proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih...

9
PROTEUS meseËnik za poljudno naravoslovje december 2009, 4/72. letnik cena v redni prodaji 4,00 EUR naroËniki 3,50 EUR dijaki in πtudenti 2,45 EUR www.proteus.si Ornitologija BeloËeli deževnik (Charadrius alexandrinus) − evropsko ogrožena vrsta Geologija Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam Botanika MoËvirnice (Epipactis) so zanimiv in zahteven rod v družini divjerastoËih orhidej

Transcript of proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih...

Page 1: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

PROTEUSmeseËnik za poljudno naravoslovjedecember 2009, 4/72. letnik

cena v redni prodaji 4,00 EUR

naroËniki 3,50 EUR

dijaki in πtudenti 2,45 EUR

www.proteus.si

Ornitologija

BeloËeli deževnik (Charadrius alexandrinus) − evropsko

ogrožena vrsta■

Geologija

Fraktali v geologiji

ali kaj je skupnega potresom in rekam

Botanika

MoËvirnice (Epipactis) so zanimiv in zahteven rod

v družini divjerastoËih orhidej

proteus december 09.indd 193proteus december 09.indd 193 13.12.09 14:2313.12.09 14:23

Page 2: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

159Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam • Geologija

≈Fraktalna geometrija bo povzroËila, da boste vse videli drugaËe. Pozor pri nadaljnjem branju! Tvegate izgubo otroškega pogleda na oblake, gozdove, galaksije, liste, perje, rože, kamnine, gore, potoke, preproge, zidake in še marsikaj drugega. Vaša interpreta-cija teh stvari ne bo nikoli veË taka kot prej.« Michael Barnsley

Geologi se hitro nauËijo, da morajo na fotograf ijo poleg stvari, ki jo želijo fotografirati, ujeti tudi pokrovËek objekti-va ali kakšen drug predmet kot merilo, da je razvidno, koli-ko je posnetek dejansko velik. »e fotografiramo ljudi, merilo ni potrebno, saj je znano, da smo visoki približno 170 centi-meter in ne 20 centimetrov ali 500 centimetrov. Pri naravnih objektih pa ni vedno tako. Lastnosti, da se videz objektov ne spreminja glede na poveËavo, pravimo samopodobnost, ta pa je znaËilna za fraktale. Te najlažje opišemo kot objekte, sestavljene iz delov, ki so geometrijsko podobni celoti. Le

Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekamTimotej Verbovšek

Pokrajina, ki je na svetu ne bomo našli

nikjer. Današnji raËunalniški programi

(na primer Terragen™), ki ustvarjajo

površine s fraktalnimi metodami, so

namreË že tako izpopolnjeni, da Ëedalje

težje loËimo zgornjo raËunalniško sliko

od naravne. Vir: http://www.planetside.ws/terragen/gal-

lery_images/GalleryImage446994.jpg.

proteus december 09.indd 159proteus december 09.indd 159 13.12.09 14:2213.12.09 14:22

Page 3: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

160 ■ Proteus 72/4 • December 2009Geologija • Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam

pravi matematiËni fraktali (na primer Kochova snežinka in Sierpinskijev trikotnik) so resniËno samopodobni. V naravi pa sreËamo bolj ali manj nepravilne fraktale. Naravni frak-tali tudi ne morejo obstajati v neskonËnem razponu meril, saj smo v skrajnostih omejeni z velikostjo atoma ali, na dru-gi strani, z velikostjo planeta. Fraktale poznajo tudi ostale naravoslovne vede − biologija, fizika, kemija in astronomija. Zanimivo je, da jih uporabljajo tudi v ekonomiji in v druž-benih vedah, na primer za analiziranje velikosti raËunalni-ških datotek, števila in obsežnosti vojn, gibanja cen, števila prebivalcev v mestih, pogostosti imen in pogostosti uporabe besed v jezikih. Ljudje s svojimi navadami smo del narave in zato imamo na doloËeni naËin tudi fraktalne lastnosti.»e preuËujemo naravne pojave, je geologija poleg biologije, f izike in kemije ena izmed najbolj primernih ved za študij njihovih oblik in lastnosti. Ko pogledamo okoli sebe, namreË vidimo, da ne živimo v preprostem dolgoËasnem svetu stož-cev in popolnih oblik kristalov. Pogled na naš planet nam odkriva cel spekter zapletenih oblik gora, vulkanov, rek, otokov, potresov in ostalih pojavov. Fraktali so zato uporab-ni predvsem, ker z njimi lahko opišemo zapletene oblike v naravi in hkrati bolje razložimo geološke procese, ki so pri-peljali do njihovega nastanka. Fraktalne metode so uspešno uporabili skoraj na vseh podroËjih geologije: v geofiziki, ge-okemiji, speleologiji, paleontologiji, seizmiki, geomorfologiji, strukturni geologiji, hidrogeologiji in stratigrafiji. Uporabna so predvsem tri podroËja fraktalov: geometrijski fraktali, fraktalne porazdelitve in Ëasovne analize.

