PSIHOLOGIJA

Ψ

PREDŠOLSKA VZGOJA

Tanja Madjar

SPOZNAVNI (KOGNITIVNI) PROCESI

ZAZNAVANJE – sprejemanje in razlaganje

sporočil

UČENJE – shranjevanje teh sporočil

MIŠLJENJE – predelavo sporočil

ZAZNAVANJE

Je prva stopnja spoznavanja okolja., nam omogoča komunikacijo

Pomeni sprejemanje in razlaganje sporočil iz okolja.

To kar zaznamo ni odvisno le od predmetov in čutil, ampak tudi od procesov v možganih, naših izkušenj, potreb, čustev…

1. DRAŽLJAJI so energetski procesi, ki prenašajo SPOROČILA. (informacije)

2. ČUTNI ORGANI, ki vsebujejo ČUTNE CELICE, reagirajo nanje z vzburjenjem.

3. To se po ŽIVČNIH VLAKNIH razširi do MOŽGANSKIH SREDIŠČ.

4. Nastane OBČUTEK – proces sprejemanja dražljajev iz okolja in pretvorba v živčno vzburjenje.

5. ZAZNAVA je duševni proces organiziranja in interpretiranja občutkov oz. informacij, ki jih sprejemamo s čutili.

Ko opazujemo svet okrog nas, se občutki zlivajo v celote. Primarna (občutki) / sekundarna (zaznava) senzorna središča za posamezne čute

Npr. zvočni valovi z ustrezno valovno dolžino dražijo uho in posledica so občutki sluha in zaznava materinega glasu.

ZAZNAVANJE

DRAŽLJAJE DELIMO NA:

Svetlobne (občutek vida)

Mehanične (občutek sluha, tipa, ravnotežja, mišične

napetosti, bolečine)

Kemične (občutek vonja, okusa)

Toplotne (občutek hladnega, toplega)

ZAZNAVANJE

RELATIVNOST ZAZNAVANJA

Na zaznavanje najbolj vplivajo IZKUŠNJE (npr. slepi, ki spregledajo.)

Pri zaznavah lahko pride do napak!

ILUZIJE, HALUCINACIJE so zmotne zaznave in ne ustrezajo stvarnosti, si jih napačno razlagamo

ILUZIJE – potrebni so realni zunanji dražljaji, ki se jim pridružujejo nekatera notranja stanja in jih zato napačno interpretiramo (izkušnje, močna čustva, posebna organska stanja)

HALUCINACIJE – ni podlage v dražljajih, temveč jih izzovejo procesi v organizmu (silovito čustvo, droge, duševne bolezni, izčrpanost, dehidracija)

ZAZNAVANJE

Tudi na zaznavanje vplivajo različni PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI:

ČUSTVA (močna čustva zmanjšajo obseg zaznavanja ali povzročijo

zmotne zaznave.)

MOTIVACIJA (določa, kaj bomo zaznali hitreje, na kaj bomo

pozorni)

POZORNOST (je osredotočenost na le del dražljajev, ki so za nas

pomembni)

MIŠLJENJE (določa kaj bomo zaznali in kako si bomo nek dražljaj

razlagali)

POZORNOST

Je stanje osredotočenosti na omejeno število dražljajev; so informacije, ki so trenutno v kratkoročnem spominu!

Človek ne more zaznavati vseh stvari, ki ga obdajajo. Zato se omeji. Pomembna je pri vseh spoznavnih procesih!

ZNAČILNOST pozornosti: Spremembe v vedenju (Napetost mišic, nepremičnost, gibov je manj,…) Dražljaji, na katere smo pozorni, postanejo v zavesti jasni

Obseg pozornosti količina dražljajev, ki jih človek zmore jasno zaznati. Je omejen in odvisen od starosti, vrste (smiselno) in razporeditve

(združevanje v večje enote) gradiva Trajanje pozornosti

Je omejeno, povezano z utrujenostjo (tudi miselno) in z motečimi dražljaji/distraktorji (npr. hrup)

Na smer, trajanje, obseg pozornosti vplivajo: Zunanji dejavniki – lastnosti dražljajev (intenzivnost dražljajev, velikost,

trajanje, gibanje in sprememba) Notranji dejavniki – psihološki dejavniki (posameznikovi motivi, potrebe,

čustva, izkušnje)

Katera definicija je pravilna?

Učenje je osvajanje učne snovi z razmeroma trajnim učinkom.

Učenje je zavestno spreminjanje znanja ali vedenja zaradi izkušenj in z razmeroma trajnim učinkom.

Učenje je spreminjanje znanja ali vedenja zaradi izkušenj in z razmeroma trajnim učinkom.

Učenje je zavestno sprejemanje učne snovi z relativno trajnim učinkom.

