Tiskovina. Poπtnina plaËana pri poπti1102 Ljubljana.

V oddelku Intereuropa Express v BIH skrbijo za vsak dan πtevilnejπe kupce. Po konËanem delovnemdnevu smo ujeli ekipo iz Sarajeva, ki je za ozadje izbrala prenovljeno upravno zgradbo.

September 2004, πtevilka 1224Hrvaπka©tudij zakljuËiladruga generacija©ole poslovne logistike.

10Intereuropa v Avstriji

Predstavljamo druæbo Schneider & Peklar.

13Nove naloæbeZakljuËujemo4. fazo hladilnice vMariboru.

03Aktualno Tri letaIntereurope RTC Sarajevo.

V drugi polovici avgustasmo priËeli z gradnjo prvefaze logistiËnega centra vLogatcu, kjer bo nastaleden izmed naπih veËjihlogistiËnih objektov.OdloËili smo se za sodobnomontaæno gradnjo, centerpa bomo postopoma gradiliv veË fazah. V drugi polo-vici avgusta smo priËeli sprvo fazo gradnje, v katerinastaja visokoregalno skla-diπËe na povrπini 11.000kvadratnih metrov. Ob zakl-juËku gradnje se bo celotni

kompleks razprostiral na31.000 kvadratnih metrihpovrπin. SkladiπËe bo nared æekonec letoπnjega leta.PrepriËani smo, da bomouspeli tudi nove zmogljivo-sti zelo hitro zapolniti,zato lahko kmalu priËakuje-mo nadaljevanje gradnjelogistiËnega centra, v kate-rem bomo naπim strankamlahko ponudili πiroko pale-to terminalskih storitev.

K. B.

02 Uvodnik

Poiskati vse mo`nostiDruæina Intereuropinih podjetij je vse bolj mednarodna.Pravkar minevajo tri leta od prevzema nekdanjega RTC-jain zdruæitve vseh obstojeËih Intereuropinih potencialovna trgu BIH v eno podjetje. V polletnih uskupinjenihraËunovodskih izkazih so prviË vkljuËene odvisne druæbev NemËiji, Franciji in Avstriji. Posamezni deli koncernadelujejo v razliËnih gospodarskih in druæbenih realnostih,njihova prihodnost pa lahko temelji le na skupnem zave-danju, da je za razvoj kljuËno povezovanje. Celoten koncern obËuti vse veËji konkurenËni pritisk navseh svojih trgih, povsod poteka neusmiljen bolj za trænedeleæe. Novi trgi in πiritev EU odpirajo mnoge priloæno-sti, a od nas hkrati zahtevajo vse veËjo konkurenËnost.Da bi lahko v teh razmerah obstali in nadaljevali z rast-jo, smo v zadnjih letih izpeljali nekaj nujnih ukrepov zazniæanje stroπkov in veËanje produktivnosti. Tudi ukrepom, kot je zmanjπevanje πtevila zaposlenih,predvsem v Sloveniji, se nismo mogli izogniti.

A smo vedno poiskali vse moænosti, da bi bil ta prehodza tiste, katerih delo je postalo nepotrebno, kar najmanjboleË. Od upokojevanja, sporazumnih odhodov, dopomoËi pri iskanju zaposlitve in odpravnin. V Sloveniji se bo prilagajanje novim razmeram πe nada-ljevalo. NajveË moænosti za aktivnosti gre iskati v smeriizboljπanja prodajnih rezultatov, saj je predvsem prodaj-na uspeπnost porok za dober rezultat. Hkrati pa se zavedamo, da bo nujno pospeπeno delovatina zniæevanju vseh stroπkov. Æal bo potrebno izpeljatitudi predvideno fazo uskladitve πtevila zaposlenih. V filia-lah smo tovrstno zmanjπevanje v precejπnji meri opravili,zato se bo prilagajanje πtevila zaposlenih - v manjπemobsegu kot v preteklih fazah - nadaljevalo v sektorjih,manj pa v operativnih enotah. Kot doslej pa se bo za vsakposamezen primer skuπalo najti kar najboljπo reπitev.

Uprava d.d.

02 Iz poslovne mreæe

V Logatcu raste logisti~ni center

Konec septembra je bila podoba novega skladiπËa takπna.

