· Web viewJas sum svetlinata πto go osvetli svetot; onie πto me sledat, nikogaπ pove}e nema da...

PREDGOVOR

Zborovite na Isus otsekoga{ predizvikuvale polemiki. Dali sodràt ne{to vredno ili duri isklu~itelno? Ili, pak, se moèbi samo del od op{tata me{avina so u~ewata na drugite religiozni u~iteli. Nekoi velat deka se isklu~itelni, a nekoi, za àl, i ne im obrnuvaat vnimanie.

Iskrenite ~itateli, onie {to sakaat da go osoznaat ì-votot, a isto taka i golemite umovi, makar da se ateisti~ki, ne moàt da ostanat neutralni pred Isusovite zborovi. Tie ve postavuvaat pred dilema i baraat odluka: za ili protiv. Tuka ne vaì stavot za vozdrànost, koj{to patem re~eno e nebibliski, za{to samiot Isus veli: “Ako va{iot zbor e da, neka bide da, a ako e ne, neka bide ne. Se {to e pove}e od toa - od lukaviot e!”

Na prv pogled se ~ini deka ona {to Isus go zboruva e premnogu ednostavno i tuka nema nikakva dlabo~ina. Naprotiv! Vo toa se sostoi majstorstvoto na iskazot i avtoritetot na Onoj {to gi izgovoril tie zborovi. Majstorstvo e zatoa {to veli~inata se sostoi vo toa komliciranite, dlabokite i veli~estvenite ne{ta da bidat poednostaveni tolku {to nim }e moàt da im se voshituvaat i od niv da se hranat u~eni i prosti od site pokolenija. Isusovite zborovi ne se rezervirani ili nameneti samo za odredeno pokolenie ili istoriski okolnosti. Tie se nezavisni od vremeto. A avtoritetot na vistinitosta na tie zborovi doa|a od samiot fakt {to nikoj podobro ne go poznava ~ovekot i negoviot problem otkolku samiot negov Sozdatel.

Seopfatnosta na Hristovite zborovi se gleda i vo toa {to Toj gi znae i pri~inata i posledicata. A najubavoto ne{to e toa {to nudi lek, odnosno, re{enie za problemot!

Navistina e za po~it trudot na avtorot na ova delo koj se potrudil Isusovite zborovi, koi gi imame vo najrazli~ni ver-zii i prevodi, da gi prenese na dene{niot jazik i da im frli nova svetlina koja ovozmoùva da se istakne nivnata golema dlabo~ina, zna~ewe i smisla i za ~ovekot na dene{nicata.

P R E D G O V O R

Ovaa kniga e ispolnuvawe na eden razgovor πto vo sredinata na osum-desettite se slu~i vo London, na skalite od ku}ata na eden moj prijatel kade πto toj ja opiπa svojata iscrpna potraga po duhovno prosvetluvawe i obnova. Posle ogromen pat pominat vo barawe i so mnogute neodgovoreni praπawa, toj se ~uv-stvuvaπe oËaen. Mi se ~ini deka togaπ slu~ajno go praπav, zoπto vo svojata potra-ga ne go vklu~il u~eweto na Hristos. Dali e toa premnogu o~igledno za naπata smisla za istraùvawe? Toj beπe iznenaden od mojot predlog. Mi re~e deka nekol-ku pati go prelistal Noviot Zavet, no nikogaπ ne se koncentriral na zborovite na Isus.

Se stemni i nie se razdelivme, no i dvajcata zapo~navme da patuvame vo sli~na nasoka: toj - da gi otkrie zborovite na Isus za prv pat posle tolku vreme, a jas se navrativ na niv so nova strast za prou~uvawe. Pod dejstvoto na potragata zapoËnav da rastam sfa}aj}i kolku malku znam, pa deka duri i naju~enite ne znaat za sodrìnata na Isusovata poraka. Ja uvidov i plitkotijata so koja Negovata poraka provejuva niz sovremenite religiozni krugovi. Kolku pove}e ~itav, tolku po~udni i poplitki mi se ~inea mnogute programi i aktivnosti koi se vrπat vo Negovo ime.

Porakata na onoj kojπto sebesi se narekuvaπe Mesija, ne pretstavuva niπto, ako ne e soo~uva~ka. Da se bara odgovor ili mislewe od onie koi se sre}avaat so Negovite zborovi, zvu~i kako revolucioneren povik za ovoj svet kojπto e opsednat od al~nost, omraza i odbivnost. So sigurnost moè da se kaè deka vo Hristovite zborovi leì osnovnata suπtina na promenata. Moè da se kaè deka vo mnogute idei na Isus ima uteha i pomoπ, no isto taka vo niv ima i neizbeèn radikalen povik kojπto ne ni dava prostor za ramnoduπen odgovor.

Toj na scenata pristigna so poraka koja ne istaknuvaπe odmazdliv Bog kojπto }e gi uniπti zlite, tuku Bog na qubov koj pruà milost i prostuvawe. Toj za site otvori pat kon carstvoto koe stana dostapno za ma` i èna, za Evrein i paganin, za rob i sloboden, no pod uslov da stanat "kako mali deca" i da gi otvorat svoite srca za da ja po~uvstvuvaat negovata prisutnost me|u niv. Bez razlika kolku Negoviot pogled na svetot se Ëini deka ja odrazuva evrejskata tradicija od toa vreme, nie sme prinudeni da priznaeme deka porakata πto preovladuva e nova ≠ kako πto e vo Negovite u~ewa vo pogled na ènite, molitvata i zaedniπtvoto so Bog. Negovite u~ewa zra~at so temelen koncept za etika, grià za bli`niot i za svetosta na ìvotot, koi se protegaat kon edno vnatreπno razbirawe koe ja nadminuva racionalnosta na religiskiot zakon, so univerzalen povik koj im se obra}a na site i gi opfa}a site. A kolku lesno Negovite u~ewa se vlezeni vo re~nikot na naπite srca i misli! Dvaeset vekovi podocna tie sodræat sila da pottiknuvaat, da davaat predizvik i da le~at. Institucii i poedinci moàt da se izdignat, da se odvratat i da padnat, no Negovite zborovi ostanuvaat kako "... yvezda Denica koja se ra|a vo naπite srca." Sekako, na bezbroj neo~ekuvani na~ini, od koi nekoi teπko vidlivi, a nekoi poo~igledni, mojata potraga za razbirawe i osvet-luvawe na porakata na Isus go izmeni kursot na mojot ìvoten pat.

Golem broj na lu|e mi pomagaa vo procesot na sostavuvaweto na ovoj tekst. Bi sakal da go spomnam golemiot pridones na pokojniot Vilijam Barkli od Univerzitetot vo Glazgov, Kenet Skot Latoret od Jeil, Vilard i Verna Kantelon, koi pridonesoa so praktiËno i duhovno ohrabruvawe, i inspirativniot prevod na "Bo`jiot nov sojuz so ~ovekot" od Univerzitetot vo Oksford.

Se nadevam deka ovaa kniga }e ve pottikne i ohrabri vo vaπata duhovna potraga, i }e ve vodi kon izvorot, Svetiot Duh, i kon svetlosta koja sjae vo mra~-niot svet. Novelistot i eseistot [olom Eπ napiπal: "Drugite u~iteli imaat po neπto osnovno za Arap, za orientalec i za zapadniot Ëovek, no sekoj Isusov zbor ima po neπto za site nas. Toj stana svetlinata na svetot."

Li Kantelon

"Jas ve krstiv so voda, no doa|a eden kojπto e posilen od mene, ~iiπto ~evli ne sum dostoen da Mu gi odvrzam. Toj }e ve krsti so Svetiot Duh i so ogan."

Krstitelot Jovan

"Postoi samo eden Bog i samo eden most pome|u nas i Bog - toa e ~ovekot Isus Hristos, kojπto go dade svojot `ivot za da dobie sloboda za nas.

Apostolot Pavle

"Duhot na Gospod Bog e vrz mene zaπto Gospod me pomaza za da im navestuvam radosna vest na bednite; me isprati da gi lekuvam skrπenite srca, da im najavam osloboduvawe na zarobenite i vra}awe na vidot na slepite i da gi oslobodam onie πto se raneti; da najavam deka denot na Gospodovoto spasenie dojde.

Proroπtvoto na Isaija, glava 61, stihovi 1, 2

Prv del

KOJ VELITE DEKA SUM?

PROBLEMOT NA RELIGIJATA

Vnimavajte i ~uvajte se od ìveewe so religiozna "hrana" 1

Sigurno dosega ste gi zaboravile pette lebovi koi nahranija pet iljadi lu|e, so ostatok od dvanaeset ko{nici leb, ili pak, sedumte lebovi koi nahranija ~etiri iljadi lu|e i golemiot ostatok πto ostana. No, ne vi zboruvam za telesna hrana. Ne! Jas dojdov da ve predupredam da ne se hranite so ideite i la`nite u~ewa na onie koi od religijata pravat biznis. 2

Takvite lu|e zaludno me oboùvaat, u~ej}i doktrini koi se samo ~ove~ka izmislica. Tie se tolku zaneseni vo svoite sueverija, taka πto ve}e gi zaboravile Bo`jite zapovedi. 3

Pazete se od la`ni u~iteli koi pred vas stojat oble~eni vo ov~a koà. Pod nivnata maska se krie besen volk. Takvite go sledat nivniot vistinski voda~, |avo-lot, i pravat taka kako πto saka toj. Toj beπe ubiec uπte od po~etokot i nikogaπ ne ja kaùvaπe vistinata, bidej}i vo nego nema vistina. Koga laè, toj zboruva od sebe, zatoa πto e la`livec i tatko na lagata. 4

Na ovie la`livci koi se pravat vaπi sudii, im velam: Teπko vam, la`ni u~iteli i voda~i, licemeri! Vie gi zatvorate vratite na nebesnoto carstvo i go zatvorate patot na onie koi navistina sakaat da vlezat. Vie samite ne vleguvate, a im go popre~uvate patot na onie koi kopneat da vlezat. Kradete od siromaπni vdovici, a potoa vaπite vistinski nameri gi zatskrivate so dolgi pobo`ni molit-vi. Vie }e nasledite golemo prokletstvo.

Obikoluvate more i kopno za da sozdadete eden prozelit (ili fanatik kako vas), a koga }e stane takov, go pravite sin na pekolot - dvojno poloπ od vas.

Vie propovedate: "Hramot ne e vaèn. Va`no e zlatoto vo hramot!"[to e pova`no: zlatoto vo riznicata ili hramot πto go osvetuva zlatoto?I velite: "@rtvenikot ne e vaèn, tuku darot πto e vrz nego."Vie ste i bezumni i slepi. [to e pova`no: darot πto se nao|a na `rtve-

nikot ili `rtvenikot πto go osvetuva darot?Onoj {to mu pridava zna~ewe na `rtvenikot, gi veli~a nego i sé πto e

na nego. Onoj πto mu pridava zna~ewe na hramot, toj go veli~a sekoj kojπto presto-juva vo vnatreπnosta na hramot. A onie koi go po~ituvaat neboto, go veli~aat i Boìjot tron i Onoj kojπto sedi na nego.

Pompezno davate dobrovolen prilog duri i od naneto i rastenijata koi vi rastat pred ku}ata, a vo isto vreme gi zapostavuvate posuπtinskite neπta vo zako-not: pravdata, milosta i vernosta - go zapostavuvate tokmu ona πto ve zasega.

Vaπata vizija ne se protega nitu eden santimetar podaleku od pred vaπiot nos. Ja cedite i vinskata muπi~ka, a ja progoltuvate kamilata. Ja ~istite nadvo-reπnosta na vaπite ~a{i i sadovi, a vnatre ostanuva debel talog od grabe` i lakomost. Kolku ste slepi! Is~istete ja najprvin ne~istotijata od vnatre, pa duri togaπ }e bide Ëista i nadvoreπnosta.

Vie la`ni u~iteli! So vaπeto licemerie ne ste poarni od belo varosani grobovi πto odnadvor izgledaat ubavo, a vnatre se polni so smrt i mrtove~ki koski. Moète da gi voshituvate lu|eto so vaπiot nadvoreπen izgled na pravednost, no vnatre ste polni so licemerie i grev. Kako moète da veruvate, koga vi e pova`na slavata πto ja primate eden od drug, a ne ja barate slavata πto doa|a od samiot Bog?5

Im gradite spomenici na prorocite i stavate cve}e na grobovite na pra-vednite, i velite: "Da ìveevme vo vremeto na naπite predci, nemaπe nikogaπ da dozvolime da se prolee nivnata nevina krv."

Poglednete ja vaπata sopstvena nedoslednost! Vie ste decata na onie πto gi ubivaa prorocite, no vie duri i gi nadminuvate delata na vaπite predci.

Vie zmii, generacijo na otrovnici! Kako }e go izbegnete prokletstvoto na pekolot? Eve, }e vi pratam proroci, mudreci i u~iteli: nekoi od niv }e gi ubiete i raspnete, a nekoi }e gi tepate i progonuvate od grad vo grad.6

Kakvo licemerie! Isaija beπe vo pravo koga za vas prore~e, velej}i: "Ovoj narod mi prio|a so usta i so jazik me po~ituva, no srceto mu e daleku od mene."7

Se opravduvate sebesi pred vaπite zaednici, no Gospod gi znae vaπite srca: bidej}i ona πto e visoko ceneto od ~ovekot, odvratno e vo Bo`jite o~i.8

Vnimavajte: mnogumina }e dojdat od istok i od zapad, i vo nebesnoto carstvo }e sednat do Avraam, Isak i Jakov. A onie πto trebaπe da vlezat vo carstvoto, }e bidat izgoneti nadvor, vo mrakot. Ako vaπata pravednost ne ja nadmine la`nata pravednost na samonare~enite vernici, nema ni da stapnete vo Boæjoto carstvo. 9

SVETLINATA [TO GO OSVETLI SVETOT

Jas dojdov za da bidam svetlina na ovoj svet, za nitu eden koj veruva vo mene da ne ostane vo temnina. Jas sum svetlinata πto go osvetli svetot; onie πto me sledat, nikogaπ pove}e nema da odat vo temnina, tuku }e ìveat vo svetlina.1

Najgolemata proverka se sostoi vo ova: ogromna bleskava svetlina dojde vo ovoj mra~en svet. A sepak, ìtelite na ovoj svet pove}e ja sakaat temninata otkolku svetlinata, bidej}i nivnite dela se zaslepeni od sebi~nost i al~nost. I navistina: onie πto gi predavaat svoite ìvoti na zloto, ja mrazat svetlinata na vistinata i uplaπeni se od toa deka nivnite dela }e izlezat na videlina i }e bidat osudeni; dodeka, pak, drugite slobodno za~ekoruvaat vo svetlinata za delata da im bidat videni, bidej}i nivnite dela mu se ugodni na Bog.2

Otidovte vo pustinata za da go vidite krstitelot Jovan. Toj vi svedo~eπe za vistinata. Toj beπe svetlina koja goreπe i bleskaπe, a vie sakavte, barem za kratko, da se raduvate vo negovata svetlina. No, jas imam pogolemo svedoπtvo od Jovan. Zada~ata πto mojot Tatko mi ja dade da ja izvrπam, i ona πto go pravam, dokaùvaat deka Toj me pratil.

