Rešitve vaj (5,5 MB)

Delovni zvezek za 9. razred osnovne πoleJurij SenegaËnik, Marta OtiË

10,5

0€

ISBN 978-961-241-628-7

GEOGRAFIJA SLO-DZ-preliv-final 26/4/12 7:31 am

REŠITVE VAJ

G E O G R A F I J A S L O V E N I J E2

nnnNARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Vaja 1: Velikost Slovenije v primerjavi z nekaterimi evropskimi državamia)

1 Luksemburg

2 Slovenija

3 Slovaška

b)

4 Slovenija

5 Hrvaška

6 Madžarska

Vaja 2: Geografska lega Slovenije med različnimi geografskimi enotami EvropePravilni odgovori so 3, 4 in 5.

Vaja 3: Značilnosti Slovenije v rebusihRAZNOLIKOST

PREHODNOST

Vaja 4: Slovenija na stiku različnih jezikovnih skupinugrofinski narodi – severovzhod

južnoslovanski narodi – jug in jugovzhod

germanski narodi – sever

romanski narodi – zahod

Vaja 5: Raznolikost naših naravnogeografskih enotSlika št. 1: Alpske pokrajine

Slika št. 2: Obsredozemske pokrajine

Slika št. 3: Predalpske pokrajine

Slika št. 4: Obpanonske pokrajine

Slika št. 5: Dinarskokraške pokrajine

Vaja 6: Površje naravnogeografskih enot5 Dinarskokraške pokrajine

6 Obpanonske pokrajine

1 Alpske pokrajine

2 Predalpske pokrajine

4 Obsredozemske pokrajine

G E O G R A F I J A S L O V E N I J E 3

Vaja 7: Imena in vrste kamnina) Ime kamnine: tonalit

Vrsta kamnin: magmatske

b) Ime kamnine: prod

Vrsta kamnin: sedimentne kamnine

c) Ime kamnine: apnenec


č) Ime kamnine:fliš


Vaja 8: Kamninska sestava in površje v križankiPEŠČENJAK

Vaja 9: Nastanek današnjega površja2 paleozoik

1 kvartar

4 alpidsko gubanje

Vaja 10: Značilnosti podnebjaVečino padavin prinesejo k nam zahodni vetrovi. V jugozahodnem delu države se kažejo močni vplivi Sredozemlja, na preostalem delu ozemlja pa so bolj izraziti vplivi evropske celine. Večina Slovenije ima zato zmerno celinsko podnebje. V gorah so temperature nižje kot v nižinah. V gorskem svetu pade tudi več padavin kot v nižinah. Tamkajšnje podnebje imenujemo gorsko podnebje. Zlasti v hladni polovici leta se na dno kotlin, dolin in kraških polj uleže hladnejši zrak, ki od tam izpodrine toplejši zrak. Ta pojav imenujemo temperaturni obrat. Nanj pogosto opozarja plast megle, ki leži na dnu kotline.

Vaja 11: Tipi podnebja Ia) C

b) B

c) A

č) C

d) C

e) A

f ) zmerno celinsko podnebje

g) obsredozemsko podnebje

h) gorsko podnebje

Vaja 12: Tipi podnebja IIDesno zgoraj: Kredarica, gorsko podnebje

Levo spodaj: Murska Sobota, zmerno celinsko podnebje

Desno spodaj: Portorož, obsredozemsko podnebje


Vaja 13: RastlinstvoŠtevilke pravilnih trditev so 3, 4, 5 in 7.

Vaja 14: Vodovje v križankiPODTALNICA

Vaja 15: Značilnosti vodovjaa) V Sloveniji je pod površjem celo več vode kot na njem zaradi kamninske sestave. Skoraj polovi

ca našega ozemlja je kraško površje, kjer ni površinskih tekočih voda, ampak se voda pretaka pod površjem.

b) Naše največje zaloge podzemeljske vode so skrite v apnencih na kraškem površju in v nesprijetih usedlinah (produ, pesku).

c) Naša najpomembnejša območja podtalnice so na dnu kotlin in ravnin.

