Potovanje in -Fotografija · Novice, Łlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Fotokamere DSLR...

Kamera1 ali kamera2,to je zdaj vpraπanje?

DSLR kamere na trgu

w w w . e - f o t o g r a f i j a . s i

e - Foto g ra f i j aRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje april-maj 2008 letnik 7 πt.35IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov ISSN 1580-9935

Potovanje infotografija (I.del)

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

®

Digitalna fotomontaæa

V osnovi je odloËanje proces, pri kateremje potrebno izmed veË variant (alternativ,inaËic, moænosti) izbrati tisto, ki najboljustreza postavljenim ciljem oziromazahtevam. Eden izmed principov odloËanjaje veËparametrsko odloËanje, pri Ëemergovorimo o takπnem procesu, ki naj bizagotovil dovolj znanja za dobro odloËitevter zmanjπal moænost, da bi kajspregledali.

Barvni prostori

Da vam bo pri nakupu kamere iz

razreda DSLR laæje, predstavljam

trenutno ponudbo, tehniËne

podatke, svoje mnenje o kamerah

in pribliæno za katerega kupca so

lahko dobra izbira. Predvsem pa

podajam svoje osebno mnenje o

posamezni kameri z najveËjim

poudarkom na razmerju med

ceno in ponudbo med kamerami v

cenovnem razredu od 399 pa vse

do 7500 evrov.

Preizkusili smo

e - F o t o d e l a v n i c eEkskluzivni F1 test

Kaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæa? Lahko reËemo, dasprememba fotografije kot smo jo zajeli obnjenem nastanku. »e nam πe pred samotremi leti v fotolaboratoriju niso moglireπiti efekta rdeËih oËi, je danes toopravilo izredno enostavno.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.si

Bese

da u

rednik

a

e - Fotografijae - Fotografijae - Fotografijae - Fotografijae - Fotografijaje brezplaËna revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 15.000 izvodov

Ne moreπ verjeti!Z uvozniki fotografske opreme in trgovinami, smo tudi letos imeli pogovore in seπtevanje, kolikπen je naπ slovenski trg. Oziroma, koliko fotokamer smo prodaliv letu 2007. Vsak po svoje razmiπlja, πteje, skuπamo ugotoviti prodajne πtevilke tako pri uvozu, kot med trgovci in pridemo druæno do konËne πtevilke okoli 90.000kosov. Saj bi se dalo πe bolj natanËno seπteti. Vendar, nekaj je sam uvoz, malo je spet izvoza, ni zanemarljiva πtevilka sivega uvoza in pa nakupa kamer v tujinikupcev samih. ©e trgovec skrije ali napihne nekaj πtevilk, da se prikupi trenutno æelenemu podjetju in meπan splet πtevilk je tu. Sam lahko reËem, da je πtevilkaokoli 90.000 prodanih kosov realna. V pogovorih z vsemi se da kaj hitro dobiti dokaj realne πtevilke, jih πe malo preveriπ in konËni rezultat je tu. Bolj kot povsemtoËna πtevilka je pomembno, da trg ni doæivel upada prodaje v πtevilu prodanih kosov. Vsi uvozniki so se pohvalili z dobro prodajo, boljπo kot v letu 2006, paËeprav je vsem Nikon s svojim marketinπkim prodorom in poveËano prodajo dobro postavljal visoke ovire. OËitno so na koncu ovire preskoËili in bili s prodajov πtevilu kosov zadovoljni. In Ëe tu lahko hitro najdemo resnico in vsi v πtevilke verjamemo, pa sem doæivel pri uvoznikih in trgovcih v mesecu aprilu enakovpraπanje. Se ti ne zdi, da je letoπnje leto nekam Ëudno glede prodajnih πtevilk? Ja, sem æe pri drugih sliπal sem dejal! Torej nekaj je na temu. »e je vsako leto

e-Fo

togr

afija

fot

oteË

aji

- fo

toizl

eti

- fo

tode

lavn

ice

/ ve

Ë na

ww

w.e-

foto

graf

ija.s

i/e-t

ecaj

i.htm

Podeljene so nagrade za πolski fotografski in video nateËaj


Fotografski nateËaj je zakljuËen.Komisija v sestavi Joæe Pernar,©olski center Krπko, Tomaæ ©kulj,Zveza za tehniËno kulturoSlovenije in Matjaæ Intihar jeizmed vseh prispelih in porazpisnih pogojih pravilnoposlanih fotografij izbrala sledeËenagrajence v posameznih temah.

Nina PangerπiË, Osnovna πola KRIÆE, VelikonoËno priËakovanjeNagrada: Kompaktna fotokamera Canon IXUS

Maπa Travljanin, O© Domæale, Lepa VidaNagrada: KapljiËni tiskalnik Canon PIXMA

Dalibor »otar, O© SreËka Kosovela Seæana, Svet, ki izginja (1).Nagrada: Fotokamera Nikon D60

VeË o nateËaju na www.e-Fotografija.si

januar πe vedno bil zadovoljiv glede prodaje, se je februarja vse skupaj vedno malo ustavilo in v sredini marca zopet oæivelo. Letos? Tu je sredina aprila intrg, prodaja foto opreme πe kar spi. Hm, v Ëem je problem. Razmiπljam in kar tako izjavim tezo iz dnevnih Ëasopisnih “puhlic”, ki se vsaj meni zdi dokajverjetna. Za slabπo prodajo je kriva propaganda, katere so bili polni vsi medeji. Lakota je, dræavljani so brez ficka, cene so nevzdræne, dræava socialnopropada po πivih. Se vam zdi smeπen zapis in mnenje v tej foto temi? Pa niti ni. Zgodi se sredi aprila πe mali polom borze, nekaj dni resnega pesimizma innato... Najbræ so gospodarstveniki, trgovci udarili po mizi in politikom ter medijem povedali, da ne se hecat z “bombicami” o revπËini. Takoj, ko so se vroËepolitiËne strasti polegle je trg, tudi fotokamer oæivel. In je mali segment fotoprodaje izgubil mesec dni. Spet je vse v starih tirnicah. O “veliki revπËini” je karna enkrat tiho, tu je spet maj, Ëas dolgih praznikov in lej ga zlomka popolnoma razprodanih potovanj v oddaljene turistiËne destinacije.In smo πe pri eni “ne moreπ verjet”! Prav na novo odkrite moænosti pogleda πe kam drugam kot za prvi plot Slovenije, je tudi fotografski trgovini prineslonovo vzpodbudo. »udno, kriza v Sloveniji, agencije pa vam ne morejo veË ponuditi dobrega (dragega) aranæmaja za prvomajske praznike. Prav tako se jepred njimi prodaja fotokamer, kot æelja po foto izobraæevanju poveËala. In smo priπli v dobre stare tirnice, ki nam govorijo, da bo tudi letos trg pribliæno

enako velik. Prav zaradi velikega turistiËnega buma je e-Fotografija æe naredila veË teËajev. Tudi v tej πtevilkirevije in naslednji (junij) bo poudarek predvsem na popotniπki fotografiji. Na koncu bodo πe fotolaboratorijiin izdelovalci fotoknjig priπli na svoj raËun. Mislim, da bo letos veliko fotografiranja saj Slovenci odkrivamotuje deæele. Upam samo, da nas politika v tem volilnem letu ne bo pred poletnimi poËitnicami spet spomnilana naπo “revπËino”. Mislim, da jim tega gospodarstvo in trgovci ne bodo veË pustili. Saj na koncu izgubimovsi. Uvoznik, trgovec, tisti, ki izobraæuje, uporabnik, kupec foto opreme in fotolaborant. ©e najbolj pa lahkoizgubijo tisti na katere se potem jezimo, da ni naπih fotografij iz tako teæko “prigaranih” poËitnic. Kar nemoreπ verjeti, kako je lahko fotografija povezana v vse pore naπega vsakodnevnega dogajanja.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.si

Fotokamere DSLR na naπem trguMedtem ko smo pri “film” kamerah SLR zaradinjihove dolgoletne prisotnosti med namidobro vedeli, kdo sploh vstopa v razred SLR,in tudi, na katero stopnico tega razreda, pa jev digitalni fotografiji vse postavljeno na glavo.Ni malo kupcev, ki si za prvo kamero izberejokar kamero iz najviπjega razreda SLR. Je topravilen vstop v fotografijo? Vsaka stvar imadanes dve, veË plati!Fotograf, ki bo πel po poti dodatnegaizobraæevanja in ga fotografija v veliki meriveseli, lahko danes na podlagi digitalnetehnike zelo na hitro spozna prednosti in

upraviËena? Katere so glavne pasti kamer izrazreda SLR? Ali poznamo njihovo pravouporabniπko vrednost?Na ta in πe ostala vpraπanja vam bompoizkuπal odgovoriti v naslednjem Ëlanku.Preizkusil sem vse glavne kamere iz razredaDSLR. V bistvu so v tem preizkusupredstavljene kar vse kamere, ki so danes(konec aprila) na naπih ali svetovnih prodajnihpolicah æelene in prodajane v veËji meri.IzpuπËena sta samo Panasonic DMC L-1 inSigma SD14. Samsung DX-20 je tako ali takosestra dvojËica K20D.

Novejπe kamere DSLR iz vstopnega razreda so s svojo ceno niæjo od 600evro

æe pokazale, da se fotografska tehnika vraËa v stare tirnice. Kompaktne

digitalne kamere, ki so bile pred leti veËini edino dosegljive, zahtevnejπih

fotografov nikakor niso zadovoljevale. PoËasnost delovanja, velika

globinska ostrina, nezadovoljiva kakovost fotografije in uporabe njim

znane dodatne opreme so bili glavni razlog, da vsi nestrpno Ëakajo kamere

DSLR za primerno ceno. Obrazi fotografov so vse bolj nasmejani. Kameram

DSLR se cene vse bolj niæajo in vse veË jih æe tudi menja svoje analogne kamere

SLR za digitalne. Izredna kakovost tipala in vseh ostalih elementov, ki

ustvarjajo sliko so prvi argumenti, ki zahtevnega fotografa prepriËajo v

nakup kamere DSLR. Hitrost delovanja, moænost menjave objektivov in

uporabe πirokega spektra opreme so naslednje pozitivne lastnosti, ki

marsikoga prepriËajo, da se iz kompaktnega razreda kamer preseli v zrcalno

refleksni. A Ëe nimate izkuπenj s kamerami SLR æe iz analognega sveta, se

pred nakupom dobro prepriËajte ali res potrebujete kamere tega razreda.

Zmotno je miπljenje, da Ëe te kamere uporabljajo profesionalni fotografi,

da bodo tudi vam najbolje sluæile. Ni malo fotografov, ki so napaËno ocenili

svoj vstop v svet kamer SLR in so bili na koncu tudi razoËarani. Kamera

DSLR nam nudi veliko, a le fotografu, ki ve kaj s tako kamero tudi æeli.

osnovne pasti, ki ga Ëakajo v uporabi kamereSLR. Navodila, teËaji in splet, danes nudijo æetoliko informacij, da lahko tudi kot samoukspoznate prve osnovne korake.Fotograf, ki si kupi kamero razreda SLR zato,ker misli, da je samoumevno, da bodofotografije same po sebi viπje kakovosti, paje naredil veliko napako. Æe pred tremi leti,po prihodu kamere Canon EOS 350 na trg, seje hitro videlo, da mnogi kupci niso bili kosnjeni uporabi. »lanek je bil objavljen tako vreviji kot na spletni strani e-Fotografija.si.Le redki so vedeli, da je treba za visoko

kakovost fotografije in njeno privlaËnost skamero SLR moËno sodelovati. V Ëlanku“Kompaktna kamera proti SLR” smo spoznalirazliko v zapisu med obema sistemoma.Predvsem to, da je treba za kakovostnejπofotografijo iz kamere SLR v veËini primerovposeËi πe po dodatni obdelavi slike sprogramom za obdelavo fotografij in da samoprogramske nastavitve πe ne zagotavljajovrhunsko zajeti posnetek.Se kamere DSLR πe obnaπajo tako? Katerenam nudijo enostavno uporabo? Do kje je πenjihova kakovost? Je njihova cena

Knjiga je namenjena vsem fotografom,ki noËejo, da jih nova tehnologija prehiti, in ki se æelijoseznaniti z osnovo in kakovostjo digitalne tehnike priizdelavi fotografij predvsem iz praktiËnega izhodiπËa.

MISLI DIGITALNO!Matjaæ Intihar

Knjigo lahko dobite v vseh poslovalnicah

Comtron in ComshopMariborTræaπka cesta 21Trg Svobode 5

LjubljanaBTC hala 9 in BTC City Park©iπka Mercator center

CeljeMariborska 100(City Center Celje)

KoperFerrarska ulica 100

Murska SobotaObrtna ulica 28

Novo MestoLjubljanska 27 Center BTC

Slovenj GradecRankova ulica 4a(PC Mercator)

VelenjeKidriËeva cesta 2b

Nova GoricaIndustrijska 6(Mercator center Kromberk)

LesceRoæna dolina 51

Ekipa e-Fotografija. hr Æeljko BoæiÊ (urednik), Amir ©epiÊ, Davor TomiÊ in e-Fotografija.si Samo Hajtnik,Matjaæ Intihar smo meseca aprila preizkusili in ocenili 19 kamer DSLR.

4 e-Fotografija - april, maj 20084 e-Fotografija - april, maj 20084 e-Fotografija - april, maj 20084 e-Fotografija - april, maj 20084 e-Fotografija - april, maj 2008

Preizkusi fotoopreme, predstavitve, nasveti, razstave v


Razredi kamer DSLRKot sem æe omenil neke toËne meje, kje se zaËne in konËadoloËeni razred ni. Sam sem kamere razdelil v πtiri skupine.©e do meseca marca 2008 hobi razred nisem imenoval.Kamere sem razvrπËal v samo vstopni razredvstopni razredvstopni razredvstopni razredvstopni razred, napredni in pro.Vendar so kamere Nikon D40, in predvsem nova nova D60 terSony Alpha 200 æe nakazale, da se æelijo proizvajalci πe boljpribliæati uporabnikom kompaktnih kamer. Kot prvo s ceno,vendar samo ta mi ne bi dala te odloËitve. Pomembnejπe inbolj odloËilno je, da so sedaj vstopne kamere v razredu DSLRpridobile na tem, da je slika iz kamere æe tako moËno obdelana,da hobi fotograf niti ne potrebuje veË obdelave slike vraËunalniku. Seveda do doloËene meje. Ti fotografi veËinomauporabljajo popolno zeleno (modro) avtomatiko, sem ter tjaπe slikovno avtomatiko in se v celoti za uspeπnost posnetkaprepuπËajo kameri.Da sem kamere vstopnega razreda loËil od tistih bolj zmogljivihsem sedaj pripravil πe novi, HOBI razredHOBI razredHOBI razredHOBI razredHOBI razred. Kamere iz hobirazreda æe nudijo veË. VeË predvsem v samih nastavitvah prekogumbov na kameri. Kar pomeni, da so æe namenjene fotografu,ki si æeli kaj veË kot samo prepustiti se v nastavitvah kameri.Te kamere πe vedno ne nudijo trdnih robustnih ohiπij in ostalihvitalnih delov kamere. Vendar pa vidno odstopajo vuporabniπki vrednosti od kamer DSLR vstopnega razreda.Fotografu, ki si æeli v fotografiji πe kaj veË kot se samo kazati skamero DSLR in izkoriπËati zgolj osnovne avtomatikepriporoËam, da prestopi v viπji HOBI razred kamer. Ker namnudijo osnovne nastavitve preko gumbov na kameri in πe neobdelajo moËno fotografije (razen Ëe sami izberemo drugaËe)so primerne tudi za tiste fotografe, ki si æelijo najviπjo kakvostpridobiti s pomoËjo zmogljivih programov za obdelavo slike.Kamere naprednega razredanaprednega razredanaprednega razredanaprednega razredanaprednega razreda so æe tiste, ki nam omogoËajouporabo v vseh pogojih. Kar jim v glavnem manjka za πe viπjirazred je robustnost in hitrost. Od tu naprej pa smo v strogemprofesionalnem razreduprofesionalnem razreduprofesionalnem razreduprofesionalnem razreduprofesionalnem razredu. Ni reËeno, da te kamere nudijo viπjokakovost slike. So predvsem kamere, ki nam dajo najviπjorobustnost vseh vitalnih delov, ki nam omogoËajo zajetiposnetek v vseh zahtevnih pogojih. In poglejmo danaπnjekamere v teh razredih.

Danaπnja ponudba kamer DSLRNajprej si oglejmo digitalne kamere DSLR, ki bodo najmanjvse do konca poletja na voljo v naπih trgovinah (veËina njihπe tudi v naslednjem letu).

Canon EOS 400DCanon EOS 400DCanon EOS 400DCanon EOS 400DCanon EOS 400DCanon EOS 450DCanon EOS 450DCanon EOS 450DCanon EOS 450DCanon EOS 450DCanon EOS 40DCanon EOS 40DCanon EOS 40DCanon EOS 40DCanon EOS 40DCanon EOS 5DCanon EOS 5DCanon EOS 5DCanon EOS 5DCanon EOS 5DCanon EOS 1D MkIIICanon EOS 1D MkIIICanon EOS 1D MkIIICanon EOS 1D MkIIICanon EOS 1D MkIIICanon EOS 1Ds MkIIICanon EOS 1Ds MkIIICanon EOS 1Ds MkIIICanon EOS 1Ds MkIIICanon EOS 1Ds MkIIINikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D60Nikon D60Nikon D60Nikon D60Nikon D60Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D300Nikon D300Nikon D300Nikon D300Nikon D300Nikon D3Nikon D3Nikon D3Nikon D3Nikon D3Olympus E-420Olympus E-420Olympus E-420Olympus E-420Olympus E-420Olympus E-3Olympus E-3Olympus E-3Olympus E-3Olympus E-3(v sredini maja se priËakuje zamenjava za E-510)Pentax K200DPentax K200DPentax K200DPentax K200DPentax K200DPentax K20DPentax K20DPentax K20DPentax K20DPentax K20DSony Alpha 200Sony Alpha 200Sony Alpha 200Sony Alpha 200Sony Alpha 200Sony Alpha 300Sony Alpha 300Sony Alpha 300Sony Alpha 300Sony Alpha 300Sony Alpha 350Sony Alpha 350Sony Alpha 350Sony Alpha 350Sony Alpha 350Sony Alpha 700Sony Alpha 700Sony Alpha 700Sony Alpha 700Sony Alpha 700Med predstavljenimi modeli je samo πe Nikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40Nikon D40 s πestmilijonskim tipalom. Vse druge kamere imajo deset milijonskotipalo. VeËina je “starih” najveË eno leto in bodo letos πe vprodaji. Edino Nikon D40xNikon D40xNikon D40xNikon D40xNikon D40x æe ima zamenjavo v modelu D60D60D60D60D60,zato se je æe umaknili s trgovskih polic.V dolgi razpredelnici tehniËnih podatkov kamer neizkuπen alisamo tehniËno gledajoË fotograf najde veliko razlik medmodeli kamer v svojih razredih. Tisti, ki kamere bolje poznatein nanje ne gledate z navijaπkimi oËmi za doloËene znamkeopazite samo manjπe πtevilo bistvenih razlik. Zato si v tabelahtega Ëlanka oglejmo zame samo pomembnejπe razlike.Spoznajmo glavne razlike ter na podlagi cene in uporabniπkevrednosti ugotovimo “pravo” razmerje med kamerami. Nakoncu pa je bistvenega pomena naslednje: kamero si vednoizbiramo po lastnem prepriËanju.Ime kamereNekomu je æe ime kamere tako pomembno, da vse drugoizgubi pomen. In ne boste verjeli, da pri taki izbiri medkamerami DSLR le redko zgreπimo in smo z izbiro nezadovoljni.Verjamemo v znamko, ji zaupamo in spoznamo vse njeneprednosti. Prednosti drugih konkurenËnih kamer pa nas nezanimajo. Zato je naπe zadovoljstvo nad izbiro kamerezadovoljivo in za znamko kamere se med mnogimi njihovimiuporabniki odvijajo prave “navijaπke” bitke.

CenaDrugi se odloËajo glede na ceno. PoËasi, a na dolgi rok hitro,spoznamo, da cena v veËini primerov kar pravilno pokaæemerilo konËne kakovosti oziroma predvsem uporabniπkevrednosti kamere. Kupovati najcenejπo opremo lahko kmalupokaæe slabosti. Æe naπe na novo pridobljeno znanje hitropreseæe zmoænosti opreme in spoznamo, da oprema brezdoloËenih nam æelenih funkcij deluje krepko slabπe (okrnjeno,poËasi) kot draæje konkurenËne kamere itd.PriporoËila pred nakupomTretji se odloËijo na podlagi priporoËil znancev, preizkusov vËlankih ali trgovcev. In ta zadnja mnenja so velikokrat kljuËnidejavnik pri nakupu opreme, ki je πe ne poznamo dovolj.VeËkrat mi kdo zastavi vpraπanje glede nakupa kamere. Vodgovoru vedno poudarim, da je izbor le moj osebni izbor zanaËin fotografiranja, ki ga kupec razloæi. Predvsem muponudim πe moæno alternativo in svetujem, naj si v trgoviniogleda obe kameri.Nasveti prijateljev, ki æeleno opremo æe uporabljajo, so tudidragoceni. A spet ne verjemite vsega, saj vas lahko tudi nevedezavedejo. Lahko da je nasvet preveË navijaπki, morda prijateljpozna samo to opremo in ne pozna prednosti konkurenËneopreme, predvsem pa ne ve, kaj s to opremo sploh æelite zajeti.Trgovci pa kot trgovci. »e imajo samo internetno ponudbo,vam za najcenejπo najbræ ne nudijo najboljπega blaga. Zatopoglejte πe konkurenËne modele kamer. Lahko da je pocenioprema tik pred koncem prodaje in ji zato hitro pada cena.Vendar pa so v spletni trgovini po drugi strani in v veËiniprimerov konkurenËne cene.V ne fotografskih trgovinah ali takih, kjer tehniËno blago ni

Nikon D40

Nikon D60

Sony Alpha 200

Cena v SLO (okvirna) 399€ s kit objektivomLoËljivost 6 milijona toËkISO razpon 200 - 3200(H)Nastavek objektiva Nikon FOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 2.5 posnetka v sekundiSpominska enota SDHC, SD karticaLCD, toËk velikost 2.5", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery EN-EL9Teæa z baterijami 522gDimenzije 126 x 94 x 64 mm

Cena v SLO (okvirna) 540€

LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 3200(H)Nastavek objektiva Nikon FOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetke v sekundiSpominska enota SDHC, SD karticaLCD, toËk velikost 2.5", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery EN-EL9Teæa z baterijami 522gDimenzije 126 x 94 x 64 mm


LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 3200Nastavek objektiva A-mountOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundiSpominska enota CF, Memory Stick Duo karticaLCD, toËk velikost 2.7", loËljivost 320.000Baterija Li-ion Battery NP-FM500HTeæa z baterijami 572gDimenzije 130.8 x 98.5 x 71.3 mm

Dodatna opremaDodatna opremaDodatna opremaDodatna opremaDodatna oprema

Ko fotograf vstopi v svet kamer DSLR, se tako

veselje v fotografiranju kot sama fotografija in

nakup novih tehniËnih komponent πele zaËenja. Kot

prvo so tu objektivi razliËnih goriπËnih razdalj,

stojala, foto torbe itd... Seveda pa ne gre pozabiti

tudi na raËunalnik, zaslon, programe, tiskalnik...

Vendar, Ëe vas je fotografija osvojila in æelite veË,

potem vedite da brez kamere DSLR in dodatnih

pripomoËkov ne bo πlo. In ko enkrat osvojite prve

fotografske osnove s kamero DSLR tudi sam

fotograf fotografsko oæivi in kaæe prve znake

velikega zadovoljstva ob na novo spoznanem hobiju.

Vstopni razred kamer DSLRNikon je zaËel “napadati” trg na vseh podroËjih. S kamero D40 so kar naenkrat najcenejπi ponudnik vrazredu DSLR. Kaj pa dobimo za res neverjetnih 399evro. “Samo” 6M toËk ni slabost. Zadosti bo za vseljubiteljske fotografe, ki si æele vstopiti v svet kamer DSLR, pri tem zapraviti Ëim manj in ne bodo svojihslik uporabljali za visoko kakovostne plakate. Vsak sam pa si mora pred nakupom te kamere razËistitiali bi rad samo vstopil v ta svet kamer in uporabljal kamero DSLR samo v njenih osnovah. »e je to to,potem mu bo Nikon D40 znala povsem dobro sluæiti. Takoj ko pa fotograf æeli malo veË, kamero z veËnovostmi, oziroma mu je samo 6M toËk premalo za poveËave (izreze), zna izkoriπËati globinsko ostrinoin mu je pri dobri svetlobi moænost najniæje uporabe samo 200ISO moteËe ter si lahko privoπËi zapravitiza kamero DSLR nekaj 10 evrov veË, naj raje poseæe po sledeËi Nikon kameri...

»e je model D40 kamera katero priporoËam predvsem starπem, ki bi radi zadovoljili prve potrebe njihovegamladega fotografa po neËem veË in niti sam najbræ πe ne ve koliko ga bo fotografija sploh zasvojila, jeNikon D60 logiËen napredek in manjπa izboljπava za katero se splaËa odπteti nekaj veË evrov. ViπjaloËljivost, 100ISO, kit objektiv s stabilizacijo slike so tiste glavne prednosti kamere D60 naproti D40.Prednost D60 je πe v neËem. Kamera ima æe v fazi procesiranja slike moËno obdelavo. Zato so fotografijeæe takoj vπeËne in popravek fotografije preko raËunalniπkega programa ni potreben. Prav ta lastnostzame kamero postavlja v vstopni razred. Je izredno enostavna za uporabo, majhna in lahka. Kar pa jelahko za nekatere ljubiteljske fotografe dobra lastnost, je æe za malo bolj zahtevnega fotografa lahkovelika slabost. Tem fotografom, ki si æele veË funkcij priporoËam kamero iz hobi razreda. MogoËe D80?

Sony po prevzemu Minolta tehnoloπkega foto oddelka poËasi, vendar vztrajno πiri svojo ponudbo. Karnaenkrat so postali ponudnik kamer DSLR, ki ima najveË novosti v vstopnem/hobi razredu. Sony Alpha200 æe pridobiva prve kupce. V veËini primerov so ljubitelji in poznavalci Sony naprav iz sveta zabavneelektronike in jim æe samo ime Sony zagotavlja kakovost in zadovoljivo uporabniπko vrednost.Sony Alpha 200 je odliËna kamera za zaËetnika, ki si æeli od kamere kot same kakovosti slike veË kot munudijo kompaktne kamere. Kamera ima zanimivo prednost, ki opraviËuje nekaj viπjo ceno. Nudistabilizacijo slike preko tipala in s tem nam ni potrebno dokupovati posebne objektive za stabilizacijoslike. Naproti konkurenËni D60 nudi πe malo veËji zaslon, hitrejπi dostop do dodatnih funkcij (s tem jeæe na meji za HOBI razred) ter moænost uporabe tako CF kot Sony MS pomnilnih kartic.

TehniËni podatki so informativnega znaËaja in podajam moænost tiskarskega πkrata.Cene so zgolj okvirne, povzete po naπih spletnih trgovcih in veljajo samo za ohiπje.

e-Fotografija - april, maj 2008 5e-Fotografija - april, maj 2008 5e-Fotografija - april, maj 2008 5e-Fotografija - april, maj 2008 5e-Fotografija - april, maj 2008 5

e v video zapisu... veË na www.e-fotografija.si


njihova primarna ponudba, izbirate predvsem samokompaktne kamere iz najniæjih cenovnih razredov. Za tetrgovine visok zasluæek ob prodaji niti ni na prvem mestu.Zanje je pomembno, da ponudijo kamero za nizko ceno, in kopridete k njim, izberete πe kaj iz njihove primarne ponudbe.KlasiËnih fotografskih in tehniËnih trgovin s fotografsko


LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 1600Nastavek objektiva EF/EF-SOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundiSpominska enota CF karticaLCD, toËk velikost 2.5", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery NB-2LHTeæa z baterijami 556gDimenzije 126.5 x 94.2 x 65 mm


LoËljivost 12 milijona toËkISO razpon 100 - 1600Nastavek objektiva EF/EF-SOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3.5 posnetka v sekundiSpominska enota SD, SDHC karticaLCD, toËk velikost 3.0", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery LP-E5Teæa z baterijami 475g (samo ohiπje)Dimenzije 128.8 x 97.5 x 61.9 mm


LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 3200(H)Nastavek objektiva Nikon FOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetke v sekundiSpominska enota SDHC, SD karticaLCD, toËk velikost 2.5", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery EN-EL9Teæa z baterijami 668gDimenzije 132 x 103 x 77 mm

Cena v SLO (okvirna) (πe ni znana)LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 1600Nastavek objektiva Four Thirds MountOsvetlitveni Ëas 60 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3.5 posnetkov v sekundiSpominska enota CF, xD karticaLCD, toËk velikost 2.7", loËljivost 320.000Baterija Li-ion Battery BLS-1Teæa z baterijami 440gDimenzije 129.5 x 91 x 53 mm


LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 1600Nastavek objektiva Pentax KAF 2Osvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 2.8 posnetka v sekundiSpominska enota CF, SDHC karticaLCD, toËk velikost 2.7", loËljivost 320.000Baterija 4 AATeæa z baterijami 690gDimenzije 133.5 x 95 x 74 mm

Cena v SLO (okvirna) 670€ (s kit objektivom)LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 3200Nastavek objektiva A-mountOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundiSpominska enota CF, Memory Stick Duo karticaLCD, toËk velikost 2.7", loËljivost 320.000Baterija Li-ion Battery NP-FM500HTeæa z baterijami 632gDimenzije 130.8 x 98.5 x 74.7 mm

Cena v SLO (okvirna) 799€ (s kit objektivom)LoËljivost 14 milijona toËkISO razpon 100 - 3200Nastavek objektiva A-mountOsvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 2.5 posnetka v sekundiSpominska enota CF, Memory Stick Duo karticaLCD, toËk velikost 2.7", loËljivost 320.000Baterija Li-ion Battery NP-FM500HTeæa z baterijami 632gDimenzije 30.8 x 98.5 x 74.7 mm

Canon EOS 400D

Canon EOS 450D

Nikon D80

Olympus E-420

Kljub novejπi EOS 450D, 400D πe ostaja v prodaji. In to z zelo zanimivo ceno. Kamera je bila in πe vedno jedobro prodajani artikel. Canon zna prav navduπencem v fotografiji, ki pa ne æelijo zapraviti preveË denarjaponuditi zelo veliko. Kamera nudi ne samo dobro kakovost slike tudi v slabih svetlobnih pogojih ampaktudi æe zadovoljivo hitrost delovanja. Da kamero ne uvrπËam v vstopni razred je razlog ta, da je za njenopravilno uporabo æe poznati nekaj veË kot samo osnovne nastavitve. Kamera nam nudi obilo funkcij. Sevedajo lahko uporabljamo v popolni avtomatiki (AUTO), vendar z njo lahko delujemo πe mnogo bolj napredno.Zato je zelo priporoËljivo po nakupu obiskati Canon EOS Akademijo. BrezplaËni teËaj je namenjen pravspoznavanju osnovnih lastnosti kamer DSLR in zakonitosti tega razreda. Predvsem pa spoznati dodatnenastavitve, ki vam kar naenkrat odprejo nove moænosti v fotografiji.