Geometrijski fraktali in fraktalna razsežnostNajbolj znani so geometrijski fraktali, saj so po svojem vi-dezu najbolj privlaËni. Navajeni smo, da se pogovarjamo o razsežnostih, ki so cela števila, na primer 0 (toËka), 1 (pre-mica), 2 (ploskev) ali 3 (telo). Nasprotno imajo fraktali lahko razsežnosti, ki zavzemajo vrednosti med temi celimi števili − fraktalne dimenzije oziroma fraktalne razsežnosti (D). Naj-enostavneje jih lahko razložimo kot vrednosti, ki doloËajo, kako se neki objekt spreminja prek razliËnih meril oziroma kako je objekt sposoben ≈napolniti« prostor. Geometrijske fraktale so odkrili na veliko podroËjih, na primer pri doloËa-nju dolžin obal. Izmerjena dolžina obale namreË ni stalnica, temveË je odvisna od tega, pri kateri poveËavi jo opazujemo oziroma kako dolgo ≈merilno palico« smo uporabili. »e na-mreË natanËno merimo tudi vse manjše rte in zalivËke, bo obala daljša, kot Ëe jo doloËamo z manj podrobnega zemlje-vida. Opazili so tudi, da je zveza med dolžino rek in površi-no njihovega poreËja neodvisna od opazovanega merila in da

Timotej Verbovšek, rojen leta 1976,

je univerzitetni diplomirani geolog.

Doktoriral je leta 2008 s podroËja

podzemnih voda in uporabe fraktalov

v geologiji. Je docent na Oddelku za

geologijo na Naravoslovnotehniški

fakulteti v Ljubljani, kjer predava

predmete GIS v geologiji, Ekonomska

geologija, Geokemija in okolje ter

vodi sklepne terenske vaje. PodroËje

njegovega raziskovanja zajema delo

na širšem podroËju podzemnih voda,

geokemiËnih raziskav in fraktalov. Je

Ëlan mednarodnih združenj IAH, AGU

in NGWA in tajnik slovenskega društva

hidrogeologov. Kontakt, publikacije in

ostale informacije najdete na osebni

spletni strani http://www.geo.ntf.uni-lj.

si/tverbovsek/

proteus december 09.indd 160proteus december 09.indd 160 13.12.09 14:2213.12.09 14:22

Page 4: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

161Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam • Geologija

je tako njihova dolžina približno so-razmerna površini, ki jo potencira-mo na vrednost fraktalne razsežnosti D/2 (Hackov zakon). Fraktalna raz-sežnost reËnih mrež leži med skraj-nima vrednostma D = 1 (reke so v tem primeru le enostavni premi ka-nali) in D = 2 (reke postanejo tako skrajno zvijugane, da zapolnijo vso površino, ob tem pa nastane zvezna vodna ploskev). Bolj ko torej reke zapolnjujejo prostor in odvodnjavajo površino, veËja je njihova razsežnost. Na vrednosti fraktalnih razsežnosti reËnih mrež, ki dejansko ležijo veËi-noma med 1,2 in 1,7, vpliva pred-vsem razliËna geološka sestava tal; fraktalna ureditev reËnih mrež pa se pojavi, ker se reke hierarhiËno zdru-žujejo in s tem uËinkoviteje odvajajo vodo.Pri analizi površinske oblikovanosti planeta predstavlja fraktalna razse-žnost koliËino, ki opisuje ≈razgiba-nost« terena. Topografske površine imajo tako vrednosti D med 2 (rav-na ploskev) in 3 (izredno razgibana ploskev, ki zapolnjuje trirazsežno-stni prostor). Fraktalna površina je doloËena z dvema parametroma − s fraktalno razsežnostjo in z razpo-nom višin terena (amplitudo). Frak-

