKIVsak proizvajalec ima tudi svoj programza krmiljenje skenerja. S temi programifotografijo popravimo πe pred konËnimskeniranjem. OmogoËajo poveËavo alipomanjπavo, barvno korekturo, izrezfotografije, nastavitev loËljivosti,kontrasta itd. Za delo s programom zaskeniranje potrebujemo velikopoizkusov, da lahko iz skenerja iztisnemonajboljπo moæno preslikavo.Nekateri programi imajo tudi veËpodprogramov, s katerimi lahkouporabljamo skener πe za druge namene.Programi za prepoznavanje Ërk preslikanobesedilo prenesejo v urejevalnike teksta(WORD) in reπeni smo pretipkavanja æenatipkanih besedil.Programi za kopiranje skener spremenijov kopirni stroj. Na ekranu se prikaæejo

e-fotografija september-oktober 2002 15e-fotografija september-oktober 2002 15e-fotografija september-oktober 2002 15e-fotografija september-oktober 2002 15e-fotografija september-oktober 2002 1514 e-fotografija september-oktober 200214 e-fotografija september-oktober 200214 e-fotografija september-oktober 200214 e-fotografija september-oktober 200214 e-fotografija september-oktober 2002

Page 9: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Moj prvi sosed, Francoz, pa je samo skomizgnil z rameni:“Sorry boys, jaz sem umetnik in πe vedno slikamstaromodno, na film!” Tudi sam sem prikimal, saj πtartepraviloma tudi sam vedno slikam na “old fashion” diafilm ektachrome 200. Negotovost “kaj in kako dobro”sem ulovil morda najbolj dramatiËen trenutek sezone2002, je tako trajal πe nekaj dni, da sem se vrnil domov zdrugega konca sveta in dal razviti filme. Moj trg (trenutno)πe ne zahteva takojπnjega posredovanja slike naprej, karje sicer absolutna nujnost fotografskih agencij, zato semlahko zaupal v film, svojo izkuπenost in refleks, saj je bilomoje poglavitno vpraπanje le, katera slika med posnetoserijo petih do πestih slik je najbolj slikovita, dinamiËnain pri tem πe vsaj uporabno ostra. »eprav zelo velikouporabljam razliËne moænosti, ki jih ponuja sodobniavtofokus, v kritiËnih trenutkih pogosto preklopim naroËno ostrenje. Pri tem ob podobnih akcijskih dogodkihostane le vpraπanje, kaj bo bolje, ali prepustiπ odloËitevo toËki ostrenja aparatu ali to narediπ po svojem obËutku.

V Avstraliji sem stvar vzel v svoje roke.Kot si lahko predstavljate, so vse fotografske agencijeæe najkasneje Ëez dve uri s svojimi (digitalnimi)fotografijami nesreËe preplavile svet, sam pa sem moralpoËakati na razvijanje, posnetke poskenirati, da sem natona raËunalniku lahko dejansko videl, kaj sploh imam. Pritem smo si bili skoraj vsi fotoreporterji na prvem ovinkudirke v Melbournu dokaj enakovredni. Imeli smo podobneposnetke, le nekoliko razliËne pristope in kote. Ostalo jele πe vpraπanje znaËilnosti posamezne fotografije, hitrostinjenega posredovanja in seveda namena uporabe.Za visoko kvalitetno fotografijo, ki ima πe vedno vodvisnosti od loËljivosti in zrnatosti filma na razpolagokakπnih 25 do 35 milijonov toËk, bo imel prednost klasiËnifilm, medtem ko za vse druge potrebe in namene prevladov celoti prevzema digitalna tehnologija, pa najsi bo zobstojeËimi πtirimi ali s prihajajoËimi desetimi milijonitoËk. Niæji stroπki dolgoroËne uporabe, prihranek prifilmih in pri Ëasu obdelave fotografij, predvsem paneprimerno viπje hitrosti dajejo “digitaliji” neprekosljivoprednost, kar ne velja le za formulo 1.Fotoreporterji, ki delamo v formuli 1, smo med prvimizabeleæili prihod digitalnega obdobja, saj so nam vodilnafotografska podjetja kar nekajkrat omogoËila testiranjesvoje najnovejπe tehnike. Tako je “digitalec” kot drugoohiπje kmalu postal prava nuja. Kmalu je postalopopolnoma obiËajno, da si moral imeti vzporedno dveohiπji, filmsko in digitalno hkrati; za razliËne potrebe paË.V novinarskem in reporterskem poslu pa digitalni pristopostaja edini imperativ, Ëedalje bolj poredko pride doizraza tudi dobri stari aparat na film, predvsem zaposebno izbrane namene, kot so “back up”, izdelavadiapozitivov ali kakπnih posebej poveËanih slik iznegativnih filmov.S prehodom na digitalno fotografsko tehnologijo se jedejansko dogodila morda najveËja revolucija v zgodovinifotografije. Nekdanjo temnico, laboratorij in razvijalnestroje je nadomestil raËunalnik. Zmogljiv prenosnik jezdaj enako pomemben sestavni del priborafotoreporterja. Tako kot je za trgovca nujno poznavanjedveh ali treh tujih jezikov, tako smo se morali nauËitinekaj razliËnih porgramov za obdelavo, razporejanje inizbiranje fotografij na raËunalniku. Seveda nam vse tonovo, dodatno znanje odpira popolnoma nove moænosti,pa najsi gre za prihranek Ëasa in stroπkov ali za noveizrazne moænosti.Sam sem bil na zaËetku digitalne dobe predolgostaromoden in kljub temu, da sem vedno med prvimi imelmoænost testirati nove izdelke, sem predolgo Ëakal zavelik digitalni preskok. Ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi,da sem predolgo Ëakal, da naraste kakovost in da ceneπe bolj padejo. Zdaj, ko 90 odstotkov fotografij naredimdigitalno, mi je æal za vsak trenutek, ki sem ga zamudil.©e posebej tedaj, ko moram porabiti precej veË Ëasa zaskeniranje starih filmov ali slik, kadar (pre)pogosto nerabim viπje kakovosti, ki jo omogoËa film, ali ko se mudi.Analogna tehnika zahteva zase precej veË Ëasa. Sevedapa nikakor ne smemo pozabiti, da se je z razvojemdigitalnega pristopa k fotografiji tudi precej spremenilov obsegu in naËinu dela, a nekaj novih lastnih izkuπenj innasvetov prihranimo za naslednje πtevilke. Nemara veljaza fotografijo podobno kot za razvoj v formuli 1, namreËda je vsak, ki ne sledi razvoju dovolj hitro, kmalu izloËen izboja za vrh. Toda na podroËju fotografije si lahko vsakprofesionalec, pa tudi vsak ljubitelj, navduπenec (saj le-tidelajo iz lastne ljubezni in ne zaradi narave posla) lahkole zaæeli, da bi obvladovali lastno optiko, tehniko inelektroniko enako uspeπno, kot uspeva MichaeluSchumacherju do skrajnih meja izkoristiti svoj ferrari F-2002. Tekst in foto: Veljko JukiË

Na zaËetku letoπnje tekovalne sezone formule na dirki vMeulburnu smo spoznali kaj pomeni foto beseda trenutek.

©umi je letos poæel rekordno πtevilo zmag, postavil vrsto novihrekordov in se za vedno zapisal v zgodovino.Ima v sebi CCD ali CMOS? To je sedaj vpraπanje. S filmom inkemijo ne more dosegati takih rezultatov!

Prostor za fotografe na formuli 1 je nekoË ponujal moænosti zakemiËni postopek razvijanja filmov in izdelave slik (bojler v ozadju),nato so del posla olajπali filmski skenerji, ki so skrajπali inpoenostavili postopek za fazo. Z razvojem digitalnega tipala je celotenpostopek πe krajπi in neposreden — prenos slike iz aparata vprenosnik, od tod dalje pa po modemu, ISDN, ADSL liniji ali celoprek mobitela v svet. Hitro, hitro, Ëim hitreje do konËne stranke,na naslovnice Ëasopisov, revij in na strani internetnih novic.

“NekoË” so bili dragi digitalci privilegij zelo ozkega kroga tudimed profeionalci. Canon EOS1 D-2000, na primer, je imel dvamilijona toËk in je stal 20.000 DEM, boljπi model EOS 1 D-6000 pa je πe pred πtirimi leti imel πest milijonov toËk, a je stal60.000 DEM. Na sliki D 6000 v rokah Japonca Miyate. ©ele sprihodom Canonove serije D30, 1D in D60 ter sorodnih NikonovihD modelov so cene padle na dosegljivo raven.

V analogni tehniki, torej s filmom, smo imeli moænost le fotografirati(zgoraj). V posebnih pogojih so se takrat pravi fotografi hitro loËiliod povpreËnih. Vedelo se je, kdo posnetek ima in kdo ga nima.Z digitalnim zajemom je drugaËe. Fotografiraπ in æe naslednjitrenutek si posnetek ogledaπ na zaslonu kamere (sredina). »e niv redu, spremeniπ nastavitve. Da bi ocenili sliko, jo je najboljetakoj prenesti na prenosnik in si jo tam ogledati poveËano (kot topoËneta japonski in nemπki kolega), πele tam lahko ocenimo ostrino,kader in kompozicijo, a tudi kaj popravimo. Prenos kakovostnihslik v prenosni raËunalnik privabi tudi konkurenco. Dobraosvetlitev. Je ostro? (desno na mizi revija e-fotografija).Drobni detalji v digitalni fotografiji loËijo zrno od plevela!

Digitalna FOTO-tehnologija in F1

Na zaËetku letoπnje tekovalne sezone formule 1 na dirkiv Melbournu sta se na πtartu zapletla tekmeca iz ekipeFerrari Rubens Barichello in BMW-Williams RalfSchumacher. Brazilec Barrichello nastopa z japonskmigumami znamke Bridgestone, Nemec Ralf pa sfrancoskimi Michelin, ki imata nekoliko drugaËnekarakteristike prenaπanja moËi motorja in πe posebejzavornih sil.Michelinke primejo bolj postopno, torej nekolikopoËasneje, a zato na koncu bolj silovito, Bridgestone pana zaËetku zaviranju hipno poprimejo z vso silovitostjo,a so v zadnji fazi zaviranja manj moËne, zato bolj natanËnoobvladljive. Ravno zaradi razliËnih zavornih znaËilnostiobeh konkurenËnih gumarskih proizvodov smo v minulihdveh letih videli æe nekaj teæjih nesreË, prav na πtartu vAvstraliji. Letos je na πtartu vodilni Barrichello res silovitopotegnil, zaviral zadnji moæni trenutek pred vstopom vprvi ovinek in tik pred vstopom v “turn 1”, prvi ovinek nadirkaliπËu po koncu ciljne ravnine, πe nekoliko spremenilkrivuljo vstopa v zavoj in se pomaknil nekoliko levo (vsmeri voænje), ko je poËilo. Ralf Schumacher, njegovizzivalec za mesto prvega na πtartu, je stavil na vse aliniË in ga poskuπal prehiteti na vstopu v ovinek tako, dabi zaviral πe tri metre kasneje, vendar mu je tik pred tem,ko si je Ralf obetal, da bo πvignil mimo, Rubens le za polmetra zaprl pot in zaËel zavirati… tedaj pa je silovitopoËilo. Ralf je s prednjim desnim kolesom zadel v zadnjelevo Rubensovo kolo in mlajπega Schumacherja je pri temdobesedno katapultiralo v zrak! Obe kolesi sta se v temtrenutku vrteli s hitrostjo 200 km/h, ob medsedbojnemdotiku pa se zaradi razliËnih smeri vrtenja hitrostiseπtejejo, zato je Ralfa tudi izstrelilo v zrak tako silovito:“PoËutil sem se kot pri poletu letala;” je kasneje povedalRalf in seveda sta se oba tekmeca za drugo mesto (ob

boku letos nepremagljivega Michela Schumacherja)sprla ob vpraπanju, kdo je krivec in povzroËitelj nesreËe.Krivica ne odtehta dejstva, da sta oba ostala brezrezultata in toËk. Seveda je Barrichello nosil svoj delkrivice (zadnji hip je spremenil krivuljo vstopa), po drugistrani pa je Ralf drzno tvegal in Ëeprav je v zadnjemtrenutku πe poskuπal silovito zavirati, ni imel nikakrπnemoænosti veË, saj njegove michelinke rabijo na zaËetkudva do tri metre zavorne poti, da se sploh ogrejejo, Ëepravnato toliko bolj silovito primejo.Toda ko govorimo o razliËnih znaËilnostih in zmogljivostihvrhunskih gum v formuli 1, potem le-te lahko primerjamoravno z razliËnimi moænostmi, ki nam jih ponujataanalogna in digitalna fotografija. Oziroma klasiËnafotografija na film in sodobna fotografija na elektronskotipalo in spominsko kartico.Seveda smo se fotoreporterji, ki smo stali na koncuprvega ovinka, nad takπnim zaËetkom sezone πe posebejveselili! Naπi strojËki in motorËki so ropotali s polnohitrostjo in na koncu je le vpraπanje, kdo je imel pri temveË sreËe, pa tudi kdo je imel pri tem bolj predrzen alibolj umirjen pristop. Nekateti fotografi iπËejo kak svojposeben kot, uporabijo izredno dolg teleobjektiv in siiπËejo popolnoma svojo perspektivo, drugi spet stavijona krajπe teleobjektive, ki ulovijo dosti πirπi kot in natoenostavno naredijo malo bolj moËan izrez, tretji uporabijokakπen daljπi zum in pri tem poskuπajo uloviti svojo boljπosliko z zumiranjem med dogajanjem. Toda ko se je prahpolegel in je kolona preæivelih oddrvela mimo, smo se vmoji gruËi spogledali in najpomembnejπe vpraπanje jebilo: “Si dobil polet?” Kolegi z digitalci so takoj preveriliposnetke na ekranËkih in dva avstralska Reuterjevareporterja se nista mogla naËuditi, kaj vse zmore novicanon EOS 1D, ki ga je agencija kupila ravno pred to dirko.

David Coulthard je pred leti slovel kot glavni izzivalec MichaelaSchumacherja. Letos se je moral zadovoljiti le z zmago na najteæjidirki sezone v Monte Carlu. Vsi posnetki, razen nesreËe iz Avstralije(desno), so narejeni digitalno.

Digitalna fotografija je dovolj kakovostna, ima tudi natanËno inverno odslikavo tehniËnih podrobnosti. Na sliki je nos West-McLaren-Mercedesa MP4-17 z vgrajenimi zavornimi, krmilnimiin elektronskimi sistemi, na spodnjem koncu pa so vidniusmerjevalniki zraËnega toka zraka pod vozilom.

