18 - Intereuropa

24
18 Novice LogistiËna paketa za Balkan in EU. 06 ISPRO Predstavitev novega informacijskega sistema. Tiskovina. Poπtnina plaËana pri poπti 1102 Ljubljana. Zmagovalci Intereuropiade v skupnem so Sektorji druæbe, ki so si s pravim timskim delom zasluæeno priborili pokal. Avgust 2005, πtevilka 15 16 Dogodki Nove logistiËne zmogljivosti v Dugopolju. 03 Aktualno Strateπke smernice. NaËrtovanje je odgovor na prihodnost.

Transcript of 18 - Intereuropa

Page 1: 18 - Intereuropa

18NoviceLogistiËna paketa za Balkanin EU.

06ISPRO Predstavitev novega informacijskegasistema.

Tiskovina. Poπtnina plaËana pri poπti1102 Ljubljana.

Zmagovalci Intereuropiade v skupnem so Sektorji druæbe, ki so si s pravim timskim delomzasluæeno priborili pokal.

Avgust 2005, πtevilka 1516Dogodki

Nove logistiËnezmogljivosti vDugopolju.

03Aktualno Strateπkesmernice.NaËrtovanje jeodgovor naprihodnost.

Page 2: 18 - Intereuropa

02 Uvodnik

Ve~ kot sto evropskih mest in AnkaranKadar æelimo dobro videti sliko na steni, se odmaknemonekaj korakov stran. Enako velja za drevesa: ko stojimopoleg njih, ne vidimo gozda. In prav ta razdalja in odmik sta potrebna, ko razmiπljamoo prihodnosti. Naπi vodje so se z njima oboroæili na stra-teπkih delavnicah, ko so poskuπali utirati pot, po kateri bo-mo stopali v prihodnje. S trezno razdaljo do narejenega, donaπih moËnih toËk in tistih manj Ëvrstih. Presejali so raz-mere v svetu in razpravljali o podroËjih, ki obetajo najveË.A nekaj je nedvomno (ko stopimo nekaj korakov stran):Intereuropa se je v zadnjem desetletju razvila v koncern,ki zdruæuje petnajst druæb v desetih dræavah in veË kotsto evropskih mestih. Na naslednjih straneh si lahkoogledate πe nekaj slikovitih primerjav, ki kaæejo, da sodi-mo med srednje velike evropske logiste. Kljub moËnimpretresom in vplivom na poslovanje, ki jih je pred naspostavil vstop Slovenije v EU, se koncern razvija in

preraπËa v organizem. Koncernski utrip boste v tokratniπtevilki zaËutili πe drugje: v snovanju novih storitev,izmenjavi izkuπenj in seveda v poroËilu iz Ankarana. »e je Intereuropa doma na sto koncih Evrope, potem smojih Ëutili v sproπËenem ankaranskem vzduπju prav vse.Seveda pa smo nekatere med nami pogreπali. Enim v uteho, drugim pa v spomin ponujamo “zdruæeno”reportaæo. ©e star, a vroË naslov za vse, tudi novince, ki nam æelitekaj povedati: [email protected].

Uredniπtvo

Dragi bralci! ObveπËamo vas, da bo naslednja, 16.πtevilka, Interglasa izπla decembra.

Uredniπtvo

02 Iz poslovne mreæe

Nove spletne strani v A.D. Interjug-ASV A.D. Interjug-AS, Ëlanukoncerna Intereuropa, ki seukvarja z mednarodno πpe-dicijo, smo maja letosdobili nove spletne strani.Ogledate si jih lahko nanaslovu:www.interjug.co.yu, kjerso predstavljeni podjetje,njegovi cilji ter na enos-taven in pregleden naËintudi naπe storitve. S prevodom strani v angle-πËino pa smo poskrbeli πeza stranke iz tujine.

M. ».

Naslovna stran internetnih strani podjetja Interjug-AS

Page 3: 18 - Intereuropa

Aktualno: Strateπke smernice 03

Konec letoπnjega leta se izteka Strateπki razvojni naËrt koncerna Intereuropa za obdobje do leta2005. Uprava je æe pripravila nove razvojne smernice, ki bodo osnova za izdelavo prihodnjegapetletnega naËrta.

Na~rtovanje je odgovor na prihodnost

SrednjeroËni poslovni naËrt je odgovor na vpraπanja intveganja, ki jih pred vsako podjetje postavlja prihodnost.Pri pripravi naËrta preverjamo vizijo in si zastavljamocilje, preverjamo njihovo uresniËljivost ter naËine za ure-sniËevanje. Dobra podlaga za srednjeroËni naËrt so razvojne smer-nice. Ta dokument so uprava in vodstveni kadri koncernaIntereuropa pripravljali skupaj z zunanjo svetovalno hiπona veË delavnicah, kjer so poiskali odgovore na kljuËnarazvojna vpraπanja.

Petinpolkrat poveËali skladiπËne zmogljivosti

Po izteku poslovnega leta bodo pred Intereuropo spetnovi cilji, ki nas bodo pripeljali do konca desetletja. In kakπno pot ugledamo, Ëe se ozremo nazaj? Kakπna jerazdalja med Intereuropo leta 1995 in desetletje kasne-je? Predsednik uprave Joæe Kranjc nam je odgovorilzelo nazorno: “Pred desetletjem se je zakljuËila privati-zacija druæbe. Intereuropa je bila takrat visoko finanËnostabilno podjetje, sposobno investicij.

Page 4: 18 - Intereuropa

Podatki najbolj zgovorno priËajo o tem, s Ëim smo tedajrazpolagali. Ob pogledu nanje ugotovimo, da so se v temdesetletju zgodili veliki premiki. Predvsem smo tedaj go-vorili le o matiËni druæbi, Intereuropa pa je danes med-narodni koncern. Leta 1995 smo zaËeli s 35 in lansko letokonËali s 191 tisoË kvadratnih metrov skladiπËnihpovrπin. Zmogljivosti smo torej poveËali 5,5-krat. Preddesetletjem je po evropskih cestah vozilo 200 Intereuro-pinih tovornjakov, konec preteklega leta æe 385 tovorn-jakov in dostavnih vozil. Intereuropa je imela prej 1626zaposlenih, danes je v koncernu 2280 zaposlenih ali 654veË kot pred devetimi leti.Namesto 16 jih ima daneskar 26 odstotkov viπjo alivisoko izobrazbo. Preteæne-mu delu ali sedmim deseti-nam zaposlenih so vmatiËnem podjetju letu1995 rezale kruh carinskestoritve. Danes pomenicarinsko poslovanje le πe14 odstotkov prihodkov.Tudi med ustvarjenimi pri-hodki je velik skok - prej 9milijard, konec preteklegadecembra 51 milijard tolar-jev. Koncern Intereuropa jeπe vedno visoko finanËnostabilen in sposoben raz-vojnih investicij.”

04 Aktualno: Strateπke smernice

Joæe Kranjc, predsednik uprave Intereurope d.d.: “Koncern Intereuropaje s svojim delovanjem osredotoËen na obmoËje med petim in desetimevropskim koridorjem.”

Iz ene v 15 dræav

V preteklem petletnem obdobju je Intereuropa vzposta-vila potrebno infrastrukturo in poslovno mreæo v JVEvropi in tako uresniËevala svoje poslanstvo - postativodilni ponudnik logistiËnih storitev v JV Evropi in medpomembnejπimi v srednji Evropi. Danes koncern Inter-europa pomeni 15 povezanih druæb v desetih dræavah inveË kot sto evropskih mestih. Ali je letoπnje leto nekakπna zaokroæitev Intereuropinegarazvoja? Joæe Kranjc, predsednik uprave odgovarja: “Letossmo dokonËali preobrazbo Intereurope iz preteænega ca-rinskega posrednika v moderno logistiËno podjetje. Kon-Ëali smo izgradnjo nujno potrebne logistiËne infrastruk-ture, usposobili kadre za upravljanje te logistiËne infra-strukture, vzpostavili lastne poslovne mreæe v JV Evropi inizbor poslovne partnerske mreæe predvsem v Evropi.”

KonËni razvojni dokument bo izdelan konecleta

Do natanËno doloËenih strateπkih ciljev bo vodil novipetletni naËrt, ki bo predvidoma izdelan do konca leta.Ker je koncern s svojim delovanjem osredotoËen na ob-moËje med petim in desetim evropskim koridorjem kaæe,kot je povedal predsednik uprave, da bosta nosilna ste-bra delovanja kopenski promet (polni in delni nakladi terzbirni promet) in logistiËne storitve v kopenskem prome-tu (skladiπËenje, pretovor, distribucija). ©pedicijskoagencijske storitve v pomorskem, zraËnem in æelezniπkemprometu ter carinske in druge storitve pa bodo predvsemv funkciji podpore kopenskemu prometu in logistiËnimstoritvam v kopenskem prometu. O natanËnejπih opredelitvah se bosta Nadzorni svet inUprava izrekla v prihodnjih mesecih. Pripravljene smer-nice jima bodo v oporo, da bo razvoj Intereurope tudi vprihodnje potekal tekoËe in uËinkovito.

V. K.

PretoËno skladiπËe v Ljubljani - 3700 m2 skladiπËnih zmogljivosti Intereurope d.d.

Page 5: 18 - Intereuropa

Predsednik uprave druæbe Joæe Kranjc je udeleæenceskupπËine seznanil z letnim poroËilom uprave zaposlovno leto 2004 in pisnim poroËilom nadzornegasveta o naËinu in obsegu preverjanja vodenja druæbe vtem obdobju ter predstavil poloæaj in prihodnost koncer-na Intereuropa. SkupπËina je z razreπnico potrdila inodobrila delo uprave ter nadzornega sveta v letu 2004.

IzplaËilo dividend bo do konca avgustaDelniËarji so s sklepom sprejeli odloËitev, da se bo odbilanËnega dobiËka druæbe, ki znaπa 12.039.561 tisoËtolarjev uporabilo 1.896.579 tisoË tolarjev za izplaËilodividend delniËarjem, vpisanim v delniπko knjigo na dan19.7.2005, ki se vodi v centralnem registru pri KDD-Centralno klirinπko depotna druæba d.d. Ljubljana. Druæbabo dividende, ki bodo znaπale 240,00 SIT bruto na delni-co, izplaËala do 31. 8. 2005. Sklenjeno je bilo, da se od bilanËnega dobiËka nameni58.011 tisoË tolarjev za udeleæbo uprave in nadzornegasveta pri dobiËku druæbe.

NajveË troËlanska upravaSkupπËina je sprejela sklep o spremembi statuta, ki

doloËa sestavo Ëlanov uprave. Po tej spremembi statutabo nova uprava sestavljena iz najveË treh Ëlanov uprave.Njeno sestavo bo s sklepom o imenovanju uprave doloËalnadzorni svet. Vsak Ëlan uprave bo zadolæen za doloËenoposlovno podroËje druæbe, kar bo doloËeno s poslovni-kom uprave. »lan uprave, imenovan v skladu z Zakonomo sodelovanju delavcev pri upravljanju je delavski direk-tor. Ta v okviru sploπnih pravic in dolænosti Ëlana upravezastopa in predstavlja interese delavcev s podroËjakadrovskih in socialnih vpraπanj.Sprejet je bil tudi predlog uprave in nadzornega sveta osestavljanju raËunovodskih poroËil v skladu z medna-rodnimi raËunovodskimi standardi, kar se bo zaËelo izva-jati s 1. januarjem 2006 za naslednjih pet poslovnih let. S sklepom o imenovanju pooblaπËene revizijske druæbe jeskupπËina doloËila kot revizorja za poslovno leto 2005druæbo Deloitte & Touche revizija d.o.o.Na skupπËini ni bilo podanega nobenega nasprotnegapredloga ter ni bilo vloæene nobene izpodbojne toæbe sstrani delniËarjev. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno zveliko veËino.

