»asopis skupine HSE

marec 2009

47

› intervju:direktorja HSE dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb

› tema meseca:kampanja Energija si

› fotoreportaæa:zimske πportne igre druæb za proizvodnjo elektriËne energije

PoËitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja − Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope − Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope − Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice:Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče − kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SO©KE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja s po 2 ležiščema in 2 pomožnima ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1 apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, e-pošta: jadranka.luznik@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (3 hišice)Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe)Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj).Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta: martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa, hotel BarbaraGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta: hotel.barbarafiesa@rlv.siDodatne informacije in prijave za Golte: 03 839 11 04, e-pošta: info@golte.si

› uvodnik 3

› zgodilo se je 4

› tema meseca: Energija si, bodi uËinkovit 7

› intervju: direktorja HSEdr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb 10

› ljudje: Andrej Tumpej 14

› fotoreportaæa: πportne igre 16

› energiËni nasvet 18

2

3

› u

vodn

ik

Precej vode je preteklo, odkar smo zadnjič držali v rokah Energijo. In precej energije se je v tem času proizvedlo, prodalo, tržilo in porabilo. Za nami je še eno uspešno leto; leto, v katerem smo zastavljen proizvodni in poslovni načrt presegli. Ponosni na doseženo se zavedamo, da ne smemo spati na lovorikah, zato stopamo naprej. Tokrat z malce večjo mero previdnosti, saj je pred nami nemirno obdobje. Gospodarska in finančna kriza, zaradi njiju pa tudi zaostreni pogoji gospodarjenja, nas silijo k ponovni prevetritvi načrtovanih finančnih naložb po merilu donosnosti, kar bo tudi eden od temeljev vseh prihodnjih razvojnih načrtov. Treba je seveda poudariti, da v HSE ostajamo prepričani, da je razpolaganje z lastnimi viri ključna konkurenčna prednost, zato je treba vso električno energijo proizvesti predvsem doma in zagotoviti ustrezno moč sistemu, hkrati pa ob predpostavki kakovosti z varno in zanesljivo oskrbo ustreči kupcem. Ti so namreč tisti, ki poskrbijo, da je rezultat pod črto tak, kakršen je: odličen. Kot leto poprej. In še eno. In še eno.

Krizi, ki je skupaj s svetovnimi trgi zajela tudi slovenskega, se ne bomo uklonili. V razmerah skoraj darvinistične (ne)naravne selekcije se nam za preživetje ni treba bojevati tako silno kot nekaterim proizvodnim podjetjem, katerih dejavnosti je kriza najbolj razburkala. V naši panogi ne preživijo le najmočnejši, ampak tudi malce manj močni in manj drzni od nas. Vseeno pa je pomembno biti prvi. Kdor nima ciljev, tudi nima poti in kdor nima poti, nima želja. Želje pa so gonilo razvoja. V HSE jih imamo za celo vrečo in jih postopno uresničujemo. Morda bo letošnje leto malce manj velikodušno, ampak tiste najmanj nujne želje lahko počakajo. Nam se nikamor ne mudi, saj moramo še toliko doseči …

mag. Petja RijavecVodja Službe komuniciranja HSE

Med krizo in æeljami, sedanjostjo in prihodnostjo

ENERGIJA

je Ëasopis skupine HSE.

Izdajatelj:

Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Glavna in odgovorna urednica:

mag. Petja Rijavec, HSE.

Fotografija na naslovnici:

Damjan Æibert.

Oblikovanje in prelom:

Pristop d.o.o.

Tisk:

S-print, Trbovlje

Naklada:

2.100 izvodov.

E-mail za vpraπanja, predloge

in pripombe:

petja.rijavec@hse.si

E-Energija: www.hse.si

3

4

Dravske elektrarne Maribor

V DEM leto 2008 zakljuËili s proizvodnimi rekordiOb koncu leta 2008 so iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM) poročali o rekordnih proizvodnih rezultatih. Načrtovano letno proizvodnjo, tj. energijo, ki je v celoti pridobljena iz obnovljivih virov, so dosegli že na začetku decembra. Rekorde v največji moči na pragu že od lani dosega tudi HE Zlatoličje, čeprav bo njena prenova v celoti končana šele leta 2010. V DEM so pozdravili tudi realizacijo načrtov gradnje šestega bloka v TEŠ, saj gre za projekt, komplementaren gradnji črpalne hidroelektrarne na Dravi na območju Kozjaka, ki bo s transformacijo pasovne nočne energije v vršno energijo izboljšala dobičkonosnost obeh investicij. Z njuno izvedbo bo proizvodnja družbe še bolj konkurenčna, povečana proizvodnja in kontrola stroškov pa sta po mnenju DEM recept za blaženje gospodarske krize, ki močno pritiska tudi na ceno električne energije.Letni plan proizvodnje so v DEM v višini 2315 GWh električne energije dosegli že 2. decembra 2008. V prvih enajstih mesecih lani so z 272 zaposlenimi proizvedli skupno 2295 GWh električne energije, kar jih z 8,4 GWh na zaposlenega uvršča v sam slovenski vrh po proizvodnji, takoj za Nuklearno elektrarno Krško (NEK).»Rekordno proizvodnjo gre v veliki meri pripisati visoki strokovnosti naših zaposlenih, ki se kaže v visoki, več kot 99,89-odstotni pripravljenosti naprav in nikakor ni le posledica hidrologije, kot bi kazalo na prvi pogled. Ob rekordni proizvodnji uspešno in dosledno obvladujemo stroške poslovanja, kar je toliko pomembneje za čas, ko kriza močno pritiska

tudi na cene v energetiki. To je naš odgovor na krizo in hkrati prispevek k blaženju njenih posledic,« je začrtano delovanje kratko pojasnil direktor DEM Damijan Koletnik.

Prvo leto delovanja Pomurskega razvojnega inštituta (PRI)Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v letu 2008 na pobudo Pomurcev v Murski Soboti ustanovile Pomurski razvojni inštitut (PRI), in sicer zato da bi v okviru preučitve možnosti ekološki sanaciji podrejene energetske izrabe vodnega telesa reke Mure k sodelovanju pritegnile strokovnjake z različnih področij delovanja. Glavna naloga inštituta je predvsem obveščati zainteresirano javnost o izvajanju strokovnih podlag in te predstaviti javnosti. V okviru delovanja inštituta je bilo ustanovljeno tudi posebno posvetovalno telo – strateški svet, katerega naloga je usmerjati delovanje inštituta ter dajati mnenja in predloge za strokovne podlage, ki bodo dali dokončni odgovor o smiselnosti celotnega projekta.Prvih šest mesecev delovanja Pomurskega razvojnega inštituta sta direktor ustanovitelja Damijan

Iz naših druæb

› zg

odilo s

e je

4

Koletnik in direktor inštituta dr. Darko Anželj, sicer tudi župan občine Apače, ocenila kot uspešne, saj je ta upravičil pričakovano vlogo informacijskega stičišča in ga tako vsak mesec obišče približno sto ljudi. V prihodnje jih pričakujejo še več, saj bo s pripravo strokovnih podlag na razpolago vedno več konkretnih vsebin.

Termoelektrarna ©oπtanj

V TE© mnoæiËno obiskan dan oprtih vratDa bi se še bolj povezali z okoljem, se je vodstvo Termoelektrarne Šoštanj odločilo, da bo januarja odprlo vrata vsem, ki jih zanima njihovo delo in priprave na gradnjo šestega bloka. Posebno pozornost so namenili krajanom, ki živijo v neposredni bližini termoelektrarne in jih s svojo dejavnostjo najbolj motijo. Razbrati je bilo mogoče, da si Šoštanjčani želijo kakovostnejšega sobivanja, pričakujejo tudi hitrejši razvoj svojega mesta in individualne odškodnine. Toda kljub vsemu krajani v celoti podpirajo gradnjo šestega bloka. TEŠ je vsem gospodinjstvom še pred dnevom odprtih vrat poslal na dom zloženko, v kateri je podrobneje predstavil nameravano gradnjo.

Lani druga najvišja proizvodnja v zgodovini TE©V preteklem letu so v TEŠ dosegli drugo najvišjo proizvodnjo v vsej zgodovini. Višja bila le še leta 1983, in sicer 4077 GWh. Tako je bil poslovni načrt presežen za 1,53 %, kar znaša 58 GWh. Še višjo proizvodnjo so TEŠ preprečili dolgotrajna odprava okvare na tretjem bloku ter obilne padavine v mesecu novembru in decembru. Tako so za potrebe HSE hidroelektrarne proizvedle večjo količino električne energije. So pa v TEŠ za tolikšno proizvedeno

Pred vhodom v Pomurski razvojni inštitut. (foto: Arhiv DEM)

5

električno energijo lani porabili 4.037.714 t premoga, 86.091 t lesne biomase in 26,1 milijona Sm3 zemeljskega plina.

Premogovnik Velenje

Proizvodnja v Premogovniku Velenje v letu 2008 in naËrt za leto 2009V Premogovniku Velenje so v letu 2008 dosegli proizvodnjo 44.000 TJ oziroma 4 milijone 8000 ton premoga in s tem izpolnili vse potrebe po premogu za proizvodnjo električne energije v Termoelektrarni Šoštanj. Pričakujejo pozitivni poslovni rezultat kljub težavam v proizvodnji, s katerimi so se srečevali v drugi polovici preteklega leta, ko so se močno trudili, da so dosegli proizvodne količine, zaradi vztrajnosti in požrtvovalnosti rudarjev pa so težave tudi uspešno premagali. Načrt za leto 2009 predvideva enako količinsko proizvodnjo premoga, kot so jo dosegli v letu 2008, kar obsega nekaj več kot 4 milijone ton premoga. Pričakujejo, da bodo poslovanje v letu 2008 pozitivno zaključile tudi vse povezane družbe Premogovnika Velenje: HTZ Velenje, PV Invest, RGP in Gost.