Pentax K200D

Sony Alpha 300

Sony Alpha 350

opremo je pri nas malo. Prve imajo πiroko ponudbo in sopredvsem tudi edino primerne za nakup kamer DSLR izvstopnega razreda, saj vam znajo tudi strokovno svetovati. VveËjih tehniËnih trgovinah pa so tudi strokovni promotorjiposameznih podjetij. Vendar, kot æe vemo, iz povsempraktiËnih vsakodnevnih izkuπenj. Vsak trgovec svojo malho

oziroma robo na svojih policah hvali. In Ëe greste k njimpovsem nepripravljeni, lahko kupite opremo, ki jim na policahostaja in se je je treba reπiti ali pa vam pri njih promotor toËnodoloËenega podjetja pove samo dobre lastnosti opreme, ki jonudi, in doda slabe od konkurenËnih. Verjemite, da morate vnakup opreme vsaj delno pripravljeni. Le tako boste na koncu

Hobi razred kamer DSLR TehniËni podatki so informativnega znaËaja in podajam moænost tiskarskega πkrata.Cene so zgolj okvirne, povzete po naπih spletnih trgovcih in veljajo samo za ohiπje.

Nova EOS 450D na prvi pogled izgleda zelo majhna nadgradnja EOS 400D. Toda æe velikost zaslona (3 palce),odliËna vidljivost na funkcije preko zaslona tudi za tiste, ki slabπe vidijo, LiveView, πe veËjo hitrost, veË toËk (12M)pokaæe, da je Canon kameri dodal nove prednosti. Kamera nam nudi πe ËiπËenje tipala in moænost nastavitev glavnihfunkcij preko gumbov. S pomoËjo Picture Style funkcij se lahko odloËimo, ali æelimo sliko æe obdelano in vπeËnopreko kamere ali jo bomo dodatno popravili v raËunalniπkem programu. Kamera EOS 450D tako kot EOS 400D inostale kamere hobi razreda niso namenjene fotografom, ki si æele kamero DSLR zaradi viπje kakovosti slike kot jonudijo kompaktne kamere, obenem pa πe vedno izkoriπËati zgolj popolno avtomatiko. Za te fotografe priporoËamkamere vstopnega razreda. Tudi Canon nam bo tako kmalu predstavil. Canon je z EOS 450D hobi fotografu ponudilvrhunsko kamero. Za boljπe spoznavanje kamere lahko izkoristite brezplaËno Canon EOS Akademijo.

Nikon ima trenutno prav zanimivo ponudbo. Imajo vrhunsko D3, novo D60 in za hobi fotografe kamero D80iz leta 2006. Kljub temu, da je kamera æe kar malo v “letih” (2006) za ponudbo v digitalnem svetu DSLR pase jo da πe vedno prav z zanimivo ceno pribliæati uporabniku. Nikon D80 ima πe vedno eno najboljπih ohiπijv hobi razredu, dobro ergonomijo, hitrost in iskalo. Pogreπa se novosti, ËiπËenje tipala, stabilizacijo slike,pred ogled slike na zaslonu, veËji zaslon... Vendar nobeno podjetje ne more v vsakem trenutku v vseh razredihponuditi najveË v tehniki. Vedno je odvisno v katerem trenutku daπ kamero na trg. In v letu 2006 je imelaobilo prednosti, danes paË nekaj zaostanka. ©e vedno pa velja, da nas cena lahko tudi premami. In fotograf,ki si æeli Nikon kamero malo viπjega razreda si bo danes model D80 izbral prav zaradi nje. Prav zanimivo bovideti kaj vse bo prinesla naslednica. Le to bo zopet treba postaviti ne mejo med hobi in napredne kamere.

Olympusu se zaenkrat pri prodajnih rezultatih πe pozna, da ga skoraj 20 let ni bilo med ponudniki kamerSLR. V digitalni dobi so zopet prisotni in kot v analogni iπËejo svojo priloænost. Z E 4/3 sistemom so fotografomæe dokazali, da so drugaËni, da imajo svojo prednost in da tudi tehnoloπko prav niË ne zaostajajo za konkurenco.©e celo veË. Njihove kamere so lahko manjπe, prav tako objektivi, to pa hobi fotografu lahko doda dodatenrazlog za nakup prav te kamere. In naslednica kamere E-410 πe vedno nudi prav to. To so majhne mere inteæo, vendar prav tako dobro kakovost slike kot jo nudi konkurenca. Obenem vemo, da je Olympus edini, kiima res odliËen ultrasoniËni sistem ËiπËenja prahu izpred tipala. Kot sodobna kamera E-420 nudi LiveView,predogled slike na zaslonu, stabilizacijo slike preko tipala in za marsikaterega uporabnika zelo pomembnolastnost, slovenski meni. Preko njega pa info funkcijo z vsemi napotki in razlago funkcij ali naËina fotografiranja.

Pentax je v letu 2008 dobil nov zagon. »eprav so po prodaji kamer celo tretji na lestvici niË ne prepuπËajonakluËju in v glavnih dveh razredih (hobi in naprednem) lepo in pravoËasno prenavljajo kamere. Predvsempa skrbijo za zelo konkurenËne cene. K200D je zelo napredna hobi kamera. Ohiπje je zaπËiteno proti prahuin deænim kapljam (prahu, drugim drobnim delcem) ima vse osvetlitvene napredne programe kot veËja sestraK20D, moænost testnega posnetka, ki ga sedaj lahko shranimo, Ëe smo s fotografijo æe zadovoljni, dobrohitrost delovanja, solidno kakovost slike in za koga zelo dobro lastnost katere konkurenca ne nudi, uporaboAA baterij. Hitri gumb za RAW zajem kadar potrebujemo visoko kakovost zajete slike je πe vedno samo Pentaxlastnost. Kamera nudi πe stabilizacijo slike preko tipala in samoËiπËenje tipala s pomoËjo tresenja tipala. Zvsemi dobrotami je K200D kot nalaπË za vse fotografe, ki se izogibajo kamer s foto “zveneËimi” imeni.

Sony ima trenutno v ponudbi najveËjo izbiro kamer v niæjih razredih. Manjka jim samo πe profesionalna kamera.Zanimivo je, da se po tehniËnih karakteristikah A200, A300 in A350 sploh ne razlikujejo veliko. Vseeno pa teobstajajo. V primerjavi z A200 model A300 nudi spremenjeno ohiπje (enako kot A350), veË nastavitev prekogumbov na ohiπju, preklopljiv zaslon in moænost predogleda slike LiveView. LiveView ima prednost predkonkurenËnimi sistemi, saj nudi mnogo hitrejπe direktno ostrenje. Obenem omogoËa πe stabilizacijo slikepreko tipala in malo viπjo hitrost zajema. Zelo zanimivo in kot manj posreËeno pa je dejstvo, da ima A300 kotA350 opazno manjπe iskalo kot A200 in je iskalo celo manjπe od vse konkurence. Kar malo moteËe za tarazred kamer. Seveda to majhnost in s tem malo slabπi pogled na motiv opazimo πele ob prvi primerjavi,oziroma marsikateremu uporabniku Sony kamer zna Live View biti æe dokaj uporabna lastnost.

Sony Alpha A350 ima skoraj povsem enake lastnosti kot A300. Na ohiπju lahko takoj opazimo glavno razliko,to je veËje πtevilo toËk 14.2M. Obenem pa zaradi veËjega πtevila podatkov izgubimo na hitrosti delovanja(A300, 3pvs, A350, 2,5pvs). Kot A300 tudi A350 nudi funkcijo stabilizacije slike, ËiπËenja tipala s tresenjemtipala, LiveView s hitrim ostrenjem, Dinamic Range Optimazer... Zanimivo, da se v kamere zopet vraËa CCDtipalo. Obe kameri A300 in A350 ga uporabljata.Sony je vse bolj prisoten v svetu DSLR kamer in ima vse veË uporabnikov. Menim, da bo v dveh treh letihpridobil lepo πtevilo kupcev in si s tem ustvaril veËjo bazo bodoËih kupcev, s tem pa moænost hitrejπega inobseænejπega razvoja. Æe sedaj pa lahko reËem, da so Sony DSLR kamere povsem konkurenËne v svojihrazredih. Ko pride πe HDTV tehnologija zajema videa v kamere DSLR, bo Sony imel novo prednost.


e-Fotografija teËaji fotografije - spoznajte svojo foto


Canon EOS 40D

Canon EOS 5D

Nikon D300

Pentax K20D

Sony Alpha 700


LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 3200(H)Nastavek objektiva EF/EF-SOsvetlitveni Ëas 30 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 6.5 posnetkov v sekundiSpominska enota CF karticaLCD, toËk velikost 3.0", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery BP-511Teæa z baterijami 740gDimenzije 145.5 x 107.8 x 73.5 mm


LoËljivost 13 milijona toËk (FF tipalo)ISO razpon 100 - 3200(H)Nastavek objektiva EFOsvetlitveni Ëas 30 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetki v sekundiSpominska enota CF karticaLCD, toËk velikost 2.5", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery BP-511ATeæa z baterijami 895gDimenzije 152 x 113 x 75 mm


LoËljivost 12 milijona toËkISO razpon 200 - 6400(H)Nastavek objektiva Nikon FOsvetlitveni Ëas 30 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 6 posnetkov v sekundiSpominska enota CF karticaLCD, toËk velikost 3.0", loËljivost 920.000Baterija Li-ion Battery EN-EL3eTeæa z baterijami 925gDimenzije 147 x 114 x 74 mm


LoËljivost 15 milijona toËkISO razpon 100 - 6400 (H)Nastavek objektiva Pentax KAF 2Osvetlitveni Ëas 30 - 1/4000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 3 posnetkov v sekundiSpominska enota CF, SDHC karticaLCD, toËk velikost 2.7", loËljivost 320.000Baterija Li-ion Battery D-Ll50Teæa z baterijami 800gDimenzije 141.5 x 101 x 70 mm


LoËljivost 12 milijona toËkISO razpon 160 - 6400Nastavek objektiva A-mountOsvetlitveni Ëas 30 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 5 posnetkov v sekundiSpominska enota CF, Memory Stick Duo karticaLCD, toËk velikost 3.0", loËljivost 921.000Baterija Li-ion Battery NP-FM500HTeæa z baterijami 768gDimenzije 141.7 x 104.8 x 79.7 mm

z novo pridobitvijo tudi zadovoljni in zanjo odπteli toliko, kotje za vas v resnici vredna.

Razlike med kamerami SLR razreda v trenutniponudbiDa vam bo pri nakupu kamere iz razreda DSLR laæje,predstavljam trenutno ponudbo, glavne tehniËne podatke,

Napredni razred kamer DSLR

njihovo razlago, svoje mnenje o kamerah in pribliæno zakaterega kupca so lahko dobra izbira. Predvsem pa podajamsvoje osebno mnenje o posamezni kameri z najveËjimpoudarkom na razmerju med ceno in ponudbo in v strogempogledu na razmerju med kamerami v cenovnem razredu od400 evrov pa vse do 7500 evrov. Obenem pa se prav dobrozavedam za katerega fotografa so kamere tega razreda

namenjene. Zato pri teh kamerah ne iπËem razlik v drobnihtehniËnih detajlih, ki lahko izkuπenemu ali zahtevnemufotografu veliko pomenijo. Kupci kamer vstopnega razreda sefotografiranja in uporabe kamer DSLR in njenih lastnosti πeleuËijo. Zato je pomembneje, koliko nam kamera æe pomaga vteh prvih korakih in koliko je treba za posamezno odπteti.Izmed vseh kamer nobena ne nudi vsega. Za vstopnega


Ob predsatvitvi kamere EOS 40D (avgust 2007) smo si bili zelo enotni, da je to zelo napredna kamera s kopicoodliËnih lastnosti. LiveView (predogled slike), samoËiπËenje tipala, visoka hitrost 6,5pvs, 3 palËni zaslon,odliËna slika pri visoki obËutljivosti so samo glavne prednosti te kamere. ©e danes je to kamera, ki je vrednavsakega evra. Sedaj πe toliko bolj, ko so ji z akcijo vraËila denarja πe dodatno zniæali ceno. Kar ji sedaj æe malomanjka, glede na pogled tehniËni specifikacij je samo nekaj veË toËk na tipalu. Fotograf, ki uporablja kamerotega razreda si æe æeli veËjih razstavnih poveËav ali dodatnega izreza. V tem elementu pa je danes 10M toËkæe lahko premalo. Vseeno pa je kakovost slike πe vedno konkurenËna, z malo πuma tudi pri visoki obËutljivostiin visoko hitrostjo delovanja. EOS 40D πe vedno velja za zmogljivo kamero in primerno za vsakega boljzahtevnega ljubiteljskega fotografa. Tudi profesionalni fotograf jo z veseljem uporablja za drugo ohiπje.

Kaj reËi o kameri, ki je med nami æe od avgusta 2005 in πe vedno nima konkurence. Konkurence predvsem v tem,da v ohiπju naprednega razreda nudi tipalo polnega 35mm formata. In prav to je poleg visoke loËljivosti 13M toËkbila in πe je prednost kamere EOS 5D. Fotograf, ki æe iz analognega sveta pozna prednosti in moænosti tipala35mm formata, zakonitosti goriπËnic je kaj hitro spoznal tudi te prednosti. Novodobni digitalni fotografi jih zaenkratπe ne. Toda vse niæja cena te odliËne kamere, vstop Nikona med ponudnike kamer s tipalom 35mm formata jihpoËasi æe vleËe v to smer. In za to ceno in uporabniπko vrednost kamere je πe danes na voljo samo EOS 5D in pravniË πe ne kaæe, da bi ta æe “v letih” model zamenjali prej kot na letoπnji Photokini v septembru. Kot pravijo priCanon. Zakaj bi menjali, ko pa πe ni konkurenËne kamere. In πe res je. S pomoËjo akcije vraËila denarja pa je EOS5D vse bolj dostopna. Za πe veËji prodor med uporabnike pa ji manjka LiveView in predvsem samoËiπËenje tipala.

Avgust 2007 je bil za Nikon odliËen mesec. Ob predstavitvi njihove profesionalne D3 so predstavili πe Nikon D300,kamero za zahtevne napredne fotografe. Veliko najboljπih reπitev iz D3 so prenesli tudi v D300. »e lahko reËem, jezame pomankljivost samo to, da v njej ni tipala 35mm formata. Toda potem to niti ne bi bila veË kamera namenjenanaprednemu fotografu, ampak æe zmogljiva “mala” profesionalna kamera. Tako pa je Nikon poskrbel, da imajo tudinapredni fotografi moænost kupiti kamero z zelo trpeænim in ergonomsko odliËnim ohiπjem, 3 palËnim zaslonom visokeloËljivosti, izredno hitrostjo delovanja, LiveView funkcijo, samoËiπËenjem tipala in odliËno sliko posneto pri visokiobËutljivosti, sistem za razpoznavo motiva “Scene Recognition System” in D-range funkcijo. Zame edina slabost kamereje njena cena, ki ne omogoËa, da bi si jo lahko vsakdo privoπËil. Vendar potem to ne bi bila Nikon D300. Tako dobrekamere vsak preprosto ne more imeti! Na Photokini priËakujem sorodno kamero s tipalom polnega 35mm formata.

»e bi gledali vsi kot veËina, potem bi bil Pentax povsem neopazen. Vendar so pogledi na kamere in znamkeproizvajalcev razliËni. In prav je tako. Le na tak naËin je veË konkurence in dinamike v prikazu novosti. Æe modelkamere K10D je pokazal, da v foto svetu kamer ne obstajata samo Canon in Nikon. Pentax zna pokazati in ponudititudi kakπno lastno dobro reπitev, ki mu omogoËa pridobiti marsikaterega uporabnika. V sodelovanju s Samsungso v napredni razred dodali tipalo s 14M toËkami, visoko obËutljivostjo, predvsem pa zelo trpeæno ohiπje in najboljzanimivo, odliËno ter s tem prijazno ceno. Glede na to, da kamera nudi v ohiπju stabilizacijo slike, samoËiπËenjetipala preko tresenja, ter LiveView ima res prijazno ceno. Obenem so tu πe napredni osvetlitveni programi. Kameraje zelo primerna za naprednega fotogarafa, ki zna pravilno zapraviti vsak evro, ni æeljan samo zveneËih imen inmu πportna fotografija ni na prvem mestu. Za vse ostale naËine fotografiranja pa je K20D πe kako primerna.

Alpha 700 je imela lani ob predstavitvi samo eno napako. To je bila visoka cena. Pa ne, da je kamera kakorkolislaba. Le z zaËetno postavljeno ceno so jo dali povsem ob bok Nikon D300, ki nudi kar nekaj lastnosti veË.Zdaj ko je cena bolj prijazna, pa so Sony uporabniki æe zaËeli pogledovati za njo. ©e celo veË. Tisti, ki so seza A700 odloËili in jo uporabljajo jo ne znajo prehvaliti. Kamera nam nudi protipraπni sistem s tresenjemtipala, stabilizacijo slike preko tipala, visoko loËljivost tipala, hitro dosegljivost premika funkcij preko gumbovna ohiπju in 3 palËni zaslon z odliËno loËljivostjo. Glede novodobne funkcije kot LiveView pa ne moremo niËzapisati. Preprosto jo niso dodali. Koliko je komu uporabna vsak sam ve. Ampak, danes v kameri preprostomora biti ali pa je treba zniæati njeno ceno, da si konkurenËen. No mene ta manjkajoËi del ne moti. Boljpomembno je, da Sony nadgrajuje svoj sistem in da zna pravilno podati svojim kameram tudi ceno.


o kamero - teËaj bliskavice veË na www.e-fotografija.si


PhotoShop CS3 predstavitev www.e-fotografija.si


LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 6400(H)Nastavek objektiva EFOsvetlitveni Ëas 30 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 10 posnetkov v sekundiSpominska enota CF, SDHC, SD karticaLCD, toËk velikost 3.0", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery LP-E4Teæa z baterijami 1335gDimenzije 156 x 156.6 x 79.9 mm


LoËljivost 21 milijona toËkISO razpon 100 - 3200(H)Nastavek objektiva EFOsvetlitveni Ëas 30 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 5 posnetkov v sekundiSpominska enota CF, SDHC, SD karticaLCD, toËk velikost 3.0", loËljivost 230.000Baterija Li-ion Battery LP-E4Teæa z baterijami 1385gDimenzije 156 x 159.9 x 79.9 mm


LoËljivost 12 milijona toËkISO razpon 200 - 25600(H)Nastavek objektiva Nikon FOsvetlitveni Ëas 30 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 9 posnetkov v sekundiSpominska enota CF karticaLCD, toËk velikost 3.0", loËljivost 920.000Baterija Li-ion Battery EN-EL4aTeæa z baterijami 1300gDimenzije 159.5 x 157 x 87.5 mm


LoËljivost 10 milijona toËkISO razpon 100 - 3200Nastavek objektiva Four Thirds MountOsvetlitveni Ëas 60 - 1/8000 sekundeZaporedje posnetkov v sekundi 5 posnetkov v sekundiSpominska enota CF, xD karticaLCD, toËk velikost 2.5", loËljivost 320.000Baterija Li-ion Battery BLM-1Teæa z baterijami 800gDimenzije 142.5 x 116.5 x 74.5 mm

Canon EOS 1D MkIII

Canon EOS 1Ds MkIII

Nikon D3

Olympus E-3

»e je serija 1d namenjena hitrosti, torej predvsem fotoreporterjem, je izvedba “Ds” namenjena studijskifotografiji in vsem, ki si æelijo kakovost v velikih poveËavah. S serijo Ds je Canon æe leta 2002 dokazal, daje film izgubil naproti direktnemu digatalnemu zapisu. EOS 1Ds MkIII je s svojo bogato zalogo toËk 21MtoËk in odliËno sliko zelo primerna tudi za zahtevno modno fotografijo. Obenem pa z dvojnim DiGIC IIIprocesorjem πe vedno toliko hitra, 5pvs., da je æe spremljevalka fotoreporterju v njegovi foto torbi. Kamerani primerna za tiste fotografe, ki veliko fotografirajo v slabih svetlobnih pogojih in potrebujejo najviπjokakovost slike. Visoko πtevilo toËk in dober πum pri visokem ISO ne gresta skupaj. Prav tako mora bitikupec te kamere pozoren pri uporabi objektivov. Samo tisti najboljπi iz serije L so dovolj dobri, da ta kamerazaradi 21m toËk pokaæe vso svojo vrednost v polni izredno visoki (najviπji) kakovosti slike.

fotografa podjetja æe nudijo v prvi vrsti enostavnost. Kamerevstopnega razreda posnetek æe takoj obdelajo do viπjevπeËnosti slike. Seveda smo kasneje prikrajπani za πe dodatnoobdelavo slike v raËunalniπkem programu, vendar so kupljeneprav zaradi enostavnosti delovanja in ne potrebe po dodatnemdelu.Danes je najveË kamer v raztredu “hobi”. Od “vstopnega”razreda jih loËim predvsem za to, ker nam te kamere nudijohitrejπi dostop do dodatnih funkcij, ki jih fotograf kaj hitro znaizkoriπËati.

Kamere srednjega razreda æe nudijo veË. Trdnejπa ohiπja, veËhitrih nastavitev preko gumbov na ohiπju in viπjo kakovostslike. Meje od in do kje so kamere srednjega razreda je teækodoloËljiva. Nekdo preje drugi kasneje neko kamero obeleæi zaprofesionalno. Po drugi strani pa æe teæko reËemo, da je nekakamera profesionalna. Danes loËnice med profesionalnim inhobi delom niti ni veË. Tudi tisti z vstopnimi kamerami razredaDSLR æe poizkuπajo svoje fotografije prodati, ali kako drugaËepredstaviti. Oziroma danes ni malo kupcev, ki kot svjo prvokamero vzamejo kar “profesionalno”. Predvsem za to, ker jimdenar ni ovira in si kupijo tisto, kar je “najboljπe” (najdraæje).Vsak proizvajalec si æeli prek enostavnih ali zahtevnejπihfunkcij v kameri priti do kupcev, ki si v danaπnjem Ëasu æelekamero DSLR. Vendar, kot sem æe opisal, ima kupec svojerazmiπljanje, æelje in potrebe, zato je njegova odloËitev zakamero vedno nepredvidljiva.Poudarjam πe enkrat. Ko greste v nakup kamere, se samiprepriËajte in na koncu izberite za vas pomembne lastnosti.Moje mnenje v tem preizkusu in predstavitvi kamer je samomoj subjektivni pogled na opremo in vam je lahko pri izbirisamo v zaËetno oporo in eno izmed veË mnenj. Je æe res, dasem vse kamere sam dobro preizkusil in da fotografskoopremo intenzivno preizkuπam æe veË kot deset let. Vendar jemoje mnenje le πirok pogled na opremo in njena medsebojna

primerjava. Zato vem, da je lahko za vas dobro izhodiπËe priizbiri, nikakor pa ne edino merilo za konËno odloËitev. »e paπe niste povsem prepriËani v nakup kamere DSLR se o njih ledobro poduËite. Marsikomu bo kompaktna kamera za njegovnaËin fotografiranja bolje sluæila in bo preskok v razred DSLRlahko veliko razoËaranje.Zato πe vedno velja vpraπanje “za kaj boste kameropotrebovali”? Eni posmehujoËe reËejo za fotografiranje! Resje. Vendar πe vedno se ob razgovoru s kupcem lahkokakovostneje priporoËa njegovo “pravo” izbiro, Ëe vam poveali bo fotografiral druæinske in popotniπke fotografije zadomaËi album, ali ga æe sedaj bolj vleËe v doloËene temefotografiranja.»e pa æe vemo, da ga je in bo fotografija bolj zasvojila mu πetoliko laæje glede na globino æepa usmerimo v nakup. Vsakopodjetje ima na polici veË kamer v razliËnih razredih. ©e veËjaje konkurenca med njimi. Zato je moæno samo iz πirπegapogleda izbrati “dober” nakup. Pa tudi to ne vedno, saj nekevsesploπne napovedi za dober nakup za vse bodoËeuporabnike fotokamer ni. »e pride kupec z æe toËno razdelanoidejo in namenom zapraviti toËno doloËeno vsoto denarja, muniti nasvetov ni treba veË. Je æe odloËen. Tudi to je lahko“dober” nakup!

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Profesionalni razred kamer DSLR

Ne malo nasvetov je, naj si fotograf za resnejπi

vstop med uporabnike kamer DSLR najprej kupi eno

izmed kamer DSLR vstopnega razreda. Da jo najprej

preizkusi, se spozna z zakonitostmi teh kamer in

spozna ali mu bo sploh dobro sluæila. Iz izkuπenj

vem, da so ti uporabniki z izbiro sicer zadovoljni.

A niti ne vedo v resnici kaj bi s kamero DSLR sploh

poËeli. In tako ostanejo na popolni avtomatiki in

enem kit objektivu. In prednosti kamer DSLR

(razliËne nastavitve) so za njih tista slabost, ki na

koncu pripelje do nezadovoljstva in samo izbiro.

Sam vam podam drugaËen predlog. »e ne veste

dobro, kaj bi si radi izbrali za zahtevnejπe

fotografiranje, najprej izberite kamero kot je

Fujifilm S100fs. Ima veËino funkcij kot kamera DSLR

in goriπËnice kot dvojni kit komplet kamere DSLR.

In Ëe vam je taka kamera premalo, ste spoznali

njene osnovne nastavitve takrat vedite, da bo za

vas kamera DSLR iz HOBI razreda tista “ta dobra”

izbira. Ne preskakujte previsoke ovire, Ëe ne

poznate njihove viπine! Prehiter naskok na DSLR

oviro vas zna stati izpada iz tega visokega razreda

in prizadejati boleË foto poraz.

Najboljπa KAMERA?Najboljπa KAMERA?Najboljπa KAMERA?Najboljπa KAMERA?Najboljπa KAMERA? Vedno poudarjam da “najboljπe kamere” ni. Predvsem tisti fotografi, ki najraje

gledajo tehniko in ne izdelek, to je fotografijo so mnenja, da je kamera iz njihovega (po znamki)

najviπjega razreda tista “najboljπa”. Ampak vemo. uporabniki naprave za zajem slike v veË kot

95% uporabljajo fotofon ali kompaktno kamero. Torej, je kamera iz razreda DSLR “boljπa”? Nikakor

ne, saj jo velika veËina niti uporabljati ne zna, oziroma v njej ne vidi nobene prednosti. In danes se

celo dogaja, da odliËni, izkuπeni fotografi razpravljajo o “najboljπi” kameri in jo sami iπËejo v

najdraæjih razredih. S tem dajejo ljubitelskim fotografom napaËne vrednote in fotografske

nasvete. Saj le ti mislijo, da ni teæko narediti “dobre” fotografije le “najdraæjo” kamero moraπ

imeti! NiË ti ne pomaga πe tako dobra in draga kamera, Ëe ne znaπ tudi fotografsko gledati!

Canon je æe konec leta 2001 predstavil svojo prvo DSLR “pravo fotoreportersko kamero”. Takole sem zapisalob njenem preizkusu.”Prvi dobitnik zlate olimpijske medalje v Salt Lake citiju je bil znan πe preden so se lete zaËele. Virtualno zlato olimpijsko medaljo so podelili πportni fotografi kameri EOS 1D, æe na svojihpripravah.” Canon je maja 2007 predstavil æe tretjo generacijo te uspeπne fotoreporterske kamere. 10MtoËk, 10 posnetkov v sekundi, 3200ISO, nizek πum, robustnost so lastnosti, ki fotoreporterju dajo moænostdelovanja v vseh pogojih. Da se tudi pri fotokamerah zgodijo serijske napake se je pokazalo prav pri tejkameri, ko so morali vsem kameram iz prvih serij popraviti napako zaradi ostrenja. ©e vedno pa je canonovaserija 1D najbolj razπirjena med fotoreporterji in izvedba MkIII po prvih teæavah zopet dobiva svoj pravipomen. Pred nami je evropsko prvenstvo v nogometu in glavni dogodek za fotoreporterje, OI na Kitajskem.

Nikon profesionalni fotografi so dolga leta Ëakali na odgovor konkurenci. In ta je bil v lanskem letu z D3silovit. Vsi Nikon poklicni ali dobro stojeËi ljubiteljski fotografi si D3 æelijo. Z njo je Nikon naredil odliËenodgovor na konkurenËno serijo 1D in jo v nekaterih pomembnih elementih tehnoloπko prehitel.Tipalo polnega 35mm formata, 12M toËk, 9pvs, zaslon z visoko loËljivostjo, EXPEED procesor za hitroobdelavo podatkov, Picture Control algoritmi za popravljanje slike po v naprej predvidenih situacijah,ISO 25.600 in superiorna odprava πuma, nizka poraba energije... vse to so lastnosti, ki je kamero NikonD3 prav zaradi dolgoletne odsotnosti iz profesionalnega vrha dvignilo do neba. S kamero Nikon D3 smovsi fotografi dobili zagotovilo, da je digitalna tehnika πe v krepkem razvoju in da nam bodo inæenirji vsehproizvajalcev kmalu ponudili πe veË. Pri Nikon sedaj Ëakamo πe na visokoloËljivo izvedenko.