M. K.

Aktualno: Strateπke smernice 05

Soglasno in z veliko ve~inoV prostorih Intereurope d.d. je bila dne 15. julija 2005 13. redna skupπËina delniËarjev druæbe.Prisotnih je bilo 75,7 odstotka delnic z glasovalno pravico, vsi sklepi pa so bili sprejeti soglasno inz veliko veËino.

1995 2004- KonËano lastninsko preoblikovanje v delniπko druæbo - Koncern Intereuropa- Kapacitete - Kapacitete

- 35.000 m2 skladiπËnih povrπin - 191.350 m2 skladiπËnih povrπin- 200 tovornjakov - 385 tovornjakov in ostalih dostavnih vozil- 1.626 zaposlenih - 2.280 zaposlenih- 80% zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe in manj - 62% zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe in manj- 16% zaposlenih s VI.-VII. stopnjo izobrazbe - 26% zaposlenih s VI.-VIII. stopnjo izobrazbe - v πpediciji 950 zaposlenih, od tega 70% na

carinskem posredovanju- »isti prih. od prodaje = 9 mld SIT - »isti prih. od prodaje = 51 mld SIT- »isti poslovni izid = 790 mio SIT - »isti poslovni izid = 2,9 mld SIT- DobiËkonosnost kapitala = 6,4% - DobiËkonosnost kapitala = 8,4%

Aktualno 05

Primerjava kljuËnih podatkov, ki ilustrirajo doseæen razvoj druæbe v obdobju od 1995 do 2004

Page 6: 18 - Intereuropa

06 ISPRO: predstavitev projekta

Druga faza projekta ISPRO pomeni nadaljevanje prenove informacijskega sistema za podporo pro-duktom. Skupaj s podjetjem WEXLog bomo uvedli njihovo informacijsko reπitev wexVS. To pomeni,da bomo v Intereuropi poskuπali v Ëim veËji meri poenotiti in poenostaviti nove poslovne procese.Zaradi tega bo laæje izvesti reorganizacijo poslovanja in uvedbo vrsto novosti predvsem za naπestranke.

Uvajamo nov informacijski sistem za podporo produktom

V Intereuropi æelimo spremeniti svojo poslovno filozofijoiz produktne organiziranosti s procesi v procesno organi-zacijo s produkti, ki so odraz priËakovanj naπih strank.Torej, delovati moramo tako, da bomo laæje in hitrejeuvajali nove produkte, ki bodo v skladu z zahtevami inpriËakovanji naπih strank. Po drugi strani pa æelimopoenostaviti obvladovanje organizacije transporta poπiljkv naπi poslovni mreæi. Na ta naËin bomo zmanjπali vplivelokalnih interesov organizacijskih enot. Hkrati bomopoveËali prodajo svojih produktov (ki so sestavljeni izrazliËnih bolj ali manj standardnih storitev), dvignilistopnjo produktivnosti, zniæali stroπke in poveËalikonkurenËnost na trgu logistiËnih storitev. Zato smo seodloËili za korenite spremembe v poslovni filozofiji, karje pripeljalo do vzpostavitve projekta ISPRO. Poglavitni cilj izvajanja projekta ISPRO je vzpostavitevinformacijskih reπitev, ki bodo omogoËale podporo izved-bi celovite logistiËne storitve, vendar pod doloËenimipogoji. Ti pa so naslednji:- informacijska reπitev podpira celovite logistiËne po-

slovne procese - stranka je v srediπËu pozornosti Intereurope - omogoËeno je naËrtovanje izvedbe logistiËne storitve - vzpostavljeni so mednarodni standardi sledljivosti in

sledenja blaga na ravni celotnega koncerna Inter-europa (z enotnim oznaËevanjem poπiljk)

- onemogoËen je veËkraten vnos ponavljajoËih se podat-kov v informacijski sistem

- vzpostavljena je povezava s poslovnim okoljem prekointernetne tehnologije in zgrajena podatkovna struktu-ra za pripravo ustrezne in pravoËasne informacije

- omogoËena sta izmenjava podatkov med razliËnimi in-formacijskimi sistemi in enostaven dostop do podatkov.

Projekt prinaπa prednosti, zlasti veËje zadovoljstvokupcev in dobaviteljev, veËjo avtomatizacijo procesov,enostavnejπe fakturiranje, hitrejπe in standardiziraneoperacije (to je najmanjπa oz. temeljna aktivnost v pro-dukciji, npr. vhod poπiljke v pretoËno skladiπËe), opti-mizacijo virov in veËjo uËinkovitost organizacijskih pro-cesov druæbe.Projekt ISPRO je razdeljen na dva nivoja. Prvi je projektizvedbe nove informacijske reπitve s pomoËjo podjetjaWEXLog. Ta projekt je sestavljen iz devetih faz. »asovnoso razporejene od 19. aprila tega leta, ko je bil zagonskisestanek projektne skupine in Ëlanov delovnih skupin, do4. decembra 2006, ko je predviden zakljuËek projekta.Trenutno smo v fazi opredeljevanja naπih zahtev, nato pabomo zaËeli s fazo parametrizacije, ko bomo doloËili nas-

tavitve delovanja programske reπitve. Sledila bo fazatestiranja in zatem faza usposabljanja uporabnikov. Vfazi konËne potrditve bomo aplikacijo prevzeli in v fazizagona priËeli z delom v æivo v filialah Koper in Brnik.Obe filiali sta v projektu doloËeni kot pilotni mesti (PilotSite) za zagon (vklop) aplikacije v æivo. To pomeni, da bonov raËunalniπki program wexVS, po trenutno veljavnemplanu, nameπËen v Filiali Koper in Brnik. Po uspeπnemzagonu bo delovanje aplikacije πe nekaj Ëasa pod nad-zorom, nato pa bo projekt zakljuËen.Druga raven je razπirjeni projekt ISPRO, kjer so opredel-jene dodatne aktivnosti, ki jih je potrebno izpeljati, dabo nova informacijska reπitev ustrezno delovala na vsehizbranih lokacijah v okviru koncerna Intereuropa.

NaËelo delovanja aplikacije oz. informacijske reπitvewexVS, ki je uporabljena v projektu ISPRO, je celovitpristop k podpori logistiËnim procesom v tovrstni indus-triji. Aplikacija je modularno zasnovana in temelji naveËprocesnem poteku dela (multimodal-process-based onWorkflow). Potek dela (Workflow) pomeni zaporedje vsehoperativnih nalog, ki sestavljajo sklop poslovnih pro-cesov v Intereuropi. Temeljne prednosti takega potekadela so: - poveËana uËinkovitost zaradi avtomatizacije mnogih

poslovnih procesov, kar pomeni izloËitev nepotrebnihkorakov;

- boljπi nadzor nad izvedbo procesa zaradi standardnihmetod dela in moænosti kontrolnih presoj;

- izboljπana storitev za stranko zaradi doslednosti priizvajanju procesov, kar vodi k veËji predvidljivosti prikomuniciranju z njo;

- proænost - nadzor procesov s pomoËjo aplikacije omo-goËa hiter “re-design” v skladu s spreminjajoËimi seposlovnimi zahtevami;

- zaradi osredotoËanja nad izvajanjem poslovnih pro-cesov se ti lahko poenostavijo.

O WEXLog-u:WEXLog je podjetje z izkuπenimi strokovnjaki napodroËju informacijskih reπitev v transportu in logistiki.Iz Milana prihajajo svetovalci, v Parizu pa razvijajo novoinformacijsko reπitev. Imajo znanje in izkuπnje, ki so jihpridobili med razvijanjem aplikacij za podjetja Geodis,Zuest Ambrosetti, za DHL Express v Parizu in DHLAviation v Belgiji, ki podpira vse t.i. “talne” operacije vcentralnem DHL hub-u na letaliπËu v Bruslju.

Page 7: 18 - Intereuropa

imamo v Intereuropi æenekaj let, ARM (AccountsReceivable Management) inAPM (Accounts PayableManagement) pa sta modu-la, ki sta specializirana zaobvladovanje izhodnih invhodnih raËunov ter zaprenos ustreznih podatkovv SAP finanËni informacijs-ki sistem. Slika 2 prikazuje naloge inprojekte, ki so potrebni, dabo osnovna produkcijskaaplikacija delovala Ëim boljoptimalno in pravilno. Naj-bolj kritiËni so obarvanirdeËe. Gre za morebitno“selitev” starih podatkov izobstojeËega informacijske-ga sistema (©pediterskipaket v G-Linku) v novinformacijski sistem wexVS,Izjemno pomembna nalogaje implementacija oz. iz-vedba informacijske reπit-ve. Poleg tega bo potrebnoizvesti obseæna testiranjanove informacijske reπitveter arhiviranje starih apli-kacij, ki jih v prihodnje vIntereuropi ne bomo veËpotrebovali. Zeleno soobarvani tisti podprojekti,v katere smo vkljuËeni tudiuporabniki in ne samoinæenirji in informatiki. Po-trebno bo usposobiti upo-rabnike za delo z novimiaplikacijami (πolanje upo-rabnikov), izdelati naËrt inizvedbo prikljuËitve vsehorganizacijskih enot na no-vi raËunalniπki program(t.i. Roll - Out), najprej vSloveniji, potem pa πe naHrvaπkem in v Bosni inHercegovini. Kopica aktiv-nosti bo izvedena v okvirunaloge prenove organizaci-je in definiranja novih pro-duktov, ki jih bomo v pri-hodnje træili naπim stran-kam. Vzporedno bomozgradili nov poslovni mo-del, ki se ne bo omejevalsamo na novo informaci-jsko reπitev, temveË bopokrival celotno poslovanjeIntereurope. OmogoËili bo-mo tudi razvoj dodatnihfunkcionalnosti, ki jih nova

informacijska reπitev nepodpira (npr. izdelava po-nudb). Poseben izziv bodotudi prevodi aplikacije vrazliËne jezike (iz angleπËi-ne v slovenski, hrvaπki,boπnjaπki jezik). Siva barvaoznaËuje podprojekte, ki sopovezani s komunikacijami,elektronskim poslovanjemin nabavo dodatne pro-gramske opreme (npr. vo-denje, kreiranje, arhiviran-je dokumentov). Poleg tegaje potrebno zagotovitiustrezno kakovost izdelkov,ki bodo nastali med projek-tom, definirati varnostnopolitiko in dostop do infor-macij (kdo, kdaj, kje lahkodostopa do katerih podat-kov). Z roænato barvo sooznaËeni podprojekti, kibodo doprinesli k boljπemuposlovnemu odloËanju (tose imenuje poslovna inteli-genca oz. odloËanje naosnovi podatkov in dej-stev) in komuniciranju In-tereurope z okolico prekosvetovnega spleta. ISPRO vsvetlo zeleni barvi torejpredstavlja celovit pogledna poslovno - informacijskoprenovo Intereurope.V Intereuropi smo na tanaËin pogumno in ambi-ciozno zaËeli udejanjatidolgo priËakovane spre-membe na podroËju poslo-vanja. Seveda pa je zauvedbo tako velikih spre-memb poslovanja potrebenzelo dobro organiziran pro-jekt. Obvezno mora imetidodeljene vire (tako Ëlo-veπke, kot finanËne). Tistisodelavci in kolegi, ki paredno sodelujejo na temprojektu, morajo biti vsajdelno, Ëe æe ne popolnoma,razbremenjeni svojih red-nih nalog. Æelimo biti us-peπni, kajti to je edina pot,ki vodi k rasti in razvojuIntereurope. Za to pa jepotrebno imeti visoko mo-tivacijo in trdno voljo terjasen cilj.