Vpis na Fakulteto za energetiko Univerze v Mariboru Fakulteta za energetiko (FE) je članica Univerze v Mariboru in mlada visokošolska institucija, ki je začela svoje študijske programe

izvajati v študijskem letu 2008/09. V študijskem letu 2009/10 bodo tako vpisali drugo generacijo rednih in izrednih študentov na visokošolski, univerzitetni in magistrski bolonjski stopnji študijskega programa ENERGETIKA. Razlog za razvoj študija energetike izhaja iz javno izraženih potreb po strokovnjakih s tega področja. Takih kadrov, kot jih bo vzgojila FE, v Sloveniji močno primanjkuje oziroma jih ni, saj gre za poudarjeno interdisciplinarni študij energetike, ki je namenjen zlasti obvladovanju celotne energetske tehnologije. Analize kažejo na izjemno visoko zaposljivost diplomantov.Diplomanti študijskih programov ENERGETIKA bodo, odvisno od izbrane stopnje izobraževanja, pridobili potrebna znanja za opravljanje zahtevnih tehnoloških in vodstvenih nalog v energetiki. Profil diplomanta je strokovnjak na energetskem področju, ki bo znal projektirati, voditi, vzdrževati

Rekonstrukcija stare elektrarne v Velenju, kjer bodo prostori fakultete za energetiko. (foto: Arhiv PV)

Izlged inštituta v Krškem. (foto: Arhiv PV)

majhne in tudi največje energetske sisteme. Ne bo se spuščal v konstrukcijo energetskih strojev in naprav, saj to še naprej ostaja domena fakultet za strojništvo in elektrotehniko, znal pa bo stroje in naprave povezati v delujoč energetski sistem. Sposoben bo projektirati, pozneje tudi voditi in optimizirati gradnjo največjih sodobnih in alternativnih energetskih sistemov. Diplomanti bodo obvladali tudi alternativne in obnovljive vire energije, ob upoštevanju ekologije v energetiki. Usposobljeni bodo za energetski menedžment in tudi za delovanje na energetskih trgih.Vsi programi so pripravljeni tako, da omogočajo specializacijo na področju hidroenergetskih, termoenergetskih, alternativnih in jedrskih energetskih sistemih. Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program ENERGETIKA, 1. bolonjske stopnje, traja 6 semestrov. Ovrednoten je s 180 kreditnimi točkami, naziv diplomantov je dipl. inž. energetike (VS). Univerzitetni študijski program ENERGETIKA, 1. bolonjske stopnje, prav tako traja 6 semestrov. Ovrednoten je s 180 kreditnimi točkami, naziv diplomantov je dipl. inž. energetike (UN). Magistrski študijski program, 2. bolonjske stopnje, traja 4 semestre. Ovrednoten je s 120 kreditnimi točkami, naziv diplomantov je mag. inž. energetike. Posebnost vseh študijskih

6

programov je, da bodo študentje vključeni v razvojno-znanstveno delo, ki bo potekalo v laboratorijih FE, ter bodo tako bolje pripravljeni za konkretno delo v gospodarstvu in tudi za delo v znanstveno-raziskovalnih institucijah. V okviru Univerze v Mariboru in Fakultete za energetiko razvijajo tudi najsodobnejše inštitute, ne le v Sloveniji, temveč tudi na območju jugovzhodne Evrope. Trenutno se pripravlja projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stare elektrarne v Velenju, kjer bodo pozneje tudi prostori FE. Tam bo deloval tudi tehnološko dovršen energetski inštitut s poudarkom na termoenergetiki in alternativnih virih energije. Podoben projekt se pripravlja tudi v Krškem, kjer bo poudarek na nuklearni in hidroenergetiki. Poslanstvo inštitutov ni le izobraževanje, temveč tudi znanstvenoraziskovalno delovanje, katerega cilj je ponujati storitve, ki bodo pomembno prispevale k zanesljivi, kakovostni ter ekološko in ekonomsko sprejemljivi oskrbi prebivalstva z energijo.Podrobnejše informacije o vpisu, načinu študija in študijskih programih je mogoče pridobiti na spletni strani fakultete http://www.fe.uni-mb.si, na sedežu fakultete v Krškem, Hočevarjev trg 1, na enoti Velenje, Trg mladosti 2, in po telefonu 07 620 22 16, 03 898 64 20.

SENG

Po 80 letih obnova generatorja mHE HubeljV mali hidroelektrarni Hubelj pri Ajdovščini je v januarju potekal obsežnejši remont generatorja prvega agregata. Remont je obsegal celovito obnovo statorja in rotorja generatorja po 80 letih obratovanja. Za izvedbo del je bilo treba opraviti zahtevno demontažo, naložiti in transportirati stator in rotor v delavnice izvajalca del. Obnova agregata je izboljšala zanesljivost

delovanja in podaljšala življenjsko dobo obratovanja.

na porečju Soče ter vzpostavili njihovo daljinsko vodenje in nadzor iz centra vodenja v Novi Gorici. Presežke zaposlenih, ki so nastajali zaradi avtomatizacije, so postopno odpravljali tako, da so zmanjšali zaposlovanje na minimum, razrešili tehnološke presežke in izplačali odpravnine, nekaj je bilo tudi naravnega odliva v pokoj, opravili so notranjo reorganizacijo in spodbujali izobraževanje zaposlenih ter zaposlene prerazporeili na druge lokacije. V obdobju od leta 2004 do leta 2010 se v družbi menjajo generacije, širijo pa se tudi nove proizvodne kapacitete. Projekt združevanja ekip HE na Soči, ki obsega obdobje od leta 2004 naprej, prikazuje paleto kadrovskih dejavnosti, ki jih je družba uvedla ob avtomatizaciji in vodenju proizvodnih procesov, upokojevanju zaposlenih in širitvi proizvodnih kapacitet. Aktualnost pristopa se odmika od do zdaj uveljavljenih trdih načinov racionalizacije in kadrovskega prestrukturiranja ter postavlja v ospredje naloge, zasedbe in organizacijo timov, ki delujejo na operativnih ravneh. Ves proces spremljajo zagotavljanje nasledstev in usposabljanja, ki omogočajo večopravilnost ter zagotavljajo višjo raven sodelovanja in izmenjave izkušenj. Opisan primer je bil razumljen kot model uspešne kadrovske preobrazbe v panogi. Nagrada je priznanje za delo projektne skupine, ki je v praksi inovativno povezala organizacijo in usposabljanje zaposlenih s prehodom na nov način dela.

Obnova generatorja. (foto: Arhiv SENG)

Drugi najboljši projekt HRM 2008 pripada Soškim elektrarnam. (foto: Arhiv SENG)

Drugi najboljši projekt HRM 2008 pripada Soškim elektrarnam Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o., (SENG) so na slovesni podelitvi na Bledu, v sklopu 11. konference o ravnanju z ljudmi, ki jo je organiziral Planet GV, prejele nagrado za drugi najboljši projekt HRM v letu 2008. Namen nagrade, ki jo podeljuje Planet GV, je predstaviti uspešne kadrovske projekte in spodbuditi razvijanje prakse novih projektov na področju upravljanja zaposlenih. Merila, po katerih je strokovna komisija ocenjevala prijavljene projekte, so bila uporabnost, izvirnost, aktualnost, strokovnost in učinki za prakso. Tekmovanja so se udeležila štiri velika in dve srednje veliki podjetji. Družba SENG je nominirala projekt združevanja ekip hidroelektrarn na Soči.V družbi SENG so med letoma 1991 in 2000 postopno lokalno avtomatizirali vse hidroelektrarne

› te

ma m

esec

a

7

Energija si, bodi uËinkovitTudi letos Holding Slovenske elektrarne s kampanjo ”Energija si, bodi uËinkovit“ spodbuja k

uËinkoviti rabi energije in premiπljenemu ravnanju z napravami, ki za svoje delovanje porabljajo

elektriËno energijo. Sredi januarja se je zaËela nova akcija ”Prihrani do 50 % pri raËunu za

elektriËno energijo“, v kateri lahko porabniki z nasveti, podprtimi z izraËuni o moænem prihranku,

ugotovijo, kako zmanjπati porabo elektriËne energije in s tem tudi stroπke.

Zakaj podraæitve?

Vse večja poraba električne energije pomeni večje potrebe po njenem pridobivanju, zaradi česar je treba graditi nove elektrarne. Če sami ne moremo proizvesti dovolj energije, jo je treba uvažati, kar pa povečuje energetsko odvisnost od drugih držav. Zadnja zapora zemeljskega plina iz Rusije je pokazala, da je odvisnost od uvoza lahko zelo problematična.

V zadnjih letih se je v Sloveniji pojavilo neskladje med tržnimi cenami električne energije na mednarodnem trgu in maloprodajnimi cenami za gospodinjstva, kar je ob koncu minulega leta povzročilo podražitve električne energije. Tržnega gibanja cen smo se že pred leti navadili pri nafti, bencinu in kurilnem olju, kjer cene nihajo glede na vrednost sodčka nafte na svetovnih trgih.

Podražitvam vseh vrst energije se v prihodnje gotovo ne bomo mogli izogniti, da pa nas te ne bi toliko prizadele, si lahko pomagamo tako, da upoštevamo nasvete učinkovite rabe energije, ki jih bomo predstavili v naslednjih vrsticah.

Koliko lahko prihranimo?

Pogosto so dovolj že manjši ukrepi, pri katerih niso potrebna nikakršna finančna vlaganja, kot je na primer ugašanje luči, ki jih ne potrebujemo, izklop naprav iz stanja pripravljenosti po uporabi. Nekateri ukrepi vključujejo manjši vložek, na primer menjava klasičnih žarnic z varčnimi sijalkami, ali pa premišljen nakup, izbira energetsko varčnih gospodinjskih aparatov razreda A+ ali A++.

• povprečno gospodinjstvo z letno porabo 4400 kWh (račun za električno energijo na mesec je okoli 40 EUR, letni strošek okrog 500 EUR, dnevna poraba pa znaša dobrih 11 kWh);

• gospodinjstvo, ki tudi toplo vodo ogreva z električno energijo in ima zato letno porabo 7300 kWh (račun za električno energijo na mesec je med 65 in 70 EUR, letni strošek okrog 800 EUR, dnevna poraba pa znaša približno 20 kWh).

Obe gospodinjstvi imata, razen ogrevanja tople vode, vse druge elemente identične. Uporabljajo se naslednji gospodinjski aparati:• kombinirani hladilnik (energijski

razred: B, starost: 6 let, volumen hladilnega dela: 210 l, volumen zamrzovalnega dela: 70 l);

• zamrzovalnik (energijski razred C, starost 10 let, volumen 190 l);

• pralni stroj (energijski razred C, starost 10 let, število pranj na teden: 4,5);

• pomivalni stroj (energijski razred B, starost 6 let, število pomivanj na teden: 5);

• sušilni stroj (energijski razred C, število polnjenj na teden: 2,7);

• steklokeramični električni kuhalnik/plošča;

• pečica energijskega razreda C;• osebni namizni računalnik z

monitorjem LCD (računalnik na dan prižgan 3 ure);

• televizija (katodna televizija);• razsvetljava (20 svetlobnih točk –

svetil, od tega 26 % varčnih žarnic, 8 % podolgovatih fluorescentnih sijalk in 25 % halogenk);

• avdionaprava HI-FI;• predvajalnik DVD-jev oziroma

kaset VHS;• preostala poraba v višini 45 kWh

na mesec (mali gospodinjski aparati, sesalniki, sušilniki za lase, digitalne ure, brezžični telefoni, modemi, set-top boksi itd.).