Digitalna fotografija (na sliki izpuh Ferrarija V-10) nam omogoËapraktiËno vse moænosti kot klasiËna fotografija na film, πe vednopa πteje izrazna moË fotografije, njeno sporoËilo, najsi bo to kotdokument, presek trenutka ali izraz lastnega pogleda na dogajanje;digitalno tipalo lahko dovolj verno odslika vse barvne prehodetoplotno izredno obremenjenega izpuπnega kraka.

Najprej smo samo posluπali, da je Ferrari spremenil barvo svojegadirkalnika zaradi digitalnega video zapisa. Ko smo sami zaËelifotografirati z digitalnimi kamerami, smo opazili, da se njihovardeËa, digitalna barva mnogo bolje izraæa na fotografijah.

Zgodovinski preskok!

Nekateti fotografi iπËejo kak svoj poseben kot, uporabijo izrednodolg teleobjektiv in si iπËejo popolnoma svojo perspektivo, drugispet stavijo na krajπe teleobjektive, ki ulovijo dosti πirπi kot innato enostavno naredijo malo bolj moËan izrez, tretji uporabijokakπen daljπi zum in pri tem poskuπajo uloviti svojo boljπo slikoz zumiranjem med dogajanjem. Seveda. DIGITALNO!

V svetu vrhunske tehnologije, raËunalniπkih moænosti, neverjetnihtehniËnih in konstruktorskih doseækov je priprava formule 1 πe vednov rokah izbrane skupine mehanikov. Toda kljub vsej tehniki, se nakoncu kaj pokvari. Tedaj visoka strokovnost in raËunalniπka opremane zaleæeta, paË pa ostane le dobra stara tehnika, ki jo pozna vsakvaπki kovaË. NE UPORABI SILE! VZEMI TEÆJE KLADIVO!

e-fotografija september-oktober 2002 17e-fotografija september-oktober 2002 17e-fotografija september-oktober 2002 17e-fotografija september-oktober 2002 17e-fotografija september-oktober 2002 1716 e-fotografija september-oktober 200216 e-fotografija september-oktober 200216 e-fotografija september-oktober 200216 e-fotografija september-oktober 200216 e-fotografija september-oktober 2002

Page 10: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Fotografiranje s telefonomFotografija ni veË samo domena lastnikovfotografskih ali video kamer. Z vsakonapravo, v katero vstavijo objektiv intipalo za zajem svetlobe, lahko tudifotografiramo. »e je to mobilni telefon,brez katerega ne gremo veË niti nacesarjev prestol, lahko reËemo, da bofotografija kmalu prisotna praktiËnopovsod.Digitalne kamere zaradi svoje cene πevedno niso domena druæinskih fotografov.

Kamere na film bodo zato menjali poËasi.Spoznavanje z novimi prednostmi in vsakmesec niæje cene bodo vse veËuporabnikov prepriËale v nakup. Toda napohodu je πe neka tehnologija, kiomogoËa zajeti odbito svetlobo. Mobilnitelefon in njegov dodatek za zajem slikesta tu. Glede na to, kako hitro se jemobilna telefonija prijela med uporabniki,kako so æe razπirjena SMS sporoËila,verjamem, da se tudi fotografiranju in

poπiljanju slik z MMS tehnologijo piπejolepi Ëasi.Podjetja so kmalu spoznala, da sodigitalne kamere odliËen pripomoËek pripredstavitvi njihovih proizvodov in pripoπiljanju posnetih informacij. Zdigitalnimi kamerami se je fotografijarazπirila v novo fotografsko skupino,poslovno fotografijo. Poslovni fotografi vveËini primerov ne potrebujejo tolikπnekakovosti slik, kot jim jo zagotavljajoprave digitalne kamere. Zatopredvidevam, da bodo z mobilnimitelefoni in nastavki za zajem slike povsemzadovoljni. Njim tudi cena poπiljanjadatotek prek mobilnega operaterja nepredstavlja velikega stroπka. Hitrostpreneπene informacije od fotografiranjado prikaza opraviËuje stroπek. ©e prednekaj leti smo bili pripravljeni za mobilnitelefon odπteti nekaj sto tisoË tolarjev.Zdaj ga je moæno dobiti, Ëe samopodaljπate naroËnino. Verjamem, da se boto v naslednjih dveh letih zgodilo tudi sfotografiranjem s telefonom in spoπiljanjem fotografij prek mobilnegaoperaterja, s Ëimer se bo novost pribliæalatudi druæinski fotografiji.Roko na srce. Fotografije so slabe,predvsem Ëe jih gledamo z vidika do sedajznane kakovosti. VeËja kakovost pomeniveËjo datoteko, s tem daljπe poπiljanjepodatkov prek omreæja in, kar je najboljpomembno, viπjo ceno. Vendar zaËetki sotu. Podjetja in poslovneæi bodo kmaluvstopili v novo tehnologijo. Z niæjo cenoin hitrejπimi prenosi pa bo tehnika kmalutudi v dosegu nezahtevnih druæinskihfotografov, da ne govorimo o mladigeneraciji, ki ni obremenjena s klasiËnofotografijo in jim je slika samo kratkoroËnainformacija. Gledanje fotografije prek

slike na trdnemmediju (papirju)æe z digitalnimikamerami izgublja svojpomen. Zato bo mnogim uporabnikomMMS tehnologije prenos slikovnihinformacij kmalu dobrodoπel. »e se πenismo dobro seznanili z digitalnimifotokamerami, nas Ëaka æe novopreseneËenje. Ker so mobilni operaterjiodvisni od nas, uporabnikov, nam bodokmalu za nizko ceno in podaljπanjenaroËnine ponudili mobi kamere. VeËfotografij poπljete, veË cenkinov se izvaπega preseli v njihov æep.Na Photokini imam namen vse vodilneproizvajalce digitalnih kamer vpraπati,kolikπen træni deleæ jim bo ta tehnologijaodvzela. Odgovore dobite v novemberskiπtevilki revije.»e stalno poudarjam, da tako uvozniki kotprodajalci digitalnih kamer in drugeopreme ne znajo svoje ponudbe pravilnoin dovolj prepriËljivo predstaviti strankam,je to pri ponudnikih MMS tehnologijeprenosa podatkov povsem drugaËe.Ponudnikoma sem po elektronski poπtiposlal kratko sporoËilo z nekaj vpraπanji.Naslednji dan so mi æe poslali prijazno inz informacijami polno elektronsko pismo.Za zahtevnejπa vpraπanja pa naslovkontaktne osebe.So uvozniki in trgovci fotografske inraËunalniπke opreme, ki po nekaj poslanihsporoËilih πe sedaj niso odgovorili navpraπanja glede sodelovanja z naπo revijo.Kot da ne æelijo predstaviti svoje opremeali pa so z doseæenimi rezultati zadovoljniin jih sodelovanje ne zanima. Za to imajovso pravico. Toda to ni træni pristop.Nikomur nisem omenil oglaπevanja,ampak samo æeljo, da poπljejo CD znjihovo ponudbo, da vam jo lahkopredstavim. Od obeh ponudnikovopreme, ki sta moËno odvisna oduporabnikov, pa bi se mnogi lahko velikonauËili. Mobilna tehnologija je zelo πirokorazπirjena po celem svetu, zato bomo odigitalnem zajemu slike (fotografiji) lahkokmalu veË brali od poznavalcev mobilnetehnologije kot od poznavalcev digitalnihkamer.Za obe tehnologiji pa velja: Naj æivi risanje s svetlobo! Naj æivi risanje s svetlobo! Naj æivi risanje s svetlobo! Naj æivi risanje s svetlobo! Naj æivi risanje s svetlobo! M.I.

Leve tri fotografije so na naπ elektronski naslovpo zajemu s kamero v telefonu poslali naπi bralci.Fotografije so slabe kakovosti, Ëe jih ocenjujemoz do sedaj nam znanega pogleda na fotografijo.Tudi najcenejπe digitalne kamere izpred osmihlet so omogoËale boljπo kakovost. Toda kolikogledalcev sploh potrebuje veËjo kakovost slike, kijo bodo dobili na mobilni telefon ali raËunalniπkizaslon. V sedanjem hitrem naËinu æivljenja je zaveËino ljudi pomembna zgolj informacija. Le-topotrebujejo kratek Ëas. Za ta namen bofotografiranje z mobilnimi telefoni, ki so vednopri roki, odliËno. Bolj zahtevni bodo zashranjevanje pomembnih dogodkov uporabiliklasiËno digitalno kamero z boljπim objektivomin digitalnim delom. Fotografiranje s telefonompa bo najkasneje v dveh letih digitalni zajempribliæalo tudi tistim fotografom, ki πe vednostavijo na film. Nova spoznanja jih bodoprepriËala v zamenjavo analogne tehnike.Na fotografijah se v tej velikosti tiskane slike lepovidi, kako nekakovosten je objektiv in kako velikoje stiskanje datoteke. Na zaslonu telefona pa jefotografija videti πe kar dobra. Na raËunalniπkemzaslonu bi si fotografije v isti kakovosti kot tiskanolahko ogledali v vsaj dvakrat veËji poveËavi.

Kaj je MMS (Multimedia Messaging Ser-Kaj je MMS (Multimedia Messaging Ser-Kaj je MMS (Multimedia Messaging Ser-Kaj je MMS (Multimedia Messaging Ser-Kaj je MMS (Multimedia Messaging Ser-vice - Multimedijsko sporoËanje)?vice - Multimedijsko sporoËanje)?vice - Multimedijsko sporoËanje)?vice - Multimedijsko sporoËanje)?vice - Multimedijsko sporoËanje)?MMS je nova generacija sporoËanja, kitudi na podroËje mobilne telefonijeprinaπa sporoËila, obogatena z zvokom insliko, v prihodnosti pa bo z njeno pomoËjomoæno prenaπati tudi video zapise.Podobno, kot smo vajeni svoji e-poπtidodati kakπno sliko s potovanja alipoËitnic, lahko sedaj to storimo tudi ssporoËili, ki jih posredujemo na mobilnitelefon, seveda Ëe ta podpira MMS.Razvoj sporoËanja v mobilnihRazvoj sporoËanja v mobilnihRazvoj sporoËanja v mobilnihRazvoj sporoËanja v mobilnihRazvoj sporoËanja v mobilnihtelekomunikacijahtelekomunikacijahtelekomunikacijahtelekomunikacijahtelekomunikacijahNa zaËetku mobilnih telekomunikacij jeuporabnik svoj mobilnik lahko uporabljalsamo za telefonske klice, pogovore. ©eleproti sredini devetdesetih se pojavi prvaneglasovna storitev SMS (Short MessageService), ki pa ji v zaËetku nihËe nipripisoval posebnega pomena.SMS je zelo enostavna storitev, kiuporabniku omogoËa poπiljanje kratkihtekstovnih sporoËil dolæine sto do dvestoznakov (samo sporoËilo SMS tipiËnovsebuje do sto πestdeset znakov) stelefona na telefon. Za prenosno potuporablja signalizacijske poti GSMprenosnega omreæja. Storitev je svojoveljavo dobila πele proti koncudevetdesetih, ko so jo uporabniki zaËelimnoæiËno uporabljati in je ta mnoæiËnostpresenetila vse poznavalce, saj je trajalokar nekaj let od uvedbe storitve do njenemnoæiËne uporabe. Danes πtejemo SMSza edino pravo uspeπnico poleg prenosagovora, saj je vsak mesec na svetovnemnivoju poslanih veË deset milijard kratkih

sporoËil.V letu 2001 se je pojavila nova storitevEMS (Enhanced Messages Service), kitemelji na storitvi SMS in omogoËapoπiljanje kratkih tekstovnih sporoËil takokot SMS, omogoËa pa tudi oblikovanjebesedila ter poπiljanje preprostih melodijin grafiËnih elementov. Prenosna pot jeenaka kot pri SMS, zato v omreæjihspremembe niso bile potrebne, potrebnipa so novi mobilniki, ki podpirajo EMS.V zaËetku letoπnjega leta pa se je konËnopojavila nova, najbolj izpopolnjenastoritev s podroËja mobilnega sporoËanja,to je MMS (Multimedia Messaging Ser-vice). MMS omogoËa poπiljanje sporoËilsestavljenih iz kombinacije besedila inbogatih multimedijskih vsebin, kot sozvoki, zahtevnejπe grafike, animacije infotografije, v prihodnosti pa tudi videoposnetki.Prenosna pot v primeru MMS niso veËsignalizacijske poti, ampak podatkovnazveza (danes GPRS - General Packet Ra-dio System, HSCSD - High Speed CircuitSwitched Data ali CSD - Circuit SwitchedData, v prihodnosti pa UMTS), ki jo moraomogoËati prenosno omreæje. Za uporabostoritve je potrebno v omreæje dodati noveelemente, potrebni pa so tudi novimobilniki, ki podpirajo MMS.Multimedijsko sporoËanje (MMS)Multimedijsko sporoËanje (MMS)Multimedijsko sporoËanje (MMS)Multimedijsko sporoËanje (MMS)Multimedijsko sporoËanje (MMS)Storitev MMS vsi oznaËujejo kotnaslednico storitve SMS, Ëeprav ta odnosne ustreza v celoti. MMS prav gotovo jenaslednji korak na razvojni potisporoËanja v mobilnih telekomunikacijah,tehnoloπko pa temelji na povsem drugih

osnovah kot predhodni storitvi SMS inEMS.MMS za razliko od SMS in EMS, ki zaprenos uporabljata signalizacijske potiprenosnega omreæja, uporablja za prenospodatkovno zvezo. Podatkovna zvezaGPRS v tem primeru pride do vse svojeveljave, storitev MMS je »prva prava GPRSstoritev«, saj si æelimo v trenutkuvzpostavljeno podatkovno zvezo inprenaπamo relativno majhno koliËinopodatkov (tipiËno do 30 kbit/s), to pa jeravno namen in sposobnost GPRSprenosnega omreæja. Storitev MMS jestandardizirana in temelji na 3GPP in WAPstandardih, v prihodnosti pa bonajverjetneje tudi storitev MMS temeljilana standardih, kot so HTTP in TCP/IP.V omreæje je k obstojeËim gradnikom GSMomreæja dodanih veliko dodatnihelementov, ki omogoËajo storitev MMS.Ti elementi so MMSC (MMS Center), kipredstavlja srce oz. osrednji del storitve,ki je funkcijsko sestavljen iz MMSstreænika in MMS relaya, MMS pomnilniksporoËil, kjer so shranjena sporoËilapreden jih sistem dostavi naslovniku,MMS uporabniπka baza in drugi, odvisnood proizvajalca opreme in potreboperaterja.MMS prav tako kot SMS ni storitev vrealnem Ëasu, ampak se sporoËilo vednoshrani in se posreduje naprej (store andforward naËin delovanja).SporoËilo torej iz poπiljateljevegamobilnika potuje do MMSC, ki to sporoËilonajprej shrani v zaËasni pomnilnik (MMSpomnilnik), v MMS uporabniπki bazi