mag. Uroπ Koæelj

Slika 1 prikazuje zasnovo informacijske reπitve. Za mod-eliranje, izvedbo in nadzor nad procesi skrbi orodjewexSuite, za delovanje posameznih modulov pa aplikaci-ja wexVS (Vertical Solution).RdeËe obarvani del predstavlja prilagoditve aplikacijestrankinim zahtevam. V Intereuropi æelimo upoπtevatipravilo 80:20, kar pomeni 80% standardnega delovanjaaplikacije in 20% prilagoditev. Modul COM (CustomerOrder Management) obvladuje naroËila naπih strank (inne ponudb IE), Del informacijske reπitve, ki se imenujeSOM (Supplier Order Management) omogoËa obvladovan-je naπih dobaviteljev (predvsem dobaviteljev razliËnihtransportnih sredstev), TMS (Transport ManagementSystem) omogoËa organizacijo in izvedbo kateregakolitipa transportnega modusa (npr. cestni, æelezniπki, po-morski, letalski), v naπem primeru je ta del informacijskereπitve najpomembnejπi. TWS (Terminal WarehouseSystem) nadzira skladiπËa na terminalih (gre predvsem zaobvladovanje pretoËnih skladiπË), JCM (Job CostingManagement) modul omogoËa vodenje in nadzorovanjeuspeπnosti operativne izvedbe in poslovanja ter pokrivapodroËje transfernih cen, ki jih bomo s tem v IE ponovnodoloËili in uvedli, GLM (General Ledger Management) jemodul, ki v prvi vrsti omogoËa prenos podatkov iz pro-dukcije v raËunovodstvo. V naπem primeru gre za oskrbo-vanje finanËnega informacijskega sistema SAP, ki ga

ISPRO: predstavitev projekta 07

*Slika 1: Zgradba informacijske reπitve wexSuite in wexVS.

*Slika 2: Naloge in projekti, ki zagotavljajo optimalno delovanje inizkoristek nove informacijske reπitve

Page 8: 18 - Intereuropa

08 Kakovost

Uspe{ni rezultati zunanje presoje v Intereuropi d. d.

Marca je v certificiranem delu koncerna potekala zunanja presoja. Sploπna ocena presojevalcev jebila pozitivna.

Presojevalna ekipa, ki je πtela πtiri Ëlane, je v svojem po-roËilu zapisala le eno neskladnost, in sicer v matiËnidruæbi. Nanaπala se je na pomanjkljivo naËrtovanje le-toπnjih aktivnosti, ki naj bi zagotavljale doseganje ciljevv kazalnikih zmogljivosti ali uËinkovitosti procesov. V sploπni oceni presojevalcev pa je poleg prevladujoËihizrazito pozitivnih ugotovitev zapisano, da nismo dovoljukrepali glede na bogate podatke, s katerimi v sistemu

razpolagamo. Po opravljeni presoji so se presojevalci,vidno zadovoljni nad urejenostjo sistema vodenja,poslovili za eno leto. Naslednja presoja bo marca 2006 in bo obnovitvena, karpomeni veËji vzorec za izvajani pregled sistema vodenja.

Zoran A. Seyfert

08 Kakovost

Orodje za izbolj{aveNotranje presoje so za organizacije, ki imajo certifikat sistema vodenja po ISO 9001, rutinska inobvezujoËa aktivnost v sklopu vzdræevanja sistema, ne glede na njihovo velikost. V naπem sistemunaËrtujemo in izvajamo notranje presoje zato, da ugotovimo skladnost elementov sistema vodenjaz doloËenimi zahtevami in preverimo, ali je sam sistem vodenja kakovosti uËinkovit pri doseganjupostavljenih ciljev na razliËnih podroËjih delovanja koncerna.

V velikem sistemu, kakrπen je naπ koncern, je izvedbanotranje presoje obseæna in zahtevna. Nepravilen pristopdo naËrtovanja in izvajanja teh presoj utegne celopovzroËiti degradacijo uËinkovitosti sistema vodenja inpresoja sËasoma lahko postane ovira pri izvajanjuaktivnega sistema stalnih izboljπav. Zato notranje preso-je v naπi druæbi zahtevajo kakovostno naËrtovanje inuËinkovito uporabo vseh virov- dokumentacijskih, tehno-loπkih, Ëloveπkih in nenazadnje tudi znanja in izkuπenj.S pozitivnim, πirπim pristopom presojevalcev in preso-jancev k izvajanju notranje presoje, poudarjamo njenoaktivno vlogo pri vzdræevanju in izboljπevanju sistemavodenja. To pomeni, da se zahteva od notranjih presoje-valcev veliko znanja o izvajanju procesov in prizadevnos-ti pri iskanju skritih moænosti za izboljπave. Od uporabnikov poroËil o notranji presoji pa se priËaku-je, da jo bodo z vso resnostjo obravnavali in z ustrezni-mi ukrepi uresniËili koristne predloge za izboljπave. Le tako lahko notranje presoje s svojimi koristnimi pred-logi postanejo dragoceno orodje, namenjeno izboljπevan-ju procesov in storitev.Notranje presoje so v letoπnjem letu, skladno z naËrtom,

æe izvedli v matiËni druæbi, in sicer: v carinskem za-stopanju, mejni odpravi, ekspresnem prometu, dokladih,zbirnem in pomorskem prometu ter prodaji. Presojevalciso do sedaj ugotovili deset neskladnosti v sistemuvodenja in, kar je zelo pomembno, podali vrsto predlo-gov za izboljπave v obliki priporoËil. Vodstvo odvisnedruæbe Interagent d.o.o je ocenilo izvedbo letoπnjenotranje presoje kot koristno. Skladno z naËrtom je bilav celoti izvedena v maju. V odvisnih druæbah IntereuropaTransport d.o.o. in Intereuropa d.o.o., Zagreb, pa bodopresojo opravili v jesenskih mesecih. Usmeritev velikih in v svojem prostoru pomembnih orga-nizacij ni poslovanje po ISO 9001, temveË uvedba TQM ins tem pot v poslovno odliËnost. Ena izmed veËjihpriloænosti za postopen prehod v novo filozofijo vodenjaje uporaba notranjih presoj kot orodja za izboljπave. Zato je potrebno, da vodstvo in vsi ostali zaposleni daje-mo odkrito podporo notranjim presojam, ki naj se uvrsti-jo med osnovna orodja za izboljπanje kakovosti poslo-vanja.

Zoran A. Seyfert

Page 9: 18 - Intereuropa

Poslovanje koncerna: januar - junij 2005 09

Pokritje na zaposlenega meseËno po enotah koncerna Intereuropa

Sezonska nihanja, prodajni rezultati pod na~rtiKoncern Intereuropa

Na ravni koncerna Intereuropa smo v prvih πestih mese-cih letoπnjega leta za 5% pod naËrtom pokritja 1, kar jeglede na sezonsko nihanje prvega trimeseËja in pozi-tivnih trendov rasti v drugem trimeseËju vzpodbudno zadoseganje naËrta ob konca leta.

JANUAR - JUNIJ LETO str PLAN str IndeksKoncern Intereuropa 2005 % 2005 % 05/pl

v 1000 EUR EUR

1. KOPENSKI PROMET 16.028 42 16.623 42 96

2. TERMINALSKE STORITVE 7.800 21 8.907 22 88

3. CARINSKE STORITVE 6.841 18 7.321 18 93

4. POMORSKI PROMET 3.236 9 3.186 8 102

5. ZRA»NI PROMET 2.160 6 2.382 6 91

6. DRUGE STORITVE 1.837 5 1.616 4 114

POKRITJE 37.902 100 40.034 100 95

Vsa poslovna podroËja, z izjemo pomorskega prometa, kidosega rast tudi glede na leto 2004, zaostajajo za naËr-tovanimi cilji. NajveËje odmike beleæimo na podroËju ter-minalskih storitev, predvsem zaradi zamika pri aktiviran-ju novih logistiËnih zmogljivosti v Sloveniji in naHrvaπkem.

Enote koncerna Intereurope

»isti poslovni izid na nivoju koncerna je doseæen v viπini1,8 mrd SIT (7,5 mio EUR), kar pomeni za 20% nad naËr-tovano vrednostjo.Kazalec uspeπnosti Pokritje 4 (Izid iz poslovanja) nazaposlenega meseËno pa kaæe, da sta dve tretjini enot

koncerna na ravni oz. nad povpreËjem koncerna, medtemko 11 enot koncerna ob polletju dosega negativen rezul-tat iz poslovanja.

Blaæ Pangerc

Page 10: 18 - Intereuropa

10 Reportaæa: Intereuropiada ponovno v Sloveniji

ZMAGALI SO VSILetoπnje 21. Intereuropiade se je udeleæilo 20 ekip Intereuropinih druæb, podruænic in filial, sku-paj veË kot 560 udeleæencev. Po lanski jubilejni Intereuropiadi v Trogirju so se letos tekmovalci intekmovalke pomerili v triatlonu, balinanju, odbojki, vleËenju vrvi in malem nogometu na πportnihigriπËih ankaranskega avtokampa. Zmago so prepriËljivo odnesli Sektorji druæbe.

Jutro nad Ankaranom je bilo sprva obetajoËe, ko so sevzorno postrojene vrste nasmejanih Intereuropejcevsmejale blagemu, pozno pomladnemu soncu. Potem, koso izvedeli najnujnejπe podatke kot npr. pri kom so send-viËi in v katerih hladilnikih so osveæitve se je pisanadruπËina iz Hrvaπke, Srbije in »rne gore, Avstrije inSlovenije odpravila tekmovalnim izzivom naproti. Sektorji druæbe so bili prvi, ki so urno tekli po pomolu,streljali v tarËo, pedalirali po morju in potem spet teklipo pomolu nazaj. V zelo posreËeno pripravljenem triatlonu je damski deltekmovalnih dvojic vedno znova preseneËal obËinstvo intri simpatiËne razsodnice na pomolu. Predstavniceneænejπega spola so namreË veliko bolj spretno ravnale zzraËno puπko kot njihovi moπki kolegi. Nemalo teæav jebilo z odvezovanjem in potem privezovanjem rumenegapedalina in ni jih bilo malo, ki so se pobliæe spoznali zankaranskim morjem. Zelo malo je manjkalo, da bi se zvelikimi koliËinami vode udeleæenci letoπnje Inter-europiade seznanili tudi od zgoraj, saj so okoli desete,uro po otvoritvi, na prod ob plaæi padle debele, a nasreËo redke deæevne kaplje. Vendar preteËi deæ ni niko-mur pokvaril razpoloæenja. Z mivkastega igriπËa ob pomolu je bilo daleË naokolisliπati spodbujanje πtajerskih navijaËev, ko je med roka-mi mariborskih odbojkaπic spretno poskakovala æoga. PoveËini moπki udeleæenci pa so si podajali æogo nabetonskem igriπËu, kjer je potekalo tekmovanje v malemnogometu. Veliko jih ima, ali so imeli, tudi bolj resneizkuπnje z nogometom, zato so bile tekme kakovostne.Poπkodb ni bilo veliko, sploh glede na to, da je padec nabeton lahko zelo neprijeten, teh pa ni bilo malo.