Več posameznih prihrankov povečuje skupni prihranjeni znesek. Koliko lahko prihrani posamezno gospodinjstvo, je seveda odvisno od mnogih dejavnikov. Treba je upoštevati velikost gospodinjstva, vrsto opreme, število in starost gospodinjskih aparatov in podobno.

Precej manjšo porabo električne energije in s tem večji prihranek denarja, ki bi ga sicer odšteli za njeno porabo, pa lahko dosežemo predvsem z večjimi vlaganji v energetsko izboljšavo objektov in vgradnjo okolju prijaznih tehnologij (sončne celice, toplotne črpalke …).

Že brez večjih investicij je mogoče doseči prihranek v višini do 10 ali 20 %, z dolgoročnim razmišljanjem in načrtnim investiranjem pa tudi do 50 % ali več, sploh pri energetsko potratnejših gospodinjstvih.

Koliko je mogoče prihraniti s posameznim ukrepom in za koliko lahko zmanjšamo znesek na računu za električno energijo, če skrbno upoštevamo vrsto teh nasvetov, lahko vidite v informativnih izračunih v spodnjih tabelah.

Za simulacijo ukrepov, ki omogočajo prihranek električne energije in s tem zmanjšajo znesek na računu za elektriko, smo izbrali dva tipa običajnega gospodinjstva:

8

Ukrep

Prihranek pri računu za električno energijo

Prihranek električne energije [kWh/leto]

Prihranite dobrih 20 % brez večjih investicij 21 % 913

Velikokrat imamo vklopljene televizorje ali računalnike, ko nas sploh ni v istem prostoru ali pa se ukvarjamo s čim drugim. Če jih v času, ko počnemo nekaj drugega, izklopimo, poleg tega pa jih skupaj z drugimi napravami (DVD, VHS, HI_FI …) izklopljenih ne puščamo v stanju »STAND BY« (gori lučka, digitalna ura …), temveč jih popolnoma izklopimo iz omrežja, lahko prihranimo dobrih 6 %.

Specifikacija prihranka pri izklapljanju posameznih elektronskih naprav:Izklop računalnika, ko ga ne potrebujemo, ko ga uporabljamo, pa nastavitev, da se monitor po petih minutah neuporabe prestavi v stanje pripravljenosti1 (kadar gremo na malico, WC, po hitrih opravkih) 2,6 % 141

Izklop DVD-ja v stanju pripravljenosti 0,8 % 40

Izklop TV-ja, ko ga ne potrebujemo 1,0 % 53

Izklop HI-FI-ja v stanju pripravljenosti 1,0 % 54

Izklop monitorja v stanju pripravljenosti 0,6 % 35

Izklop TV-ja v stanju pripravljenosti (CRT) Televizije z LCD imajo v stanju pripravljenosti precej večjo porabo kot CRT (katodne televizije) in temu primerno tudi večji prihranek (57 kWh oz. 1 %) Po potratnosti od nižje do višje vrednosti si televizije sledijo v tem zaporedju: CRT-katodne (navadne) TV, LCD TV, plazma TV.

0,3 % 14

Zamenjajte tri navadne žarnice z varčnimi v lučeh, ki gorijo dalj časa, ter redno ugašajte luči tam, kjer jih ne potrebujete, ali namestite senzorje gibanja

5 % 250

Perilo sušite zunaj (8 mesecev) 5 % 247Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo v času manjše tarife električne energijeManjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.

3 % 0

Namesto na 40° C izberite pranje na 30° C (in perite le v času male tarife) 0,5% 38Ko kuhate, naj bo posoda pokrita s pokrovko in približno enako velika kot grelna površina

1 % 41

Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo dobrih 20 %.

Ukrep

Prihranek pri računu za električno energijo

Prihranek električne energije [kWh/leto]

Prihranite 23 % z investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije 23 % 1111Zamenjajte hladilne naprave za najučinkovitejše naprave na trgu (hladilnik in zamrzovalnik razreda A+)

8 % 441

Zamenjajte pralni in pomivalni stroj za najučinkovitejša na trgu (A+ in A) ter ju uporabljajte samo v času manjše tarifeManjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. 5 % 151

Zamenjajte steklokeramični kuhalnik z indukcijskim 3 % 168Zamenjajte sušilni stroj z na trgu najučinkovitejšim aparatom (B)Na trgu se pojavljajo tudi aparati razreda A, s katerimi lahko prihranimo še enkrat več – 100 kWh oz. 2 %

1 % 46

Zamenjajte pečico za najučinkovitejšo na trgu (A) 1 % 40

Namesto namiznega računalnika kupite prenosni računalnik 5 % 265

Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo okoli 23 %.

Prihranek dobrih 20 % brez večjih investicij in slabih 35 % z večjimi investicijamiVelja za povprečno gospodinjstvo z letno porabo pribl. 4400 kWh.

1 Ohranjevalnik zaslona ne privarčuje nič energije, saj takrat monitor normalno deluje.

Če upoštevamo vse ukrepe obeh tabel, lahko prihranimo slabih 35 %2 pri znesku na računu za električno energijo ali 1764 kWh. Prihranki v odstotkih so za posamezen ukrep navedeni glede na izhodiščni strošek oziroma porabo električne energije.

2 Prihranki se ne dajo preprosto seštevati, saj vplivajo drug na drugega. Če na primer perilo sušimo zunaj, potem je prihranek zaradi nakupa varčnega sušilnega stroja manjši, saj je predpostavka, da v stroju posušimo le še tretjino perila (stroj se manj uporablja).

9

Ukrep

Prihranek pri računu za električno energijo

Prihranek električne energije [kWh/leto]

Prihranite okoli 26 % brez večjih investicij 26 % 961

Ogrevajte toplo vodo samo v času manjše tarifeManjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.

12 % 0

Velikokrat imamo vklopljene televizorje ali računalnike, ko nas sploh ni v istem prostoru z njimi ali pa se ukvarjamo s čim drugim. Če jih v času, ko počnemo nekaj drugega, izklopimo, poleg tega pa jih skupaj z drugimi napravami (DVD, VHS, HI_FI …) ugasnjenih ne puščamo v stanju »STAND BY« (gori lučka, digitalna ura …), temveč jih popolnoma izklopimo iz omrežja, lahko prihranimo 4 %

Specifikacija prihranka pri izklapljanju posameznih elektronskih naprav:Izklop računalnika, ko ga ne potrebujemo, ko ga uporabljamo, pa nastavitev, da se monitor po petih minutah neuporabe prestavi v stanje pripravljenosti3 (kadar gremo na malico, WC, po hitrih opravkih)

1,6 % 141

Izklop DVD-ja v stanju pripravljenosti 0,5 % 40

Izklop TV-ja, ko ga ne potrebujemo 0,6 % 53

Izklop HI-FI-ja v stanju pripravljenosti 0,7 % 54

Izklop monitorja v stanju pripravljenosti 0,4 35

Izklop TV-ja v stanju pripravljenosti (CRT) 0,2 14

Televizije z LCD v stanju pripravljenosti imajo precej večjo porabo kot CRT (katodne televizije) in temu primerno tudi večji prihranek (5 kWh oz. 1 %) Po potratnosti od nižje do višje vrednosti si televizije sledijo v tem zaporedju: CRT-katodne (navadne) TV, LCD TV, plazma TV.Zamenjajte vse navadne žarnice z varčnimi in redno ugašajte luči tam, kjer jih ne potrebujete, ali namestite senzorje gibanja

4 % 298

Perilo sušite na zraku (8 mesecev) 3 % 247Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo v času manjše tarife električne energijeManjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.

2 % 0

Namesto na 40 °C izberite pranje na 30 °C in perite le v času male tarife 0,4 % 38Ko kuhate naj bo posoda pokrita s pokrovko in približno enako velika kot grelna površina

0,5 % 41

Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo okoli 26 %.

Ukrep

Prihranek pri računu za električno energijo

Prihranek električne energije [kWh/leto]

Prihranite 43 % z investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije 43 % 3025

Namestitev solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode 29 % 1.914Zamenjajte hladilne naprave za najučinkovitejše naprave na trgu (hladilnik razred in zamrzovalnik razreda A+) 5 % 441Zamenjajte pralni in pomivalni stroj za najučinkovitejšo na trgu (A+ in A) ter jih uporabljajte samo v času manjše tarife

3 % 151

Zamenjajte steklokeramični kuhalnik z indukcijskim 2 % 168

Zamenjajte pečico za najučinkovitejšo na trgu (A) 0,5 % 40Zamenjajte sušilni stroj z na trgu najučinkovitejšim aparatom (B)Na trgu se pojavljajo tudi aparati razreda A, s katerimi lahko prihranimo še enkrat več – 100 kWh oz. 2 %

0,5 % 46

Namesto namiznega računalnika kupite prenosni računalnik 3 % 265

Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo okoli 43 %.

Prihranek okoli 26 % brez večjih investicij in do 52 % z večjimi investicijamiVelja za povprečno gospodinjstvo, ki tudi toplo vodo ogreva z električno energijo in ima zato letno porabo 7300 kWh. Pri bolj razsipnih gospodinjstvih so tudi prihranki ob upoštevanju nasvetov lahko višji.

3 Ohranjevalnik zaslona ne privarčuje nič energije, saj takrat monitor normalno deluje.

Če upoštevamo vse ukrepe iz tabel 1 in 2, lahko prihranimo 52 % pri znesku na računu za električno energijo ali 3800 kWh. Prihranki v odstotkih so za posamezen ukrep navedeni glede na izhodiščni strošek oziroma porabo električne energije.

Prihranki se ne dajo preprosto seštevati, saj vplivajo drug na drugega. Če na primer perilo sušimo zunaj, potem je prihranek zaradi nakupa varčnega sušilnega stroja manjši, saj je predpostavka, da v stroju posušimo le še tretjino perila (stroj se manj uporablja).