talna razsežnost površine na videz ravne letalske steze je lahko enaka kot fraktalna razsežnost gorstev, toda razpon višin je v slednjem primeru precej veËji. Seveda vse oblike niso nujno fraktalne − obliko vulkanov, ki nastanejo na toËki preboja magme na površino, lahko preprosto primerjamo s stožci, toda le dokler jih ne ≈uniËi« fraktalni proces, ki delu-je v vseh merilih - denudacija!

Porazdelitve velikosti objektovZanimivo zakonitost opazimo, Ëe opazujemo število potre-sov, ki so veËji od doloËene magnitude. Izberemo si jakost potresa (na primer magnituda 1) in preštejemo vse potrese, ki so bili moËnejši od te magnitude. Nato ponovimo po-stopek za potrese, veËje od magnitude 2, in tako dalje. »e te podatke nanesemo na graf, kjer je na osi x logaritmirana

Fraktalne lastnosti imajo tudi suturne

oziroma lobne Ërte amonitov (zgoraj),

saj lahko njihove oblike (spodaj) lepo

opišemo s fraktali. Bolj enostavni

amoniti iz starejših Ëasovnih obdobij

(na primer paleozojski goniatiti) imajo

enostavnejše lobne Ërte z manjšimi

fraktalnimi razsežnostmi, bolj razviti (na

primer jurski in kredni amoniti) pa za-

pletenejše Ërte in s tem veËje fraktalne

razsežnosti (do D = 1,7). Na fotografijah

je amonit Cleoniceras cleon. Velikost

amonita je 124 milimetrov. Vir: www.fossilmuseum.net/ammonite-pictures/

Cleoniceras-cleon/Cleoniceras-cleon.htm.

proteus december 09.indd 161proteus december 09.indd 161 13.12.09 14:2213.12.09 14:22

Page 5: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

162 ■ Proteus 72/4 • December 2009Geologija • Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam

velikost potresov in na osi y njihovo logaritmirano število, dobimo premico. Povezava števila potresov (N) in njiho-ve magnitude (m) je fraktalna in znana kot Gutenberg-Ri-chterjev zakon: N ≈ m-b (vre-dnost potence b je konstan-tna, približno 1,0). Lastnost, da so velikosti objektov frak-talne, je znaËilna tudi za po-razdelitve velikosti izbruha-nih delcev pri vulkanskem delovanju, dolžine in velikosti jam, velikosti kraterjev (ki jo lahko povežemo z velikostjo meteoritov), velikosti naha-jališË rud, nafte in plina ter tudi za druge porazdelitve.

»asovne analizeManj znano je, da so frak-talne lastnosti znaËilne tudi za Ëasovna spreminjanja, saj opažamo fraktalne porazdeli-tve tudi pri razliËnih Ëasov-nih razmikih med dogodki. Bistvena razlika je v razse-žnostih, saj imajo prostorski fraktali le prostorske razse-žnosti, Ëasovni pa poleg teh seveda tudi Ëasovno. V na-ravi opazujemo take procese pri spreminjanju temperature ali izotopske sestave elemen-tov v geoloških obdobjih, pri spremembah gladin in preto-

kov vode ter sedimentacije in debeline plasti, pri pojavljanju fosilov v doloËenih obdobjih, pri porazdelitvi stratigrafskih praznin in pri nihanjih geofizikalnih meritev. Težave pri iz-raËunih in napovedih nastanejo tudi zaradi naše življenjske dobe, saj pogosto procese, ki delujejo že milijone let, preu-Ëujemo šele nekaj desetletij ali celo manj, hkrati pa so tudi metode obravnav dokaj zapletene. Iz navidez kaotiËnega ni-hanja podatkov lahko podobno kot prej izraËunamo poten-co, ki ji pravimo Hurstov eksponent. Za nakljuËne procese (kjer podatki niso odvisni drug od drugega) je ta enak 0,5,

Manjše reke se hierarhiËno združujejo

v veËje, te spet v veËje in tako dalje,

kar je znaËilno za fraktale. Enake oblike

reËnih mrež opazimo tako v goratih

pušËavah Jemna (zgoraj) kot tudi v

vodnatih nižinah Amazonke (spodaj).