MogoËe se bo kdo celo vpraπal, zakaj sem kamero Olympus E-3 sploh postavil med profesionalne kamere?Kot prvo je Olympus kamera najviπjega razreda in kot taka izredno robustna ter uporabniπko na izrednovisokem nivoju. Predvsem izredna trdnost in zaπËita ohiπja, odliËen ultrasoniËni sistem ËiπËenja tipala invrtljiv zaslon dajejo tej kameri posebne moænosti, ki jih znajo ceniti tudi profesionalni fotografi po svetu.Veliko je pisanja, da glede na majhno tipalo in 10M toËk kamera pri visoki obËutljivosti prikaæe preveË πuma.Res je, moËno je opazen. A samo na zaslonu v veliki poveËave. Sam sem v preizkusu in uporabi 3200ISougotovil, da kamera ohrani neverjetno koliËino podatkov, predvsem pa tonskih vrednosti in da πum tudi napoveËavi na papirju 30x45cm ni opazen. »eprav za profesionalnega fotografa cena osnovnega kompleta nesme biti na prvem mestu, nam Olympus s svojimi objektivi nudi prav tu veËjo prednost.




UVODPovezava med potovanji in fotografiranjem jeæe zelo stara. Velja namreË, da je najstarejπaohranjena fotografija, iz daljnega leta 1826,ko je Joseph Nicephore Niepce, eden izmedpionirjev fotografije, z osemurnimosvetlitvenim Ëasom zabeleæil prizor z nekefrancoske ulice, hkrati tudi najstarejπapopotna fotografija. Dobro desetletje kasnejeso prvi popotni fotografi na svoja potovanjapoleg fotoaparatov tovorili πe prave malepotujoËe temnice. Leta 1888 je ustanoviteljKodaka, George Eastman povzroËil pravo fotorevolucijo z iznajdbo kamere, ki je imela vohiπju film v zvitku. Reklamni slogan: “ Youpress the button, we do the rest”, je pomenil,da so uporabniki poslali kamero v tovarno,kjer so jim razvili film, naredili slike in na novonapolnili kamero s filmom. ©e veËjomnoæiËnost uporabe fotoaparatov je l. 1900povzroËila Kodakova Brownie kamera za endolar, ki so jo v razliËnih izvedbah in modelihprodajali kar sedemdeset let. Fotografija jepostala dostopna milijonom ljudi po vsemsvetu in turisti so lahko potovali z majhnokamero, ki jo je bilo enostavno upravljati. ZazaËetek 20. stoletja je tako veljalo, da je vessvet, do najmanjπih in najbolj zakotnih vasic,æe poslikan.Seveda pa temu ni Ëisto tako in πe daneslahko najdete predele, ki jih fotografi πe nisodosegli ali dogodke, ki so se izmaknilifotografskim objektivom. Po drugi strani paje res, da je fotografij Taj Mahala, kitajskegazidu, Eifflovega stolpa, egipËanskih piramidin podobnih znamenitosti na milijone in da jetam praktiËno nemogoËe narediti posnetek,ki bi bil nekaj povsem novega, πe nevidenega.A vseeno nas to dejstvo ne odvraËa od æelje,da bi katero od teh znamenitosti obiskali tudi

sami in jo poslikali. »eprav bodo te fotografijena las podobne tisoËerim drugim, pa bodo zanas vseeno unikatne in neprecenljive izpovsem enostavnega razloga - ker so naπe.PRED POTJOMogoËe se na prvi pogled zdi sila enostavno- vzameπ kovËek ali nahrbtnik in fotoaparatin greπ na pot. A πe zdaleË ni vse takopreprosto. Pred prvim korakom nas Ëaka πeogromno stvari v zvezi s fotografiranjem, kijih moramo postoriti, oziroma biti pozorni nanjih. Najbolj oËitna je seveda odloËitev kakπenfotoaparat vzeti s seboj, dobro je vedeti kambomo πli, kakπne razmere za fotografiranjenas tam Ëakajo, koliko Ëasa bomo imeli za naπhobi in πe in πe.OPREMAIzbira foto opreme je danes kar zahtevnoopravilo, πe posebej, Ëe zaËenjamo nakup “zniËle”. ©tevilni proizvajalci nas nenehnobombardirajo z vedno novimi izdelki, ki sopraviloma vedno neprimerno boljπi odprejπnjega modela in ponujajo nove in πenovejπe funkcije. Srebrni, Ërni, zaobljeni,majhni, za v æep, s torbico, z zoomom, s kitobjektivom, z milijoni pik,.... Le kdo bi vedelkaj je pravo?FOTOAPARATI / FOTOKAMEREPraktiËno se moramo pri izbiri fotoaparata(fotokamere) predvsem odloËiti med dvemavrstama - med t.i. kompaktnimi in DSLRfotoaparati. Vse veË pa je na træiπËu tudifotofonov - mobilnih telefonov z vgrajenokamero in verjetno ni veË daleË Ëas, ko sebodo po kvaliteti izenaËili ali vsaj moËnopribliæali kompaktnim fotoaparatom.KOMPAKTNI FOTOAPARATIPri nas se je uveljavilo tudi ime “trotlce”,predvsem zaradi zelo enostavne uporabe.PREDNOSTIPREDNOSTIPREDNOSTIPREDNOSTIPREDNOSTI- enostavni za uporabo

Potovanje in fotografija I.del

- veËina jih ima vgrajen zoom in bliskavico- majhni, lahki- pri osnovni rabi ne potrebujejo dodatneopreme- cenovno ugodni- primerni za rezervni, nadomestni aparatSLABOSTISLABOSTISLABOSTISLABOSTISLABOSTI- cenejπi modeli imajo leËe slabπe kvalitete- ni moænosti menjave objektivov- zelo redki modeli imajo moænost zajemaπirokega kota- vsi nimajo moænosti izklopa avtomatiËnihnastavitev- motive gledamo preko zaslonËka - slabavidljivost ob moËnejπi svetlobi- motive gledamo skozi kukalo, ki nam ne darealne slike

D-SRLDigital single reflex cameras - zrcalno refleksniali fotoaparati z izmenljivi objektivi. Kakorkolipogledamo - vsi resni fotografi jih uporabljajoin to predvsem zato, ker imajo veË svobodepri izbiri nastavitev in tako tudi pri svojikreativnosti.

PREDNOSTIPREDNOSTIPREDNOSTIPREDNOSTIPREDNOSTI- enostavni za uporabo (moænost avtomatskihnastavitev)- izmenljivi objektivi in druga oprema naredijoaparat primeren za uporabo v vseh pogojih- moænost “roËnih” nastavitev- modeli v razliËnih cenovnih razredih- motive gledamo skozi objektiv in takodobimo realno sliko


e-Fotografija foto izleti, foto delavnice,

Adijoooooo, gremo na poËitnice!


SLABOSTISLABOSTISLABOSTISLABOSTISLABOSTI- veËji in teæji od kompaktov- vstopne cene viπje, kot prikompaktih

OBJEKTIVI, LE»E INFILTRI

Moænost menjave objektivovje eden izmed glavnihrazlogov za nakup DSLR

kamere. PoveËajo fotografovokreativnost in mu

omogoËajo fotografiranje vpraktiËno vseh pogojih.Vendar pa moramo biti pri

nakupu objektivov pozornipredvsem na kakovost in pri temnikakor ne smemo delati

kompromisov. »e imamo omejenafinanËna sredstva, se je bolje odloËiti zacenejπi body (telo fotoaparata) ali nakupporazdeliti v daljπe obdobje, kot pa kupiti

slabπi (manj kakovosten) objektiv.Zoom ali objektiv s fiksno goriπnico?©irokokoten ali teleobjektiv?

Fotografi se na potovanjih sreËujejo z vsemivrstami motivov in tako bi bilo najpreprostejesvetovati, da potrebujemo razpon objektivov

e-Fotografija - Izobraæevanje7. maj - predavanje “Stane Klemenc”11. maj - e-Fotografija in Nikon fotografski izlet, delavnica14. maj - delavnica s Canon bliskavicami21. maj - predavanje Adobe PhotoShop v 4 urah22. maj - praktiËni teËaj “spoznajmo svojo kamero”24-25. maj - praktiËni teËaj Adobe PhotoShop

Dodatno v maju ali zaËeteku junija:- Foto delavnica v Arboretumu- Foto delavnica - Portret- Foto potep v Maroko (prvo sreËanje)

Junij- Foto delavnica z Aleπem BravniËarjem- Maroko (foto potep)- Predavanje in fotodelavnica “fotografirajmo na poËitnicah”- praktiËni teËaj “spoznajmo svojo kamero”

VeË na www.e-Fotografija.si/tecaji.htme-Fotografija - april, maj 2008 11e-Fotografija - april, maj 2008 11e-Fotografija - april, maj 2008 11e-Fotografija - april, maj 2008 11e-Fotografija - april, maj 2008 11

foto teËaji veË na www.e-fotografija.si

Dubai na drugaËen naËin. Fotokamera naj bo vaπa redna sopotnica. »e je le mogoËe iπËite drugaËne pozicije za lovljenje motiva kot ostali turisti.

»e vstanete s soncem bo tudi Stockholm v drugaËnih barvah.


od πirokokotnega do super tele objektiva. ©tevilËnost in teæa,ki bi jo posamezni objektivi s fiksno goriπnico dosegli, pa naspostavi v poloæaj, ko se je bolje odloËiti za enega ali dva zoomobjektiva, ki pokrivata Ëim πirπi razpon goriπnic. Glede na to,kaj najveË fotografiramo, pa potem lahko dodamo πe kak bolj“specializiran” objektiv - recimo 50mm z veliko svetlobnomoËjo za fotografiranje portretov ali v zaprtih prostorih, telezoom, nad 200mm, za ljubitelje oddaljenih motivov, makroobjektiv za bliæinske posnetke ipd.Dandanes je na træiπËu æe dovolj kvalitetnih zoom objektivovπirokega obmoËja (18-200, 18-135, 18-250, 24-105, 28-135, 28-105mm in drugi) tako, da se ni bati, da bi s takim nakupomogrozili kvaliteto posnetih fotografij.Pri nakupu objektiva pa nikakor ne smemo pozabiti tudi nafiltre. V digitalni dobi, zaradi veËje moænosti raËunalniπkihobdelav vse bolj izgubljajo na veljavi, a πe vedno jihuporabljamo vsaj kot zaπËito pred poπkodbami prednje leËeobjektiva. »e smo upoπtevali nasvete glede nakupaobjektivov, je smotrno tudi pri nakupu filtrov malce globje seËiv æep in kupiti kvalitetne izdelke. NiË nam ne bo pomagal πetako dober in drag objektiv, Ëe bomo nanj priËvrstilinekakovosten filter, ki bo izniËil vse dobre lastnosti skrbnoizdelanega objektiva. Za zaπËito lahko uporabimo povsemnamenske ali pa skylight in UV filtre. Poleg zaπËitnega pa napotovanjih velikokrat pride v poπtev uporaba polarizacijskega(poli) filtra, πe posebej v predelih kjer je moËno sonce in kjerimamo opravka z bleπËanjem (voda, kovinske povrπine,steklo,...).Objektivov na kompaktnih fotokamerah res ne moremomenjati, a na sreËo vsaj za nekatere boljπe obstajajo dodatkiv obliki konverterjev in predleË s katerimi razπirimo kot zajemaslike, poveËamo tele obmoËje in omogoËimo celo makroposnetke.BLISKAVICEVelika veËina tako kompaktnih, kot tudi zrcalno refleksnihfotoaparatov ima bliskavico æe vgrajeno, a napredni fotografibodo vseeno posegli πe po zunanji bliskavici, ki omogoËa veËjo

osvetlitev, hkrati pa s πtevilnimi funkcijami poveËa fotografovokreativnost. Moænost priklopa zunanje bliskavice imajo vsi D-SLR aparati in tudi nekateri boljπi kompakti. Tako kot priobjektivih, moramo tudi pri nakupu bliskavice biti pozorni nazdruæljivost s fotoaparatom. To πe posebej velja za modeleneodvisnih proizvajalcev.POMNILNI©KI MEDIJI IN NAPRAVE, »ITALCIDandanes vsi fotoaparati za shranjevanje posnetih slikuporabljajo pomnilniπke kartice, vendar pa te niso enake zavse fotoaparate. »eprav so trenutno najbolj razπirjene karticeCompact Flash (CF) in Secure Digital (SD), pa moramo biti prinakupu vseeno zelo pazljivi, da izberemo pravo za naπ model

fotoaparata (npr. poleg Secure Digital se uporabljajo πe SDmini in SD mikro kartice). Ker se je z digitalnim zapisom zajeteslike moËno spremenil naËin fotografiranja (posnetkov jebistveno veË, kot v Ëasu uporabe filmov) je bolj, kot hitrostkartice, pomembna njena kapaciteta. Na sreËo tehnologija natem podroËju hitro napreduje, tako da so se kapacitete karticv zadnjem Ëasu moËno poveËale, hkrati pa je padla tudi njihovacena. »e smo si πe kako leto nazaj razbijali glavo kako in kamshraniti vse posnetke, pa si danes brez hujπega posega vdenarnico lahko privoπËimo dovolj zmogljivih kartic, ki bodo“pokrile” celotno potovanje. Velja pa neko nepisano pravilo“za vsak sluËaj” - bolje imeti dve kartici s poloviËno kapaciteto,


e-Fotografija foto izleti, foto delavnice,

S fotokamero se da prikazati tudi velikost. IπËite igro svetlobe, kontrastov in globine.


kot pa eno samo (npr. bolje dve kartici po 4GB, kot eno 8 GB).Za daljπa potovanja, oziroma za fotografe, ki delajo velikoπtevilo posnetkov pa je πe vedno priporoËljivo imeti napravoza shranjevanje posnetkov. Lahko je to kar obiËajen prenosnikz dovolj velikim trdim diskom (na træiπËu je dokaj velikaponudba lahkih prenosnikov z manjπimi zasloni, ki so primerniza potovanja), ki nam poleg shranjevanja omogoËa tudipregledovanje in obdelavo fotografij ali pa povsem namenskenaprave, t.i. Image tank, Media storage in drugi. Tako kot priveËini nakupov, se je tudi tu bolje izogniti najcenejπimnapravam, πe posebej tistim, ki nimajo moænosti kontrole kajsmo na trdi disk sploh zapisali. Torej naj ima naprava zashranjevanje podatkov vsaj majhen zaslonËek na kateremlahko preverimo zapisane podatke. ©e boljπe so tiste, ki imajoveËji in boljπi zaslon na katerem lahko slike tudi pregledujemo,hkrati pa nam naprava sluæi celo za posluπanje glasbe ingledanje filmov. MogoËe se te funkcije zdijo povsemnepotrebne, a πe kako pridejo prav, ko si krajπamo Ëas nadolgih voænjah ali ob veËurnem Ëakanju na letaliπËih.»e imamo moænost lahko posnete slike “pretoËimo” tudi nasvetovni splet. Seveda pa moramo imeti za to zagotovljenodovolj prostora na trdih diskih na katerem od streænikov vspletu. Prav enostavno tudi ni na potovanju najti dovolj hitroin zanesljivo povezavo za pretok velike mnoæice podatkov, aËe nam je æe uspelo pozitivno ugoditi tema pogojema, potempotrebujemo πe Ëitalec kartic, ki bo sluæil za povezavo medkartico in raËunalnikom. Sicer imajo fotoaparati æe vgrajenomoænost direktnega prenosa podatkov na raËunalnike, a sËitalcem prenos pohitrimo, predvsem pa se izognemutveganju, da bi z direktnim priklopom na nepoznan raËunalnikkakorkoli poπkodovali fotoaparat. »e se æe mora zgoditinajhujπe, naj se to zgodi Ëitalcu, katerega vrednost je navadno

zanemarljiva v primerjavi z vrednostjo fotoaparata.BATERIJE, POLNILNIKI, NAPAJALNIKIKljub vsej opisani opremi pa noben fotoaparat ne bo delovalbrez vira energije. Skoraj toliko, kot je razliËnih modelovfotoaparatov, toliko je razliËnih tipov in oblik baterij. Na sreËogre za polnilne baterije za veËkratno uporabo (navadno jemoæno vsaj nekaj stokratno polnenje), pa tudi veliko modelovaparatov omogoËa uporabo standardnih AA in AAA baterijskihvloækov. Izognite se nakupu fotoaparata, ki uporabljaneizmenljivo baterijo - torej tako, da moramo za polnenjepriklopiti na elektriËno omreæje cel aparat.Zelo pomembno je, da na vsako potovanje s seboj vzamemovsaj πe eno rezervno baterijo (oziroma en komplet baterij) inda poskrbimo, da je rezerva vedno napolnjena. »e za naπaparat uporabljamo standardne AA ali AAA baterije, potemskrbi zaradi polnilnika baterij praktiËno nimamo, saj jih lahkokupimo v veËini trafik, supermarketih in drugih trgovinah.

Vseeno pa je iz ekoloπkih in nenazadnje tudi finanËnih razlogovdobro imeti polnilne baterije (navadno NiMH) in zato sevedapotrebujemo πe ustrezen polnilnik. Vsekakor je smiselnoposeËi po polnilnikih za hitro polnenje, ki baterije napolnijo veni uri ali celo hitreje. Ceneni modeli za isto opravilopotrebujejo tudi po 16 ur. Ni odveË povedati tudi, da elektriËnevtiËnice po svetu niti sluËajno niso enake, tako da bomopotrebovali πe adapter, ki nam bo omogoËil prikloppolnilnikovega vtikaËa na druge tipe vtiËnic.»e bomo potovali z avtomobilom je potrebno pomisliti napolnilnike, ki jih lahko prikljuËimo na avtomobilsko vtiËnicoali pa si omisliti poseben napajalnik - pretvornik napetosti nakaterega lahko prikljuËimo elektriËne naprave z obiËajnimelektro vtikaËem in z majhno porabo elektriËne moËi(prenosniki, pomnilniπke naprave, polnilniki baterij, ...).OSTALA OPREMATudi Ëe imamo πe tako majhno fotokamero, ki jo lahko

spravimo v æep, pa nam vseeno ostane kar nekaj foto opreme,ki jo je treba nekam pospraviti. Torbice, torbe, nahrbtniki,posebni brezrokavniki s πtevilnimi æepi,... izbira je ogromna.Sami moramo ugotoviti kaj nam najbolj ustreza, a pri izbirivelja upoπtevati dejstvo, da veËina fotografov sËasomadopolnjuje fotoopremo in tako je vedno bolje izbrati malo veËjotorbo (torbico, nahrbtnik...), kot je v danem trenutku zarespotrebujemo. Torba naj bo narejena tako, da nudi kar najveËjozaπËito predmetom, ki jih bomo prenaπali - naj bodo razdelki,predali dobro oblazinjeni. Pred samo potjo preizkusimonapolnjeno torbo in ugotovimo, Ëe nam omogoËa lahek dostopdo predmetov, ki jih hitro in veËkrat potrebujemo (fotoaparat,objektivi) in Ëe jo bomo lahko brez teæav veË ur dnevnoprenaπali. Pozorni bodimo tudi na (ne)prileganje in (ne)udobjenosilnih trakov in si po potrebi pravoËasno dokupimospecialne, dobro oblazinjene trakove za noπenje torbe (tudiza noπenje D-SLR aparatov lahko dobimo specialne trakoveza noπenje).Stativi so v foto-popotni opremi bolj kot ne redkost. A vendarse na skoraj vsaki poti pokaæe priloænost za slikanje s stativom.Posnetki ob zmanjπani svetlobi (sonËni vzhodi in zahodi),panoramski posnetki in na krajih, kjer je prepovedana uporababliskavic kar kliËejo po trdni opori za fotoaparat. Pri izbiristativa ne bodimo pozorni zgolj na njegovo teæo (konec koncevga bomo morali tovoriti skozi celotno potovanje), temveË tudina njegovo trdnost in stabilnost. Preizkusimo ga sfotoaparatom in najteæjim objektivom, ki ga bomo vzeli s sebojna pot. Naj bo stabilen, naj se ne premika in maje in naj se neprevrne tudi v moËnejπem vetru.Tudi Ëe se ne bomo odloËili za stativ, pa s seboj vseenovzemimo daljinsko proæilo (Ëe aparat to omogoËa). VËasihlahko oporo (namesto stativa) tudi kako improviziramo,daljinsko proæilo pa bo nujno, da posnetki pri daljπih Ëasih nebodo streseni.V torbo s fotoopremo vsekakor spada tudi mehka krpa(najboljπe, da je namenska - taka, ki omogoËa brisanje brezprask) za ËiπËenje filtrov in leË objektivov.PRIPRAVEOprema je pripravljena in Ëas je, da se odpravimo na pot.Ah, ne πe. »e je fotografiranje pomemben del naπegapotovanja, potem je tudi pomembno, da se na ta del posebejpripravimo.Preprosto “πkljocanje” ob poti nas bo le izjemoma pripeljalo,da bomo v pravem Ëasu na pravem mestu, zato je izrednopomembno, da vemo kam se odpravljamo, kakπne razmere(vremenske, svetlobne, kulturne,...) nas tam Ëakajo, kdaj inkje se bo kaj dogajalo, koliko Ëasa bomo imeli za fotografiranjein podobno.


foto teËaji veË na www.e-fotografija.si

Tokyo je povsem klasiËno velemesto. Med visokimi stolpnicami sipoiπËite tudi moænost snemanja iz ptiËje perspektive.

Japonska je lahko tudi povsem drugaËna kot jo poznamo iz“industrijskih” prospektov.

Park Vigeland v Oslu. Vedno ujemite zanimivosti v πirokem kotu kottudi v razliËnih detajlih.

»e razmiπljaπ fotografsko vedno najdeπ obilo zanimivih motivov.

Na potovanjih naj bo vaπa fotokamera vedno z vami. Nikoli ne vestekdaj lahko zajamete vsaj delËek nam neznanega.

Kultura, tradicija, zabava in fotografija gredo vedno z roko v roki. Takratko ste na nekem dogodku, izkoristite enkratno moænost fotografiranja.


Tudi Ëe bomo potovali s skupino (v turistiËnem aranæmaju) sedobro pouËimo o tem kaj nas Ëaka in πe posebej kdaj bomona kakem mestu in koliko Ëasa ter koliko je moænosti zaindividualne ture, izlete, mogoËe zgolj za jutranjefotosprehode. »e bomo vedno v skupini se æal zna zgoditi, dabomo na vseh najbolj atraktivnih toËkah ob najboljneprimernem Ëasu (navadno okrog poldneva, ko je zafotografiranje najslabπa svetloba), namesto fotkanja vrveæana lokalni trænici pa bomo prisiljeni na postopanje potrgovinah, prilagojenih turistom.»e lahko pot in Ëas izbiramo sami, potem πe bolj skrbnoraziπËimo kaj bo fotografsko zanimivega na poti. Internet namomogoËa skoraj neomejene moænosti tovrstnega raziskovanja.Z nekaj spretnosti brskanja po spletu lahko ugotovimo kdajin kje so kakπne zanimive prireditve, z objavljenih fotografijlahko razberemo kdaj je najprimernejπi Ëas za posnetkeznamenitosti in nenazadnje kakπni so lokalni obiËaji (ponekodbolj, drugje pa malo manj prijazni do fotografov). Ugotovimokoliko Ëasa bomo potrebovali za posamezen kraj, zaposamezno “atrakcijo” in si vraËunajmo nekaj rezerve. Kjer jeza turistiËen ogled dovolj ena ura, nas mogoËe fotografskozasvoji za cel dan in raËunati je treba tudi, da nam vreme nebo vedno najbolj naklonjeno. Pri planiranju Ëasa bodimopozorni tudi kdaj bomo lahko na posamezni lokaciji. Zafotografiranje narave so najboljπe jutranje in popoldanske ure,pri fotografiranju turistiËnih znamenitosti se poskuπajmoizogniti uram, ko je naval obiskovalcev najveËji, nasprotno paje obisk trænice najboljπi, ko je na njej najveË ljudi. Fotografskimotivi so na potovanjih veË ali manj neponovljivi in zato senam bo dobra priprava πe kako obrestovala. Res, da Taj Mahalstoji na istem mestu æe kar nekaj Ëasa, a Ëe ga obiπËemoopoldan, v Ëasu poletnega monsuna, bo na naπih fotografijahkomaj πe razpoznaven in verjetno ni prav velike verjetnosti,da bomo vajo ponovili πe drugo leto spomladi.Seveda pa se splaËa kar nekaj Ëasa nameniti tudi“nefotografskim” pripravam. »e bomo vnaprej vedeli kje bomonaπli prenoËiπËa, kako bomo priπli od kraja do kraja, kje bomoimeli dostop do interneta in podobno, nam bo za samofotografiranje ostalo bistveno veË Ëasa, kot Ëe bi ga izgubljalizaradi nepotrebnega beganja, po nam neznanih krajih, ziskanjem prenoËiπË, prevozov, restavracij,...Povsem samoumevno je, da moramo pred potjo æe dobropoznati svojo opremo in jo tudi znati uporabljati. Nakupfotoopreme tik pred potjo nikakor ni dobra odloËitev in takonarejene fotografije so v najboljπem primeru dobre kveËjemuza druæinski album. Pred potjo preverimo, Ëe vse delujenormalno, oËistimo opremo, spraznimo (formatirajmo)

pomnilniπke medije in napolnimo vse baterije, ki jihnameravamo vzeti s seboj. »e se fotografiranja lotevamoresno, oziroma nam fotografije s potovanj veliko pomenijo, niodveË s seboj na pot vzeti tudi rezervno fotokamero.V zahodnem svetu povsem obiËajno, pri nas pa je zavarovanjefoto opreme πe bolj redkost. Poskuπajmo najti zavarovalnico,ki nam bo pod ugodnimi pogoji nudila zavarovanje naπeopreme za primer poπkodbe ali kraje na potovanju. A tudi Ëeopreme ne zavarujemo, imejmo vedno s seboj (ne polegopreme) spisek opreme s serijskimi πtevilkami. Lahko si gazapiπemo tudi kje na internetu in nam je tako dostopenpraktiËno kjerkoli po svetu. Potrebovali ga bomo v primerukraje ali pri dokazovanju lastniπtva pri prehajanju kakega boljeksotiËnega mejnega prehoda.Na potovanjih se sreËujemo z zelo raznolikimi motivi(pokrajina, arhitektura, ljudje, rastline, æivali, dogodki), zatomora biti tudi naπe fotografsko znanje Ëimbolj vsestransko.Poleg tehniËnega poznavanja naπe opreme moramo imeti tudiËimveË znanja o kompoziciji, svetlobi in o barvah. NemogoËeje na kratko karkoli zapisati o tako kompleksnih zadevah, kotso omenjena znanja, a naj bi za vse fotografe veljalo pravilo

treh vpraπanj (oziroma odgovor na njih) pred pritiskom nasproæilo fotoaparata:- kaj æelim fotografirati- kako naredim æeleni objekt prpoznaven, viden, jasen,izpostavljen- kako odstranim, oziroma se izognem moteËim elementomPopotna fotografija odraæa zapis nekega prostora in Ëasa.VeËinoma s potovanj ne bomo nosili umetniπkih fotografij, paËpa take, ki nam bodo za spomin na obiskane kraje in doæivljaje,ostalim pa omogoËale vpogled v tuje deæele, kraje, ljudi indogodke. Poskuπajmo se na pot pripraviti tako, da bomo lahkodelali “zgovorne” fotografije in ne take, da bodo gledalcipotrebovali obπirno razlago in veliko mero domiπljije, da jihbodo razumeli.NA POTIPriprave so za nami in konËno se podamo na pot s polno torbofotografskih potrebπËin. »e potujemo s svojim avtom verjetnone bomo imeli problemov s tem kam dati foto opremo. PovsemdrugaËe pa je, ko potujemo z letalom, vlakom, avtobusom aliladjo.Letalske druæbe (πe posebej nizkocenovne) moËno omejujejovelikost in teæo prtljage, ki jo lahko nesemo s seboj na letalo.Pred poletom preverimo kakπne dimenzije in teæe torbe imamolahko v tako imenovani check-in prtljagi. V skrajni sili, Ëe teæafoto opreme presega dovoljeno, si pomagajmo z majhnozvijaËo in kak kos opreme spravimo v æep jakne ali hlaË,nikakor pa ne dopustimo, da bi naπa foto torba konËala natraku za razvrπËanje prtljage v letalskem prtljaænem prostoru.Tudi v avtobusu foto torba ne spada v prtljaæni del, ampak joimejmo pri sebi ali vsaj v vidnem polju. Enako velja tudi zavlak in ladje. V πe tako varni deæeli se nam vedno lahko pripeti,da postane naπa foto torba tatinski plen.Z vse veËjo odprtostjo meja (vsaj v Evropi) ni veË tako strogihpravil za prenaπanje foto opreme preko mejnih prehodov, aËe noËemo imeti teæav z domaËo carino, je vseeno potrebnoimeti dokazila o nakupu (in morebitni plaËani carini) opreme.Nekatere dræave tudi zahtevajo, da pri vstopu prijavimo fotoopremo, ki presega neko doloËeno vrednost.Ko izbiramo prenoËiπËa se raje izognimo takim s skupnimileæiπËi ali pa opremo, ki jo ne bomo nosili s seboj spravimo vsef (Ëe je to mogoËe), oziroma dajmo v hrambo na recepciji, apri tem zahtevajmo potrdilo o oddani opremi (spisek z opisomin serijskimi πtevilkami). Tudi v hotelih ne puπËajmo opremekjerkoli v sobi in poskrbimo za ustrezno varovanje.No, pa le zaËnimo πe s fotografiranjem.No, pa le zaËnimo πe s fotografiranjem.No, pa le zaËnimo πe s fotografiranjem.No, pa le zaËnimo πe s fotografiranjem.No, pa le zaËnimo πe s fotografiranjem.se nadaljuje...

Marko PetriË, foto: Matjaæ intiharMarko PetriË, foto: Matjaæ intiharMarko PetriË, foto: Matjaæ intiharMarko PetriË, foto: Matjaæ intiharMarko PetriË, foto: Matjaæ intihar


Za bolj vπeËno fotografijo izkoristite efekte in svetlobo!

MoËni πirokokotni objektivi nam vedno pridejo prav. »e je le mogoËejih dodajte v vaπo fotografsko torbo.

Tudi na turistiËno najbolj obiskanih krajih poizkusite nareditiposnetek brez ljudi.

Fotografirajte v razliËnih Ëasovnih in vremenskih obdobjih. Le tako ne boste dobili klasiËnih, vsem dosegljivih posnetkov.


Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

... produkti!

Do odliËne fotografije z novimi...