10

S strokovnimi pristopi obvladujemo prve znake gospodarske krize

Glede na to, da je za nami prvi mesec letošnjega leta, imate že okvirne podatke o zaključku lanskega leta, tako po proizvodni kot finančni strani?Mag. Viljem Pozeb: »Leto 2008 ocenjujemo kot uspešno leto za skupino kot celoto. Presegli smo zastavljen proizvodni in poslovni načrt. Tako termoelektrarne kot hidroelektrarne so presegle zadane cilje. Za lani smo načrtovali, da bomo proizvedli 7.316 GWh električne energije, s 7.696 GWh smo načrt presegli za 6,2 odstotka Od tega so hidroelektrane proizvedle 3.196 GWh ali 12,9 odstotkov več kot so načrtovale, termoelektrarne pa so s 4.500 GWh za 1,8 odstotkov presegle lanskoletni načrt. Vse družbe so bile disciplinirane tudi pri stroških, ki niso presegli predvidenih. Pri tem velja zlasti izpostaviti Soške elektrarne Nova Gorica in Dravske elektrarne Maribor, kjer so manj trošili kot so načrtovali. Z nižjimi stroški kot je načrtovala je minulo leto zaključila tudi krovna družba HSE. Na dober poslovni izid kažejo tudi ocene lanskoletnih poslovnih rezultatov. Načrtovali smo 694 milijonov evrov čistega prihodka od prodaje in 697 milijonov evrov ostalih prihodkov ter štiri milijone evrov čistega poslovnega izida. Po sedanjih ocenah pa bomo dosegli 815 milijonov čistega prihodka od prodaje, 851 ostalih prihodkov in 48 milijonov evrov čistega poslovnega izida.«

Ali se nad deset odstotkov večja proizvodnja Dravskih elektrarn in več kot dvajset odstotkov več proizvedenih MWh Soških elektrarn pozna tudi pri poslovnem izidu?Mag. Viljem Pozeb: »Absolutno, prav večja lanskoletna proizvodnja naših hidroelektrarn od načrtovane je bistveno prispevala k boljšemu poslovnemu rezultatu od predvidenega. Zasluge za to imajo tudi dobre hidrološke razmere ob koncu leta.«

Termoelektrarna Šoštanj je v minulem letu s proizvodnjo 3.850 GWh električne energije za odstotek in pol presegla letni proizvodni načrt. Kot sami pravijo, bi bila proizvodnja lahko še višja, doslej so imeli višjo leta 1983, ko so proizvedli 4.077 GWh, če ne bi bila odprava okvare bloka 3 tako dolgotrajna in ne bi bile tako obilne padavine novembra in decembra. Kaj pa premog, je temu razlog tudi slabša kakovost premoga iz Premogovnika Velenje na katerega so rudarji naleteli v drugi polovici leta?Mag. Viljem Pozeb: »Logično je, da kadar imamo dobre hidrološke razmere, ne obremenjujemo preveč naših termoelektrarn, ampak le toliko, kolikor je ekonomsko sprejemljivo.«Dr. Jože Zagožen: »Res je, da je da je imel velenjski lignit v drugi polovici leta nekoliko nižjo kalorično vrednost, vendar pa ta zaradi stabilne deponije ni toliko vplivala na proizvodnjo kot bi sicer.«

Kakšen delež pri vašem poslovanju ima trgovanje z lastno proizvodnjo in koliko predstavlja mednarodno trgovanje?Mag. Viljem Pozeb: »V lanskem letu smo s trgovanjem na tujih trgih ustvarili četrtino poslovnega izida.«Dr. Jože Zagožen: »V minulih letih smo na tujih trgih trgovali že s 16 do 17 TWh letno, lani se je naše trgovanje znižalo na 13 do 14 TWh, predvsem zaradi manj trgovanja z Balkana v Italijo. Čeprav se je obseg trgovanja zmanjšal, pa smo pridobili veliko novih kvalitetnih poslov, tako da je dobiček na tujih trgih padel manj kot obseg poslovanja. Z napori sodelavcev, znanjem, izkušenostjo ter notranjimi rezervami smo skušali premostiti slabše tržne pogoje na tujih trgih in smo tam ustvarili desetkrat večji dobiček kot smo prvotno načrtovali.«

Če je bilo lanskoletno poslovanje skupine HSE odlično, se vam kaj

podobnega lahko ponovi tudi letos, kako kažejo gospodarski načrti?Mag. Viljem Pozeb: »Številke v letošnjem načrtu niso tako visoke kot lani. Eden od razlogov za to je manjši obseg prodaje in s tem povezan načrtovan nižji poslovni izid zaradi prenehanja petletne pogodbe o nakupu električne energije iz NE Krško. Za letos načrtujemo 650 milijonov čistega prihodka od prodaje, 652 milijonov ostalih prihodkov in 9 milijonov evrov čistega poslovnega izida.«

Ali razvojni načrti skupine ostajajo enaki, oziroma ste jih kaj spreminjali, glede na lani sprejete obveznosti glede povečanja deleža električne energije iz obnovljivih virov?Dr. Jože Zagožen: »Nobeni naložbi se ne odpovedujemo, je pa bila gospodarska kriza povod, da jih sproti preverjamo. Lahko se zgodi, da se bo gradnja katerega nekoliko zamaknila. Več o tem bo znanega do začetka marca, ko bodo narejene ustrezne analize tako za posamezne objekte kot njihovo vlogo v skupini. Podrobneje bomo o tem govorili na strateški konferenci skupine HSE sredi aprila letos.«

Kakšno naložbeno politiko boste vodili v sedanjih zaostrenih pogojih poslovanja?Mag. Viljem Pozeb: »Ravno zaostreni pogoji gospodarjenja nas silijo v prevetritev načrtovanih naložb po kriteriju donosnosti in možnih virov za gradnjo. Na tej osnovi bomo prestrukturirali razvojni načrt skupine do leta 2015. Ob tem velja poudariti, da se V HSE dobro zavedamo nekaterih ključnih dejstev: razpolaganje z lastnimi proizvodnimi viri predstavlja ključno konkurenčno prednost, zato je potrebno električno energijo proizvesti predvsem doma in zagotoviti ustrezno moč sistemu. Od kakovosti električne energije so odvisni naši kupci; dobro

Lansko poslovno leto je skupina HSE zakljuËila veË kot uspeπno. Gospodarska kriza, se odraæa tudi

na naπem podroËju, predvsem pri manjπem odjemu elektriËne energije naπih domaËih kupcev zaradi

manjπega odjema industrijskih odjemalcev in teæjega pridobivanja banËnih kreditov. »lana poslovodstva

druæbe dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb ostajata optimista in upata, da bo skupina s preverjeno

kakovostnim delom znala premostiti teæave. Tako bodo imele naloæbe, ki se izvajajo, vso podporo, ostale

pa bodo deleæne prevetritve in nove potrditve na aprilski strateπki konferenci skupini HSE.

› in

terv

ju: dir

ekto

rja H

SE

dr. J

oæe

Zagoæ

en in

mag. V

ilje

m P

ozeb

11

učinkovitost dosežemo le z dobro izrabo primarnih virov, visoko stopnjo zanesljivosti v dobavi pa le s primerno diverzifikacijo virov in nenazadnje potrebno je skrbeti za razvoj novih virov in tudi vlagati v znanje. Tako so naše nove naložbe namenjene posodabljanju obstoječih termoenergetskih in hidroenergetskih zmogljivosti, gradnji novih energetskih objektov, s katerimi bomo že danes dobro strukturo virov za proizvodnjo električne energije nadgradili in poskrbeli, da bodo na dolgi rok konkurenčni vsi podsistemi skupine HSE. Izvedena vlaganja na trgih JV Evrope v naslednjih letih pa bodo omogočila, da HSE postane vodilni akter na teh trgih. Ta vlaganja so načrtovana tako, da ne ogrožajo potrebnih vlaganj v Sloveniji, ki ostajajo prednostna naloga naše skupine. Tako je za HSE še posebej pomembno nadaljevanje vlaganj v prednostni projekt šestega bloka v TE Šoštanj s 600 MW moči, katerega investitor je TEŠ. Vzporedno pa vidimo tudi možnost razvoja v izkoriščanju obnovljivih virov energije ter uporabi novih tehnologij pri posameznih pilotskih projektih. Omenjene naložbe so usklajene z naložbami v nove proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, sprejete v Razvojnem načrtu skupine HSE 2006 do 2015 s pogledom do leta 2025. Poleg proizvodno naravnanih projektov pa naložbe predvidevajo tudi projekte, katerih učinek bo viden pri znižanju stroškov vzdrževanja in obratovanja ter pri skrbi za okolje.«

So težji pogoji pridobivanja finančnih sredstev za vaše naložbe edini razlog za temeljito analizo obstoječega naložbenega načrta, ali imate v mislih tudi druge razloge?Dr. Jože Zagožen: «Vidim kar nekaj problemov, ki jih je potrebno pri tem upoštevati. Eden od njih je, da rezultati

pogajanj Slovenije v preteklosti glede CO2 kvot niso najbolj ugodni za naše termoelektrarne. Tako nas bodo te obveznosti, če bodo obveljale, v letih 2013 do 2030 stale preko milijardo evrov, kar je več kot vsa akumulacija TE Šoštanj in TE Trbovlje. To so razlogi, da je potrebno kvote spremeniti, če ne nam trda prede ali pa bodo ta bremena prevaljena na potrošnike. Druga velika težava so cene za MWh električne energije, ki naj bi se v naslednjih letih na tujih trgih stabilizirale na ravni 40 do 50 evrov. Naša TE Trbovlje pa ima lastno ceno višjo. Ker ji Ministrstvo za gospodarstvo ne prizna premije, bo imela kar nekaj milijonov evrov manj prihodka. Cene električne energije so padle pod lastno ceno tega objekta, kar TET doslej kompenzirala s premijo za prednostno dispečiranje, sedaj pa obstaja nevarnost, da bo poslovala z negativnim rezultatom.«Mag. Viljem Pozeb: »Poleg ostrejših pogojev domačih poslovnih bank, ki že danes kaže na to, da ni mogoče finančno zapreti večjih naložb, je druga preteča nevarnost zamik plačil pri naših ključnih kupcih – distribucijskih podjetjih. Indice o tem, da gospodarske družbe že prosijo za odloge, že imamo.«

