Program Frizer - kurikul

Click here to load reader

  • date post

    24-Mar-2016
  • Category

    Documents

  • view

    251
  • download

    2

Embed Size (px)

description

Kurikul programa frizer

Transcript of Program Frizer - kurikul

  • aei

    |he()rdresr|

    ?

    4Operacijo delno nancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port OP_ 13.2.3.1.03.0001 +

    %

    FR

    IZ

    ER

    K

    UR

    IK

    UL

    Sred

    nje

    pokl

    icno

    iz

    obra

    eva

    nje

  • Pozdravljeni!Pred vami je publikacija, iz katere je razvidno, katere kompetence, znanja in spretnosti je potrebno usvojiti, da lahko opravite posamezen letnik oziroma celoten izobraevalni program FRIZER. V okvirke uitelj si lahko vpiete ime uitelja, ki vas pouuje dani predmet v aktualnem olskem letu.

  • Predstavitev izobraevalnega programa

    Predstavitev izobraevalnega programa ....................................................... 1Priloga k sprievalu .................................................................................. 12Europass & Europass mobility ................................................................... 18Vsebinski sklopi ....................................................................................... 25Predmeti .................................................................................................. 30SLOVENINA .............................................................................................30MATEMATIKA .............................................................................................33ANGLEINA ...............................................................................................36DRUBOSLOVJE ...........................................................................................39NARAVOSLOVJE ..........................................................................................41UMETNOST .................................................................................................43PORTNA VZGOJA .......................................................................................44FRIZERSTVO T 1 ...........................................................................................47FRIZERSTVO T 2 ...........................................................................................50FRIZERSTVO P .............................................................................................51MANIKIRA T 1 .............................................................................................54MANIKIRA P ..............................................................................................55LIENJE T 1 ................................................................................................56PODJETNITVO ...........................................................................................57PSIHOLOGIJA ..............................................................................................59SOCIOLOGIJA KULTURE ................................................................................60IZRAZNOST LAS T ........................................................................................61IZRAZNOST LAS P ........................................................................................64ZDRAV NAIN IVLJENJA ..............................................................................67IZZIVI V FRIZERSTVU P ................................................................................68LASNI ORTOPEDSKI IZDELKI P ......................................................................69LASNIARSTVO P ........................................................................................70

  • 2 3

    razviti poklicne sposobnosti ter spretnosti, potrebne za uspeno in samostojno opravljanje poklicev irokih profilov. Delovna opravila so relativno pregledna, kompleksna, eprav manj standardizirana in terjajo precejnjo delovno samostojnost ter tehnoloko inovativnost. Dijaki se usposabljajo za prenaanje poklicnega znanja v netipine situacije, samostojno prepoznavanje posameznih tehnolokih problemov in njihovo reevanje v delovnem procesu; usposobijo se za obvladanje razlinih tehnik dela in razlinih tehnolokih postopkov.

    ELEMENTI IZOBRAEVALNEGA PROGRAMA: A) Sploni del 1. Izobraevalni program 2. Cilji izobraevalnega programa 3. Trajanje izobraevanja 4. Vpisni pogoji 5. Obvezni naini ocenjevanja znanja 6. Pogoji za napredovanje in dokonanje izobraevanja 7. Nacionalne poklicne kvalifikacije B) Posebni del 1. Predmetnik 2. Izvedba izobraevalnega programa 3. Znanje izvajalcev 4. Katalogi znanja, uni narti in izpitni katalogi. S sprejemom in zaetkom novega izobraevalnega programa preneha veljavnost ustreznega predhodnega izobraevalnega programa, zato vpis v 1. letnik izobraevanja po tem programu ni ve moen. Izobraevanje lahko nadaljujejo oziroma dokonajo le tisti kandidati, ki so se v 1. letnik do sedaj veljavnega izobraevalnega programa vpisali najkasneje v olskem letu pred zaetkom izvajanja novega izobraevalnega programa. V skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraevanju (Ur. l. RS, t. 79/06) in Zakonom o gimnaziji (Ur. l. RS, t. 1/07) lahko ti kandidati konajo izobraevanje najpozneje v roku, doloenem za izvedbo izobraevalnega programa, podaljanem za dve leti.

    Posebni del izobraevalnega programa doloi pristojni strokovni svet: predmetnik

    une narte oz. kataloge znanj in izpitne kataloge

    obseg in vsebino izobraevanja, ki se izvaja pri delodajalcu (poklicno in strokovno izobraevanje)

    organizacijo izobraevalnega programa (poklicno izobraevanje)

    znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.