č) Naša najbolj vodnata reka je Drava.

d) Tri naša največja naravna jezera so Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko.

nnnDRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTIVaja 16: Družbeni procesi v zvezi s prebivalstvom Slovenije3 suburbanizacija

5 industrializacija

6 zdomci

1 izseljenci

2 urbanizacija

Vaja 17: Priselitve in odselitvea) Slovenija je kot industrijsko najbolj razviti del Jugoslavije tedaj najbolj množično pritegovala

delovno silo iz drugih delov nekdanje države.

b) Takoj po osamosvojitvi se je del priseljencev vrnil v republike, iz katerih so prišli.

Vaja 18: Starostne piramide1991, 1948, 2002, 1971

Vaja 19: Izobrazbena, zaposlitvena, verska in narodna sestava prebivalstva1, 3, 4, 5

Vaja 20: Delež slovenskega prebivalstvaa) Delež Slovencev je višji na podeželju.

b) Zato, ker je na tem območju zelo močno zastopano prebivalstvo madžarske narodnosti.


Vaja 21: Slovenci v zamejstvuVečino Slovencev na Hrvaškem uvrščamo med izseljence ( ✔ ). Na Madžarskem ( ✔ ) živijo Slovenci v pokrajini z imenom Slovensko ( ✔ ) Porabje. Kulturno in gospodarsko središče porabskih ( ✔ ) Slovencev je mesto Debrecen (Monošter). Koroški ( ✔ ) Slovenci živijo predvsem na obrobju Graške (Celovške) kotline. Večina njihovih ustanov je v Beljaku (Celovcu). Največja slovenska zamejska skupnost živi v sosednji Avstriji (Italiji), kjer šteje skoraj 100 000 ljudi. V Italiji so Slovenci dolgo uživali največ pravic na Tržaškem ( ✔ ) in Goriškem ( ✔ ).

Vaja 22: Razlike med mestom in vasjo

Kriteriji Mesto Vas

število prebivalcev veliko majhno

gospodarske dejavnosti nekmetijske kmetijske

navezanost na okoliška zemljišča

da ne

način življenja mestni podeželski

Vaja 23: Spreminjanje podeželskih naselija) V zadnjih desetletjih se je prebivalstvo na podeželju množično preslojevalo iz kmečkega v ne

kmečko.

b) Zunanji videz podeželskih naselij se je spremenil v tem, da so začeli graditi hiše, zelo podobne mestnim.

c) Svojo funkcijo in podobo so najbolj spremenila tista vaška naselja, ki ležijo v bližini mest ali ob glavnih prometnicah.

č) Izraz urbanizacija podeželja pomeni naseljevanje nekmečkega prebivalstva in širjenje mestnega načina življenja na podeželje.

d) Nekdanja vaška naselja, ki so prevzela številne mestne značilnosti, imenujemo urbanizirana podeželska naselja.

Vaja 24: Tipi podeželskih naselija) Tip naselja: zaselek

Tip površja: hribovje

b) Tip naselja: obcestno naselje

Tip površja: ravnina

c) Tip naselja: razloženo naselje

Tip površja: gričevje

č) Tip naselja: samotna kmetija

Tip površja: hribovje

d) Tip naselja: gručasto naselje

Tip površja: več tipov površja


Vaja 25: Tipi slovenskih hiš in kmečkih gospodarskih poslopijSlika 1: a) Tip hiše: primorska hiša