Vrednost naložbe v TE Šoštanj, ki jo podpira tudi vlada, ostaja neznanka. Najprej je njena vrednost naglo rasla, sedaj naj bi po predvidevanjih direktorja TEŠ, zaradi recesije ta morala pasti. Kako načrtujete zapreti gradnjo šestega bloka v TE Šoštanj?Dr. Jože Zagožen: »Vsa podpora temu objektu je bolj in manj deklarativna. V razmerah, v katerih smo, v skupini ostajamo realni optimisti, čeprav nam padec cen električne energije na tujih trgih in večji stroški za C02, otežujejo prizadevanja. Prav zaradi tega pričakujemo pri tej naložbi podporo države. V mislih nimam finančne

mag. Viljem Pozeb in dr. Joæe Zagoæen, direktorja HSE. (foto: Arhiv HSE)

pomoči, ampak podporo možnim virom financiranja, kot so garancije, dokapitalizacija itd.«

Dokapitalizacija TE Šoštanj ali HSE kot skupine?Dr. Jože Zagožen: »Ker je HSE večinski lastnik TEŠ, pride v poštev dokapitalizacija HSE za namene TE Šoštanj.«

Kako kaže podelitvi koncesije za srednjo Savo, je že podpisana?Mag. Viljem Pozeb: »Koncesija je bila podeljena, pripombe k Koncesijski pogodbi so bile usklajene in pogodba je pripravljena za podpis. Razlog, da še ni bila podpisana, je, da se za prenos koncesije potegujejo družba GEN energija oziroma Savske elektrarne, družba HESS pa tudi TET vidi svoje razvojne priložnosti v gradnji HE na srednji Savi. Računamo, da nas bodo k podpisu koncesijske pogodbe pozvali v nekaj tednih.Za izpolnitev obveznosti po povečanju deleža obnovljive energije je za našo skupino ta projekt ključnega pomena. Predvideva gradnjo sklenjene verige desetih hidroelektrarn in potencialno ene črpalne hidroelektrarne, ki se bo s svojo proizvodnjo maksimalno prilagajala potrebam trga. Gradnja predvidene verige HE je načrtovana etapno, in sicer od leta 2009 do leta 2025. Načrtovana letna proizvodnja verige HE na srednji Savi bo znašala 1030 GWh. Za to verigo je bila leta 2007 izdelana predinvesticijska zasnova ter nekatere strokovne podlage, lani pa opravljene geodetske izmere. Za letos načrtujemo nadaljevati s pripravo dokumentacije za potrebe koncesijske pogodbe, tehnične dokumentacije za razpis in pridobitev gradbenega dovoljenja za prve tri elektrarne v verigi. Poleg tega bomo nadaljevali z raziskovalnimi študijami, meritvami in raziskavami.«

Dravske elektrarne napovedujejo, da bodo v naslednjih desetih letih podvojile svojo proizvodno moč in sicer z 577 MW na več kot 1000 MW. So te napovedi realne predvsem glede HE na Muri?Mag. Viljem Pozeb: »Ta napoved sloni predvsem na projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak s 400 MW in gradnji vsaj dveh hidroelektrarn na Muri, tistih dveh, ki jih je možno zgraditi brez sodelovanja avstrijske strani.«Dr. Jože Zagožen: »Poleg tehničnih parametrov je potrebno za dobro poslovanje skupine, upoštevati tudi

12

ekonomske. Cena električne energije, proizvedene iz hidroelektrarn na Dravi in iz premoga v termoelektrarni Šoštanj, je najustreznejša za obe družbi, če je sestavljena v skupen produkt, če lahko te objekte optimiramo in vozimo z njimi diagram. Kot je znano, je najdražja tista energija, ki je ni. Vodo v akumulaciji pa lahko skladiščimo, zato rabimo črpalne elektrarne. Vsaka vrsta elektrarne v sistemu HSE in tudi elektroenergetskem sistemu Slovenije ima svojo vlogo in primerjati samo cene proizvedene kWh iz posameznih objektov ni dovolj.«

V holdingu imate za slovenske razmere svetle primere uspešnih prodorov velikih energetskih projektov v prostor brez večjih nasprotovanj in težav. Med njimi sta zagotovo Soške elektrarne s svojima obema doinštalacijama HE na Soči in ČHE Avče ter projekt HE na spodnji Savi. Kakšen je prenos tega znanja med družbami v skupini, glede na to, da načrtovanim HE na Muri ne kaže najbolje?Mag. Viljem Pozeb: »Mislim, da je ta prenos znanja in izkušenj, kako priti v prostor z našimi projekti, dober. Pri hidroelektrarnah na spodnji Savi so lokalne skupnosti celo zahtevale ta projekt, ker so v njem videle razvojno možnost za celo Posavje. V regiji so župani in občinski sveti znali prepoznati prednosti, ki jih spremenjeno življenje reke Save prinaša tako glede delovnih mest kot dela koncesije, ki se steka v občinske proračune. Poleg tega se sočasno ureja ostala infrastruktura krajev in mest ob Savi. Na podoben način smo pristopili v Prekmurju s projektom HE na Muri, žal zaenkrat brez ustreznih odzivov. Pričakujemo pa, da bodo študije sprejemljivosti HE v prostoru sprejete podobno kot v Posavju. Tudi pri gradnji HE na Muri bi urejali tudi vodotok reke. Struga reke Mure kot prodonosne reke se je poglobila in to vpliva na podtalnico Prekmurja, ki je posledično tudi nižja. Za zajezitvijo reke bi se po mnenju strokovnjov tudi omilile posledice eventualne poletne suše v Prekmurju. Dravske elektrarne so vključile v konzorcij ugledne komunikacijske strokovnjake, ustanovile v Murski Soboti razvojni inštitut, vendar pa je napredek, da bi prepričali lokalno prebivalstvo, počasen. Tudi pozornost medijev je bolj posvečena nasprotnikom tega projekta, »zelenim« in naravovarstvenikom. Višek licemerstva pri tem projektu pa je, da so se avstrijski zeleni dvignili proti projektu in pri nas na svojo stran pridobili nekaj deset somišljenikov, medtem ko Avstrijci ob že zgrajenih triintridesetih HE na

Muri načrtujejo gradnjo novih dveh hidroelektrarn.«

Ali lahko za letos napovedana nižja rast porabe električne energije za pet do deset odstotkov glede na lansko leto, upočasni napovedano gradnjo novih objektov?Mag. Viljem Pozeb: »V naši državi uvažamo preveč električne energije, da bi kljub zmanjšanju porabe upočasnili gradnjo novih elektrarn. Izkušnje iz tujine nas opominjajo, da moramo biti energetsko neodvisni.«

Kako je z širitvijo HSE v tujino? So še možnosti za vlaganje v objekte s cenejšo proizvodnjo električne energije kot je pri nas?Mag. Viljem Pozeb: »V tujini najbolj širimo trgovsko mrežo. V kratkem odpiramo družbo v Makedoniji in Bosni ter poslovalnico v Grčiji. Lani smo skupaj z nemškim RWE zmagali na javnem razpisu za gradnjo HE v Makedoniji, vendar do podpisa pogodbe ni prišlo, ker je makedonska vlada brez utemeljitve razpis razveljavila. Razpis bo ponovljen in nanj se bomo skladno z usmeritvami strateške konference ponovno prijavili. Načrti za nadaljnja vlaganja v tujino tudi sicer v skupini ostajajo aktualni. Redno spremljamo možnosti in priložnosti na tujih trgih, še zlasti na JV Balkanu.«

Vaše, sicer ne po vaših željah, priključene družbe TDR- Metarulgija, ste se v lanskem letu otresli. Je postopek zaključen, so delavci dobili odpravnine?Mag. Viljem Pozeb: »TDR je šla lani v stečaj. V HSE smo se na podlagi unovčenih bančnih garancij za izvedbo investicije in ohranitve delovnih mest ter na osnovi prošnje sindikata in sveta delavcev TDR odločili, da na osnovi tripartitne pogodbe med TDR v stečaju, delavci in nami HSE izplača odpravnine. HSE bo tako ob prodaji premoženja TDR prednostno upravičen do vračila že plačanih odpravnin.«

V večnem iskanju svoje razvojne perspektive ostaja ena od vaših najmlajših hčera TE Trbovlje. Razen tega, da je potrebno ohraniti njeno energetsko lokacijo, je vse ostalo še vedno v idejnih zasnovah. Kje vi vidite rešitev za to dolino in ta objekt?Dr. Jože Zagožen: »Termoelektrarna Trbovlje je funkcionirala normalno, dokler je redno obratoval Rudnik Trbovlje-Hrastnik in je dobivala premije. Sedaj je rudnik že nekaj časa v zapiranju in cena proizvedene električne energije

iz TET se je povzpela dokaj visoko. Kljub temu jih je potrebno pohvaliti, da so lani presegli načrtovane proizvodne količine in so dobro poslovali. Vendar pa ima bodočnost TET še kar nekaj vprašajev. Termoelektrarna ima nameščeno poljsko tehnologijo iz petdesetih let prejšnjega stoletja z nekaj čez 30-odstotnimi izkoristki, kar še ni tako slabo, če vemo, da so normalni izkoristki med 35 in 45 odstotki. Če želimo s to enoto poslovati ekonomsko optimalno, je potrebno del premoga uvoziti, kar pa je skupaj s prevoznimi stroški dražje kot je premog za TEŠ. Kot rečeno: zasavski premog je bil cenovno še sprejemljiv, dokler je bil subvencioniran, sedaj se subvencije zmanjšujejo in njegova cena se dviga, ker pa ta pomeni visok delež v ceni, se ta ravno tako viša in je sedanja cena padla pod proizvodne stroške. Sedaj je naše dnevno vprašanje, kako priti na pozitivno razliko v ceni v tej elektrarni. Za rešitev iz danih razmer proučujemo več možnosti: uplinjanje premoga, kurjenje biomase in premoga, plinsko enoto, vendar pa ta hip trajne rešitve še ni, ker so se v zadnjem času spremenile cene energije in kvot za CO

2. Osebno se bojim, da smo pri iskanju dolgoročne rešitve za TET precej na tankem ledu. Dvigniti bi morali izkoristek z novo tehnologijo ob tem, da bi imeli ustrezen energent- premog in da bi bila lastna cena stabilna, da bi ne šla čez 60 evrov za MWh. Tudi denar nam v tem primeru ne pomaga, saj lahko naredimo nerentabilno naložbo. Svetla točka za ta objekt je, da je Fakulteta za rudarstvo odkrila precejšne zaloge premoga v Hrastniku. Želimo si, da bi prišli do energenta po konkurenčni ceni in potem bi še z notranjo reorganizacijo termoelektrarne nekako prišli do sprejemljive cene za MWh. V tem trenutku imam torej na zastavljeno vprašanje tudi sam več vprašanj kot odgovorov. Vsekakor pa bomo morali TE Trbovlje reševati znotraj skupine HSE skupaj z državo. Mi kot lastniki kapitala in država, ki naj bi reševala socialni problem revirjev.«