Ako ne gi vrπam delata na mojot Tatko, togaπ moète da ne veruvate. No, ako gi vrπam negovite dela, makar i da ne veruvate vo mene, veruvajte vo delata πto gi vrπam. Taka }e znaete i }e veruvate deka Tatkoto e vo mene i jas vo nego. Jas moram da ja vrπam zada~ata na onoj πto me prati, dodeka e den: bidej}i nabliùva no} koga nikoj pove}e nema da moè da raboti.3

Svetilka za teloto e okoto: ako vaπite o~i se zdravi, celiot vaπ ìvot }e bide ispolnet so svetlina, no ako o~ite vi se preokupirani so zloto, celiot vaπ

ìvot }e bide zarazen od temninata; ako ona πto go osvetluva vaπiot ìvot e temnina, kolku li e golema i uàsna taa temnina!4

Neli ima najmalku dvanaeset ~asa dnevna svetlina? Ako odite dodeka e den, ne se sopnuvate, bidej}i okolu vas ima prirodna svetlina. No, ako odite no}e, }e padnete, bidej}i nema svetlina za da ve vodi. Veruvajte vo svetlinata za da moète da bidete "deca na svetlinata". Odete dodeka ima svetlina, bidej}i no}ta nastapuva brgu. Onie πto ~ekorat vo temninata, izgubeni se. Ako slep vodi slep, togaπ i obajcata se osudeni da padnat.5

Ne palite sve}a za potoa da ja pokriete so vazna ili za da ja stavite pod krevet, tuku ja stavate na sve}nik, za koga vie ili vaπite gosti }e vlezat vo ku}ata da vidat svetlina. Isto taka, ne palite sve}a za da ja stavite pod korpa, tuku ja stavate na sve}nik za da im sveti na site πto se vo ku}ata. Zarem ne sfa}ate deka vie ste svetlinata na ovoj svet? Vie ste kako grad izgraden na rid kojπto ne moè da ostane nezabeleàn. Dozvolete vaπata svetlina da sveti jasno pred site lu|e, za da moàt da gi vidat vaπite dobri dela i da go proslavat vaπiot Tatko kojπto e na neboto. Bidej}i, ona πto go pravite vo tajnost, na krajot }e bide otkrieno, i ona πto se ~ini deka e skrieno, eden den }e bide razglaseno na dolgo i na πiroko. Ona πto sega vi go velam nasamo, objavuvajte go vo javnosta, i ona πto vi go πepoti Svetiot Duh, razglasuvajte go od pokrivite.6

OTKROVENIETO

Dojde vremeto ôvekoviot Sin da bide otkrien i slaven.1

Ne dojdov da baram slava za mene, no postoi Eden kojπto saka da me vozdigne, a toj e sudijata na onie πto me otfrlaat.2

Vo vaπite zemski zakoni zapiπano e deka usoglasenoto svedoπtvo na dvajca svedoci e vistinito. Spored toa, jas svedo~am za sebe, a Tatkoto koj{to me prati isto taka svedo~i za mene. Znam deka svedoπtvoto πto go dal za mene e vistinito. I zatoa, ne baram nikakvo odobruvawe od bilo kakva zemska vlast.3

Toj πto gi πiri samo svoite idei, go pravi toa za da stekne slava za sebe. No toj kojπto raboti za slava i Ëest na Onoj πto go pratil, go pravi ona vistinskoto i niπto laæno nema vo nego.4

Kaj vas ne dojdov vo moe ime, tuku bev praten od Onoj kojπto e vistinata. Ne dojdov od neboto za da ja izvrπuvam mojata volja, tuku za da ja izvrπuvam voljata na Tatkoto kojπto me prati. Se rodiv i dojdov na svetot poradi ovaa cel: da bidam ìv dokaz za vistinata. Onie πto ja sakaat vistinata, me sledat.5

Jas i mojot Tatko sme eden. Vo negovo ime dojdov za da imate ìvot, i toa, da go imate poizobilno.6

Celata vlast na neboto i na zemjata ja imam jas. Jas vi davam ve~en æivot, klu~evi od nebesnoto carstvoto i mo} koja e nad seta mo} na neprijatelot. Zatoa neka ne se plaπi va{eto srce, nitu pak voznemiruvajte se. Mirot πto vi go davam e daleku nad onoj πto svetot moè da vi go dade. ]e ja spoznaete vistinata i taa }e ve oslobodi. I, ako Bo`jiot Sin ve oslobodi }e bidete navistina slobodni. Ova vi go kaæuvam za da veruvate i da bidete preobrazeni.7

Ova e voljata na Bog, kojπto me prati: sekoj πto gleda na Sinot i veruva vo nego, dobiva ve~en ìvot. A ako veruvate vo mene, jas }e ve voskresnam vo posled-niot den. Dali veruvate vo Bo`jiot Sin? Bidej}i tokmu toj vi zboruva.8

SVETOT

Tatkoto kojπto me prati mi kaà πto da vi kaæam. Znam deka negovite zborovi vodat do ve~en æivot. Zatoa, sé πto }e mi kaè da kaàm, jas go kaùvam.1

Toa πto go zboruvam, ne se moi zborovi, tuku doa|aat od Tatkoto kojπto me prati. Onie πto gi sluπaat moite zborovi i veruvaat vo Onoj πto me prati, }e imaat ve~en æivot. Tie nema da bidat osudeni, tuku }e preminat od smrt vo ìvot.2

Sluπajte: doa|a ~asot i ve}e nastapil koga mrtvite }e go ~ujat glasot na Bo-`jiot Sin, i sekoj πto }e go ~ue negoviot glas, }e ìvee.3

Gi prou~uvate drevnite proro~ki zapisi, bidej}i kopneete da najdete ve~en ìvot. Site tie svedo~at za mene, a sepak se kolebate da dojdete kaj mene za da go najdete ìvotot πto go barate.4

Iako ne vi se pojavil li~no, nitu vi zboruval ~ujno, sepak, Tatkoto svedo~el za mene. No so odbivaweto da veruvate vo mene, vo onoj kogo Tatkoto vi go prati, vie si gi zatvorate uπite za samiot Bog.5

Kako toa, nekoi od vas, mislej}i na Onoj kogo Tatkoto go pratil kako svoe najmilo na svetot, velat: "Toj huli zatoa πto veli, "Jas sum Boæji Sin""?6

Vi velam: jas sum patot, vistinata i ìvotot. Nikoj ne moè da go poznava Tatkoto, osven ako jas ne mu go pretstavam. Samo Duhot dava ìvot. Vaπeto telo staree i eden den }e vi otkaè, no moite zborovi se duh i ìvot.7

Ne go sudam onoj πto }e gi ~ue ovie zborovi i nema da poveruva, bidej}i ne dojdov da mu sudam na svetot, tuku da go spasam. Sepak, ve predupreduvam: tie πto me otfrlaat mene i moite zborovi, }e bidat odgovorni bidej}i vistinata πto ja zboruvam }e vi bide sudija vo posledniot den.8

Vistina vi velam deka nebesata nad vas i zemjata pod vas eden den }e gi snema, no ona πto vi go zboruvam nema nikogaπ da is~ezne.9

TATKOTO

[to mislite za Isus Hristos? îj Sin e?1

Nikoj ne znae koj e Bo`jiot Sin, osven Tatkoto na neboto: i nikoj ne moè da znae koj e Tatkoto, osven Sinot i onie na koi Sinot }e im go otkrie. Dosega ne ste go znaele kako πto go znam jas, no jas dojdov kaj vas, ispraten od nego.2

Onoj πto me prati, sega e so mene tuka. Ne me ostavil, bidej}i sekogaπ go pravam ona πto mu e drago. Vpro~em, gledaj}i me mene, go gledate Tatkoto; pa togaπ, zoπto prodolùvate da velite "Pokaì ni go Bog"? Zarem ne veruvate deka jas sum eden i ist so mojot Tatko, i Tatko mi e isto πto i jas?3

Jas i Tatko mi sme edno. Sé πto ima Tatkoto moe e. Na ovoj svet dojdov od Tatkoto; ovoj svet povtorno }e go napuπtam i }e se vratam kaj Tatko mi.4

Sinot sam ne moè da stori niπto, tuku go pravi seto ona πto go gleda od Tatko mu. Tatkoto go qubi Sinot, i mu go ima otkrieno univerzalniot plan; a vie }e bidete svedoci na uπte pogolemi ~uda od onie koi ve}e gi vidovte.

Kako πto Tatkoto voskresnuva mrtvi i dava nov æivot, taka i Sinot }e dava nov æivot na kogo }e posaka.5

Sepak, sam ne moàm da napravam niπto; procenuvam onaka kako πto Bog me vodi; i moite patiπta se sovrπeni, bidej}i ne baram da bide po moja volja, tuku po voljata na Tatkoto kojπto me prati. Kako πto Tatkoto ima sila da dava ìvot, taka i Sinot go ima darot na ìvotot, i mu e dadena vlast da sudi, bidej}i toj e Mesijata, ôvekoviot Sin.6

Uπte na po~etokot go rekov ova: ima tolku mnogu neπta vo vaπite ìvoti πto bi moèl da gi osudam, no dojden sum so druga poraka koja mi e dadena od Onoj kojπto e vistinata. Toa e porakata koja mu ja kaæuvam na svetot.7

Koga na krajot }e go izdignete ôvekoviot Sin (na krstot), }e znaete koj sum, i }e sfatite deka niπto ne storiv spored moj plan ili so moja vlast, tuku samo vi gi prenesov zborovite πto mojot Tatko mi zapoveda da gi objavam.9

DOBRIOT PASTIR

Ne plaπi se, malo stado, zaπto vaπiot Tatko so radost vi go dava car-stvoto.1

Jas sum dobriot pastir. Si go poznavam moeto stado i toa me poznava mene. Kako πto Tatkoto me poznava mene, taka i jas go poznavam nego. Volen sum da go dadam mojot ìvot zaradi ovcite. Moite ovci mi go poznavaat glasot. Gi znam site poedine~no po ime, a tie me sledat. Jas im davam ve~en æivot. Nikogaπ nema da zaginat, nitu pak nekoj }e moè da gi

grabne od mojata raka. Mojot Tatko, kojπto mi gi dade, e pogolem od sekoe carstvo i vlast; i nikakva sila ne moè od negovata silna raka da ja izvle~e duri ni najslabata ovca. Sepak, ima uπte mnogu ovci πto mi pripa|aat, no se nadvor od stadoto: i niv moram da gi priberam. I tie }e se raduvaat na mojot glas i }e stanat ~lenovi na edno golemo stado, so eden pastir kojπto denono}no }e se griì za niv.2

Toj πto vo stadoto vleguva preku vleznata vrata e pastirot na ovcite. Nemu vratarot mu ja otvora vratata, a ovcite treperat od radost od negoviot glas. Gi povikuva site po ime i gi vodi na zeleni pasiπta. Koga ovcite gi izveduva na pa-sewe, toj ~ekori pred niv, a tie go sledat, uspokoeni od negovite zborovi. Tie nema da pojdat po tu|inec, tuku naprotiv, }e begaat od zvukot na nepoznat glas.3

Jas sum dobriot pastir koj{to go dava svojot ìvot za ovcite. Naemnikot ne e vistnski pastir. Toj ne se griì za ovcite kako za svoi, i koga }e zdogleda volk, toj bega ostavaj}i gi ovcite nezaπtiteni. Volkot gi zgrabuva, a tie se razbeguvaat.4

Jas sum vratata na trloto. Onie πto se obiduvaat da vlezat vo stadoto na koj i da e drug na~in, ne se niπto drugo osven kradci i graba~i. Mnogu izmamnici doj-doa pred mene, no ovcite gi prepoznaa i ne pojdoa po niv. Jas sum vratata. Vlezete niz nea i }e bidete bezbedni, }e imate sloboda da vleguvate i izleguvate i }e najdete hrana.5

Ovaa zemja e izma~ena od nezasitna rasipanost, smrt i uniπtuvawe; no jas dojdov za da go otstranam ovoj uàsen napliv. Dojdov za da moète da go otkriete vistinskoto zna~ewe na ìvotot i za da bidete blagosloveni.

HRANA ZA DU[©ATA

Napiπano e: "ôvekot nema da ìvee samo od leb, tuku i od sekoj zbor πto izleguva od Bo`jata usta."1

Jas sum lebot na ìvotot: ako dojdete kaj mene, nikogaπ nema da po~uv-stvuvate duhoven glad i, ako veruvate vo mene, nikogaπ nema duhovno da oèdnete. Stanete! Zemete go lebot na ìvotot koj{to dojde od neboto: ako jadete od ovoj leb, }e ìveete ve~no. Lebot πto vi go nudam e mojot ìvot, πto go dadov za ìvotot na svetot. Jas sum lebot na ìvotot koj dojde od neboto za da se nasladuvate i piruvate duhovno, i poradi toa da primite duhoven ìvot i da ne umrete.2

Seta vaπa sila ja troπite na hrana πto se rasipuva; namesto toa, barajte hrana πto }e trae zasekogaπ. Toa e hranata koja kopneam da vi ja dadam, bidej}i Bog Tatkoto mi dade takva mo}.3

Ste sluπnale kako vaπite predci jadea mana koga bea vo pustinata; no toa beπe odamna, tie se umreni. Mojsej ne moèπe da vi go dade vistinskiot leb od neboto πto vi go nudi mojot Tatko, bidej}i Bo`jiot leb e Onoj πto dojde od neboto, Onoj πto mu dava ìvot na svetot.4

Ako razberevte πto e Bo`jiot dar, }e pobaravte da vi dadam i voda πto dava ìvot. Bidej}i koj pie obi~na voda, nabrgu pak }e oèdne, no onoj πto ja pie vodata {to jas mu ja davam, }e otkrie nepresuπliv izvor kojπto izobiluva so ve~en ìvot.5

Dali oèdnuvate duhovno? Dojdete kaj mene i pijte, zatoa πto onie πto veruvaat vo mene, kako πto e napiπano, "od dlabinata na nivnoto bitie }e pote~at reki od ìva voda."6

Vtor del

NOVOTO CARSTVO

NEBESNOTO CARSTVO

Od vremeto na krstitelot Jovan, pa dosega, nebesnoto carstvo trpi nasilstvo i golem e brojot na nasilnicite koi go otimaat sosila. 1

Nebesnoto carstvo e kako nivata na nekoj zemjodelec {to ja po-seal so p~enica, i koristel dobro seme. Edna no}, dodeka zemjodelecot spiel, doπol negoviot neprijatel, poseal kakol niz p~enicata i izbegal. Koga prvite listovi od p~enicata izniknale od zemjata, isto taka izniknal i kakolot. Koga go videle toa slugite, otiπle kaj zemjodelecot, i so rastrepereni glasovi mu ka`ale: "Gospodaru, neli poseavme dobro seme na tvojata niva? Od kade izleze sega tolku mnogu kakol?"

Zemjodelecot odgovoril: "Mora nekoj neprijatel da go storil toa."

"Da se obideme li da go otstranime?", praπale slugite.

"Ne", rekol zemjodelecot. "Ako go iskornete kakolot, }e ja iskor-nete i p~enicata. Ostavete gi zaedno da rastat do ètvata, a pri èt-vata }e im naredam na ètvarite: "Soberete go najprvin kakolot i vrzete go vo snopovi, za gorewe. Potoa soberete ja p~enicata vo moite ambari.""

Toj πto go poseal dobroto seme e ôvekoviot Sin. Nivata e svetot. Dobroto seme se Bo`jite deca, a kakolot se izmamenite od zliot. Neprijatelot kojπto go poseal kakolot e |avolot. @etvata go pretstavuva krajot na svetot, a ètvarite se angelite. Kako πto kako-lot bil sobran i izgoren, taka }e bide i na krajot na svetot. ôve-koviot Sin }e gi prati svoite angeli. Tie }e go soberat seto ona πto pretstavuvalo kamen za sopnuvawe na Ëoveπtvoto. A site onie πto Ì-veat nadvor od negovoto carstvo, vo bezzakonie, }e gi progoni vo mesto na solzi i maki. Togaπ pravednite vo carstvoto na svojot Tatko }e sjaat kako sonceto. Ako imate uπi za sluπawe, ~ujte gi ovie zborovi.2

Sekoe carstvo πto e podeleno vnatreπno, e osudeno na propast; i sekoj grad ili ku}a πto se podeleni vnatre{no, }e padnat. Na istiot na~in, ako Satana se bori protiv Satana, toj e vnatreπno podelen. Kako togaπ bi moæelo negovoto carstvo da opstoi?

Nikoj ne moæe da grabne neπto od carstvoto na Satanata, ako prethodno ne go vrze Satanata. Ako jas gonam demoni i izveduvam znaci i ~uda kako sojuznik na Satanata, togaπ so ~ija sila vaπite deca go pravat toa? Dozvolete tie da bidat vaπi sudii:

tie moàt da vi go postavat istoto praπawe! No, ako jas i vaπite deca gonime demoni so pomoπ na Bo`jiot Duh, togaπ carstvoto Bo`jo doπlo kaj vas.3

Nikogaπ li ne ste pro~itale vo Pismoto: "Kamenot πto go otfr-lija yidarite, stana kamen temelnik. Toa e Gospodovo delo i zarem ne e toa ~udesno?" Zatoa vi velam deka Bo`joto carstvo }e bide odzemeno od vas koiπto sluπate, a ne pravite niπto, i }e im bide dadeno na lu|e koi se trudat da donesat plod vo svoite ìvoti.4

Vnimavajte kako se odnesuvate so ovaa poraka: bidej}i site grevovi na lu|eto moàt da im bidat prosteni, zaedno so site nivni bogohulstva. No nema proπka za onie πto zloto go gledaat kako dobro, a dobroto kako zlo, i so toa hulat protiv Svetiot Duh. Takviot prestap e ve~en. Vnimavajte na ovie zborovi: zlite lu|e i bludnicite }e vlezat vo nebesnoto carstvo pred vas! Tie go sluπnaa povikot za ìvot i se obratija kon Bog. Od druga strana, pobo`nite lu|e go sluπnaa povikot i namerno mu svrtea grb.5

Nema da vlezete vo nebesnoto carstvo zatoa {to postojano povtoruvate "Gospode, Gospode", tuku }e vlezete ako ja izvrπuvate vo-ljata na mojot Tatko kojπto e na neboto.

[to bi se slu~ilo, ako docna nave~er otidete vo ku}ata na nekoj istaknat ~ovek vo vaπiot grad, otkako toj ve}e si legnal da spie, a vie glasno se rastropate na vratata i se razvikate: "Otvori ja vratata, sa-kam da vlezam!"?

Sopstvenikot na ku}ata bi vi odgovoril: "Odi si, ne te pozna-vam!"

Ako prodolæite da se bunite, "No jas jadev vo istite restorani vo koi i ti jade{e, i te sluπav kako dr`i{ predavawa po naπite ulici", toj samo bi vi odgovoril: "Sluπaj vamu! Ti rekov daka ne te poznavam. Ostavi me na mira!"

Na sudniot den mnozina }e dojdat velej}i: "Gospode, Gospode, neli prorokuvavme vo tvoe ime, i neli vo tvoe ime izgonuvavme demoni, i vo tvoe ime pravevme ~udotvorni dela?"

Togaπ }e moram da im kaæam: "Odete si od mene! Nikogaπ ne sum ve poznaval. Siot svoj `ivot go potroπivte pravej}i zlo."6

So vakvite ilustracii ve pou~uvam. Vam vi e dadeno e da gi znaete tajnite na nebesnoto carstvo.7

Eve uπte eden raskaz kojπto go prika`æuva nebesnoto carstvo: si bil ednaπ eden bogat investitor koj{to se podgotvuval da zamine vo dale~na zemja. Pred da zamine, gi povikal svoite trojca pomoπnici i im gi doveril vo nadleænost svoite investicii za vreme na negovoto otsustvo. Na prviot mu dal pet smetki, na vtoriot dve pomalku, a na tretiot mu dal samo edna mala smetka. Na site im dodelil odgovornosti spored nivnite darbi.

Rabotnikot na kojπto mu bile dadeni pet smetki, vednaπ zapo~-nal da kupuva i prodava, i za kratko vreme dvojno ja

zgolemil sumata πto mu bila doverena, pa imal deset smetki. Vtoriot rabotnik go sto-ril istoto. Gi investiral dvete smetki πto mu bile dovereni i dvojno ja zgolemil nivnata vrednost. No, tretiot pomoπnik bil plaπliv. Toj si ja stavil smetkata vo kutija i ja zakopal v zemja. Tamu ja ostavil, plaπej}i se da ne ja izgubi ili da ne mu ja ukradat.