b) Osnovni gradbeni material: kamen

c) Material za pokrivanje ostrešja: kamnite plošče

Slika 2: a) Tip hiše: alpska hiša

b) Gradbeni material spodnjega dela hiše: kamen, beton

c) Gradbeni material zgornjega dela hiše: les

č) Material za pokrivanje ostrešja: skodle

Slika 3: a) Ime gospodarskega poslopja: enojni kozolec

b) Osnovni gradbeni material: les

c) Material za pokrivanje ostrešja: les

Slika 4: a) Ime gospodarskega poslopja: toplar

b) Osnovni gradbeni material: les

c) Material za pokrivanje ostrešja: les

Slika 5: a) Tip hiše: panonska hiša

b) Osnovni gradbeni material: glina, šibje, les

c) Material za pokrivanje ostrešja: slama

Vaja 26: Značilnosti slovenskih mest1, 2, 5

Vaja 27: Problemi slovenskega kmetijstvaostarela kmečka delovna sila – pomanjkanje nasledstva na kmetiji

veliko število parcel – zemljiška razdrobljenost

spreminjanje njiv v travnike – ozelenjevanje

zaraščanje zemljišč z gozdom – ogozdovanje

nepovratna izguba obdelovalnih zemljišč – zazidava in gradnja prometnic

močvirna ali sušna zemljišča – melioracije

Vaja 28: Specializacija kmetijstvaslika levo – specializirano kmetijstvo, slika desno – nespecializirano kmetijstvo

Vaja 29: Gozdarstvoa) DA

b) NE V Sloveniji so najbolj gozdnate Dinarskokraške pokrajine.

c) DA

č) DA

d) NE Iglavci so zaradi onesnaženega zraka bolj prizadeti od listavcev.

e) NE Po osamosvojitvi se je delež ne dovolj premišljene sečnje povečal.


Vaja 30: Rudarstvo in energetikaUčenec na nemo karto naše države s kvadratki, krožci in trikotniki različnih barv vriše najpomembnejše rudarske in energetske objekte ter zraven napiše njihova imena: rudnik rjavega premoga TrbovljeHrastnik, rudnik lignita v Velenju, črpališče nafte in zemeljskega plina pri Lendavi, termoelektrarni Trbovlje in Šoštanj ter jedrska elektrarna v Krškem.

Vaja 31: HidroelektrarneFormin, Zlatoličje, Mariborski otok, Fala, Ožbolt, Vuhred, Vuzenica, Dravograd, Krško, Blanca, Boštanj, Vrhovo, Medvode, Mavčiče, Moste, Solkan, Plave, Doblar

Vaja 32: Industrijski razvoj 2 in 4.

Vaja 33: Industrijska proizvodnja v križankiVELENJE

Vaja 34: Slovenski prometni križa) prva karta – glavne železniške povezave, druga karta – glavne cestne povezave

b) Omrežje glavnih cest se križa v Ljubljani, omrežje glavnih železnic pa v Ljubljani in Zidanem Mostu.

c) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri jugozahod–severovzhod, se imenuje Slovenika. Je del V. evropskega koridorja.

č) Krak cestnega križa, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod, se imenuje Ilirika. Je del X. evropskega koridorja.

Vaja 35: Promet v rebusihBRNIK

Vaja 36: Slovenski prometni okni v sveta) Leva slika prikazuje Luko Koper.

b) Pomen tega pristanišča se je še posebej povečal po osamosvojitvi in vključitvi v Evropsko unijo.

c) Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

č) v Mariboru in Portorožu

Vaja 37: Značilnosti slovenskega turizma2 počitniška bivališča

3 poslovni turizem

4 temelji slovenskega turizma

Vaja 38: Zdraviliški, obmorski in gorski turizema) Oblika turizma: gorski turizem b) Oblika turizma: zdraviliški turizem Naravnogeografska enota: Alpske pokrajine Naravnogeografska enota: Obpanonske pokrajine

c) Oblika turizma: obmorski turizem Naravnogeografska enota: Obsredozemske pokrajine


Vaja 39: Turistična potovanja po Sloveniji in drugih državahPo Sloveniji sta potovala Valerij iz SanktPeterburga in Victoria iz Barcelone.