PripekajoËe opoldansko sonce ni motilo balinarjev, saj jeankaransko baliniπËe v debeli senci. Ekipe so brez prestanka metale krogle in izbijale baline. Koliko je motilo in koliko pomagalo mariborskim odbo-jkaricam do zmage v odbojki na mivki ravno moËnosonce, vedo najbolje same. Morda je bila zmaga laæja ali vsaj slajπa zaradi izjemnovnetih in domislic polnih navijaËev.

Vodja ekipe Alojzija Re-polusk nam je povedala:“Zmage smo veseli. Z njo jepoplaËan naπ celoletni trudin priprave. Dobivamo sevsak Ëetrtek. To ni samo πportno dru-æenje, saj je treba izgu-bljeno tekoËino nadoknaditi ob kaki pijaËi, kar potemvodi v druæenje in prijeten veËer. Na Intereuropinih πportnih igrah nastopam sicer æe odleta 1976. Ker sem tip πportnice, pogreπam πe drugeπporte, kot recimo namizni tenis. Veseli smo, da smoletos zopet v Sloveniji, ker je veliko bliæje kot lanskadolga voænja. Malo smo se ustraπili danaπnjih deænih kapelj, ki so naspriËakale æe pri Lomu, na poti sem, a na koncu ni bilohudega.”

Zmago v balinanju s kroglami je zasluæeno odnesladomov jeseniπka filiala Intereurope. Vodja uspeπnih balinarjev Boπtjan Tajmer:“Imeli smo hudo konkurenco. Zmagali smo tudi z neko-liko sreËe. Upam, da bomo prihodnje leto ubranili zmago.Med “trdim delom” se prileæe poËitek

Æoga pod nogami veπËih nogometaπev ni veliko mirovala

Page 11: 18 - Intereuropa

Reportaæa: Intereuropiada ponovno v Sloveniji 11

Pohvalil bi organizatorjeprireditve, ki se mi zdiizjemno uspela. Ne smempozabiti na pohvalo naπiπoferki, ki nas je z velikimavtobusom udobno pripe-ljala do Ankarana.”Sledilo je nekaj popol-danskega premora, ko so si udeleæenci ob sveæe peËenihsardelicah nabirali moËi za vleËenje vrvi in navijanje zanajboljπa moπtva v malem nogometu. Zelenico ob nogometnem igriπËu so po Ëetrti uri po-poldan tekmovalci in πtevilne tekmovalke namoËili s kap-ljami potu, medtem ko so se trudili “potegniti” nasprot-nike. Na bliænjem nogometnem igriπËu se je medtemodvijala prava drama, saj so enajstmetrovke odloËale ofinalistih. Tik pred zaËetkom malonogometnega finala sonajmoËneje potegnili tekmovalci varaædinske podruænice.

Vodja ekipe Dubravko Pti-Ëek:“Za nas je to druga zapo-redna zmaga v vleËenjuvrvi, zato upam, da bomopokal dobili v trajno lastprihodnje leto, ko ga bomoosvojili πe tretjiË.”

Vse oËi so bile uprte v finale malega nogometa, ki se jezaËel toËno ob πestih, kot je bilo napovedano. Sprva tak-tiËno igro je razbil Miloπ Breznikar iz ekipe Sektorjidruæbe najprej z enim, potem πe z dvema goloma. Pritiskmariborskih nogometaπev je bil hud, a oËitno ne dovolj,da bi zlomil voljo Sektorjev po zmagi. Po finalih so se tekmovalke in tekmovalci odπli preobleËin osveæit po napornem dnevu. Preden je osebje hotelaConvent na terasi poteπilo laËne tekmovalce z veËerjo,je predsednik uprave Intereurope Joæe Kranjc skupaj zdelavskim direktorjem Vladimirjem PetraviËem podelilpriznanja najboljπim. Med nagradami v posamiËnih kategorijah so poleg æeznanih podelili tisto za mali nogomet nogometaπemSektorjev, za najboljπa triatlonca pa so razglasili HelenoPoæun in Matjaæa Æarna iz filiale Mejna odprava.

Popoldan smo pokazali svoje miπice pri vleËenju vrvi

Odbojka na mivki je poæivila tako igralke kot navijaËe

Balinarji smo uæivali v nastopih v prijetni senci dreves

Page 12: 18 - Intereuropa

12 Reportaæa: Intereuropiada ponovno v Sloveniji

Dejala sta: “Intereuropiada je kot naroËena za sprostitevpo izjemno napornem delu, ki ga opravljamo. Ker zastranke vsak dan tekamo na carino ali k veterinarjem,nam tek ni delal preglavic, pri streljanju pa je priπla pravnaπa borbenost.”In konËno. Razglasitev skupnega zmagovalca. 250 toËkin tretje mesto Filiala Maribor, drugo mesto z 255 toËka-mi Filiala Koper. Skupni zmagovalci pa so s kar 330 toË-kami postali Sektorji druæbe.

Nepopisno veselje, objema-nje in poljubi, ki jih je vod-ja ekipe Danijela Cesar ta-kole komentirala: “Vtisi obzmagi so nepopisni. Kar senaπe ekipe tiËe, je bila le-toπnja Intereuropiada sijaj-

na tudi zaradi fantastiËnega rezultata ekipe Sektorjidruæbe.”

VeËerni del Intereuropiade je popestril nastop poklicnihplesalcev, ki so se jim pridruæili πtevilni iz publike.Navduπenemu spremljanju plesnih gibov treh plesalk inplesalca je sledilo πe bolj navduπeno obedovanje morskihin mesnih dobrot. Blagi ankaranski noËi so zvoke vdihnili glasba, prijetnosproπËeno vzduπje in æelje po ponovnem snidenju. Igrivi jugo je obzirno in poËasi spustil zastor nadletoπnjo 21. Intereuropiado. Za zastorom pa je bilo πe vso noË veselo.

A. K.

EKIPA NOGOMET ODBOJKA TRIATLON BALINANJE VLE»ENJE SKUPAJ UVRSTITEVVRVI TO»KE

Sektorji druæbe 100 70 70 20 70 330 1Filiala Celje 20 40 50 40 20 170 11Filiala Jesenice 40 20 20 100 20 200 6Filiala Koper 60 80 15 20 80 255 2Filiala Ljubljana 20 0 5 60 40 125 15Filiala Maribor 80 100 10 20 40 250 3Filiala mejna odprava 20 0 100 20 40 180 9Filiala UPS 40 0 80 80 20 220 5Intereuropa Transport d.o.o. 20 20 30 40 60 170 10Interagent + Interzav + Intereuropa IT 10 60 60 40 20 190 8AC-Interauto d.o.o. 20 40 55 20 20 155 13Intereuropa Sajam d.o.o. Zagreb 20 40 0 70 0 130 14Uprava (zajedniËke sluæbe) + Podruænica Osijek 20 20 40 0 20 100 16Podruænica Zagreb 70 40 45 20 20 195 7Podruænica Varaædin 40 20 25 40 100 225 4Podruænica Rijeka + Podruænica Split 20 20 65 20 40 165 12A.D. Interjug-AS, Beograd 40 0 0 0 0 40 18Schneider & Peklar GmbH 0 0 35 20 20 75 17

V prvem polletju 2005 je bil promet z delnico oznake IEKG skromen in je znaπal le 1.862 mio SIT,kar pomeni povpreËno 7 mio SIT na dan. V prvem Ëetrtletju letoπnjega leta je delnica dosegla svojonajveËjo vrednost do sedaj 7.800,00 SIT, v drugem Ëetrtletju pa beleæimo negativni trend gibanjateËajev na Ljubljanski borzi.

GIBANJE VREDNOSTI DELNICE V PRVEM POLLETJU LETA 2005

Borzni indeks SBI20 je v zadnjem obdobju na svoji vred-nosti izgubil 8 odstotkov, enotni teËaj Intereuropine del-

nice pa dodatnih 11 odstotkov. Razlog za tak padec teËa-ja je predvsem v skromnem prometu z delnico.

12 Delnica

Page 13: 18 - Intereuropa

Kljub trenutno nekolikoniæjemu teËaju delnice vzadnjem obdobju (padeclahko pripiπemo tudi unov-Ëevanju dobiËka), pa vlaga-telje πe vedno ni zapustiloptimizem in delnice Inter-europe ne zamenjujejo la-stnikov.Preobrat na borzi lahko pri-Ëakujemo po objavah pol-letnih rezultatov poslova-nja druæb, ki bodo po pred-videvanjih analitikov oto-plile borzno dogajanje tertako teËaje delnic in borzniindeks SBI20 odbili od ne-gativnega trenda. NajveËja lastnica Luka Ko-per, d.d., je v prvem pol-

letju 2005 svoj lastniπkideleæ v Intereuropi d.d.poveËala in ima v lasti24,56 odstotka delnic.

Delnica 13

Novo preto~no skladi{~e v LjubljaniV drugem tednu julija 2005 je zaËelo obratovati novo pretoËno skladiπËe Filiale πpedicija Ljubljana.S svojimi 3700 m2 omogoËa hitrejπi, predvsem pa bolj kakovosten pretok blaga znotraj sistemaIntereurope, zato predstavlja prelomnico tako za Filialo πpedicije Ljubljana kot tudi za Intereuropov celoti. O tem, kako so tekla pripravljalna dela, kakπni so funkcija, pomen in tehnologija novegaskladiπËa, smo se pogovarjali z direktorjem filiale Slavkom BoæiËem in vodjem delovne skupineBojanom PogaËnikom.

Predstavljamo: pretoËno skladiπËe v Ljubljani 13

“Pripravljalna dela so stekla æe veliko prej, v letu 2004.Razmiπljali smo, kako bi funkcionalno izkoristili parkirniprostor, ki bi postal z vstopom Slovenije v Evropsko skup-nost Ëez noË prevelik in kot tak neuporaben. Tako smo sepo vzoru naπih zahodnoevropskih partnerjev in v skladus potrebami po funkcionalnem prekladalnem prostoru terkoncentraciji blagovnih tokov odloËili za gradnjo pre-toËnega skladiπËa. V zaËetni fazi so zaposleni odloËitevsprejeli z bojaznijo in strahom pred neznanim. »akalo nasje veliko dela, kaj kmalu pa smo spoznali, da bo prilaga-janje naπih procesov preseglo okvire filiale,” je povedaldirektor filiale Slavko BoæiË.

Tuje in domaËe izkuπnje

V filiali so tako skupaj s strokovnimi sluæbami iz Kopra(Nataπo ValentiË-Rakar, Marjanom Dolencem, Dorjano

GregoriË, Kristjanom Loganesom, Martinom Pustovrhom,Olgo Kragelj, Vanjo »ibej, Morenom Marinacom, AljaæemKovaËem in Uroπem Koæeljem) priËeli z naËrtovanjemtehnologije pretoËnega skladiπËa. Sodelavci Filiale Ljubljana so si ogledali podobno skla-diπËe, ki ga upravlja partner filiale Dachser Ulm in seprepriËali, da so pred zahtevnim projektom, ki bo moralvkljuËevati tudi plodove domaËega znanja. Najprej so ustanovili delovno skupino (Aleπ KureliË, BoæoLaπiË, Marjan Bosnar, Milan IliË, Petra KonËnik, BrankoRednak, Jurij PrebiliË in Bojan PogaËnik), ki je poleg red-nih delovnih obveznosti ves Ëas skrbela tudi za uresniËe-vanje in umeπËanje dogovorjenih procesnih sprememb vobstojeËi operativni proces. Iz njega so dobivali neposredne povratne informacije, napodlagi katerih so sprejemali preventivne in korektivneukrepe.