Nad 1400€ vraËil kupnineEOS 5D body, EOS 40D body, EOS 400D body, EF-S 10-22mm f/3.5-4.5 USM, EF-S 17-85mm f/4-5.6 IS USM,EF 16-35mm f/2.8L II USM, EF 17-40mm f/4L USM, EF 24-70mm f/2.8L USM, EF 24-105mm f/4L IS USM,EF 50mm f/1.2L USM, EF 70-200mm f/2.8L IS USM, EF 70-200mm f/4L IS USM, EF 70-200mm f/2.8L USM,EF 70-200mm f/4L USM, EF 70-300mm f/4-5.6 IS USM, EF 100mm f/2.8 Macro USM,EF 100-400mm f/4.5-5.6L IS USM, Speedlite 580EX II, Macro Ring Lite MR-14EX

Kupite kateregakoli od izbranih, zgoraj navedenih, Canon izdelkov v Ëasu med 15.03.2008 in 30.06.2008.Kupite kateregakoli od izbranih, zgoraj navedenih, Canon izdelkov v Ëasu med 15.03.2008 in 30.06.2008.Kupite kateregakoli od izbranih, zgoraj navedenih, Canon izdelkov v Ëasu med 15.03.2008 in 30.06.2008.Kupite kateregakoli od izbranih, zgoraj navedenih, Canon izdelkov v Ëasu med 15.03.2008 in 30.06.2008.Kupite kateregakoli od izbranih, zgoraj navedenih, Canon izdelkov v Ëasu med 15.03.2008 in 30.06.2008.VeË o akciji na: www.canon.si

TUCANO foto torbice za æenske in moπke


Foto potep / Fotografsko druæenje po Maroku

11111. Polet iz Ljubljane ali Benetk v Maroko.22222. Æe prvo spoznavanje z Marokom bo povsemdrugaËno, kot si veËina to deæelo splohpredstavlja. Cesta nas bo vodila Ëez Atlas, kimu kraljuje Toubkal z dobrimi 4000m viπine,pa tudi njegovi “sosedje” niso niË kaj dostimanjπi. Tako ne bo veË nobeno preseneËenje,ko bomo preËkali 2260m visok prelazTizi’n’Tichka.Na zaviti poti bo dovolj priloænosti zafotografiranje pokrajine, nam nenavadnearhitekture in ljudi, ki ob poti prodajajoπtevilne minerale in fosile iz bliænjih rudnikov.Ko se bo pot zravnala, bomo zavili malcevstran, do najznamenitejπe maroπke“trdnjave” (kasbe), ki jo bo marsikdoprepoznal, kot kuliso iz πtevilnih filmov. Vbliæini so filmski studiji - moæen ogled, Ëe nesnemajo filmov. Pot bomo nadaljevali po t.i.dolini kasb. In res - vseskozi se bodo vrstilete, bolj ali manj dobro ohranjene, maroπkevelike hiπe - trdnjave.Fotografiranje spreminjajoËe se in kontrastnepokrajine (zeleno-rjavo) in arhitekture (celota,izrezi, detajli). V studijih pa ogromno razliËnihmotivov, a vse v odvisnosti kaj so nazadnjesnemali.

Dan bomo zakljuËili v soteski Dades znenavadnimi valovitimi stenami, ki iz ure v urospreminjajo svojo, æe tako nenavadno, rdeËobarvo. Pokrajina - gore, barve, kontrasti.33333. ©e ena soteska, a vendar povsemdrugaËna. VeË sto metrov visoke steneoklepajo malo reËico tako tesno, da ponekodni prostora niti za stezo. Pokrajina - gore,voda, barve, kontrasti.©e malo in pokrajina se bo znova povsemspremenila - vse veË bo peska in namestokasb nas bodo pozdravljale osamele datljevepalme. PoËasi bodo izginile tudi te in vse okolinas bo pesek, πe nekaj km po brezpotju,oziroma puπËavskih “pistah” in Erg Chebi -najviπje maroπke puπËavske sipine bodonaznanile zaËetek Sahare. Pokrajina -drevesa, puπËava, barve, kontrasti.PrenoËevanje pod milim nebom, kakrπnegadoma nismo vajeni - z milijoni vidnih zvezd.OdliËna priloænost za noËno fotografiranje.44444. Dan »akanje na sonËni vzhod med sipinami,moænost za jutranje jahanje kamel, sprehodpo sipinah, bordanje po pesku ali zgoljsrebranje metinega Ëaja in uæivanje obpogledih na spreminjajoËe se barve in oblikesipin.

e-Fotografi se veËkrat sreËamo na raznih fotografskih druæenjih, teËajih, razstavah, predavanjih... Beseda nas vedno popelje tudi na potovanja in teæave pri sami

organizaciji, ceni ali prehitri odloËitvi in smo vpeti v æelje agencij, da nam v vedno prekratkem Ëasu æelijo pokazati tem veË zanimivih kulturno zgodovinskih krajev ali

katerih drugih znaËilnosti na poti. Na takem turistiËnem potovanju fotograf nima veliko uæitka. Vse je podrejeno natrpanemu programu, ki je lahko odliËen za klasiËnega

popotnika. Vedno eni in isti povsem turistiËni kraji ali obiski zanimivosti ter v veËini primerov v za fotografa neprimernem Ëasu dneva. Ko pa ujame pogled na odliËen

motiv in bi rad Ëakal πe pravo svetlobo, je æe treba na novo lokacijo. Le redki potujejo povsem sami. In ponavadi imajo prav ti popotniπki fotografi najveË izkuπenj, ki jih

lahko delijo tudi z drugimi. Ker nas ni malo fotografsko popotniπko nagnjenih fotografov, smo si zamislili skupinsko e-Fotografsko potovanje z namenom izkoristiti

izkuπnje, skupinske popuste in predvsem na takem foto potepanju razmiπljati fotografsko. Samo potovanje naj bi bilo πe vedno dovolj individualno, da si lahko vsak

sam doloËi kakπno bliænico do njemu bolj priljubljenega fotografskega cilja, ali pa da se nam v nadaljevanju poti pridruæi kak dan kasneje. Bistveno v celi zgodbi je, da

se lahko manjπa skupina podobno misleËih laæje odloËi ali ostani v nekem kraju in Ëakati svetlobo, ali pa katero od znamenitosti enostavno preskoËimo.

Pokrajina - puπËava, barve, kontrasti, detajli.Æivali (kamele in z nekaj sreËe tudi flamingi).»e je pred kratkim obilno deæevalo potem jevelika verjetnost, da so se naredila “jezera”,kamor pride na stotine flamingov - odliËnotudi za fotografiranje odsevov.Obisk okoliπkih berberskih vasi - priloænostza barantanje pri nakupih in fotografiranju.Arhitektura - zunaj, interierji. Ljudje vdelovnem in bivalnem okolju55555. PoËasi ven iz puπËave, najprej v svet Tujskelegije. Mala oaza Meski je bila s svojimvodnim izvirom idealno poËivaliπËe zautrujene legionarje in tudi mi se bomo vsajmalce osveæili v enem izmed bazenov.Nadaljevanje po dolini Ziz, kjer gosti palmini“gozdovi” sledijo toku vode, pa skozi edinicestni predor v Maroku (zgradili so galegionarji), mimo πtevilnih nomadskih πotorov(seveda si bomo vzeli Ëas za obisk infotografiranje) spet v nek drug svet.Pokrajina - puπËava, voda, drevesa.Arhitektura - mesto, ceste, predor. Ljudje vbivalnem okolju. ©port/rekreacija - dogajanjeob bazenu.Cedrini gozdovi in smuËarska srediπËaobkroæajo gorska naselja, kjer si je kraljevadruæina uredila poËitniπko rezidenco za pobegpred poletno vroËino. Pokrajina - gozdovi,drevesa, polja, barve, kontrasti. Arhitektura.Dolg dan bomo zakljuËili v Fesu. VeËerni

Naπe prvo fotografsko druæenje naj bi nas v drugi polovici junija zapeljalo v Maroko. Namen fotopotepanja/potovanja/izleta kakorkoli ga æe æelimo imenovati niso turistiËno organizirani ogledi,ampak fotografsko druæenje, skupinsko fotografiranje, izmenjava foto izkuπenj in opreme in da pritem kot skupina laæje in ceneje potujemo in bivamo. Na podlagi izkuπenj in poizvedovanja so æeznani okvirni predvideni stroπki takega foto potovanja po Maroku.Letalska karta cca. 350-550 eur (nizkocenovnik iz Benetk ali Ljubljane preko Bruslja ali “normalna”letalska linija iz Ljubljane), najem avta s πoferjem cca. 150 eur, hrana in pijaËa cca. 15 eur/dan,prenoËiπËa skupaj cca. 150 eur. Vse se plaËuje individualno in na licu mesta! Skupaj lahko potujemood min. 7 do maksimalno 12 oseb, predvsem smo odvisni od prevoznih sredstev, katere bi najeli nalicu mesta. Vsak potuje na lastno dogovornost. V zaËetku junija bo organizirano sreËanje, fotodelavnica za natanËno seznanjanje o fotografiranju na poti in seveda tudi o poteku glavne poti.

posnetki enega najlepπih maroπkih mest.66666. Dan. Cel dan za raziskovanje labirintatisoËerih uliËic srednjeveπke medine.Vsaj tisoË priloænosti za dober posnetek.Ogromno razliËnih motivov - arhitektura(zunanjost in notranjost hiπ, vrtovi, moπeje,medrese, ulice,...) ljudje v prostoru (desetineobrtnih delavnic in trgovin, znamenitiobdelovalci ovËjih koæ, ...), portreti, ...77777. Dan. Proti atlantski obali, skozi Rabat(mogoËe hiter ogled), mimo Casablance nazajv Marakeπ.VeËerno seznanjanje z znamenitim trgomDjemaa El Fnaa, do zadnjega kotiËkazapolnjenim s πtevilnimi stojnicami s hranoin pijaËo. Pokrajina - polja, obala, morje.Arhitektura, ljudje. VeËerno fotografiranjeMarakeπa.88888. Dan za vse barvitosti in raznolikostiMarakeπa.Tako kot v Fesu, tudi tukaj ne bo manjkalonajrazliËnejπih atraktivnih in eksotiËnihmotivov. Edina bojazen je, da bi zmanjkaloËasa ali prostora na pomnilniπkih karticah.99999. Povratek domov ali kot opcija -nadaljevanje poti po Maroku.PriroËne informacijePriroËne informacijePriroËne informacijePriroËne informacijePriroËne informacijePotovanje je namenjeno predvsemfotografiranju, vendar bo vedno tudi dovoljËasa in priloænosti za seznanjanje z lokalnimiznamenitostmi, za sreËevanje z ljudmi innenazadnje tudi za kak nakup spominkov. ZaprenoËevanje bomo uporabljali hotele niæjihkategorij, a pri tem vedno pazili, da boposkrbljeno za ustrezno ËistoËo in relativnoudobje. V puπËavi bomo spali pod milimnebom zato je priporoËljiva uporaba spalnevreËe. Jedli bomo tam, kjer jedo domaËini inkjer je tudi dnevno najbolj sveæe pripravljenahrana.Obveznih cepljenj ni, pozoren pa je treba bitina osnovno popotniπko higieno in pazljivostpri prehranjevanju.

Marko PetriË, fotografije Domen GröglMarko PetriË, fotografije Domen GröglMarko PetriË, fotografije Domen GröglMarko PetriË, fotografije Domen GröglMarko PetriË, fotografije Domen Grögl

VeË o “potepanju” in datum prvega druæenja na www.e-fotografija.si



Barvni prostori in barvno upravljanje na enostavennaËin njihovega razumevanja (I.del)Barvni prostor kaj je to? Ali vsi na pravi naËin razumemo njegovpomen?Takoj se ujamemo v past in o barvnem prostoru najprejrazmiπljamo iz samo svojega ozkega pogleda. ©e najhitrejepojem barvni prostor razume na svoj naËin in se v njemu omejivsak, ki ima kakrπno koli povezavo z grafiËnim tiskom. Temubralcu pojem barvni prostor takoj zaide v njemu razumljenopolje barvnih prostorov. Vidi ga in razume samo za njega edini“pravi” tehniËni naËin s pomoËjo kolorimetra, spektrofotometrain denzitometra.Fotograf gleda na ta pojem iz povsem drugega glediπËa. Obarvnem prostoru je drugaËe kot grafik nekaj sliπal πele vzadnjem Ëasu, z uporabo digitalnih fotokamer. In bolj ko fotografspremlja novo tehniko in bolj ko posluπa uËene besedestrokovnjakov o vseh moænostih in barvnih prostorih, manj muje jasno zakaj je njegov diapozitiv πe vedno tonska najboljπareprodukcija originala in zakaj mu πe vedno kaæe najveËjo moænotonsko zasiËenost. Po eni strani povsem logiËno. Fotograf je dodigitalne fotografije samo pritisnil na sproæilec in prekoprojekcije kazal diapozitive. Z realnostjo in teæavo reprodukcijein prikaza svojih fotografij v drugih okoljih pa se ni sreËeval.Slikar in tudi izrazni fotograf na barvni prostor gledata zopet napovsem ne tehniËni naËin. Velja samo konËni prikaz tistega, karsta si pri slikanju ali fotografiranju zamislila in prenesla na platnoali fotografijo na mediju. Tu pa je govor o barvnih prostorihpovsem brezpredmeten, saj v veËini primerov velja samovπeËnost.In smo tam. VeË pogledov in naËinov uporabe barvnega prostorain obilo moænosti za pregovarjanje kateri pogled je “pravi”.Predvsem pa se je treba zavedati, da to temo ne moremo zajetina hitro z veliko ælico. Zelo enostavno je posluπati strokovnjakein jim verjeti. Sam se nimam za strokovnjaka o barvnih opisihin barvnem upravljanju. Sem pa profesionalno kot grafik prekoskenerjev in tiska ter fotograf v njemu udeleæen na tak alidrugaËen naËin æe veË kot 30 let. Spoznal sem, da je teorijanekaj zelo lepega. Toda praksa te hitro poduËi, da imamo v vsejlepoti teorije le en del uporabne resnice. In zato vedite, bljiænic,poceni razumevanja ali barvnega uporavljanja ni. Mnogi so seæe opekli, ko so æeleli na hitro in z veliko ælico razumeti skrivnostistrokovnih razlag in uporabe tehnike. »e ste grafik veste. NiËvam ne pomaga πe tak sistem barvnega upravljanja Ëe nimatedobre naprave za iztis ter barve in papir. Tudi v fotografiji jetako. Sprva vsak misli kako mu kompaktna kamera odliËno sluæi,kako na svojem namiznem raËunalniku s povpreËnim zaslonomkrasno vidi barve, a resnica pride kaj hitro sama od sebe. Tudipri uporabi tiskalnikov in barv ter papirja ni niË drugaËe. Vsekomponente v sistemu barvnega upravljanja ter na koncunaπega pogleda na kakovost morajo biti v nekem merilu. Kajnam pomaga πe taka tehnika in barvni opisi, Ëe smo samizadovoljni z vsako fotografijo za naπ druæinski foto album. Inobratno. »e imamo zahteven pogled na konËni izdelek brezkakovostne tehnike in uporabe barvnega upravljanja v celotnemprocesu od zajema do izpisa slike ne bo πlo.Zakaj pisati o barvnih prostorih in barvnem upravljanju? Zakajprebrati Ëlanek o barvnih prostorih, Ëe si samo njihov dolgoletnipraktiËni uporabnik na tak ali drugaËen naËin? Kdorkoli si zaæeliveË zvedeti o barvnih prostorih in barvnem upravljanju ima naspletu kopico informacij. V Google odtipkajte iskanje besed,Color Spaces, Color Management, Adobe RGB, CIE Lab... inprikazalo se vam bo obilo zelo strokovnih Ëlankov priznanihstrokovnjakov. Nekateri so celo v organizaciji CIE (CommissionInternationale de l’Eclairage), ki skrbi za standardizacijobarvnega prostora.Vendar vedno obstaja Ëe in uporabniki, ki se s strokovnimjezikom in standardi v celoti nikoli ne strinjamo. Nekateri radizaidemo tudi na drugaËno pot. Zakaj?Kot prvo! Ali veste, da barv sploh ni. Zato niti ne more obstajatisamo zaprti, standardiziran barvni prostor.Kot drugo! Nismo vsi samo v enem elementu pogleda na sliko,

t.j. tehniËni, bolje reËeno pogled skozi elektronski inπtrumentin πtevilke. Sam se bom kot grafik znal usmeriti v tehniËni pogledin se mu ob tej potrebi tudi prilagoditi sogovorniku. Kotfotografa pa me barvni prostori omejujejo. Æelim si samo, kotnajbolj vπeËno prikazati fotografije na mediju za prikazovanje.Zakaj bi se zato v tem elementu strinjal z zaprtimi standardi?Kot tretje! Niti najveËji strokovnjaki v CIE (CommissionInternationale de l’Eclairage) si niso povsem edini o toËnostistandardov in so si njihovi pogledi veËkrat na razliËnih bregovih.In zadnjiË! Tudi standardi se spreminjajo! Prav tako se obrazliËnih Ëustvenih trenutkih spreminja naπ osebni pogled nabarve. In iz fotografskega glediπËa je prav Ëustveni pogledkljuËni v razumevanju celotnega procesa.Barvni prostori v praksiDa me ne bodo predvsem stanovski kolegi iz grafiËnih vrst invsi tisti, ki na kakrπen koli naËin delujejo v tehnikah izpisadatotek napaËno razumeli æe kar na zaËetku poudarjam, da jepoznavanje in uporaba barvnih prostorov in barvnegaupravljanja v proizvodnji πe kako potrebno. Vendar se je podrugi plati treba zavedati, da tudi vsa danaπnja tehnika neomogoËa tistega, kar bi nam strokovnjaki radi predstavili. Danam standardizirana uporaba barvnih prostorov v fazi zajema(fotografija, skeniranje), obdelave slike (raËunalniπki program)in iztis, izpis (grafiËni tisk, izpis preko tiskalnikov) vednoomogoËa toËnost in najviπjo kakovost. Samo glede teh zadnjihdveh besed se glede uporabe barvnih prostorov ne strinjam.Kajti toËnost in vernost reprodukcije od originala, prekoobdelave slike do izpisa z napravami za izpis slike nikoli nedosega povsem enakih tonskih vrednosti. Vedno so odstopanjain to æe taka, da so vidna s prostim oËesom in naπim osebnimdojemanjem tonskih vrednosti. Kaj πele za elektronskeinπtrumente in predvsem naprave in znanje, ki ga imajo hobiuporabniki.Kaj je barva?Najprej razËistimo pojem barva. Zapisal sem, da barv ni! Kako

ne, ko pa jih vidimo? Tisti,ki ste æe prebrali knjigo e-Fotografija ste v poglavju“psiholoπki vidik dojemanjabarv” spoznali, da barvedojemamo z emocijami.©ele naπi moægani pro-cesirajo svetlobne draæljaje,ki so padli v naπe oko. Odtu naprej pa se dogajafizikalno-kemiËni, fizioloπkiin psiholoπki uËinek sve-tlobe. Lahko reËemo, dabarve Ëutno doæivljamo into na naËin kot smo jihnauËeno spoznali in sevedatudi od naπega trenutnega

Ëustvenega razpoloæenja. Prav tako se s pomoËjo naπegadojemanja barv doloËenih tudi spominjamo. In ni reËeno, davam znano barvo doloËenega predmeta vsi vedno vidimo enako,v enaki barvi. ©e toliko bolj, Ëe je predmet obsijan s tonskospremenjeno (obarvano) svetlobo.Kaj je svetloba?Brez svetlobe ni barve. Oziroma bolje povedano, brez svetlobe(elektro magnetnega valovanja) ni draæljajev, ki preko oËesapridejo v naπe moægane. Svetloba je elektromagnetno valovanjev nam vidnem spektru. In prav to valovanje vzpodbuja naπeËepke in paliËice v oËesu, da barve Ëutno doæivljamo. »loveπkooko ima predel oËesnega ozadja, ki ga imenujemo mreænica(retina), ki je odgovorna za pretvorbo svetlobnih draæljajev, kiprihajajo v oko. Mreænico gradita dva tipa svetlobnih Ëutnic, kijih imenujemo Ëepki in paliËice. PaliËice so obËutljivejπe za πibkosvetlobo in jo zaznavajo le kot svetlobo. Zato tudi v slabihsvetlobnih pogojih barv skoraj ni zaznati. Vidimo »B sliko. »epki

funkcionirajo na moËnosvetlobo in so tudisposobni loËiti tri osnovnebarve. Valovanje, ki ga mi

lahko doæivlja-mo, Ëuti-mo (vidi-mo) pa jes a m om a j h e n

d e l Ë e ks v e t l o b n e g a

valovanja. NaπeËutno zaznavanje valo-

vanja kateremu reËemovidna svetloba je od 380 do

780 nm. Krajπe valovnedolæine so gama æarki,

rentgenski æarki, UV sevanje,daljπe valovne dolæine pa IR sevanje, mikrovalovi, radijski valovi.Barvni prostor©ele naπe Ëustveno dojemanje barv in raziskovanjestrokovnjakov o naπem povpreËnem videnju barv je prispevalok dejstvu, da so lahko naredili barvni model, ki je ponazarjalnam videne barve. Strokovnjaki inπtituta CIE (CommissionInternationale de l’Eclairage) so leta 1931 naredili barvni modelXYZ, ki je bil eden prvih matematiËno prikazanih pribliækov barvvidenih preko naπega oËesa. Model temelji na dejstvu, da naπeoko vidi le tri osnovne barve. Dojemanje barv je merjeno vtridimenzionalnem koordinatnem sistemu, kjer se izmerjenevrednosti meritev nanaπajo na osi X, Y, Z.Leta 1976 je inπtitut CIE sprejel barvni model Lab, ki je πe danesnajbolj razπirjen in poznan kot CIE L*a*b*. V njemu je zajet barvnimodel, ki je πirπi od vseh do sedaj znanih naprav za prikaz ali

iztis tonskih vrednosti.V diagramu lahko vidimo razliËne moænosti prikazov in zapisovtonskih vrednosti z razliËnimi barvnimi modeli (prostori).Sedaj smo spoznali poleg L*a*b* barvnega prostora, ki prikazujenam videni spekter svetlobe πe tri zelo pomembne barvneprostore. Adobe RGB, sRGB in pogojno CMYK (njegoveizpeljanke). Vsak od njih pa ima svojo zmoænost prikaza tonovin v vsakem izmed njih je mnoæica variacij glede tonskegaprikaza. Kajti naprave za prikaz in izpis fotografij nimajo toËnodoloËenih barvnih izpisov. Le ti varirajo v mnoæici kombinacij inse lahko selijo tudi iz prostora v prostor. Da pa lahko naπo zajetosliko preko fotokamere ali skenerja kontrolirano prenaπamo vgrafiËni tisk ali izpis preko tiskalnikov si pomagamo s pomoËjobarvnega upravljanja. (se nadaljuje...)



Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.si e-Fotografija - december, januar 2007/08 15e-Fotografija - december, januar 2007/08 15e-Fotografija - december, januar 2007/08 15e-Fotografija - december, januar 2007/08 15e-Fotografija - december, januar 2007/08 15


Leto je okoli in spet je pred nami lepa bera dobrih fotografij. Tematika je bila v konËnem izboru obiskovalcev galerije pestra in tako je na nas

æirante padel dokonËni izbor. Zanimivo je, da je danes v dobi digitalne fotografije zelo prisotna Ërno-bela tehnika, katero smatramo nekako

za tisto pravo izpovedno æe od samega zaËetka fotografije. Zakaj? Enostavno zato, ker Ërno-bela tehnika zahteva veË domiπljije, saj si moramo

barve predstavljati v sivih tonih, na ta naËin pa je pri sami sliki πe bolj poudarek na vsebini, kot samo na barvni dopadljivosti. In ni nakljuËje,

da je v oæji izbor priπlo veliko Ërno-belih slik in vse tri zmagovalne so Ërno-bele. No moj osebni izbor za prve tri je bila tudi ena barvna. KonËna

odloËitev πirπe komisije pa je paË taka, kot je. Oskar Karel Dolenc - Oki

Fotografija leta 2007 v Galeriji e-Fotografija

Tretja nagrada:Tretja nagrada:Tretja nagrada:Tretja nagrada:Tretja nagrada: Avtor ZaËetnikZaËetnikZaËetnikZaËetnikZaËetnik - EVA, je dober life-portret, kivsebuje vse odlike kompozicije in spontanosti nakljuËnegasreËanja s portretiranko, ko le-ta pogleduje skozi vratakupeja, hodnik v vagonu pa daje obËutek globine in dopolnisamo zgodbo.

Druga nagrada:Druga nagrada:Druga nagrada:Druga nagrada:Druga nagrada: Avtor yurko yurko yurko yurko yurko - Na svoji zemlji, s svojocentralno kompozicijo poudarja Ëloveka-kmeta v preprostikmeËki obleki med setvijo, v ozadju pa namesto stare kmetijestoji moderna hiπa , na levi pa elektriËni daljnovod. Zanimivakonfrontacija starega in novega, katero omilijo idiliËni oblakina nebu.

Prva nagradaPrva nagradaPrva nagradaPrva nagradaPrva nagrada: Avtor MehoAvtor MehoAvtor MehoAvtor MehoAvtor Meho - Skrinostneæ, je primer odliËnegalife-portreta s poudarkom na zgodbo samega motiva. Skozizaroπeno okno vidimo v bistvo dva portreta-profil æenske inpolni portret moπkega, ki pa se odvraËa od æenske in nekajbere. Oba portreta sta v samem kotu motiva, kar πe poudarjaskrivnost, v katero je poizkusil prodreti fotograf, pa mu niËisto uspelo, ker lahko samo skupaj z nami ugiba, kaj je takozaupnega, da se odvraËa od sosede za mizo. Vse skupaj paje zakljuËeno v okvir okna skozi katerega opazujemo celotnosceno.

Vsem udeleæencem tekmovanja in seveda πe posebno nagrajencem iskreno Ëestitamo Oskar, Miloπ, Jani, Alan, Matjaæ.Vsem udeleæencem tekmovanja in seveda πe posebno nagrajencem iskreno Ëestitamo Oskar, Miloπ, Jani, Alan, Matjaæ.Vsem udeleæencem tekmovanja in seveda πe posebno nagrajencem iskreno Ëestitamo Oskar, Miloπ, Jani, Alan, Matjaæ.Vsem udeleæencem tekmovanja in seveda πe posebno nagrajencem iskreno Ëestitamo Oskar, Miloπ, Jani, Alan, Matjaæ.Vsem udeleæencem tekmovanja in seveda πe posebno nagrajencem iskreno Ëestitamo Oskar, Miloπ, Jani, Alan, Matjaæ.Sponzor fotografije leta je EPSON (Avtera d.o.o.)


Sodelujte v fotogaler iji e-Fotografija


Fujifilm FinePix S100fs - “all-in-one” zastavonoπaFujifilm je πe edini veËji ponudnik fotokamer, ki nam ne nudikamere iz vstopnega ali hobi razreda DSLR. Njihove kamerenadgrajene na ohiπjih Nikon (S1 pro (leto 2002), S2 pro, S3pro, S5 pro) sicer naredijo nekaj vetra ob predstavitvi,marsikdo si jo tudi zaæeli in kupi, a oËitno ni tolikπnegazanimanja, da bi se Fujifilm æe odloËil samostojno vstopitimed ponudnike kamer DSLR.Je odloËitev prava ali ne, vedo najbolje sami. Verjamem, daso njihovi inæenirji πe kako sposobni narediti kamero DSLR.Imajo svoje lastno tipalo Super CCD SR Pro, ki je v kamerahDSLR serije S pokazalo svojo konkurenËnost. Da znajonarediti ohiπje so nam æe pokazali v analogni dobi s kameramiFujica. Tudi tokrat predstavljena kamera ima ohiπje, ki jepovsem primerljivo z DSLR. O objektivih, ki so kljuËnegapomena za vstop med ponudnike kamer DSLR pa pri Fujifilmtudi ne gre dvomiti. Njihovi objektivi za analogne DSLRkamere so bili dobri, izdelujejo tako lastne objektive zakompaktne digitalne kamere kot tudi za profesionalnevideo kamere. Torej Ëe jim zaupa profesionalnavideo industrija potem hitro spoznamo,da je Fujifilm v vsehglavnih elementihpovsem samosto-jen in sposobenizdelati tudi kako-vostno kameroDSLR. Kot vedno jepri vodilnih ljudehpodjetja postavljennekje vpraπaj in najbræπe dvomijo ali je upraviËlji-vo dati toliko denarja v celoten razvoj tako za kamero kot πebolj za objektive in ostalo potrebno dodatno opremo.In zato je Fujifilm æe od leta 2000 prisoten na trgu z megazoom kamerami. Model 4900, je bil eden prvih s kar 6X-nimzom objektivom. Tudi pri nas je iz leta 2002 zelo poznanmodel S602Z, ki je bila zelo cenjena mega zom kamera.Fujifilm pa ni miroval in kot eden redkih ponudnikov jekupcem ponudil kamero, ki je omogoËala roËni premik zomapreko obroËa na objektivu. Hiter in natanËen premik nakameri FinePix 9000 Z, kar 10X-nim zomom in predvsemπirokim kotom 28mm je navduπil. ©e toliko bolj, ker so bile vletu 2005 prave kamere DSLR cenovno zelo visoko. In takoje Fujifilm spoznal svojo træno niπo, ki jo πe danes zelouspeπno nadgrajuje.Fujifilm nam je sedaj ponudil novo kamero iz razreda “all-in-one” (vse v enem). Kamera deluje na pogled kot zmogljivakamera DSLR. Prav niË ni majhna, odliËno se jo dræi v roki,vsi gumbi so na pravih poloæajih, objektiv pa je prav

impozanten. Ko si kamero pobliæe ogledamo, oziroma joprimemo v roke hitro spoznamo, da je prava dvoæivka. Imalastnosti DSLR, a je πe vedno priroËna in dobro opremljana zvsemi potrebnimi nastavitvami.In kje je ta neverjetna moË kamere S100fs. Ne, nimasuperiorne slike, ni hitra kot DSLR, ni enostavna za uporabo,ni majhna, tudi lahka ne. A vseeno v njej lahko hitro najdemokopico dobrih lastnosti in naprednih moænosti.Kar takoj naj omenim, da je kamera Fujifilm S100fsnamenjena fotografu, ki si v roki æeli kamero, katera mu nuditako enostavnost uporabe, kot napredne funkcije. Obenemima πe zmogljiv 14X-ni zom objektiv (28-400mm ekv.35mm),za kompaktno kamero solidno hitrost in kakovost slike.Seveda, ne priËakujte preveË, kamera πe vedno ni v razreduDSLR. Je pa odzivna, ima kot DSLR hiter in natanËen premikgoriπËnice, kar kamere z motornimi prenosi in s pritiski

gumbov nikakor nimajo. Nudi πeoptiËno stabilizacijoslike, enostavnost foto-

grafiranja pod popol-nim AUTO naËi-nom, ali pa nampreko menija po-

nudi kopico funkcij,katere nam omo-goËijo kakovostnoin enostavno zajetidobro fotografijo.Iskalo je elektron-

sko z zadovoljivodobro loËljivostjo, zaslon je

pregiben kar mu da πe dodatno prednost, na ohiπju so gumbiza hitro izbiro ISO, merjenja svetlobe, naËini AF, korektureosvetlitve, makro, vklop iskanja portreta...Enostavnost izbire avtomatskega ISO, tonskega zajema slikez oznakami kot na Fuji filmih, Velvia, Provia... in lastne C(custum) izbire dajo fotografu izredno πiroko paleto moænostidelovanja. Sam lahko reËem, da je kamera namenjena vsemtistim, ki si æelijo resno kamero z moænostjo hitre izbire vsehglavnih funkcij, je dovolj odzivna in enostavna za uporaba, amu na koncu velikost in teæa ne delata teæav. O kameriFujifilm S100fs bom na spletni strani e-fotografija.si podalpodrobnejπi preizkus. Æe sedaj pa vam jo lahko priporoËamkot kamero, ki je veliki veËini druæinsko/popotniπkihfotografov lahko “najboljπa” izbira. ©e malo jo spoznate invaπe fotografije v fotoalbumih ali fotoknjigah bodo polnizanimivih in kakovostnih fotografij. Predno se odloËite zaizbiro kamere iz kompaktnega mega zom razreda si morateFujifilm S100fs ogledati. Mislim, da bo æe prvi stik v roki z njo

nakazal, da je to kamera, ki si zasluæi, da je kljub svojivelikosti πe vedno zaradi njene tehnoloπke celote vkompaktnem razredu, a v njemu prava zastavonoπa.Popotniπki fotograf, ki ne fotografira za naslovnice revij bo zS100fs πe kako zadovoljen. Prav tako fotograf, ki rad hodi vhribe, mu nekaj 10dkg za vratom ne dela ovire, v zameno pabo dobil kamero s hitro odzivnostjo in brez potrebe pomenjavi objektiva. Obenem pa πe dobro svetlobno moË vπirokem kotu f/2,8, moænost snemanja na xD in SD, SDHC,MMC kartice (priporoËam SDHC, za viπjo hitrost snemanja)in seveda moænost video zapisa, ki je vse bolj popularen. Æepo prvem druæenju me je Fujifilm FinePix S100fs navduπila.Seveda, Ëe jo gledam iz æe doloËene uporabniπke smeri. Kdoræeli veË, bo moral poseËi po kameri DSLR. Vendar vedite,delo z njimi nikakor ni tako enostavno in sploh ni reËeno, daboste z njihovo uporabo dobili kakovostnejπe fotografije.Kompaktna kamera omogoËa narediti marsikatero napako,pa bo slika πe vedno odliËna za naπ druæinski foto album.Zato, Ëe se niste pripravljeni spoznati z nastavitvami kamerDSLR priporoËam, da ostanete na najviπji kompaktni stopnici.Tu pa, po mojem mnenju, zaenkrat kraljuje prav FujifilmFinePix S100fs. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

28mm 400mm dodaten izrez

Tako kot lahko vaπ mladi nadobudneæ postane glavni junak inzamenja vlakovnega odpravnika, tako vam lahko tudi Fujifilm FinePixS100fs nadomesti kamero DSLR, oziroma katero koli kompaktnokamero. Le sama velikost kamere ne sme biti veËja ovira. Vse ostaloje krepko na stani kamere FujiFilm FinePix S100fs.