Vaja 40: Notranja in zunanja trgovinaa) DA

b) NE

Notranja trgovina zajema trgovanje znotraj države.

c) NE

Velika nakupovalna središča so značilne predvsem za večja naselja.

č) DA

Vaja 41: Okoljski problemi v križankiSMRAD

Vaja 42: Okoljski problemi v rebusihEMISIJE

ODPADKI

Vaja 43: Varstvo okolja in zavarovana območjaa) To je razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb današnjih generacij na tak način, da s tem

ne ogrozimo možnosti naslednjih generacij, da bodo ravno tako lahko zadovoljevale svoje potrebe.

b) Onesnaženost zraka se je po osamosvojitvi zmanjšala predvsem zaradi zapiranja tehnološko zastarelih obratov in projektov odžveplevanja.

c) Onesnaženost zraka je največja v nekaterih kotlinah in dolinah zaradi vetrovne zatišnosti in večje zgostitve virov onesnaževanja.

č) Ko rečemo, da imajo reke samočistilno sposobnost, imamo v mislih, da se kakovost rek ob toku navzdol počasi zboljšuje.

d) Razlikujemo narodne, regijske in krajinske parke.

e) Namen teh območij je varovanje življenjskih prostorov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, še posebej ptic.

nnnSLOVENSKE POKRAJINEVaja 44: Nemi karti Alpskih pokrajina)

1 Julijske Alpe

2 KamniškoSavinjske Alpe

3 Karavanke


A Soča

B Sava Bohinjka

C Sava Dolinka

Č Kokra

D Kamniška Bistrica

E Savinja

F Meža

G Bohinjsko jezero

H Triglavska jezera

b)

4 Bohinj

5 Pokljuka

6 Jelovica

7 Mežakla

8 Velika planina

9 Predel

10 Vršič

11 Korensko sedlo

12 Ljubelj

13 Jezerski vrh

14 Trenta

15 Logarska dolina

16 Bovec

17 Kranjska Gora

18 Jesenice

19 Tržič

20 Jezersko

Vaja 45: Prečenje Alpskih pokrajina) visokogorski kras

b) Trenta

c) Triglav

č) Pokljuka

d) Bohinjsko jezero

e) Jesenice

f ) Stol

g) Velika planina

h) Logarska dolina


Vaja 46: Površje Alpskih pokrajin a) vintgar

b) korita

c) melišče

č) kotlič

d) škraplje

e) žlebiči

Vaja 47: Podnebje Alpskih pokrajina) klimogram levo – Stara Fužina, klimogram desno – Planina pod Golico

b) Temperature so v Stari Fužini nižje tedaj, ko nastane temperaturni obrat. Hladen zrak se v Bohinju uleže na dno kotline, na pobočju Karavank z naseljem Planina pod Golico, ki leži nad plastjo hladnega zraka, pa je topleje.

c) V Stari Fužini pade več padavin zato, ker leži sredi gorate okolice bolj zahodno od Planine pod Golico. Količina padavin namreč pojema od zahoda proti vzhodu.

Vaja 48: Pogovor s Francijem iz BohinjaFRANCI: V Bohinju je pomembnejša dejavnost živinoreja

MIJA: Ali se vaša živina pase le v dolini?

FRANCI: Ne, danes se na bohinjskih planinah pase manj živine kot pred desetletji.

MIJA: Kdaj ženete živino na nižje senožetne planine?

FRANCI: Živina gre na visoke planine poleti.

FRANCI: Spremenili so jih v počitniška bivališča.

FRANCI: Ta prireditev se imenuje »kravji bal«.