UČENJE

UČENJE

Učenje je spreminjanje znanja ali vedenja zaradi izkušenj in z razmeroma trajnim učinkom

Zajema šolsko učenje, poklicno usposabljanje, nastajanje čustev, pridobivanje stališč, oblikovanje zaznav, prepoznavanja svojih potreb in načina zadovoljevanja, obvladovanja vedenja, sporazumevanja z drugimi,…

Na hitrost in vsebino učenja vplivajo tudi dedni dejavniki, a so izkušnje najpomembnejše.

Z učenjem so povezane

NAVADE (dejavnosti, ki jih opravljamo z lahkoto, ne da bi bili pozorni na potek. Težko jih spreminjamo. Lahko nam tudi škodujejo - razvade),

SPRETNOSTI (so zaznavno gibalne navade. Razvijejo se z namernim posnemanjem, vajo, popravljanjem napak – slepo tipkanje, smučanje),

ZNANJE (Osvojimo z razumevanjem gradiva,m obsega informacije – znanje MA, kuhanja)

Glede na sestavljenost razlikujemo:

Enostavne oblike učenja (klasično in instrumentalno pogojevanje, posnemanje in modelno učenje)

Zapletene oblike učenja (učenje z razumevanjem in vpogledom)

INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE

INSTRUMENTALNI REFLEKSI so pogojni refleksi, ki zagotavljajo delovanje dražljajev s prijetnim učinkom ali preprečujejo delovanje dražljajev z neprijetnim učinkom. (npr. dvig tac pri psu, če želi dobiti hrano).

BREZPOGOJNI REFLEKS = odgovor, ki je odvisen od podedovane strukture organizma. Varujejo organizem pred škodljivimi dražljaji.

POGOJNI REFLEKS = ko nov dražljaj večkrat spremlja dražljaj, ki povzroči brezpogojno reakcijo. Vnaprej tudi novi dražljaj povzroča podobno reakcijo. So naučeni, razvijejo se postopno.

Na instrumentalnih refleksih temelji učenje s poskusi in napakami: gibi, ki dosežejo cilj in privedejo do stanja zadovoljstva, se okrepijo, drugi pa ne.

Gre za utrjevanje pravilnih in opuščanje odvečnih gibov in je značilno za učenje sleherne motorične spretnosti (npr. tipkanje, smučanje,…)

Ivan Pavlov (klasično pogojevanje – poskusi na psih), Thorndike – (instrumentalno pogojevanje - poskusi na mačkah)

UČENJE

POSNEMANJE oz. MODELNO UČENJE

Ena od preprostih oblik učenja, ki se pojavlja zelo zgodaj v razvoju.

Učenje zahteva najmanj 2 osebi: Opazovalec

Model (starši, vrstniki, simbolični modeli – junaki v risankah)

Model se vede, opazovalec ga posnema.

Potek: IZPOSTAVITEV – OSVOJITEV – SPREJETJE

Vsaka izpostavitev še ne pomeni osvojitve. Ta je odvisna od: Pozornosti, Sposobnosti, Osebnostni dejavniki opazovalca

Osvojitev vedenja pa še ne pomeni, da se bo učenec tako vedel.

Za posnemanje (sprejetje) potrebno: Učenec mora biti za vedenje ustrezno motiviran

Vedenje mora sprejeti, se z njim strinjati, odobravati

Nagrada in kazen, ki ju prejme model

Spol, okolje iz katerega prijaha model

S posnemanjem modela se učimo predvsem socialnega vedenja in raznih spretnosti

Kasneje v življenju smo neodvisni od modelov, sledimo lastnim standardom, ki smo jih s posnemanjem vzpostavili v zgodnjem obdobju

Bandura – poskusi z lutko Bobo

UČENJE

DEJAVNIKI UČENJA

Učinkovitost učenja je odvisna od:

1. Fizikalnih dejavnikov (svetlost, temperatura, zračnost prostora, urejenost prostora)

2. Fizioloških dejavnikov (kratkotrajni: utrujenost, lakota; dolgotrajni: bolezen, napake čutnih organov – npr. kratkovidnost)

3. Socialnih dejavnikov (Izvirajo iz ožjega in širšega okolja: ekonomski položaj družine, organizacija šolstva, način poučevanja, odnosi v družini)

4. Psiholoških dejavnikov (Na te učenec najlažje vpliva. Ločimo:

Sposobnosti – kar zmore

Motivacija – kar hoče (obljubljena nagrada, interes za predmet, ki izvira iz uspeha pri učenju)

Navade, spretnosti, znanje – kar zna (učni stil, navade učenja)

Osebnostni dejavniki (čustveno življenje-npt. Trema)

Brez učenja (usvajanja znanja/začetni zapis informacije) NI ohranjanja (spomin – uvrščanje v spominski sistem za prihodnost) NI obnove (ozaveščanje shranjenega).

Ohranjanje omogoča POMNENJE. Naša duševnost sprejema, ohranja in predeluje informacije.