Multimedijsko sporoËanje (MMS)preveri, ali je naslovnik v njegovi domeniin mu dostavi obvestilo o prispelemsporoËilu in kasneje sporoËilo samo.Uporabnikov pogled na multimedijskoUporabnikov pogled na multimedijskoUporabnikov pogled na multimedijskoUporabnikov pogled na multimedijskoUporabnikov pogled na multimedijskosporoËanjesporoËanjesporoËanjesporoËanjesporoËanjeZa uporabnika pomeni MMS novodimenzijo mobilnega sporoËanja pozmoænosti zelo podobno elektronskipoπti, vendar πe veliko bolj prijetno,zanimivo in predvsem dosegljivo navsakem koraku, saj imamo svoj mobilnikvedno pri sebi.Multimedijsko sporoËilo je lahkofotografija, razglednica, ki ji dodamobesedilo in melodijo, lahko je Ëistoenostavna risba, v prihodnosti pa si bomoprek mobilnikov lahko izmenjevali tudikratke video posnetke. V tem trenutkuomejitve poleg terminalov postavlja tudiomreæje, ki omogoËa relativno majhnopasovno πirino (GPRS okrog 30 kbit/s,HSCSD okrog 40 kbit/s, CSD 9,6 kbit/s),v prihodnosti s prihodom UMTS pa bo tudiovira s strani prenosnega omreæjaodpravljena (UMTS okrog 300 kbit/s),seveda pri operaterjih, ki bodo imeli UMTSomreæja (v Sloveniji je bila koncesijazaenkrat podeljena samo druæbi Mobitel).MMS lahko prejmemo od drugih mobilnihuporabnikov, prek e-poπte ali pa iz MMSaplikacije.MMS terminal je praviloma opremljen tudiz miniaturnim digitalnim fotoaparatom, kije del dodatne opreme in se enostavnoprikljuËi na mobilni terminal ali pa je æekar vgrajen v sam mobilni terminal,odvisno od proizvajalca. Takπen digitalnifotoaparat uporabnost storitve πe poveËa,saj lahko posnetke prijetnih trenutkov alipomembnih dogodkov æe naslednjitrenutek poπljemo na elektronski naslovali drug mobilnik.

Teodor Prosen

Si.mobiloviSi.mobiloviSi.mobiloviSi.mobiloviSi.mobilovi uporabniki lahko MMSpoπiljajo na πtevilke v Si.mobilovemomreæju ali na naslove elektronskepoπte. »e je MMS poslan na πtevilke vdrugih omreæjih ali na aparat, ki nepodpira MMS, uporabniki prejmejokratko SMS obvestilo o prejetem MMSsporoËilu ter kodo, s katero si lahkoprejeto MMS sporoËilo ogledajo naspletni strani mms.simobil.net.MMS je nadaljevanje naglega razvojamobilnih sporoËil, saj povezuje dvaobstojeËa medija, ki sta sestavni delnaπe æe trdno uveljavljene vsakodnevnekomunikacije: kratkih SMS sporoËil terelektronske poπte. Uporabnik ob

poπiljanju sporoËil ostaja mobilen,kakor pri SMS, hkrati pa lahko vsporoËilo vkljuËi zvoke in slike kot prielektronski poπti. MMS ima πe nekolastnost, pomembno za uspeh.Enostavna mobilna sporoËila z MMSpostanejo moËno Ëustveno izrazita.SporoËilo dobi znaËaj intimnosti inindividualnosti.Trenutno v Si.mobilu ponujamo dvaaparata, ki podpirata MMS: Nokio 7650,ki je prvi povsem integriran aparat zaMMS in ima kamero æe vgrajeno, priSi.mobilu pa jo lahko kupite æe za85.000 SIT, ter aparat SonnyEriccsonT68i, ki stane brez kamere od 80.000

SIT. To sta trenutno tudi edina aparataza MMS v svetovni ponudbi, æe konecleta pa se jih obeta πe nekaj, ki pa bodotudi po ceni bolj dostopni. Seveda jemoæno poπiljanje MMS med razliËnimiaparati, velikostmi in loËljivostizaslonov.

ObraËunavanje SporoËilObraËunavanje SporoËilObraËunavanje SporoËilObraËunavanje SporoËilObraËunavanje SporoËilObraËunavanje elektronske poπte senaslanja na naroËnino in/ali modeldolæine Ëasa pristopa. Na nekaterih trgihje takπna praksa posledniËno postreglaz majhnim ali nikakrπnim dohodkom zaponudnika. SMS, na drugi strani, delujepo sistemu obraËunavanja po poslanem

sporoËilu (poπiljatelj plaËa). Ta naËinobraËunavanja se je za mobilneoperaterje izkazal kot izjemnodobiËkonosen.Ker MMS predstavlja razvoj storitveSMS, lahko mobilni operaterji uporabijoæe znan model obraËunavanja brezstrahu pred nasprotno (negativno)reakcijo uporabnikov. MMS jestandardiziran ravno zaradi upoπtevanjaomejenosti mobilnih naprav in potrebuporabnikov.VeË informacij in pogostih vpraπanjglede tehnologije si lahko preberete naspletnih straneh:http://mms.simobil.net

MMS pri nas in v EvropiMMS pri nas in v EvropiMMS pri nas in v EvropiMMS pri nas in v EvropiMMS pri nas in v EvropiStoritev MMS je novost v mobilnitelefoniji v evropskem in svetovnempogledu. Druæba MobitelDruæba MobitelDruæba MobitelDruæba MobitelDruæba Mobitel je tako konecjunija med prvimi operaterji v Evropi inprva v Sloveniji komercialno uvedlastoritev MMS - multimedijska sporoËila.Storitev je v poletnem promocijskemobdobju vsem Mobitelovim GSMnaroËnikom na voljo brezplaËno.Uporabniki lahko vsebino, ki joposredujejo, s pomoËjo miniaturnega

digitalnega fotoaparata, ki je deldodatne opreme MMS telefonov ali paje æe kar integriran v sam telefon,generirajo sami, lahko pa jo Ërpajo izobstojeËe baze na mobilnem telefonu.Poleg tega lahko uporabnik MMSprejme od drugih mobilnih uporabnikovali prek e-poπte ter vsebino shrani vspomin mobilnika. Poleg tega soMobitelovim uporabnikom æe sedaj navoljo MMS Info - informacijskemultimedijske storitve z vsebinami, kot

so novica dneva doma in po svetu,πportna novica, informacije o vremenuin cestah ter horoskop. Na internetnemnaslovu: www.pinkponk.com/krneki/mms lahkonajdete æe pripravljene vsebine, ki jihlahko kar od tam tudi poπljete kot MMS,tam lahko v primeren format pretvoritetudi slike, ki jih imate na svojemraËunalniku in poπljete kot MMS.Mobitel bo nabor multimedijsko bogatihvsebin in dodatnih storitev πe

dopolnjeval in tako MMS πe bolj pribliæaluporabnikom.Druæba Mobitel v naroËniπko-prodajniakciji Non-stop razkoπje ponuja pougodni ceni dva MMS mobilnika: Sony-Ericsson T68i ter NOKIA 7650.VeË informacij o novi storitvi MMS -multimedijska sporoËila in ostalihdodatnih storitvah lahko najdete nanaslovu www.pinkponk.com/krneki/mms.

e-fotografija september-oktober 2002 19e-fotografija september-oktober 2002 19e-fotografija september-oktober 2002 19e-fotografija september-oktober 2002 19e-fotografija september-oktober 2002 1918 e-fotografija september-oktober 200218 e-fotografija september-oktober 200218 e-fotografija september-oktober 200218 e-fotografija september-oktober 200218 e-fotografija september-oktober 2002

Page 11: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

iztiskane fotografije, bi bila velikost pikein njen zapis zelo pomembna. Tako pamora zadovoljiti samo naπ notranji cen-ter za sliko. Tu pa delujejo emocijeoziroma naπ povsem osebni pogled namotiv, barve itd. »e ste æe vnaprej protidigitalnemu zapisu, s tiskalnikom πedolgo ne boste zadovoljni. Poglede bostespremenili πele, ko boste sami izpisalisvoje fotografije. Takrat se dvom vkakovost, naprednost in vπeËnost slike nebo veË pojavil. Najlepπe se to izraæa v

Foto tiskalniki uporabljajo poleg osnovnih barv πe svetlo cyan in svetlo magenta. Tako doseæejo veË tonskih vrednosti v svetlih in temnih delih zapisa. Tiskalniki, ki prihajajo, bodo imeli πe svetlo Ërno oziromasivo barvo. Kakovost izpisa bo πe boljπa. Seveda pa se s tem poviπa tudi cena izpisa. Kot reËeno, kakovost æe imamo, samo pe po ceni jo je treba pribliæati uporabnikom.Pri klasiËni fotografiji vlaga ali kaplja vode ne predstavlja problema. S krpo tekoËino obriπemo in vidnih posledic na sliki ni. Papir za tiskalnike so æe moËno izboljπali. VËasih ste samo dihnili na njega,potegnili s prstom Ëez sliko in barve so bile razmazane. Novi papirji in barve pa so æe tako kakovostni, da se tudi po stiku z vodo in moËnem drgnjenju barve ne zbriπe veË. Nekaj minut πe ostane delno videnmadeæ, ki pa po nekaj urah, odvisno od papirja, skoraj v popolnosti izgine. KlasiËni foto papir dobro poznamo. Prenese veliko in πe veË. Pri tiskalnikih pa je pomembno, kakπne barve uporabljamo, papiritd. Seveda tehnologija je πe na zaËetku. »ez deset let nas tudi obstojnost slike, izpisane s tiskalnikom, ne bo veË zanimala.

Skrivnost Ëloveπkega vidaPsiholoπki vidiki dojemanja barv so znanosti nepredvidljivi. Vendar razvijalci tipal,barv in tiskalnikov dobro vedo, kaj je psiholoπka skrivnost Ëloveπkega vida, in jo priprocesiranju elektriËnih signalov, ki prihajajo iz CCD tipal, s pridom uporabljajo. »e,na primer, barvni diapozitiv, na katerem je posnet motiv z modro zastavo, projeciramona rumeno platno, bo gledalec zastavo oznaËil za sivo. Ta pojav ustreza znanimzakonom o meπanju barv in o komplementarnih barvah. Ker sta modra in rumenakomplementarni barvi, se med seboj nevtralizirata, tako da ju vidimo kot sivo barvo.»e pa modro zastavo najprej projeciramo na belo platno, da opazovalec vidi resniËnobarvo zastave, jo bo nato vedno videl v pravi barvi, ne glede na kakπno barvo platnajo bomo projecirali. »lovek vedno teæi k temu, da vidi znan predmet v razliËnihrazsvetljavah vedno enako. Lastnik modrega avta le-tega vedno vidi modro, pa Ëepravga obsije luË obcestne svetilke ali sonËnega zahoda. Barvo avta bo vedno videl enako.Zanaπa se na barvo v spominu. »lovek se sËasoma nauËi znane predmete vednovideti pravilno, to je spominsko. Primer je poπtni nabiralnik. ©e tako beæen pogled nanabiralnik ob razliËnih osvetlitvah bo vedno pokazal rumeno barvo.In prav na to karto igrajo razvijalci algoritmov za pretvorbo barv in tiskalnikov. »epravtipalo ali tiskalnik ni zmoæno zabeleæiti vseh barv, nam jih oko v veliki veËini primerovprikaæe realno. Seveda ni vedno tako, zato pa tipala in tisk v nekaterih primerihmoËno greπijo. Spominskih barv ne smemo nikoli posploπiti. »eprav ste pojedli æemnogo zrezkov, boste izgubili tek, Ëe vam ga bo obsijala modra luË. Spomin nabarvo zrezka vas tu zapusti in prav tako dober tek.Kako deluje psiholoπki vidik na videnje barve, najbolje opazimo, ko od jutra doveËera slikamo s filmom za dnevno svetlobo. Oko razlike v barvni temperaturi svetlobene razpozna, nad posnetki pa smo lahko razoËarani. Na slikah bodo prevladovaleod jutranje hladnih barv do veËerno toplih. Tega barvnega pojava med fotografiranjemne boste opazili.S tem si lahko razloæimo, zakaj nam je digitalna slika vπeË kljub slabim tipalom ininterpolaciji. Pri podrobnejπem pregledu fotografije pa vse slabosti opazimo brezteæav. Tako je tudi pri tiskalnikih.Zavedati se moramo, da je kakovost fotografije vedno stvar osebne presoje gledalca.Za nekatere je posnetek, narejen s povpreËnim digitalnim tipalom, dovolj kakovosten,za bolj zahtevne pa je tudi z najboljπimi tipali πe vedno nemogoË.Druæinskemu fotografu je pomembno, da se s fotografije razvidi, kje in kaj se jedogajalo na nekem kraju. Ni pomemben naËin izvedbe, ampak vπeËnost barv inmotiva za naπe oko. Tu lahko govorimo o kakovosti. Ko pa nastopi cena iztisa, oziromaraËun, pa je druga zgodba. V vsaki stavri spoznamo svoj razred. Kakovostni in cenovni.VeË imamo, veË si lahko privoπËimo. Ne prepriËujte pa druge kaj je kakovost. »e sovam vπeË tople barve, so lahko drugemu gledalcu nemogoËe. Vse se dogaja v recptorjihv naπem oËesu in glavi. Zato nekih zakonitosti v kakovsti gledanja na fotografijo nemoremo postaviti. Saj se spomnite iz mojih zapisov. Dobro je za kogar je!

podjetjih, v katerih æe imajo barvnekapljiËne tiskalnike. Seveda tam nimajofoto tiskalnikov, saj za svoje delo teh nepotrebujejo. Toda vseeno. Ker mnogisvoje digitalno zajete fotografije lepoizpiπete kar v sluæbi, s povpreËnimtiskalnikom in v veËini primerov nanavaden papir, ste s fotografijamizadovoljni. Pa ne zaradi kakovosti, ampakzaradi dostopnosti in cenenosti. Sajtiskate takrat, ko πefa ni zraven. Adrenalinin brezplaËnost odtehtata podpovpreËno

RazliËni tonski zapisi nastanejo pri razliËnih nastavitvah ali barvnih tabelah. V analogni tehniki smovedeli: Kodak film, nastavitve in osvetljene fotografije iz filma so bile kakovostne. V digitalni izvedbi paje toliko moænosti, da samo ena od vsaj desetih nastavitev lahko pokvari kakovosten izpis. Zato se predtiskanjem dobro spoznajte z nastavitvami. Samo Ëe namesto Pro Photo paper nastavite Photo paper,so rezultati povsem drugaËni. Struktura zapisa je drugaËna, nanese se veË ali manj barve itd.