Vaja 49: Prvine Alpskih pokrajina) gručasta naselja

b) živinoreja

c) pas listnatega gozda

č) senožeti

d) seniki

e) pas iglastega gozda

f ) 1000 m

g) planina

h) v počitniška bivališča

i) 1700 m

j) pas ruševja

k) pas grušča in golega skalovja


Vaja 50: Športne in rekreacijske dejavnosti v Alpskih pokrajinaha) Ime dejavnosti: kajakaštvo b) Ime dejavnosti: jadralno padalstvo

Množičnost: ni množična Množičnost: ni množična

Letni čas: poletje Letni čas: poletje

c) Ime dejavnosti: planinstvo č) Ime dejavnosti: smučanje

Množičnost: zelo množična Množičnost: zelo množična

Letni čas: poletje Letni čas: zima

d) Ime dejavnosti: gorsko kolesarstvo e) Ime dejavnosti: alpinizem (plezanje)

Množičnost: zelo množična Množičnost: ni množična

Letni čas: poletje Letni čas: poletje

Vaja 51: Alpske pokrajine v križankiNARODNI PARK

Vaja 52: Podnebje Predalpskih pokrajinklimogram levo – Celje, klimogram desno – Brnik

Vaja 53: Potovanje po Predalpskih pokrajinaha) Idrija

b) Bolnišnica Franja

c) Škofja Loka

č) Ljubljansko barje

d) Celje

e) Termoelektrarna Šoštanj

f ) Dravska dolina

Vaja 54: Pogovor z Dušanom iz Črnega revirjaDUŠAN: Črni revir sodi v Posavsko hribovje.

DUŠAN: Ne, v Črnem revirju so slabe možnosti za poljedelstvo.

MIRJAM; Kaj sta bila po poklicu tvoj oče in tvoj dedek?

DUŠAN: Rudarstvo v Črnem revirju je danes v upadanju.

MIRJAM: Katera so tri nekdanja rudarska mesta v Črnem revirju?

MIRJAM: Ali je ozračje v Črnem revirju še tako onesnaženo kot pred desetletji?

DUŠAN: Vzrok za to je zgraditev 360 m visokega dimnika na TE Trbovlje, ki omogoča, da vetrovi raznašajo emisije na širšo okolico.

Vaja 55: Prvine Predalpskih pokrajin a) zaselek

b) samotna kmetija

c) v naselju A

č) prod


d) na glinavcih in peščenjakih

e) iz paleozoika

f ) iz apnenca

g) iz mezozoika

h) Padavinska voda ponikne.

i) v kraju C

Vaja 56: Nemi karti Predalpskih pokrajina)

1 Idrijsko hribovje

2 Cerkljansko hribovje

3 Škofjeloško hribovje

4 Polhograjsko hribovje

5 Posavsko hribovje

6 Zgornja Savinjska dolina

7 Velenjska kotlina

8 Vitanjske Karavanke

9 Pohorsko Podravje

10 Dežela in Blejski kot

11 Dobrave

12 KranjskoSorško polje

13 Kamniškobistriško polje

14 Ljubljansko polje

15 Ljubljansko barje

16 Celjska kotlina

A Soča

B Idrijca

C Bača

Č Poljanska Sora

D Sava

E Ljubljanica

F Savinja

G Paka

H Mislinja

I Meža

J Drava

K Blejsko jezero

b)

17 Pohorje

18 Kozjak


19 Trojane

20 Kobarid

21 Tolmin

22 Cerkno

23 Idrija

24 Železniki

25 Bled

26 Radovljica

27 Kranj

28 Škofja Loka

29 Kamnik

30 Domžale

31 Ljubljana

32 Vrhnika

33 Litija

34 Zagorje

35 Trbovlje

36 Hrastnik

37 Laško

38 Celje

39 Žalec

40 Velenje

41 Slovenj Gradec

42 Ravne na Koroškem

43 Dravograd

Vaja 57: Predalpske pokrajine v križankiPOHORJE

Vaja 58: Površinski kraški pojavi a) uvala

b) suha dolina

c) kraško polje

č) vrtača

Vaja 59: Podzemeljski kraški pojavia) vodna jama

b) suha jama

c) B

č) stalagmit


d) stalaktit

e) kapniški steber

f ) siga

g) brezno

h) koliševka, ta pojav je nastal tako, da se je udrl jamski strop.