Zaposleni imajo v lasti 8,47 odstotka delnic.©tevilo delniËarjev na dan 30. 06. 2005 je bilo 4.631.

M. K.

Gibanje teËaja delnice Intereurope d.d. in slovenskega borznega indeksa SBI20 v letu 2005

4.0004.5005.0005.5006.0006.5007.0007.5008.000

jan feb mar apr maj jun jul

enot

nite

Ëaj

(vSI

T)

4.0004.5005.0005.5006.0006.5007.0007.5008.000

sbi2

0

Enotni teËaj Sbi20

Page 14: 18 - Intereuropa

14 Predstavljamo: pretoËno skladiπËe v Ljubljani

Cilj: poπiljke πe isti dan zapustijo skladiπËe

“Tehnologijo pretoËnega skladiπËa smo zasnovali za naπepotrebe in obstojeËe procese: zbirni promet, dostavnitransport in paketno distribucijo s sortirno linijo ter‘cross docking’. Za raztovor in natovor blaga je na voljo24 vrat, boËna nakladalna povrπina in nakladalna po-vrπina, ki omogoËa stransko raztovarjanje in natovarjan-je kamiona. Glede na potrebe produkta Express smo naËr-tovali tri nakladalne komore, s pomoËjo katerih vozilodvignemo na nivo skladiπËa. V skladiπËu so zarisana poljav obliki kamiona, oznaËena s tablami. Vsaka linija imasvoje polje, za oznaËevanje pa so v filiali izbrali poπtneoznake dræav, krajev in depojev. Predpostavka snovalcevprocesa je bila, da mora biti pred vstopom poπiljke vskladiπËe znano, kam in kdaj bo poπiljka odpremljena.Tako so pridobili preglednost nad koliËino poπiljk na po-samezni liniji in s tem olajπali delo organizatorjem tran-sporta in skladiπËnim delavcem. Skrajπali smo tudi pretokdokumentacije ter Ëas raztovora in natovora zbirnih ka-mionov, predvsem pa poveËali pretoËnost blaga.

Z vnaprejπnjim kontaktom sstrankami filiala pridobivatoËne informacije o pre-jemnikih blaga, kar pome-ni, da raËunalnik avtoma-tiËno predlaga polja v pre-toËnem skladiπËu. Pri izva-janju dogovorjenega pa jepotrebna velika disciplina,tako na strani izvajalcevkot na strani uporabnikov,saj je cilj filiale ta, da pri-spele poπiljke πe isti danzapustijo skladiπËe,” jepojasnil Bojan PogaËnik.Novi skladiπËni prostori sopripomogli k boljπemu inhitrejπemu, predvsem pabolj kakovostnemu pretokublaga v sistemu Intereu-rope. Delovna skupina tre-nutno izvaja tretjo fazo

aktivnosti (odkrivanje inodpravljanje operativnihmotenj v procesih), ki paveËinoma presega okvirefiliale, zato bo pomoËstrokovnih sluæb dobro-doπla in potrebna tudi vprihodnje.“Vsekakor teæko priËakuje-mo novo informacijskopodporo, saj se zavedamo,da bo pretoËno skladiπËesluæilo svojemu namenuπele s celovito podporotovrstne tehnologije, sle-denje poπiljk pa bomo vceloti zagotovili z uvedboËrtne kode v naπem siste-mu. Vse bolj tudi spozna-vamo, da bomo morali vIntereuropi Ëimprej vzpo-

staviti osnovo za reorgani-zacijo poslovnih procesov vsmislu njihove veËje med-sebojne povezanosti. Tonam bo skupaj z niæjimistroπki poslovanja dalo no-vo sinergijo oziroma omo-goËilo poveËanje blagovnihtokov,” je zakljuËil direktorfiliale Slavko BoæiË.Sodelavci Filiale Ljubljanase zahvaljujejo za strokovnopomoË sodelavcem sektorjaza investicije, IntereuropaIT d.o.o., kot tudi vsemsodelujoËim pri snovanjuprocesov, πe posebej AljaæuKovaËu, ki je bil odgovorenza koordinacijo procesiran-ja operative na nivojuIntereurope d.d.

D. B.

Ekipa pretoËnega skladiπËa

Sortirna linija

Prispelo blago je razvrπËeno po linijah in πe isti dan zapusti skladiπËe

Page 15: 18 - Intereuropa

Marketing: marketinπka raziskava 15

Merjenje zadovoljstva kupcev na Hrva{kemMarketinπki merilni sistem se v slovenskem delu Intereurope neprekinjeno izvaja æe od leta 1998,in sicer na 10 produktih in na vseh spletih raziskav. Na Hrvaπkem so z raziskavami zaËeli v lanskemletu, letos pa se je izvedla æe druga raziskava o zadovoljstvu kupcev na Hrvaπkem. V Sloveniji in naHrvaπkem se meritve izvajajo vzporedno, kar omogoËa primerjavo kakovosti storitev med obemadræavama.

Ko so zaËeli z raziskavo v Sloveniji, so jo izvajali na 5produktih, potem pa so Ëasoma raziskavo razπirili do mer-jenja zadovoljstva na 10 produktih. Pri marketinπkemmerilnem sistemu poskuπajo s kontinuiranimi meritvamipriti do rezultatov dejanskega zadovoljstva kupcev.Raziskave se torej izvajajo na doloËena obdobja,vpraπalnik pa je univerzalen. Tako so rezultati primerljiviskozi razliËna obdobja.Pri vsakem marketinπkem merilnem sistemu se merijo:indeks kvalitete, prepoznavnost, uporabnost v zadnjihtreh mesecih, najpogostejπa uporaba, zadnja uporaba,nakupne namere in zadovoljstvo “over all”. Najpo-membnejπi je indeks kvalitete, ki pomaga zaznati zado-voljstvo kupcev skozi obdobja. Pri vsakem posameznemproduktu se merijo doloËene determinante kakovosti. Naprimer, pri produktu carinskega zastopanja se merijodeterminante, kot so hitrost, cenovna ugodnost, pri-jaznost itd. Z vsako od determinant kakovosti zaznavamokvaliteto Intereurope in priËakovano kvaliteto storitve sstrani kupca. Vedno pa obstaja razkorak med priËakovanoin zaznano kvaliteto, iz katerega lahko razberemo smer-nice, da se lahko lotimo izboljπav kvalitete. Kjer sopriËakovanja veËja od zaznane kvalitete, je potrebno boljintenzivno delati na kvaliteti.Determinante so doloËene za vsak produkt posebej. Tudi,Ëe se doloËene determinante ujemajo po izmerjeni vred-nosti, iz tega ne moremo razbrati enakega rezultata, sajse produkti med sabo razlikujejo.Prvo raziskavo na Hrvaπkem je zaËel mag. Alfred DraπËiË,vodja sluæbe za marketing in odnose z javnostmi, ki jezasnoval marketinπki merilni sistem. Prva meritev zado-voljstva kupcev na Hrvaπkem se je izvedla leta 2004 zaleto 2003, vsebovala pa je meritev za carinsko zastopanjein kamionski zbirni promet. Drugo raziskavo, ki je bilaizvedena za leto 2005, je konec maja v Zagrebu opravilanjegova sodelavka mag. Damjana Jerman. Tudi naHrvaπkem so sprva zaËeli raziskavo na dveh produktih,letos pa so dodali πe en produkt, Intereuropa Express -IPD (ekspresni promet).

Rezultati raziskave marketing merilnega sistema za Hrvaπko za obdobjejanuar - junij 2005

Indeks kvalitete storitve zbirni promet je relativno visok- znaπa 89,51% in se je glede na predhodno meritvenoobdobje poveËal za kar 9%. Pri merjenju pomembnostiter percepcije posameznih determinant kakovosti so re-zultati pokazali, da pri treh najpomembnejπih determi-nantah (zanesljivost, hitrost in strokovnost), kakovost

storitev ne dosega priËakovane kvalitete. NajveËji razko-rak med pomembnostjo in zaznano ravnijo kvalitete je bilugotovljen pri determinantah zanesljivost in hitrost.PriËakovanja kupca produkt kamionski zbirnik presega pritreh determinantah kakovosti, ki pa so z njihovega vidi-ka manj pomembna: ponujanje celovite palete storitev,ponujanje plaËila po pogodbi ali po dogovoru in moËnastoritvena znamka (Intereuropa).Indeks kvalitete storitve carinsko zastopanje je dokajna visoki ravni in znaπa 84,77%. Glede na prejπnje merit-veno obdobje je ostal na enaki ravni. Pri prvih treh naj-pomembnejπih determinantah kakovosti: zaupanje (brezavansov, akceptnih nalogov ...), odnos do stranke in hi-trost dosega storitev niæjo percepirano vrednost s stranikupcev. To pomeni, da te potrebe produkt carinskozastopanje slabπe zadovoljuje. NajveËji razkorak med po-membnostjo in percepirano vrednostjo kvalitete dosegaprodukt carinsko zastopanje pri ceni kar pomeni, da sopriËakovanja kupcev nad dejanskim nivojem oz. je pro-dukt carinsko zastopanje predrag. Na determinantahkakovosti, ki so po svoji pomembnosti na zadnjih πestihmestih: svetovanje-znanje, ponujanje garancij (zalaganjestroπkov), ugled-tradicija, odlog plaËila, ponujanje dodat-nih storitev (izpolnjevanje EUR-a, evidenca blaga, fak-ture...) in pri ponujanju palete storitev, produkt carinskozastopanje presega priËakovanja kupcev.Indeks kvalitete storitve Intereuropa Express - IPD jevisok in znaπa 89,72%. Pri prvih πestih najpomembnejπihdeterminantah kakovosti za kupce, in sicer: s pravoËasnodostavo zadovoljijo naπo stranko, zaupanje, zanesljivost,dræanje obljubljenega roka za razvoz blaga, korektnost,vedno, ko jih pokliËemo so nam na razpolago in pri po-zornost na blago, ki je obËutljivo dosega storitev Intereu-ropa Express niæjo percepirano kvaliteto storitve od nje-ne pomembnosti. NajveËji razkorak med pomembnostjo in percepiranovrednostjo storitve pa dosega produkt pri determinantidræanje obljubljenega roka za prevoz kar pomeni, da jestoritev IPD pod kvaliteto, ki jo kupci priËakujejo. Pri veËjem πtevilu determinant kakovosti dosega storitevniæjo percepirano vrednost od pomembnosti, razen prinaslednjih determinantah kakovosti, kjer je percepcijakvalitete storitve nad priËakovanji kupcev: πofer pride knam po paket, blago prevzamejo na razvoz v originalniembalaæi, skrb, da stranka podpiπe predane dokumente,razvaæajo po celi Hrvaπki in tudi izven meja in pri deter-minanti sami napiπejo vse potrebne podatke (naslov...).

M. ».

Page 16: 18 - Intereuropa

16 Dogodki

Nove zmogljivosti na Hrva{kemPred skoraj dvema mesecema, natanËneje 9. maja 2005, so v Dugopolju pri Splitu zaËele obratovatinove logistiËne zmogljivosti Intereurope. Dosedanjim, s katerimi koncern razpolaga na Hrvaπkem,je Intereuropa dodala πe 18.815 m2 novih logistiËnih povrπin, v katere je vloæila 7,3 milijonovevrov. Koncern tako nadaljuje s πirjenjem logistiËnih zmogljivosti na Hrvaπkem in s tem πe utrjujesvoj poloæaj na hrvaπkem trgu.