Obnavljanje poteka kot:

Priklic

Prepoznavanje

Prihranek

POZABLJANJE = izgubljanje ohranjenih informacij

UČENJE IN SPOMIN

Predstavlja ohranjanje in obnavljanje učinkov učenja.

Človek ima 3 spomine (naučeno gradivo prehaja iz enega v drugega):

1. SENZORNI spomin: Je neposredna sled dražljaja, doživljamo 1-2 sek. Prepoznamo enostavne vzorce, pomenska komponenta še ni vključena v zaznavo (gradiva ne razumemo). Zmogljivost je velika.

2. KRATKOROČNI spomin: traja od 20 do 40 sek in ima majhen obseg (do 7 enot).Je delovni spomin, predstavlja sedanji čas, v njem se odvijajo spoznavni procesi, je nosilec zavesti. V njem nova informacija dobi pomen. Z njim ponovno obdelujemo informacije, ki jih obnovimo iz dolgoročnega spomina. Če bi ostali brez njega, bi bili zelo zmedeni (ne bi vedeli kaj smo ravnokar pojedli)

3. DOLGOROČNI spomin: skoraj nima omejitve. Z obdelovanjem preoblikujemo info. v takšno obliko, ki ji lahko shranimo v dolgotrajni spomin. V njem hranimo ogromno podatkov, pozabljanje je počasno. Podatki so med seboj povezani (SPOMINSKE MREŽE), kar omogoča PRIKLIC. Za prehod v ta spomin je potrebno PONAVLJANJE in POVEZOVANJE S TEM KAR JE ŽE V NJEM.

SPOMIN

MIŠLJENJE

V širšem pomenu so to vsi spoznavni procesi, ki potekajo v DELOVNEM SPOMINU (predstavljanje, presojanje, sklepanje, odločanje, sanjarjenje,…), v

ožjem pomenu pa je mišljenje ODKRIVANJE NOVIH ODNOSOV MED INFORMACIJAMI oz. PROCES REŠEVANJA MISELNIH PROBLEMOV

Ko naletimo na problem, ki ga skušamo dojeti v novih zvezah (zakaj zamrznjena voda razžene posodo?)

LOČIMO:

Glede na odnos do stvarnosti delimo mišljenje na REALISTIČNO (kombiniranje stvarnih dejstev – reševanje problemov) in DOMIŠLJIJSKO (kombiniranje dejstev ne glede na stvarnost, pod vplivom subjektivnih dejavnikov – domišljija, izmišljanje, otroška igra, sanjarjenje)

Glede na obliko rešitve ločimo KONVERGENTNO (Osredotočenost na eno zamisel, daje tipične in predvidljive rešitve) in DIVERGENTNO (Razvijanje različnih zamisli, daje nenavadne, nepričakovane rešitve) mišljenje

NAČINI REŠEVANJA PROBLEMOV:

Najpreprostejši način reševanja problemov je REŠEVANJE S POSKUSI IN NAPAKAMI (gre za naključno iskanje rešitve, velikokrat se zmoti dokler mu ne uspe; Thorndike-mačke)

Za človeka je bolj značilno REŠEVANJE Z VPOGLEDOM (Koehler – šimpanzi).

Gre za nenadno povezavo izkušenj v problemski situaciji.

Problem je najprej rešen mentalno in šele nato z dejanjem.

Ponovitve so izvedene brez poskušanja.

V zapletenih situacijah en vpogled ne zadostuje, potrebnih je več delnih vpogledov (npr. ko se pokvari avto)

PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI MIŠLJENJA

ČUSTVA (močna čustva zavirajo mišljenje)

SPOSOBNOSTI (višje sposobnosti so povezane s hitrejšim, učinkovitejšim mišljenjem)

MOTIVACIJA (pozitivno vpliva na mišljenje-problemu se posvetimo, vztrajamo)

ZNANJE (hitreje rešujemo probleme, za katere imamo več znanja, izkušenj.)

MIŠLJENJE

USTVARJALNOST

Značilnosti ustvarjalnega mišljenja:

Na ustvarjalnost vpliva več dejavnikov: odprtost problemov, osebnostne lastnosti, družbena klima

Izvirnost (dosežki so redki, nenavadni, enkratni, neponovljivi)

Uporabnost

Prožnost (številčnost idej rešitev problema)

Gibljivost (sposobnost spreminjanja rešitve)

Miselna transformacija (preokret v mišljenju, novo razlago problema)

Ustvarjalni ljudje so: občutljivi, odprti za nove izkušnje, radovedni, nekonformistični, upajo tvegati, pozitivna samopodoba… potrebna je določena mera inteligentnosti

Poteka v 4 fazah

1. Priprava (izčrpno preuči problem)

2. Inkubacija (navidezno se s problemom ne ukvarja)

3. Razsvetlitev (navdih, nenadna rešitev problema)

4. Preverjanje (ugotovi, če je rešitev pravilna)