Mnogu meseci podocna bogatiot ~ovek se vratil od patuvaweto. Vednaπ gi povikal rabotnicite da podnesat smetka za toa kako gi investirale negovite pari.

Prviot rabotnik kaàl deka gi investiral pette smetki i deka sega ima deset. Na ova bogatiot kaàl: "Mnogu dobro si storil i si mi bil veren. Bidej}i si bil veren so tie pet smetki, }e te postavam da bideπ glaven nad mnogumina. Uπte od denes moèπ da zapo~neπ da gi uìvaπ ovie odgovornosti."

Potoa go povikal vtoriot rabotnik, koj rekol: "Ti ostavi dve smetki vo moja nadle`nost, a sega imam ~etiri."

Koga go sluπnal ova, bogatiot go povtoril istoto πto mu go ka-àl i na prviot rabotnik: "Dobro si storil! Si bil veren vo rakovo-deweto so dve pomali smetki. ]e te postavam glaven na mnogumina. Odi i vrπi si ja zada~ata so radost."

Kone~no, bil povikan i tretiot rabotnik. Toj rekol: "Otsekogaπ te smetav za teòk ~ovek. Sobiraπ profit od parite na drugite lu|e, i smetav deka }e mi go zemeπ profitot πto }e go ostvaram so

mojata mala smetka. Pa, zatoa ja zakopav v zemja i ja ostaviv da stoi tamu dodeka da se vratiπ."

Na ova bogatiot odgovoril: "Glupav rabotniku! Ti znaeπ kako jas rakovodam so mojot biznis. Moèπe barem da ja staviπ smetkata vo banka, za da dobieπ kamata. Imaπe samo edna smetka vo tvoja na-dle`nost, a ti si ja zakopal v zemja. Sega i nea }e ti ja odzemam i }e mu ja dadam na onoj πto rabotel mudro. [to drugo preostanuva za tebe, osven da taìπ i da se kaeπ?"

Vo nebesnoto carstvo, onie πto go upotrebuvaat ona πto go poseduvaat, bez razlika kolku bezna~ajno izgleda, }e prodolàt da dobivaat pove}e i pove}e, i }e imaat vo izobilstvo; no onie πto se plaπlivi ili se neverni duri i vo najmalite raboti, na krajot }e izgubat sé.8

Uπte eden primer moè da bide izvle~en od ilustracijata za zemjoposednikot koj izlegol rano nautro za da najmi rabotnici za svo-eto lozje. Koga naπol sposobni rabotnici, se spogodile da rabotat za plata od eden srebrenik dnevno. Potoa gi pratil da rabotat na lozjeto.

Podocna toa utro, okolu devet ~asot, toj se vratil vo gradot, i gledaj}i grupa od nevraboteni rabotnici koi stoele na pazarot, im rekol: "Odete i rabotete na moeto lozje, }e vi platam dobro."

Napladne zemjoposednikot povtorno se vratil vo gradot, a istoto go storil i vo tri ~asot popladne, sekojpat vrabotuvaj}i naemnici za da rabotat na negovoto lozje. Kone~no, vo pet ~asot popladne, se vratil za posleden pat vo gradot. Tamu sretnal nekolku skitnici koi ostanale nevraboteni. Gi praπal: "Zoπto beskorisno stoite tuka cel den?"

Tie odgovorile: "Bidej}i nikoj ne né najmi".

Toj rekol: "Ajde, sé uπte ima mesto za rabota na moeto lozje."

Koga se stemnilo, zemjoposednikot mu rekol na ~ovekot πto rakovodel so negovoto lozje: "Povikaj gi rabotnicite od lozjeto i daj im gi nadnicite, po~nuvaj}i so isplata od posledniot pa do prviot πto go najmiv denes."

Tie πto bile najmeni vo pet ~asot popladne istapile napred i sekoj od niv dobil srebrenik. Gledaj}i go ova, onie πto bile najmeni porano istiot den, pomislile deka tie }e dobijat pove}e. No, koga istapile napred, i tie isto taka dobile po eden srebrenik.

Vednaπ po~nale da mu se `alat na zemjoposednikot: "Tie πto bea najmeni popladnevo, rabotea odvaj eden ~Ëas, a ti za rabotata im plati isto kolku i nam. A nie go srabotivme pogolemiot del od rabotata, i toa vo najgolemata `ega."

No zemjoposednikot im odgovoril: "Prijateli, ne vi napraviv niπto loπo. Neli sekoj od vas se soglasi da raboti za dnevnica od eden srebrenik? Zatoa, zemete si go ona πto vi pripa|a, i prodolète si go patot. Jas odlu~iv da im isplatam na onie πto gi vrabotiv pri krajot na denot ista suma kolku i vam. Nemam li pravo so sopstvenite pari da pravam kako πto jas sakam? Dali vaπite o~i se ispolnija so zavist, gledaj}i ja mojata dare`livost i qubeznost?"

I ova e ilustracija za nebesnoto carstvo, bidej}i, vi velam, po-slednite }e bidat prvi, a prvite posledni. Mnogumina se povikani, no malkumina se izbrani.9

Nebesnoto carstvo e kako bogatstvo πto leì zakopano vo nekoja niva. Eden den nekoj ~ovek go otkril. Vednaπ potoa go zakopal. Celiot radosen, prodal sé πto ima, smetaj}i go toa kako mala `rtva, so koja ima namera da si ja kupi taa niva.10

Tie πto vleguvaat vo nebesnoto carstvo ne dozvolile da gi zadrì nikakva zemska grià. Kako trgovec koj siot svoj ìvot baral skapocen biser, isto i tie dobrovolno `rtvuvale sé, so namera da se zdobijat so takvo besceneto bogatstvo - nov ìvot, nov na~in na razmi-sluvawe, nade` za ovoj svet i za svetot koj treba da dojde.11

Bo`joto carstvo funkcionira spored boèstven plan. Zemjo-delecot see seme na negovata niva, i koga }e zavrπi so rabotata, odi da spie. Sekoj den toj stanuva i raboti do mrak. Vo me|uvreme zapo~nuva prirodniot proces, semiwata izniknuvaat i

zapo~nuvaat da rastat, zapo~nuva sloèn proces kojπto e daleku nad sfa}awata na zemjo-delecot. Otprvin se pojavuva ne`no liv~e, potoa del od p~enkata, pa celiot plod, sé dodeka zemjodelecot kone~no ne go zeme svojot srp, bidej}i doπlo vremeto za ètva.12

Nebesnoto carstvo e kako sinapovo zrno zasadeno vo niva. I pokraj toa πto e edno od najmalite semiwa, od nego izrasnuva golemo rastenie, koeπto se izviπuva kolku drvo, mesto kade πto pticite mo-àt da se odmorat i zasolnat. Toa e kako grst kvasec od koj se pravi leb. I da se izmeπa so mnogu braπno, toj go potkvasuva celoto testo.13

Kone~no, nebesnoto carstvo moè da se sporedi i so ribarska mreà πto e spuπtena vo vodata i fa}a sekakov vid riba. Koga e polna, ribarite ja izvlekuvaat na bregot. Tamu dobrite ribi gi sobiraat vo koπnici, a loπite gi frlaat. Taka }e bide i na krajot na svetot. Ange-lite }e dojdat i }e gi oddelat zlite od Bo`jite deca, a loπite }e gi oteraat vo ognot, vo mesto na stradawe i taga.14

Ve pra}am bez materijalni dobra, pari ili izdrπka na koja moè-te da se potprete, da blagoslovuvate drugi. Dali nekogaπ vi nedosti-galo neπto? Ne griète se za utreπninata, bidej}i taa }e se griì samata za sebe. Navistina, sekoj den si nosi dovolno griì, taka πto ne e potrebno da se griìme za idninata. Koj od vas moè so umstveni na-pori na svojot rast da mu dodade makar eden santimetar?15

Poglednete gi pticite na neboto, letaat bez grià! Ne ostanuvaat do docna vo no}ta, razmisluvaj}i za utreπniot den, bidej}i nebesniot Tatko se griì za nivnata ishrana. Ne znaete li deka toj se griì za vas kako i za pticite?16

Neli dve vrapËiwa se prodavaat na pazar za nekolku denari? Pa sepak, nitu edno od niv ne moè da padne nazemi, bez toa da go znae va-πiot nebesen Tatko! Zatoa prestanete da stravuvate! Vie ste povredni od bezbroj jata ptici. Duri i vaπite vlakna na glavata se izbrojani.17

Zoπto se griìte πto }e oble~ete? Poglednete gi krinovite πto rastat po livadite. Tie rastat prirodno, bez maka. Duri i carot Solomon vo seta svoja slava ne beπe ni od daleku tolku ubavo oble~en kako eden od ovie cvetovi. Ako Bog tolku se griì za ona πto divo raste po poliwata, za ona πto denes e tuka, a utre se koristi za ogrev, nema li da se griì mnogu pove}e za vas? Kako moète da imate tolku mala vera?

Zatoa prestanete da velite: "[to }e jademe? [to }e pieme? Dali }e imame dovolno za da se oble~eme?" Taka razmisluvaat nevernicite i sekogaπ se nezadovolni. Opuπtete se! Vaπiot nebesen Tatko gi znae vaπite potrebi, i mnogu pove}e od toa.

Barajte go najprvin Bo`joto carstvo i negovata pravednost, a site vaπi potrebi }e bidat zadovoleni.18

CARSKATA ZAPOVED

Najvaæ`nata zapoved od site e ovaa: Qubete go Gospod, vaπiot Bog, so celoto svoe srce, so seta svoja duπa, so siot vaπ razum i so seta sila.1

Vtorata zapoved neka bide: Qubete go svojot blièn kako samiot sebe.2

Ova e mojata zapoved: da se qubite eden so drug kako πto jas ve zasakav! Nema pogolemi zapovedi od ovie. Nikoj ne poseduva pogolema qubov od onoj πto bi si go dal svojot æivot za prijatelite.3

Sekoj kojπto ìvee sprotivno duri i na najmalata od ovie zapovedi, }e bide najmaliot vo nebesnoto carstvo. No koj postapuva spored niv i drugite gi podu~Ëuva na radosta πto se dobiva sledej}i gi istite, }e bide nare~en golem vo nebesnoto carstvo. Vi gi kaæàv site ovie neπta, za mojata radost da ostane so vas, a vaπata da bide celosna.4

Sigurno ste sluπnale kako lu|eto velat: "Normalno e da gi qubiπ svoite bli`ni, a da gi mraziπ neprijatelite."

No, jas vi velam: qubete gi va{ite neprijateli. Blagoslovuvajte gi onie πto ve prokolnuvaat. Pravete im dobro na onie koi ve

mrazat. Molete se za onie koi ve preziraat i progonuvaat. Pravej}i go ova, vie }e bidete deca na vaπiot nebesen Tatko: bidej}i toj pravi sonceto da izgreva i za dobrite i za zlite, i pra}a do`d i na pravednite i na nepravednite. Ako gi qubite samo onie koi ve qubat, πto neob~iËno ima vo toa? Duri i rasipanite se odnesuvaat sliË~no. Ako ste gosto-primlivi samo kon vaπite prijateli, zasluæùva li toa nagrada? 5

Namesto toa, qubete se eden so drug, kako πto jas ve qubev. Pravej}i go ova, site }e moæat da vidat deka ste moi u~Ëenici, bidej}i ste polni so nesebi~na qubov. Nemojte da dozvolite da bidete izma-meni: ako nekoj navistina me qubi, }e go prepoznaete. Takviot }e ìvee spored moite zborovi, }e bide po~ituvan od mojot Tatko i blagosloven so negovata blizina. Ako go sluπate ona πto vi go zboruvam, ako go vrπite toa i me qubite, }e bidete qubeni od mojot Tatko i od mene. Nie }e dojdeme i }e se vselime vo vas, vo domot na vaπeto srce.6

Mojot Tatko ve qubi bidej}i mi veruvavte, i veruvavte deka sum praten od Bog. Prodolète so taa qubov. Pridrùvajte se kon moite zborovi i }e ìveete vo taa qubov; jas gi po~ituvam zapovedite na mojot Tatko, i pravej}i go toa opfaten sum so negovata qubov.7

Eden ~ovek patuval od Erusalim kon Erihon. Na patot bil napadnat od kradci koi mu gi zele aliπtata, go pretepale i go ostavile polumrtov. Slu~ajno, po istiot pat odel i sveπtenik. No koga go videl kutriot ~ovek, se prefrlil na drugata strana od patot.

Malku podocna, nekoj religiozen ~ovek pominuval po istiot pat. Ja poglednal `rtvata i pobrzal da si zamine.

Na krajot, pominal eden Samari}anec, ~ovek prezren poradi negovata rasa. Koga go zdogledal povredeniot, vednaπ se soàlil, ja iskinal na lenti svojata sopstvena obleka, napravil zavoi so koi mu gi previl ranite, i gi poleal so maslo i vino. Potoa vnimatelno go polo-ìl na svojata mazga i go odnel vo nekoja gostilnica. Tamu se pogri-ìl ~ovekot da ja dobie potrebnata nega.

Utredenta, pred da si zamine, mu platil na gostilni~arot i rekol: "Pogriì se za nego, a koga }e se vratam, }e ti platam za sé."

Koj od ovie mislite deka mu bil blièn na ~ovekot πto bil ograben?

Odete i ìvejte pravej}i go istoto πto go napravil dobriot ~ovek od Samarija.8

Tret del

Golemite lekcii

NOVOTO UÊWE

Sekoj πto gi sluπa moite zborovi i postapuva spored niv, e mudar i yida na kamenita osnova.1

]e padnat do`dovi i }e nadojdat poplavi. Silni uragani }e se nafrlat na ku}ata, no taa }e opstoi zatoa πto e izgradena na cvrsta stena.

Sekoj πto gi sluπa moite zborovi koi davaat ìvot, a gi odbiva, gradi na pesokliva osnova. ]e padnat do`dovi i }e nadojdat poplavi. Silni uragani }e navalat na ku}ata i }e ja sruπat osnovata. Ku}ata }e padne, a nejziniot pad }e bide straπen.2

Dvajca otiπle da se molat vo hramot - edniot gord i samopraveden ~ovek, a drugiot, sobira~ na danok, poznat po svojata ne~esnost. Gordiot se molel vaka: "Fala mu na Boga πto ne sum greπnik kako drugite, a osobeno {to ne sum izmamnik kako ovoj sobira~ na danok πto go gledam vo }oπeno. Nikogaπ ne mamam, nitu pak vrπam prequba. Postam dvapati nedelno, a vo hramot davam edna desetina od sé πto zarabotuvam."

A sobira~ot na danok ostanal vo zadniot del od hramot ne osmeluvaj}i se nitu da gi podigne o~ite kon neboto dodeka se molel so kaewe: "Boè, te molam, bidi milostiv kon mene, bezvreden greπnik."

Vi velam deka sobira~ot na danok kojπto ja priznal svojata potreba za milost od Bog, se vratil doma so uspokoeno srce, sloboden od nemirot i so proπka. Onie koi vo svojata gordost se izdigaat sebesi, }e bidat ponièni, a onie koi se ponizuvaat }e se vivnat nad griìte na ovoj svet kon mesto na blagoslov i ~est.

Neka dojdat kaj mene duri i malite deca, i ne pre~ete im. Bo`joto carstvo im pripa|a na srcata koi imaat takva doverba; zaπto bez detska vera nikogaπ nema da vlezete vo carstvoto.3

Ako nekoj reπi da ja vrπi voljata na mojot Tatko, lesno }e moæe da otkrie dali moeto u~ewe doa|a od Bog ili pak jas si propovedam moi idei. Moeto u~ewe ne e moe, tuku doa|a od onoj πto me prati.4

Svetot slavi na slepo. Nie, kako Evrei, barem znaeme πto slavime i znaeme deka spasot za ovoj svet e roden me|u nas. Veruvajte mi: doa|a vreme i ve}e e dojdeno, koga lu|eto koi go slavat Bog nema da tr~aat naokolu, baraj}i go mestoto kade πto, navodno, Bog treba da bide, velej}i: "Tuka e! Tuka treba da se molime!"

Vistinskite vernici }e go slavat Bog vo duh i vo realnosta. Bog Tatkoto gi bara onie πto prinesuvaat takva `rtva, `rtva na slavewe i vozdigawe. Ako zamol~ite, togaπ kamewata }e prozborat. 5

Moèbi ste ~itale deka koga kralot David i negovite vojnici bile pregladneti, vlegle vo hramot i jadele od svetiot leb koj bil namenet samo za sveπtenicite, so πto napravile delo koe bilo zabraneto od religioznite zakoni.

Da gi prou~uvavte evrejskite zakoni, }e znaevte deka vo denovite za po~inok, [abat, sveπtenicite πto rabotele vo hramot, go obesvetuvale [abatot, i sepak bile smetani za nevini. Vi velam daka ima mnogu pova`ni neπta otkolku zakonite za hramot. Ako go sfatevte zna~eweto na ona πto go veli Svetoto Pismo, "pove}e sakam milost otkolku `rtva", }e prestanevte da gi osuduvate nevinite. Zatoa πto ôvekoviot Sin e gospodar duri i na denot za odmor, [abatot.