Vaja 60: Prvine Dinarskokraških pokrajina) kraško polje

b) z glino in ilovico

c) ponikalnica

č) požiralnik

d) Vasi so umaknjene na rob ravnega površja zaradi nevarnosti poplav.

e) kraška planota

f ) iz apnenca

g) gozdarstvo

Vaja 61: Podnebje Dinarskokraških pokrajinlevi klimogram – Nanos, desni klimogram – Postojna

a) Na Nanosu pade več padavin kot v Postojni zato, ker je Nanos gora, Postojna pa leži v kotlini.

b) Temperature so na Nanosu nižje zaradi večje nadmorske višine.

Vaja 62: Nemi karti Dinarskokraškokraških pokrajina)

1 Pivka

2 Notranjsko podolje

3 Bloke

4 Krimsko hribovje

5 RibniškoKočevsko podolje

6 Suha krajina

7 Dolenjsko podolje

8 Gorjanci

9 Bela krajina

A Krka

B Kolpa

C Cerkniško jezero

b)

10 Banjšice

11 Trnovski gozd

12 Nanos


13 Javorniki

14 Snežnik

15 Kočevski rog

16 Planinsko polje

17 Cerkniško polje

18 Babno polje

19 Postojnska vrata

20 Logatec

21 Postojna

22 Cerknica

23 Grosuplje

24 Trebnje

25 Ribnica

26 Kočevje

27 Črnomelj

28 Metlika

Vaja 63: Pogovor z Metko iz Bele krajineMETKA: Običaj se imenuje jurjevanje.

METKA: Drugi dve najbolj znani etnološki posebnosti Bele krajine so pisanice in bela narodna noša.

IGOR: Ali je podnebje v Beli krajini tudi tako ostro kot na visokih dinarskokraških planotah?

METKA: Podnebje ni tako ostro zaradi manjše nadmorske višine.

IGOR: Kam pa se hodite Belokranjci poleti kopat?

Vaja 64: Potovanje po Dinarskokraških pokrajinaha) Trnovski gozd

b) Postojnska vrata

c) Cerkniško polje

č) Babno polje

d) suha roba

e) Krka

f ) Kočevski rog

g) steljniki

Vaja 65: Dinarskokraške pokrajine v križankiGOZDNATOST


Vaja 66: Delitev Obsredozemskih pokrajin

Značilnosti Kraške pokrajine Flišne pokrajine

kamnina apnenec fliš

tekoče vode pod površjem na površju

prsti manj rodovitne bolj rodovitne

slika levo – flišna pokrajina, slika desno – kraška pokrajina

Vaja 67: Podnebje Obsredozemskih pokrajinklimogram levo – Ilirska Bistrica, klimogram desno – Portorož

a) V Ilirski Bistrici pade več padavin kot v Portorožu zato, ker leži v vznožju masiva Snežnika, ki prejema zelo veliko padavin.

b) Temperature so poleti in pozimi v Portorožu višje kot v Ilirski Bistrici zato, ker leži Portorož ob morju in ima manjšo nadmorsko višino.

Vaja 68: Gospodarstvo Obsredozemskih pokrajinslika levo – pristaniške dejavnosti, slika desno – turizem

slika levo – vinogradništvo, slika desno – solinarstvo

slika levo – oljkarstvo, slika desno – cvetličarstvo

Od prikazanih dejavnosti so samo za Koprsko primorje značilne pristaniške dejavnosti, solinarstvo in oljkarstvo.

Vaja 69: Razgovor z Renatom iz KopraTANJA: Kaj so tvoji starši po narodnosti?

TANJA: Ali se je tvoja mama rodila v Kopru?

RENATO: Glavni razlog, da se je Koper po drugi svetovni vojni tako razširil, je izgradnja Luke Koper.