Platnice za vaπo fotoknjigo

RazliËne velikosti,barve,enostavno lepljenje.Uunivez d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 511 46 26, 511 10 74, Fax: 01 511 45 94, e-mail: [email protected], www.uunivez.siUunivez d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 511 46 26, 511 10 74, Fax: 01 511 45 94, e-mail: [email protected], www.uunivez.siUunivez d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 511 46 26, 511 10 74, Fax: 01 511 45 94, e-mail: [email protected], www.uunivez.siUunivez d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 511 46 26, 511 10 74, Fax: 01 511 45 94, e-mail: [email protected], www.uunivez.siUunivez d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana. Tel.: 01 511 46 26, 511 10 74, Fax: 01 511 45 94, e-mail: [email protected], www.uunivez.si


Spoznajte delovanje vaπe fotokamere, predavanje i

Ni πe minilo celo leto od zaËetka prodaje Pentaxove izboljπavevstopnega modela fotoaparata K100D, ki so mu nadeli priimek“super”, æe je tu njegov naslednik - K200D.Æe na prvi pogled se opazi nekaj manjπih razlik: dodan je“Green Button”, RAW gumb, poveËan LCD zaslon. Tudi ohiπjeje malce bolj oblikovno dodelano. VeËja razlika se pokaæe, koprimemo fotoaparat v roke. K200D je malce pridobil naoblinah, ki pripomorejo k temu, da lepπe sede v roko, kljubtemu, pa ni teæji od svojega starejπega bratca. Na zadnji straniso dodali πe nedrseËo podlogo za palec, kar πe dodatnopripomore k laæjemu dræanju fotoaparata. Tudi smerni gumbidesno od LDCja so mehkejπi in prijaznejπi palcu. Za ohiπjepravijo, da je “weather resistant”, kar v teoriji pomeni, da lahkoslikate tudi v rahlem deæju ali ravno nasprotno, v zelo praπnihpogojih (npr. sredi puπËave).Razveseljiva novica za “maratonske” fotografe je tudi ta, dalahko na K200D pritrdijo grip, ter si tako zagotovijo daljπoavtonomnost. V meniju se lahko tudi nastavi katere baterijenaj fotoaparat najprej porabi, tiste v gripu ali tiste v bodyju.Najbolj oglaπevana stvar pri novem modelu fotoaparata jeseveda novi senzor. Ta ni veË 6,1 MP, ampak 10,2 MP, velikostsenzorja in tip (CCD) pa ostajata enaka.VeËje πtevilo pikslov na isti povrπini v teoriji pomeni tudi veËjiπum, zato se ISO giblje med 100 in 1600 (in ne 200 do 3200,kot pri K100D). Kot novost Pentax pri novih modelih (K200Din K20D) uvaja t.i. D-Range, ki nam pri zelo kontrastnihrazmerah posvetli temnejπe dele slike in s tem v teh delihpridobi nekaj detajlov.Dodan je tudi High-ISO Noise Reduction sistem, kjer lahkosami izbiramo kako moËno zmanjπevanje πuma naj naredi.Green Button je priπel na dan skupaj z modelom K10D. Je zelozanimiva funkcija, saj omogoËa, da ko slikate v Manual naËinu,ob trenutku pritiska na ta gumb vidite kakπne nastavitvepredlaga avtomatika. Je prav tako, kot da bi na hitro skoËili vProgram naËin (P), vendar z veliko manj dela. Tokrat so gumbfiziËno dodali modelu K200D. FiziËno zato, ker pri K100D su-per isto funkcijo (v Manual naËinu) opravlja gumb AE-L, karnam omogoËa nastavitev v Custom meniju.RAW gumba se bodo razveselili tisti, ki med slikanjemvelikokrat menjajo formate. Sedaj bo prekljapljanje med jpegin raw formatom veliko laæje in zanimivi motivi ne bodo

pobegnili med brskanjem po meniju. Tukaj lahko omenim πe,da so v K200D vkljuËili moænost hkratnega shranjevanja slikev raw in jpeg formatu, kar v Pentaxovem slovarËku zasledimopod oznako RAW+. V meniju je prav tako moænost izbirati medPEF in DNG formatom raw slik. To, da Pentax vkljuËuje Adobe-ov standardiziran odprt DNG format v svoje fotoaparate jenadvse pohvalno, saj bi si vsi æeleli enotnega raw formata inne, da moramo ob vsaki drugi znamki (ali æe pridrugem modelu) fotoaparata iskati noveprograme (ali novejπe verzije le teh), ki namznajo prikazati ta format.PoveËan LCD je vednodobrodoπla novost.Tokrat je iz 2,5'’poveËan na 2,7'’. Pravtako je rahlo pridobilna πtevilu toËk - iz210.000 na 230.000.Temu primerno so malceveËje tudi Ërke v meniju, ki pajih lahko uporabnik πe dodatnopoveËa, Ëe æeli. PoveËa pa se le tista vrstica katero imamo pripregledu menija trenutno izbrano - tako nam branje majhnihËrk ne povzroËa veË preglavic, meni pa ostane enakopregleden.Ker vËasih nismo prepriËani ali bo slika uspela ali ne, nam pravpride funkcija predogleda s pomoËjo katere vidimo, ali smoizbrali pravilne nastavitve. Digitalni predogled prikaæe slikona LCDju, optiËni predogled pa zapre zaslonko in v kukalulahko vidimo kakπna bo globinska ostrina slike. »e smo bilizadovoljni z digitalnim predogledom smo morali pri K100D πeenkrat slikati, da se je slika shranila. Sedaj je digitalnemupredogledu dodana moænost shranitve predogleda v jpeg aliraw formatu.Med naËine slikanja so dodali πe Sv naËin, oz. Sensitivity Pri-ority naËin, v katerem sami nastavimo ISO, fotoaparat paizraËuna Ëas in zaslonko.Vgrajen protipraπni sistem deluje dvostopenjsko. Senzor jeprevleËen s tanko plastjo snovi, ki odbija prah, Ëe si pa kakπenprahec dovoli ostati na senzorju, se ga odstrani s tresenjemsenzorja. Prah, ki ga stresemo s senzorja, pade na povrπino,ki mu prepreËi, da bi pobegnil nazaj na senzor.Pri novi seriji so πli πe korak dalje. DokonËno so napovedalivojno praπnim senzorjem. PoveËali so moË in trajanje tresljajevza odstranitev prahu in dodali novo funkcijo “Dust Alert”. Ta

zajame sliko pri odprti zaslonki (F16), pri Ëemer moramo aparatusmeriti na monotono, svetlo podlago. Zajeto sliko aparatobdela in moËno poudari praπne delce. »e zazna kaj prahu,se narejen test tudi shrani, tako da si ga lahko v mirupogledamo na raËunalniku. Tako se lahko prepriËamo, ali jetista packa na naπi sliki prah, ali pa je sliko pokvaril kakπenNLP, ki je prav tisti hip letel mimo.

Letos je Pentax svojim novim modelomdodal πe eno uporabno novost: t.i.

Pixel Mapping. Fotoaparat samzazna vroËe in mrtve piksle ter jih

odstrani tako, da interpolirasosednje piksle, kar namprihrani roËno retuπiranje slike.Ob pregledovanju slik, le-tefotoaparat sam æe pravilnoobrne, Ëe tako nastavimo v Cus-tom meniju. Te moænosti priK100D (in super) ni bilo. »e sefotoaparat zmoti in sliko narobe

obrne, lahko πe vedno sami roËnopopravimo in shranimo pravilno postavitev.

ZakljuËekFotoaparat je namenjen zaËetnikom in hobi fotografom, ki seæelijo malce pobliæe spoznati s DSLR fotoaparati, kljub temu,pa πe ne premorejo dovolj samozavesti, da bi se odpovedaliavtomatiËnim funkcijam, ki jih ponujajo kompaktnifotoaparati. Kljub temu pa ob nakupu dobijo zelo zmogljivfotoaparat z veliko naprednimi funkcijami, ki jim bo dobrosluæil tudi, ko bodo malce veË vedeli o fotografiranju in æelelisprobati kakπno bolj napredno stvar.Tudi resnejπi fotograf se ga ne bi branil uporabiti za dodatnoohiπje, saj kljub majhnosti v sebi skriva velike stvari.Pentax nas z vsako novo serijo DSLR fotoaparatov malcerazveseli in tudi v vstopne modele vgradi bombonËke, ki jihdrugaËe vidimo le pri viπjerazrednih fotoaparatih. »e so æe zmodelom K10D naredili pravo revolucijo, bo zanimivospremljati njihove nadaljne podvige.Na vsakem posamezniku pa je, ali se mu zdijo dodane fukcije(Green Button, Dust Alert, Pixel Mapping, RAW gumb,...) insenzor z veË MP dovolj velik razlog za menjavo starejπegamodela za K200D. Novemu kupcu, pa se vsekakor splaËa vreËipogled za novejπim modelom.

Urπa LeviËnikUrπa LeviËnikUrπa LeviËnikUrπa LeviËnikUrπa LeviËnik

Pentax K200D

Se vaπe baterije izpraznijo æe po nekaj posnetkih z digitalnimfotoaparatom? Mobilne naprave, ki jih napajajoakumulatorske baterije, postajajo vse bolj energijskopoæreπne, tako da potrebujemo vedno zmogljivejπe baterijeza njihovo dolgo in nemoteno delovanje.Kot reπitev na to teæavo so v AnsmannuAnsmannuAnsmannuAnsmannuAnsmannu predstavili novvrhunski izdelek. Nove NiMH polnilne baterijevelikosti AA z izjemno kapaciteto kar 28502850285028502850mAhmAhmAhmAhmAh, ki omogoËajo πe daljπe Ëase delovanjavaπih naprav. Namenjene so predvsem zauporabo v fotografiji, tako da bodo znjimi vaπi digitalni fotoaparati inbliskavice delovali dlje, kot pa zuporabo navadnih ali drugih polnilnihbaterij.Ansmann NiMH AA 2850mAhAnsmann NiMH AA 2850mAhAnsmann NiMH AA 2850mAhAnsmann NiMH AA 2850mAhAnsmann NiMH AA 2850mAh sotrenutno najzmogljivejπe polnilnebaterije na trgu. Nimajo spominskegauËinka in jih lahko napolnimo tudi do1000 krat. So okolju prijazne, saj jihpo uporabi ne zavræemo in so odliËnaalternativa alkalnim in ostalimnepolnilnim baterijam. AnsmannNiMH akumulatorske baterije so

opremljene z memo okencem, kamor si lahko s pisalomoznaËite datum ali status (polna/prazna). Memo okno jenamenjeno laæji prepoznavi in loËevanju celic z razliËnimidatumi ali cikli. Z uporabo napolnljivih baterij se izognemostroπkom ponovnega nakupa, ko se le te izpraznijo. Stroπeknakupa NiMH akumulatorskih baterij je zgolj 4-5 kratnik

stroπka nakupa alkalnih baterij za enkratno uporabo.Pravilna uporaba napolnljivih baterij in

polnjenje s kvalitetnimi mikroprocesorskimipolnilniki omogoËa tudi do 1000 ciklov

polnjenje/praznjenje. Zaradi izjemnekapacitete jih lahko uporabljamo tudi vobiËajnih napravah doma in v pisarni.Poleg velikosti AA so v Ansmannupredstavili tudi zelo zmogljive polnilnebaterije velikosti AAA s kapaciteto 11001100110011001100mAhmAhmAhmAhmAh, kar je tudi veË, kot ponujajo ostaliproizvajalci.AAA 1100mAh so izvrsten vir energijepredvsem za MP3 predvajalnike indruge moderne naprave.Polnilne baterije Ansmann imajo 2letno garancijo. Lahko jih dobite vpakiranju po 2 ali 4 baterije.

Najzmogljivejπe NiMH akumulatorske baterije Ansmann na trguNe samo v video svetu, tudi na danaπnjih kompaktnihfotokamerah nam zaradi moænosti zajema video zapisadodatna luË πe kako pride prav. Reflecta je naπla pravi odgovor.Majhna luËka z nastavkom za sani bliskavice na kameriomogoËa dobro pritrditev in pravilno usmerjenost snopasvetlobe. Foto/video luË Reflecta RAVL 100 z LED osvetitvijonudi boljπo sliko ob slabih svetlobnih pogojih. Zaradi moËi1W LED in πiroke osvetlitve 42o je Reflecta RAVL100nepogreπljiv del opreme vsakega fotografa, ki velikofotografira v slabih svetlobnih pogojih ob veËernem/noËnempohodu, kolesarjenju, v jamah...Lastnosti: 1W LED, »as osvetlitve: 6ur pri 40 Lux, 3X AAA beterije.

Reflecta Accu Video RAVL 100



Æe od prvih korakov fotografije so fotografi iskali dodatne viresvetlobe, vËasih zaradi tega, ker je naravne premalo, drugiËzaradi dodatnih uËinkov, ki jih lahko doseæejo z umetnosvetlobo. In tu nastopi nepogreπljiv pripomoËek, ki je danesvgrajen v veliko veËino fotoaparatov, bliskavica. Njeneuporabnosti se vËasih æe kar premalo zavedamo, Ëeprav namzna znatno izboljπati marsikateri posnetek.ZaËnimo kar s tisto najbolj pogosto, vgrajeno. Njena glavnaprednost je preprosta, vedno je na voljo. Ima pa tudi nekajslabosti, v prvi vrsti je tu sama moË bliskavice, ki pravilomaomogoËa osvetlitev le nekaj nekaj metrov pred fotoaparatom.To je πe dodatno opazno pri kompaktih, ki imajo v primerjaviz zrcalno refleksnimi fotoaparati πe πibkejπe vgrajenebliskavice. Druga slabost je efekt rdeËih oËi, ki se pojavi zaradiodboja svetlobe v oËesu in zna pokvariti πe tako lep nasmehoziroma trenutek. Do njega pride zaradi majhne razdalje medbliskavico in optiËno osjo objektiva, Ëe je bliskavica boljoddaljena, do tega najveËkrat ne pride. Na sreËo marsikateriproizvajalec omogoËa odstranjevanje tega neæelenega uËinkaæe kar v samem fotoaparatu, Ëe te moænosti ni na voljo, πevedno lahko to popravimo na osebnem raËunalniku. Poleg

tega ima veËina fotoaparatov posebno nastavitev bliskavice,ki velikokrat prepreËi rdeËe oËi (veËkratni predbliski predglavnim bliskom), a slednje zna pokvariti pravi trenutek.Naπteli smo slabosti, poglejmo si πe nekaj dobrih lastnosti.»e fotografiramo sredi moËnega sonca ali proti svetlobi, selahko na obrazu pojavijo moËne sence oziroma postaneneprepoznaven. Tu nastopi vgrajena bliskavica, ki to popravioziroma omili. In kot smo æe omenili, vedno je pri roki.Veliko resnejπe orodje je izmenljiva bliskavica. Praviloma soveliko moËnejπe, kot vgrajene in omogoËajo boljπo osvetlitev.Seveda ne le zaradi moËi, ampak tudi dodatnih moænosti.Glavo bliskavice lahko obrnemo v strop ali steno in s temdobimo mehkejπo in lepπe razporejeno svetlobo, laæjedoloËimo moË bliskavice, poleg tega nekatere omogoËajostroboskopski uËinek. Za boljπi uËinek so na voljo razliËnekapice, odbojniki in mehËalci svetlobe, ki πe dodatnopripomorejo k boljπemu konËnemu izgledu posnetka.Pravzaprav se tukaj kreativna pot πele priËne, saj je naslednjipomemben dodatek povezovalni kabel, ki omogoËa, dabliskavico postavimo v prostor in s tem dodatno nadziramosvetlobo. Vsi pomembnejπi proizvajalci (Canon, Nikon, Sony,Pentax, po novem tudi Olympus) imajo moænost brezæiËneganadzora bliskavic, kar nam omogoËa hkratno uporabo veËbliskavic in s tem æe zelo dober nadzor nad svetlobo v prostoru.Pri tem fotoaparat sam doloËi moË bliskavic in za razliko odstudijskih ni potrebno roËno nastavljanje moËi.ZakljuËimo s preprostim pravilom, Pri fotografiranju z

Fotografiranje z bliskavico - e-Fotografija delavnica

bliskavico velja veË vadimo, boljπe jo bomo izkoristili. Na sreËoso Ëasi razvijanja filma mimo in so stroπki bistveno niæji, karpomeni, da bo konËni rezultat toliko boljπi. Alan OrliË BelπakAlan OrliË BelπakAlan OrliË BelπakAlan OrliË BelπakAlan OrliË Belπak

Zaradi specifiËnih lastnosti delovanja bliskavic posameznih podjetij smo se odloËiliZaradi specifiËnih lastnosti delovanja bliskavic posameznih podjetij smo se odloËiliZaradi specifiËnih lastnosti delovanja bliskavic posameznih podjetij smo se odloËiliZaradi specifiËnih lastnosti delovanja bliskavic posameznih podjetij smo se odloËiliZaradi specifiËnih lastnosti delovanja bliskavic posameznih podjetij smo se odloËili

izvajati specializirane delavnice. Meseca marca smo æe izpeljali odliËno obiskano delavnicoizvajati specializirane delavnice. Meseca marca smo æe izpeljali odliËno obiskano delavnicoizvajati specializirane delavnice. Meseca marca smo æe izpeljali odliËno obiskano delavnicoizvajati specializirane delavnice. Meseca marca smo æe izpeljali odliËno obiskano delavnicoizvajati specializirane delavnice. Meseca marca smo æe izpeljali odliËno obiskano delavnico

z Nikon bliskavicami. 14. maja bomo izvedli delavnico za vse uporabnike Canon bliskavic.z Nikon bliskavicami. 14. maja bomo izvedli delavnico za vse uporabnike Canon bliskavic.z Nikon bliskavicami. 14. maja bomo izvedli delavnico za vse uporabnike Canon bliskavic.z Nikon bliskavicami. 14. maja bomo izvedli delavnico za vse uporabnike Canon bliskavic.z Nikon bliskavicami. 14. maja bomo izvedli delavnico za vse uporabnike Canon bliskavic.

V naslednjih mesecih pa πe ostalih proizvajalcev. VeË na www.e-Fotografija.si/tecaji.htmV naslednjih mesecih pa πe ostalih proizvajalcev. VeË na www.e-Fotografija.si/tecaji.htmV naslednjih mesecih pa πe ostalih proizvajalcev. VeË na www.e-Fotografija.si/tecaji.htmV naslednjih mesecih pa πe ostalih proizvajalcev. VeË na www.e-Fotografija.si/tecaji.htmV naslednjih mesecih pa πe ostalih proizvajalcev. VeË na www.e-Fotografija.si/tecaji.htm

e in praktiËni teËaj www.e-fotografija.si



SIGMA 10-20mm F4-5.6 EX DC HSMSIGMA 10-20mm F4-5.6 EX DC HSMSIGMA 10-20mm F4-5.6 EX DC HSMSIGMA 10-20mm F4-5.6 EX DC HSMSIGMA 10-20mm F4-5.6 EX DC HSMV vseh ustvarjalnih umetnostih velja da jetreba zelo dobro poznati pravila, a si dovolitiumetniπko svobodo in tu in tam le-ta tudi boljali manj krepko, krepko krπiti. Preberite simojo zgodbo o krπenju pravil optike innavodil proizvajalca, s pomoËjo katerega semnehote dobil objektiv z æariπËnico 13 mm!V sodobni digitalni fotografiji in nje optikismo samo v nekaj letih dosegli prag, kjerimamo na voljo resniËno popolno ponudbovseh najbolj ekstremnih kotov in objektivov.©e posebej to velja za podroËjeteleobjektivov, kjer smo po zaslugi tipal, kiimajo faktor izreza iz polnega formata

velikosti 36x24mm okoli 1,5 - 1,6x, ali pa vsajokoli 1,3x, dobili izredno zmogljive in pofaktorju poveËave zelo moËne teleobjetkive:tako smo se po zaslugi tega dejavnika na tempodroËju vsi poËutili moËnejπi, saj so tudisrednji zumi kar neankrat dobili doseg inpoveËavo, ki se je prej merila v tisoËih evrovdraæje optike. Toda: to, kar nas je obogatilona tele podroËju, nas je osiromaπilo naπirokotnem podroËju! Tudi najbolj πirokianalogni-filmski objektivi naenkrat niso veËbili dovolj πiroki, vsi pa si tudi nis(m)o mogli

Ekskluzivni Formula 1 test: Sigma 13mmprivoπËiti aparata s polnoformatnim tipalom.Spretni proizvajalci so to reπili na tak naËin,da so dokaj hitro uvedli nekaj novih,posebnih objektivov, ki so bili zasnovani pravza novi tkim. format APS-C, torej s faktorjemizreza 1,5 - 1,6x. Tako klasiËni proizvajalcikamer, kot neodvisni proizvajalci so hitrospoznali svojo priloænost in ponudili vrstonovih objektivov, posebej temu formatuprilagojenih objektivov, ki pa so bilineuporabni ali celo nekompatibilni na ohiπjihs polnim formatom. Za vse tiste, ki pa ljubimoglobino in nore izrazne moænosti ekstremnihπirokokotnikov pa se je nadaljevalosanjarjenje o novih ekstremnim æariπËnicahin njih moænosti uporabe in s tem orodjem

povezanega izraæanja. Za tiste, kislikajo na aparate s polnoformatnimtipalom, je æe od nekdaj dobroposkrbljeno: denimo pri Canonu

lahko izbirate med 14, 15, 16, ali 17mm,fiksnimi objektivi, zumi, s polnim kotomribjega oËesa ali s perfektno linearnokorekcijo. V πirokem kotu je vsak

milimeter nov, drugaËen svet! Komur toni dovolj ima na voljo celo sigmin zum12-24mm, torej je ponudba res πiroka.Ko preskoËimo v APS-C format se le-taneverjetno zoæi: canonov zum 10-22,sigma 10-20, tokina in tamron s

sorodnimi znaËilnostmi... nedavno jesigma predstavila nekaj novih

ekstremnih objektivov in to je to, na koncustvar okusa, stila, denarnice in æelja - ter

seπtevek kompromisov pri odloËitvi. Kadardelam z dvemi ohiπji je izbira enostavna: naenem ohiπju πiroki zum, na drugem tele zum,vendar pa si mnogokrat zaæelim πe kako norosliko, seveda s kakπnim norim objektivom. Vsvetu formule 1 za nore stvari alieksperimente prepogosto ni Ëasa, ker je sicerogroæeno normalno poroËanje: priprave,πtart, dogodki na stezi, prihod v cilj,proglasitev zmagovalca. Za neke res noroπiroke kote imaπ na voljo na vsaki dirki mordale 10 minut Ëasa tik pred πtartom, na πtartnirazvrstitvi. Zato je najbolje za eksperimente

imeti tretje ohiπje, na njem pa kakrπen kolinori objektiv: na 10 standardnih slik si lahkoz njim bliskovito privoπËiπ πe kake 3-4odπtekane: noro globoke, razpotegnjene,kjer ferrariji, mclarni in BMW-ji postanejodefektni, efektni ali pa ... imaπ znova en

plan-drugi plan), a takrat je vmes trebanarediti tudi kopico ‘navadnih’ slik: dirkaËi,inæenirji in mehaniki med pripravami, πefimed taktiko in VIP nasmeπki, pa prave innamiπljene starlete...V seπtevku nesporazumov sem dobil na test

zgreπen kot, posnetek, neuporabno vsebino,svetlobo ali kompozicijo. Ker si veËinodirkalnega dogajanja daleË stran ob stezi,nimaπ pogosto priloænosti ali Ëasa da biiæzivel in ujel svoje ekstremne in πirokokotnevizije, le 10 minut tik pred πtartom, ko lahkoprideπ fiziËno zelo-zelo blizu (saj veste: prvi

odliËen, a napaËen objektiv! Sigma 10-20mmF4-5.6 EX DC HSM je Ëudovit objektiv,namenjen aparatom s APS-C senzorjem sfaktorjem izreza 1,5 - 1,6x, ki pa na æalost ninajbolj primeren za uporabo na CanonoviEOS-1 seriji. Pa me je gnala radovednost insem pomislil: za preizkus ga bom nataknil na



EOS-1D (ki ima faktor izreza 1,3x), Ëe pa bovinjeta premoËna bom moteËe deleenostavno izrezal! Toda glej ga zlomka: Ëe jena EOS-1DS æe imel precej ribljemu oËesupodoben krog, pa je bila v iskalu na EOS-1Dizrisana celotna slika! Skratka: objektiv, kiima po specifikaciji proizvajalca kot zajema102,4 stopinje izriπe πe precej veËjo in πirπosliko! »e raËunam poenostavljeno potempridem do dejstva: najπirπa goriπËnica, torej10 mm x 1,3 (‘crop’ faktor EOS-1D serije) =13mm! VAUUU! To je celo hujπe odoriginalnega objektiva s 14mm (na ohiπjuEOS-1DS)! Vse to pri 4x (Canon) ali 2x (Sigma)niæji ceni, zravem pa imam πe zelo uporabenzum vse do 20mm, kar bi na EOS-1D naneslookroglih 26 mm. Tako imam lahko v dveh

potezah dve razliËni sceni: ektremno πirokos 13 ali 14 mm æariπËa, hip zatem pa πe kakπnorelativno ‘normalno’ πiroko sliko s 26mmæariπËnice! V reportaæni fotografiji je dostikrattreba biti predvsem hiter, a vseenoraznovrsten: za tretji posnetek je pravilomav rokah æe nov objektiv s 135, 200 ali celo300 mm. Toda moje novo fenomenalno inhkrati ekonomiËno odkritje SIGMA 13mm imapri vsem tem tudi svoje slabosti (na kamerahz izrezom 1,5X ne pride do izraza): pri uporabina 10mm lahko na skrajnih koncih slike vrobovih vidimo senËico vinjete, ki pa variraod stopnje zaslonke. Pa πe to: Ëe æeliteuporabiti soËasno πe kak filter: polarizatorali cokinovov kit potem se bo vinjeta tolikopoveËala, da bo slika brez velikega izreza

neuporabna - torej je tudi lov za tako πirokimkotom nesmiseln. OdloËiti se je treba meduporabo filtrov ali zelo πirokega kota. Pa πena vinjeto je treba paziti, tako da sem sepogosto odloËil potegnit zum z 10 na pribliæno11mm, kjer vinjeta celo na EOS-1D popolnomaizgine. Dirka F1 zaradi svoje Ëasovneomejenosti morda ni najboljπa priloænost zatestiranje ekstremnih reπitev, a bolje malokakor niË: v tem 10-minutnem fotoeksperimentu sem vseeno dobil kakπnih 30zanimih slik, 3 med njimi pa - æe zaradidogodka in ekstremnega kota snemanja -izstopajo. Za kaj veË bo potrebno iskati novopriloænost (recimo Monako), drug objektiv alicelo drugo kombinacijo ohiπje-objektiv, ahkrati dodati kupËek denarja. NeskoËni

zaËarani krog iskanja, raziskovanja,eksperimentiranja, napak, povpreËnihrezultatov, polomij in redkih bleπËeËihuspehov. Vsekakor velja: tako pokonstrukciji, optiki in uporabnosti je Sigma10-20mm F4-5.6 EX DC HSM briljantenobjektiv, a se (tako kot vedno) mora vsak prisebi odloËiti Ëe je to zanj, za njegov stil innamen uporabe ustrezen objektiv. Moj F1eksperiment ‘Sigma 13mm’ je bil dokajuspeπen za prvi poskus, a bi ta kombinacija(zum pri 11mm ali veË ) zagotovo doseglaresniËno izvenserijske perspektive inrezultate tudi pri slikanju interijerja, naraveali kakrπne koli druge ekstremno πirokokotnenorosti po vaπem (in mojem) ukusu.

Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË



Druæina kompaktnih digitalnih fotokamer Nikon Coolpix bokmalu veËja za “super zoom” Ëlana. Pri Nikon kamerahkompaktnega razreda smo æe nekaj let pogreπali kamero zveËjim razponom goriπËnic.Nova kompaktna kamera iz razreda kamer z veËjim razponomgoriπËnice Nikon Coolpix P80 nudi loËljivost tipala 10,1milijona slikovnih toËk ter objektivomNIKKOR z 18-kratno optiËnopoveËavo z razπirjenotelefoto zmogljivostjo(digitalni zum).Ne manjkajo niti sta-bilizator slike VR terkopica naprednih funkcijpreko slikovnih progra-mov.Coolpix P80, je enanajmanjπih v svojem razredu in ima objektiv z velikimrazponom od πirokokotnega do super telefoto (27-486 mmekv.35mm).Skladno z æeljami uporabnikov so inæenirji v fotokamerovgradili roËni nadzor osvetlitve (Ëasa in zaslonke) in visokoobËutljivost do ISO 6400 za uporabo pri slabih svetlobnihpogojih. Zmogljiv zoom objektiv lahko izostri predmete, ki

Sony je izdal na prvi pogled æe znano kamero, vendar sspremenjeno πteviËno oznako. S povrπnim pregledomtehniËnih podatkov ugotovimo, da so razlike komaj opazne,vendar obstajajo, a le v notranjosti. Sony Cyber-shot H10Sony Cyber-shot H10Sony Cyber-shot H10Sony Cyber-shot H10Sony Cyber-shot H10 senajbolj razlikuje od H3 po vgrajeni stabilizaciji na senzorjuSuperSteadyShotSuperSteadyShotSuperSteadyShotSuperSteadyShotSuperSteadyShot in pa veËjem zaslonu - 3 palËni v primerjaviz 2.5 palËnim pri H3- loËljivosti 230 000 toËk (H3 ima 115000). Zanimivo je, da Sony ni podlegel trendu veËanja πtevilatoËk na senzorju, kar je dobro, saj 8M zadostuje tudi za A3poveËanja. (Ste se æe kdaj vpraπali ali take poveËave rabite?)Kamera kompaktnih dimenzij se lahko pospravi v vsak veËjiæep, ne glede na to, da ima razmerje razpona goriπnic do10x. ZaËetni kot, ki je sestavljen iz 38mm (ekv. 35mm) nipreveË impresiven, enako velja tudi za 380mm (ekv. 35mm)v tele poziciji. Vendar vtisi se spreminjajo, ko to primerjamos konkurenco enakih dimenzij. Kamere podobnih dimenzijnudijo namreË le 6 - 7x zume, tiste, ki pa ponujajo veË, soobËutno veËjih dimenzij (razen Canon SX100, ki je jekonkurenËna).Prvo, kar me je prijetno presenetilo, je hitrost fokusa, priËemer se moramo zavedati razreda, v katerem se nahaja.Kamera nima kontinuiranega fokusa, zato premikajoËeobjekte ali predizostrimo ali pa poskuπamo uloviti na sreËo.Sony H10 uspe na polni avtomatiki, brez predizostritve,

izostriti premikajoËe se motive. V kameri je na “zeleni”avtomatiki vkljuËeno avtomatsko prepoznavanje scen in DRO(dynamic range optimizer).S tem je Sony naredil kamero namenjeno uporabniku, ki sene æeli ukvarjati z izbiro scenskih progama, takπnemu pa sona koleπËku potrebna le dva poloæaja - “AUTO” in “HiISO”. AUTO za veËino situacij, HiISO pa v primeru, ko æeli noËniposnetek.To pa ne pomeni, da kamerane omogoËa tudi kretivnejπoizbiro parametrov snemanja.©tevilËnost æe v naprejpripravljenih scenskihpostavk omogoËaoptimalno reguliranje zaveËino situacij.Sony se ni odloËil za dvig koliËine toËk na senzorju inposlediËno je nastala viπja kvaliteta slike. Æe predhodnik jeimel 14-biten konverter signala s senzorja, kar je priπlo doizraza πele s funkcijo DRO. Sedaj visoko kontrastni motiviveË ne zahtevajo poseganja za korekcijo ekspozicije.Ravnanje s kamero je zelo preprosto. Edini parameter, ki galahko spreminjamo v AUTO poziciji je korekcija ekspozicije.Okoli klasiËnega, πtirismernega gumba, se nahaja koleπËek,znotraj njega gumb SET/OK. Pritisnemo srednji gumb,obrnemo koleπËek in ponovno pritisnemo srednji gumb. Zelohitro in enostavno.Enak postopek je tudi na P in polavtomatskih programih A,S in M. V teh postavkah je moæno izbrati obËutljivost domaksimalno ISO 400, veËja obËutljivost je moæna le v Hi ISOprogramu, vendar tam kamera sama doloËa obËutljivost inna izbiro le-te mi nimamo vpliva.Pri turistiËnih motivih in moËnem popoldanskem soncunaredi DRO priËakovano in zmanjπa kontrast, s Ëimer “poda”podrobnosti iz temnih delov motiva. Kar se dometa tiËe je

bliskavica na nivoju tega foto razreda. Ima pa eno zanimivolastnost. Ni ji mogoËe nastaviti odstraniti efekta rdeËih oËi.Sprehod skozi nastavitve pokaæe da je ta funkcija vezana sprepoznavanjem obrazov. Ko kamera prepozna obraz, samavkljuËi predblisk za izniËevanje tega efekta. Seveda se lahkoto funkcijo izkljuËi in se jo doda roËno.Visoki ISO je bil πe nedavno v kompaktnem razredu misijanemogoËe. Tehnologija, posebej algoritmi za odpravoπumov, so moËno napredovali. Tako je postal tudi v tem

razredu ISO 3200 uporaben. Sony H10 Sony H10 Sony H10 Sony H10 Sony H10 v HiISO nastavitvi ne dopuπËa roËne

spremembe ISO vrednosti.Nekaterim bo to vπeË, drugimne. Odvisno je od tega, koliko jekdo pripravljen vplivati nakonËni videz fotografije.Potrebno je prinesti odloËitev: alibomo fotografirali z visokoobËutljivostjo in dobili hitrost, skatero ne bomo roËno stresli

slike ali bomo vzeli stativ inuporabljali dolgo ekspozicijo.In na koncu poglejmo, komu je ta kamera sploh namenjena.Druæinsko-popotniπkem fotografu, ki æeli zanesljivoavtomatiko in noËe razmiπljati o fotografiji, temveË æelikvalitetno dokumentirati kakπen druæinski dogodek alipotovanje. Sony H10 ponuja kvalitetno sliko, pripravljeno zaizpis brez kakπne raËunalniπke obdelave. Glavni adutikamere, ki jo lahko nosimo v malo veËjem æepu, so velikzaslon, stabilizacija na senzorju in enostavna uporaba.Razpon goriπnic uvrπËa H10 v razred srednjega zooma, vendarπe zmeraj dovolj kompaktnih dimenzij. V primerjavi sCanonom G9 je niæja za 3.5mm, debelejπa za 6mm, πirina paje pri obeh enaka. Canon ima obseg goriπnic od 35mm do210 mm (kev. 35mm), kar je 6x razmerje.Tistim, ki si æelijo takπno kamero, katera jim bo naredilagotove slike, ne æelijo pa se preveË ukvarjati s postavkamisnemanja in naknadno obdelavo, predstavlja Sony H10 spribliæno ceno 300euro zanimivo izbiro, vredno razmisleka.

Æeljko BoæiÊÆeljko BoæiÊÆeljko BoæiÊÆeljko BoæiÊÆeljko BoæiÊ

e-Fotografija teËaji fotografije, foto delavnice, f

Sony CyberShot H10

Nikon COOLPIX P80 - odkrivanje sveta od blizu in daleËso oddaljeni le 1 cm, stabilizator slike pa kompenzira tresenjefotokamere.Z Nikonovim procesorjem EXPEED za obdelavo fotografij jeP80 pridobila na hitem procesiranju slike in njeni kakovostniobdelavi. Kazuhiro OkanoKazuhiro OkanoKazuhiro OkanoKazuhiro OkanoKazuhiro Okano, podpredsednik oddelka za izdelkeπiroke potroπnje pri Nikon Europe, pravi: “Coolpix P80 ima

vse: zmogljiv objektiv, roËni in samodejni naËin,napredne tehnologije v kompaktnem in ergonomsko

oblikovanem ohiπju. Vsi, ki iπËejo vsestranski,visokokakovosten fotoaparat, ki ga bodo

zlahka nosili s sabo, bodonavduπeni.”Fotokamera, ki lahkomarsikateremu fotografu

predstavlja most medkompaktnimi ter D-SLR

aparati, ima vgrajeno elektronskoiskalo in 2,7-palËni zaslon. Poleg dobrih sploπnih zmogljivostiza razred kompaktne kamere, ki jih omogoËajo objektiv sπirokim razponom, stabilizator slike in visoka loËljivost tipala,vsebuje novi P80 tudi tehnologijo, ki omogoËa dobrerezultate v specifiËnih podroËjih uporabe. Vgrajene so æe triznane Nikonove inovacije, namenjene skupinskim inposameznim portretom - samodejno ostrenje s prednostjo

obrazov, vgrajeno zmanjπanje uËinka rdeËih oËi in digitalnoosvetljevanje pri fotografiranju ob slabi svetlobi podpira πevisoka obËutljivost ISO. Na voljo je tudi snemanjevideoposnetkov in 15 slikovnih naËinov, ki so prilagojeniposameznim nastavitvam in podroËjem uporabe.Nikon COOLPIX P80 je enostaven za uporabo in uporabnikomna preprost naËin ponuja veË inovativnih reπitevfotografiranja. Moænost “Optimiziraj sliko” omogoËa, dauporabnik po fotografiranju shrani enobarvno sliko z enimod πtirih razliËnih filtrov, obenem pa ohrani izvirno barvnosliko.Coolpix P80 je fotokamera za druæinske fotografskenavduπence, popotnike, ki si æelijo preprosto kompaktnofotokamero, ne æelijo pa se povsem odreËi roËnemu nadzoru.Z veË kot ducat scenskimi naËini, ki so prilagojeni situacijam,kot so noË, ognjemet, morje, panorama in πportni dogodki,lahko v veËini obiËajnih okoliπËin prednastavite fotokameroza doseganje kar najboljπega rezultata. Moænost snemanjavideoposnetkov omogoËa realistiËno snemanje dogajanja shitrostjo 30 sliËic na sekundo in posnetkov v intervalih, sËimer lahko razkrivate skrivnosti v naravi, ki se odvijajopoËasi, po veË ur ali celo dni. Fotokamera ima vgrajenega 52MB notranjega pomnilnika in je zdruæljiva s pomnilniπkimikarticami SDHC.



, foto izleti, veË na www.e-fotografija.si

Nova serija Pentaxovih objektivov z oznakoDA* je namenjena najzahtevnejπimuporabnikom, ki od objektivov priËakujejoizredne optiËne lastnosti, dobro izdelavo terhiter, tih in natanËen autofokus. Ti objektivipredstavljajo vrh ponudbe Pentaxovihobjektivov in so sinonim za kakovost.Toda ali to vedno dræi?Sploπen opis DA*Kot vsi objektivi iz druæine DA* so tudi ti trije“weather resistant”, kar nam omogoËa, obuporabi s K10D ali K20D, fotografiranje tudina deæju, snegu ali pa celo sredi puπËave brezbojazni, da bi nam ob normalni uporabi vlagaali prah priπel v objektiv ali v fotoaparat.Prav tako ima DA* serija prenovljen sistemostrenja. Za razliko od kardanskega prenosauporablja t.i. SDM (Supersonic Drive Motor)v samem objektivu kar omogoËa hitrejπe inpredvsem veliko tiπje ostrenje. Uporabnik boæe ob prvem ostrenju opazil, da je skorajnesliπno, kar je zelo velik napredek odostrenja s kardanskim prenosom. Tako jePentax s SDM odpravil πe zadnjo veËjopomanjkljivost - glasno ostrenje dosedanjihFA in DA objektivov.Omenjena trojica ima tudi Pentax Quick-Shiftsistem, ki omogoËa roËno ostrenje brezpreklopa na MF naËin ostrenja. Tako lahkouporabnik v situaciji kjer AF ne more pravilnoizostriti (zaradi premalo kontrasta ali premalosvetlobe) sam hitro koregira ostrenje. Vsi trijeobjektivi imajo notranje ostrenje - prednjaleËa na objektivu se ne vrti. To omogoËa

enostavno uporabo filtrov. Prav tako je vsemobjektivom priloæena sonËna zaslonka.DA* 50-135 mmDA* 50-135mm je srednji-zoom (2,7x faktorzoom-a) objektiv. Kot je razvidno æe iz imena,pokriva goriπËnice od 50 mm pa vse do 135mm. OmogoËa uporabo odprte zaslonke F2.8

skozi celotno zoom podoËje.Tudi tu je ohiπje zelo kvalitetne izdelave.Objektiv ima notranje zumiranje in je skozicelotno obmoËje enake dolæine - se nerazteguje niti krËi. Zumiranje poteka povsemzvezno. ObËutek pri dræanju je dober leprecejπen del objektiva zavzema obroË zaroËno ostrenje, ki ga uporabnik lahko (πeposebej v prvih dneh uporabe) pomotomazamenja za obroË za zumiranje.OptiËnim lastnostim tega objektiva se ne daoporekati. Razmeroma oster je æe pri F2.8. OdF3.5 naprej pa je ostrina æe odliËna. Vprimerjavi z DA* 16-50mm je ostrina

fotografije, sploh pri najbolj odprti zaslonki,na strani DA* 50-135mm. Fokusiranje je tuditu pri dobri svetlobi in kontrastu izredno hitro,pri temnejπih pogojih se pa obËasno “lovi”.©e posebno v temnejπih pogojih je obËutnohitrejπi od DA* 16-50mm.Pri polno odprti zaslonki je zaznati nekajvinjetiranja, ki z zapiranjem zaslonke do F4.5postopoma izginja. Prav tako je opazno nekajkromatske abreacije (CA) pri najbolj odprtih

zaslonkah nad F4.DA* 200 mmDA* 200mm je objektiv sfiksno goriπËnico 200mm.Njegova uporabnost se zeloizkaæe pri portretni foto-grafiji, lahko pa ga upo-

rabimo tudi za fotografiranjebolj oddaljenih motivov.

Ohiπje je tudi tu na nivoju serijeDA*. Glede na teæo in 200 mm bi lahko boljzahteven uporabnik pogreπal nastavek zastojalo. Toda πe vedno je aparat s temobjektivom povsem stabilen na moËnejπemstativu.Takoj, ko naredimo prve posnetke s temobjektivom vidimo, da gre za resniËno izjemenobjektiv. Tako po izdelavi kot tudi po optiËnihlastnostih. Ima πe boljπe optiËne lastnosti kotæe zelo dober DA* 50-135mm. Ostrenje potekaizredno hitro in skoraj nesliπno. Tudi vtemnejπih prostorih v veËini primerov ostri πevedno zelo hitro (do 2 sekundi). Le obËasnose pojavi lovljenje fokusa. Takrat pa lahko

Pregled objektivov Pentax DA* 50-135 f2.8 in DA* 200mm f2.8traje iskanje fokusa tudi do 4-5 sekund in nizagotovila, da bo uspeπno. V tem primeru jefokus najbolje roËno popraviti, kar je zelohitro zaradi Quick-Shift sistema. Vseeno jeobËutno hitrejπi in natanËnejπi od DA* 16-50mm v temnejπih pogojih.Rahla CA je pri moËni svetlobi opazna dozaslonke F4, pri bolj zaprti zaslonki papopolnoma izgine. Pri zaslonki F2.8 je opaznorahlo vinjetiranje, ki æe pri F3.5 izgine.TehniËnipodatki:Testne fotke od f2.8 do f22Testne fotografije so bile opravljene s PentaxK10D z nevtralnimi nastavitvami (naravnebarve, kontrast, ostrina in saturacija na 0) inRAW formatu, konvertirano v JPEG brezdodatne obdelave. Izbrane zaslonke so bile:F2.8, F3.5, F4.5, F8, F11, F16 in F22. Vsiobjektivi imajo priËakovano najboljπo ostrinookrog zaslonke F8 in najmanj ostrine pri F22ter F2.8. (testne fotografije so predstavljenena www.e-fotografija.si)ZakljuËekPentax je s svojo DA* serijo naredil velik koraknaprej glede na DA serijo, namenjenodigitalnim Pentax DSLR fotoaparatom.Objektivi so pokazali izjemno kakovostizdelave, odpornost na vremenske vplive,hitro in tiho ostrenje in najpomembnejπe -izredne optiËne lastnosti. Objektivi so æe prirahlo zaprti zaslonki izredno ostri.DA* 50-135mm se je izkazal tudi zaprimernega za makro posnetke s pomoËjekvalitetne predleËe. Igor VizecIgor VizecIgor VizecIgor VizecIgor Vizec



Po kvalitetnih, lepih in zmogljivih IXUS 70 in75, so pred slabim mesecem na træiπËe priπlikar πtirje nasledniki, zdaj æe upokojenih IXUS70 in 75. Do sedaj so prve πtevilke oznaËevale,koliko milijonov toËk premore kamera. Prinovih modelih pa so se tega dræali samo priIXUS 80 in 82, medtem ko IXUS 85 in 90 v sebiskrivata tipalo z deset milijoni toËk. Zakaj sosedaj predstavili kar πtiri nove kamere v minirazredu, koliko se med seboj razlikujejo inkatera je najprimernejπa za nakup je opisanov tem testu.Da kar zaËnemo s prvima dvema kameramaIXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80 in 8282828282. Gre za identiËni kameri, takopo obliki, delovanju, kot samimi tehniËnimipodatki. Kje se pa potem razlikujeta se vsispraπujejmo. IXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80 je moæno dobiti v πtirihrazliËnih barvah (klasiËni srebrni, roænati,Ëokoladni in karamelni), medtem ko je IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS8282828282 dobavljiv izkljuËno v modri barvi in samo vtrgovinah BigBang. Canon se je namreËodloËil, da se za prodajo IXUS 82IXUS 82IXUS 82IXUS 82IXUS 82 doloËi samoenega trgovca v dræavi (enako velja po vsejEvropi). Poleg IXUS 82IXUS 82IXUS 82IXUS 82IXUS 82 pa zraven podarijo πeoriginalno usnjeno Canon torbico (kar je priIXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80 potrebno dokupiti dodatno - vrednost30euro).»e je do sedaj veljalo, da se Canon bolj kot nedræi stran od “bojevanja” z drugimi podjetji otem, katera kamera ima veË milijonov toËk jeta teorija sedaj z modeloma IXUS 85IXUS 85IXUS 85IXUS 85IXUS 85 in 9090909090zavræena. IXUS 85IXUS 85IXUS 85IXUS 85IXUS 85 je vizualno enak kot IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS80/8280/8280/8280/8280/82, ima enake funkcije kot tudi delovanje.Razlikuje se edino v tipalu, ki ima kar desetmilijonov toËk - le to je za nekatere πe vednoodraz kvalitete aparata. Tudi IXUS 90IXUS 90IXUS 90IXUS 90IXUS 90 imadeset milijonov toËk, toda pri tem modelulahko opazimo spremenjeno obliko kamere.Ohiπje na otip deluje bolj masivno, linije sobolj ostre, kamera pa je malenkost veËja odostalih treh. Ni pa veËje samo ohiπje. VeËji jetudi LCDLCDLCDLCDLCD zaslon na zadnji strani kamere, ki imapremer 3 palca3 palca3 palca3 palca3 palca, medtem ko so na preostalihveliki standardnih 2,5 palca2,5 palca2,5 palca2,5 palca2,5 palca.Druge stvari, ki so opisane v nadaljevanju, sopri vseh kamerah identiËne.Objektiv je na novo razvit. Sedaj je tudi Canondodal optiËno stabilizacijooptiËno stabilizacijooptiËno stabilizacijooptiËno stabilizacijooptiËno stabilizacijo v mini razredkamer. »eprav je objektiv na novo razvit paima πe vedno standardni trikratni razpongoriπËnic. »e se ozremo h konkurenci nam le-ta nudi v mini razredu tudi æe 7-kratno optiËnopoveËavo. A Canon raje strmi k veËji kvalitetiter hitrosti delovanja kamere v praksi, kot pa,da bi kamera izgledala superiorno v teoriji -na papirju.Bliskavica ostaja nespremenjena in kar je

najpomembnejπe, njeno polnjenje je izjemnohitro, tako da lahko tudi v zaporednem naËinufotografiranja fotografiramo z bliskavico, karje pri veËini kamer drugih proizvajalcev vminirazredu onemogoËeno. Bliskavici lahkonastavljamo tudi jakost, in sicer v + ali -.Ostrenje je izjemno hitro. Kamera lahko ostriv centru slike, lahko jo nastavimo, da ostriv AiAF (inteligenËni avtofokusni sistem)naËinu, ki deluje tako, da kamera samapoiπËe najkontrastnejπo toËko in jo izostri.Najuporabnejπi naËin pa je “FaceDetect”“FaceDetect”“FaceDetect”“FaceDetect”“FaceDetect”naËin prepoznavanja obraza. Le-ta znan æeiz predhodnih modelov kamer. FaceDetectsamodejno prepozna do devet obrazov nafotografiji, tako, da nastavitve in fokusnastavi tako, da je kar najveËjipoudarek na obrazu portretiranih.Med fotografiranjem, ko kamera zaznaobraz, se na LCD-zaslonu obraz ali veËobrazov obrobi s kvadratom in ne glede nato, ali premaknete kamero, bo pro-gram v njej obrazu sledil, dokler tane bo zaπel iz kadra. Tehnologijo se odpredhodnih kamer πe dodelali in sedaj namomogoËa, da ko so obrazi v kvadratku insproæilec pritisnjen do polovice se obrazi vkvadratki poveËajo in tako laæje vidimomimiko obraza. »e obrazi na fotografiji nisozaznani / ali ne slikamo ljudi se ostrenje brezzakasnitve avtomatsko prestavi na AiAF.Druga programska funkcija, ki je bilaizboljπana je redukcija rdeËih oËi. »e kameraæe med fotografiranjem zazna obraz in naposneti sliki zazna rdeËe oËi, bo le-teavtomatsko odstranila. V kolikor jih kamerani avtomatsko odstranila pa lahko mi tonaredimo roËno z vsega dvema klikoma vmeniju. Samo pritisnemo funkcijo zaodstranjevanje rdeËih oËi, roËno oznaËimo,kje na fotografiji rdeËe oËi so in s pritiskomgumba “New file” ali “Overwrite” naredimokopijo fotografije ali pa kar presnamemofotografijo.Za nekatere, z æeljo hitrejπega delovanja skamero, je dobrodoπla funkcija, ki takoj pozajeti fotografiji na zaslonu prikaæe nekakπenpredogled slike, kjer lahko doloËimo, da nampoleg zajete fotografije pokaæe tudistoodstotni izrez iz fotografije v toËki, kjer jebila ostrena. To pomeni, da imamo lahkotakojπen pogled na stoodstotno velikostmotiva, saj nam ni treba uporabljatipribliæevanja v naËinu Playback.Med fotografiranjem se lahko na zaslonuizpiπejo prav vsi potrebni podatki in πe mnogododatnih funkcij. Naj omenim le eno izjemno

uporabno (Ëe fotografije razvijate), ki nazaslon (zgoraj in spodaj) nariπe navideznihorizontalni Ërti, s katerima imate vpogled vfotografijo formata 3 : 2. To pomeni, da Ëebosta ti Ërti prekrivali glavo in noge, teh nebo na razviti fotografiji formata 3 : 2 (15 x 10cm).Vsak gumb na zadnji strani ima vsaj enofunkcijo. Izjemno dobrodoπla je tudi lastnost,da si lahko na gumb, ki je namenjen izkljuËnotiskanju v povezavi s tiskalniki, nastavimo

æeleno funkcijo, ko kamera ni povezana stiskalnikom. S tem gumbom lahko prikliËemonastavitev za spreminjanje stopenj WB, EV,prek njega lahko snemamo video zapis itd.Med fotografiranjem, ko je sproæilec æepritisnjen na polovico, pa prevzame funkcijoviπanja vrednosti ISO. »e fotografirate vslabπih svetlobnih pogojih brez bliskavice inkamera zazna, da bo vaπ posnetek verjetnozamaknjen, zaËne ta gumb opozarjati zutripajoËo modro luËko. »e jo pritisnemo, bokamera zviπala vrednost ISO do te vrednosti,da posnetek ne bo zamaknjen. Poleg tega jev meniju tudi opcija, da kamera sama opravito korekturo, brez da bi nam bilo potrebnopritiskati na ta gumb in tako ga lahko imamonastavljenega za kakπno drugo lastnost.Seveda pa ta funkcija ni vsemogoËna.Vrednost ISO kamera nastavi na najviπjo 800ISO, kar ni dovolj v vseh pogojih. V temprimeru lahko roËno nastavimo vrednost3200 ISO, kar je najveËja obËutljivost tipala vtej kameri.Kot vsak IXUSIXUSIXUSIXUSIXUS do zdaj imajo tudi novi modelimoænost samodejnega delovanja. To pomeni,da za vse nastavitve poskrbi kamera sama.Moænost je tudi delovanje v naËinu P, kjerlahko nastavljamo veËino nastavitev, izvzetista moænosti nastavljanja zaslonke in Ëasaosvetlitve. V scenskih naËinih je velikoprednastavljenih moænosti delovanja kamere,od portretnega naËina, noËnega, otrok inljubljenËkov, delovanja kamere,

prilagojenega fotografiranju v prostorih,sneænega naËina, kjer kamera “odstrani”modro barvo snega in poskrbi, da fotografijeniso pretemne, do nastavitev za fotografiranjepod vodo itd.Videozapis se zajema pri najviπji loËljivosti640 x 480 pik pri 30 posnetkih v sekundi.Moænost je tudi zajem v slabπi kakovosti intudi videozapis s 60 posnetki v sekundi niizvzet iz kamere.Ko smo v naËinu ogleda fotografij Playback,

lahko æe posnetim fotografijam(kot je opisano æe prej)popravljamo rdeËe oËi, poznejejim lahko spreminjamointenzivnost barv (enako, kot dabi æe pred fotografiranjemnastavili naËin zapisa barv).Barvna intenzivnost “vivid”poudari vse barve, v naËinu Neu-tral so barve bolj blede “realne”.Kamera ponuja tudi moænostËrno-bele fotografije, naËin zapisasephia in tudi zapise s poudarjenomodro barvo (uporabno za boljπointenzivnost barve neba).V meniju Playback lahko

nastavimo, da Ëe dvakrat pritisnemogumb za ogled fotografij, se te zaËnejoprikazovati v naËinu Slideshow ali pa sekamera “prelevi” v diktafon in zajemamosamo zvoËni zapis.Glede same slike je potrebno povedati, dakamera æe na povsem avtomatskihnastavitvah naredi lepo fotografijo zadruæinski album. Tudi v slabih svetlobnihpogojih se kamera z avtomatskiminastavitvami odreæe dobro, saj so fotografijeostre in dobro osvetljene. V kolikor æelitedodati veË barv za πe bolj æive in oËesuprijaznejπe fotografije je tu funkcija “Vivid”.V kolikor vam avtomatika ni po godu, lahkokamero upravljate v “roËni avtomatiki”, kjerlahko prenastavljate prav vse funkcije razenzaslonke in Ëasa.Med samimi modeli IXUS 80, 82, 85 in 90IXUS 80, 82, 85 in 90IXUS 80, 82, 85 in 90IXUS 80, 82, 85 in 90IXUS 80, 82, 85 in 90 niopazne razlike v kvaliteti fotografije. Tudi med8 milijonskima 8080808080 in 8282828282, ter 10 milijonskima8585858585 in 9090909090 ni razlike, razen pri poveËavahvelikosti 30 x 40cm, kjer pride do izraza veËmilijonov toËk iz 8585858585 ter 90 90 90 90 90.

In katera kamera je primerna za vas?Pri IXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80IXUS 80 lahko izbirate med razliËnimibarvami. IXUS 82IXUS 82IXUS 82IXUS 82IXUS 82 je samo v eni barvi a zatozraven dobite æe originalno usnjeno Canontorbico. IXUS 85 IXUS 85 IXUS 85 IXUS 85 IXUS 85 se lahko pohvali z 10 milijonitoËk. IXUS 90IXUS 90IXUS 90IXUS 90IXUS 90 pa πe z veËjim zaslonom.Kaj potrebujete, Ëesar ne, a si vseeno æelite,in kaj boste kupili, pa je na vas.

Æiga IntiharÆiga IntiharÆiga IntiharÆiga IntiharÆiga Intihar

Canon IXUS 80, 85, 90



Olympus SW “kamere za pod vodo”Kopanje v UniciTokrat sta se v mojih rokah znaπla dva kompakta, ki po svojihfotografskih sposobnostih prav v niËemer ne izstopata izpovpreËja ostalih kompaktov istega cenovnega razreda,mogoËe celo nekoliko zaostajata. A vendar o njima nebi pisal,Ëe nebi bila nekaj posebnega - trenutno najbolj trpeænakompakta v tem razredu, saj se z njima lahko potapljamo,preæivita pa tudi kak (ne)naËrtovan padec na tla. Govorimseveda o Olympusu mju 1030 SW ter njegovi manjπi sestricimju 850 SW.Najbolj pomembne tehniËne lastnosti aparata mju 1030 SWso: tipalo z 10 milijoni toËk, objektiv 5.0-18.2/3.5-5.1(ekvivalentno 28-102mm v 35mm formatu), 6.9 cm diagonalozaslona, ISO razpon od 80 do 1600, vodo-odpornost do 10mglobine, odpornost na padce z viπine do 2m ter odpornost napritisk 100kg. Mlajπa sestrica pa ima tipalo z 8 milijoni toËk,objektiv 6.7-20.1/3.5-5.0 (ekvivalentno 38-114mm v 35mmformatu), 6.4 cm diagonalo zaslona, ISO razpon od 64 do 1600,vodo-odpornost do 3m globine ter odpornost na padce z viπinedo 1.5m. Poleg naπtetih (ter nekaterih manj pomembnih)lastnosti imata oba tudi vgrajeno bliskavico z dosegom do 4mter LED diodo za osvetlitev pri makro fotografiji, razporeditevtipk pa je na obeh aparatih enaka.