Spodnja slika je narejena z raËunal-

niškim modelom in je zelo podobna

naravnemu stanju. Vira: http://solarviews.com/cap/earth/yemen.

htm in hydrosheds.cr.usgs.gov---images---

hydrosheds_amazon_large.jpg.

proteus december 09.indd 162proteus december 09.indd 162 13.12.09 14:2213.12.09 14:22

Page 6: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

163Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam • Geologija

dejansko pa je za naravne procese veËji (približno 0,7). To pomeni, da Ëe opazovana vrednost (na primer temperatura) kljub nihanjem nekaj Ëasa narašËa, potem je zelo verjetno, da bo narašËala še naprej. Naravni podatki imajo torej kljub kratkoroËnim nihanjem neke vrste dolgoroËni spomin!

Kako nastanejo fraktali?»eprav so fraktali popularni, naletimo v literaturi veËinoma le na opise teh pojavov, le redko pa tudi na razlago, kaj v resnici povzroËi fraktalne lastnosti objektov. Enostaven pri-mer je razpokanje kamnin. Razpokanje je proces, ki deluje v vseh merilih (od velikih svetovnih prelomnic, kot je prelo-mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih velikosti. Razpokanje povzroËi doloËena koliËina energije, ki se razporedi približno enako-merno po prostornini kamnine. Tako je hkrati potrebna ena-ka koliËina energije za lom velikega števila majhnih delcev ali majhnega števila velikih delov, kar vodi v fraktalno po-razdelitev velikosti. Podobno se padavine ali energija razta-pljanja (erozija) razporedijo po površini terena in povzroËijo fraktalno razporeditev reËnih mrež. Narava torej deluje tako, da poskrbi za minimalno izgubo energije v ≈dobavnih sis-temih« oziroma v mrežah, hkrati pa skrbi, da imajo sistemi Ëim veËjo površino stika z okolico (pridobivanje energije).

»e je objekt fraktalen, bo njegova po-

gostost porazdeljena potenËno oziroma

fraktalno, kar na grafih (kjer podatke

logaritmiramo tako na osi x kot na

osi y) opazimo kot premico. Fraktalno

razsežnost doloËimo preprosto kot

potenco oziroma negativni naklon

premice (D = −log y / log x), Take zveze

so znaËilne za številne pojave, tako

geološke kot tudi negeološke. Vir: Newman, 2005.

Premer kraterjev (km).

Pogostost posameznih besed v

knjigi Moby Dick.

Intenzivnost gama sevanja

v sonËnih izbruhih (1980−1989).

Intenzivnost vojn (1816−1980)

po πtevilu smrti na 1000 prebivalcev.

Magnituda potresov

(æe logaritmirana vrednost!).

Pogostost imen.

proteus december 09.indd 163proteus december 09.indd 163 13.12.09 14:2213.12.09 14:22

Page 7: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

164 ■ Proteus 72/4 • December 2009Geologija • Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam

Svojevrstno razlago nastanka fraktalov je ponudil Per Bak v knjigi z izzivalnim naslovom Kako deluje narava?. Po njegovi teoriji (tako imenovani teoriji samoorganizirane kritiËnosti, angl. Self−Organized Criticality, SOC) naj bi se naravni procesi sami organizirali tako, da so v nestabilnem kritiËnem stanju (torej niso v ravnotežju), dokler jih ne zmotijo sun-ki (na primer potres), po sunku pa se vrnejo nazaj v prvo-tno stanje. Nasprotno od nestabilnih so popolnoma stabilni sistemi ≈dolgoËasni«, saj se iz njih niË ne razvije. Podobno se tudi ljudje v nedejavnem stanju hitro polenimo in takrat niËesar ne ustvarimo. Iz teorije je Bak nadalje sklepal, da morajo biti jakosti potresov, ki jih povzroËijo sunki, poraz-