Kaj pa ideja o družbi za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, ki jim jo je ponudil nekdanji minister Vizjak lani ob proslavljanju 40-letnice 125 MW bloka, bi bila ena od rešitev za te kraje, za zaposlene v TET?Dr. Jože Zagožen: »Normalno je, da preteče pet do deset let, preden družba zaživi, kaj pa v tem času?«Mag. Viljem Pozeb: »Ko bomo pričeli z gradnjo HE na srednji Savi, bomo

13

zagotovo v gradnjo in nato v vzdrževanje in obratovanje vključili vse njihove kadrovske potenciale, ki bodo potrebni.«

Ali se finančna kriza že pozna pri vašem poslovanju in kako menite, da se bo odražala v bodoče?Mag. Viljem Pozeb: »Januarja je prišlo do nekajdnevnih zamikov plačil pri nekaterih distribucijskih podjetjih. Računamo na to, da se bo situacija še zaostrila, zato naše strokovne službe nenehno spremljajo situacijo prilivov in odlivov skupine.«

Kakšno strategijo ste zavzeli, da bi krizo čim bolj omilili?Mag. Viljem Pozeb: »Skupina HSE je že doslej skrbela, da naše družbe niso prihajale v likvidnostne težave. Prav tako smo poskrbeli za predčasno poplačilo njihovih terjatev ali dokapitalizacijo. Likvidnost družb spremljamo dnevno in sodelujemo tam, kjer je potrebno. Temu delu dajemo zelo velik poudarek, saj zamujanje s plačili zniža bonitetno ceno družbe, kar je še kako pomembno, ko družba potrebuje kredit. Slabše bonitete ga znatno podražijo.«

Z začetkom letošnjega leta je HSE startala s kampanijo Energija si. S kakšnim namenom ste se odločili zanjo?Mag. Viljem Pozeb: »Osnovni namen akcije je zmanjšanje porabe električne energije. Slovenska gospodinjstva imajo v primerjavi s tujimi večjo porabo električne energije, kar je v veliki meri posledica nerealno nizkih cen električne energije za gospodinjstva v minulih letih. Čeprav je eno od naših poslanstev trženje električne energije in ustvarjanje večjega prihodka z večjo prodajo, pa je drugi del našega poslanstva, da smo družbeno odgovorna družba in ta akcija spada v del naše družbene odgovornosti. Doseči želimo, da bi Slovenci in Slovenke z električno energijo ravnali racionalno in ne kot da gre za dobrino, ki je samoumevna.«

V minulih letih ste v sklopu družbene odgovornosti družbe promovirali porabo električne energije iz obnovljivih virov z blagovno znamko Modra energija. Ali število ozaveščenih porabnikov še narašča?Mag. Viljem Pozeb: »Akcija je uspela in število porabnikov električne energije iz obnovljivih virov še narašča. Trenutno jih je več kot dva tisoč.«

Kot del družbene odgovornosti, predvsem cenejših stroškov poslovanja,

vidi država napovedano združitev obeh stebrov GEN energije in HSE, ki sta bila ustanovljena zaradi vzpostavitve elektro trga. Kakšno je vaše stališče do teh napovedi ?Mag. Viljem Pozeb: »Sam ocenjujem, da v kolikor je v obeh stebrih iskren namen oziroma zavedanje glede potrebnosti novih objektov, ni nujno združevanje. Dovolj je čvrsto poslovno povezovanje, tako da lahko naš steber proste vire vlaga v naložbe drugega stebra in obratno. Drugi steber načrtuje investicijo v drugi blok NEK in mi imamo željo, da bi sodelovali pri tem kot vlagatelji. Enako ponujamo GEN energiji, da sodeluje kot finančni vlagatelj pri naših projektih. Odličen primer tovrstnega sodelovanja in doseganja nacionalnih ciljev je projekt HE na spodnji Savi oziroma lani ustanovljena družba Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer zelo dobro sodelujeta oba stebra brez formalnega združevanja.«

Nabor domačih elektrarn, ki so v HSE, proizvajajo dražjo električno energijo kot je ta iz drugega stebra, predvsem je tu mišljena električne energija iz termoelektarn. Dražja proizvodna cena pa pomeni ponujeno višjo ceno v odkup petim distribucijskim družbam. Je bil tudi to razlog letošnjih trših pogajanj z distributerji in poznejše sklepanje pogodb z njimi?Mag. Viljem Pozeb: »Dejansko smo se s posameznimi distribucijskimi podjetji pričeli pogajali o sklenitvi prodajnih pogodb že poleti 2008. K temu so nas vodile tudi izkušnje iz predhodnega leta, ko smo pogodbe sklepali šele marca 2008 in smo prav zaradi tega naše poslovne partnerje pozivali k hitrejšemu sklepanju. Hkrati pa smo jih opozarjali na padanje cen na trgih EU v drugem delu lanskega leta in s tem povezano predvideno nižjo ceno za MWh, kar pa bo zanje bolj ugodno. V skupini se zavedamo realnosti, da je električna energija za gospodinjstva tudi socialna kategorija. Zato ocenjujemo, da smo se pogajali izredno odgovorno in posameznim distribucijskim podjetjem ponudili najnižjo možno ceno glede na specifiko odjema posameznega distribucijskega podjetja, ki nam in našim družbam ne povzroča ekonomske škode.«

Ob koncu se dotaknimo še ta hip zelo aktualnega priporočila vlade glede zniževanja plač direktorjev. Kakšno je vaše stališče do tega?Dr. Jože Zagožen: »Vladna priporočila postavljajo energetiko v podrejen položaj

z ostalim gospodarstvom. Strinjam se, da tudi vodilni delavci nosimo del bremena gospodarske krize, vendar pa bi morala biti predhodno narejena celovita analiza, ki bi upoštevala primerjave s sorodnimi podjetji doma in v tujini in bi tudi strokovno diagnosticirala trg menedžerske delovne sile. Na tej osnovi bi morali postaviti standarde, koliko lahko v strukturi stroškov predstavljajo stroški vodstvenih kadrov. Pri tem bi morali upoštevati finančni položaj panoge in posamezne družbe in jasno razločiti, zakaj in koliko znižujemo plače zaradi solidarnosti z drugimi v obdobju krize, koliko pa so plače in dodatki res previsoki.Sam sem takoj pripravljen znižati svojo plačo na raven izpred štirih let, a bi jo po sedanjem sistemu moral tudi sodelavcem v krovni in hčerinskih družbah. Plača je določena v pogodbi in gre za civilnopravni odnos, zato se morata z znižanjem strinjati obe strani. Če je poteza enostranska, je razlika v plači iztožljiva. Če bi danes s kolegom mag. Pozebom ponudila našim direktorjem v podpis pogodbe z bistveno nižjimi zneski, bi dobila nazaj kaj malo podpisanih. Nenazadnje bi s takim zniževanjem najvišje plače po kolektivnih pogodbah presegle nekatere najnižje po individualnih pogodbah in tudi najnižje plače nekaterih direktorjev hčerinskih družb. Sistem plač v podjetju bi se tako porušil oziroma bi morali doseči nove dogovore pri kolektivnih pogodbah, da bi vzpostavili ustrezna razmerja. V to pa sindikati gotovo ne bi privolili. Sam bom svojo plačo uskladil z vladnimi priporočili, pri sodelavcih pa bomo bolj pazljivi in jim bomo plače znižali do mere, s katero se bodo strinjali, da ne bodo z odporom hodili v službo, da bodo ostali v HSE motivirani in ne dajali odpovedi.«

Dr. Zagožen junija vam poteče mandat člana poslovodstva. Interesentov za to mesto je kar nekaj, kaj pa vi, se boste prijavili?»Končne odločitve še nisem sprejel. K razmisleku me med drugim silijo nekateri pozivi posameznikov iz vladajočih vrst, naj nadaljujem mandat, pa tudi rezultati poslovanja skupine so odlični. Nenazadnje pa nam ostaja še veliko nedokončanih projektov. Po drugi strani pa se je vedno treba spopadati z novimi izzivi. Stvar posameznika je, koliko si drzne podreti mostove za sabo. Sam sem to vselej počenjal in doslej se je izplačalo.«

Alma Bevk

› L

judje ”»e se podjetje neprenehoma ne razvija, zaostaja“

Prvi zaËetki na HE ForminToda Andrejeva odločitev, da nadaljuje šolanje na srednji elektro šoli v Mariboru (SERŠ) ni bila tako enostavna, kot je videti: »V tem času, ko se je bilo potrebno odločiti za nadaljnje šolanje, sem imel še drugo »ljubezen«, ki je bila čisto na drugem področju in sicer na družboslovnem – zgodovina. Ampak sam pri sebi sem se odločil, da učitelj oz. profesor pač ne bom in da je večja perspektiva v elektrotehniki.« Po končani srednji elektro šoli je nadaljeval študij na tedaj še tehniški fakulteti Univerze v Mariboru na programu elektrotehnika smer močnostna elektrotehnika, kjer je leta 1991 diplomiral in si pridobil naziv diplomirani inženir elektrotehnike.Po opravljenem pripravništvu na HE Formin je svojo poklicno pot nadaljeval na tej HE na delovnem mestu inženir za elektro naprave. Leta 1993 je bil premeščen na HE Zlatoličje, kjer je tedaj potekala prenova agregatov (zamenjava vzbujalnih sistemov, avtomatike agregatov in prenova 110 kV stikališča). Jeseni leta 1994 je napredoval na novo delovno mesto samostojni inženir za elektro naprave in dve leti kasneje postal vodja obratovanja HE Zlatoličje. Na omenjenem delovnem mestu je bil do jeseni leta 2001, ko je bil imenovan za vodjo proizvodne enote – spodnja Drava, ki je obsegala elektrarni Formin in Zlatoličje. V vseh teh letih si je Andrej na elektrarnah nabral precej izkušenj »tako na tehničnem – elektro, strojnem, gradbenem – področju, kakor tudi v delu z ljudmi, ki je bilo tudi najbolj zahtevno. Posadke na elektrarnah so bile sestavljene iz zelo različnih področij kakor tudi izobrazbene ravni, toda vsi zaposleni so čutili veliko pripadnost svoji elektrarni in so jo čutili kot svoj drugi dom,« pojasnjuje.Po reorganizaciji DEM leta 2004 je Andrej nastopil delo na novem delovnem mestu, in sicer kot vodja službe za obratovanje in vzdrževanje elektrarn DEM. Nova služba je pomenila tudi krajevno selitev iz hidroelektrarne Zlatoličje v Maribor

na sedež družbe DEM. »Omenjeno delovno mesto je bilo precej zahtevno, saj je bilo potrebno uskladiti delovne procese na vseh osmih elektrarnah na reki Dravi, ki so bile pred tem v okviru proizvodnih enot dokaj samostojne in so se postopki vzdrževanja in ostalih dejavnosti med sabo precej razlikovali. Hkrati s pričetkom dela v novi službi je začel z delom nov projektni tim, katerega naloga je bila izvedba rekonstrukcije HE Zlatoličje, jezu Melje in MHE Melje. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja za omenjeno rekonstrukcijo sem prevzel tudi dela in naloge odgovornega nadzornika ter nato še prevzel vodenje tega projekta. Med tem sem zamenjal delovno mesto, in sicer kot vodja projekta I v strateškem področju DEM.«