    V programih poklicnega izobraevanja so s predmetnikom doloeni: splonoizobraevalni predmeti,

    strokovni moduli

    praktino izobraevanje,

    SREDNJEOLSKO IZOBRAEVANJESrednjeolsko izobraevanje v Republiki Sloveniji se deli na splono, poklicno, srednje strokovno in tehniko izobraevanje. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja ureja pogoje za opravljanje, doloa nain upravljanja in financiranja izobraevanja. Med drugim doloa tudi obvezne sestavine srednjeolskih izobraevalnih programov.Zakon o poklicnem in strokovnem izobraevanju ureja nije in srednje poklicno izobraevanje in srednje strokovno izobraevanje, ki omogoa pridobitev ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc za delo v doloenem strokovnem podroju in hkrati pripravo na nadaljnje izobraevanje zlasti v vijem in visokem strokovnem olstvu. Sprejem javno veljavnih izobraevalnih programov doloata 15. in 17. len Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 - pop., 65/09 - pop. in 20/11).

    Podlage za pripravo izobraevalnihprogramov so: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (16/07 uradno preieno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr. in 20/11), Zakon o poklicnem in strokovnem izobraevanju (2006), Izhodia za pripravo izobraevalnih programov nijega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraevanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje, 2001), Kurikul na nacionalni in olski ravni v poklicnem in strokovnem izobraevanju (metodoloki prironik; Center RS za poklicno izobraevanje, 2006), Zakon o gimnazijah (2007), Izhodia za kurikularno prenovo gimnazijskega izobraevanja (NKS, 1996).Na podroju poklicnega in srednjega strokovnega izobraevanja so vsebinska podlaga za pripravo izobraevalnih programov poklicni standardi, v katerih so opredeljene predvsem spretnosti in veine, znanje in kompetence, ki jih mora kandidat pridobiti oziroma razviti v asu izobraevanja. Zadnje spremembe uveljavljajo vsebinske pozitivne izkunje dualnega sistema za vse izobraevalne programe poklicnega in strokovnega izobraevanja. Gre za povezovanje izobraevanja in dela z usposabljanjemv delovnem procesu (praktino usposabljanje z delom pri delodajalcu)in krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega naela poklicnega in strokovnega izobraevanja. Navedeno se uresniuje v odprtem kurikulu,modularizaciji izobraevalnih programov,povezovanju splonega, strokovnega in praktinega izobraevanja in usposabljanja inv izenaevanju izobrazbenega standarda za dosedanjo olsko in dualno obliko poklicnega izobraevanja. Izobraevalni program je oblikovan praviloma na ve poklicnih standardih.

    SREDNJE POKLICNO IZOBRAEVANJE

    Izobraevanje traja praviloma 3 leta in se kona z zakljunim izpitom. Uspeno konan izobraevalni program srednjega poklicnega izobraevanja omogoa vpis v ustrezne izobraevalne programe poklicno-tehnikega izobraevanja, po doloenem tevilu let delovnih izkuenj pa tudi pristop k opravljanju ustreznega mojstrskega oziroma delovodskega ali poslovodskega izpita.Dijaki povezano spoznavajo splone in strokovne predmete, kar jim omogoa pridobiti sistematino strokovno-teoretino znanje na ustreznem poklicnem podroju. Temeljni cilj izobraevanja je pridobiti si praktino znanje, oprto na poznavanje teorije, in

  • 4 5

    ter refleksija le-teh (pridobivanje tako vsebinskega kot proceduralnega znanja - obvladovanja procesov, metod, razvoj spretnosti);

    razvija kljune kompetence uenje uenja, socialne in sporazumevalne kompetence (ustno komunikacijo, razvijanje funkcionalne pismenosti in informacijsko-komunikacijske pismenosti) skozi celoten izobraevalni program;

    razvija nove metode ocenjevanja znanja in kompetenc.

    Opisani didaktini koncept uresniimo s pripravo izvedbenega kurikula na oli. Uitelji skupaj s socialnimi partnerji pripravijo potrebne aktivnosti za uresniitev izobraevalnega programa in sprejetega odprtega dela kurikula, dinamiko in nain uresnievanja, ter nain in dinamiko ocenjevanja doseenih ciljev. Za dosego navedenih ciljev ola oblikuje programsko projektno skupino- programski uiteljski zbor.Po uspeno zakljuenem izobraevanju izda ola poleg zakljunega sprievala e prilogo k sprievalu.

    POGOJI ZA NAPREDOVANJE

    V viji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu olskega leta pozitivno ocenjeni pri vseh programskih