Le iz fotografije (levo) težko doloËimo,

ali so razpoke velike nekaj centimetrov

ali nekaj metrov. Razpoke (desno), ki

jih doloËimo na podlagi omenjene

fotografije, imajo fraktalno razsežnost

D = 1,78. Fraktalne analize razpokanih

kamnin so pomembne pri raziskavah

vodnih virov, saj lahko s to razsežno-

stjo ugotavljamo, ali so razpoke med

seboj dovolj povezane, da se skoznje

zaËne pretakati voda. Na fotografiji je

kamnina dolomit, širina fotografije je

približno en meter. Foto in digitalizacija: Timotej Verbovšek.

Mineral turmalin ponavadi raste v

trigonalni obliki oziroma singoniji

(desno), redko pa najdemo tudi

mineralna zrna nepravilnih oblik, ki

so fraktalna (naslednja stran levo).

Ti nastanejo zaradi hitre rasti v raz-

topini, opišemo pa jih lahko s frak-

talnim modelom kopiËenja delcev

pri difuziji (model DLA), kjer delci po

raztopini potujejo nakljuËno z Bro-

wnovim gibanjem in se ujamejo na

že obstojeËe mineralno zrno. Tako

iz nakljuËnega procesa nastanejo

nenavadne oblike (naslednja stran

desno), ki so zelo podobne narav-

nim. Velikost turmalina na fotografiji

desno je šest centimetrov, izseka na

naslednji strani pa dva centimetra. Fotografiji: Miran UdovË.

proteus december 09.indd 164proteus december 09.indd 164 13.12.09 14:2213.12.09 14:22

Page 8: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

165Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam • Geologija

deljene fraktalno, kar tudi dejansko opažamo. Poleg potre-sov so pouËen primer tudi plazovi. Te lahko v pomanjšanem merilu opazujemo na kupu peska, na katerega v preprostem poskusu poËasi stresamo pešËena zrna. PriËakovali bi, da ob vsakem dodanem zrnu peska eno zrno tudi splazi, toda v resnici ni tako. Le vsake toliko Ëasa eno samo zrno namreË sproži veËji ali manjši plaz. PovpreËno se število dodanih zrn izenaËi s številom splazelih zrn, dejansko število zrn v posa-meznem plazu pa se nenehno spreminja. Pri tem je bistveno, da so velikosti plazov porazdeljene fraktalno. Podobno lah-ko topografijo terena razumemo kot ravnovesje med dodano energijo (tektonski dvig) in izgubljeno energijo (erozija z re-kami in vetrom). To dogajanje se ujema s teorijo katastrof, po kateri se tako razvoj življenja kot tudi geološki pojavi do-gajajo hitro v doloËenih trenutkih in ne zvezno. Na prvi pogled zelo zapletene fraktale torej lahko na zelo enostaven naËin opišemo s preprostimi matematiËnimi enaË-bami. Narava oËitno z enostavnim zapisom doloËi, kako se objekti razrašËajo, hkrati pa je v njej skrito tudi preprosto pravilo, kako geometrijsko najbolj uËinkovito porabiti ener-gijo v vseh merilih. In te zakonitosti se nam kažejo kot Ëu-dovite oblike pokrajin, mineralov, fosilov in številnih ostalih pojavov, ki nas obdajajo.

Viri in priporoËljiva literatura:

Barton, C. C., La Pointe, P. R., 1995:

Fractals in the Earth Sciences. New

York: Plenum Press.

Gleick, J., 1991: Kaos: rojstvo nove zna-

nosti. Ljubljana: DZS.

Mandelbrot, B., 1983: The Fractal

Geometry of Nature. New York: W. H.

Freeman & Co.

Newman, M. E. J., 2005: Power laws,

Pareto distribution and Zipf’s law. Con-

temporary Physics, 46: 323−351. http://

aps.arxiv.org/abs/cond-mat/0412004v3.

Turcotte, D. L., 1992: Fractals and Cha-

os in Geology and Geophysics. Cam-

bridge: Cambridge University Press.