Glavne naloge na mestu izvršenega direktorja za tehniËno podroËjeSeptembra lani je bil Andrej Tumpej s sklepom direktorja DEM Damijana Koletnika imenovan za izvršnega direktorja za tehnično področje. Časa za uvajanje na novem delovnem mestu ni bilo na pretek, pojasnjuje. Toda, ker je že dlje časa zaposlen na Dravskih elektrarnah, je dobro seznanjen z vso problematiko tako, da je lahko takoj poprijel za delo. Glavne naloge deli na tiste na krajši in tiste na daljši rok: »Gre za optimizacijo in nadaljnji kvalitetni razvoj obstoječih proizvodnih zmogljivosti in kadrovskih resursov. Glede na to, da smo v povprečju star kolektiv, je potrebno zagotoviti, da se bo to kvalitetno strokovno znanje preneslo na mlajše zaposlene, ki šele prihajajo v podjetje. Že pred časom smo uvedli računalniško podprto vzdrževanje naših naprav, ki ga je potrebno še nadgraditi ter hkrati doseči, da ga bodo kot osnovno orodje prevzeli vsi zaposleni na tehničnem področju. V podjetju se pripravljamo na prenovo procesov in uvedbo dokumentnega sistema, zato si bom prizadeval, da bila oba čim uspešneje vpeljana v naše vsakdanje delo, saj nam bosta olajšala naše delo in mu

še dodala dodano vrednost. Drugi del nalog pa je povezan z nadaljnjim razvojem podjetja: če se podjetje neprenehoma ne razvija, že zaostaja. Okolje, v katerem delujemo, želimo odgovorno in tvorno sooblikovati, zato je naša pozornost namenjena številnim projektom na celotnem območju delovanja družbe in njeni okolici, kot so rekonstrukcija HE Zlatoličje, izgradnja črpalne elektrarne Kozjak, ekološka sanacija reke Mure z njej podrejeno energetsko izrabo, iskanje novih možnosti proizvodnje el. energije iz OVE (MHE, fotovoltaika, biomasa…), partnersko sodelovanje pri vseh energetskih projektih v regiji. Vsekakor želimo in hočemo ostati tudi v prihodnje vodilni na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.« Vsako delovno mesto je svojevrsten izziv, in kot pravi Andrej, si je na svojih delovnih mestih poskusil postaviti takšne cilje, ki so se ujemali s potrebami družbe in njenim nadaljnjim razvojem ter jim dodati še neko osebno noto. »Pomembno je to, da nam cilj, ki si ga postavimo, ni bil vsiljen, ampak ga lahko vzamemo za svojega. Za dosego takšnega dojemanja vsebine ciljev moramo biti odprti za pogovor za poslušanje in razumevanje argumentov »za« in »proti«. Pomembno je doseči tudi to, da je večina ciljev posameznikov usmerjena proti enemu glavnemu cilju. To je posebej pomembno v družbi, kot je naša, kjer je zastopanih zelo veliko strokovnih področij. Vsi podsistemi nekega sistema lahko odlično delujejo vsak zase, toda če temu ni odraz tudi odlično delovanje celotnega sistema, potem tudi dobro delovanje podsistema kot takega nima pravega učinka,« pojasnjuje. Eden izmed glavnih Andrejevih ciljev na delovnem mestu izvršnega direktorja za tehnično področje je, da bi čez čas večina strokovnjakov, ki odlično delajo na posameznih področjih, znala dvigniti glavo iz svojega »vrtička«, pogledati okoli, kaj delajo drugi in prilagoditi svoje delo tako, da bo njiva videti obdelana kot celota.

V rubriki Ljudje predstavljamo izvrπnega direktorja za tehniËno podroËje Dravskih elektrarn Maribor (DEM)

Andreja Tumpeja. Na tem delovnem mestu je od septembra lani, sicer pa je z DEM povezan æe od zaËetka

svoje kariere, saj je bil tri leta πtipendist tega podjetja, kot pripravnik pa se je zaËel kaliti leta 1991 v HE

Formin. Da ga je zaneslo v takπne vode pa niti ni presenetljivo, saj ga je - kot pravi sam - æe kot osnovnoπolca

privlaËilo vse, kar je bilo povezano z elektriko in æe tedaj je zaËel sestavljati enostavne elektronske naprave.

14

15

Vsak dan je svoj izzivJutro se za Andreja že navadno začne pol ure pred uradnim začetkom delovnega časa, saj teh nekaj mirnih minut izkoristi za dokončanje dela še iz prejšnjega dneva oz. pregleda in se pripravi na vse dejavnosti, ki bodo sledile čez dan. Okrog 7.30 se na krajšem sestanku oz. jutranji kavi dobi z najbližjimi sodelavci, kjer na kratko pregledajo obratovanje elektrarn za preteklih 24 ur, ugotavljajo, ali so bile kakšne posebnosti, se pogovorijo tudi o dejavnosti za tekoči dan: »Običajno je vsak dan precej razgiban in vsak dan zase je izziv, ki se ga je potrebno lotiti na ustrezen način, niti dva dneva si nista enaka. Visoka obratovalna pripravljenost naših naprav je odvisna od ustreznega vzdrževanje in visoke strokovne usposobljenosti zaposlenih, da je temu tako, je potrebno pripraviti ustrezne pogoje za nemoten potek. Posebej moram izpostaviti precejšnjo navezanost nas zaposlenih na naše objekte in naprave, kar se posebej izraža v našemi izrazoslovju, saj so besede kot so »moja, naša, moj,…« zelo pogosto izražene v naših pogovorih, ko je govora o naših elektrarnah, o naših napravah …«

V prostem Ëasu v naravoKljub številnim delovnim obveznostim 43-letni Andrej, ki sedaj z družino živi v Hajdini, najde še nekaj časa za prosti čas. Ker že vse svoje življenje živi na podeželju, so mu najbolj všeč vse dejavnosti, povezane z naravo. Rad hodi, in ko je še delal na elektrarni Zlatoličje sta s kolegom obredla precej slovenskih vrhov: »Tudi sedaj se rad podam še na kakšnega – posebej na hribe, ki so v naši neposredni bližini in jih lahko opazujem iz dnevne sobe, kot sta Donačka gora in Boč. Glede nato, da so mi vsi letni časi lepi, saj ima vsak svoje posebnosti, je prav, da uživamo v vseh podobah, ki nam jih pripravi narava. Tudi, ko je zunaj mokro, vetrovno, hladno …, je lepo biti na toplem in si vzeti čas za družino ali za dobro knjigo.«Rojen Ptujčan, ki je otroška in mladostna leta preživel v Lovrencu na Dravskem polju, igra tudi tenis, pozimi smuča. »V našem naselju smo pred leti ustanovili športno društvo, ki je s pomočjo prostovoljnih prispevkov članov in prispevkov donatorjev odkupilo zemljišče in na njem zgradilo igrišče za mali nogomet in košarko, tenis igrišče, rusko kegljišče, postavilo otroška igrala in zgradilo brunarico za društvene potrebe. Gradnja in sedaj tudi vzdrževanje takšnega igrišča zahteva precej prostovoljnega dela članov

društva tako, da z izrabo prostega časa, ki ga je sicer zadnje čase vse manj, nimam problemov,« pravi Andrej.Poletni dopust je za očeta treh otrok – sina in dveh hčera – že vrsto let rezerviran na otoku Pagu v Stari Novalji: »Kraj nam je tako prirasel k srcu, da za zdaj ne razmišljamo o spremembi lokacije. Dopust kot družina preživimo zelo aktivno, saj kolesarimo, smučamo na vodi, po vrnitvi domov pa smo vsi potrebni fizičnega počitka, toda možgani se kljub temu otresejo vseh nepotrebnih stvari in lažje sprejmemo nove izzive, ki jih pred nas postavlja življenje.«