Zdaj tudi konkurenca prodaja filme, ki soprirejeni za vπeËnost videnja in ne zaverne reprodukcije.Spomnite se clanka iz prve πtevilke. Kdorbolje goljufa, boljπi je. Ali, kdor boljevtisne barve prek naπega oËesa inreceptorjev v procesor - moægane, ta namrealnost predstavlja bolje. Seveda se da

vsako primerjavo tudi izmeriti. Todado sedaj fotografi nismo nikoli

zahtevali od laboranta, da imana pultu spektrometer in

denzitometer, da biocenili kakovost.

Ocenili smo jo ss v o j i m

osebnim

videnjem.Vse se da

tudi izmeriti,izraËunati. V grafiËni

tehniki zakonitostiobstajajo, profesionalcu so æe rutina,pa se velikokrat krπijo. Tudi tiskalnikeuporabljamo za primerjavo, kako naj bibila tiskovina videti. Tu rabimo meritve,da se razliËni tehniki ujameta. Kakπnamora biti konËna fotografija, pa je povsemosebno mnenje vsakega gledalcaposebej. Zato jih v kakovost alinekakovost ne prepriËujte, Ëe imate

kakovost.Kakovost iztiska iz preizkuπenihtiskalnikov, seveda na posebenfotografski papir za tiskanje, preseneËa.Fotolaborantom sem predaval o novihpogledih na digitalno fotografijo. Alimislite, da so opazili ali naπli razliko medosvetljenimi in iztiskanimi slikami, ki sobile na steni. Spraπevati so se zaËeli,katera je iz Fuji-ja, Agfe, Noritsu-ja itd. ©ele ko sem povedal,da so nekatere iztiskane,so postali pozorni.Prej so bileslike videti kotslike. Od tunaprej pa je zaËeldelovati njihovnotranji ego. Si zatiskalnik ali ne! Res jepogled na fotografije, izpisanes tiskalnikom, v nekaterih motivihdrugaËen. Vendar to zaËneocenjevalec opazovati πele, Ëe si æelidelati primerjavo. Nekatere barve zaradinanosa bolj æarijo, manj je vmesnihtonskih vrednosti, zato je kontrast veËji.Zaradi drugaËne tehnike zapisa je ostrinabolj poudarjena. Zato je marsikateraiztiskana slika na pogled boljπa. In zakaj?Vse se dogaja v naπi glavi. Pomemben jenaπ pogled na motiv. Vam je vπeË veËjikontrast ali ostrina? Æelite bolj zasiËenebarve? »e smo πe pred 20-timi leti hvalilinevtralne filme, ki so motiv zajeli v vernihtonskih in barvnih vrednostih, so kmaluFuji-jevi tonsko zasiËeni filmi prevladali.

Osvetljevanje- TiskanjeKar takoj v uvodu naj povem, da πe vednodajem prednost osvetljeni in ne tiskanisliki, kadar si zaæelim kakovosti. Æe samnaËin osvetljevanja toËke-piksla v vsejnjeni tonski in svetlobni vrednostizagotavlja njeno kakovost. Predvsem panas konËna cena izdelane fotografije hitroprepriËa v osvetljevanje in obisklabolatorija. Fotolabolatoriji so πe vednoobËutno cenejπi, kar vsak lastniktiskalnika ugotovi po prvi zamenjavifotokartuπ in nakupu nove πkatle papirja,primernega za fotografski tisk. Na æalostdomaËih uporabnikov se veselje do izpisaveËje koliËine fotografij tu konËa.

Preizkusov razliËnih foto tiskalnikov sembral æe veliko. Izmerijo nanos barve,velikost pike, hitrost izpisa in tehnikoprenosa barve na papir. Bolj tehniËnousmerjeni radi berejo tovrstne zapise.Koliko bralcev to zanima, ne vem. Sajpoznate tisto: Ali so Ëeljusti zavorkovinsko ali rdeËe obarvane. Vem pa, dafotografa poleg cene zanima samo konËnirezultat. To je vπeËnost in kakovost ponjegovih merilih izdelane fotografije. »eje z motivom, ostrino in barvamizadovoljen, ga naËin njene izdelave nezanima. Ko vidi svoj posnetek, objavljenv reviji ali Ëasopisu, se ponavadi nevpraπa, zakaj je slika sestavljena iz vidnihtoËk rastra in zakaj je tonsko slabπa odoriginala. Zadovoljstvo ob pogledu nasvoje avtorsko delo je v veliki meri dovoljæe samo po sebi. S slabπo tonskokakovostjo in predvsem dobro vidnimipikami-rastrom pa se ne obremenjuje.GrafiËna tehnika zmore samo toliko. Onjenih teoretiËnih in praktiËnih zahtevahin zmoænostih piπejo samo specializiranerevije. Boljπi kapljiËni fototiskanilniki sozdaj æe tako dobri, da tudi zahtevnejπemuuporabniku med njimi ni treba iskati finihtehniËnih podrobnosti. Zanima nas samo

πe konËna kakovost poceni dosegljivegatiskalnika in konËnacena fotografije.Zapisana pika je æe takomajhna, da jo s prostimoËesom opazite samo, Ëedobro izostrite oko in si piko æ e l i t evideti. Tudi primerjavam izpisov v revijahne gre nikoli verjeti, ker fotografije, ki soprikazane v revijah, ne izraæajo realnekakovosti. S tiskalnikom izpisanafotografija je konËni produkt. Od nje dotiste, ki jo vidimo v reviji, pa je velikopostopkov od skeniranja do tiskanja.GrafiËni tisk nima moænosti predstavitikakovosti fotografij iz tovrstnihtiskalnikov. DoloËenih tonskih in barvnihvrednosti ni. Tudi skenerist in tiskar imatasvoje muhe. Prvemu se zdi slika barvnopretopla in barve popravi, sam tisk pa imatoliko πkratov, da prvi izvod ni nikoli enakzadnjemu. Torej tehniËni zapisi in prikazkakovosti v reviji z realnim pogledom nafotografijo nimajo niË skupnega. Ob takodobri kakovosti, kot jozagotavljata foto tiskalnika

Canon S900 in Epson 950,so tehniËni opisi samo πe trgovski

faktor. Tiskalnika nista namenjenaprofesionalnemu delu. Ljubiteljfotografije, ki si ga lahko privoπËi in jepripravljen dati malo veË za domanarejeno fotografijo si bo æe vzel minutoali dve za izpis. Uporabnika ne zanimananos barve iz njenega tehniËnegapogleda, ampak zgolj koliËina njeneporabe in s tem pogojeno cena izpisa.Tehnologija osvetljevanja digitalnefotografije v fotolabolatoriju je vrhunskain fotografi so z njo popolnomazadovoljni. Le malo fotografov laborantavpraπa, ali osvetljuje s 200 ali 300 ppi, jestroj dobro kalibriral in zamenjaliztroπene kemikalije. Pa ti podatki zakakovostno osvetljevanje niso takonepomembni. Toda stranke so sfotografijami zadovoljne in tako pridemo

do spoznanja, da vrhunsko kakovost inpot do nje pozna le malo fotografov.Pri tiskalnikih je drugaËe. Najprej steËejopogovori o loËljivosti nanosa barve invelikosti iztiskane pike. To so se nauËiliiz revij. Vemo, da ni niË drugaËe tudi pridigitalnih fotokamerah. Najprej piksli inloËljivost, πele potem namen in kakovost.Na sreËo so sedanji foto tiskalniki æe takodobri, da se fotografu s temi vpraπanji nitreba veË obremenjevati. KonËni rezultatje odliËen in iztiskana fotografija je vidnatakoj.Govorim o kakovostnih foto tiskalnikih,kakrπna sta Canon S900 in Epson 950. Naæalost se predstavnika HP-ja in Lexmarkanista odzvala, torej bom zaenkrat hvalille, kar sem lahko videl in preizkusil.Canon S900 in Epson 950 sta me vpopolnosti zadovoljila. Poraba barve,njihova cena ali cena originalnih papirjevso si podobne.Ni potrebe, da filozofiramo o detaljih, kismo jih pogledali s poveËevalom,denzitometrom in spektrometrom. Naπeoko oceni vπeËnost in to je merilo, ali jefotka dobra ali ni. Izpisane fotografije nepotrebujemo za nadaljnjo obdelavo, da bise obremenjevali s podrobnostmi, ki bibile pomembne, Ëe ne bi imeli digitalnedatoteke kot originala. V analognemsvetu potrebujemo fotografijo zanadaljnje obdelave, recimo skeniranje, dadobimo digitalni zapis. »e bi skenirali

e-fotografija september-oktober 2002 21e-fotografija september-oktober 2002 21e-fotografija september-oktober 2002 21e-fotografija september-oktober 2002 21e-fotografija september-oktober 2002 2120 e-fotografija september-oktober 200220 e-fotografija september-oktober 200220 e-fotografija september-oktober 200220 e-fotografija september-oktober 200220 e-fotografija september-oktober 2002

Page 12: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

prinese πe veË stroπkov. Epson 950 imaπe razπirjene moænosti. Z njim lahkoiztiskamo πe na CD ploπËe (s posebno matpovrπino) in uporabljamo papir v roli.Torej, fotolaboranti, veste, kaj vas Ëaka vprihodnosti. Rola papirja, barve in na

koncu noæ za rezanje. In bo vse tako, kotje bilo. Poleg originalnih foto papirjev sempreizkusil πe neodvisnega Ilford. Topodjetje je fotografom sploπno znano.Zopet opozarjam na to ime. Tudi v tempodjetju vidijo, da so v digitalni

tehnologiji nove moænosti in njihovaprihodnost.

Foto datotekeZa izpis sem uporabil nekaj bolj izrazitobarvnih motivov. Izpisoval sem jih

neposredno iz programa PhotoShop.Velikost izpisa sem pripravil v loËljivosti220 ppi. VeËje ne potrebujete, pri manjπipa se æe vidijo toËke, predvsem v Ërtnihdelih risbe. Vendar tu bom zopetpoudaril: VeËja loËljivost pri tiskanju

drugaËen pogled na izdelano sliko. Vsakposameznik drugaËe vidi motiv inreproducirane barve in vsak ima svojemerilo o vrednostih, ki jih izdelek moradoseËi.In tu je vsa znanost. Ne tehnika izpisa, nevelikost pike in ne nanos barve, temveËoËesu prijazen iztisk tonskih in barvnihvrednosti. Za gledalca to pomeni pravobarvo trave, neba, koænih tonov in

poptnega nabiralnika. To, kar nam je æevcepljeno v spomin, mora biti na papirjuËimbolj prijazno.Po preizkusu foto tiskalnikov sem πe boljprepriËan v svoje mnenje, da sËasomakemiËno razvita fotografija ne bo imelaveË svojega vodilnega mesta. ProizvajalcikemiËnih strojev in papirjev so upoËasnilirazvoj kemiËne tehnologije. Tako ali takose bo kemiËni postopek razvijanja slike

Ëez Ëas umaknil tiskalnikom.Ima pa tudi iztiskana fotografija nekajnegativnih lastnosti, zaradi katerihdoloËen del uporabnikov πe dolgo ne bozadovoljen z njo. Toda o kakovosti ni veËdileme. Ta bo πla samo πe naprej intehnika se bo cenila.Digitalna tehnika in tiskalniki namprinaπajo veË poti do izdelane fotografije.Za katero se boste odloËili, je odvisnopredvsem od dejstva, ali fotografijo poogledu na zaslonih sploh potrebujete,premorete raËunalnik in tiskalnik itd. »efoto tiskalnika ne premorete, je dilema,kakπen izpis, odveË. »e ga imate, ste sizpisanimi fotografijami zadovoljni,seveda, Ëe ni izpis za vas predrag. KonËnacena fotografije iz tiskalnika je tistavarovalka, da se fotografi, ki bi si æelelisami izpisati fotografije, πe ne odloËamoza njegovo uporabo na veliko. In tu jeglavna slabost tiskalnikov. ©ele Ëez nekajlet bo prodaja tiskalnikov, barv in papirjatako visoka, da se bo cena izpisapribliæala osvetljeni fotografiji.Glede na tehniko izdelave fotografskegapapirja je neverjetno, toda resniËno, daje njegova cena zaradi ogromnih koliËinsamo okoli 500 tolarjev na kvadratnimeter. Cena kakovostnega foto papirja za

Originalni ali neodvisni papirPreizkuπal sem mnogo nastavitev. »e sledite navodilom proizvajalca, razlike ne bosteopazili oziroma bo odvisna od vaπega pogleda na fotografijo. Katera je boljπa?Pazite na nastavitve glede papirja - PlainPaper, Hi Gloss, ProColorFoto itd.Kolega, mojster fotografije, uporablja konkurenËni tiskalnik. Prosil sem ga za preizkusfoto papirja. Ko pridem k njemu, zagleda πkatle z napisom Ilford in me z dvomomvpraπa: „Temnice nimam pripravljene, ali si prinesel papir za temnico?“Ilford je analognim fotografom zelo znano ime. Njihovi filmi HP4 in HP5 ter »Bpapirji za fotografije so zelo cenjeni. Tudi foto papirji za tiskalnike so dobri. Papir jeprirejen za vse boljπe tiskalnike razliËnih proizvajalcev, originalni papir pa samo zasvoja barvila. Razlike v kakovosti v primerjavi z originalnim papirjem nisem opazil.Se pa barve na njemu poËasneje suπijo. VËasih zna to biti hudo narobe, Ëe πe sveæeslike pustite drugo na drugi. Rade se zlepijo skupaj, kar z originalnimi papirji ni biloopazno. Meni osebno je zelo vpeË Ilfordov papir s kristalno strukturo.Vsi proizvajalci ponujajo veË vrst papirjev z razliËnimi nanosi od moËno sijajnih domat in navadnih, cenejπih papirjev.Tako pridemo do novih moænosti, ki pa jih moramo spet sami preizkusiti ali si jihogledati v trgovini. Viπja kakovost ali drugaËen nanos moËno spremeni tudi cenopapirja. S tem je odloËitev za nakup najbolπe kakovosti πe teæja.

tiskalnike je skoraj 10-krat viπja. Torejkakovost æe imamo tudi v cenovnodosegljivem razredu, samo cena izpisa jetista, ki nas zaenkrat πe moËno vleËenazaj.