Aparata sta relativno teæka, saj je moral proizvajalec zaradizagotavljanja vzdræljivosti lahke in mehke materiale (predvsemrazliËne plastike) zamenjati z kovinskimi. Tudi objektiv jerelativno temen (minimalna zaslonka 3.5 - 5.1), kar je posledicatankega ohiπja (21mm) ter dejstva, da mora biti objektiv v celotivgrajen v ohiπje, saj je le tako moæno zagotoviti odpornost napritisk 100 kilogramov. Odstranjevanje obËutljivih mehanskihsklopov pa je privedlo do tega, da ima aparat namestooptiËnega stabilizatorja slike (pri katerem se premikajo senzorin/ali leËe v objektivu) digitalni stabilizator, ki deluje tako, daaparat samodejno poveËa ISO obËutljivost senzorja ter takoskrajπa Ëas in poslediËno zajame nestreseno sliko. StranskiuËinek te reπitve so nekoliko bolj πumeËe fotografije v slabihsvetlobnih pogojih, a vseeno je bolje to kot pa uniËenmehanski stabilizator po petem padcu aparata.Shranjevanje fotografij je izvedeno v JPEG obliki razliËnihvelikosti in kakovosti, RAW oblika zapisa æal ni podprta.Kvaliteta slike je zadovoljiva, le robovi na πirokem koncu soæe opazno mehki, kar je cena efektivne goriπËnice 28mm. Æalne razumem poteze Olympusa, ki v aparat ni vgradil funkcijeodstranjevanja rdeËih oËi na æe postnetih fotografijah, saj biuporabnikom s tem privarËeval kar nekaj Ëasa, tehnologija zato pa je prav tako æe razvita in preverjena. Morda pa nas bopresenetila katera izmed posodobitev aparatove programskeopreme v prihodnosti, ki bo dodala to funkcionalnost.Za snemanje videa, ki ima v najboljπi kvaliteti 640x480 toËkpri 30 slikah na sekundo, potrebujemo hitre xD kartice, sajsmo drugaËe omejeni na dolæino videa 10s, niæje kvalitetevidea pa bolj kot hitrost kartice omejuje prostor na njej. xDkartice so æal nekoliko zgreπene, Ëesar se oËitno poËasi zavedatudi Olympus, zato dobimo skupaj z aparatom vmesnik, ki namomogoËa uporabo microSD kartic.Pred uporabo aparata pod vodo moramo obvezno preverititesnjenje obeh tesnil (eno pri USB vtiËu, drugo pri kartici/

bateriji), saj lahko æe manjπa smet ali Ëloveπki las povzroËitavdor vode v aparat, kar ponavadi pomeni konec njegovegaæivljenja; seveda garancija v tem primeru (malomarnostuporabnika) ne velja. Po uporabi fotoaparata v ekstremnihrazmerah (vodi, blatu, itd) pa moramo fotoaparat obveznoustrezno oËistiti ter pred odpiranjem vratic kartice ali USBvtiËnice dobro posuπiti, saj bi v nasprotnem primeru obodpiranju vanj lahko priπla voda, ki se je nabrala na zunanjistrani tesnila. Morska voda aparatu, Ëe ga po uporabi ustreznooËistimo s sladko vodo, ne πkoduje, zato je primeren tudi zana plaæo, jadranje, surfanje ali potapljanje.Test aparatov je bil izveden na poplavljenem Planinskem polju- kopala sta se v vodi, padala po tleh ter se zakopala v pesekin blato. Moker del testa se je konËal po pribliæno pol ure, sajme je æe poπteno zeblo v roke, tako da je sledilo samo πeumivanje (odstranjevanje blata) ter suπenje. Zaradi majhnihπpranj na aparatu (pri vratcih, zvoËniku itd) ga je na terenuskoraj nemogoËe popolnoma oËistiti (potrebujemo krtaËo, kije ponavadi ne nosimo s seboj), kar zna zelo oteæiti oziromacelo onemogoËiti menjavo baterije ali kartice. Aparata sta vseteste preæivela brez teæav, na zunanjosti pa je vidnih nekajprask, katere so po trditvah proizvajalca nekaj normalnega -proizvajalec namreË garantira delovanje aparata (notranjostiohiπja) ter ne njegovo odpornost proti praskam ali podobnimlepotnim poπkodbam.Zaradi svoje trpeænosti in vodo-odpornosti bo aparat, kljubpovpreËnim zmogljivostim, pritegnil marsikoga, ki pri svojemdelu ali hobiju potrebuje fotoaparat, a ga zaradi novodobnitehnologiji neprijaznega okolja do sedaj ni mogel imeti. Takose bo zaradi svoje majhnosti in trpeænosti, ki omogoËatabrezskrbno noπenje aparata praktiËno vedno in povsod, znaπelna druæinskem izletu na morje ali v æepu gasilca, planinca,ribiËa ali tabornika. Prav vsem pa fotoaparat nudi tudi dodatenbonbonËek - vgrajeno LED diodo lahko uporabljamo kot æepnosvetilko za iskanje kljuËev v torbici, sveæih nogavic vnahrbtniku ali poti iz gozda, ko nas na izletu prehiti noË.

Samo VodopivecSamo VodopivecSamo VodopivecSamo VodopivecSamo Vodopivec



Kamera1 ali kamera2, to je zdaj vpraπanje?Namen Ëlanka je opisati odloËitveni problem izbire med dvemamodeloma zrcalno refleksnih fotoaparatov. Sam sem pred odloËitvijoglede dveh kamer proizvajalca Pentax. Zato tu ne bo podrobnegaopisa tehniËnih lastnosti enega ali drugega modela, ki so dosegljivina spletu (dpreview.com, letsgodigital.com, imatest.com, phto.net,e-fotografija.si, photozone.com in razni blogi s podroËja digitalnefotografije). TehniËne karakteristike in ocene modelov so povzetepo navedenih spletnih straneh in so tudi uporabljene pri izgradnjiodloËitvenega modela. V Ëlanku bo tako posveËena predvsempozornost problemu odloËanja med modeloma. Predstavljen boodloËitveni model, ki naj bi poenostavil in pospeπil proces odloËanjapri izbiri aparata. Za podporo pri odloËitvi sem uporabil program zapodporo veËparametrskemu odloËanju, DEXi. Program je na voljona spletu in kot je razvidno iz spodnje slike, je bil razvit v sodelovanjumed Ministrstvom za πolstvo znanost in πport RS, Fakulteto zaorganizacijske vede v Kranju in Institutom Joæef ©tefan iz Ljubljane.

Zakaj sem sam za Ëlanek izbral ravno Pentaxova modela K10D inK20D? V naπi druæini domuje Pentax æe skoraj 25 let. Predsednikkorporacije Hoya, ki je tudi trenutni lastnik blagovne znamke Pentax,je pred Ëasom na predstavitvi modela K20D v Dubaju izjavi: “Pentaxwill be Pentax!” To je zadostni razlog da bo Pentax naπ druæinski Ëlantudi v prihodnje. So pa tudi drugi razlogi, ki bodo obdelani vnadaljevanju, predvsem pa v sklepu Ëlanka. »e si pa vi æelite napodoben naËin izbrati kamero, lahko v enakem programu na sebilasten naËin in za druge kamero izdelate vrednostno izbiro.Zakaj je pri izbiri novega fotoaparata potreben sistematiËen pristop,opisan v nadaljevanju? Jasno je, da sistematiËen pristop ni nujnopotreben, vendar, zakaj bi se odloËali “na pamet”, Ëe nam pri temlahko pomaga znanost.Kaj je sploh odloËanje? V osnovi je odloËanje proces, pri katerem jepotrebno izmed veË variant (alternativ, inaËic, moænosti) izbrati tisto,ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Eden izmedprincipov odloËanja je veËparametrsko odloËanje, pri Ëemer govorimoo takπnem procesu, ki naj bi zagotovil dovolj znanja za dobro odloËitevter zmanjπal moænost, da bi kaj spregledali. V sploπnem gre zarazgradnjo odloËitvenega problema na manjπe, manj zahtevnepodprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre,kriterije, ki jih loËeno ocenimo glede na vsak parameter. Definiratimoramo drevo kriterijev, kjer je problem strukturiran v veËpodproblemov. Drevo je lahko sestavljeno iz veË nivojev, kar jeodvisno od strukturiranosti problema. Pri tem si pomagamo sprogramskim orodjem DEXi. Najpomembnejπi del DEXi-a je bazaznanja in njena transparentnost, ki omogoËa uporabniku pregled nadmodelom v kateri koli fazi, doseg do vseh vrednosti in uporabljenihpravil ter enostaven dostop do razlag vrednosti. Predstavlja namreËtisti del, ki mora biti ustvarjen za vsak primer posebej in zahtevapodrobno poznavanje problemskega podroËja (v naπem primeru stato Pentaxova modela K10D in K20D in podroËje fotografije).Pri DEXi-u so zaloge vrednosti atributov izraæene s kvalitativnimivrednostmi, torej z besedami, kot so na primer “primerno”,“sprejemljivo”, “dobro”, “odliËno”. Zaloge vrednoti si torej izberemosami tako, da nam Ëim bolje opisujejo posamezen atribut od najslabπedo najbolje ocenjene vrednosti.Kaj je v naπem primeru predmet odloËanja? Kakπne cilje æelimo doseËiz odloËitvijo in katerim zahtevam mora ustrezati izbrana varianta? Vnaπem primeru obravnavamo le dve varianti, in sicer dva Pentaxovamodela K10D in K20D. Je pa odloËitveni model primeren zamedsebojno primerjanje razliËnih modelov znotraj blagovnih znamkkot tudi primerjanje med konkurenËnimi modeli. LastnikiodloËitvenega problema smo potencialni kupci, ki se odloËamo medmodeli aparatov.Drevo kriterijev bo zgrajeno za konkretni primer. V prvem nivoju, vkorenu, je model aparata razdeljen na sam aparat (DSLR), njegovoceno in moænost dobave dodatne opreme. V nadaljevanju je aparatrazdeljen πe na ohiπje, delovanje aparata, kakovost posnetka inupravljanje z aparatom. Naslednje tri slike prikazujejo celotnoodloËitveno drevo z odloËitvenimi kriteriji, zalogo vrednosti terrezultati vrednotenja variant.

Naslednja tabela prikazuje odloËitvena pravila s prikazanimi uteæmi.Razvidno je, da je (individualno doloËeno) najveËja teæa posveËenaπumu v sliki (54%), nato ostrini posnetka (15%) nato pa barvni globini(15%) in kontrastu (15%). Iz odloËitvenih pravil, glede na navedeneuteæi je razvidno, da je bistvena kvaliteta posnetka pri slabihsvetlobnih pogojih. Fotografom, ki upoπtevajo ta kriterij, se delavnikzato moËno podaljπa v zgodnje jutro in pozno popoldne.

Kljub temu, da je kriterij kvalitete posnetka v slabih svetlobnih pogojihmoËno uteæen, je pa po drugi strani spet moËno uteæen kriterijkvalitete posnetka do obËutljivosti ISO400 (65%) saj kljub vsemunajveË fotografiramo v dobrih svetlobnih pogojih. OdloËitvena pravilaprikazuje spodnja tabela.

Seveda program omogoËa izpis grafiËnih rezultatov v zelo velikokombinacijah. Rezultati vrednotenja, ki upoπtevajo naπe uteæi,oziroma osebno preferiranje doloËenih lastnosti modelov, soprikazani na spodnjih grafikonih.

Prvi grafikon nam govori o tem, da je K20D dober aparat, medtemko je K10D primerjaje s K20D primeren aparat. Oba imata malomoænosti pri izbiri dodatne opreme (v primerjavi z Nikonom aliCanonom), obenem pa tudi oba dva precej ponujata za svoj denar.Naj omenim, da je trenutna okvirna cena rabljenega modela K10D s“kit” objektivom, pribliæno polovico cene novega ohiπja K20D.

Naslednji grafikon nam govori o tem, da je K20D po vseh osnovnihkriterijih, ki so prisotni pri nakupu aparata boljπi od predhodnika,K10D.Zadnji grafikon govori o dejstvu, zakaj naj bi zamenjali model aparata.Naj naπtejem razloge, ki zelo izstopajo iz spodnjega grafa, in sicer:live view funkcija, resolucja (pixli), kvaliteta slike pri visoki



obËutljivosti, obËutljivost senzorja, umirjevalnik slike v ohiπju indelovanje AF.Na koncu sistematiËnega odloËanja ponavadi πe upoπtevamofunkcijo, ki jo tudi omogoËa programsko orodje, in sicer funkcijo “kajËe” (“what if” v angleπËini). Kaj nam pomeni omenjena funkcija? K20Dje glede na zgornje grafikone dober aparat. Kakπen aparat pa bi bil,Ëe bi v tovarni izboljπali doloËene lastnosti? Torej, kaj bi morali vPentaxovi tovarni izboljπati, da bi bil K20D odliËen aparat? To bi gledena postavljene kriterije dosegli tako, da bi proizvajalec ali poveËalobËutljivost senzorja, ali poveËal avtonomijo akumulatorjev ali hkratipoveËal podroËje AF in hitrost zaklopa.»e sem Ëlanek priËel s priredbo znane izjave angleπkega dramatika,

GollaGollaGollaGollaGolla je svetovno poznana blagovna znamka, ki s svojimimodnimi torbami vnaπa sveæino in mladostnost v svetmobilne elektronike. Z zdruæitvijo ustvarjalnega vpliva mode,modernega naËina æivljenja in tehnologije, so izdelki Gollapostali priljubljen modni dodatek v veË kot 100 dræavah pocelem svetu. Njihove torbe so znane predvsem po uporabimodnih barv, izvirnih vzorcev in po odliËni kakovosti. Novakolekcija 2008 vkljuËuje πiroko ponudbo torb za mobilnetelefone, MP3 predvajalnike, digitalne fotoaparate inprenosne raËunalnike.Z vstopom mode v svet elektronike æeli GollaGollaGollaGollaGolla postati tistaglobalna znamka, ki bo s svojim inovativnim pristopom imelapomemben vpliv na svetovne trende oblikovanja in razvojanovih izdelkov. Golla dodatki niso zgolj zaπËitne torbice zanaprave, vendar so tudi modni dodatki.V letu 2007 so v Golli prodali skoraj 13 miljonov torbic,prisotni so praktiËno v vseh veËjih tehniËnih verigah intrgovinah GSM ponudnikov po celem svetu.

naj nadaljujem in obenem konËam z mislijo slovenskega psihologa,dr. Antona Trstenjaka, ki pravi da je pri odloËanju dvom stalni Ëlovekovspremljevalec. »lovek je tudi edino bitje, ki lahko dvomi. Lahko padvomi o vsem: o ljudeh, vidnih in zlasti nevidnih stvareh, pa tudi osamem sebi. Tako lahko dvomi tudi o svojih odloËitvah, kar je tudivzrok neodloËnosti in odlaganja sprejemanja odloËitev.Pri nakupu novega modela zrcalno refleksnega aparata, pa je kljubrazdelanemu odloËitvenemu modelu, pred nakupom prisotendejanski dvom, ki izhaja iz sledeËega dejstva. Ali je smiselnoljubiteljskemu fotografu vsako leto prodati model aparata, ki je πevedno v garanciji in k temu dodati povpreËni neto slovenski osebnidohodek? To seveda velja le za Pentaxove modele. Za Nikonove inCanonove modele, namenjene profesionalni uporabi, je pri zamenjavimodela vsako leto potrebno nameniti povpreËni meseËni managerskibruto osebni dohodek.

OpombaV Ëlanku so bile uporabljene snovi s predavanj in Ëlankov prof.RajkoviËa in dr. Bohanca s Fakultete za organizacijske vede v Kranju.

Franc VrtaËnikFranc VrtaËnikFranc VrtaËnikFranc VrtaËnikFranc VrtaËnik

Go l l aNova kolekcija2008 æe na voljo

Tradicija izdelave papirja in digitalni izpisTradicija izdelave papirja in digitalni izpisTradicija izdelave papirja in digitalni izpisTradicija izdelave papirja in digitalni izpisTradicija izdelave papirja in digitalni izpis

Kitajci so bili po tradiciji znani po iznajdbi papirja,

toda Arabci so bili tisti, ki so prinesli (predstavili)

ta novi proizvod zahodu, seveda po tem, ko so se sami

nauËili osnove izdelovanja papirja in so tudi izboljπali

tehnike izdelave. To je bil dolg in kompliciran proces,

ki ni bil konËan do druge polovice 13.st. v Fabrianu,

mesto 100 km oddaljeno v notranjost od Ancone, ki

je bila takrat znano pristaniπËe.

Po vsej verjetnosti je razlog, da je Fabriano postal

najpomembnejπi center izdelovanja papirja v Evropi,

v tem, da je lociran blizu Ancone, pristaniπËe posebej

odprto za komercialne izmenjave z arabskim svetom.

Povedati moramo tudi, da je izjemna sposobnost

kvalificiranih rokodelcev papirja, vodila k

pomembnemu izboljπanju kvalitete papirja,

proizvedenega v Fabrianu. Dva pomembna procesa

inovacij sta vodila k rasti Fabriana kot zibelki v

proizvajanju papirja v modernem konceptu.... Prvi je

bil uporaba æivalske æelatine za povrπinsko

kalendriranje papirja.

Druga inovacija je bila iznajdba veËtoËkovne

hidravliËne kladivne æage (13.st.) , ki je stepala

preproge, in tako skrajπali delovni postopek kar so

prej morali roËno voditi (to so uporabljali Arabci).

©e ena velika inovacija pri Fabrianu je bila izdelava

vodnih æigov na papirju. Na zaËetku so jih uporabljali

samo kot blagovno znamko papirja.

Umetnost izdelave papirja je dosegla najveËji razcvet

v renesanci. To je dokazano z obseænimi dokoumenti,

kot tudi pogosto uporabo vodnih æigov v tem Ëasu.

Veliko jih najdemo tudi v korespondenci pomembnih

umetnikov. Na papir Fabriana so ustvarjali veliki

umetniki kot so Michelangelo, Leonardo Da Vinci, ...

Danes je Fabriano papir znan po svoji kvaliteti in ceni

po celem svetu, predvsem med umetniki, arhitekti,

oblikovalci in tiskarji. Proizvajajo tudi pisarniπke

papirje, πolske papirje, vrednostni papir (imajo

dovoljenje od evropske banke in tudi proizvajajo

papir za EVRO), ter æe nekaj Ëasa tudi fotografske

papirje za tiskalnike (fine, premazne in mat papirje).


Skenerji / enostavno do digitalnega arhiva II.delSkenerji v praksiNajboljπo moæno kakovost preslikave filma in slike s skenerjiso razvili æe pred dvajsetimi leti. Vse druge novosti gredo naraËun zniæevanja cen, enostavnosti uporabe in hitrostipreslikave. Pred dvajsetimi leti je imel dober skener vsaj 200potenciometrov za nastavitev preslikave. Dve tretjini tehnastavitev je uporabnik nastavil s preizkusi in so veljale zavse povpreËne originale, drugi potenciometri pa so bilipotrebni za korekturo vsake slike posebej.Zdaj osnovne korekture - poËrnitve slike (belina, temina),barvne tonske vrednosti in kontrast - opravimo s pritiskom nagumb.Tudi najboljπi skenerji s CCD tipali se ne morejo pribliæatitehnologiji bobnastih skenerjev izpred dvajsetih let. Zato lahkotrdim, da so nekateri podatki o ploskovnih skenerjihnapihnjeni ali zgolj teoretiËni.Vsi podatki o kakovosti skenerja so za fotografa leinformativni. ©e pred osmimi leti smo kupovali skenerje strojnim prehodom in s samo osmimi biti barvne globine. Zdajskenerji niæjega kakovostnega razreda do 30 tisoË tolarjevmoËno presegajo njihovo kakovost. Poslovni in druæinskifotograf je z njimi æe povsem zadovoljen.Draæje ploskovne skenerje uporabljajo v grafiËnih studijih zapreslikavo tiskovin in fotografij za Ëasopisni in revijalni tisk,pri katerem se ne zahteva visoke kakovosti. Izrazni fotografje z njimi pogojno zadovoljen. Skenirana fotografija glede naizvirnik zgubi nekaj ostrine, kontrasta in pravilnostibarvnega zapisa, Ëesar tudi s programiza obdelavo slik ne moremodovolj dobro popraviti.

Kakovost skenerjaVse skenerje kot tudi digitalne kamereocenjujemo po dveh pomembnihlastnostih. To sta RESOLUCIJA (LO»LJIVOST) in BARVNAGLOBINA.VeËja loËljivost skeniranja omogoËa veËje poveËave, kar jepomembno predvsem pri filmih manjπega formata.LoËljivost pri skenerjih merimo s πtevilom toËk na palec (ppi= Pixel Per Inch). Tipalo potuje in ne zajema slike kot kamera,zato je branje linijsko.Glavno vlogo igra spet oko. Seznanili smo se æe z dejstvom,da oko razpozna okoli 10 linij/toËk na milimeter ali 254 linij/toËk na palec. Zato mora biti digitalni zapis tako kakovosten,da zadosti potrebi oËesa.V praksi preizkuπena in ustrezna kakovost skeniranja vvelikosti 1:1 je 300 toËk na palec. To velja tako za grafiËni tiskkot za izpis s termosublimacijskimi tiskalniki in zlabolatorijskimi osvetljevalnimi napravami. »e æelimo sliko 10-krat poveËati, potrebujemo 10-krat zmoglivejπe tipalo, torejtipalo z vsaj 3.000 toËkami na palec.Ploskovni skenerji omogoËajo optiËno loËljivost skeniranja od300 ppi do 1.200 ppi. Namenjeni so skeniranju fotografij, tepa so æe nekajkratne poveËave s filma. Pri ploskovnih skenerjihpa zelo radi zapiπejo tudi zmoænost interpolirane loËljivosti,

nekateri tudi do 9.600 ppi, vendar je ta loËljivost za kakovostnopreslikavo neprimerna.Skenerji za preslikavo filmov uporabljajo tipala z optiËnoloËljivost skeniranja do 3.600 ppi. VeËina film-skenerjev jeprirejena za skeniranje 35-milimetrskih filmov. Zato jeloËljivost skenerjev v veËini primerov cca. 2.700 ppi, tako da stemi skenerji lahko poveËamo leica format do velikosti 20 x

30 cm z loËljivostjo digitalnegazapisa 300 ppi.

Bobnasti skenerjiomogoËajo optiËno

loËljivost skeniranja od 300 ppi invse do 20.000 ppi, odvisno od

cenovnega razreda. Ti skenerji zaradikakovosti in visoke optiËne loËljivosti ne

uporabljajo interpolirane loËljivosti. Z njimi lahkopoveËamo klasiËen 35-milimetrski diapozitiv tudi na velikost70 x 100 cm ali veË brez interpolacije. Seveda pa se pri tejpoveËavi æe vidijo vse napake filma in slabosti optike.

Barvna globina skenerjev24-bitni skenerji z 8 biti na osnovno barvo RGB in s CCDsvetlobnimi tipali so komaj πe dobri za kakovostno preslikavo,bobnasti s fotopomnoæevalci pa æe povsem zadostujejo. Vuporabi so 30-, 36-, 42- in celo 48-bitni skenerji, seveda pa skakovostjo raste tudi njihova cena. Toda podatki o barvniglobini skenerja niso realni. Z bolj mnoæiËno uporabo skenerjevse je njihova kakovost zaradi konkurenËnosti zaËelanapihovati podobno kot kakovost tipal v digitalnihn kamerah.Bobnasti skener izpred 15 let s samo 8 biti barvne globine, sfoto pomnoæevalci in odliËnimi algoritmi krepko prekaπa πetako kakovosten CCD skener s 16 biti zapisa po barvnemkanalu - pa Ëeprav teorija o bitih in meπanju barv govoridrugaËe. Za tisk pa tako ali tako vsako sliko spremenimo v 8-bitno.Prav tako ni reËeno, da bo 10-bitni skener sliko preslikal slabπeod 14-bitnega. Veliko je odvisno, kakπne algoritme zapretvorbo elektriËnih impulzov zmore procesor in koliko πuma

ima tipalo.©e z nobenim ploskovnim skenerjem nisem uspel odËitatibarvno zasiËenega diapozitiva tako dobro kot s skenerjem zapreslikavo filmov, Ëeprav imata oba skenerja enake podatkeo loËljivosti in barvni globimi ali ploskovni skener celo boljπe.Nekaterim skenerjem pripisujejo zmoænost razpoznavanjabarvne globine tudi 12 bitov po barvi ali 36 bitov v celoti (RGB).To pomeni, da tipalo razpozna 4096 barvnih nians osnovnebarve, kar z meπanjem treh barv RGB znese prek 68 milijardbarv. Zmoænost branja zasiËenosti barve takega tipala naj bibila 3,7D (D = poËrnitev). Torej je tako tipalo zmoæno presvetlitiin odËitati barvne tone tudi v bolj zasiËeni povrπini, kot jozmore film. Dober diapozitivni film ima najveËjo moænostpoËrnitve 3,7 D. Za presvetlitev povpreËnega diapozitiva namzadostuje 12-bitno tipalo (3,4 D). Fotografija, narejena iznegativnega filma, ima poËrnitev do 2,2 D. Vendar s temiskenerji nisem πe nikdar uspel presvetliti temnejπih delovpravilno osvetljenega diapozitiva! Za kakovostno preslikavodiapozitivov nikakor niso primerni, pa Ëe imajo πe takoprepriËljive podatke.Skener za preslikavo diapozitivov z 12-bitno barvno globinoveliko bolje presname diapozitiv kot ploskovni skener znastavkom za preslikavo prosojnic. Te naprave so viπjegacenovnega razreda od 100 tisoË tolarjev naprej. Canon in Nikonsta vodilna pri razvoju te tehnologije. Njuna skenerja zmoretapribliæno 2.700 dpi in 12-bitno barvno globino. S to loËljivostjolahko diapozitiv leica formata poveËamo do 10-krat za izpisna termosublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnihnapravah ali za tiskovino.Zaradi naËina zajemanja slike ostrina in zapis temnejπih delovne zadovoljujeta vseh uporabnikov.HI-END ploskovni skenerji in bobnasti skenerji so zaradi svojevisoke cene primerni samo za profesionalne studije. Kakovostpreslikave je izredna in priporoËljiva vsem fotografom, ki siæelijo svoje fotografije ali diapozitive moËno poveËati. OdliËnaostrina, barvni zapis in moænost poveËave zadovoljujejo tudinajzahtevnejπe uporabnike.Dober diapozitiv in digitalizacija z bobnastim skenerjem boπe nekaj Ëasa najboljπa pot do najkakovostnejπe digitalneslike, boljπa od direktnega zajemanja slike s svetlobnimtipalom v digitalnih kamerah. Razen digitalnih nastavkov zavelikoformatne kamere.

Nakup skenerjaFotografom, ali vsaj veËini od njih, so dosegljivi samoploskovni in film-skenerji. Ploskovni skenerji zdaj v celotizadovoljujejo njihove potrebe. Tudi najcenejπi ploskovniskenerji æe premorejo 600 dpi loËljivosti in vsaj 8-bitno barvnoglobino. Vemo, da 600 dpi zadoπËa za vsaj dvakratno poveËavoin osem bitov za prepoznavanja poËrnitve 2,2D. To pomeni,da skener v celoti zajame vse tonske vrednosti barvnefotografije, ki premore najveË 2,2D, in z loËljivostjo 600 dpi

Diapozitvni filmi stari 20 in veË let æe zaËenjajo izgubljati na kakovosti. Kemikalije vseskozi delujejo in bledenje barv ali celo rjavi “fleki” nisoveË nobena posebnost. S pomoËjo boljπega film skenerja lahko digitaliziramo naπe fotografije in si jih ohranimo za prihodnost.



lahko njeno velikost 10 x 15 cm dvakrat poveËa s kakovostnoloËljivostjo zapisa 300 dpi. Z osmimi biti barvne globine in 600dpi loËljivosti skeniranja dobimo fotografijo v digitalnemzapisu za kakovosten tisk v velikosti 20 x 30 cm. Seveda paobstajajo razlike od skenerja do skenerja. Kakovost branjapodatkov se odraæa predvsem s kakovostjo tipala. Da je barvnaglobina pri skenerjih s CCD tipali laæna, smo æe spoznali. ©tevilobitov je predvsem trgovski dejavnik. Da pa ne bi v tem poglavjuknjige o osnovi digitalne tehnike zaπli predaleË, navajam samoprimerjavo s filmi, ki bo razloæila tudi razliko med tipali.Poznamo negativne in diapozitivne filme. Neglede katerinegativni film kupimo, nam bo laborant, ki pozna svoje deloin labolatorijske stroje pravilno nastavi, izdelal kakovostnofotografijo za veËino ocenjevalcev. Odvisni smo torej odlaboranta in ne od filma. Pri diapozitivnih filmih je drugaËe.Fotografi, ki za fotografiranje izberejo dia film, so zahtevnejπiin izbiro filma dobro preraËunajo glede na globino denarnice.Tudi povpreËen gledalec opazi razliko med Velvio, Provio,Ektachrome SV, Ektachrome Elite, Agfo CT ali Konico R-100.Prav tako je pri tipalih v skenerjih ali kamerah. Boljπe je tipalo,veË tonov bo zapisanih in s tem bolj realen barvni zapis. Boljπe

je tipalo, manj je goljufive interpolacije loËljivosti in barvnegazapisa. Bolj ste izkuπeni v popravljanju digitalnega zapisa sprogrami za obdelavo fotografij, veË boste lahko izvlekli izdigitalno zajete fotografije.Zato velja: Za zaslonsko loËljivost zadostujejo najcenejπiskenerji. Za izpis fotografije na kapljiËnih tiskalnikihpotrebujemo skenerje srednjega cenovnega razreda. Daizkoristimo kakovost barvne osvetljevalne naprave,potrebujemo zapis z najboljπimi ploskovnimi skenerji. Tiskenerji pa ne zadostujejo za kakovostno preslikavodiapozitivov. Za diapozitive uporabljamo film-skenerje.Velikost filma je samo 24 x 36 mm, zato za 10-kratno poveËavoz loËljivostjo slike potrebujemo skener s 3.000 dpi loËljivosti.Ker zmore diapozitivni film zapisati tudi poËrnitev 3,7D,potrebujemo film-skenerje z vsaj 12 biti barvne globine pobarvnem kanalu. Kljub temu se tudi tu pokaæe, da je podateko 12-bitni loËljivosti toËke relativen pojem. Ti skenerji so dovoljdobri za povpreËen prikaz, za kakovostno skeniranje,predvsem Ëimbolj verno reprodukcijo diapozitiva, pa nezadoπËajo. Za kakovostno reprodukcijo je treba uporabiti HI-END ploskovne skenerje ali, πe bolje, bobnaste skenerje.