Knjiga - najËudovitejši izum ËloveštvaLjubitelj raznovrstne glasbe – njegov najljubši kotiček za poslušanje glasbe je avtomobil, saj v njem preživi najmanj uro in pol na dan in zmeraj ima pri roki kakšen CD s klasično glasbo – ima še prav posebno ljubezen. Ime ji je Knjiga, in ko govori o njej se kar razneži: »Knjiga je zame eden izmed najčudovitejših izumov človeštva, če lahko temu tako rečem. Še sedaj se spomnim trenutka, ko sem se dobesedno zaljubil v knjigo in ta zaljubljenost traja še sedaj. V četrtem razredu osnovne šole sem moral v bolnišnici preživeti mesec dni zaradi bolezni. Na otroškem oddelku so imeli tudi priročno knjižnico za nas male bolnike in od tedaj je knjiga stalno prisotna v mojem življenju. Mislim, da sem v osnovni šoli prebral skoraj vse iz šolske knjižnice, med počitnicami sem šel z avtobusom po knjige v knjižnico na Ptuj, od koder sem prišel domov tudi s po 10 knjigami v vrečki, toda zaloga ni trajala dolgo, saj sem zanimive zgodba bral tudi do druge ure zjutraj. Posebej me je pritegnila zgodovinska tematika in še sedaj me pritegne vse,

kar je v zvezi z zgodovino. Zgodovina je tako čudovita učiteljica, toda učenci – ljudje – so zelo slabi učenci.«V povezavi s tem, ga je pritegnilo še eno področje, ki ima tudi nekaj povezave z zgodovino, to je rodoslovje. »Pred približno 15 leti me je začelo zanimati, kdo in kakšni so bili ter kako so živeli moji predniki. Najprej sem začel brskati na domačem podstrešju, nato sem preživel tudi precej dolgih dni v arhivih v Mariboru in v Ljubljani tako, da mi je na koncu mojega raziskovanja uspelo sestaviti precej obširno družinsko drevo, ki se začne s predniki, ki so bili rojeni okoli leta 1700. Pri tem me niso zanimala samo imena in datumi rojstev in smrti, ampak tudi vsi ostali podatki iz njihovega življenja ter obdobja, v katerem so živeli. Na koncu sem vse te podatke zbral v brošuri, ki sem jo razdelil med bližnje sorodnike, ker je pa od tedaj že preteklo nekaj let, se mi je medtem nabralo že precej novih podatkov tako, da moram ob prvi priliki pripraviti novo izdajo.« In kaj je Andrejev življenjski moti? »Reku, da so po bitki vsi generali, se skušam čimbolj izogniti. Zato poskušam tako v zasebnem in poklicnem življenju za svoje odločitve zbrati čim več dejstev in se odločiti v skladu z njimi. Kasneje se jokati nad svojim odločitvami, nima smisla, saj s tem posledic svojih odločitev ne spremenimo. Če pa živimo v zavesti, da smo se odločili na podlagi nam dostopnih vseh dejstev, se tudi lažje sprijaznimo z rezultati naših odločitev, če ne drugače so dobra lekcija za nadaljnje odločitve. Življenje je pač takšno, da smo vsak trenutek nekje na kakšnem razpotju, ki je bolj ali manj poznano oz. označeno, odločimo pa se lahko samo za eno pot.«

P. B.Foto: Damjan Žibert

Letoπnjega πportnega sreËanja druæb proizvodnje elektriËne energije se je na Rogli udeleæilo veË kot 200

tekmovalcev. V veleslalomski preizkuπnji so se ekipno najbolje odrezali v Savskih elektrarnah. Na drugem

mestu so bili zaposleni iz NEK, ki so tudi organizirali sreËanje, tretje pa so bile Soπke elektrarne.

›fot

ore

port

aæa

: Z

imsk

e šp

ort

ne

igre

dru

æb z

a p

roiz

vodn

jo e

lekt

riËn

e en

ergije Zimske športne igre

Najbolj so bili æivci napeti pred startno hišico.

16

Eni so takole izkazovali pogum … … drugi so raje še zadnjiË podmazali smuËi.

Najprej so se na progo pognale æenske.Nekatere so precej uspešno vijugale med veleslalomskimi vratci.

17

Druge niso imele tako velike sreËe.

Po æenskah so se na progi preizkusili še moški.

Zmage se je skupaj s sodelavci veselil tudi direktor SEL Drago Polak.

Končna razvrstitev

EkipaSkupajtočk

1. mesto SEL 2372. mesto NEK 2153. mesto SENG 2084. mesto DEM 2065. mesto PV 2006. mesto HSE 1967. mesto TEŠ 1578. mesto TET 1179. mesto TE-TOL 10510. mesto GEN 9111. mesto TEB 8112. mesto HSE INVEST 50

Foto: Damjan Žibert

Tudi pri moških brez padcev ni šlo.

Najbolje so se odrezali v savskih elektrarnah, sledili so jim iz NEK in SENG.

18

› en

ergiË

ni n

asv

et

18

FinanËna kriza kot priloænost!Letos najpogosteje izreËena beseda je zagotovo kriza. Da boste nanjo pripravljeni, smo za vas

zbrali nekaj praktiËnih nasvetov, kako se spopasti z globalno gospodarsko in finanËno krizo. »e se

boste nanjo pripravili, boste prav gotovo laæje prebrodili njene posledice. Krizo pa lahko izkoristite

tudi v svoj prid.

Æivite bolj skromno! Pomislite, na kaj vse lahko vplivate, da bi živeli bolj skromno. Praviloma se ob krizi stvari najprej poslabšajo, preden gredo na bolje. Stroške lahko znižate tako, da se odpoveste luksuzu. Privarčujete lahko že pri počitnicah in potovanjih. Vprašajte se, ali bi bila kakovost vašega življenja preveč okrnjena, če to zimo ne bi šli na smučanje in bi rajši šli le na izlet. Kosila v restavracijah vašo denarnico samo tanjšajo, zato prej razmislite, ali si lahko malico pripravite kar doma. Ker je vlada napovedala zvišanje trošarin na tobačne izdelke, je morda zdaj tudi pravi čas, da premislite in opustite kadilsko razvado. Ker se bodo povišale še cene alkoholnih pijač, morda ne bi bilo slabo, če bi omejili pitje piva v lokalu po končani službi. Z zdravim duhom v zdravem telesu boste lažje premagali tegobe krize, zato si obujte copate. Sprehod ali pol ure teka človeka razvedri tudi v teh težkih časih. Mimogrede prihranite še pri karti za fitnes.

PoËakajte z nakupi

Zapravljanje za reči, ki jih nujno ne potrebujete, so v času krize popolnoma odveč. Razmislite, ali ravno zdaj potrebujete drag nov mobilni telefon, ki vas bo stal 300 evrov. Elektronsko pošto in kratka sporočila verjetno lahko prebirate in pišete tudi z zdajšnjim. Podobno je s prenosnim računalnikom, preživeti se da tudi brez domačega kina. Še veliko bolj kot v preteklosti se zdaj splača počakati na razprodaje. Če se nekaterim nakupom ne morete izogniti, poskušajte nakupe opraviti z gotovino in dobiti še kakšen popust.

19

Ste vedeli?• V času finančne krize

imajo nekateri politiki zanimive ideje, kako napolniti državne proračune. Kalifornijski poslanec Tom Ammiano se je domislil, da bi s popolno dekriminalizacijo marihuane lahko z davkom na travo zakrpali proračun, ki ga je finančna kriza temeljito načela. Predvideva, da bi na takšen način Kalifornija uspela zbrati tudi do milijarde dolarjev.

• Svetovna gospodarska kriza ne prizanaša niti kubanskim cigaram. Ekskluzivni prodajalec kubanskih cigar, kubansko-angleška družba Habanos, je lani

Sedaj še bolj kot kdajkoli prej velja, da je kupec kralj. Previdno tudi pri prodaji avtomobilov ali stanovanj, saj v tem trenutku ni najbolj primeren trenutek za prodajo. Če nameravate stanovanje kupiti, pa le pozorno spremljajte cene nepremičnin, saj strokovnjaki ugotavljajo, da se utegnejo poceniti. Sedaj, ko je v Sloveniji že veliko diskontov, je morda čas, da jih obiščete. Ni namreč nujno, da si za zajtrk privoščite čokoladni namaz najdražje blagovne znamke.

Ne æivite na kredit Poplačajte dolgove, pokrijte limit. Obresti, zamudne ali presežne, so lahko zelo nadležne. Spravite svoje finance vsaj na pozitivno nulo in odrežite obresti, preden vam one “prerežejo vrat”. Najbolje je biti nikomur nič dolžen. Nalagajte evro na evro in upajte, da vam ne bo kak finančni “čudež” izničil vaš trud. Če si denar izposodite, storite to ugodno. Za študente imajo nekatere banke še posebej ugodne kredite, z ugodnejšimi obrestnimi merami in z daljšo dobo odplačevanja.

Nizke cene za priËetek dolgoroËnega varËevanja Če razmišljate, da bi pričeli varčevati za lepšo prihodnost svojih otrok, katerim bo čez leta potrebno zagotoviti ustrezno šolanje na fakulteti, nakup avtomobila ali nepremičnine, je sedaj pravi čas za začetek. Sedanji resnično nizki tečaji na finančnih, predvsem pa delniških trgih vam ponujajo odlično izhodišče. Mnogi analitiki namreč ocenjujejo, da naj bi se rast delniških trgov vrnila do konca leta 2009. Kar pomeni, da je čas za vstop na trg in pričetek dolgoročnega varčevanja sedaj! Prvo izmed desetih večnih investicijskih zapovedi namreč pravi: Kupujte poceni, prodajajte drago.

Ustvarite rezervni sklad Največji zmagovalec sedanje finančne krize je gotovina, katere vrednost

narašča. Pri mnogih nakupih si z gotovino zagotovite večje popuste. Ustvarite denarno rezervo v višini treh do šestih družinskih mesečnih prihodkov, denar položite na bančni račun, do katerega lahko hitro dostopate, zato vezavo sredstev strokovnjaki odsvetujejo. Zaradi velikih težav nekaterih največjih poslovnih bank je zdajšnja kriza označena kot kriza zaupanja, mnogi imajo tako pomisleke glede varnosti sredstev na bankah. V Sloveniji je takšna skrb odveč, saj so jamstva za bančne depozite neomejena.

Prihranite veË

Spet nasvet, ki gre zlahka z jezika. Ampak, če nimate vsaj majhne zaloge, za prvo silo, za sproti, začnite varčevati še danes. Presenečeni boste ugotovili, da ob pravilni razporeditvi vedno ostane nekaj denarja, ki ga

lahko prihranite. In naj vam bo prihranek nagrada, ko si boste, ko bo kriza mimo, iz tega kupčka kupili kaj lepega.

Strah pred izgubo sluæbe

Čeprav so mediji vsak dan polni novic o odpuščanju zaposlenih, je morda to tudi priložnost, da se v teh težkih časih v službi izkažete. Da se znajdete v kriznih razmerah, bo zagotovo cenil vsak nadrejeni. Je pa čas krize tudi izjemna priložnost, da obnovite stara znanstva, poiščite stike, pojdite s kom na kavo. Mogoče se vam bo preprosta “kava” čez mesece bogato obrestovala, saj vam zagotovila, da boste obdržali službo ne more dati nihče. Če boste ostali brez službe, zagotovo tudi ne boste obžalovali potrošenih evrov za kavo.

P. B.

v primerjavi z letom prej prodajo zmanjšal za tri odstotke na približno 300 milijonov evrov.

• Direktor nekega španskega gradbenega podjetja se je zaradi svetovne gospodarske krize, ki je njegovo podjetje privedla na rob bankrota, zatekel h kriminalu. Načrte pri že petem bančnem ropu pa mu je preprečila policija.

20

Zm

agov

aln

a e

kipa z

imsk

ih š

port

nih

iger

- p

redst

avn

iki S

avsk

ih e

lekt

rarn

Lju

bljan

a