16 Novi obrazi

“Z otvoritvijo novih skladiπËnih zmogljivosti ima Inter-europa na Hrvaπkem æe veË kot 57.000 m2 logistiËnihpovrπin. SkladiπËenje najrazliËnejπih vrst blaga, od nevar-nih snovi, hitro pokvarljivega blaga do paletiziranega bla-ga, omogoËa naπim kupcem podporo v vseh fazah logis-tiËnega procesa,” je povedal Andrija Jurgec, predsednikuprave odvisne druæbe Intereuropa, d.o.o., Zagreb.Nove logistiËne kapacitete, v katere je Intereuropa odleta 2000 vloæila skupno æe 33,15 milijonov evrov, omo-goËajo skladiπËenje generalnega blaga, s Ëimer je kon-cern πe dodatno izpopolnil svojo ponudbo logistiËnihstoritev v sosednji Hrvaπki. SkladiπËenje paletiziranegablaga, ki predstavlja primarno funkcijo novih skladiπËnih

zmogljivosti, ter skladiπËenje blaga v povezavi z drugimilogistiËnimi storitvami, ki vkljuËujejo vse od dodatnihstoritev embaliranja, pakiranja in carinjenja do dostaveblaga konËnemu kupcu, tvorijo celovito logistiËnoponudbo in popoln servis kupcu.Pri uresniËevanju razvojnega naËrta koncerna, iz kate-rega izhaja, da postaja poslovanje na tujih trgih vsepomembnejπe, ima poslovanje na Hrvaπkem pomembnovlogo, saj koncern na hrvaπkem trgu ustvari 23% Ëistihprihodkov od prodaje. Tako je Intereuropa z obrato-vanjem novih logistiËnih kapacitet utrdila svoj poloæajvodilnega ponudnika celovitih logistiËnih storitev naHrvaπkem in s tem uresniËila svojo vizijo.Josip Bubalo, pomoËnik direktorja podruænice Split, namje povedal: “Po prvih dveh mesecih poslovanja z novimi,modernimi skladiπËno-poslovnimi zmogljivostmi jeIntereuropina podruænica postala vodilno logistiËno pod-jetje v svoji regiji, pa tudi zunaj nje. Zadovoljni smo, daimajo terminalske storitve podruænice Split v primerjavi zletom 2004 indeks 200. Imamo odliËne pogoje poslovan-ja v vseh segmentih, πe posebej v skladiπËih ekspresnedostave in zbirnega prometa. Seveda je naπ cilj poveËan-je kakovosti storitev, zato organizacija poslovanja vnovem skladiπËno-poslovnem prostoru zahteva πe boljkakovostno oceno strokovnosti in razporeditev kadrov,pri Ëemer sodelujemo z upravo druæbe. Naπ cilj je ohran-janje kakovosti celovite logistiËne storitve.”

D. B.

Nove logistiËne zmogljivosti Intereurope v Dugopolju na Hrvaπkem

“Pred skoraj 23 leti sem iz rodnega GraËaca na Hrvaπkempriπel v Novi Sad, kjer sem se po konËanem πtudiju tudizaposlil. ©peditersko pot sem zaËel v podjetju D.P. Inter-pan, kjer sem pred prihodom na mesto vodje poslovalniceInterjug-AS Novi Sad opravljal funkcijo direktorja. Inter-europino poslovalnico Novi Sad in njeno izpostavo v Ki-kindi smo odprli 1. januarja letos. Skupaj nas je pet zapo-slenih. Ukvarjamo se predvsem s carinskim zastopstvom,vkljuËujemo pa se tudi v organizacijo zbirnega transportaza naπe komitente. Do konca letoπnjega leta oz. do zaËet-

Rajko Gle~e, vodja poslovalnice Interjug-AS Novi Sad, Srbija in ^rna gora

ka prihodnjega nameravamo odpreti nove poslovalnice podræavi in novo carinsko skladiπËe v Novem Sadu.Prihodnost naπega podjetja vidim predvsem v transport-nem in dostavnem poslu. Za hobije in ostale aktivnosti mi, æal, ne ostane velikoËasa, zato svoj prosti Ëas najraje preæivljam z druæino. Kersmo veliki ljubitelji morja, poleti radi odidemo na obalo,kjer vsak najde nekaj zase.”

M. ».

Page 17: 18 - Intereuropa

Izobraæevanje: kroæenje kadrov 17

Maja letos smo se v podjetju A.D. Interjug-AS odzvali povabilu krovne druæbe na poslovno sreËanjes kolegi iz oddelka raËunovodstva in financ. Na tridnevnem obisku smo se seznanili z metodologi-jo dela in s prikazovanjem podatkov na podroËju koncerna, z naËrtovanjem plana za koncern in anal-iziranjem njegove realizacije ter s pripravo podatkov za borzo in z usklajevanjem raËunovodskihpodatkov.

Sodelavci iz Srbije v Kopru

Na sluæbeno pot proti Kopru smo odπli direktor naπegapodjetja Dragoslav JeriniÊ, njegov namestnik PeroSimeunoviÊ, Ëlan nadzornega sveta Æivorad TesiÊ in jaz.Moja naloga kot vodja raËunovodstva je bila spoznatidelo strokovnih sluæb in raËunovodske posle koncernaIntereuropa v Kopru.Æe zgodaj zjutraj smo se na seji nadzornega sveta spoz-nali z vodstvenimi delavci. Seznanili so nas z dnevnimredom seje, na kateri so analizirali lansko poslovanje inovrednotili prvi letoπnji kvartal.

SreËanje s kolegi iz kontrolinga in notran-je revizije

Po delovnem programu obiska sem se naslednjega dneseznanila z delom strokovnih sluæb kontrolinga innotranje revizije. S pomoËjo kolegic Neve KlanËiË inBojane Turk ter kolega Petra PlesniËarja sem lahkopobliæe spoznala metodologijo dela in prikazovanjepodatkov na nivoju koncerna. Izvedela sem tudi, kakoizdelajo plan za koncern in kako analizirajo njegovo ure-sniËevanje v odvisnih druæbah. Koristno se mi je zdeloseznanjanje s pripravo podatkov za borzo ter z uskla-jevanjem raËunovodskih podatkov.

Skupaj smo razËlenili poloæaj konsolidirane bilance,izkaza poslovnega rezultata in bilance stanja. V prijetnem pogovoru smo poiskali najboljπe odgovore naodprta vpraπanja glede prikazovanja podatkov naπedruæbe. Pridobila sem dragocene napotke, ki mi bodopomagali pri delu.

»as za izmenjavo izkuπenj

Zadnji dan sem preæivela v strokovnih sluæbah pri KsenijiDariæ, Tatjani Poæar Grom, Sonji Petrinja in drugihkolegih. Seznanili so me z delom sluæb, s finanËnimiposli, plaËevanjem in prilagajanjem obveznosti povpra-πevanju. Govorili smo o tem, kako se najbolje spopasti steæavami, s kakrπnimi se sreËujemo pri naπem delu. Poleg strokovnih informacij, ki mi bodo koristile pri delu,sta mi kolegici Neva KlanËiË in Ksenija Dariæ z velikoËloveπke topline priËarali izjemno prijetno bivanje. Zadnjidan smo si ogledali Koper in okolico in v prijetnem ambi-entu izmenjavali naπe izkuπnje. Zato moja zahvala vsemkoprskim sodelavcem z æeljo, da bi bilo takπnih sreËanjveË, ker so obenem koristna za delo in prijetna.

Biljana VasiÊ

Novice 17

Kadrovske spremembe v podjetju Schneider & Peklar GmbH, Dunaj

Pri vodenju Intereuropinega avstrijskega hËerinskegapodjetja na Dunaju je 1. julija priπlo do kadrovskihsprememb. Vodstvo podjetja sta skupaj prevzelaLyeopold Foll in Danica Jeza.Lyeopold Foll je bil do 17. junija letos zaposlen v pod-jetju Danzas Laxenburg kot vodja izpostave s 50zaposlenimi in s 36.000 m2 skladiπËnih povrπin. Njegovodosedanje poklicno delo, izkljuËno na πpeditersko logis-tiËnem podroËju, je zaznamovano z odliËnimi referenca-mi pri vodenju zaposlenih, komercialni dejavnosti terdelovanju v okviru koncerna.

Danica Jeza je æe “stara” znanka Intereurope. V podjetjuna Dunaju je od 1. februarja lani, in bo skupaj z g. Follomv tujini uresniËevala zastavljene strategije in ciljematiËnega podjetja.Peter Schneider, bivπi lastnik in poslovodja podjetja do30. junija letos, ostaja v podjetju kot svetovalec donadaljnjega, s skrajπanim delovnim Ëasom. Ukvarjal se bopredvsem s komercialnim podroËjem. Valentin Peklar st.pa od 1. maja letos v podjetju ni veË zaposlen.

D. J.

Page 18: 18 - Intereuropa

Zamisel o oblikovanju dveh novih logistiËnih paketov je nastala v Ëasu prehoda Slovenije v EU, torejv Ëasu sprememb na trgu. Pri oblikovanju je njun pobudnik mag. Alfred DraπËiË izhajal iz koncer-novega Razvojnega naËrta do leta 2006, ki poudarja moænost razvoja storitve in trga. Razvoj logis-tiËnih storitev se nanaπa na oblikovanje ustrezne ponudbe, ki temelji na niæjih stroπkih. Tako stanastala logistiËni paket za Balkan in logistiËni paket za EU.

18 Novice

Logisti~na paketa za Balkan in EU

Vodja sluæbe za marketingin odnose z javnostmi mag.Alfred DraπËiË, mentorlogistiËnih projektov zaBalkan in EU, je opisal dvavidika, iz katerih so izhajalipri snovanju projektov:“Intereuropa je vstop Slo-venije v EU sprejela kot pri-loænost, moænost πiritve nanove trge. Izhajali smo izteze, da bomo z odprtostjomeja lahko zajemali bla-govne tokove iz EU brezomejitev za Balkan in za-Ëeli bolje izkoriπËati naπedobro razvite logistiËnemreæe na Balkanu. Prekoraziskave smo ugotovili,kako se slovenska podjetjaodzivajo novemu trænemuizzivu, ki ga predstavlja EU.Spoznali smo, da se namer-avajo prilagoditi, kar jenova priloænost za nas. Napodlagi teh dejstev je na-stala ideja o lansiranjulogistiËnega paketa Balkanin logistiËnega paketa EU.”“Prodaja naπih storitev vpaketu je smiselna, ker jeIntereuropa v EU dokaj ne-prepoznavna, Ëeprav imadobro ponudbo. Najboljπapot do prepoznavnosti je

strategija, ki da hitre rezul-tate. OdloËili smo se zastrategijo nizkih cen, ki jehitro izvedljiva in omogoËadvojni uËinek: nizke cenein hitro prepoznavnost. Tose lahko doseæe s paketi, kiponujajo 3 ali veË storitev,s katerimi si stranka zago-tovi doloËen popust - greza strategijo ‘price bund-ling’.” je πe povedal mag.DraπËiË.Cenovno ugodnejπi paket jeprepriËal veliko kupcev,tudi tiste, ki so prej kupo-vali npr. le po 2 produkta.Zdaj jih vzamejo veË, sajjim paket za enako cenoomogoËa veË storitev.Standardiziran projekt logi-stiËnih storitev se torejprodaja po æe doloËeni ce-ni, ki je ugodnejπa od se-πtevka veË Intereuropinihstoritev. ZnaËilnost paketaje, da se lahko prilagodikonkretnim kupËevim po-trebam in je oblikovan ponaËelu od vrat do vrat.Mag. Damjana Jerman izsluæbe za marketing in od-nose z javnostmi, vodjaprojekta LogistiËni paketBalkan, pravi, da je bil na-