Zamislete vaπe ìvotno, koe navistina go sakate, na [abat da vi padne vo dupka, zarem ne }e storevte sé da go izvadite ottamu? Pa zarem vaπiot ìvot ne e povreden? Ne vi pre~i toa πto na denot za odmor, [abat,

izveduvate dolgi ceremonii i vrπite religiozni liturgii, pa kako togaπ moète da me kriti-kuvate zatoa πto lekuvam na Gospodoviot den? Koga }e prestanete da cenite spored izgledot i }e zapoËnete da pravite vistinski proceni? [abatot beπe sozdaden za vas, a ne vie za [abatot.6

Dojdov na ovoj svet za slepite da moàt gledaat, a onie πto se falat deka gledaat da sfatat kolku navistina se slepi.7

BLAGOSLOVITE

Blagosloveni ste vie koi go sluπate Bo`jiot zbor i postapuvate spored nego. 1

Pravej}i taka, vie }e bidete kako slugata koj, koga }e dojde negoviot gospodar, }e bide zateknat kako raboti ~esno.2

Blagosloveni ste vie koi vaπata celosna doverba mu ja predavate na Bog, zaπto vaπe }e bide nebesnoto carstvo.

Blagosloveni ste vie na koi im e poznata tagata, zaπto vam }e vi bidat dadeni uteha i ohrabruvawe.

Blagosloveni ste vie πto imate dovolno poniznost da gi priznavate svoite potrebi, zaπto celata zemja }e bide vaπa.

Blagosloveni ste vie πto ste gladni i èdni za pravednost, bidej}i }e bidete zadovoleni i ispolneti.

Blagosloveni ste vie πto ste milostivi, bidej}i za vozvrat }e primite milost.

Blagosloveni ste vie πto imate ~isto srce, bidej}i vie }e go vidite Boga.

Blagosloveni ste vie πto ste mirotvorci, bidej}i vie }e bidete nare~eni Bo`ji deca.

Blagosloveni ste vie koi barate spasenie, bidej}i vie }e bidete gra|anite na Bo`joto carstvo.

Blagosloveni ste vie koi ste nepravedno obvineti i za vas se zboruva loπo poradi toa πto ja vrπite mojata volja. Raduvajte se i skokajte od radost, zaπto golema e vaπata nagrada na neboto. Na istiot na~in gi gonea i golemite proroci vo minatoto.3

Kolku li pogolem blagoslov imate vie koi, iako ne ste me videle, veruvate i ja odr`uvate verata vo mene; blagosloveni se vaπite oËi, bidej}i navistina gledaat, i vaπite uπi, bidej}i navistina sluπaat.4

Dojdete vie koi ste tolku mnogu blagosloveni od Tatkoto i nasledete go carstvoto πto e podgotveno za vas uπte pred sozdavaweto na svetot.5

SILATA NA MOLITVATA

Sé dosega ne ste pobarale niπto vo moe ime. Barajte i }e dobiete, i radosta }e vi bide celosna.1

Odite kaj prijatel, na polno}, i velite: "Pozajmi mi tri leba. Imam gosti koi doa|aat od daleku za da me vidat, a mojata kutija za leb e prazna."

Dobivate odgovor: "Te molam, ne voznemiruvaj me sega. Vratata e zaklu~ena i decata mi spijat. Ne moàm sega da stanam da ti pomognam." Iskreno vi kaùvam, iako vaπiot prijatel nema da stane da vi dade leb poradi vaπeto prijatelstvo, toj sepak }e popuπti na vaπata upornost, pa }e stane za da vi dade onolku leb kolku πto vi e potrebno.

Zatoa prodolète. Barajte i }e vi bide dadeno. Barajte i }e najdete. ûkajte i }e vi bide otvoreno. Bidej}i sekoj koj moli, dobiva; onie koi baraat, nao|aat; a na onie πto ~ukaat, vratata }e im bide otvorena πirum.2

Vo nekoj grad ìveel eden sudija so zakoraveno srce, koj nitu se plaπel od Bog, nitu pak se grièl za svojot blièn. Vo istiot grad ìveela i vdovica koja postojano mu se àlela na sudijata za eden ~ovek πto í storil zlo. Dolgo vreme toj ne í obrnuval vnimanie i odbival da ja sosluπa. No, ednaπ, kone~no si rekol:

"Iako nemam strav od Bog, nitu pak se griàm za milosrdie, }e se potrudam taa vdovica da dobie pravda, bidej}i ve}e mi dosadi so nejzinite postojani po-plaki."

Pa, nema li Gospod da im dade pravda na svoite izbrani, koi denono}no vikaat kon nego? Mislite li deka }e gi otfrli? Vi velam: toj }e se pogriì tie da dobijat pravda, i toa brgu! Sepak, osnovnoto praπawe πto se postavuva vo ovaa prikazna e slednovo: Koga jas, Mesijata, }e se vratam, dali }e najdam nekogo so tolku istrajna vera?3

So ova ne sakam da kaàm deka treba vaπite molitvi da se pratvorat vo edno i isto besmisleno povtoruvawe. Taka se molat paganite, mislej}i deka }e bidat ~ueni poradi brojnosta na nivnite molitvi. Ne treba da gi

imitirate. Zapamtete edno: vaπiot nebesen Tatko znae πto vi e potrebno, uπte pred da pobarate.4

Prorokot Isaija napiπal: "Mojot dom }e bide nare~en od site narodi, dom na molitva."5

Zatoa, molete se na Tatkoto, koj gi sluπa vaπite najintimni molitvi i otvoreno gi nagraduva; i πto i da pobarate od Tatkoto, vo moe ime, toj }e go ispol-ni. Ako ìveete vo mene i dozvoluvate moite zborovi da ìveat vo vaπite srca, barajte sé πto sakate i }e vi bide dadeno.6

Molete se vaka: Tatko naπ, kojπto si na neboto, neka celata Zemja spoznae deka ti si edinstveniot svet Bog.

Neka tvoeto carstvo dojde pome|u nas i tvojata volja neka se vrπi na Zemjata taka kako πto se vrπi na neboto.

Daj ni go potrebniot leb i prosti ni gi grevovite kako πto i nie im gi prostuvame na onie πto nam ni greπat.

ûvaj né da ne zapadneme vo iskuπenie i izbavi né od zliot.

Bidej}i Tebe ti pripa|aat celata mo} i slava, zasekogaπ. Neka bide taka.7

BOGATSTVATA NA NEBOTO

@ivejte, pravej}i im na drugite taka kako πto bi sakale i tie vam da vi pravat.1

Si bil nekoj bogat ~ovek, oble~en vo violetova i ubava lenena obleka, koj{to ìveel luksuzen ìvot.

Vo istiot grad ìveel i eden bezdomnik, nare~en Lazar, koj sedel blizu do portata koja vodela do ku}ata na bogatiot. Toj ne baral mnogu, tuku samo troπkite πto pa|ale od trpezata na bogatiot. Uli~nite ku~iwa mu bile edinstvenite prijateli, i tie se grièle za nego.

Eden den Lazar umrel i od angelite bil prenesen vo racete na Avraam. Naskoro i bogatiot umrel, pa go zakopale.

Vo pekolot, toj gi podignal o~ite polni so maka, i go videl Avraam od daleku i Lazar vo negovite race. So seta sila izvikal: "Avraame, smiluvaj mi se i prati go Lazar, pita~ot. Neka si go natopi prstot vo voda i neka mi go oladi jazikot, bidej}i stradam tuka, vo ovie plamewa."

No, Avraam odgovoril: "Se se}avaπ li sinko, za vreme na tvojot ìvot ti gi imaπe svoite udobnosti, a Lazar nemaπe niπto, osven beda. Sega toj ìvee udobno, a ti stradaπ. Osven toa, ima edna golema bezdna πto né deli, taka πto onie πto ottuka bi sakale da dojdat kaj tebe, ne moàt; a nitu pak ti moèπ da dojdeπ vamu."

Koga go ~ul toa, bogatiot izvikal: "Togaπ, te molam da go pratiπ Lazar vo domot na mojot tatko. Imam petmina bra}a, i toj mora da gi predupredi, za da ne za-vrπat i tie vo ovoj pekol."

Na ova Avraam mu odgovoril: "Tie gi imaat Mojsej i prorocite. Neka gi sluπaat niv."

"No", bogatiot prodolìl uporno, "Ako nekoj od mrtvite otide kaj niv, tie }e se pokajat!"

Avraam odgovoril: "Ako ne se pokajat od zborovite na Mojsej i prorocite, nema da se ubedat duri i mrtov da voskresne za da gi predupredi." 2

Nema nikakva velikoduπnost vo toa da davate na onie πto moàt lesno da vi vozvratat. Duri i skràvcite }e pozajmat pari, koga se sigurni deka }e im bide vrateno ona πto go davaat. Vi velam: davajte mu na onoj πto ima potreba, a ne moè da vi vrati; i prostuvajte, duri i ako takviot ve iskoristuva.3

Koga siromaπnite davaat, pridonesuvaat pove}e otkolku site bogati dona-tori zaedno, koi davaat od svoeto izobilstvo. Siromaπnite izdvojuvaat od svoite potrebi, i ~estopati, od qubov go davaat i ona πto ne moàt da si go dozvolat.4

Kolku e re~isi nevozmoæno, onie πto gi sakaat parite da vlezat vo Bo`joto carstvo! Polesno e kamila da se protne niz igleni uπi, otkolku bogat da vleze vo Bo`joto carstvo. No, ona πto e nemo`no za ~ovek, e pove}e od mo`no za Bog.5

Ne trupajte bogatstva na zemjata kade πto molci i 'r|a }e gi rasipat, i kade πto kradci }e provalat i }e gi ukradat. Trupajte gi bogatstvata na neboto, kade πto nitu molec, nitu 'r|a moàt da gi rasipat i kade πto nema rizik od kradci ili obezvrednuvawe. Tamu kade πto vi e bogatstvoto, tamu }e vi bide i srceto.6

Nekoi pravat dobri dela samo koga ima publika koja }e im se voshituva. Takvite nema da bidat nagradeni od vaπiot Tatko kojπto e na neboto. Koga davate, nemojte da bidete kako licemerite, koi razglasuvaat po hramovite i ulicite. Takvite si imaat svoja nagrada.7

Ne dozvoluvajte duri ni vaπata leva raka da znae πto pravi desnata. Davajte tivko i tajno; a vaπiot nebesen Tatko, kojπto gi gleda takvite neπta, }e ve nagradi javno.8

Nau~ete da davate i }e vi se vrati vo izobilstvo, pove}e otkolku πto moè-te da zamislite - umnoèno i obilno. So istata merka, so kojaπto vie ja delite svojata velikoduπnost, }e vi bide merena i vaπata nagrada.9

Ednaπ, vlogot na eden bogat ~ovek donel golema dobivka. Razmisluvaj}i za svoeto bogatstvo, si pomislil: "[to da pravam so dobivkata?" I taka doπol do slednava odluka: "]e gi sruπam starite ku}i i }e si izgradam novi, pogolemi; tamu }e si go ~uvam bogatstvoto i }e ja troπam kamatata. ]e uìvam i }e poseduvam bogatstvo πto }e mi trae dolgo. ]e ìveam bez maka, jadej}i, piej}i i veselej}i se."

No Gospod mu rekol: "Glupav ~oveku! Zarem ne znaeπ deka uπte ve~erva }e ti ja pobaram duπata! Koga }e te nema, ~ii }e bidat site tie neπta?"

Taka e so onie πto sobiraat bogatstva za niv samite, a ne se bogati so bogatstvata koi gi nudi Bog. Kolku }e dobiete sobiraj}i sé πto moè da ponudi svetot, ako pravej}i go toa ja zagubite svojata duπa? I πto bi dale vo zamena za vaπata duπa, ili pak, za vaπeto mesto vo carstvoto?10

VERA [TO POMESTUVA PLANINI

Kolku vi e verata, tolku }e dobiete.1

Mnogumina }e dojdat vo poslednite denovi, od site kraevi na zemjata i }e vlezat vo nebesnoto carstvo. No, onie πto se zamisluvaat pravedni i religioz-nite, koi si mislat deka }e bidat prvi, a ìveat bez vera, nema da vlezat.2

Ako dvajca na zemjata se soglasat so vera, bez ogled na sé, nivnata èlba }e im bide udovolena od mojot Tatko kojπto e na neboto. Bidej}i, kade i da se sobrani vo moe ime dvajca ili trojca, i jas sum tamu so niv.3

Ovie znaci }e ve sledat vas koiπto veruvate: vo moe ime }e izgonuvate demoni i }e zboruvate novi jazici, zmii ili smrtonosni neπta nema da vi naπtetat. ]e poloùvate race na bolnite i tie }e ozdravuvaat.4

Vooruèni so vera, mala kolku sinapovo zrno, }e im velite na planinite: "Pomestete se i odete vo moreto."

Ako veruvate deka ova e mo`no, ne ostavaj}i mesto za somne`, togaπ sé πto }e pobarate ili zapovedate, }e bide storeno. Zatoa vi velam: πto i da sakate koga se molite, veruvajte deka }e go dobiete, i navistina }e go dobiete.5

Koga ste vodeni od Svetiot Duh, na site neπta so koi se sudruvate na zemjata, }e im se sprotistavi nebesnata sila: i sé πto }e dozvolite na zemjata da bide, }e bide onaka kako πto e spored nebesniot sovrπen plan.6

Ne plaπete se pove}e, tuku veruvajte. Sé e mo`no za onie πto veruvaat.7

TRPENIE, MILOST I

PROSTUVAWE

Koga malku se prostuva, malku qubov se dobiva za vozvrat.1

Nekoj ~ovek gi prou~uval smetkite na dvajca poznanici na koi im pozajmil pari. Prviot mu dolèl petstotini zlatnici, a drugiot pedeset. Znaej}i deka nitu eden od niv nema da moè da mu vrati, toj so~uvstvuvaj}i so niv, im gi prostil dolgovite i na obajcata. Koj od ovie dvajca mislite deka bil poblagodaren?2

Isto taka, doπlo vremeto eden kral da si gi pregleda zapisite i smetkite. Za vreme na taa rabota, pred nego bil doveden eden od negovite slugi, kojπto dol-èl neverojatna suma od deset iljadi zlatnici!

Bidej}i bilo nevozmo`no slugata nekogaπ da go plati tolkaviot dolg, kralot pobaral da vidi πto kaùva zakonot: toj propiπuval dolænikot i negovoto semejstvo da bidat prodadeni kako robovi, a nivnata ku}a i imot da se izloàt na javno naddavawe.

Kaej}i se, slugata padnal na kolena pred carot, i izvikal: "Gospodaru i kra-lu moj, te molam za trpenie kon mene, zaπto }e ti vratam sé".

Kralot bil tolku trognat so so~uvstvo, πto mu go prostil dolgot, i go puπtil slugata da si odi sloboden.

Na patot kon doma, istiov sluga sretnal eden prijatel kojπto mu dolèl nekolku positni moneti. Namesto da pokaè milost, go fatil za vrat i mu se razvikal: "Vrati mi gi parite πto ti gi pozajmiv!"

Negoviot prijatel mu padnal pred noze i molel: "Te molam, bidi trpeliv, }e ti vratam sé, do poslednata para."

No slugata ne sakal da sluπa i go frlil ~ovekot v zatvor, da leì tamu sé dodeka ne bide vo mo`nost da si go plati dolgot spored zakonot.

Slu~ajno, nekoi od kralskite slugi videle πto se slu~ilo i vednaπ javile vo palatata.

Kralot naredil da go dovedat slugata i rekol: "Zloben ~oveku! Jas ti go prostiv dolgot πto ne moèπe da go isplatiπ, samo zatoa πto me zamoli. Zarem ne moèπe da pokaèπ milost kon prijatelot πto ti dolèπe tolku bezna~ajna suma?"

Otkako go kaàl ova, kralot go predal slugata na zatvorskite straàri i im zapovedal da go zatvorat, dodeka ne si go plati celiot dolg.

Taka i mojot Tatko }e vi sudi vam, ako odbiete na vaπite bra}a i sestri da im prostite od dnoto na vaπite srca.3

Nemojte da bivate spremni da prostuvate samo sedum pati, tuku sedumdeset pati po sedum. Bidete vo mir duri i so vaπite neprijateli. Postojanata zajadlivost moè samo da dovede do pogolemi nevolji: tu`bi, sudovi, i moèbi zatvor, bez nikakva mo`nost za preina~uvawe na kaznata.4

Dali se se}avate na re~enoto: oko za oko i zab za zab? Jas vi go velam tokmu sprotivnoto. Ako nekoj ve udri po desniot obraz, ponudete mu go i leviot; i ako nekoj ve tuì i vi go zeme paltoto, togaπ dajte mu ja i koπulata πto vi e na grbot. Ako nekoj ve natera da izodite eden kilometar, bidete spremni da izodite dva. Davajte im so πiroko srce na onie πto baraat od vas, i nikogaπ ne pravete se gluvi kon onoj πto doa|a kaj vas so potreba.5

Koga se molite na mestoto za molitva, storete go toa so srce polno so proπ-ka, kako πto nebesniot Tatko vi nudi prostuvawe. I ako prinesete `rtva na mes-toto za molitva i se setite na nerazreπenata kavga pome|u vas i nekoj drug, ostavete go darot pri oltarot. Odete najprvin da se pomirite so toj ~ovek, a potoa vratete se i prinesete go vaπiot dar. Ako nekoj brat vi zgreπi, odete i poraz-govarajte za toa nasamo. Ako ve posluπa }e steknete prijatel.6

Imajte proπka za loπite neπta πto lu|eto vi gi pravat i ìvotot }e vi bide ispolnet so milost i blagodat.7

ZA PLODONOSEN ÆIVOT

Lu|eto }e gi poznavate spored plodot πto go nosat vo nivnite ìvoti.1

Vie ste solta na zemjata. No ako solta ja izgubi sposobnosta da pro~istuva, da dava vkus i da πtiti od rasipuvawe, kako moè povtorno da stane solena? Tak-vata sol ne e za niπto osven da bide frlena i izgazena so noze.

Berete li grozje od trwe ili smokvi od glogovi? Zdravoto drvo ne moè da dade bolen plod. Nitu pak gnilo drvo moæe da proizvede zdrav plod. Isto taka, sekoe dobro drvo dava dobar plod, i sekoe gnilo drvo dava gnil plod. Sekoe drvo πto dava gnil plod biva ise~eno i se koristi za ogrev.