NOVA GLAVNA UREDNICA IN ODGOVORNI UREDNIK INTERGLASAKonec junija je bila imenovana nova glavna urednica NataπaOrel MalnerπiË, za odgovornega urednika pa mag. AlfredDraπËiË. Slednji je kot direktor Sektorja za marketing odgovoren tudi zainterni Ëasopis in opravlja naloge urednika tako kot njegovpredhodnik. MalnerπiËeva pa je bila glavna urednica æe obponovni oæivitvi Interglasa pred dobrimi tremi leti. Ostali Ëlani uredniπkega odbora ostajajo πe naprej Anton Turk,

Vladimir PetraviË, Vado KeranoviË, Milan KureliË, vsi izKopra, Darinka Breglec iz Novega mesta, Dragica ©amec izMaribora, Duπko Jauk iz Varaædina, Dubravka Heimann izZagreba in Vita Kernel iz Studia Kernel, ki skrbi za produkcijoËasopisa. Novega Ëlana bo v kratkem imenoval πe svet delavcev. Uredniπki odbor obljublja, da bo πe naprej skrbel za Ëim boljaktualno, sproπËeno, pa tudi resno in strokovno obarvano vse-bino, ki bo povezovala dogajanje v celotnem koncernu. Z vaπe strani pa priËakuje v prihodnje πe veË novih pobud inpredlogov za prispevke v Interglasu.

PPrrvvii kkoorraakkii nnoovveeggaa ppooddjjeettjjaa ZaËelo se je septembra 2001, ko je Intereuropa pridobiladvotretjinski deleæ sarajevske druæbe Robno-transportnicentar. Podjetje se je ukvarjalo predvsem s carinskimistoritvami, razpolagalo je s 130.000 kvadratnih metrovpovrπin, poslovnimi enotami v Tuzli, Mostarju in Travnikuin zmogljivostmi, ki so omogoËale tudi skladiπËenje, kon-tejnerski promet in distribucijo, vendar so bile neizko-riπËene. Zato se je otepalo z izgubo, a je kljub temu vel-jalo za perspektivno podjetje. Intereuropa je bila tedaj ssvojima podjetjema v Mostarju in Sarajevu sicer prisotnav BIH, vendar le na podroËju carinskih storitev in posre-dovanja, brez skladiπË in prevoznih sredstev. PrvaskupπËina nove druæbe je bila æe v zaËetku oktobra.

Aktualno: Intereuropa RTC d.d., Sarajevo 03

Oktobra letos minevajo tri leta od nastanka druæbe Intereuropa RTC d. d., Sarajevo. Podjetje je vtem Ëasu prevzelo vlogo vodilnega ponudnika logistiËnih storitev v BIH, tamkajπnja strokovna ingospodarska javnost pa priznavata, da gre za enega najuspeπnejπih primerov privatizacije. Naj bo topriloænost, da potegnemo Ërto pod kratko, a dinamiËno obdobje razvoja.

TRI LETA USPE[NEGA RAZVOJA

Imenovana je bila aktualnatriËlanska uprava, ki josestavljajo direktor MehoBavËiÊ ter izvrπna direktor-ja Ivan Medved in AbdulahMeπkoviÊ, in nadzorniodbor, ki mu predsedujemag. Milan Jelenc.

ZZddrruuææiitteevv jjeeoommooggooËËiillaa zzaaËËeetteekkvvzzppoonnaa

S povezavo treh podjetij sobili postavljeni temelji zarazvoj celovitih logistiËnihstoritev. Takoj smo vpeljali skla-diπËenje, distribucijo bla-ga, mednarodno paketnodostavo in zbirni promet.≈Sledila so zajetna investi-cijska vlaganja, ki so omo-goËila osvojitev vodilnegapoloæaja na tem podroËju,√pripoveduje o nadaljnjihkorakih izvrπni direktorIvan Medved. ≈IntereuropaRTC se je razvila iz carin-

skega posrednika v moder-nega πpediterja in gre popoti preobrazbe v pravegalogista. Vse produkte nudienako kakovostno kotIntereuropa v Sloveniji.Uspeπno se je integrirala vmednarodno mreæo koncer-na. Naπe podruænice in pos-lovalnice so v vseh veËjihmestih in na vseh pomemb-nih mejnih prehodih.Zgradili smo 3600 kvadrat-nih metrov modernih skla-diπË in nabavili sodobenvozni park za zbirni prevozin distribucijo.√ PrepriËan je, da vse to nebi zadostovalo, Ëe za temne bi bilo sposobnih in pri-zadevnih ljudi. ≈Imamo132 zaposlenih, ki se per-manentno izobraæujejo pofilialah v Sloveniji, letos paje prva skupina uspeπnokonËala Intereuropino πolologistike v Sarajevu.√