Verbovšek, T., 2008: Vpliv prevodnih

struktur na tok in prenos snovi v

kraško-razpoklinskih vodonosnikih.

Doktorska disertacija. Ljubljana: Nara-

voslovnotehniška fakulteta.

Verbovšek, T., 2007: Fractal analysis of

the distribution of cave lengths in Slo-

venia = Fraktalna analiza porazdelitve

dolžin jam v Sloveniji. Acta carsologica,

36 (3): 369-377. http://carsologica.zrc-sa-

zu.si/downloads/363/2verbovsek.pdf.

proteus december 09.indd 165proteus december 09.indd 165 13.12.09 14:2213.12.09 14:22

Page 9: proteus december 09 - ntf.uni-lj.si · mnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mi-kroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih

■ Geologija

Fraktali v geologiji ali kaj je skupnega potresom in rekam»eprav so fraktali popularni, naletimo v literaturi veËinoma le na opise teh pojavov, le redko pa tudi na razlago, kaj v resnici pov-zroËi fraktalne lastnosti objektov. Enostaven primer je razpokanje kamnin. Razpokanje je proces, ki deluje v vseh merilih (od velikih svetovnih prelomnic, kot je prelomnica Svetega Andreja pri San Franciscu, do drobnih mikroskopskih razpok) in zato povzroËi fraktalno porazdelitev zdrobljenih delcev razliËnih velikosti. Razpokanje povzroËi doloËena koliËina energije, ki se razporedi približno enakomerno po prostornini kamnine. Tako je hkrati potrebna enaka koliËina energije za lom velikega števila majhnih delcev ali majhnega števila velikih delov, kar vodi v fraktalno po-razdelitev velikosti. Podobno se padavine ali energija raztapljanja (erozija) razporedijo po površini terena in povzroËijo fraktalno razporeditev reËnih mrež. Narava torej deluje tako, da poskrbi za minimalno izgubo energije v ≈dobavnih sistemih« oziroma v mrežah, hkrati pa skrbi, da imajo sistemi Ëim veËjo površino stika z okolico (pridobivanje energije).

■ Ornitologija

BeloËeli deževnik (Charadrius alexandrinus) − evropsko ogrožena vrstaBeloËeli deževnik je ptica slanišË. Sodi med ogrožene vrste v Evropi. V Sloveniji je izjemno redek gnezdilec. Na RdeËem seznamu ptic gnezdilk Slovenije je uvršËen v kategorijo prizadetih vrst. Pozimi se umakne v toplejše kraje Sredozemlja, posamezni osebki ali manjše skupine prezimujejo tudi pri nas, in sicer v SeËoveljskih solinah. Pri nas gnezdi ob morskem obrežju. Najpomembnejše gnezdišËe so SeËoveljske soline (drugo gnezdišËe je v Škocjanskem zatoku, v Anka-ranu pa ne gnezdi veË). Kljub temu, da je beloËeli deževnik na slov-enski obali prilagodljiva vrsta, je njegova prihodnost zaradi Ëedalje veËjih Ëlovekovih vplivov na gnezditvenih obmoËjih zelo negotova.

■ Naravoslovje v šoli

V laseh zasavskih srednješolcev navsezad-nje ni povišanih koncentracij težkih kovinVnos škodljivih snovi v organizem predstavlja tveganje za zdravje ljudi, Ëetudi so koncentracije teh snovi zelo nizke, a je Ëas iz-postavljenosti dolg. To še posebej velja za snovi, ki se v telesu akumulirajo − sem spadajo tudi težke kovine. V raziskavi z naslovom DoloËanje vsebnosti težkih kovin v laseh zasavskih srednješolcev je sodelovalo 55 dijakov oziroma dijakinj Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Ugotovitev te raziskovalne naloge je, da so bile vrednosti koncentracij težkih kovin v laseh zasavskih dijakov primerljive z rezultati podobnih študij in glede na te študije koncentracije težkih kovin v laseh zasavskih dijakov niso povišane. Vendar pa je treba opozoriti, da lasje niso najboljši indikator izpostavitve kovinam v okolju, predvsem ne kadmiju.

proteus december 09.indd 192proteus december 09.indd 192 13.12.09 14:3713.12.09 14:37