men projekta ponuditi kup-cem na logistiËni poti iz EUv JV Evropo standardenpaket logistiËnih storitev,osnovan na koncernskiravni. Zanj naj bi se kupecodloËil, ker je cenejπi odseπtevka posameznih stori-tev v paketu. Kako pa jepotekalo oblikovanje logis-tiËnega paketa za Balkan?Delovna skupina pod vod-stvom Damjane Jerman jenajprej doloËila izbrane ci-ljne dræave v EU in na-membne dræave na Bal-kanu, na podroËju bivπeJugoslavije. Blagovne to-kove iz EU na Balkan jetreba obvladovati s po-moËjo vseh logistiËnihstoritev. Tu ima Intereu-ropa konkurenËno prednostv primerjavi z ostalimiglobalnimi ponudniki logis-tiËnih storitev, saj ima naBalkanu æe vzpostavljenolastno poslovno mreæo. Po oblikovanju ustreznegapaketa logistiËnih storitev,ki bi ga lahko træili kotlogistiËni paket za Balkanso upoπtevali strategijoniæjih stroπkov in strategijo“price bundling”. Tej fazibo sledila aktivna prodajapaketa izbranim kupcem vEU. Paket logistiËnih sto-ritev bo pospeπil aktivnotræenje vseh logistiËnihstoritev koncerna Intereu-rope na trgih EU, pripo-mogel bo k izpopolnitvilogistiËne ponudbe, k po-veËanju prodaje na ravnikoncerna in prisotnostiIntereurope na trgih EU. Obtem pa træenje paketovpoteka na osnovi obsto-jeËih virov.

Ornela StepanËiË iz vodst-va dejavnosti πpedicija inlogistika, vodja projektaLogistiËni paket EU, jepovedala, da je namen pa-keta ponuditi kupcem novo

kakovost logistiËnega ser-visa, hitro in zanesljivologistiËno oskrbo na trgihEU, ki je cenovno ugodnain enostavna. Hkrati ponu-ja tudi storitev od vrat dovrat. S tem bi lahko zado-voljili potrebe velike veËinekupcev, saj je vsebinapaketa kombinacija razliË-nih Intereuropinih produk-tov, hkrati pa se lahko pri-lagaja kupËevim potrebam.Paket je standardiziran inponuja veË razliËic, od eno-stavne kombinacije pro-duktov za veËino kupcev dokompleksnejπe kombinacijeproduktov za najbolj zah-tevne kupce. V prvi fazi bonamenjen predvsem slo-venskim kupcem, kasnejepa tudi izbranim trgom EU.S takim pristopom ima In-tereuropa priloænost, dazadovolji potrebe sloven-skih podjetij na trgu EU.

M. ».

mag. Alfred DraπËiË

Ornela StepanËiË

mag. Damjana Jerman

Page 19: 18 - Intereuropa

Leto dni po vstopu v EU so se filiale logistike in πpedicije v Sloveniji odloËile organizirati sreËanjevodstvenih delavcev veËjih kupcev storitev. Priredile so ga v Ëasu najveËjega slovenskega navtiËne-ga sejma Internautica v Portoroæu.

Novice: nova partnerstva 19

Sodelovanje s tur{ko dru`bo Ekol in angle{ko dru`bo RH Freight

Intereuropa æeli ohraniti vlogo vodilnega ponudnika zbirnih prevozov v Sloveniji in v ostalihdræavah, kjer je prisotna. K temu cilju veliko prispeva tudi kakovostno delo πpediterjev, ki sepojavljajo v celotni logistiËni verigi. Z namenom, da okrepi svoj poloæaj pri organizaciji zbirnih pre-vozov iz/za TurËijo in Veliko Britanijo, je Intereuropa aprila vzpostavila sodelovanje z novim part-nerjem na podroËju zbirnih prevozov v TurËiji, maja pa πe v Veliki Britaniji.

V TurËiji smo vzpostavili sodelovanje z druæbo Ekol izIstanbula, ki je bila ustanovljena leta 1990 in ima 1200zaposlenih. Z lastnimi enotami so prisotni v 7 najpomem-bnejπih turπkih mestih, v samem Istanbulu pa delujejo na6 lokacijah. Razpolagajo s 180.000 m2 skladiπËnihpovrπin in z lastnim voznim parkom (419 vozil). Podjetjeima zelo dobro razvito informacijsko podporo, ki jo razvi-jajo sami. Ukvarjajo se z mednarodnimi transporti (veËi-noma prometom z NemËijo), logistiËnimi projekti, dis-tribucijo, sejemsko πpedicijo itd. Vzpostavili smo zbirnolinijo Ljubljana - Istanbul z dvema odpremama tedenskov obeh smereh. Prav tako sta se vzpostavili tudi direktnipovezavi z Intereuropinima druæbama na Dunaju in vZagrebu. Ekol nam seveda lahko dostavi ali prevzameblago v vseh veËjih mestih v TurËiji.V Veliki Britaniji pa smo priËeli sodelovati z druæbo RHFreight iz Nottinghama, ki je specialist za zbirni promet.Druæba je bila ustanovljena leta 1970 in ima 650 za-poslenih. V Veliki Britaniji ima dva veËja terminala

(v Londonu za juæni del Velike Britanije in v Nottinghamuza srednji in severni del Velike Britanije) in 16 prodajnihenot. Poleg teh zmogljivosti ima πe dve enoti naFinskem. Razpolaga s 40.000 m2 skladiπË in lastnim vozn-im parkom (200 lastnih tovornjakov, 500 polprikolic). Z druæbo RH Freight smo vzpostavili zbirno linijoNottingham - London - Ljubljana v uvozni smeri in linijoLjubljana - London v izvozni smeri. V obeh smereh seodpreme vrπijo dvakrat tedensko. S tem partnerjempokrivamo tudi obmoËje Irske.PriËakujemo, da bomo z novima partnerjema naπimstrankam lahko ponudili boljπi servis in da se bodokoliËine prepeljanega blaga na obeh relacijah poveËale.VeË informacij o novih partnerjih lahko preberete na njunih spletnih straneh: www.ekol.com,www.rhfreight.com.

mag. Dorjana GregoriË

Globus 19

Na morju s kupci

Na Bernardinu pri Portoroæu se nas je 12. maja zbraloskoraj osemdeset udeleæencev, ki nas je po slovenskemmorju popeljala ladja Laho. Ob prijetnem klepetu inkapljici ælahtnega smo si izmenjali mnenja in vtise oposlovanju podjetij po vstopu Slovenije v EU. Po dobrih treh urah voænje smo zadovoljni zapustililadjo. Pred odhodom smo zveste kupce obdarili s sim-boliËnim darilom, vsi udeleæenci sreËanja pa smo prejelivstopnico za navtiËni sejem Internautica.

Na sejmiπËu smo si ogledalirazstavljene prestiæne jadr-nice in motorne Ëolne terizmenjali vtise o razkoπnihlepotcih.

Igor LukiË

Page 20: 18 - Intereuropa

20 Globus

Med 31. majem in 3. junijem je na münchenskem sejmiπËu potekal æe deseti sejem “Transport inlogistika”, ki se ga je udeleæilo preko 600 razstavljavcev iz vsega sveta. Omenjeni sejem potekavsaki dve leti in velja za najpomembnejπo prireditev v transportno - logistiËni panogi v Evropi.Predstavniki Intereurope d.d. smo sejem izkoristili za sreËanja z naπimi poslovnimi partnerji in zasklepanja novih povezav na poslovnem podroËju.

Evropski transportno-logisti~ni “vrh”

V πestih razstavnih halah (v skupni povrπini cca. 75.000m2) so se na svojih stojnicah predstavljala vsa svetovnoznana podjetja iz πpedicijsko-logistiËne panoge (DHL,UPS, TNT, Schenker, Gefco, Dachser, Kuhne & Nagel,M&M, Geodis,... itd.). Pogreπali pa smo nekatera znanaevropska logistiËna podjetja, kot je npr. skupina ThielLogistics ali Hellmann group. Svoje dejavnosti so pred-stavljali tudi vsa veËja evropska pristaniπËa in ladjarji(od jadranskih pristaniπË sta bila zastopana Koper inTrst), letalske druæbe (zlasti dobro zastopane iz arabskihdræav), æelezniπke druæbe, razni kargo operaterji, softver-ska podjetja iz panoge logistike in transporta ter tovor-na vozila, pretovorna/skladiπËna mehanizacija idr. Odslovenskih podjetij so svoj razstavni prostor postavila letri podjetja: Luka Koper, Slovenske æeleznice in Viator &Vektor München.V Ëasu sejma so potekala πtevilna predavanja in delav-nice. Teme so se nanaπale na: problematiko “Road-tax-a” v Evropi, vpeljavo digitalnih tahografov, RFID (radij-ska frekvenËna digitalna identifikacija), drugi liberali-zacijski paket æeleznic v Evropi.Sejem transporta in logistike ni samo razstava najno-

vejπih tehnoloπkih in storitvenih doseækov na logistiË-nem podroËju, temveË tudi priloænost za razna poslovnasreËanja. Tudi predstavniki Intereurope d.d., ki smo sesejma udeleæili, smo obisk izrabili predvsem za sreËanjaz obstojeËimi in nekaterimi novimi poslovnimi partnerji.

Zvezdan MarkeæiË

20 Sodelujemo

Zlato priznanje za Vesno Poles V Kongresnem centru Grand hotela Bernardin je od 26.do 28. maja potekal 13. kongres tajnic in poslovnihsekretark, kjer so razglasili tajnico leta 2005 in podelili57 priznanj Ëlanicam Zveze klubov tajnic in poslovnihsekretark Slovenije (ZKTS). Udeleæilo se ga je kar 600tajnic in poslovnih sekretark iz vse Slovenije. Klub tajnicin poslovnih sekretark Slovenske Istre je letos prejel kar11 priznanj. Zlato priznanje je poleg stanovskih kolegicMirjam Obreze iz Banke Koper, Jasmine Lehpamer izPrimorskih novic, Neve Berginc iz Nove KBM, podroËjeNova Gorica, in Ljubice ©tok iz Cimosa Koper dobila tudiVesna Poles iz Intereurope. Tajnica podpredsednika upra-ve mag. Milana Jelenca je priznanje ZKTS-ja dobila æedrugiË. PrviË je bila nagrajena leta 2003, ko je za svojedelo prejela srebrno priznanje.

Primorske tajnice, ki so prejele zlato priznanje: Vesna Poles izIntereurope, Jasmina Lehpamer iz Primorskih novic, Neva Berginc izNove KBM NG in Ljubica ©tok iz Cimosa d.d. Koper

Page 21: 18 - Intereuropa

Med 18. junijem in 3. julijem je kolesarska sekcija Obalnega planinskega druπtva Koper izvedlaodpravo Bruselj 2005, ki je bila posveËena praznovanju desete obletnice uspeπnega dela sekcije inprvi obletnici vstopa Slovenije v EU. Na odpravi sva sodelovala tudi dva zaposlena v Intereuropi IT(Aldo Zubin, Valter ValenËiË) in dva upokojenca Intereurope (Tomaæ HoËevar, Lojze Zadel). Projektsta finanËno podprla naπe krovno (Intereuropa d.d.) in matiËno podjetje (Intereuropa IT).