Leto 2004: ostatiprvi in ohranjati rast

Predsednik uprave MehoBavËiÊ meni, da je letoπnjeleto za druæbo πe posebejpomembno. ≈Z izpolnitvijo vseh obvez-nosti, povezanih s privati-zacijo in uresniËitvijo sko-raj vseh naloæb, predvide-nih v obdobju 2001-2005,so dani vsi pogoji za poslo-vanje na celotnem obmoËjuBIH, kar je podlaga zaohranitev vodilnega polo-æaja.

©irπe vodstvo Intereurope RTC sestavlja sedem Ëlanov: (sedijo od leve proti desni) Abdulah MeπkoviÊ, izvrπnidirektor, Amila ∆atoviÊ-HrustanoviÊ, sekretarka druæbe, Meho BavËiÊ, predsednik uprave, Ivan Medved, izvrπnidirektor, (stojijo od leve proti desni) Senad Demir, vodja poslovnega podroËja carinske storitve, Amir HusiÊ,vodja poslovnega podroËja terminalske storitve, Nasuf DrinjakoviÊ, vodja poslovnega podroËja kopenski promet.

Meho BavËiÊ, predsednik uprave druæbeIntereuropa RTC≈Z izpolnitvijo vseh obvez-nosti, povezanih s privatiza-cijo in uresniËitvijo skorajvseh naloæb, predvidenih vobdobju 2001-2005, so danivsi pogoji za poslovanje nacelotnem obmoËju BIH. To je podlaga za ohranitevvodilnega poloæaja.√

Na naslovnici (od leve protidesni): Alen Karkelja, MahirHadæimusiÊ, Derviπ NevoriÊ,Belmin ÆigiÊ, Nihad CocaliÊ inVedad SaliÊ.

04 Aktualno: Intereuropa RTC d.d., Sarajevo

Po vseh kazalnikih smo na prvem mestu in beleæimo stal-ni trend rasti.√ Ob tem so uspeli tudi sanirati poslovanje podruænic vMostarju in Travniku, ki zdaj uspeπno poslujeta. ≈Seveda πe ne moremo biti povsem zadovoljni s temi, patudi ostalimi podruænicami, zato smo oblikovali nekakπenkrizni πtab, ki je vedno pripravljen pomagati tam, kjer jepotrebno.√Med potrebne organizacijske spremembe sodi tudi ukini-tev podruænic Mostar-Istok ter ©amac-Domaljevac terpriËetek dela v Banjaluki. ≈Ocenjujemo, da bo ta podruænica dobro poslovala, mak-simalne uËinke pa priËakujemo prihodnje leto.√

©e vedno razlogi za nezadovoljstvo

BavËiÊ ugotavlja, da πe vedno niso zadovoljni s poslo-vanjem podruænice Avio promet. Tudi v UPS, kjer sokonec minulega leta opravili kadrovske spremembe - tose je poznalo v boljπi organiziranosti, πe vedno ni pravihrazlogov za zadovoljstvo. Optimalne rezultate priËakujejo konec letoπnjega in v zaËetku prihodnjega leta.Pomemben korak naprej pomeni obnova terminala

Ivan Medved, izvrπnidirektor

≈Intereuropa RTC se je razvi-la iz carinskega posrednika vmodernega πpediterja in grepo poti preobrazbe v prave-ga logista.√

Nasuf DrinjakoviÊ, vodja podroËja kopenski promet

≈V paketni dostavi smo imelipred dobrima dvema letomaenega komitenta, danes pajih imamo vsaj pet velikih invrsto manjπih.√

Kako bi ocenili prva tri leta poslovanjaIntereurope RTC d.d. in moænosti prihodnjegarazvoja?