Info

cona

d.o

.o.,

01-5

80-9

995,

041

-737

-337

obiπ

Ëite

nas

: w

ww

.sig

ma-

si.c

om

Sigma 10-20mm, f/4-5.6 DC EX / Za fotoaparate razliËnih znamk

Fotografi, ki æelijo kakovost, si kupijo kakovostno kamero inodliËne objektive. Za njih so pripravljeni odπteti celopremoæenje. Toda ko pridejo do zapisa svojih odliËnihdiapozitivov v digitalno obliko, so zadovoljni z nekakovostnimiploskovnimi ali film-skenerji. Zadostuje jim tudi izpis scenenimi tiskalniki.Slab sken na film-skenerju je isti izdelek, kot da bi fotografiralina cenen diapozitivni film s kompaktno kamero in s slabimobjektivom.Zato pri nakupu skenerja dobro razmislite, za kaj gapotrebujete. Za preslikavo fotografij so ploskovni skenerjidovolj dobri. Boljπega boste kupili, veË tonskih vrednosti boin boljπa bo ostrina zapisane slike. Za skeniranje diapozitivovpa tudi najboljπi film-skenerji zaenkrat πe ne zagotavljajozadovoljive kakovosti. »e æe izbirate med Velvio, Provio, Astioin Ektachrome VS, SV, morate vedeti, da je kakovost skeniranjateh filmov s film-skenerji primerljiva s kakovostjofotografiranja s 400 ISO diapozitivnim filmom. VeËina s temiposnetki ne bi bila zadovoljna, prav tako pa ne more biti sskeniranjem s film-skenerji. (se nadaljuje)


Ploskovni CCD Bobenski

Namizni, ploskovni skenerji, ki nam nudijo moænost skeniranja filmov nam nudijo zelo slabo kakovost zajema temnih delov risbe. CCD film skenerji so æe kakovostnejπi. S ceno pa jih raste tudi kakovost zapisatemnejπih delov slike. Boben skenerji, ki so zaradi svoje specifiËne uporabe in poËasnosti dela vse manj v uporabi pa nam πe vedno najbolj kakovostno loËijo risbo v temnih delih zasiËenih diapozitivnih filmov.



Nikon Capture NX - 2. delNikon CaptureNX - Base AdjustmentsKot pri vsaki stvari, sledi po uvodu tudinadaljevanje. Tokrat se bomo spoznali stemeljnjimi oziroma osnovnimi koraki, ki jihvsak fotograf opravi v postprodukciji svojefotografije.

Æe v prejπnjem poglavju smo omenili, daNikon CaptureNX ob takojπnjem shranjevanjuodprtih NEF datotek izvede pretvorbo inobdela fotografije v skladu z nastavitvami, kiso zapisane v EXIF-u obdelovane fotografije.Vsekakor veËini priporoËam, da se posvetijoroËni (za skupino fotografij, ki so posnete podistimi svetlobnimi in barvnimi pogoji, naj siizdelajo Batch) obdelavi svojih mojstrovin.

Pa se sprehodimo skozi Base AdjustmentsBase AdjustmentsBase AdjustmentsBase AdjustmentsBase Adjustments.KonËno imamo pogled na celotno delovnopovrπino Nikon CaptureNX-a. Vsi menuji nadelovni povrπini se dajo prilagajat velikostinamizja in jih po potrebi lahko zapremo.[1]Levo (oznaËeno z rdeËo) je okno CameraCameraCameraCameraCameraSetingsSetingsSetingsSetingsSetings v katerem lahko razberemo vse EXIFpodatke o nastavitvah fotokamere ob zajemufotografije. Desno (oznaËeno z modro) pa senahaja orodjarna oz. Edit List Edit List Edit List Edit List Edit List z nastavitvami,na katere lahko vplivamo[2].V Edit ListEdit ListEdit ListEdit ListEdit List se zapisujejo vsi naπi postopki indejanja[3], ki smo jih opravili pri obdelavi.Seveda lahko katerega koli neodvisno insamostojno kasneje popravimo in s temvplivamo na konËni izdelek.

Iz priËujoËe slike si lahko razberemo, da se vtem delu obdelave fotografij lahkopoigravamo prektiËno z vsemi moæniminastavitvami in postopki obdelave. Vsiprocesi, ki so v desni koloni oznaËeni zznakom (kljukica) so posledica avtomatskeobdelave fotografije o kateri smo æe govorili.Ob spreminjanju katere koli moænosti vmenuju Base AdjustmentBase AdjustmentBase AdjustmentBase AdjustmentBase Adjustment se tudi ta oznaËi skljukico. Kar nam lepo prikaæe naslednja slika,ko smo pri obdelavi fotografije poveËali Ex-Ex-Ex-Ex-Ex-posure Compensationposure Compensationposure Compensationposure Compensationposure Compensation za vrednost +0,67 EV

Na sliki je prikazan menu za upravljanje znastavitvemi beline - White BalanceWhite BalanceWhite BalanceWhite BalanceWhite Balance. Menuvsebuje dva spustna podmenuja in sicerzgornjegazgornjegazgornjegazgornjegazgornjega, kjer izbiramo med dvemamoænostima:

opcijo Use Gray PointUse Gray PointUse Gray PointUse Gray PointUse Gray Point. Privzeta moænost je Re-corded Value, dokaj dobre rezultate v kar 70%in nekaj veË odstotkih daje tudi moænost Cal-culate Automaticaly.Izbira temperature svetlobe oz. izravnavabeline je vsekakor stvar posameznika in samoavtor ve, kako je izgledal predmet njegovegaustvarjanja v trenutku fotografiranja.

Dostop do nastavitev je preprost.S kazalcem (kurzorjem) miπke kliknemo napuπËico pred æeleno moænostjo. S tem seodpre menu, ki nam omogoËi spreminjanjenastavitev izbrane obdelave.

Set Color TemperatureSet Color TemperatureSet Color TemperatureSet Color TemperatureSet Color Temperature (pri tej moænostiizbiramo nastavitve, katere izberemo vspodnjem podmeniju) ali doloËimo nevtralno(sivo) toËko[4]V spodnjemspodnjemspodnjemspodnjemspodnjem meniju izbiramo temperaturobarve glede na pogoje v katerih smofotografirali.

Izbiramo lahko izmed moænostmi, ki senahajajo v sliki. Tudi tu æe lahko izberemo

Poglejmo si rezultat naπega dela Poglejmo si rezultat naπega dela Poglejmo si rezultat naπega dela Poglejmo si rezultat naπega dela Poglejmo si rezultat naπega dela (slikispodaj):Izravnave beline (White Balance) je samo enaizmed veliko moænosti obdelave naπegaposnetka, postopek uporabe efektov inmoænosti pa je enak zgoraj opisanemu. »e sebom v nadaljevanjih podrobno posvetil vsakimoænosti posebej, bomo lahko nadaljevanjaspremljali πe nekaj let, kar pa vsekakor ni mojnamen.V neslednjem delu se bomo posvetiliposebnim orodjem in obdelavam v NikonCaptureNX, s katerimi si vsekakor zasluæimesto med najboljπimi RAW konverterji, ki sotrenutno dostopni digitalnim fotografom.©koda je le, da so se pri Nikonu odloËili, dabo program podpiral samo Nikonov formatNEF, saj bi v nasprotnem primeru posegel ponjegovih res odliËnih reπitvah πe marsikaterifotograf, ki uporablja druge blagovne znamkeDSLR-jev.Nasvidenje prihodnjiË, ko bomo spoznali - - - - -Napredno - globalno urejanjeNapredno - globalno urejanjeNapredno - globalno urejanjeNapredno - globalno urejanjeNapredno - globalno urejanje

Samo HajtnikSamo HajtnikSamo HajtnikSamo HajtnikSamo Hajtnik

Ko izberemo æeljeno nastavitev se lahkododatno poigramo πe z bolj podrobnonastavitvijo, ki jo omogoËa drsnik Fine Adjust-Fine Adjust-Fine Adjust-Fine Adjust-Fine Adjust-ment,ment,ment,ment,ment, s katerim doloËamo temperaturosvetlobe na vaπem posnetku.NASVET: NASVET: NASVET: NASVET: NASVET: Sam se v veËini primerov posluæujemorodja za doloËanje nevtralne barve, sajskoraj ni fotografije, kjer bi ne naπli nekajsivine, ki naj bo po moænosti 75-80% ali nekajbeline, na katero lahko s kazalcem kliknemo

[1] Izgled moje delovne povrπine je zajet na Applovem iMacu in se obËasno razlikuje od izgleda v Windows okolju[2] Spoznali boste, da praktiËno na vse, razen na nastavitve zaslonke, Ëasa in ISO obËutljivosti ob zajemu fotografije[3] Podobno, kot v Photoshopu zelo priljubljen History[4] O tem bomo govorili v nadaljevanju, orodje Neutral Color Point, pa se nahaja v orodjarni, ki se aktivira in deaktivire s pritiskom na tipko F4

PREJ Po obdelavi


PhotoShop CS3 predstavitev www.e-fotografija.si


OdloËil sem se! Hitro in enostavno.Na spletni strani e-Fotografija.si,izstopa zavihek “teËaji”.Kliknil sem z miπko http://www.e-http://www.e-http://www.e-http://www.e-http://www.e-fotografija.si/tecaji.htmfotografija.si/tecaji.htmfotografija.si/tecaji.htmfotografija.si/tecaji.htmfotografija.si/tecaji.htm, izbralteËaj “Predavanje Photoshop CS3Predavanje Photoshop CS3Predavanje Photoshop CS3Predavanje Photoshop CS3Predavanje Photoshop CS3”in dopisal nekaj osnovnih osebnihpodatkov. To je to. S tem je bilokonec je razmiπljanja o tem kako bisi sprintal “help” programskegaorodja Photoshop CS3, kako bi si v

knjigarni kupil knjige o delu z omenjenim programom ali si jihle sposodil v knjiænici in nato prosil zaposlene v fotokopirnici,da bi mi preslikali celotna poglavja. Baje obstajajo celo neki“tutoriali” na ploπËku, preko katerih se navadiπ dela sprogramskim orodjem.Dobili smo se popoldne, po sluæbi, v predavalnici Canon Adria,d.o.o.. Predavalnica je bila zasedena do zadnjega kotiËka. ZZvonetom ©erugo sva si postavila dodatno mizo na sredopredavalnice, za projektorjem, odkoder sva imela najboljπipregled nad predavanjem, ki se je konËalo pozno ponoËi, izvenvseh priËakovanj. Predavanja so tekla gladko, bila so dobropripravljena in organizirana. Predavatelj, Matjaæ Intihar je siceromenil, da se je s Photoshopom sreËal prviË pred dobrimidevetnajstimi leti, in da se profesionalno ukvarja z obdelavoin pripravo grafike za tisk æe trideset let. Tudi, Ëe nam tega nebi omenil, je bilo Ëutiti, da dobro ve o Ëem govori, da se nizgolj nauËil nekaj poglavij zgolj za predavanja, temveË, da muje Photoshop v skoraj dveh desetletjih zlezel pod koæo in semu pretaka v krvi. Zmedli ga nismo niti z nakljuËno

postavljenimi vpraπanji. Saj ste morda æe sliπali za rek, dasedem pametnih ne more odgovoriti na vpraπanje, ki ga zastavisamo en neumni.Predavanje je bilo razdeljeno na dva osnovna poglavja. Predpavzo je Matjaæ beæno omenil, kako so (smo) se πli nevede“photosopa” vËasih pred 20 ali 30 leti, v temnici, pa ni nihËeniti pomislil na to, da pri fotografiranju nekdo nekaj goljufa,kot se to recimo zdaj vËasih omenja, zlasti pri pretiranemposegu v fotografijo, prav z omenjenim programskim orodjem.Na to je nadaljeval z razlago osnovnih nastavitev pri delu sprogramskim orodjem. V tem poglavju je govoril o barvnemprostoru, zapisu sivine s sivim stopnjastim klinom itn. Mi, kismo nekako samouki pri delu s Photoshopom, smo sliπali tuditakπne uporabne podrobnosti kot to, da je uporabniku pri deluomogoËen nadzor nad zasedenostjo raËunalniπkegapomnilnika, da se vse operacije, ki jih izvajamo zapisujejo kdatoteki itn.. Opisal je delo s krivuljami, z “levelsi” in ostalimiosnovami, ki jih je marsikdo, ki je prisostvoval predavanju æepoznal. Vendar je bilo vse povezano v smiselno celoto. Osnove,ki sem jih imel v glavi, razdrobljene kot kocke v papirnati vreËi,so dobile glavo in rep.Po pavzi, med katero smo mleli Photoshop CS3 iz zornih kotovamaterjev, smo nadaljevali s poglavji, zaradi katerih je iskrenoreËeno vsakdo izmed nas dejansko izpolnil prijavnico zaudeleæbo na teËaju. To so bili filtri, plasti, maske ter razlagaorodij za poglobljeno delo s programskim orodjem, skratkadelu kateremu je to orodje v bistvu namenjeno.Ne morem reËi, da je bil to zaËetni teËaj niti ni bil nadaljevalniteËaj. Bil je teËaj oziroma predavanje, ki sem ga potreboval, skaterim so mi razloæili stvari, ki jih nisem razumel in na katerem

sem dobil smernice za nadaljnjo samostojno amatersko delo.Po tem teËaju je mogoËe πele smiselno kupiti knjigo za delo oprogramskem orodju, saj je vsak izmed nas dobil pregled Ëemuprogramsko orodje sluæi in kaj od njega lahko priËakujemo.Sploh pa si je vsakdo izmed udeleæencev pri sebi lahkorazËistil, ali je tako kompleksno orodje sploh primerno zaamaterskega fotografa, za katerega je na spletu brezplaËnaPicasa ali v trgovinah precej manj kompleksen in tudi cenejπiElements, proizvajalca Adobe ali pa konkurenËni ACDSee.Ne bom zanikal trditve, da je vredno le tisto znanje, ki si gaËlovek pridobi sam na osnovi pridobljene literature. Vendarza takπen naËin pridobivanja znanja potrebujemo veliko Ëasa,ki ga pa æal za svoj “hobi” nekateri resniËno nimamo. Zato soorganizirani teËaji, ki sicer nekaj stanejo, vendar pa æelenoznanje osvojimo v krajπem Ëasu. V vsakem primeru pa je tudina tem podroËju potrebna kilometrina, z neposrednim deloms programskim orodjem. Franc VrtaËnikFranc VrtaËnikFranc VrtaËnikFranc VrtaËnikFranc VrtaËnik

PoroËilo o predavanju Adobe Photoshop CS3

VeËina mladih pozna samo πe digitalno tehniko zajema slike. »e jim starπi pokaæejo analognokamero na film je æe podobno kot , Ëe bi hoteli predstaviti za prevozno sredstvo konjsko vpregonamesto avtomobila.Z digitalno tehnologijo zajema in obdelave slike lahko postanemo moËno kreativni inspremenimo naπo fotografijo v drugo dimenzijo. Vedno se postavi vpraπanje, do kje πe lahkospremenimo fotografijo, da bo πe imela svojo vrednost kot fotografija? Toda to sploh ni veËvpraπanje. Fotografija se je s pomoËjo digitalne tehnologije zajema, raËunalnika in programovza obdelavo slike ter mladih fotografov osvobodila spon miselnosti, da je zanimiva in nekajvredna samo fotografija, ki pride ven direktno iz naπe fotokamere. V tej novi dobi fotografije sopredvsem mladi hitro zaËeli spreminjati te “stare” fotografske vrednote. Pa jih niti ne bi bilotreba, Ëe bi “stari” mojstri fotografije priznali koliko so “goljufali” v temnicah s pomoËjo naËinarazvijanja, papirja, senËenja svetlobe in celo retuπiranja s svinËniki ali sivinskimi laki.Zato je danes tudi v fotografiji na prvem mestu pomembna predvsem vπeËnost fotografije.ObiËajnemu gledalcu niË ne pove dejstvo, da so elementi slike v zlatem rezu, da “πtima”kompozicija, skladnost tonskih vrednosti itd. Pomembna je vπeËnost fotografije na prvi pogled.Tu pa nam lahko programi za obdelavo slike pridejo zelo prav. Za veËjo vπeËnost slike lahkoenostavno popravimo izrez, tonske vrednosti, poudarimo na sliki tisto kar nam jenajpomembnejπe. In vπeËnost slike se lahko hitro spremeni.Kaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæaKaj pa je fotomontaæa? Lahko reËemo, da sprememba fotografije kot smo jo zajeli ob njenemnastanku. Fotomontaæo lahko izdelamo tako za poklicne namene, ko æelimo predstaviti kakobo izgledal prostor po izgraditvi. Za domaËi fotografski fotoalbum lahko dodamo ali odstranimorazliËne elemente na sliki. »e bi naπa babica rada imela skupinsko sliko vseh svojih sester inbratov, pa æal enega ni na sliki, ga lahko dodamo in naredili ji bomo dodatno veselje.V izraznem smislu v montaæi iπËemo dodatno kreativnost. Vsak sam pa si doloËi mejo, do kjebo πe preobrazil svojo fotografijo. Prihaja Ëas mladih fotografov, ki niso omejeni s tehniko inpoznajo samo digitalni naËin fotografiranja. »e nam πe pred samo tremi leti v fotolaboratorijuniso mogli reπiti efekta rdeËih oËi, je danes to opravilo izredno enostavno. Samo klik z miπko vraËunalniπkem programu in slika je popravljena, s tem pa mnogo bolj vπeËna. Izkoristite moËprogramov za obdelavo fotografij in vaπe slike bodo dobile drugaËen pomen, predvsem paviπjo vrednost za vsakega gledalca. Seveda, Ëe bo sama digitalna fotomontaæa narejena z nekajmere dobrega okusa. Fotomontaæa je lahko kaj hitro povsem preprost in hitro opaæeni “kiË”!


Digitalna fotomontaæa

Digitalna montaæa II.nagrada iz πolskega nateËaja, avtorica: ©pela GoropeËnik

Digitalna montaæa II.nagrada iz πolskega nateËaja, avtor: Æiga Rojec


PhotoShop CS3 teËaj www.e-fotografija.si


Klub e-Fotografija / NoviceMeseca marca je Klub e-fotografija doæivel kar dva krsta; prvorazstavo in prvo predavanje. Pa lepo po vrsti; po dobrem letudni obstoja smo se konËno predstavil tudi na starem, dobrempapirju. Sredi marca smo stene naπe domaËije “CeliceCeliceCeliceCeliceCelice”dodobra prekrili s fotografijami na temo “PortretiPortretiPortretiPortretiPortreti”, s katerimismo, sodeË po besedah velikega mojstra fotografije inpedagoga, Oskarja Karla Dolenca, uspeli prikazati tisto, karsmo æeleli - ljudi v njihovem okolju, tradiciji, kulturi. VπeË somu bili prav vsi naπi portreti, je dejal ter da je razstava odrazzelo dobrega izbora fotografij, posebej, ker je v zadnjem Ëasuv Sloveniji veËina razstav s temo pokrajine. Spomin ga jezanesel v njegova pretekla leta, ko je iskal prizore iz æivljenja,veliko portretiral v Ërno beli tehniki, seveda tedaj na film. Pravto tematiko pogreπa v sodobni slovenski fotografiji. Nam jenakazal eno od poti, po kateri lahko krenemo v prihodnje?? Stem nam je dal posebno priznanje, na katerega smo ponosni.

Ploho hvale nam je namenil tudi v imenu gostitelja Kulturnegadruπtva Sestava, Janko RoæiË, da smo izbrali res posreËenotemo razstave v Hostlu Celica, kjer se dejansko sreËujejopopotniki iz vsega sveta. Posebno vzpodbudo pa nam je daltudi Matjaæ Indihar, priznal je, da si πe nedavno niti zamislitine bi mogel, da bomo tako zagnani in delovni in da bo v takokratkem Ëasu toliko postorjenega ter da lahko s takπnimzaletom in elanom postanemo najboljπi fotokljub v Sloveniji.PoËastili pa so nas tudi πtevilni prijatelji, znanci in drugiljubitelji fotografije, ki so se odzvali naπemu vabilu na otvoritevrazstave ali pa so si jo ogledali tudi kasneje. Pozdravit nas jepriπel tudi predsednik Foto zveze Slovenije, g.Silvo Slapar.Prvi uspeh pa nas ne bo uspaval, snujemo æe nove razstave,ki pa naj za zdaj ostanejo πe skrivnost.Ustvarjalno smo zdaj æe toliko moËni, da lahko iπËemo novepredstavitvene moænosti. Naπli smo jih v ljubljanski knjiæniciOtona ZupanËiËa, kjer se bomo enkrat meseËno predstavili spredavanjem. Prvega sta pripravila Maja in Blaæ Polenπek - spopotniπko fotografijo in pripovedjopopotniπko fotografijo in pripovedjopopotniπko fotografijo in pripovedjopopotniπko fotografijo in pripovedjopopotniπko fotografijo in pripovedjo sta nas popeljala v deæelo“tam spodaj”, v Avstralijo. Popisala sta avstralske cestnenavade, pester æivalski svet, predvsem pa njuno raziskovanjenaravnih parkov, ki jih je Avstralija polna. PriËarala sta namdeæelo, s plati, ki je nimamo priloænost velikokrat okusiti, splati biologinje - gozdarke. Popisala sta tudi izkuπnje, ki sta sijih pridobila ob fotografiranju deæele, njuno ukvarjanje staæavnimi svetlobnimi pogoji zlasti v tropskem gozdu, kjerkroπnje dreves sploh ne vidiπ, pri Ëemer sta ustvarila kar nekajzanimivih fotografij, nastale s plesom sonËnih æarkov naskritem pragozdnem rastju ali pa modrih meglic nad gozdom,ki jih obarvajo hlapi evkaliptusa. Lepo predavanje, ki jevzpodbudilo obiskovalce h klepetu tudi po njegovem koncu.Marca, natanËneje, na pomladno enakonoËje, so bilirazstavljalsko dejavni naπi Ëlani tudi posamezno: v GalerijiPosavskega muzeja Breæice so se predstavili trije; MiraMiraMiraMiraMira inSamo HajtnikSamo HajtnikSamo HajtnikSamo HajtnikSamo Hajtnik ter Robert GajπekRobert GajπekRobert GajπekRobert GajπekRobert Gajπek v treh temah - barve narave,barve narave,barve narave,barve narave,barve narave,barve telesa in barve noËi z naslovom barve telesa in barve noËi z naslovom barve telesa in barve noËi z naslovom barve telesa in barve noËi z naslovom barve telesa in barve noËi z naslovom “BarveBarveBarveBarveBarve”. S prikazombody paintinga na razstavi so asociativno posegli k naπimprednikom, ki so svoja telesa poslikali z barvami, da so sezlili z naravo. Barve telesa so πe vedno naËin izraæanja, pa nezato, da bi se skrili v naravi ampak, da s tem razπirimo sebe,ko postanemo del narave in fotografija omogoËa, da ohranimo

trenutek teh barv. Pred nekaj desetletji je slovensko fotografijoobvladovala Ërno-bela tehnika, danes pa ugotavljamo, da namtudi barve lahko veliko povedo, da barvne fotografije laæjerazumemo. Priπli smo iz teme na svetlo, pravijo danes temu vfotografiji, kar so dobro spoznali vsi trije avtorji in kar smolahko obËudovali na razstavljenih delih. Posebno pohvalo sosi zasluæili tudi zato, ker so celoten postopek od pritiska nasproæilec do obdelave in tiska naredili sami. »etudi so se znekaterimi svojimi deli æe predstavili spletno, se je znovaizkazalo, da fotografije v svoji barvitosti zaæivijo polno πelenatisnjene na papirju.Izpeljali smo tudi dve novi klubski tekmidve novi klubski tekmidve novi klubski tekmidve novi klubski tekmidve novi klubski tekmi; nadaljujemo zraziskovanjem kompozicije, na vrsti so bile “tretjine”. Hudihdilem pri izboru “naj” fotografij ni bilo, zmagal je “»istilecplaæe” Duπana Borπtnarja. Aprilska tema je bila æe teæji zalogaj,poskuπali smo se v “vodeËih linijah - poπevnicah”. TeoretiËno

slabo podkovani nismoprav vedeli, kaj iπËemo -poπevne linije karvsevprek ali posamiËne, kizapeljejo oko v belo nebo,morda prevrnjeneperspektive, od katerih sezvrti. RazliËnost naπegarazumevanja je privedlado pestrega ocenjevanjain gneËe na vrhu, na prvistopniËki sta se znaπlaMiha »rnigoj in Petra

Kozina HalËakova. Vendar, bistvo je, da se uËimo, tudi ob tem,ko neusmiljeno sceframo kolegov trud in hkrati poæiramokritiko, ki leti na naπe “mojstrovine”. Vemo, da je to premalo,da bo treba obrniti tudi kakπen list v likovnem ali fotografskemuËbeniku.Znova smo se domislili nekaj novega: vsak mesec se bomopodali na fotoizzivfotoizzivfotoizzivfotoizzivfotoizziv! V prvi vrsti gre za druæenje obfotografiranju, da pa bi se poleg tega πe kaj nauËili, so“zapovedane” teme, na katere poskuπamo narediti dobrefotke. Tematika te prisili v πirπe gledanje okolice, prostora,dogodka, vsakokratni prostovoljec (Ëlan kluba) pa pripraviizziv tako, da priskrbi vse potrebne informacije, doloËi potekfotkanja, tri razliËne teme, na katere se pri fotografiranjuosredotoËimo. Vse to je namreË del nujne priprave na vsakrπnefotoakcije, πe posebej, kadar je Ëas omejen ali ni moænostiponovitve. Eno od pravil pri tem je, da se velja izogibatituristiËno razvpitim krajem in dogodkom. Po konËanem izzivupa je na vrsti ogled materiala, ki so ga na isto temo posnelidrugi, kaj vidimo razliËno, kaj smo spregledali in kakπenpristop imamo lahko nasledjiË..Prvi poiskus je bil fotografiranje πe speËega Krajinskega parka

Klu

b e-

Foto

graf

ija /

ww

w.e

-fot

ogra

fija

.si/

foto

klub

.htm

/ p

ridr

uæit

e se

nam

v SeËovljah, ki Ëlanstva, tudi zaradi muhastega vremena, niogrel. Tako sva v solinah plaπila ptice le dva, obËudovalaspokojnost narave, v objektiv lovila temaËne ruπevinesolinarskih hiπ. Izgubljala sva se v zapuπËenih solnih poljih,kanalih, nasipih, se nasitila sveæega morskega zraka,okrepljena za vrnitev v delovni vsakdan.Precejπen del Ëlanstva se je hitro ogrel za ponovitev studijskestudijskestudijskestudijskestudijskefotografijefotografijefotografijefotografijefotografije, le da je bilo prizoriπËe kar v “home made”fotostudiu z glavnim modelom improvizatorko, pevko inglasbenico, Ano Marijo, ki se je hitro prilagodila zahtevamfotografov - dvigni prosim obraz, poglej mene, nasmeh prosim,premakni pramen las .. Podzemna delavnica, ki smo jo za topriloænost zastrli z dvema scenama - svetlo in temno, je karutripala od navduπenja fotografov. OzraËje se je segrevalo,svoje so dodajale πtevilne svetilke, luËi in bliskavice aparatov.Morali smo vkljuËiti ventilator, ki je hladil pregrete luËi in hkratidodajal vetra v Anine lase. Bil je nadvse ustvarjalen veËer!Ker Ëlani Kluba e-fotografija ne moremo dolgo brez plesa, smo

se radi odzvali vabilu Druπtva SweetswingSweetswingSweetswingSweetswingSweetswing na fotografiranjefestivala in delavnic. Kako drugaËe od nam æe znane Salse!Novi koraki, novo vrtenje, vragolije v zraku - lindy hop, baboe,boogie Woogie - vse se odvija hitro, za nepoznavalcenepredvidljivo.V prihodnjih novicah pa o naπem prvem skupnemfotopotovanju - obiskat gremo grad grofa Drakule.

Helena LovinËiË, Foto: Davor LovinËiË, Marko PetriËHelena LovinËiË, Foto: Davor LovinËiË, Marko PetriËHelena LovinËiË, Foto: Davor LovinËiË, Marko PetriËHelena LovinËiË, Foto: Davor LovinËiË, Marko PetriËHelena LovinËiË, Foto: Davor LovinËiË, Marko PetriË

Klubovci in ostali prisotni (predavanja so prosta in brezplaËna za vse) smo se znova nekaj nauËili! Na drugem predavanju v KOÆ (knjiænicaOtona ÆupanËiËa v Lj.), ( naπ termin je vsak tretji ponedeljek v mesecu), nas je znani fotograf, Miran Majcen, popeljal v svoj svet koncertnefotografije. Ne le, da smo imeli priloænost videti nekaj serij izrednih posnetkov velikih svetovnih zvezd, ki so nastopile na naπih odrih ali pana odrih v soπeπËini, ampak nam je predvsem razkril kopico dragocenih napotkov, nasvetov, informacij in izkuπenj, do katerih se je dokopalv svoji bogati karieri. V mesecu maju ste vabljeni na predavanje novinarja Boπtjana Videmπka in fotoreportreja Jureta Eræena, ki sta skupajnaredila æe veliko odliËnih fotoreportaæ iz razliËnih koncev sveta. Æe sedaj smo lahko prepriËani, da bomo izvedeli veliko novega od mojstraperesa in mojstra fotokamere. VeË informacij o klubu, predavanjih, naπem druæenju na www.e-fotografija.si/fotoklub.htm

Sestanek kluba vsak prvi ponedeljek v mesecu (hostel Celica na Metelkovi)


Potovanje in -Fotografija · Novice, Łlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Fotokamere DSLR...

Documents

Transcript of Potovanje in -Fotografija · Novice, Łlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Fotokamere DSLR...