Spored plodot od ìvotite na lu|eto }e znaete kakov ìvot izbrale da ìveat.2

Ednaπ eden ~ovek posadil smokva vo svoeto lozje. Tri godini ~ekal drvoto da donese plod, no ne rodilo niπto. Najposle toj mu rekol na gradinarot: "Tri godini doa|am o~ekuvaj}i da vidam plod na ova smokvino drvo, a toa sé uπte ne ra|a. Zoπto da go ostavam i samo da zazema mesto na zemjava? Odi ise~i go."

No gradinarot odgovoril: "Ostavi go uπte edna godina, pa da go okopam nao-kolu i da go na|ubram uπte malku. Moèbi togaπ }e donese plod, a ako ne, togaπ }e bideπ vo pravo ako go ise~eπ."3

Koga vaπite ìvoti nosat plod, se proslavuva mojot Tatko, a vie ste moi vistinski u~enici. Zatoa πto dobriot proizveduva dobro od dobroto πto e vo nego, dodeka pak loπiot, od zloto πto e vo nego proizveduva prazen i besploden ìvot. 4

Nekoj zemjodelec otiπol na svojata niva da see. Dodeka seel, nekoi semiwa padnale pokraj patot, pa doπle ptici i gi iskolvale. Nekoi od semiwata padnale na kamenita po~va, kade πto nemalo dovolno zemja. Vo plitkata zemja tie iznik-nale brgu, no bidej}i bez korewa, koga opeklo sonceto se isuπile. Nekoi od semi-wata padnale pome|u trwe, no trwata porasnale i gi zaduπile.

No nekoi od semiwata padnale na dobra po~va i go nadoknadile gubitokot od izgubenite semiwa, donesuvaj}i dobar rod. Nekoi od niv se namnoìle stokratno, nekoi πeesetkratno, a nekoi triesetkratno.

Semeto πto padnalo na kamenita po~va gi pretstavuva onie πto go sluπaat Bo`jiot Zbor i vednaπ go primaat, no bez koreni na vnatreπna ubedenost. Nivnoto doìvuvawe trae izvesno vreme, no koga }e se podignat nevolji ili progonstva kako rezultat na nivnata odluka da ja sledat vistinata, tie se obeshrabruvaat i otpa|aat.

Semeto πto bilo poseano pome|u trwe gi pretstavuva onie πto go sluπaat Bo`jiot Zbor, no dozvoluvaat da bidat obzemeni od svetovnite interesi i izmamlivosta na bogatstvoto. Taka Zborot se zaduπuva, a ìvotite im stanuvaat besplodni.

Semeto πto padnalo na dobra po~va gi pretstavuva onie πto go sluπaat Zborot i ja razbiraat porakata vo nego. Sootvetno na toa nivnite ìvoti }e donesat bogata ètva: sto, πeeset i trieset pati pove}e otkolku ona πto bilo posadeno.5

ZDRAVJE I ISCELUVAWEZA TELOTO I DU[ATA

Na zdravite ne im e potreben lekar, tuku na bolnite. 1

Treba da go znaete ova: sakam milost, a ne `rtvi. Zatoa πto ne dojdov da gi povikam na pokajanie pravednite tuku greπnite. Zarem ne treba onie so bolno telo, koi |avolot gi vrzal, da bidat oslobodeni?2

Dali e polesno da se kaè "grevovite ti se prosteni" ili "stani i ozdravi"?

Za da znaete bez nikakvo somnevawe deka ôvekoviot Sin ima vlast na zemjata da prostuva grevovi, zatoa na bolnite im velam: "Stani! Raduvaj se, grevo-vite ti se prosteni. Odi si, }e dobieπ onaka kako πto si poveruval. Tvojata vera te isceli!"3

Koj e toj ov~ar kojπto ima sto ovci i izgubil edna od niv, πto ne }e gi ostavi devedeset i devette bezbedno da pasat i ne }e pojde da ja bara izgubenata? Koga }e ja najde, nema li da ja stavi na ramewata, so srce

ispolneto so radost? Odej}i kon doma }e gi povika prijatelite i komπiite, i }e im kaè: "Raduvajte se so mene. Ja najdov izgubenata ovca."

]e vi ja kaæam ovaa vistina: na neboto e pogolema radosta za eden πto se kae, otkolku za devedeset i devetmina na koi ne im e potrebno pokajanie.4

Koj e toj od vas kojπto imaj}i deset srebrenici i izgubi eden od niv, nema da zapali svetilka, nema da ja izmete ku}ata i ne }e go bara uporno toj srebrenik do-deka ne go najde?

Koga najposle }e go najdete, }e gi povikate prijatelite i komπiite, pa }e im kaète: "Raduvajte se so mene, zaπto go najdov srebrenikot πto go izgubiv."

Vi velam, takva e radosta na Bo`jite angeli koga nekoj greπnik }e se pokae.5

Del ~etiri

Povik kon nov æivot

POVIKOT

Vie ne me izbravte mene. Jas ve izbrav vas i ve odrediv da odite i da donesete dobar plod vo vaπite ìvoti, plod kojπto }e trae. 1

Nekoj ~ovek imal dva sina. Na postariot mu rekol: "Sinko, odi denes da rabotiπ na lozjeto."

"Ne sakam", odgovoril sinot, no podocna se premislil vo srceto i poπol na nivata da raboti.

Potoa tatkoto mu rekol na pomladiot: "Odi i ti na nivata."

Ovoj vednaπ odgovoril: "]e otidam", no ostanal doma i ne ja posluπal tatkovata zapoved.

Koj od ovie dvajca sinovi ja ispolnil tatkovata zapoved?

Zoπto me narekuvate dobar ako ne veruvate deka sum Bog? Gi znaete zapovedite: ne vrπi prequba, ne ubivaj, ne kradi, ne svedo~i la`no, po~ituvaj gi tatka si i majka si. Pravete taka i }e imate bogatstvo na neboto. No ne go postig-nuvate toa zatoa πto me po~ituvate samo so zborovi, a ne upotrebuvate sé πto imate - bogatstvoto, seto ona πto go poseduvate i ìvotot - za da im pomognete na onie πto imaat potreba.2

Ako sakate da me sledite, najprvin morate da gi otfrlite vaπite èlbi i sebi~niot na~in na ìveewe. Napravete ja taa `rtva i sledete me. Zaπto onie πto sakaat da dobijat ve~en ìvot najprvin treba da go otfrlat svojot star ìvot. Site onie πto }e go storat toa zaradi mene, }e otkrijat nov ìvot, tuka na zemjata i na neboto.3

Si bil eden car kojπto podgotvuval svadba za svojot sin, princot. Koga sé bilo podgotveno, gi ispratil svoite slugi po carstvoto za da gi povikaat onie {to bile pokaneti na svadbata, no pokanetite odbile da dojdat.

I taka, carot gi ispratil slugite, velej}i: "Kaète im na pokanetite deka sum prigotvil bogata ve~era. Sum zaklal od moite nadobri teliwa i volovi, i sé e podgotveno. Dojdete na svadbata."

No podanicite ja omalovaìle i ovaa pokana, i si se vratile na svoite ra-boti - nekoi na svoite nivi, a drugi na svoite biznisi vo gradot. Onie πto osta-nale, gi fatile carskite slugi i gi pretepale do smrt.

Koga carot razbral πto se slu~ilo, zbesnal. Ja isprtil svojata garda. Tie gi fatile ubijcite, gi ubile, a nivnite ku}i gi izgorele do temel.

Potoa im rekol na slugite: "Svadbata e podgotvena, no onie πto bea pokaneti ne se dostojni da prisustvuvaat. Zatoa odete kaj onie πto }e gi sretnete po ulicite i po patiπatata nadvor od gradot i pokanete gi na svadbenata sve~enost."

I taka, carskite slugi trgnale po gradskite ulici, a potoa i po patiπtata i gi pokanile site πto gi sretnele - i dobri i loπi, pa taka svadbenata sala se ispolnila so tie gosti.

Taa no} carot doπol da gi vidi gostite. Bil πokiran koga videl kako eden od gostite sedi na masata i jade, a ja nema svadbenata obleka πto mu bila dadena za taa prigoda. Go praπal: "Kako si vlegol na gozbata bez tvojata svadbena obleka?" No ~ovekot ne mu dal nikakov odgovor.

Toga{ carot im rekol na slugite: "Vrzete go ~ovekov i otstranete go."

Jas }e go dodadam i ova: "Mnogumina se povikani vo carstvoto, no malkumina se izbrani. Vremeto e dojdeno. Nabliùva Bo`joto carstvo. Ve povikav od svetov-niot na~in na ìveewe. Pokajte se , oble~ete ja oblekata na spasenieto i veruvajte vo ovaa dobra vest."4

Nikoj ne moè da dojde kaj mene, ako Tatkoto kojπto me prati ne go privle~e. Takviot }e go voskresnam vo posledniot den. Site vie, koiπto Tatkoto ve dade na mene, }e dojdete kaj mene. I nikoj πto }e dojde nema da go odbijam.5

Dali veruvate samo poradi ovie neπta πto vi gi kaàv? Vi velam, }e vidite i pogolemi neπta od ovie.6

Zatoa vlezete niz tesnata porata, zaπto πiroka e patekata i uπte poπirok patot kojπto odi vo propast, i mnogumina odat po toj pat. A tesni se portata i patot πto vodat vo ìvot i malkumina gi nao|aat. Trudete se so site sili da minete niz portata koja vodi vo ìvot. Eden den mnogumina naednaπ }e posakaat da go zamenat svojot pat za vistinskiot, no }e bide predocna.7

ZA POVTORNOTO RA\AWE

Ne ~udete se πto vi velam deka morate da se rodite odnovo.1

Navistina vi go velam ova: ako ne se rodite povtorno, ne moète da go vidite Bo`joto carstvo. Samo ako ste rodeni od vodata i Svetiot Duh }e moète da vle-zete vo Bo`joto carstvo.2

Ona πto e rodeno od telo - telo e, a ona πto e rodeno od Duh - duh e. Vetrot duva kade πto saka, a nie go sluπame zvukot πto go sozadava, no ne moæeme da kaè-me od kade doa|a i na kade }e odi. Taka e so sekoj πto e roden od Duhot.

Razmislete za ovie primeri: nikoj ne zaπiva nova zakrpa na stara i gnila obleka zaπto novata zakrpa }e go raskine staroto platno i skinaticata }e stane uπte pogolema. Isto taka, ne stavate novo vino vo stari bo~vi. Starite bo~vi moàt da raspuknat, vinoto da iste~e, a investiranite sredstva da propadnat. Zatoa stavate novo vino vo novi bo~vi, pa taka obete se za~uvuvaat.4

Kako toa, posle tolku mnogu u~ewe, sé uπte ne vi e poznata najosnovnata vistina? Vi zboruvav za neπta koristej}i zemni primeri, a vie niπto ne razbrav-te, a kako }e razberete ako vi zboruvam za nebesnite raboti?5

Bog ne go prati svojot Sin na svetot za da go osudi svetot, tuku za da moè svetot preku nego da bide spasen. Sekoj πto veruva vo nego nema da bide osuden, a sekoj πto ne veruva e ve}e osuden zatoa πto ne poveruval vo imeto na edinstveniot Bo`ji Sin.6

Jas sum voskresenieto i ìvotot. Sekoj πto }e poveruva vo mene, iako }e umre na ovaa zemja, povtorno }e ìvee. Na takvite }e im bide daden ve~en æivot, a ne pogibel! Mnogu pati ve}e vi kaàv: ako veruvate, }e ja vidite Boæjata slava.7

Mojata misija e da ja ispolnam celta na Onoj πto me prati i da go ispolnam negovoto delo. A Bo`jata volja e ovaa: navistina da poveruvate vo Mesijata kojπto e praten od Tatkoto.8

ûjte ja ovaa ilustracija: nekoj ~ovek imal dva sina. Eden den pomladiot sin mu rekol na tatkoto: "Tatko, daj mi go mojot del od nasledstvoto." Tatkoto mu go dal negoviot del.

Nabrgu posle toa, toj sin si gi sobral svoite raboti i otpatuval vo dale~na zemja. Tamu svoeto bogatstvo go potroπil na razuzdan æivot. Vo vremeto koga ja potroπil i poslednata para, zemjata ja zafatilo straπna glad. Toj bil siromav i bez prijateli.

Na krajot, si naπol rabota kako sviwar. Vo siot svoj o~aj bil re~isi reπen da jade od ostatocite od hranata πto im ja daval na sviwite, no vo toj moment si do-πol na sebe i pomislil: "Slugite na tatko mi imaat hrana vo izobilstvo taka πto duri i im preostanuva, a jas tuka sum reπen da jadam i hrana za

sviwi, za da ne um-ram! ]e se vratam kaj tatko mi i }e mu kaàm: "Tatko, zgreπiv protiv tebe i protiv neboto. Ne sum ve}e dostoen da bidam nare~en tvoj sin, no dozvoli mi da bidam barem eden od tvoite slugi.""

So takvata misla vo umot, stanal od praπinata i poπol nazad na dolgiot pat kon tatka si.

Koga sé uπte bil daleku, tatko mu go videl, go soàlil i potr~al kon nego i go pregrnal ne`no.

Sinot zapo~nal: "Tatko, zgreπiv protiv neboto i vo tvoite o~i, i ne sum ve}e dostoen da bidam nare~en tvoj sin."

No tatko mu ne mu dozvolil da ja dovrπi svojata ispoved. Se svrtel kon slugite i rekol: "Donesete ja mojata najdobra obleka i oble~ete mi go sinot. Sta-vete mu na rakata prsten so mojot grb, a na nozete obujte mu gi najdobrite ~evli. Dovedete mi go od pasiπtata najzgoenoto tele, zakolete go za da jademe i da se raduvame. Zaπto ovoj moj sin beπe mrtov, a sega e povtorno ìv, beπe izguben, a sega e najden." Za nekolku ~asovi zapoËnala golema proslava.

Prikve~er negoviot postar brat, vra}aj}i se od poleto, koga nabliìl do ku}ata gi sluπnal muzikata i tancuvaweto. Povikal eden od slugite i go praπal: "Kakva e ovaa proslava?"

Slugata odgovoril: "Tvojot brat se vrati doma, a tatko ti go zakla najzgo-enoto tele zatoa πto se vrati ìv i zdrav."

Koga go ~ul toa bratot, se nalutil mnogu i odbil da se pridruì na vesel-bata, pa zatoa izlegol tatkoto i po~nal da go moli da vleze.

No toj odgovoril: "Sive ovie godini ti sluèv i nikogaπ ne pogaziv nitu edna od tvoite zapovedi, a ti nikogaπ ne mi ponudi da napravam veselba so moite prijateli. Sega mojot zaskitan brat se vrati, koj bez somnenie svoeto nasledstvo go potroπil na prostitutki, a ti go koleπ najdobroto tele za da go proslaviπ toa!"

Tatkoto rekol: "Sine moj, ti sekogaπ beπe so mene i znaeπ deka seto ona πto go imam e tvoe. Vo red e da slavime i da blagodarime, zaπto brat ti beπe mrtov, a sega oìvea, beπe izguben, a sega e najden."9

Ako ne se obratite i stanete kako malite deca, nema da vlezete vo nebesnoto carstvo. ôvekoviot Sin dojde za da gi spasi zagubenite, zaπto vaπiot Tatko, kojπto e na neboto, ne saka nitu najmaliot od vas da zagine.10

Zaπto Bog tolku mnogu go zasaka svetot, πto go dade svojot edinstven Sin, za sekoj πto }e poveruva vo nego da ne umre, tuku da ima ve~en ìvot. Go veruvate li ova?11

UÊNICI I SLUGI

Ne moète da dozvolite dvajca gospodari da go upravuvaat vaπiot ìvot. Ili edniot }e go zamrazite, a drugiot zasakate, ili pak, kon edniot }e se privrzete, a drugiot }e go prezrete. Ne moète da mu sluìte na Bog, a vo isto vreme da ostanete robovi na bogovite na ovoj svet. 1

Koj od vas, ako ima namera da izgradi kula, najprvin ne }e sedne da gi presmeta troπocite, za da bide siguren deka ima dovolno pari da ja dovrπi? Inaku, bi moèl da gi postavi temelite, a potoa da bide prinuden da go

napuπti proektot. Onie πto }e ve gledaat, }e vi se smeat i }e kaàt: "Po~na da gradi, a sega pro-padna."

Carot kojπto saka da vodi vojna mora najprvin da sedne so svoite voeni sovetnici za da razgledaat dali negovata desetiljadna armija e sposobna da ja porazi neprijatelskata armija od trieset iljadi vojnici. Ako negovite sovetnici ne gledaat nikakva πansa za pobeda, toj }e treba svoite ambasadori da gi isprati kaj neprijatelot za da se obidat, pred da zapoËne bitkata, da pregovaraat za mir.

Taka i vie: prvin treba da preispitate πto smetate deka vi pripa|a: semej-stvoto, parite i sé ona πto go poseduvate na zemjata. Sé dodeka ne iskaète sprem-nost da go podnesete tro{okot i celosno da se otkaète duri i od ovie neπta, ne moète vistinski da me sledite.2

Dozvolete da ve potsetam: na ~ovekot koj gri`livo raboti i so mali neπta, }e mu bidat dovereni golemi; a onoj koj e ne~esen vo malite raboti, }e bide ne~esen i so golemite. Ako ne moàt da vi bidat dovereni zemnite bogatstva, kako }e moè da vi bidat dovereni nebesnite bogatstva. I ako ne ste se grièle za ona πto mu pripa|a na drug, koj }e vi go ponudi na upravuvawe svoeto bogatstvo?3

Ve pra}am kako ovci me|u volci: zatoa bidete mudri kako zmii, no bezopasni kako gulabi.4

Ste videle kako kralevite i gospodarite na zemjata go upotrebuvaat svojot avtoritet i kako vladeat nad siromaπnite koi se pod niv. Ova ne vaì za onie koi mu pripa|aat na Bo`joto carstvo. Koj }e saka da bide golemec me|u vas, prvin mora da vi bide sluga. I koj }e saka da bide najgolem me|u vas, prvin }e mora da vi bide sluga na site. Duri i jas, Mesijata, ne dojdov za da mi sluìte, tuku da sluàm i da go dadam mojot ìvot kako otkup za mnogumina. Ako gi znaete ovie neπta, sre}ni }e bidete vie koi gi izvr{uvate.5

Prodolète vo svetlinata na mojot zbor: taka ste navistina moi u~enici.