Mag. Milan Jelenc, podpredsednik uprave za logistiko in strateπki marketing, ki je na nivojukoncerna med drugim odgovoren tudi za BIH in je predsednik nadzornega odbora te druæbe, odgo-varja:

≈V BIH smo prisotni æe vrsto let, vendar predstavlja prev-zem druæbe RTC d.d., Sarajevo pred tremi leti odloËilenpreobrat v naπi prisotnosti na tem trgu, kjer smo prej delo-vali v manjπem obsegu kot πpediter na podroËju carinske-

ga zastopanja. Z zdruæitvijodruæb smo pridobili pogojeza razvoj celovite logistiËnedejavnosti. Danes podjetje zaposlujeveË kot 130 ljudi, v Sarajevuima carinski in logistiËniterminal ter uspeπno razvijaposlovno mreæo.Naj poudarim, da je druæbaz vidika koncerna zelopomembna. Njen deleæ vcelotni prodaji koncerna jezdaj πe relativno majhen,saj znaπa okoli 3 odstotke,vendar glede na velika vla-ganja, veË kot 6 milijonov

evrov, ki smo jih v tem Ëasu izvedli, priËakujemo bistvenohitrejπo rast prodaje in s tem poveËevanje tega deleæa. Pogoji poslovanja so v BIH izjemno teæki, gospodarstvo jeπe vedno nerazvito. Ker predelovalne industrije praktiËnoni, so tudi izvozni tokovi izjemno πibki, kar je z vidika logi-stike neugodno. Hitrost naπega razvoja je moËno odvisna od hitrosti razvo-ja tega gospodarstva, toda zadnji signali so pozitivni.Svetovna banka je ravno septembra letos ocenila, da se vBIH zakljuËuje faza obnove in zaËenja faza razvoja, kar jeza nas izjemno pomembno. Poleg aktivne vloge na lokalnem trgu je za naπe podjetjekljuËno tudi tesno povezovanje z drugimi enotami v mreæikoncerna. Pri tem je bil v zadnjem Ëasu storjen pomembennapredek. Uvedena je bila vrsta storitev, ki gredo v to smerrazvoja, kar je vredno pohvale. ©e precej pa bo potrebno storiti pri prilagajanju poslova-nja standardom koncerna, kar je bistveno za nadaljnji ra-zvoj. Pri ekonomiËnosti se tem standardom æe pribliæujejo,pri produktivnosti in zlasti rentabilnosti pa jih Ëaka πe veli-ko dela. Pri tem je kljuËna visoka kakovost storitev in Ëimboljπa izkoriπËenost kapacitet. Letoπnje poslovanje podjetja lahko ocenim kot relativnouspeπno. »e se bo nadaljevalo v tem tempu, obstajajo vsemoænosti za dosego planskih ciljev. Preobrazba, ki se je zaËela z oblikovanjem novega podjet-ja Intereuropa RTC d.d., uspeπno poteka in aktivnostigredo v smeri doseganja ciljev.Podjetje je v treh letih prevzelo vlogo vodilnegalogistiËnega ponudnika v BIH in krepi ugled ter storitvenoznamko koncerna Intereuropa na tem trgu.√

v Travniku. ≈Poleg prihodkov od parkirnine zdaj ustvarja-mo tudi prihodke s skladiπËenjem, carinskimi storitvamiin distribucijo. Ostaja πe terminal v Tuzli, kjer priËakuje-mo precejπnje izboljπanje poslovanja v letu 2005.√

Z novo ekipo okrepili prodajo

Med najnovejπe pridobitve, ki podpirajo krepitev poslo-vanja, sodi tudi zagnani πtiriËlanski prodajni tim.Aktivno deluje od zaËetka julija, ukvarja pa se predvsemz direktno prodajo logistiËnih storitev. ≈Neposredne stike s strankami vzpostavljamo in ohranja-mo z osebnimi obiski ali enostavno prek telefona.