Tiskalnika, papirji!Na preizkus sem uspel dobiti dva fototiskalnika, Canon S900 in Epson 950. Obasta med konkurenti v lastnih hiπahoznanjena kot najboljπa v foto kakovostitiskanja. Torej trenutno top kakovost.Oba tiskalnika sem prek USB vhodaprikljuËil na raËunalnik. Inπtalacijagonilnikov je enostavna tudi zapovpreËnega uporabnika raËunalnika.Tiskalnika za iztisk uporabljata πest barv.Poleg osnovnih CMYK πe svetlo cyan insvetlo magenta. Zelo priporoËam, Ëe stiskalniki πe nimate izkuπenj, da dobropreberete navodila. Nastaviti je trebaglave tiskalnika, pravilno izbrati papir, kjeoznaËiti, da izpiπemo fotografijo brez robaitd. Nastavitev je mnogo, zato se z njimidobro spoznajte. Prve kartuπe in papirboste tako ali tako porabili zapreizkuπanje. »e boste poskusiliprihraniti in kar takoj preπli v tisk, vamnepoznavanje nastavitev in zatomorebitna slabπa kakovost izpisa lahko

Pridobljene izkuπnje

e-fotografija september-oktober 2002 23e-fotografija september-oktober 2002 23e-fotografija september-oktober 2002 23e-fotografija september-oktober 2002 23e-fotografija september-oktober 2002 2322 e-fotografija september-oktober 200222 e-fotografija september-oktober 200222 e-fotografija september-oktober 200222 e-fotografija september-oktober 200222 e-fotografija september-oktober 2002

Pazite na pravilne nastavitve glede razliËnih papirjev. Namesto ProPaper semuporabil nastavitev ProGloss. Razlika v kakovosti izpisa je bila oËitna. ©e po dvehdneh se barva ni popolnoma posuπila, tolikπen je bil nanos. Papir je ne vpija vzadostni meri. Zaradi prevelike koliËine barve se je ta zaËela zgoπËevati v zrno.

©e neka nastavitev je pomembna. Fotografije ohranite v RGB zapisu. Iz tega πirπegabarvnega spektra novejπi programi izvleËejo veË tonskih in barvnih vrednosti. Tudiosnovne barve so bolj zasiËene (Ëiste).

»e imate v PhotoShopu æe prirejene svoje barvne tabele za drugaËne namene tiskanja,jih ne uporabljajte. Pustite lastne nastavitve zajete fotografije. Program tiskalnika bosam dobro opravil svoje delo. V nasprotnem primeru pride do napaËnega barvnega intonskega zapisa. Ko sem nastavil napaËno tabelo, sem tudi v Ëisti belini dobil neæenrumenkast ton. Program je hotel popraviti. Naredi tisto, za kar je prirejen, naπe neznanjega samo sproæi.

Seveda so barvne korekture dobrodoπle. Ko spoznate lastnosti svojih digitalnih datotekin naËin, kako pripraviti sliko za tiskalnik, postane to enostavno opravilo.

Papir iz fotolabolatorija ima mnogo moËnejπo osnovo in manj je obËutljiv na vlagoin mehanske poπkodbe. Papirji za tiskalnik morajo sprejeti barvo in jo delno vpitivase. ObËutljivost na kaplje, slino itd. je æe moËno manj opazna. Samo na slabπihpapirjih se je dalo barvo odstraniti z moËnim drgnjenjem z vlaæno krpo. Na praskein na stik s trdim predmetom pa je povrπina zelo obËutljiva. Vendar fotografijeponavadi lepo hranimo, papirji za tiskalnike se πe izboljπujejo in ko bo tehnologijaizpisa po ceni dosegljiva, bo tudi obËutljivost na poπkodbe mnogo manjπa.

Ko zaËne zmanjkovati barve, vas program na to zaËne opozarjati. Izpisujete lahko πenekaj Ëasa, dve, tri slike polne velikosti. Nato pa raje zamenjajte kartuπo. ©koda jepapirja, Ëe vam med izpisovanjem zmanjka barve.

Kot vedno pa je digitalna tehnika nepredvidljiva. Med preizkusom se je srediizpisovanja proces ustavil. Tiskalnik je πe napol prazen list papirja porinil iztiskalnika, vzel novega in nadaljeval s izpisovanjem. Toda na novem papirju jemanjkal del slike, ki je æe bila izpisana in novi izpis je bil barvno negativen. Dve polipapirja sta πli v niË. PaË, vsaka pola nekaj stane.

Omenil sem æe pravilne nastavitve. Najprej je treba s programom nastaviti izpisovalneglave. Zaradi nepravilnih nastavitev lahko predvsem pri izpisovanju veËjih povrπinpodobnih tonskih vrednosti pride do dobro vidnih Ërt in s tem do nenatanËnega zapisa.

Nepravilna nastavitev in teæave ter slabπa kakovost je tu. Nastavitve so bile prirejeneza drugaËen papir. Privzeti papir je ni vpijal v zadostni meri. Zaradi prevelike koliËinebarve se je ta zaËela zgoπËevati v zrno. ©e dolgo po izpisu slika ni bila suha.

Page 13: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

fotografijev a mne boprinesla viπje kakovosti,samo veËjo datoteko. »e pa ste zadovoljniz manjπo, tudi prav. Zdaj ste æe velikokratprebrali - pomemben je vaπ pogled nafotografijo od motiva do æelenegarezultata. »e si nekdo æeli doloËen delfotografije moËno poveËati in kljub slabiloËljivosti izpiπe poveËavo, bo z njozadovoljen. Informacija v æeleni velikostinadomesti æeljo po viπji kakovosti.

Kakovost izpisaNa zaËetku Ëlanka sem æe omenil, da jekakovost vrhunska, povsem primerljiva sklasiËno fotografijo - odvisno od gledalcaje v nekaterih pogledih neznosna, vdrugih napredna, za druæinskegafotografa pa povsem zadovoljiva oziromazaradi barvne zasiËenosti in s tem boljkontrastnega pogleda na sliko celoboljπa. Opozarjam πe enkrat, da je pogledna kakovost subjektivno mnenje vsakegaposameznika posebej. VeËina realnih, nenavijaπkih profesionalnih fotografov se nimogla odloËiti, katera fotografija je boljπeizpisana. ZARADI PROFESIONALNE

DEFORMACIJE SO ZAHTEVALIORIGINAL. Pa kako naj jim

DeeJay umetnika DavidaMoralesa pripeljem na

ogled. TorejosredotoËiti se

moramo na naπespominske barve

in naπe videnjemotiva. ©e sam sem ga videl

osvetljenega samo pod raznimisvetlobnimi efekti v diskoteki. Bliskavicaima tako kratko svetlost prave belesvetlobe, da ta trenutek ne πteje. NjegovardeËa majica je moja ocena rdeËe,njegova barva koæe moja razlagameπanice med svetlo in temno poltjo itd.Sam sem s fotografijao povsemzadovoljen. In ker ima fotografija zameposeben pomen, si jo bom dal izpisati vπe veËji poveËavi na profesionalnihtiskalnikih. Ne bo me motilo, da bo slikamoËno interpolirana, barvno slabπereproducirana in s slabπo ostrino. V temprimeru bo bolj pomemben sam pomenfotografije. Za mnoge povpreËnanekakovostna fotografija, zame spominna poseben dogodek. V tem primerupomen dobi prednost pred kakovostjo.

Za konecKer v kakovost izpisa æe dolgo ne dvomimveË, me je bolj zanimala medsebojnaprimerjava o porabi barve. Nikoli neverjemite proizvajalËevim obljubam.Njihove testne slike znajo biti moËno

zavajujoËe. Veliko bele povrπine, testloËljivosti z linijskimi tabelami, velikimikvadrati osnovnih barv in kaka manjπafotka nam veliko pove o kakovosti. Ne pao porabi barve za fotografijo. Kar poglejtesi svoje fotografije. VeËina jih je moËnobarvno zasiËenih, brez veËjih belihpovrπin. Barv je zaËelo zmankovati med50 in 70 listi A4. Seveda od barve do barverazliËno, odvisno od tega, katere barve nafotografijah so bolj izstopale. Dobljenirezultat pa je daleË od obljubeproizvajalcev. Sedaj si lahko naredimookvirni izraËun. 60 listov najboljπegapapirja velikosti A4 stane okoli 14.000tolarjev. Ilford je za 4.000 cenejπi. Kartuπeso po 3.500 tolarjev - krat πest barv zneseskupaj 21.000 tolarjev. PovpreËni izraËunpokaæe, da stroπek izpisa 60 fotografijznese med 30.000 in 35.000 tolarjev.Posamezna fotografija 20 x 30centimetrov tako stane med 500 in 600tolarjev; v velikosti 10 x 15 centimetrov,Ëe bi papir razrezali na πtiri dele, pa med125 in 150 tolarjev. Primerjajte cene scenami svojega fotolabolatorija in se natoodloËite. Barvne kartuπe so glavni stroπekizpisa. S temi cenami πe dræijo razliko meddomaËim in labolatorijskim izpisom. Kernisem preizkusil cenejπih kartuπneodvisnih proizvajalcev, o njih in njihovikakovosti ne morem pisati.Tiskalnika sta me glede kakovosti v celotizadovoljila. »e bi bila cena izpisa boljprimerljiva s fotolabolatorijskim, bi sienega od njiju zagotovo privoπËil. Zato

gre ta zapis jemati bolj kot klasiËnipreizkus v vednost bralcev, da kakovostæe obstaja. Preizkusite tiskalnika in seprepriËajte v njuno kakovost. Ta jevrhunska. Toda tudi cena izpisanefotografije za povpreËnega druæinskegauporabnika. Le-ti bodo πe nekaj Ëasauporabljali fotolabolatorij, Ëe æelijo svojedigitalno zajete fotografije nafotografskem papirju. Spoznali pa smo,da tehnologija za kakovosten izpis æeobstaja, vsak pa si lahko izbere tiskalnikpo svoji izbiri tako v cenovnem kotkakovostnem razredu. Vendar se prednakupom v njegovo kakovost in kakovostrazliËnih papirjev, ki mu ustrezajo,prepriËajte sami. Sam s fotografijami izsvojega, po ceni bolj ugodnega tiskalnika,ki ga uporabljam v druge namene, nisemzadovoljen. Z lastnim preizkusom bostereπeni teoretiËnih razprav o hitrosti,velikosti pike, nanosa barve innenazadnje subjektivne ocene trgovcevin piscev Ëlankov o tem, kaj je boljπe. Sajpoznate, BMW ali Mercedes? Ob pregleduzmoænosti proraËuna pa veËino æe Golfrazred v celoti zadovolji.

O tiskalnikih veËjih formatov pa veË vnaslednji reviji. Nekateri o njihovemnakupu æe razmiπljate kot alternativo zavelike poveËave. Na Photokini bo tetehnologije veliko. S seboj odnesitedatoteke, moænost bo tudi preizkusa intako bo odloËitev o nakupu laæja.

Matjaæ intihar

Nostalgija Jaz æe uporabljam digitalno tehniko.

Z eno samo kamero lahko brez menjave

filma fotografiram Ërno-belo ali barvno,

s 100 ISO ali 1600 ISO obËutljivosti.

Uporabljam samo en objektiv z

goriπËnico od 28 do

500 milimetrov, da ne

govorim o moænosti ostrenja od

samo dveh centimetrov pri makro nastavitvi. Tudi

filmov mi v labolatoriju ne praskajo veË.

JA JANEZ! A ©E VEDNO NOSI© S SEBOJ VSO KRAMO?

”S prihodom nove tehnologije je trebasprejeti tako miselni kot izobraæevalnipreskok.”Tako sem zapisal v prvi πtevilki revije podnaslovom Risanje s svetlobo. Zapis semnamenil predvsem fotografom, ki πevedno ne morejo sprejeti, da fotografijaizgublja del strokovnega pomena in da seπiri med mnoæico ljudi, ki se z njo doprihoda tipal niti niso ukvarjali. Ti novifotografi jim sedaj razkazujejo svojeumetnine, razlagajo, kako hitro inpreprosto so priπli do rezultata.Nostalgike pa to boli. Tehnikoanalognega fotografiranja odliËnopoznajo, mnogo filmov, ur v temnicah inËasa za branje knjig so porabili, da sorazumeli doloËene fotografskezakonitosti. S fotografijo so rasli vdrugaËni dobi, fotografi so bili zaradisvojega znanja gospodje. Za njih se jefotografiranje priËelo z razmiπljanjem omotivu in po osvetlitvi filma πe z mnogoljubiteljskega dela v temnici. Zdaj panekdo z digitalno kamero fotografiravsevprek in, za boæjo voljo, mnogeposnetke po osvetlitvi briπe. Ni trdnegamedija kot nosilca originala, tako fotografne ve, ali je res sam naredil doberposnetek ali ga je dodatno digitalnopopravil. Potreben je miselni preskok zadejstvo, da ni pomemben vmesni rezultat,ampak samo konËni. In digitalnafotografija ima moænost mnogo veËvmesnih postankov in dodelav, ki naspripeljejo do konËnega izdelka. Novihpostopkov nostalgiki (πe) ne poznajo inzato se nekateri te tehnologije bojijo.Prednosti in laæjega dela v izraznivrednosti fotografije ne sprejemajo.Sliπal sem, da se nekaj fotografov na filmpritoæuje Ëez navijaπtvo glede digitalnetehnologije. Mislijo, da navijaπtvo za novoin zapostavljanje njim znane tehnologijeizhaja iz mojega nepoznavanja kemijskeizdelave in kakovosti fotografije. Seveda,ker vedo, da se z digitalno tehnologijapoklicno ukvarjam.Revija je namenjena digitalni fotografiji.Le-ta bo nesporno zamenjala analognotehniko zajema svetlobe in le majhnaskupina fotografov bo πe po trehtrehtrehtrehtreh, πtirihπtirihπtirihπtirihπtirihletih v redkih butiËnih trgovinah iskalafilm.In zato sem se odloËil izdati revijo samoza digitalno tehnologijo. O analogni jenamreË zapisano æe vse, kar se zapisatida. Iz zapisov lahko Ërpamo mnogo otehniki fotografiranja. Digitalna tehnikapa prinaπa novosti in kdor æeli, se lahko znjimi spozna æe sedaj in v njo vstopi, kobo za preskok pripravljen.Niti ni moj namen pomesti z analognofotografijo. Vsakemu tudi povem, za kogaje πe zanimiva in kdo naj v njej πe nekaj