Nemojte da bidete kako la`nite pobo`ni koi izmisluvaat zakoni i pravila. Tie gi veli~aat svoite pravila, a ne po~ituvaat nitu edno od niv. Tie na drugite im prika~uvaat tovari od legalizam na vrat, dodeka na niv samite ni na kraj pamet ne im doa|a da po~ituvaat takvi pravila. Tie pravat sé za da bidat videni: nosat ekstravagantna obleka, se zanesuvaat so golemi ceremonii, uìvaat da sedat na ~elno mesto na masite i vo prvite redovi. Sakaat da bidat narekuvani po~ituvani i u~iteli. No ne treba da bidete narekuvani po~ituvani ili gospodari; bidej}i imate samo eden gospodar, a site vie ste negovi bra}a i sestri.

Vozdrùvajte se od toa da gi narekuvate lu|eto vaπi duhovni tatkovci; bidej}i imate samo eden Tatko na neboto. Isto taka, ne dozvoluvajte nikoj da ve narekuva u~itel; bidej}i postoi samo eden u~itel, Hristos. Onoj πto e najdobar me|u vas, mora najprvin da vi bide sluga; i site onie koi se ponizuvaat sebesi }e bidat vozdignati.6

Koga Mesijata }e se vrati vo seta svoja slava i site sveti angeli so nego, toj }e sedne na prestolot na negovata nebesna slava. Pred nego }e bidat sobrani site narodi; i toj }e gi oddeli lu|eto edni od drugi, kako pastir {to gi oddeluva ovcite od kozite. Ovcite }e bidat postaveni na negovata desna strana, a kozite na negovata leva strana.

Togaπ Carot }e im kaè na onie koi se na negovata desna strana: "Dojdete, vie koi ste blagosloveni od mojot Tatko. Vlezete vo carstvoto {to go nasledivte, prigotveno za vas uπte od sozdavaweto na svetot. Bidej}i koga bev gladen, vie mi ponudivte hrana, bev èden, a vie mi dadovte voda, bev stranec, a vie me pokanivte vo svoite domovi, bev bez obleka, a vie me oblekovte, bev bolen, a vie se grièvte za mene, bev vo zatvor, a vie me posetivte."

Togaπ pravednite }e odgovorat iznenadeno: "Gospode, koga te vidovme gla-den i te nahranivme, ili èden, pa ti dadovme neπto za piewe? Koga te vidovme kako stranec i ti ponudivme zasolniπte; ili pak, bez obleka, pa te oblekovme? Dali nekogaπ te vidovme bolen, pa se pogriìvme za tebe; ili pak vo zatvor i te posetivme?"

Carot }e odgovori: "Vistina vi velam, dokolku ste gi napravile ovie neπta za moite bra}a i sestri, ste go napravile istoto i za mene."

No na tie na negovata leva strana Carot }e im kaè: "Odete si od mene! Bidej}i bev gladen, a vie ne mi dadovte hrana. Bev èden, a vie ne mi ponudivte niπto za piewe. Bev tu|inec, a vie mi svrtevte grb. Bev gol, a vie ne mi dadovte obleka. Bev bolen, a sepak vie ne se pogriìvte za mene. Bev v zatvor, no vie ne me posetivte."

Tie }e mu odgovorat: "Gospode, koga te vidovme gladen, ili èden, ili tu|inec, ili gol, ili bolen, ili vo zatvor, i ne ti izlegovme vo presret?"

Carot }e odgovori: "Vistina vi velam, dokolku ne ste gi napravile ovie neπta za moite bra}a i sestri, ne ste go napravile istoto i za mene."

Togaπ ovie }e bidat proterani vo ve~na temnina, a pravednite }e bidat odneseni vo mestoto na ìvotot.7

Me narekuvate gospodar i Gospod, i vo pravo ste, bidej}i toa i sum. Ako jas, vaπiot Gospodar i U~itel, sakam da bidam vaπiot najdolen sluga, togaπ i vie treba da sakate da si sluìte edni na drugi. Vi dadov primer: treba da go pravite istoto πto jas go napraviv za vas.8

GOLEMATA ZAPOVED

Ostavete gi onie koi se duhovno mrtvi da se griàt za zemnite griì, a vie odete i navestuvajte go doa|aweto na Bo`joto carstvo na svetot kojπto go o~ekuva toa.1

Golema ètva ve o~ekuva; no, za àl, rabotnici ima malku. Molete se na Gospodarot na ètvata da isprati pove}e rabotnici za da ja soberat negovata ètva. Nitu eden koj ja stava svojata raka na plugot i potoa se vrti nazad ne e soodveten za Boæjoto carstvo.2

Vie koi veruvate vo mene }e gi pravite neπtata πto jas gi pravev; i duri i pogolemi od niv. Bidej}i jas moram da se vratam kaj mojot Tatko na neboto. Ako sakate da mi sluìte, sledete me. Tamu kade {to sum jas }e bide i mojot sluga, i }e bide po~esten od mojot Tatko.3

Odete i navestuvajte: "Nebesnoto carstvo vi se objavi."

Le~ete gi bolnite, obnovete im go zdravjeto na leproznite; voskresnuvajte mrtvi; izgonuvajte demoni! Zapamtete πto vi rekov: "Besplatno go dobivtete ovoj nov ìvot. Besplatno davajte!"4

Ako ne ste so mene, togaπ ste protiv mene; a tie koi ne sobiraat so mene, rasturaat.5

Koga ste pokaneti vo ne~ij dom, blagoslovete go velej}i: "Da ima mir vo ovaa ku}a." Ako tie koi ìveat vo taa ku}a se za mir, vaπiot blagoslov }e bide prifa-ten i tie }e imaat korist od toa. Ako se protiv, polzata od vaπiot blagoslov }e vi se vrati vam.

Ne dvoumete se da prifatite gostoprimlivost, i sekogaπ imajte cel i ne talkajte bescelno. Uìvajte vo bilo kakva hrana i pijalok koi }e vi bidat ponu-deni, bidej}i onoj koj raboti si ja zasluùva platata.6

Tie πto go primaat onoj {to vi go pra}am so ovaa poraka, me primaat i mene, i onie koi me primaat mene, go primaat i Tatkoto koj{to me prati.7

Vnimavajte: ima takvi koi }e sakaat da ve zamolknat; koi }e ve vle~kaat po sudovi i nepravedno }e se spravuvaat so vas, pa duri i }e nastojuvaat da ve stavat v zatvor. Poradi mojata poraka vie }e bidete povikuvani da svedo~ite pred onie koi ne veruvaat: vladeteli, pretsedateli i kralevi.

Ako ve obvinat i odvedat pred sud, ne plaπete se od nedostig na zborovi. Tie }e vi bidat dadeni vo momentot. Nema potreba da se potpirate samo vrz vaπite zborovi, bidej}i Duhot na vaπiot Tatko }e zboruva preku vas. Zapamtete deka vo zemnoto carstvo nitu eden sluga ne e pogolem od negoviot gospodar. Ako me progonuvaa mene, }e ve progonuvaat i vas, }e ve kaznuvaat poradi mene, ne sfa}aj}i koj e toj koj{to me prati vo svetot. Ako, pak, ja prifatat i ja sledat mojata poraka, isto taka }e ja prifatat i sledat i vaπata.8

Ako ne dojdev so porakata na vistinata, ìtelite na ovoj svet nemaπe da bidat svesni za nivnite propusti i greπnoto odnesuvawe. Sega tie ne moàt da se skrijat zad nivnoto prethodno nepoznavawe na vistinata. Ako ne napravev takvi golemi ~uda pred niv, tie nemaπe da sfatat kolku se daleku od ona {to se bara. No onie {to ne ja prifatija vistinata sega gi vidoa ~udata i sega me mrazat i mene i mojot Tatko. Ova treba{e da se slu~i za da se ispolni proroπtvoto koe veli: "Me mrazea bez pri~ina."9

Dojdov za da donesam ogan na zemjata. Kolku samo kopneam da go vidam razgoren! Dali pomislivte deka dojdov da donesam spokoj i mir na

zemjata? Ne, vi velam, dojdov za da donesam podelba: bidejki od sega pa natamu }e ima petmina vo ista ku}a koi }e bidat podeleni vo svoeto veruvawe, trojca protiv dvajca i dvajca protiv trojca.10

Koga se soo~uvate so omrazata na svetot, setete se kako me mrazea i mene. I koga nekade ve progonuvaat, odete na drugo mesto. Nema da doprete do sekoj grad na svetot pred da se vrati Mesijata. Ako nekoj grad ne ve prifati, ili ne saka da ja sluπne vaπata poraka, izbriπete si go pravot od vaπite noze koga }e zaminuvate ottamu. Veruvajte mi, na Sudniot den }e bide podobro da ste ìteli na Sodom i Gomor otkolku na toj grad.11

Ako go sledite svetskiot na~in na ìveewe, svetot }e ve saka. No bidej}i gi sledite patiπtata na carstvoto zatoa πto ve povikav vo carstvoto, svetot }e ve mrazi i prezira.12

Koj go sluπa ona πto go zboruvate, me sluπa mene; a onie koi ve preziraat poradi vistinata koja ja zboruvate, me preziraat i mene. Odbivaj}i me mene, go odbivaat i Tatkoto koj{to me prati. Podnesuvajte gi kritikite na skepticite, poradi mene. Bidete cvrsti. Ako go pravite ova, }e bidete spaseni.13

Vi go zboruvam ova za da najdete mir vo mene i vo moite zborovi. Vo svetot }e imate bolki i nevolji, no raduvajte se, bidej}i jas go sovladav svetot.14

HRISTOVATA MOLITVA ZANEGOVITE UÊNICI

Tatko, dojde ~asot. Proslavi go Tvojot Sin, za Toj da Ti donese slava; bidej}i si mu dal vlast nad sekoj ma` i sekoja èna na zemjata, za da im dade ve~en ìvot na onie koi si mu gi dal ti.1

A ova e ve~niot ìvot: da moàt da te spoznaat tebe, edinstveniot vistinski Bog i Isus Hristos, kogo ti go prati. Te proslaviv na zemjata so izvrπuvaweto na zada~ata koja ti mi ja dade. Sega, Tatko, koga se nao|am vo tvoeto prisustvo, otkrij ja mojata slava, slavata πto ja imav so tebe uπte pred sozdavaweto na svetot. Te otkriv tebe na onie {to mi gi dade od svetot. Tie bea Tvoi, a ti mi gi dade mene i tie gi prifatija tvoite ve~ni zborovi. Sega tie znaat deka sé πto si mi dal doa|a od tebe. Im gi kaàv zborovite πto Ti mi gi dade; tie poveruvaa vo niv i poznaa vo svoite srca deka jas dojdov od Bog i deka bev ispraten od tebe za niv.

Ne se molam za svetot, tuku za onie koi ti mi gi dade; bidej}i tie navistina se tvoi. Site onie koi veruvaa vo mene se tvoi i tie navistina me po~ituvaat. Se vra}am kaj tebe, na neboto; no onie koi veruvaat vo mene ostanuvaat vo svetot. Tatko, zaπtituvaj gi so silata na tvoeto ime za da bidat site edno kako πto sme nie edno.

Dodeka bev so niv vo svetot, gi ~uvav so silata πto ti mi ja dade; gi zaπti-tuvav i nitu eden ne se izgubi, osven sinot na uni{tuvaweto, za da se ispolni pro-roπtvoto. Sega doa|am kaj tebe; no gi baram ovie neπta dodeka sum sé uπte na svetot, za tie da iskusat i da dobijat celosno otkrovenie za ona πto e nivno.

Im go dadov tvojot Zbor, a svetot gi zamrazi, bidej}i tie pove}e ne se deca na ovoj mra~en svet koj{to e na umirawe, kako πto ne sum ni jas. Ne baram da gi izvadiπ od svetot, tuku da gi zaπtitiπ od Zliot; bidejki tie, isto

kako i jas, ne se pove}e deca na temninata. Napravi gi sveti so tvojata vistina, bidejki tvojot zbor e vistina.

Kako πto ti me isprati mene vo svetot, taka i jas gi pra}am vo svetot. I za nivno dobro jas se osvetuvam sebesi, za tie da mo`at da stanat sveti i da rastat vo vistinata. Ne se molam samo za ova, tuku se molam i za idnite vernici koi }e poveruvaat vo mene zaradi svedoπtvoto koe ovie go davaat. Neka site bidat so isto srce i um, isto kako πto jas i ti sme edno. Kako πto ti si vo mene i jas vo tebe, i tie }e bidat vo nas, a svetot }e znae deka ti si me pratil.

Im ja dadov slavata πto ti mi ja dade, za da bidat edno, kako πto nie sme edno: jas vo niv i ti vo mene, sovrπeni vo edna celina, za preku ova svetot navis-tina da sfati deka ti si me pratil, i deka gi sakaπ isto tolku kolku πto i mene me sakaπ. Neka tie eden den bidat zaedno so mene tamu kade πto sum jas, da ja gledaat mojata slava πto ti mi ja dade uπte od sozdavaweto na svetot.

Svetot ne te pozna tebe, Tatko na dobrinata i vistinata, no jas te znam, i tie koi πto veruvaat vo mene sega znaat deka ti si toj {to me prati. Te otkriv pred niv, i }e prodol`am da go pravam toa, so cel qubovta πto ti ja imaπ kon mene da bide i vo nivnite srca, a i jas da bidam tamu. Neka bide taka.2

Del Petti

VETUVAWETO

OVAA GENERACIJA

Koj }e se srami od mene i od moite zborovi vo onie denovi na grev i neverstvo, od nego }e se zasrami i ôvekoviot Sin, koga }e se vrati vo slavata na negoviot Tatko i so negovite angeli.1

Iako sé uπte ne veruva, ovaa postoe~ka generacija negoduva i bara znak; no nema da í bide daden drug znak osven onoj πto mu beπe daden na prorokot Jona. Bidej}i, kako πto Jona beπe vo stomakot na kitot tri dena i tri no}i, taka i ôvekoviot Sin }e bide zakopan vo zemjata tri dena i no}i.

Vistina vi velam, }e dojde den koga ìtelite na Niniva, gradot na kradcite, }e ja sudat ovaa generacija i }e í presudat; bidej}i tie se pokajaa od propovedaweto na Jona, no sega eden kojπto e pogolem od Jona stoi pred vas.

Kralicata na [iva }e ja sudi ovaa generacija i }e ja osudi; bidej}i taa mnogu pat izmina za da ja ~ue mudrosta na Solomon, no znajte deka dojde pogolema mudrost od Solomonovata.2

Kako bi moèl da go opiπam ova pokolenie? Toa e kako deca koi sedat na pazarot i im dovikuvaat na svoite drugari: "Svirevme veseli pesni na naπite flejti, no vie ne sakavte nitu da igrate, nitu da peete. Zatoa po~navme da svirime pogrebna pesna, no vie ne sakavte ni da taìte." (ili na{ idiom: ni

se terate, ni se vodite; ili: ni na ìvo se smeete, ni na mrtvo pla~ete, zab. prev.)

Jovan, predvesnikot, dojde i ìveeπe me|u vas, vo skromnost. Za nego site velea: "Mora da ima demon vo nego." Sega dojde ôvekoviot Sin, ìveej}i go ìvotot celosno, a vie velite: "Toj e alkoholi~ar i `dera~, prijatel na pro-padnati tipovi i greπnici!" So kolkava li samo brilijantnost si gi opravduvate svoite nedoslednosti!3

O, pokolenie, ti πto svojot ìvot go temeliπ na lagi: kako moèπ da kaèπ neπto vredno, koga vo tebe nema vistina? Bidej}i ustata zboruva od prepolnetoto srce.4

Nave~er velite: "Vremeto }e bide prekrasno, bidej}i neboto e crveno." A nautro velite: "Vremeto }e bide loπo, bidej}i neboto se zakanuva." Moète to~no da ja prognozirate promenata na atmosferskoto vreme, a zarem ne moète da gi zabeleìte znacite koi zboruvaat za promenata na vremiwata?5

Dojdete site vie koi ste izmoreni i ugneteni, vie na koi vi e sma~eno od ìvotot, i jas }e vi dadam prekrasen odmor! Primete gi moite zborovi i dozvolete mi da ve pou~uvam, bidej}i sum neèn i qubezen. Najposle }e najdete odmor za vaπite duπi! Bidej}i toa πto go baram od vas e za vaπe dobro, a ona πto vi go davam da go nosite e svetlina.6

Onie od vas koiπto reπile da me sledat vo ovaa generacija, eden den }e sedat na prestoli i }e im sudat na carstva i na onie koi gi otvrdnale svoite srca i im go svrtele grbot na ovie pravedni zborovi.7

MESTO ZA VAS

Odam da vi prigotvam mesto.1

Znajte go ova: ako zaminam i vi prigotvam mesto, }e dojdam povtorno i }e ve zemam za da bidete zaedno so mene tamu, za kade πto sum jas da bidete i vie. Da ne se griì vaπeto srce: veruvate vo Bog; veruvajte i vo mene. Vo domot na mojot Tatko ima mnogu mesta: da nemaπe, }e vi kaèv. Moram da zaminam, no }e dojdam povtorno. Ako navistina me sakate, }e se raduvate, bidej}i odam kaj Tatkoto, zaπto mojot Tatko e pogolem od mene.2

Ne ~udete se πto sakam da kaàm koga velam: Uπte malku pa nema da me gledate, no ne mnogu podocna potoa }e me vidite povtorno. ]e pla~ete i taguvate, a svetot }e se raduva. ]e taguvate, no vaπata taga }e se pretvori vo radost.3

Koga èna treba da se porodi ima bolki i e vo agonija; no πtom }e go rodi deteto, taa ja zaborava seta maka poradi radosta πto na svet go donela svoeto dete. Moèbi za moment }e poËuvstvuvate taga; no }e se vidime

povtorno, i vaπeto srce }e se raduva i nikoj nema da moè da vi ja odzeme taa radost od vas.4

VETUVAWETO NA DUHOT

Duhot e onoj {to ja ima mo}ta da dava ìvot.1

Ako me sakate, togaπ drète gi moite zapovedi. Jas }e go molam Tatkoto, a toj }e vi dade drug Uteπitel kojπto }e bide so vas zasekogaπ. Toj e Duhot na vistinata. Svetot ne go prifa}a, bidej}i nitu go gleda nitu go poznava. No vie }e go znaete, bidej}i toj }e æivee vo vas i }e bide so vas.2

Nema da ve ostavam bez uteha. Sega i za vas e neophodno jas da si odam, zaπto ako ne zaminam, Uteπitelot, Svetiot Duh, nema da dojde kaj vas. Ako zaminam, }e vi go pratam.