Kolegi z Jesenic, iz Ljubljane, Maribora in Celja, ki sopripotovali z avtobusi, so z zabavo sicer zaËeli æe na potik cilju. Med voænjo z ladjo smo obËudovali lepote slo-venske obale, uæivali v hrani, pijaËi in prijetnem druæenju.ZveËer smo pristali ob pomolu, kjer se je zabava z glasboin plesom nadaljevala vse do poznih veËernih ur, deæev-nemu ter hladnemu vremenu navkljub. Ob slovesu smo bilienotni: taka sreËanja bo potrebno Ëim veËkrat ponoviti.Posebna zahvala gre vsem, ki so omogoËili to druæenjeIntereuropinih “zbirniËarjev”: podjetju Interzav d.o.o,zavarovalnicama Slovenica d.d. in Adriatic d.d. ter

Zaposleni na produktu Zbirnega prometa iz slovenskih filial smo se v maju æe tretjiË zbrali na tradi-cionalni “zbirniπki feπti”. Zbirno mesto je bilo v Portoroæu, ob skladiπËu soli, kjer so nas priËakalinaπi gostitelji z ladje Laho.

Druæabna kronika 21

V znamenju dobre volje

posameznim filialam, ki soposkrbele za organizacijoavtobusnega prevoza tersponzorske prispevke zahrano in pijaËo. Seveda tedobre zabave ne bi bilo nitibrez vseh posameznikov, kiso se trudili z organizacijodogodka.

mag. Dorjana GregoriË

Pokroviteljstvo 21

Podvig od Kopra do Bruslja

S kolesi smo æeleli simboliËno povezati slovenskoprestolnico Ljubljano in evropsko prestolnico Bruselj terJadran s Severnim morjem. V Ljubljani nas je predposlopjem parlamenta prijazno sprejel in nam zaæelelsreËno pot podpredsednik dræavnega zbora dr. Marko

Pavliha. Na naπi poti smo prevozili skupno 1780 km inpremagali 12.800 m vzponov po slovenskih, italijanskih,avstrijskih, nemπkih, francoskih, luksemburπkih in belgi-jskih cestah. Na kolesih smo preæiveli kar 94 ur. Izbralismo zahtevno pot, ki nas je z 0 m nadmorske viπine v

Page 22: 18 - Intereuropa

Kopru preko alpskih prelazov (najviπji Hochtor 2507m nagrossglocknerski cesti) popeljala po slikovitih pokrajinahdo Oostendeja ob Severnem morju, ponovno na 0 m nad-morske viπine. PrivoπËili smo si tudi nekaj postankov zaogled zanimivosti. Obiskali smo πtevilne kraje z bogatoarhitekturno, umetniπko in zgodovinsko dediπËino terpriznana turistiËna srediπËa. Posebno pozornost smoposvetili Strasbourgu in Bruslju, sedeæema evropskihinπtitucij, in si privoπËili dan poËitka, ki je bil namenjenogledu Evropskega parlamenta. V Bruslju nas je priËakalaslovenska poslanka Ljudmila Novak in πe nekajSlovencev, ki delajo v evropskih inπtitucijah. Po uradnemogledu parlamenta nas je ga. Novakova povabila nakozarËek osveæujoËe pijaËe na bliænji trg Luxemburg, kjersmo poklepetali o dogodivπËinah naπega velikega podvi-

ga. Ostal nam je πe skok do Oostendeja, kjer smo slavnos-tno “cepili” Severno morje z vodo iz Jadranskega morja.Ob odhodu iz Kopra smo namreË posebej za ta namenustekleniËili malo naπega Jadranskega morja, da bi ga naobali Oostendeja zmeπali z vzorcem Severnega morja.Tako smo simboliËno zdruæili Jadransko in Severnomorje, kar je bil tudi eden izmed ciljev naπe odprave.Seveda smo ta vzorec prinesli domov, da nas bo vednospominjal na naπo dogodivπËino.Nad 12-Ëlansko kolesarsko ekipo so ves Ëas bdeli vodjaodprave Aldo Zubin in dva spremljevalca, ki so skrbeli zaorientacijo, zveze in slikovno ter filmsko dokumentacijo.V dveh vozilih so prevaæali prtljago in tehniËno opremo,hrano in pijaËo za malice in kosila. Vsi kolesarji skupajsmo prevozili 21.000 km brez poπkodb in veËjihtehniËnih napak. V nedeljo 3. julija zveËer smo se zdraviin zadovoljni vrnili na pomol v Koper, kjer smo doæiveliprisrËen sprejem. S πampanjcem sta nas priËakalapredsednik in podpredsednik Obalnega planinskegadruπtva g. Butinar in g. Goriπek, koprski podæupan g.Grad in izolska æupanja ga. PeËanova sredi mnoæicesorodnikov, znancev in prijateljev, ki so nas navduπenopozdravljali. Bilo je nepozabno. Vse, ki bi o tem projektu radi zvedeli veË, vabimo naogled naπe spletne strani http://www.opd.si, ki je bilaob koncu vsake etape aæurirana s sveæimi novicami infotografijami. Na njej je mogoËe najti podrobne podatkeo odpravi (opisi, zemljevidi, viπinogrami, udeleæenci,dnevnik...).

Valter ValenËiË

22 Pokroviteljstvo

Oostende - cilj naπe odprave

22 Pokroviteljstvo

V boju s stotinkamiIntereuropa se uspeπnoloteva projektov tudi naπportnem podroËju. Tolahko zatrdimo spriËoodliËnih doseækov MatjaæaMarkiËa, Ëlana Plavalnegakluba Koper. Naπ kolektivstoji omenjenemu klubuob strani æe πtiri deset-letja, pred πtirimi leti paje v sklopu tega sodelo-vanja priπlo πe do spon-zorstva Matjaæa MarkiËa.Na sredozemskih igrah vAlmerii je dosegel odliËnotretje mesto in si pripla-val bronasto medaljo.PomoË Intereurope tako22-letnemu πtudentu Fa-kultete za πport nudi mo-

ænost kakovostnih treningov, kar se mu tudi letos boga-to obrestuje z novimi vrhunskimi rezultati. Po kvalitetnihzimskih pripravah se je Matjaæ sprva udeleæil nekaterihmednarodnih mitingov, na katerih je veËinoma zasedelmesta pri vrhu. PreseneËenje je pripravil na Sredo-zemskih igrah v Almerii, kjer je dosedanjim medaljam zvelikih tekmovanj v svoji paradni disciplini 50 metrovprsno priplaval πe bronasto medaljo. Sicer pa je svojo for-mo bolj osredotoËil na svetovno prvenstvo v Montrealu.V prvi preizkuπnji na 100 metrov prsno je dosegel osebnirekord. Na 50 metrski razdalji, kjer se je s Ëasom 27,93sekunde uvrstil med polfinaliste, je za stotinko sekundeponovno izboljπal svoj osebni rekord. V boju za finale jepristal na 10. mestu, s Ëimer je za dve mesti izboljπalsvojo dosedanjo uvrstitev na svetovnih prvenstvih. Sicerpa Matjaæa letos poleg domaËih Ëaka πe veË mednarodnihtekmovanj, med drugim tudi drugi vrhunec sezone -evropsko Ëlansko prvenstvo v kratkih bazenih, ki bodecembra v Trstu. To bo priloænost tudi za njegove navi-jaËe, da si ogledajo Matjaæevo plavanje in vrhunsko tek-movanje v æivo. Vsak njegov nastop predstavlja svo-jevrsten delËek v mozaiku priprav za njegov za zdaj naj-veËji cilj: olimpijske igre v Pekingu.

B. V.

Page 23: 18 - Intereuropa

Kriæanka 23

Nagradna kri`anka

Geslo iz prejπnje kriæanke se je glasilo: LOGATECNagrajenci so tokrat: 1. nagrada (deænik) Marjan Unger, Kardejeva 57, 2000 Maribor; 2. nagrada (majica) Loredana Dilica, Parecag 149, 6333 SeËovlje; 3. nagrada (kapa) Sandra Sluga, Vena Pilona 2, 6000 Koper. Vaπe dopisnice, razglednice ali ovojnice z nagradnim geslom poπljite do 15. novembra 2005 na znani naslov(Interglas, Vojkovo nabreæje 32, 6000 Koper).

Page 24: 18 - Intereuropa

Predstavniki filiale UPS smo se tudi letos udeleæili letne UPS konference, ki je bila tokrat vnemπkem Neussu, v predmestju znanega mesta Düseldorf. Tokrat smo prejeli nagrado za izrednoizpopolnjeno frekvenco poizvedovanj o uvoznih poπiljkah.

24 Zadnja stran

Konferenca, ki je trajala pet dni, je bila razdeljena na veËdelov. Ob razliËnih seminarjih, s temami marketing, pro-

daja, finance, informacijska podpora in pregled UPS-ovega sistema operativnega sodelovanja danes in v pri-hodnosti, smo imeli πe individualne razgovore z vod-stvom principala ter s strokovnjaki in z odgovornimi ose-bami posameznih sektorjev.Konferenca nove skupine dræav, imenovane ‘’SouthDistrict’’ (Balkan, Bliænji vzhod in Afrika), je potekalapod skupnim naslovom ‘’One To One’’. Glavni poudarek jebil na osebnem odnosu do sodelavca, predvsem pa oseb-ni stik s stranko.Razlog za izbiro omenjenega kraja je bil poleg same kon-ference πe ogled zbirnega centra UPS v Düseldorfu in novsortirni center v Kölnu. Zadnji dan konference je bil namenjen podelitvi nagrad.Med nagrajenci smo bili tudi mi; prejeli smo nagrado zaIzredno izpopolnjeno frekvenco poizvedovanj o uvoznihpoπiljkah (Most improved Tracer Frequency).

Goran Travner

Interglas je Ëasopis koncerna Intereuropa. Izhaja trikrat na leto. Uredniπki odbor: mag. Alfred DraπËiË, odgovorni urednik, Nataπa Orel MalnerπiË, glavna urednica. »lani: Duπko Jauk, Vado KeranoviË, Vita Kernel, Milan KureliË, Vladimir PetraviË, Dragica ©amec in Anton Turk. Likovna zasnova in produkcija: Studio Kernel. Prelom: Repro Point. Tisk: Tiskarna Vek. Fotografije: Zdenko Bombek, arhiv Intereurope d.d. Ilustracije: Boris Laganis. Naslov uredniπtva: Interglas, Vojkovo nabreæje 32, 6000 Koper, Slovenija. Elektronski naslov uredniπtva: [email protected].

UPS-ova nagrada

Jim Smith (desno), predsednik South District-a je direktorju filiale UPSGoranu Travnerju (levo) podelil nagrado

Nov partner podjetja Schneider & Peklar je iz Tur~ije

Pred kratkim je naπe podjetje Schneider & Peklar na Dunaju vzpostavilo nov partnerski odnos s turπkim transport-no-logistiËnim podjetjem EKOL Lojistik AS iz Istanbula, ki je hkrati tudi partner naπega matiËnega podjetja. Krepitev poslovnega odnosa z omenjenim partnerjem sodi med strateπke odloËitve pri usmerjanju naπe dejavnostitudi na podroËje jugovzhodne Evrope. VeË o tem novem partnerstvu lahko preberete na strani 19.

Danica Jeza