Aktualno: Intereuropa RTC d.d., Sarajevo 05

Pravzaprav je direktna tele-fonska prodaja del naπegavsakdana,√ pripovedujejoAlmina SuÊeska, HarisDerviπeviÊ, Armin Masloin Latif DrinjakoviÊ. Vsi πtirje prihajajo iz Inter-europine operative in pre-morejo dovolj znanja, dalahko strankam celovitosvetujejo glede logistiËnepodpore. ≈Dali smo pobudo za izde-

lavo nove spletne strani,vzpostavili informativni e-naslov in priredili brez-plaËne obrazce o logistiË-nih storitvah. Pravkar vzpo-stavljamo brezplaËno tele-fonsko πtevilko za posredo-vanje informacij. Avgustasmo se lotili tudi ciljneobdelave træiπËa. OsredotoËili smo se na ob-moËje Banjaluke in srednjeBosne, kjer je bila Inter-europa RTC doslej manj pri-sotna,√ naπtevajo Ëlaniekipe eden za drugim. ≈Oktobra pa zaËenjamoakcijo, ki smo jo v πali po-imenovali ‘Nekje pada deæ,Intereuropi pa cene’. No,uradno se ji reËe Oktober04.√ Vsaj sto potencialnim ko-mitentom bodo v tem okvi-ru ponudili posebne ugod-nosti.

Oddelek Intereuropa ExpressveËkratno pomnoæilvozila, linije in kupce

Uspeπno razvojno pot je vdobrih dveh letih in polprehodil tudi oddelek zapaketno dostavo. Na zaËetku leta 2002 se πeni imenoval IntereuropaExpress, πtel je tri zaposle-ne in dve dostavni vozili vdistribucijskih centrih vSarajevu in BihaÊu. Z njima so blago dostavlja-li po vsem ozemlju BIH,vendar le za enega komi-tenta - kataloπko prodajoNeckermann. Nasuf DrinjakoviÊ, vodjapodroËja kopenski promet,s ponosom opisuje dana-πnjo sliko: ≈Imamo 15dostavnih vozil, opremlje-nih v standardne barveIntereurope Express, uni-formirane dostavljalce ter 6distribucijskih centrov: po-leg zaËetnih dveh πeBanjaluka, Mostar, Travnikin Tuzla.

Optimizma polna prodajna ekipa v sestavi (od leve proti desni) Latif DrinjakoviÊ, Armin Maslo, Haris DerviπeviÊ in Almina SuÊeska obljublja dobre rezultate.

Pravkar je priËela delovati podruænica v Banja Luki, ki veliko obeta: Æeljko ©urlan, Enes Opardija, Selver Skorup, Zoran Brandl, Bojana VraËar, Brano MakiviÊ, Bojan Kudra.

06 Aktualno: Intereuropa RTC d.d., Sarajevo

Vsi centri so dobro opremljeni s skladiπËi, vozili, ra-Ëunalniπkimi sistemi ter strokovno podkovanimi zapo-slenimi. Elektronska komunikacija med centri omogoËapoleg kakovosti, toËnosti in nadzora nad poπiljko tudikonkurenËne cene.Med centri so vzpostavljene redne noËne linije, kar za-gotavlja dostavo blaga v 24 urah po vsej dræavi.√ Njihov prvi komitent jim ostaja zvest tudi danes, pri-druæujejo pa se mu novi in novi. To so imena kotAutoline - Mercedes, Avon Cosmetics, Schachermayer, Forever living, Favorit BIH in πe cela vrsta manjπih strank.

V kratkem nove zbirne linje

≈V preteklih treh letih smo na osnovi zbirnega prometarazvili vse ostale produkte: carinjenje, skladiπËenje indistribucijo. Poleg Sarajeva je ta produkt vzpostavljentudi v naπih poslovalnicah v BihaÊu, Tuzli in Mostarju,√pojasnjuje DrinjakoviÊ.Najuspeπnejπa in najpomembnejπa je linija medLjubljano in Sarajevom. V tej smeri potuje blago 4-krattedensko, obratno pa dvakrat na teden.≈Produkt beleæi stalno rast tako v fiziËnem kot finanËnempogledu, ima 11 zaposlenih, 12 rednih zbirnih linij, odkaterih smo v treh primerih tudi organizatorji. ©tevilo linijstalno naraπËa. S priËetkom dela naπe poslovalnice vBanjaluki se odpirajo zbirne linije tudi za ta del dræave. Pri tem priËakujemo polno podporo ostalih Ëlanic Inter-europe. Vzpostavljamo zbirno linijo za Beograd, razvijase linija za Kosovo, krepimo prodajne aktivnosti.√