Koga }e dojde, toj }e mu otkrie na svetot πto e grev, i }e mu otkrie πto e pravednost i sud. Grev - zatoa πto tie ne veruvaat vo mene; pravednost - bidej}i odam kaj mojot Tatko i vie nema da me gledate; i sud - bidej}i zlata mo} na princot na ovoj svet e skrπena.

Imam uπte mnogu neπta da vi kaàm, no sega ne }e moæete da gi razberete. No, koga }e dojde Duhot na vistinata, toj }e ve vovede vo vistinata, bidej}i nema da zboruva za sebe, tuku ona πto }e go ~ue, toa }e go kaæuva i so toa }e vi go pokaè ona πto treba da dojde.3

Toj }e me slavi i vozdignuva so toa πto }e ja otkriva mojata slava pred vas. Zapamtete: celata slava na Tatkoto e isto taka i moja. Zatoa i moàm da vi go vetam ova: Duhot }e vi ja otkrie mojata boèstvena priroda.4

Ako vaπeto dete vi pobara leb, zarem }e mu dadete kamen? Ako va{eto dete pobara da jade riba, zarem }e mu dadete zmija? Zarem }e mu dadete skorpija na vaπeto ~edo koe vi bara jajce? Ako vie, koi ste zemni, znaete πto da im dadete na svoite deca, kolku li pove}e vaπiot Nebesen Tatko }e im go dade Svetiot Duh na onie koi go baraat od Nego.5

Koga }e dojde Uteπitelot, Duhot na vistinata, kojπto }e vi go pratam od Tatkoto, toj }e svedo~i za mene. Toj }e ve nau~i sé i }e ve potseti na sé ona πto sum go rekol.6

POKANA ZA @IVOT

Sekoj πto veruva vo Sinot }e ima ve~en ìvot.1

Eden bogat ~ovek sakal da napravi golem banket za ve~era i zatoa pokanil mnogu lu|e. Koga zavrπile podgotovkite, toj go pratil svojot sluga kaj pokanetite gosti, velej}i: "Dojdete, bidej}i sega sé e podgotveno."

No site onie koi bile pokaneti po~nale da izmisluvaat opravduvawa. Prviot rekol: "Samo πto kupiv par~e zemja i sega moram da odam uπte ednaπ da go pregledam. Te molam, izvini."

Vtoriot rekol: "Samo πto kupiv stado goveda i sega moram da odam da go pregledam. Te molam, izvini."

Tretiot rekol: "Samo πto se oèniv, nema da moàm da dojdam."

Koga slugata se vratil i kaàl πto se slu~ilo, negoviot gospodar zapovedal: "Odi brgu po gradskite ulici i soberi gi siromaπnite, sakatite, bolnite i sle-pite."

Otkako go storil toa, slugata se vratil i rekol: "Gospodine, napraviv kako πto mi zapovedavte, no ima uπte mesto na masata."

"Togaπ odi", rekol bogatiot ~ovek, "po patiπtata i poliwata i pokani gi site onie πto }e gi sretneπ, za da se ispolnat site mesta. Zaπto ti velam: nitu eden od onie koi bea specijalno pokaneti, nema da vkusi od banketot πto go podgotviv za niv."2

Sekoj πto go sluπa mojot zbor i veruva vo Onoj πto me prati, }e ima ve~en ìvot i nema da bide osuden, tuku }e premine od smrt vo ìvot. Ne ~udete se na ova, bidej}i }e dojde vreme koga mrtvite }e go ~ujat glasot na Bo`jiot Sin, a tie πto }e go ~ujat negoviot glas }e ìveat. Mrtvite }e go ~ujat negoviot glas vo svoite grobovi i }e voskresnat; tie πto pravele dobro }e voskresnat vo nov ìvot, a onie πto ìveele vo grev }e voskresnat za da bidat osudeni.3

Ova e patot kon ve~niot ìvot: da se znae edinstveniot vistinski Bog, i Isus Hristos kojπto beπe praten na zemjata! Zemete gi moive zborovi pri srce. Za{to Bog tolku mnogu go zasaka svetot, πto go dade svojot edinstven Sin za da umre, ta sekoj kojπto veruva vo nego, da ne zagine, tuku da bide spasen i da ima ve~en ìvot. Ovie dobri vesti od carstvoto }e bidat propovedani nasekade niz svetot kako svedoπtvo na site nacii; i potoa }e dojde krajot.4

POSLEDNITE VREMIWA

Vistina vi velam: ova pokolenie nema da zamine, dodeka site ovie neπta ne se ispolnat.1

Si bil ednaπ eden zemjoposednik koj nasadil lozje, a vo nego stavil presa za grozje. Podignal visoka ograda okolu imotot i stavil nabquduva~nica. Potoa im go iznajmil na vinari i otpatuval vo dale~na

zemja. Koga nabliìlo vremeto za ètva, zemjoposednikot gi ispratil svoite slugi kaj vinarite da go soberat negoviot del od zarabotuva~kata. No vinarite gi pre~ekale slugite vo zaseda, edniot go pretepale, drugiot go ubile, a tretiot go izbrkale so kamewa.

I po vtor pat zemjoposednikot pratil slugi za da go soberat negoviot del; ovoj pat pratil pogolema grupa otkolku prviot pat, no i tie imale ista sudbina.

Kone~no zemjoposednikot go pratil sopstveniot sin, mislej}i: "Ako ne drugo, barem kon mojot sin }e imaat poËit."

No, koga vinarite videle kako nabliùva sinot, si rekle me|u sebe: "Ovoj e naslednikot. Ako go ubieme negovoto nasledstvo }e bide naπe."

I zatoa go grabnale, go izvlekle od lozjeto i go ubile. Ve praπuvam: koga }e se vrati zemjoposednikot na ova lozje, πto }e se slu~i so lozarite?

Narode moj, narode moj, ti πto gi ubiva{ prorocite i gi odbiva{ so prezir onie koi bea prateni kaj tebe, kolku pati sakav da ve soberam kako πto kvaËkata si gi sobira piliwata pod svoite krilja, no vie ne sakavte! Vnimavajte, vaπata ku}a }e zapusti, a vie nema da me vidite dodeka ne dojde vremeto koga }e kaàt: "Blagosloven e onoj koj doa|a vo Bo`jo ime."3

Da go poznaevte, vo ovoj vaπ den, ve~niot mir koj vi beπe na dofat! No sega e sokrien od pred vaπite o~i. Nebesnite sili }e se rastresat, a srcata na lu|eto }e im zapiraat od strav o~ekuvaj}i gi nesre}ite πto }e dojdat na zemjata.4

Koga }e dojdat poslednite vremiwa i koga }e go vidite uàsot na razo-ruvaweto, za koj prorokot Daniel zboruva deka "}e stoi na svetoto mesto", togaπ }e bide ~asot za onie koi ìveeat vo gradovite da begaat vo planinite. Nikoj kojπto vo toj ~as }e bide ka~en na pokriv da ne troπi vreme da sleze

dolu za da zeme neπto od ku}ata; i nikoj od onie πto rabotat po nivite da ne se vra}a da ja grabne svojata obleka. Teπko na bremenite vo tie denovi! Molete se vaπeto begstvo da ne bide vo zima ili pak vo denot za odmor ([abat): bidej}i }e ima takva ogromna maka, kakva πto nemalo nikoga{, uπte od sozdavaweto na svetot. Ako tie denovi ne bidat skrateni, nikoj nema da preìvee: a }e bidat skrateni poradi Bo`jiot izbran narod.5

]e dojde den koga vaπite neprijateli }e iskopaat rov okolu vaπite yidini i }e ve opkolat od sekoja strana. ]e ve frlaat nazemi zaedno so vaπite deca i nema da ostane ni kamen na kamen, i }e ja pretrpite celata ovaa maka zatoa πto ne go prepoznavte samiot Bog, koga Toj ve poseti.6

Gi gledate li ovie veli~estveni yidovi na hramot? Vistina vi velam, nitu eden kamen nema da ostane. Erusalim }e bide gazen pod nozete na paganite, dodeka nivnoto vreme ne iste~e.7

Koga }e sluπnete glasovi za vojni i nemiri, ne dozvoluvajte stravot da ve nadvladee: bidej}i tie neπta mora da se slu~at, a toe sé uπte ne e krajot. Narod }e se digne protiv narod i carstvo protiv carstvo. ZastraπuvaËki gletki i golemi znaci }e se pojavat na nebesata. ]e ima znaci i na sonceto i na mese~inata i na yvezdite. Na zemjata }e vladee golema maka me|u narodite, i brkotija πto }e e~i kako morskite branovi. ]e se zgolemi brojot na `rtvite od glad, bolesti i zemjotresi. Seto ova e samo po~etok na makite. Bidej}i grevot }e se raπiri, qubovta kaj mnogumina }e se oladi.8

]e bidete predavani i osuduvani na smrt, i }e bidete mrazeni od site narodi poradi mene. No neka vi bidat o~ite otvoreni i molete se za da bidete dostojni da gi izbegnete ovie neπta πto }e se slu~at, za da moète da zastanete eden den pred Mesijata, ôvekoviot Sin.9

Nau~ete se od smokvata: koga nejzinite granki }e se napolnat so sok i }e poniknat novi lisja, znaete deka doa|a letoto. Nikoj ne go znae denot, nitu

~asot koga Mesijata }e se vrati; nitu nebesnite angeli, osven mojot Tatko. Koga }e vidite kako site ovie nastani po~nuvaat da se slu~uvaat, }e znaete deka nabliùva denot.10

VRA]AWETO

Zatoa, otvorete si gi o~ite, bidej}i ne go znaete ~asot koga vaπiot Gospod }e dojde.1

Vnimavajte nekoj da ne ve izmami, bidej}i vo poslednite vremiwa mnogumina }e dojdat koristej}i go moeto ime, velej}i: "Jas sum Hristos" i }e izmamat mnogu-mina. ]e se pojavat la`ni proroci koi so svoite lagi }e gi zavedat lu|eto .2

Ne veruvajte im koga }e vi kaàt: "Eve eden kako Hristos" ili "tamu ima nekoj sli~en na Hristos". Bidej}i }e se pojavat mnogu la`ni Isusovci i la`ni proroci koi }e prikaùvaat neobi~ni znaci i ~uda. Duri i pravednite }e bidat izmameni.

Ako kaàt: "Poglednete, toj e vo pustinata", ne tr~ajte da me barate; ili ako vi kaàt: "Toj se nao|a na mesto koe go znam samo jas", ne veruvajte im. Zaπto kako πto molwata blesnuva na neboto, osvetluvaj}i gi nebesata od istok do zapad, takvo }e bide i doa|aweto na ôvekoviot Sin.3

Vo poslednoto vreme, znakot na ôvekoviot Sin }e se pojavi na nebesata, predizvikuvaj}i trepet kaj site narodi na zemjata; bidej}i tie }e go vidat Mesi-jata, ôvekoviot Sin, kako doa|a so mo} i ogromna slava; i }e go vidat ôvekoviot Sin koj{to sedi na desnata strana od ìviot Bog, kako se vra}a na nebesnite oblaci. I }e gi prati svoite angeli go silen zvuk na truba i

tie }e gi soberat negovite izbranici od ~etirite vetrovi, od najoddale~enite kraevi na neboto i zemjata i sekogo }e go nagradi spored negovite dela.4

Kako πto beπe vo vremeto na Noe, taka }e bide i koga }e dojde ôvekoviot Sin. Vo denovite koi mu prethodea na golemiot potop tie jadea i pieja, se ven~avaa i razveduvaa i bezgri`no se veselea, sé do denot koga Noe vleze vo brodot. Tie gi ignoriraa predupreduvawata za potopot πto doa|aπe.5

Taka be{e i vo denovite na Lot. Jadea i pieja, kupuvaa i prodavaa, sadea i gradea. No na denot koga Lot go napu{ti Sodom, od neboto zavrna ogan i rastopen sulfur i gi uni{ti site. Taka }e bide i na denot koga }e se pojavi ôvekoviot Sin.6

Ne davajte srceto da vi bide obzemeno so tr~awe po svetovni zadovolstva, rastur ili ìvotni nevolji. Ne dozvoluvajte moeto vra}awe da ve zatekne nepod-gotveni, za{to kako {to zamkata na lovecot naedna{ se zatvora, taka toa nenadejno }e gi spoleta site {to ìveat na zemjata.7

Dvajca }e rabotat na niva. Edniot }e bide zemen, a drugiot }e ostane. Dve èni }e melat na mlin. Ednata }e bide zemena, a drugata }e ostane. Zatoa vni-mavajte, za{to ne znaete vo koj ~as }e se vrati va{iot Gospod. A znajte go i ova: ako onie v ku}i bi znaele vo koj ~as }e provali kradec, }e ostanat budni i }e ~ekaat, i nema da dozvolat ku}ata da im bide ograbena.

Moàm da ve uveram vo ova: mnogu proroci i carevi sakaa da gi vidat ovie raboti {to vie gi gledate sega, no nemaa mo`nost da gi vidat. Sakaa da gi ~ujat ovie raboti {to sega vie gi slu{ate, no nemaa mo`nost da gi ~ujat. A vie vidovte kako site ovie proro{tva se ostvaruvaat.

Podgotvete si gi srcata, za{to koga najmalku o~ekuvate, toga{ }e dojde ôvekoviot Sin.8

ûjte ja prikaznata za desette deveru{i koi so svoite svetilki izlegle da go pre~ekaat mladoènecot i da mu go osvetlat patot. Taa grupa se sostoela od pet mudri i pet nerazumni èni. Nerazumnite zele svetilki, no ne zele dovolno gorivo za niv. Bidej}i ~ekaweto na mladoènecot se otegnalo, tie se umorile i zaspale.

Toga{, na polno}, se ~ul silen vikot: "Eve go, doa|a mladoènecot! Dojde momentot da se sretneme so nego."

Deveru{ite vedna{ stanale i po~nale da si gi podgotvuvaat svetilkite. Toga{ nerazumnite im rekle na mudrite: "Dajte ni malku od va{eto gorivo, za{to na{ite svetilki zgasnaa."

"Ne moème", odgovorile mudrite, "nema dovolno gorivo za site nas. Odete brgu i razbudete gi prodava~ite na gorivo i kupete si od niv."

No dodeka ovie bile otideni po gorivo, pristignal mladoènecot. Onie {to bile podgotveni, vlegle zaedno so nego na proslavata, a vratata po niv se zatvorila.

Dolgo vreme posle toa, se vratile drugite deveru{i i po~nale da vikaat: "Gospodaru, gospodaru, pu{ti né da vlezeme!"

No toj vaka im odgovoril: "Navistina ne znam koi ste. Ne ve poznavam!"9

Blaèni se onie slugi koi, koga Gospodarot }e dojde, }e gi najde kako podgotveni go o~ekuvaat negovoto doa|awe, makar da dojde na polno} ili v zori. Navistina vi velam, toj }e si ja oble~e sve~enata obleka za banketot, }e gi povika takvite slugi da sednat so nego na ve~erata, pa }e stane i }e gi sluì kako po~esni gosti!10

Zatoa bidete budni i podgotveni, za{to ne gi znaete ni denot ni ~asot koga ôvekoviot Sin }e se vrati. @ivejte podgotveno, so va{ite svetilki silno raz-goreni, kako onie slugi koi ~ekaat kraj vratata i go o~ekuvaat momentot koga Gospod }e zatropa na vratata i }e gi najde podgotveni kako èlno go o~ekuvaat negovoto vra}awe.11

Polesno e da gi snema neboto i zemjata otkolku nekoj del od ovie zborovi da ne se ispolni.12

Del [esti

POSLEDNITE DENOVI NA HRISTOS NA ZEMJATA

PREDAVSTVOTO

Site ne{ta vo vrska so Mesijata koi bea zapi{ani od prorocite }e se ispolnat. Toj }e im bide predaden na paganite, }e bide ismevan, }e go tretiraat surovo i }e go zlostavuvaat. ]e go tepaat i }e go ubijat, no na tretiot den }e voskresne.1

Naskoro moram da zaminam od Zemjata. Sega ne moète da dojdete tamu kade {to odam. Ajde za posleden pat zaedno da ja jademe Pashalnata

ve~era pred da dojde moeto vreme za stradawe, za{to vi velam: nema ve}e da ja jadam Pas-halnata ve~era sé dodeka seto ona {to taa go pretstavuva ne se ispolni vo Bo`joto carstvo; nitu, pak, }e pijam od lozoviot plod dodeka ne dojde Bo`joto carstvo.