Ëasa ostane. Le redke izjeme takozmogljivost kot kakovost novetehnologije πe ne zadovolji.Vedno tudi podËrtam, da za dobrofotografijo ni pomembna oprema, ampakdobra svetloba in fotograf, ki stehnologijo upravlja. In tu lahko dobrifotografi na film najdete stik z digitalnotehnologijo. Fotografske zakonitosti intehniko poznate. Nove digitalneaparature vam samo odpirajo novemoænosti, o katerih ste v temnici lahkosamo sanjali.V reviji opisovati analogno tehniko,sanjati in pisati, kako je bilo vËasih, nimazdaj veË nobenega smisla. Tehnika filmaje preæiveta in lahko se trudite πe toliko,da bi se Ëim dlje obdræala, z digitalno jevojno in mnogo manjπih bitk æe izgubila.Samo novi finanËni vloækinovi finanËni vloækinovi finanËni vloækinovi finanËni vloækinovi finanËni vloæki so za mnogefotografe πe tisto sidro, zaradi kateregase dræijo preæivetega.Æelim si vso digitalno tehniko na Ëimboljenostaven naËin prenesti med vas. Miniliso Ëasi, ko smo skrivali tehnike inpostopke, kako priti do æelenega cilja. Skolegi smo si na koncu osemdesetihutirali pot v digitalni svet v namiznemzaloæniπtvu in za iskanje doloËenihzmogljivosti posameznih programov smopotrebovali tudi po mesec dni. Zdaj vamjih lahko razloæim v minuti. Takrat πenismo imeli originalnih programov, s temdostopa do knjig, interneta in moænostipoklicati nekoga, ki tehnologijo pozna. Inverjemite, Ëe ne bi bila fotografija mojhobi in ji ne bi bil tako zvest, te revije nebi bilo.Ker imam moænost, ta zapis namenjamta zapis namenjamta zapis namenjamta zapis namenjamta zapis namenjamvsem fotografom na filmvsem fotografom na filmvsem fotografom na filmvsem fotografom na filmvsem fotografom na film, ki me πe nepoznajo. Æelim povedati, da ne poznamsamo digitalne tehnike, paË pa dobropoznam tudi mnogo fotografskih veπËiniz analognega sveta.Kot veËina filmskih nostalgikov sem priËelv πolskih foto kroækih in nadaljeval vfotoklubih. Vendar fotografije nisemnikoli uspel sprejeti kot izrazno vrednostampak samo kot pripomoËek za dosegodoloËenega cilja. Kljub odliËnimpartnerjem v fotoklubu, mojstromfotografije, kot so Alenka Vidergar, DragoBole, Tihomir Pinter, nisem uspelrazvozlati skrivnosti umetniπkegapristopa. Zanimala me je tehnika in v tejsferi sem jaz lahko pomagal njim - katerifilmi, foto papir, razvijalci, temperatura,hitrost razvijanja itd. V tem Ëasu sem seæe uËil reprofotografskih veπËin in znovimi materiali spoznaval fotopostopke, ki amaterskemu fotografunikoli niso bili znani. Poleg mokreumazane izdelave sem se spoznaval sskenerji, ki so fotografijo ali diapozitiv æespreminjali v digitalno obliko.

Veliko sreËo sem imel, da sem bilπtipendist v Ëasopisni hiπi Delo in imelodliËne mentorje, ki so znali izkoristitimoje fotografsko znanje. Na razvijalnemstroju Colenta, ki ga je krmilila luknjiËastakartica in ne programator ali procesor,sem za fotoreporterje razvijaldiapozitivne filme s procesom E-3.Uporabljali smo πe reekspozicijo filma.Za prveee plaËe sem kupil DurstovpoveËevalnik z barvno glavo, analizatorsvetlobe in procesorski stroj za razvijanjefotografij. Nisem bil veË odvisen od redkihfotolaborantov, ki so nam takrat slikeizdelali πele po tednu dni. Mnogo rolpapirja sem na formate zrezal kar na roko.CibaChrome postopek izdelovanja slik izdiapozitivov pa je bila moja poslastica.V Delu smo ustanovili fotosekcijo inmnogo tehniËnih napotkov sem dal takratπe zaËetniku Franciju Virantu, zdajpriznanemu modnemu fotografu, indanaπnjemu fotoreporterju IgorjuModicu.Vseskozi sem redno spremljal tehniko vtujih revijah in dobesedno poæiral redkeËlanke o fotografiji v Avtomagazinuavtorja Mihe Podlogarja. V tistem Ëasudobiti prospekt tudi v tujini ni bilo lahko.Æe 25 let me spremlja vzporedna potkemiËne fotografije in digitalizacije slike.Diapozitive sem s skenerji digitaliziral,osvetljene separirane grafiËne filme paroËno razvijal. Zdaj lahko temu reËemosimbioza digitalne in kemiËne industrije.In dobro poznavanje obeh tehnologij midaje moænost za razlago digitalnefotografske tehnologije. Æe πest let o njejpredavam, napisal sem prek 100 Ëlankovo fotografski tehniki in knjigo o digitalnifotografiji. Z mojstrom fotografijeOskarjem Dolencem sva izpeljaljalamnogo fotografskih delavnic, nekateretudi s prikazom digitalne tehnike. Mojipreizkusi fotografske opreme so vednoimeli trdno podlago v praktiËnempreizkusu in za zapisanimi rezultati semvedno stal. Za Ëase, ko me bo napadlanostalgija in ko me bodo v poznavanjutehnologije mnogi æe prehiteli, pa πeπeπeπeπevedno hranimvedno hranimvedno hranimvedno hranimvedno hranim ORWO steklene ploπËe inrecepte, da se lahko povrnem vzgodovino. Da je moje delo zdaj na pravipoti, mi povedo tako poklicni kotamaterski fotografi na predavanjih,

ponudniki opreme kot tudi bralci knjigein revije. »e pa za nekoga digitalnatehnika ni zanimiva, ga nihËe ne sili vbranje Ëlankov in njeno razlago.Upam, da zapis ne diπi po nostalgijiUpam, da zapis ne diπi po nostalgijiUpam, da zapis ne diπi po nostalgijiUpam, da zapis ne diπi po nostalgijiUpam, da zapis ne diπi po nostalgiji insamohvali o mojem delu v analognitehniki. »as gre naprej, fotografskozgodovino in razvoj poznam, prav takotehniko. V digitalno fotokamero se jenamesto filma vselilo tipalo, vse drugo vnjej ostaja isto. Zdaj pa fotografija nisamo kamera, film in razvijalni proces,ampak πe mnogo veË, kar je bilo πe predleti domena samo profesionalne uporabe.Skenerji, raËunalniki, programi zaobdelavo fotografij, tiskalniki raznihnaËinov izpisa itd. Nekatere od tehuporabljam æe prek 20 let. In to znanjeæelim prenesti med fotografe, kitehnologijo πele spoznavajo, da bi v njostopili v pravem Ëasu in na pravi naËin.Kdor v novosti πe dvomi, naj razmislinaslednje. Spomni naj se, kako se jegovorilo, da s svetlomerom v kameri nisidober fotograf. Sledil je AvtoFocus. DolgoËasa so ga nekateri izrazni fotografiodklanjali, nato pa so se ob nakupu tedobrine izgovarjali, da æe malo slabπevidijo. »ez leto ali dve bo marsikaterisedanji skeptik ob nakupu digitalnekamere rekel: “Kakovost filma se jeposlabπala, tudi fotografij s filma nerazvijejo veË tako dobro kot vËasih.”Nove tehnologije se ne da ustaviti. Znjenim razvojem, lahko priËakujemo, dabomo kmalu imeli kamero v kuhinjskipeËici, da bomo opazovali peko in sevedapostopek fotografirali in nadzirali.Tudi na mojo æalost bo diapozitivov innjegovih projekcij vse manj.Zapomnite si, da je dia najboljπa tonskaZapomnite si, da je dia najboljπa tonskaZapomnite si, da je dia najboljπa tonskaZapomnite si, da je dia najboljπa tonskaZapomnite si, da je dia najboljπa tonskain barvna reprodukcija originalain barvna reprodukcija originalain barvna reprodukcija originalain barvna reprodukcija originalain barvna reprodukcija originala. Ogleddiapozitivov v zatemnjeni sobi je zapravega fotografa posebno doæivetje.Digitalni zapis in njegova predstavitev tekakovosti nikoli ne bosta dosegla.Najboljπi pa je dia samo, dokler gaprojiciramo prek projektorja. Takoj ko gaskeniramo na πe tako dobrem skenerju,se kakovost in prednost pred digitalnimzapisom na dobro tipalo izgubi.Vsaj diaprojekcija bo vsem fotografom, kimislijo, da se od diapozitivnega filmanikoli ne bodo loËili, lahko v tolaæbo.

Matjaæ Intihar

e-fotografija september-oktober 2002 25e-fotografija september-oktober 2002 25e-fotografija september-oktober 2002 25e-fotografija september-oktober 2002 25e-fotografija september-oktober 2002 2524 e-fotografija september-oktober 200224 e-fotografija september-oktober 200224 e-fotografija september-oktober 200224 e-fotografija september-oktober 200224 e-fotografija september-oktober 2002

Page 14: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Objektivi za zrcalno refleksne digitalne fotokamereNa trg prihaja Ëedalje veË modelov zrcalno refleksnih digitalnih fotokamer. Pri veËinimodelov je tipalo manjπe od velikosti klasiËnega filma, zato se goriπËna razdaljaobjektiva navidezno poveËa. Za πirokokotne posnetke potrebujemo objektiv z zelomajhno goriπËno razdaljo, da dobimo kljub manjπemu izrezu dovolj πirok zorni kot.Posebej zato je Sigma razvila serijo objektivov z oznako DG (digital). ©irokokotnemuzoomu 17-35/2.8-4 so se pridruæili novi objektivi 15-30/3.5-4.5, 20-40/2.8 in 24-70/2.8. Posnetkom v slabih svetlobnih pogojih pa so namenjeni objektivi 20/1.8,

Razpredelnica goriπËnih razdalj objektivov na nekaterih digitalnih fotokamerah.Razpredelnica goriπËnih razdalj objektivov na nekaterih digitalnih fotokamerah.Razpredelnica goriπËnih razdalj objektivov na nekaterih digitalnih fotokamerah.Razpredelnica goriπËnih razdalj objektivov na nekaterih digitalnih fotokamerah.Razpredelnica goriπËnih razdalj objektivov na nekaterih digitalnih fotokamerah.

ObjektivObjektivObjektivObjektivObjektiv EOS 1DEOS 1DEOS 1DEOS 1DEOS 1D Nikon D100Nikon D100Nikon D100Nikon D100Nikon D100 EOS D30, D60EOS D30, D60EOS D30, D60EOS D30, D60EOS D30, D60 Sigma SD-9Sigma SD-9Sigma SD-9Sigma SD-9Sigma SD-914 mm14 mm14 mm14 mm14 mm 1818181818 2121212121 2222222222 242424242420 mm20 mm20 mm20 mm20 mm 2626262626 3030303030 3232323232 343434343424 mm24 mm24 mm24 mm24 mm 3131313131 3636363636 3838383838 414141414128 mm28 mm28 mm28 mm28 mm 3636363636 4242424242 4545454545 484848484815-30 mm15-30 mm15-30 mm15-30 mm15-30 mm 20-3920-3920-3920-3920-39 23-4523-4523-4523-4523-45 24-4824-4824-4824-4824-48 26-5126-5126-5126-5126-5117-35 mm17-35 mm17-35 mm17-35 mm17-35 mm 22-4522-4522-4522-4522-45 26-5326-5326-5326-5326-53 27-5627-5627-5627-5627-56 29-6029-6029-6029-6029-6020-40 mm20-40 mm20-40 mm20-40 mm20-40 mm 26-5226-5226-5226-5226-52 30-6030-6030-6030-6030-60 32-6432-6432-6432-6432-64 34-6834-6834-6834-6834-6824-70 mm24-70 mm24-70 mm24-70 mm24-70 mm 31-9131-9131-9131-9131-91 36-10536-10536-10536-10536-105 38-11238-11238-11238-11238-112 41-11941-11941-11941-11941-119

24/1.8 in 28/1.8. OmogoËajo 2.4-krat krajπeËase osvetlitve kot objektivi s svetlobnojakostjo 2.8. Vsi objektivi DG so sevedauporabni tudi na klasiËnih fotokamerah.

Canon je na fotografskem podroËju takomoËan, da si med redkimi πe lahkoprivoπËi razvoj zrcalno refleksne kamerev analogni tehniki. Celo veË. Kot pravijonjihovi træni strokovnjaki, naj bi bilakamera EOS 300v najbolje prodajanimodel v zgodovini.Povsem je nova oblika, ki je æe plodnapredka pri oblikovanju v digitalnitehniki. LCD zaslon je zadaj, kar moËnospominja na digitalke. Seveda si na njemne ogledujemo motiva ali posnetihfotografij, imamo pa zaradi njegovevelikosti veË dobro vidnih informacij.Digitalne refleksne kamere bodo πe letoali dve draæje od analognih. Toliko Ëasase bo omenjena kamera πe dobroprodajala in svoje uporabnike pridobilatudi kot kupce Canon objektivov, ki bodouporabni tudi v digitalni tehniki.Da ne bi kdo mislil, da se Canon vraËa kanalogni tehnologiji in da film le ni takomoËno v zatonu. V digitalni πportnoreporterski fotografiji je Canon vodilniproizvajalec. Na Photokini bomo mordaspoznali njegovo najnovejπo digitalko,ki bo povsem spremenila sedanjarazmiπljanja glede digitalnihpomanjkljivosti (razen cene).Olympus je na veliko æalost z modelomOM-101 pretrgal razvoj v zrcalnorefleksni tehniki. Reflekse tega modela

so fotografi zelo cenili.Olympus se je osredotoËil na kompaktnekamere. Kljub visokem trænem deleæu innapredni digitalni tehnologiji vraËajolegendarno (mju) serijo kompaktnihkamer na film. Tudi pri njih so ugotovili,da cenejπe kamere na film πe niso za vkoπ. PriËakujejo nove dobiËke in porokza to je æe samo ime (mju).Novosti napovedujejo tudi pri drugihproizvajalcih, kot so Minolta, Pentax,Nikon. Da se digitalna tehnologija ceniin da bo kmalu dosegljiva ljubiteljemrefleksnih kamer, obljublja konËnonapovedana cena digitalne Sigme SD9s tipalom Faveon X3. Le 500.000tolarjev! To bo kmalu prineslo zniæanjecen ali nove modele tako pri Canonu,Nikonu in Fujiju. Juhuhu, nove cene inboljπe kamere so tu. To je pravakonkurenca; v dobro vseh nas,uporabnikov. Razen tistih, ki smokamero æe kupili!Pa se napredni æe kako znajdemo.