TANJA: Od katerih dejavnosti pa danes pri vas živi večina prebivalstva?

RENATO: Ne, ribolov ima danes pri nas zelo majhen gospodarski pomen.

Vaja 70: Prvine Obsredozemskih pokrajina) iz fliša

b) soline

c) vinogradništvo

č) turizem

d) gručasto naselje

Vaja 71: Potovanje po Obsredozemskih pokrajinaha) Goriška brda

b) burja

c) jerovica

č) Lipica


d) Notranjska Reka

e) Brkini

f ) Luka Koper

g) Sečoveljske soline

Vaja 72: Nema karta Obsredozemskih pokrajin1 Koprsko gričevje

2 Vipavska dolina (z Goriškim poljem)

3 Goriška brda

4 Brkini (z dolino Reke)

5 Kras

6 Nova Gorica

7 Ajdovščina

8 Vipava

9 Sežana

10 Koper

11 Izola

12 Piran

13 Portorož

14 Ilirska Bistrica

A Dragonja

B Notranjska Reka

C Vipava

Č Tržaški zaliv

Vaja 73: Obsredozemske pokrajine v križankiOBMEJNA LEGA

Vaja 74: Podnebje Obpanonskih pokrajinklimogram levo – Veliki Dolenci, klimogram desno – Novo mesto

Vaja 75: Vodovje Obpanonskih pokrajina) mrtvica

b) V takih jezerih in močvirjih se je ohranil edinstven rastlinski in živalski svet.

c) Rečno strugo na desni sliki so utrdili s kamenjem in zgradili zaščitne nasipe. Človek je v naravno okolje posegel zato, ker je reka poplavljala.

Vaja 76: Gospodarstvo Obpanonskih pokrajinPravilne so trditve št. 2, 3, 5 in 6.


Vaja 77: Prvine Obpanonskih pokrajin a) prod, pesek in glina

b) Gričevje, označeno s črko B, označujemo kot terciarno zato, ker ga sestavljajo kamnine terciarne starosti.

c) poljedelstvo in živinoreja

č) vinogradništvo

d) sadjarstvo

e) obcestno naselje

f ) razloženo naselje

Vaja 78: Razgovor z Gezo iz PrekmurjaMETKA: Ali je Goričko je res bolj gozdnato od ravninskega dela Prekmurja?

GEZA: Takšne cerkve imajo pripadniki evangeličanske veroizpovedi.

GEZA: Ne, na Goričkem ni veliko industrijskih obratov.

METKA: Ali so prsti na Goričkem bolj rodovitne kot v nižinskem delu Prekmurja?

GEZA: Vse te velike in nove hiše v našem kraju so zgradili zdomci.

Vaja 79: Nemi karti Obpanonskih pokrajina)

1 Goričko

2 Pomurska ravnina

3 Slovenske gorice

4 Dravsko in Ptujsko polje

5 Haloze

6 Vzhodna Krška kotlina

7 Novomeška pokrajina

A Ledava

B Mura

C Ščavnica

Č Pesnica

D Drava

E Dravinja

F Voglajna

G Sotla

H Krka

b)

8 Lendava

9 Murska Sobota

10 Gornja Radgona

11 Ljutomer


12 Ormož

13 Ptuj

14 Maribor

15 Slovenska Bistrica

16 Slovenske Konjice

17 Krško

18 Brežice

19 Novo mesto

20 Radenci

21 Terme 3000 (Moravske toplice)

22 Rogaška Slatina

23 Terme Olimia

26 Terme Čatež

Vaja 80: Potovanje po Obpanonskih pokrajinaha) Novo mesto

b) Terme Olimia

c) Haloze

d) Ptuj

e) Maribor

f ) klopotec

g) Ledava

Vaja 81: Obpanonske pokrajine v križankiZDOMSTVO

Rešitve vaj (5,5 MB)

Documents

Transcript of Rešitve vaj (5,5 MB)