Ovoj leb go pretstavuva moeto telo, koe{to se dava za vas. Jadete se}a-vaj}i se na mene. Ova vino go pretstavuva noviot Bo`ji zavet za spasenie koj{to e zape~aten so mojata krv koja ja prolevam za vas.2

Jas moram da si go dadam ìvotot, kako {to e pretskaàno od prorocite. Golema maka }e dojde na onoj {to go predade ôvekoviot Sin. Za nego }e be{e podobro da ne be{e se rodil. Ova ne go velam za site vas, za{to mnogu dobro gi poznavam onie {to gi izbrav, no zapi{ano e: "Eden {to jade leb so mene, }e me predade." Ova vi go velam odnapred, pred da se slu~i, za posle da poveruvate vo mene.3

Se falite li deka ste spremni i svojot ìvot da go poloìte za mene? Za àl, site }e me napu{tite vo no}ta koga }e me predadat, kako {to zapi{ale pro-rocite: "]e udram po pastirot, a ovcite }e se razbegaat."4

Tatko, ~uj ja mojata molitva! Ako e mo`no, neka me odmina ova maka! Sepak, neka bide tvojata volja, a ne mojata.5

Ete, dojde ~asot ôvekoviot Sin da bide predaden vo racete na gre{ni-cite. Vnimavajte, onie {to ìveat so me~, od me~ i }e zaginat.6

Zarem ôvekoviot sin go predava{ so bakne` i me apsite kako da sum kra-dec koj{to nosi no` ili stap? Preku den bev so vas vo hramot i nikoga{ ne sta-vivte raka vrz mene. No ova e va{iot ~as, a silata na mrakot deluva.7

Ne sfa}ate li deka moàm da mu se pomolam na mojot Tatko i toj moè da isprati dvanaeset legioni angeli koi }e me branat? No kako inaku }e se

ispol-ni napi{anoto koe veli deka vaka mora da se slu~i? No sega }e se proslavi ô-vekoviot Sin, a Bog }e se veli~a vo nego.8

SUDEWETO I KRSTOT

Vie nemate nikakva sila nad mene osven ako ne vi bide dadena ozgora.1

Zo{to mi postavuvate takvi pra{awa? Treba da gi raspra{ate onie {to me slu{ale. Tie mnogu dobro znaat {to sum zboruval. Mojata poraka ne ja zboruvav vo tajnost, tuku otvoreno za site da moàt da ja ~ujat. Javno pou~uvav na mesta nameneti za bogosluèwe i vo dvorot na hramot kade {to se sobiraa moite sledbenici.

Ako ona {to sum go zboruval gi prekr{uva va{ite zakoni, dokaète go toa! No ako sum ja zboruval vistinata, zo{to me tepate?2

Moeto carstvo ne e od ovoj svet. Ako be{e od ovoj svet, moite sledbenici }e zemea oru`je za da go odbranat i ne }e dozvolea da bidam predaden vo va{ite race. Moeto carstvo ne e zemno carstvo.

Vo pravo ste koga me obvinuvate deka sum car. Za vakviot ishod i se rodiv i za taa cel dojdov na svetot: da svedo~am za vistinata. Site onie {to ja sakaat vistinata ja prepoznavaat mojata poraka.3

Sega }e bide sru{en princot na ovoj svet, a ako zaminam od Zemjata }e gi povle~am site lu|e kon mene.4

Tokmu ova e ona zaradi koe me saka mojot Tatko, za{to jas samiot si go polagam ìvotot, za da moàm i samiot da si go povratam. ôvek ne mi go odze-ma, tuku jas samiot dobrovolno go polagam. Imam mo} da go

poloàm, a imam mo} i da si go povratam. Tatkoto mi gi dade toa pravo i taa mo}.5

Tatko, prosti im, za{to ne znaat {to pravat.5

Eloi, Eloi, lama sabahtani! *

* Boè moj, Boè moj, zo{to me ostavi?

POSLE VOSKRESENIETO

O, nerazumni i neuvereni vo ona {to prorocite go zboruvaa! Zarem ne treba{e Hristos da postrada od site tie ne{ta, a potoa da vleze vo svojata slava? Ne bidete ve}e nevernici, tuku veruvajte.1

Ova vi go kaùvav koga bev pome|u vas: deka seto ona {to e zapi{ano za mene vo zakonot na Mojsej, od prorocite i od psalmistite, mora da se ispolni: deka Hristos mora da postrada i na tretiot dena da voskresne od mrtvite; i deka pokajanieto i prostuvaweto na grevovite }e bidat propovedani vo negovoto ime pome|u site narodi, po~nuvaj}i od Erusalim.2

Jas znam od kade sum dojden i kade }e odam. Vie ne moète da kaète od kade sum dojden i kade }e odam. Vie ste od Zemjata, a jas sum od gore. Vie ste od ovoj svet, a jas ne sum od ovoj svet.3

Nikoj ne se oti{ol na neboto osven onoj {to slegol od neboto, sinot na Boga koj{to e vo neboto. Odete i kaète im na moite bra}a deka jas }e otidam gore kaj mojot i va{iot Tatko, kaj mojot i va{iot Bog.4

Zo{to ste voznemireni i dozvoluvate umot da vi se polni so somne`? Uspokojte se. Videte gi moite race i noze. Doprete me i bidete svedoci na moeto voskresenie, za{to duhot nema telo i koski, a kako {to gledate - jas

imam. Bidej-}i me vidovte, zatoa veruvate. Poblagosloveni se onie {to ne me videle, a veru-vaat.5

Samo u{te malku pa svetot nema ve}e da me gleda, no moeto prisustvo }e ostane so vas. I bidej}i jas ìveam i vie }e ìveete.6

SEKOGA[

Kako {to mene me prati Tatkoto, taka i jas ve pra}am vas.1

Zatoa, odete i pou~uvajte gi site narodi, kr{tevaj}i gi vo imeto na Tat-koto, na Sinot i na Svetiot Duh. Odete po celiot svet i najavuvajte ja ovaa dob-ra vest na site narodi. Onie {to }e poveruvaat i }e se krstat, }e najdat spase-nie, no onie {to nema da poveruvaat }e bidat izgubeni.2

Drète go vetuvaweto na Tatkoto, koe go ~uvte od mene. Za{to krstitelot Jovan svoite sledbenici gi kr{teva{e vo voda, no vie }e bidete krsteni so Svetiot Duh.3

]e dobiete nova sila koga Svetiot Duh }e dojde na vas i }e bidete svedoci za mene, po~nuvaj}i tuka vo Erusalim, Judeja i Samarija, pa do najdale~nite kra-i{ta na svetot. Primete go Svetiot Duh.4

Nau~ete gi site narodi za site ne{ta za koi jas ve nau~iv vas. I zapom-nete: jas }e bidam sekoga{ so vas - do krajot na svetot.5

Citirani stihovi

Prv del

KOJ VELITE DEKA SUM?Problemot so Religijata1. Matej 16:6, 2. Marko 8:18-21, 3. Marko 7:7-9, 4. Matej 7:15; Jovan 8:44, 5. Matej 23:13-28; Jovan 5:44, 6. Matej 23:29-34, 7. Matej 15:7, 8; Isaija 29:13, 8. Luka 16:15,9. Matej 8:11, 12; 5:20

Svetlinata {to go Osvetli Svetot

1. Jovan 12:46; 8:12, 2. Jovan 3:19-21, 3. Jovan 5:33, 35, 36; 10:37, 38; 9:4, 4. Matej 6:22, 23, 5. Jovan 11:9, 10; 12:35; Matej 15:14; Jovan 12:36, 6. Luka 8:16; Matej 5:14, 16; Luka 8:17; Matej 10:27

Otkrovenieto

1. Jovan 12:23, 2. Jovan 8:50, 3. Jovan 8:17, 18; 5:32, 24, 4. Jovan 7:18, 5. Jovan 7:28; 6:38; 18:37, 6. Jovan 10:30; 10:10, 9, 7. Jovan 10:28; 14:27; 8:32, 36; 15:11, 8. Jovan 6:40; 9:35, 37

∂iviot Zbor1. Jovan 12:49, 50, 2. Jovan 14:24; 5:24, 3. Jovan 5:25, 4. Jovan 5:39, 40, 5. Jovan 5:37, 38, 6. Jovan 10:36, 7. Jovan 14:6; 6:63, 8. Jovan 12:47, 48, 9. Matej 24:35

Tatkoto

1. Matej 22:42, 2. Matej 11:27; Jovan 7:29, 3. Jovan 8:29; 14:9, 10, 4. Jovan 10:30; 16:15, 28, 5. Jovan 5:19, 21, 6. Jovan 5:19, 26, 27, 30, 7. Jovan 8:25, 26, 8. Jovan 8:28

Dobriot Pastir

1. Luka 12:32, 2. Jovan 10:14, 15, 27-29, 16, 3. Jovan 10:2-5, 4. Jovan 10:11, 12, 5. Jovan 10:7, 1, 8, 9, 6. Jovan 10:10

Hrana za Duπata

1. Matej 4:4; Petta Kn. Mojs. 8:3, 2. Jovan 6:35, 48-51, 3. Jovan 6:27, 4. Jovan 6:49, 32, 33, 5. Jovan 4:10, 13, 14, 6. Jovan 7:37, 38

Vtor del

NOVOTO CARSTVO

Nebesnoto Carstvo

1. Matej 11:12, 2. Matej 13:24-30, 37-43, 3. Matej 12:25-29, 4. Matej 21:42, 43, 5. Marko 3:28, 29; Matej 21:31, 32, 6. Matej 7:21; Luka 13:25-27; Matej 7:22, 23, 7. Luka 8:10, 8. Matej 25:14-30, 9. Matej 20:1-16; 22:14, 10. Matej 13:45, 46, 11. Matej 13:44, 12. Marko 4:26-29, 13. Matej 13:31-33, 14. Matej 13:47-50, 15. Luka 22:35; Matej 6:34, 27, 16. Matej 6:26, 17. Matej 10:29, 30 18. Matej 6:28-33

Carskata Zapoved

1. Marko 12:29, 30; Petta Kn. Mojs. 6:4, 2. Marko 12:31; Treta Kn. Mojs. 19:18, 3. Marko 12:31; Jovan 15:12, 13; Marko 12:31, 4. Matej 5:19; Jovan 15:11, 5. Matej 5:43-47, 6. Jovan 13:34, 35; 14:23, 7. Jovan 16:27; 15:9, 10, 8. Luka 10:30-37

Tret del

GOLEMITE LEKCII

Novoto UËewe

1, 2. Matej 7:24-27, 3. Luka 18:10-14, 16, 17, 4. Jovan 7:17, 16, 5. Jovan 4:21-24; Luka 19:40, 6. Matej 12:3-12; Jovan 7:23, 24 7. Jovan 9:39

Blagoslovite

1, 2. Luka 11:28; Matej 24:46, 3. Matej 5:3-12, 4. Jovan 20:29; Matej 13:16, 5. Matej 25:34

Silata na Molitvata

1. Jovan 16:24, 2. Luka 11:5-10, 3. Luka 18:2-8, 4. Matej 6:7, 8, 5. Matej 21:13; Isaija 56:7, 6. Matej 6:6; Marko 11:24; Jovan 15:16, 7

Bogatstvata na Neboto

1. Luka 6:31, 2. Luka 16:19-31, 3. Luka 6:34, 30, 4. Marko 12:43, 44, 5. Marko 10:24, 25, 27, 6. Matej 6:19-21, 7. Matej 6:1, 2, 8. Matej 6:3, 4, 9. Luka 6:38, 10. Luka 12:16-21; Matej 16:26

Vera {to Pomestuva Planini

1. Matej 9:29, 2. Matej 8:11, 12, 3. Matej 18:19, 20, 4. Marko 16:17, 18, 5. Matej 17:20; Marko 11:24, 6. Matej 18:18, 7. Marko 5:36; 9:23

Trpenie, Milost i Prostuvawe

1. Luka 7:47, 2. Luka 7:41, 42, 3. Matej 18:23-35, 4. Matej 18:22; 5:25, 5. Matej 5:38-42, 6. Marko 11:25; 5:23, 24, 7. Matej 6:14

Za Plodonosen ∂ivot

1. Matej 7:16, 2. Matej 5:13; 7:17-20, 3. Luka 13:6-9, 4. Jovan 15:8; Matej 12:35, 5. Matej 13:3-8, 18-23

Zdravje i Isceluvawe za Teloto i Duπata

1, 2. Matej 9:12, 13; Osija 6:6; Luka 13:16, 3. Matej 9:5; 6:2; 8:13; Luka 8:48, 4. Luka 15:4-7, 5. Luka 15:8-10

^etvrti del

POVIK KON NOV ∂IVOT

Povikot

1. Jovan 15:16, 2. 10:18-22, 3. Matej 16:24, 25, 4. Matej 22:2-14; Marko 1:15; Jovan 15:19, 5. Jovan 6:44, 37, 6. Jovan 1:50, 7. Matej 7:13, 14; Luka 13:24

Za Povtornoto Ra|awe

1. Jovan 3:7, 2. Jovan 3:5, 3. Jovan 3:6, 8, 4. Matej 9:16, 17, 5. Jovan 3:10, 12, 6. Jovan 3:17, 18, 7. Jovan 11:25, 26, 40, 8. Jovan 4:34; 6:29, 9. Luka 15:11-32, 10. Matej 18:3, 11, 14, 11. Jovan 3:16; 11:26

U~enici i Slugi

1. Matej 6:24, 2. Luka 14:28-33, 3. Luka 16:10-12, 4. Matej 10:16, 5. Marko 10:42-45; Jovan 13:17, 6. Jovan 8:31; Matej 23:2-12, 7. Matej 25:31-46, 8. Jovan 13:13-15

Golemata Zapoved

1. Luka 9:60, 2. 10:2; 9:62, 3. Jovan 14:12; 12:26, 4. Matej 10:7, 8 5. Matej 12:30, 6. Luka 10:5-7, 7. Jovan 13:20, 8. Matej 10:17-20; Jovan 15:20, 21, 9. Jovan 15:22-25; Psalm 35:19, 10. Luka 12:49-53; Matej 10:21, 11. Matej 10:23, 14, 15; Jovan 15:8, 12. Jovan 15:19, 13. Luka 10:16; Matej 10:22, 14. Jovan 16:33

Hristovata Molitva za Negovite U~enici

1, 2. Jovan 17:1-26

Petti del

VETUVAWETO

Ova Pokolenie1. Marko 8:38, 2. Matej 12:39-42, 3. Matej 11:16-19, 4. Matej 12:34, 5. Matej 16:2, 3, 6. Matej 11:28-30, 7. Matej 19:28

Mesto za Vas1. Jovan 14:2, 2. Jovan 14:1-3, 3. Jovan 16:19, 20, 4. Jovan 16:21, 22

Vetuvaweto na Duhot1. Jovan 6:63, 2. Jovan 14:15-17, 3. Jovan 14:18; 16:7-13, 4. Jovan 16:14, 15, 5. Luka 11:11-13, 6. Jovan 15:26; 14:26

Pokana za @ivot1. Jovan 3:16, 2. Luka 14:16-24, 3. Jovan 5:24, 25, 28, 29, 4. Jovan 17:3; 3:16; Matej 24:14

Poslednite Vremiwa1. Matej 24:34, 2. Matej 21:33-39, 3. Luka 13:34, 35, 4. Luka 19:42; 21:26, 5. Matej 24:16-22, 6. Luka 19:43, 44, 7. Matej 24:2; Luka 21:24, 8. Luka 21:9-11, 25; Matej 24:7, 8, 12, 9. Matej 24:9; Luka 21:36, 10. Matej 24:32, 33, 36

Vra}aweto1. Matej 24:42, 2. Matej 24:4, 5, 11, 3. Matej 24:23-27, 4. Matej 24:30, 31; 26:24; 16:27, 5. Matej 24:37-39, 6. Luka 17:28-30, 7. Luka 21:34, 35, 8. Luka 10:24; Matej 24:40-44, 9. Matej 25:1-12, 10. Luka 12:37, 38, 11. Matej 25:13; Luka 12:36, 37, 12. Luka 16:17

[esti del

POSLEDNITE DENOVI NA HRISTOS NA ZEMJATAPredavstvoto1. Luka 18:31-33, 2. Jovan 13:33; Luka 22:15, 16, 18-20, 3. Matej 26:24; Jovan 13:18; Psalm 41:9, 4. Jovan 13:38; Marko 14:27; Zaharija 13:7, 5. Marko 14:36, 6. Marko 14:41; Matej 26:52, 7. Luka 22:48, 52, 53, 8. Matej 26:53; Jovan 13:31

Sudeweto i Krstot1. Jovan 19:11, 2. Jovan 18:21, 20, 23, 3. Jovan 18:36, 37, 4. Jovan 12:31, 32, 5. Jovan 10:17, 18, 6. Luka 23:34, *Matej 27:46

Posle Voskresenieto1. Luka 24:25, 26; Jovan 20:27, 2. Luka 24:44, 46, 47, 3. Jovan 8:14, 23, 4. Jovan 3:13; 20:17, 5. Luka 24:36-39; Jovan 20:29, 6. Jovan 14:19

Sekoga{1. Jovan 20:21, 2. Matej 28:20; Marko 16:15, 16, 3. Dela na apostolite 1:4,5, 4. Dela 1:8; Jovan 20:22, 5. Matej 28:20

· Web viewJas sum svetlinata πto go osvetli svetot; onie πto me sledat, nikogaπ pove}e nema da...

Documents

Transcript of · Web viewJas sum svetlinata πto go osvetli svetot; onie πto me sledat, nikogaπ pove}e nema da...