Zadnji udarec film kamer!“Canon EOS 300v” - “Olympus mju-V”

Kupujemo raËunalnikRaËunalnik je sestavljen iz veËkomponent, ki se med seboj nadgrajujejo.Manj denarja pomeni poËasnejπiprocesor, manj pomnilnika, poËasnejπiprenos podatkov, poËasnejπi in manjzmogljivi disk, slabπa grafiËna kartica, stem je pogojen tudi nakup slabπegazaslona itd. Vse skupaj prinese poËasnodelo in verjetnost, da novejπegaprograma kljub posodobitvi sploh ne bimogli zagnati. Pri nakupu novihkomponent ni nikjer reËeno, da sozdruæljive s starimi, ali da bo novoperacijski sistem optimalno delovaltudi s starimi komponentami.Fotograf potrebuje novejπi, zmogljivraËunalnik. Taki raËunalniki pa imajoæe v osnovi novejπi operacijski sistem,vsaj 1.5 gigaherËni procesor, 256 MBspomina, 20 GB trdega diska,zmogljivo grafiËno kartico in USBvhod. Dodamo πe boljπi zaslon. »eniste prezahtevni in tudi drugeopreme ne menjate prepogosto,predvsem programov, boste takπenraËunalnik zadovoljno uporabljalinekaj let. Imejte v mislih, da za delo sfotografijami potrebujete zmogljivraËunalnik. »akanje na izvrπitev ukazaje muËno. Pri sliki ali dveh πepoËakate, Ëe pa æelite fotografijoobdelovati z razliËnimi filtri, je Ëakanjenevzdræno. Slika nikoli ne bo dokonËana,kot bi si æeleli.RaËunalnik kupite pri znanem trgovcu, kivam omogoËi tudi pomoË strokovnjaka,ki priklopi raËunalnik, vstavi programskoopremo in ga preizkusi prikljuËitevkamere, skenerja in tiskalnika.RaËunalniπko neizkuπen fotograf imaponavadi teæave æe s prikljuËitvijo kablov,da o teæavah pri nalaganju programskeopreme niti ne govorim. Vaπi prijatelji, vsipo vrsti “raËunalnikarji”, lahko naredijo

veË πkode kot koristi, seveda s svetlimiizjemami. PrikljuËijo digitalno kamero naraËunalnik in vstavijo programskoopremo. Kamera ob preizkusu dela, ko paæelite zagnati katerega od drugihprogramov, vse skupaj stoji. Takih zgodbin tudi osebnih izkuπenj je toliko, da vampriporoËam, da zahtevnejπe posegenaredi strokovnjak podjetja, pri kateremste raËunalnik kupili. Tudi Ëe kaj ne bodelalo, bo moral ponovno opravitinastavitve in pregledati, ali se morda

komponente med seboj izkljuËujejo.V svoji 14-letni praksi z delom z namiznimiraËunalniki sem priπel do spoznanja, daje zelo pomemben pravilen nakup, torejnakup sodobnega raËunalnika innovejπega operacijskega sistema, natopa je v raËunalnik treba vstaviti samo tistoprogramsko opremo, ki jo respotrebujete. »e ste z raËunalnikomzadovoljni, ne menjajte operacijskegasistema, Ëe tega novejπi programi nezahtevajo. Teæav je lahko toliko, da

Digitalna temnicadigitalno kamero ali raËunalnik πe lahkouporabljali Ëez nekaj let. Namen industrijeje veËji zasluæek, s tem pa hitrejπeizpopolnjevanje tehnike in ponudbanovih in novih zmoænosti, ki jih v veËiniprimerov niti ne potrebujemo. Ko paenkrat vstopite v digitalni svet, izhoda niveË. Res, da v digitalni fotografiji ni veËfilma, je pa vsa druga tehnika, ki jopotrebujemo, draæja.Mnogi pravijo: ”Kaj bodo pa sedaj delaleKaj bodo pa sedaj delaleKaj bodo pa sedaj delaleKaj bodo pa sedaj delaleKaj bodo pa sedaj delalefoto trgovine?foto trgovine?foto trgovine?foto trgovine?foto trgovine?” Toda s prvim nakupom

nove tehnologije jih boste zaradinakupa in zamenjave starihkomponent, ki tvorijo digitalnofotografijo, najbræ veËkratobiskovali kot doslej.Nasvet»eprav raËunalnik imenujemdigitalna temnica, pomeni mnogoveË kot prostor, v kateremizdelujemo fotografije. RaËunalnikni samo pomoËnik fotografu,ampak vsem uporabnikom. Zato ganaj fotograf uporablja samo kotsredstvo za dosego svojega cilja,za obdelavo digitalne fotografije.Tehnologija je tako πiroka in hitrorazvijajoËa, da jo je nemogoËespremljati, Ëe niste profesionalniuporabnik, s tem pa izredno draga,saj se vsako leto pojavijo novosti.»e niso predstavili kaj

revolucionarnega v tehniki, na primerviπje hitrosti procesorjev, novih vhodovza prenos podatkov, hitrejπih diskov,grafiËnih kartic in raznih zapisovalnikovdigitalnih podatkov, pa so novosti vprogramski opremi. Seveda novaprogramska oprema zahteva zmogljivejπeraËunalnike. Vse skupaj je zaËarani krog.PriporoËam, da pri nakupu razmiπljate nasledeË naËin: Poceni nakup je drag nakupPoceni nakup je drag nakupPoceni nakup je drag nakupPoceni nakup je drag nakupPoceni nakup je drag nakup.Pa veliko sreËe pri nakupu in delu zPa veliko sreËe pri nakupu in delu zPa veliko sreËe pri nakupu in delu zPa veliko sreËe pri nakupu in delu zPa veliko sreËe pri nakupu in delu zraËunalnikomraËunalnikomraËunalnikomraËunalnikomraËunalnikom. M.I.

izniËijo vse prednosti, ki jih morebitiponuja nov operacijski sistem. ©ele Ëeznekaj mesecev se izkaæe, ali novoperacijski sistem (ali program) dobrodeluje. Spet se pozanimajte priprodajalcu ali serviserju, ali bo vse skupajna vaπem raËunalniku dobro delovalo.RaËunalnik uporabljajte za delo in ne zanenehno dograjevanje z novimikomponentami ali programsko opremo.»e uporabo raËunalnika primerjamo sfotografijo, hitro najdemo primerjavo - so

fotografi, ki fotografirajo, iπËejo motive inniso obremenjeni z vrhunsko tehniko, sopa tudi fotografi, ki kupijo novo kamerotakoj, ko se izkaæe, da ima dve nastavitviveË od prejπnje.Ker mnogi v raËunalniπko tehniko indigitalno fotografijo πele vstopate, bostepomen nasvetov o pravilnem nakupuspoznali πele Ëez leto ali pa kmalu, Ëeboste na zaËetku kupovali poceni innestrokovno. Tehnika se tako hitrorazvija, da ni reËeno, da boste svojo

Nakup v nekaj stavkih»e æe kupujete raËunalnik niæjega cenovnega razreda,se πe vedno da z nekaj boljπimi komponentami (moni-tor, grafiËna kartica) sestaviti raËunalnik, ki ga bostelahko uporabili tudi za delo s fotografijami.Sam nisem raËunalniπki strokovnjak. UËil sem se naizkuπnjah. Namizni raËunalnik æe veË kot deset letuporabljam samo kot sredstvo za dosego cilja, to jekakovostno obdelavo digitalne slike in njen prenos vrazliËne digitalne zapise. V raËunalniπkih trgovinah vasbodo πe zdaj debelo gledali, Ëe boste vpraπali, kakπenraËunalnik vam ponujajo za obdelavo fotografij. Po boljpodrobnem opisu, kaj fotograf na sploπno potrebuje zasvoje delo, boste skoraj povsod dobili v roke prospektali predraËun za drage grafiËne postaje.

Poslovni fotografPoslovni fotograf za svoje delo uporablja majhnenamizne raËunalnike (notebook) z LCD zaslonom. Hitrostogleda slike in njenega prenosa prek interneta mupomenita mnogo veË kot kakovost fotografije same. Zna

hitro prenesti digitalne podatke iz kamere, jih pregledatina zaslonu, Ëe je treba vnesti v tekstovne programe indobro obvlada elektronsko poπto. Najbolj pomembnozanj je hitro prenesti digitalne podatke svoji ekipi.

Druæinski fotografV sploπnem velja, da novejπe igre zahtevajo zmogljivejπiraËunalnik, kot ga potrebuje druæinski fotograf zapregled in izpis fotografij.Izbira PC-ja je pravilna. DomaËi raËunalnik mora bitinamenjen celi druæini. Na disku se bodo znaπli uporabniprogrami za obdelavo fotografij, risarski programi,internet in seveda igre.

Izrazni fotografIzrazni fotograf za svoje delo potrebuje dovolj zmogljivin predvsem zanesljiv raËunalnik. Zaradi omejeneglobine denarnice zaËne izbirati pri zaslonu in grafiËnikartici. Glede na to, da fotografije razstavlja in jihpoveËuje tudi na velikost 40 x 50 cm, kupi vsaj 128 MBpomnilnika (RAM).

PC raËunalnika nerad deli s celo druæino. Polegprogramov za obdelavo fotografij sta dovoljena πeinternet in elektronska poπta. Otroci niso pogostiuporabniki njegovega raËunalnika. Kmalu ga namreËizuËi, da mnoæica pogonov za razliËne igrice, veËina znelegalnih kopij, hitro vpliva na zanesljivost sistema.»e mu proraËun omogoËa, kupi iMac. Doda πe malospomina in fotografije obdeluje z zadovoljstvom in brezteæav.

Poklicni fotografiReporter potrebuje samo majhen in lahek notebook tertelefonski prikljuËek ali mobilni telefon za hiter prenosfotografije v uredniπtvo.Studijski fotograf poleg digitalnega nastavka za veliko-formatne kamere kupi πe zmogljivi MAC G4 z vsaj 512Mb spomina in kakovosten 21-palËni zaslon. Velikostpodatkov iz kakovostnega digitalnega nastavka v veËiniprimerov presega 30 MB. RaËunalnik izkoriπËa izkljuËnoza vodenje snemanja in obdelavo posnetih digitalnihfotografij.

Na zdravje e-fotografijiV organizaciji podjetja Canon Adria d.o.o., je preko poletja potekala nagradna igra:Ali lahko ujamete nogometno æogo?Nagrajenci le te so se v zaËetku septembra udeleæili izleta v Prago. V znamenitipivnici pri ©vejku so dvignili kozarce tudi na zdravje reviji e-fotografija.

Obenem so izærebali tudi glavno nagrado igre izlet v Amsterdam za dve osebi.Nagrado sta skupaj prejeli sodelavki Sabina Erman in Tina LukeæiË iz podjetja FotoFormat iz Ljubljane.

V zahvalo za prejeti fotografiji le ti tudi objavljamo!

e-fotografija september-oktober 2002 27e-fotografija september-oktober 2002 27e-fotografija september-oktober 2002 27e-fotografija september-oktober 2002 27e-fotografija september-oktober 2002 2726 e-fotografija september-oktober 200226 e-fotografija september-oktober 200226 e-fotografija september-oktober 200226 e-fotografija september-oktober 200226 e-fotografija september-oktober 2002

Page 15: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

»e so ohiπja podjetja Sea&Seanamenjena resnejπim potopom inzaπËiti vaπih kamer, so vodotesnietuiji za mobilne telefone,fotoakamere, videokamere, GPS-e,denar, dokumente,... primerni zavsakogar izmed nas.AQUAPAC etuiji varujejoelektronske naprave in drugepredmete pred vodo, vlago,peskom, soljo, snegom, prahom,umazanijo,...Uporabni so tako na dopustu, kotna delovnem mestu, v gorah, naplaæi, pod vodo, na Ëolnu, barki, vkajaku, na raftu, v jamah, vkanjonih,...Poleg tega, da πËitijo napravo, jolahko istoËasno ko je zaπËitena tudiuporabljate. Etuiji so testirani doglobine 10 m, priporoËa pa se

Foto nateËaj Foto nateËajKljub dejstvu, da nismo objavili nobenega nateËaja za najbolπo fotografijo, pa ste nam nekdanji bralcirevije MOJ HOBI svoje najboljπe dopustniπke æe poslali v oceno in ogled. Zato smo se odloËili za fotonateËaj na temo “FOTOGRAFIRANJE V DEÆJU”. Fotografije, ki ste jih posneli v deæevnem vremenupoπljite na naslov uredniπtva. Image&Co. d.o.o., BerËiËeva 8b, 1260 Ljubljana polje.»e pa jih imate v elektronski obliki, pa na naπ e-naslov: [email protected]πe tri bomo objavili. Podjetje Papler s.p. generalni uvoznik za etuije AQUAPACK pa nagradilo spriroËnim vodotesnim etuijem AQUAPACK.

uporaba do globine 5m, ker na samonapravo deluje pri tej globini visok tlak,ki jo lahko poπkoduje.Naprava zaprta v etui plava.-Etuiji nudijo popolno zaπËito ob nemoteni uporabi-Odprejo, zaprejo se v nekaj sekundah-Prepustni so za zvok

Informacije na e-naslov:[email protected]://www.alter-sport.si/Tel: 04 - 5330 - 522 gsm: 041 - 637 - 162

Vidi ste, da je prva revija priπla v roke nekaterim bralcemrevije v kateri smo se sreËevali preko fotografskih Ëlankov. Zdobrimi æeljami in v vspodbudo ste nam æe poslali nekajvaπih dopustniπkih fotografij. Nekatere kot razglednico, spetdruge v oceno. Ker vam danes predstavljamo vodotesneetuie AQUAPACK, smo s uvoznikovo pomoËjo izbrali triavtorje, katerim bodo ti etuije glede na poslane motivemarsikdaj prav priπli.

Erika Dobov≤ekRazglednica iz Dubrovnika.Posneta po nevihti.

Mitja Zajc, Pogled iz mojega fiolna

Davor Pesek, Zmofiimo jih!

AQUAPACKFotonasveti Fotonasveti Fotonasveti

Drobni fotografski nasveti nam vedno pridejo prav. V prvi πtevilki smo spoznali, kako si med druæinskimi motivilahko velikokrat tudi pri moËni nasprotni sonËni svetlobi lahko pomagamo s dodano svetlobo bliskavice. Tu pa seæe opaæajo prve razlike v kakovosti med foto kamerami glede merjenja svetlobe in osvetlitve. Le redke kamereznajo pravilno izmeriti oddaljenost motiva, jakost osnovne svetlobe in samo dodati blisk. Pri slabπih se upoπtevasamo oddaljenost motiva in ne tudi vpadne svetlobe. Tako so posnetki v delu motiva, ki je zadosti osvetljen zosnovno svetlobo v veËini primerov preosvetljeni. Na desni fotografiji lahko opazite da kamera upoπteva nastavitvesamo jakosti bliskavice. Ker so parametri zaslonke in Ëasa prirejeni samo za delo z bliskavico je ozadje zaradimoËne sonËne svetlobe preosvetljeno. Srednja fotografija pa kaæe, da ta kamera pravilno izmeri vpadno in dodatnosvetlobo iz bliskavice v prednji plan. S tem je tudi ozadje, ki je æe bilo moËno osvetljeno πe vedno lepo zarisano.

Kadar pa kradete motiv v senci, ali je objekt predaleË, si sbliskavico ne moremo pomagati.VeËina digitalnih kamer nam omogoËa tudi nastavitevmerjenje svetlobe samo v centru slike ali vsaj nastavitevpod ali nad osvetlitve.Motiv punËke, sem posnel s teleobjektivom. Zgornjo sstandardnimi nastavitvami merjenja svetlobe po celipovrπini. Zaradi moËne svetlobe iz ozadja, saj je stala podsenËnikom je svetlomer izmeril svetlobo po celi povrπiniin iskal ustrezno merilo osvetlitve. Rezultat je moËnokontrastna fotografija. Tisto kar je pomembno, portret jepretemen. Zato sem izbral nastavitev centralnega merjenjasvetlobe. V tem naËinu, se meri samo odbita svetloba vcentralnem delu. Obrobna moËna svetloba ne vpliva inrezultat je kakovostno zajet portret.Leva zgornja fotografija je tudi pri izbrani nastavitviveËtoËkovnega merjenja pretemna. »eprav ni veËje svetlepovrπine, pa moËna odbita svetloba iz strehe avtomobilain delno od svetlega makadama toliko svetlobe odbijata,da je srednji del jakosti zapisa trava in ne nam æeljeni delmotiva v temni notranjosti avtomobila. Centralno merjenjenam tudi tu omogoËa boljπi zapis. Ker uporabljamodigitalno kamero, ki nam omogoËa takojπnji vpogled na

posneto fotografijo, le to lahko takoj ocenimo. UËenje je na ta naËin izredno hitro, le Ëe poznamo fotografsko tehnikoin moæne nastavitve na kameri. »e pa nimate moænosti centralnega merjenja svetlobe, ali vam ne zadostuje, izberitelastnost korekture osvetlitve. Nastavitev v plus pomeni veË, oziroma v minus manj svetlobe bo pripuπËeno na tipalo.O tej lastnosti pa veË v prihodnji πtevilki. ©e vedno pa lahko vsa vaπa vpraπanja v zvezi s fotografijo poπljete naelektronski naslov: [email protected]@[email protected]@[email protected]

BREZBLISKAVICE

Ohiπja dopuπËajo uporabo vseh pomembnih funkcij, po-gled na LCD monitor pa je veËini primerov nemoten.Med proizvajalci posebnih ohiπij je potrebno omenitipredvsem japonsko podjetje Sea&Sea, ki je vodilno natem podroËju. Prav sedaj razvijajo prvo podvodnoamfibijsk0 digitaln0 kamero, ki bo svojevrstnopreseneËenje leta 2003. V jeseni tega leta pa prihajajona træiπËe æe novi modeli ohiπij za Canon D30 / D60,Nikon D100 in ostale.Uporaba zaπËitne opreme je dokaj enostavna,fotografiranje pod vodo tud. Paziti pa je treba predvsemtakrat, ko se odloËite, da boste kamero ponovnouporabljali tudi na suhem. Predno odstranite kamero izetuija ali ohiπja se morate prepriËati da je popolnomasuh - torej brez kapljic vode na povrπini ali na robovih,saj lahko par kapljic vode vdre v vaπo dragoceno kamero.©koda je v tem primeru lahko res velika, saj je izrednomalo moænosti popravljati uniËeno elektroniko, ki krmilivse funkcije.Podjetje FIJI d.o.o. iz Kranja je generalni uvoznihpodvodnih ohiπij in dodatne opreme vseh vodilnihsvetovnih podjetij. V kolikor se obrnete na njih vam bodo

DIGITALNA FOTOGRAFIJAGLOBOKO POD VODNO GLADINO

Vedno veË je lastnikov digitalnih foto kamer, ki bi æelelina enostaven naËin posneti vse preËudovite trenutke,ki jih preæivijo oboroæeni z masko in plavutmi in ki sespustijo do globine veË deset metrov ali celo globlje.V ta namen imamo tudi na naπem træiπËu na razpolagorazne zaπËitne etuije ( Aqua pack ali Ewa Marine ) kiuspeπno πËitijo vaπo dragoceno kamero do globinedobrih 5-ih metrov in posebno izdelana vodotesnaohiπja. V ta namen loËimo veË vrst ohiπij in sicer tista, kiso tovarniπko prilagojena doloËenemu tipu kamere ( npr.Canon, Olympus, Sony ) in dopuπËajo potope do globine30-ih metrov in ohiπja, ki soskonstruirana za uporabo vveËjih globinah in soustrezno prilago-jena za vsak po-seben model di-gitalne ka-mere.

radi priskoËili na pomoË s kakπnim koristnim nasvetomali z nabavo ustreznega ohiπja.

Telefonska πtevilka na kateri so stalno dosegljivi se glasi031 302 367.

e-fotografija september-oktober 2002 29e-fotografija september-oktober 2002 29e-fotografija september-oktober 2002 29e-fotografija september-oktober 2002 29e-fotografija september-oktober 2002 2928 e-fotografija september-oktober 200228 e-fotografija september-oktober 200228 e-fotografija september-oktober 200228 e-fotografija september-oktober 200228 e-fotografija september-oktober 2002

Page 16: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Æe precej let poudarjam, da je v digitalnifotografiji treba razmiπljati drugaËe. »e si æeliteimeti motiv, pa vas moti mnoæica elementov, kiga kazijo, se vpraπajte, kaj je v digitalni temnicis programskim orodjem lahko popraviti.Nejeverni Tomaæi bodo spet dejali, da to ni veËfotografija. Toda za veËino fotografov jepomembna prikazana informacija. Tudi stariavtomobili, oldtajmerji, se ne bi veË vozili pocestah, Ëe ne bi ljubitelji obnovili zgniteploËevine, preparele gumice in utrujene vijake.Da ne govorim o barvi, lesku in mnogih na

novo kromanih delih, ki dajo mojstrovini svojËar. A ti avtomobili kljub moËnemu posegu voriginal veljajo za nekaj posebnega. Ko socerkev zgradili, ni bilo æic, pa tudi jasno neboin oblaki so se kdaj prikradli. »e se cerkev zdajpodre, bo jutriπnjem gledalcem alirestavratorjem vseeno, ali vidijo fotografijo zæicami v ospredju ali brez njih. »e ne bi æe vfazi iskanja motiva razmiπljal, da vse skupajlahko popravim, motiva niti ne bi posnel. ©epodatki za fotografe, ki verjamejo, da ima dobrafotografija samo dve barvi (Ërno in belo). Motiv

sem posnel z rdeËim filtrom in tako poudarilnebo in oblake. »rte sem retuπiral tako na filmukot na papirju. Zlahka pa sem zamudne in nevedno dobre retuπe opravil z orodjem vraËunalniπkem programu, tudi na Ërno-belifotografi, da vas bodo hitreje zasrbeli prsti.Barvno sliko s pritiskom na gumb spremenitev Ërno-belo. In Ëe vas tudi to ni prepriËalo, tudidigitalna tehnologija deluje s samo “dvemabarvama”. Slika je sestavljena samo iz niËel inenic. Namesto oznake »B sedaj uporabljamoO1. In to v »B in barvni tehniki.

Misli digitalno!

Shranjevanje datotek opravljamo na dva naËina.Z izborom Save (shrani) ali SaveAs (shrani kot).V naËinu Save shranimo sliko na zaslonu podimenom, ki je æe doloËeno. Recimo, fotografijo smoprenesli iz digitalne kamere v raËunalnik in njenoime je doloËil æe programski zapis v kameri: 100-01.JPG. V naËinu Save bi po ponovnem zapisusliko v celoti prepisali. Torej prejπnje verzijefotografije nimamo veË. V naËinu zapisa SaveAspa naredimo prav to. DoloËimo novo ime in napomnilni enoti imamo obe fotografiji, tako starejπo,torej tisto neobdelano, in novejπo, æe popravljeno.Seveda je treba novo fotografijo zapisati pod novimimenom. V nasprotnem primeru bi nam tudi vnaËinu SaveAs prejπnjo sliko prepisalo.

PhotoShop delavnica 1.del»e se vse razvija in gre naprej, naj gre naprej tudi vaπ fotografski razvoj. Razvijajte gledanje s tretjim

oËesom, z objektivom. Spoznavajte svojo fotografsko opremo in celotno digitalno tehniko, ki omogoËa

kreativno spreminjati fotografijo.

Zato v digitalni fotografiji fotograf razmiπlja digitalno. Æe v fazi iskanja motiva razmiπljajte, kaj boste

lahko v nadaljnji obdelavi slike popravili, dodali ali odvzeli.

Ime mape, v katero zapisujemodatoteko.

V to polje zapiπemo ime, podkatero æelimo datoteko shraniti.

NaËin zapisa. S pritiskom na topolje se nam odpre veË moænosti:JPEG, TIFF, EPS, PSD...Najbolj uporabljena zapisa JPEG inTIFF smo æe spoznali v prvi πtevilki.

Vse se vedno zaËne na zaËetku. Kakπen je,pove napovedovalec, v tem primeru pisecËlankov o obdelavi fotografij z vodilnimprogramom PhotoShop.Vsi, ki uporabljate program za domaËorabo, imate najbræ æe najnovejπo razliËico7.0. Najbræ piratsko. Tisti, ki programekupujemo, æeleli ali ne, uporabljamorazliËico, ki si jo lahko privoπËimo in ko jeres boljπa od prejπnje in brez zaËetniπkihnapak.Toda obdelava fotografij je v vseh verzijahpodobna. Novejπe prinaπajo samonekatere nove moænosti, poËasnejπoobdelavo in s tem potrebo po novemraËunalniku in operacijskem sistemu.ZaËel sem z oznako 2.0. NajveËji napredekpri svojem delu sem zaznal z razliËico 4.0.Pa pri najnovejπi 7.0 ni niË revolucio-narnega. Kar bo zmogel bodoËi PhotoShop8xx in πe veË, je znal legendarni HellovDaVinci æe pred desetimi leti.V digitalni tehniki ni torej niËrevolucionarnega; menja se samo“pakiranje, malo novega razvoja, cena inpristop h kupcu”.Zdaj so programi, kakrπen je PhotoShop,lahko dosegljivi. Je vodilni program za

obdelavo bitnih slik tudi med profe-sionalnimi uporabniki, zato bomopredstavili samo njega. Drugi so ali slabekopije ali premalo reklamno podprti, da bibili zanimivi.Fotograf fotografijo iz digitalne kamerepresname na trdi disk raËunalnika inshranjeno fotografijo æeli dodatnoobdelati. Kako zaËeti? V nadaljevanjihbomo spoznali glavne moænosti programa.Prva lekcijaZa fotografa je najbolj pomembno, da origi-nal vedno pusti nedotaknjen. Vsakopopravljanje originala in njegovoprepisovanje pomeni, da prejπnjihpodatkov in prve fotografije ni veË.V analogni tehniki smo dobre diapozitivepodvojili in kopije poπiljali po razstavah.

Original je le original! Zato takoj po odprtjufotografije z izbiro “Open” (odpri) vPhotoShopu uporabite novo izbiro“SaveAs” (shrani kot). Tako boste original,recimo pod imenom “100-01.JPG”, lahkoshranili pod novo ime. V naπem primeru“MUC1”. PriporoËam tudi shranjevanjeposameznih poti obdelave. »e le imatedovolj prostora na trdem disku, si vsakoveËjo spremembo pri obdelavi shranite s“SaveAs” pod novo ime. Ponavadi dodamosamo novo πtevilko, na primer “MUC2”.Tako se izognemo izgubam vseh æeopravljenih korektur in dodelav nafotografiji. Kadarkoli se lahko povrnemonazaj v katerikoli shranjeni korak obdelave.Pri manjπem posegu v sliko seveda ni trebapretiravati s shranjevanjem novih datotek.

Isto velja tuedi, Ëe æelite sliko samo malotonsko popraviti pred tiskom aliosvetljitvijo. Ko bomo v nadaljevanjihspoznali izrezovanje, obdelavo s plastmi inz razliËnimi filtri, takrat pa se pokaæe tolikomoænosti, da je sprotno shranjevanje priizraznem delu potrebno.Prav tako je pri zahtevnejπih posegih nasliki pametno, da si nastavitve zapisujete.Pametni piπe in naslednjiË ve, kako priti doæelenega rezultata. Z moænostjo tisoËerihposegov na sliki se nastavitev æe Ëez nekajminut ne spomnimo veË.“SaveAs“, svinËnik in papir naj bodo vaπistalni spremljevalci pri zahtevnejπihobdelavah fotografij. In ne ustraπite seprograma. Je samo orodje v raËunalniku,kot kladivo v vaπi delavnici. Uporabite ga.

Vrhunska digitalna oprema

FOTOAPARATOV in SKENERJEV

,za druæinsko, poslovno in

studijsko fotografijo.

Uvoznik za Slovenijo EURO FOTO, d.o.o., Kranj30 e-fotografija september-oktober 200230 e-fotografija september-oktober 200230 e-fotografija september-oktober 200230 e-fotografija september-oktober 200230 e-fotografija september-oktober 2002

Page 17: F v kopalnicah PhotoShop - Fotog - e-Fotografija · PDF fileiz digitalne temnice - raŁunalnika PhotoShop - ... veŁ kot 2000 izvodov nikoli ne bi pri„lo med fotografe. ... takrat

Ali ga lahko zapeljem samo s pogledom?

Card Photo Printer CP-100

UËenje umetnosti zapeljevanja lahko traja vse æivljenje. A Ëe ne

æelite Ëakati tako dolgo, izberite Digital IXUS v2 in æe se vam bo

nemogoËe upreti.

Poglejte ga in zajemite sapo: IXUS je oblikovalska klasika in na zunaj

ne bi mogel biti tanjπi in elegantnejπi, Ëeprav je zmogljivejπi od

mnogo robustnejπih fotoaparatov. Rokovanje z IXUS-om v2 je z

izboljπanim sistemom upravljanja zdaj veliko laæje, za njegovo

glamurozno zunanjostjo pa se skrivajo objektiv z dvakratnim

optiËnim zoomom, napreden sistem avtomatskega tritoËkovnega

ostrenja in CCD z resolucijo 2.0 miljona toËk, s katerimi lahko

kjerkoli ustvarite izjemne digitalne posnetke. Dobrote pa si πe kar

sledijo - edinstven Canonov sistem Direct Print vam omogoËa

tiskanje posnetih fotografij v veË razliËnih formatih, od velikosti

kreditne kartice do formata A4, ne da bi se morali prej priklopiti na

raËunalnik, za dobro mero pa lahko z IXUS-om posnamete tudi do

pol minute dolge video posnetke.

Premislite torej, kakπen pogled bi radi ujeli.

Vse kar si zamislite, vam bo uspelo s Canonom.

www.canon.si