Prihodnje leto bo πe boljπe

≈V letu 2005 naËrtujemo doseËi πe boljπe rezultate kotletos. »e upoπtevamo celovito gospodarsko situacijo vBIH, smo z rezultati prvih osmih mesecev lahko zado-voljni,√ pravi direktor Meho BavËiÊ. Prihodnje leto na-meravajo v prihodkih koncerna in pokritju 1 sodelovati s

5 do 6 odstotki, v pokritju4 pa z 8 do 9 odstotki. ≈Tako optimistiËna priËa-kovanja slonijo na realnihtemeljih. Imamo dovoljusposobljenih kadrov inmaterialne pogoje. Polegtega pa vse kaæe, da naπegospodarstvo vendarleokreva. ©e posebej raËu-namo na izboljπanje sode-lovanja v okviru koncerna,pri Ëemer mislim na po-veËanje obsega pretokablaga s Hrvaπke in iz S»G.√Tudi izvrπni direktor IvanMedved soglaπa, da pred-stavlja BIH velik potencialza razvoj naπe dejavnosti. ≈In Intereuropa RTC imavse pogoje, da bo to mak-simalno izkoristila.√

K. B.Almir KapidæiÊ, ©evko DedoviÊ, Adnan ÆivojeviÊ, Ibrahim BegiÊ, Adaleta DevliÊ in Hasan Kaknjo, iz Podruænice Sarajevo skrbijo, da so zbirne linije kar najbolj polne.

MMeedd ssaarraajjeevvsskkoo pprrooddaajjoo iinnSSeekkttoorrjjeemm zzaa mmaarrkkeettiinngg jjee zzaaææiivveelloo ssooddeelloovvaannjjee

ZaËetek tesnejπega sodelo-vanja med prodajno ekipo inSektorjem za marketing vKopru pomeni πe en koraknaprej. ≈Vzpostavili smo model, pokaterem skuπamo povezatimarketing in prodajo. Semsodijo tudi marketinπkeaktivnosti, ki temeljijo nadirektnem marketingu in jihæe izvajamo v Sloveniji. Potencialne kupce seznanjamoz naπimi storitvami in pripravljamo teren za prodajalce.Ta model zdaj uvajamo tudi v BIH. Pravkar pripravlja-mo akcijo direktne poπte, s katero bomo promoviralicelotno Intereuropino ponudbo v BIH,√ pojasnjujemag. Alfred DraπËiË, direktor Sektorja za marketing. V kratkem skupaj naËrtujejo πe tiskovno konferenco,sodelovali pa bodo tudi pri pripravi prezentacijskihmaterialov. ≈BIH se gospodarsko odpira in dober mar-keting bo odigral pomembno vlogo pri nastopu na trgu.Pri tem lahko naπi hËerinski druæbi ponudimo ustreznopodporo.√Sicer pa æelimo v Intereuropi prispevati svoj deleæ tudi

v korist πirπe skupnosti, vkateri delujemo, zato smobrez oklevanja pristopili kUnicefovi akciji ≈Poglejme√, ki namenja pomoËotrokom, ki jih je vojna oro-pala starπev in zdaj æivijo vdomovih ali sirotiπnicah.

Mag. Alfred DraπËiË

Poslovanje: prvo polletje 2004 07

12. SKUP[^INA DELNI^ARJEV

V πestmeseËnem obdobju smo ustvarili za 25,6 milijardtolarjev Ëistih prihodkov od prodaje in dosegli 11,2-odstotno Ëisto dobiËkonosnost kapitala. »isti finanËni izid je znaπal 2,5 milijarde tolarjev,izboljπala pa ga je sprostitev 1,3 milijarde tolarjev dol-goroËnih rezervacij, ki smo jih oblikovali za sklenitevbanËne garancije ob prodaji delnic Si.mobila. V ospredjuso bile træenjske aktivnosti za pospeπevanje prodaje na

podroËju kopenskega prometa ter πiritev ponudbe novihlogistiËnih storitev, prilagojenih potrebam strank povstopu Slovenije v EU. V prvem polletju so investicijska vlaganja v osnovna sred-stva v celotnem koncernu znaπala 914 milijonov tolarjev. Novost letoπnjega polletnega poroËila je v tem, da so bileprviË vkljuËene naπe odvisne druæbe v NemËiji, Franciji inAvstriji.

V prvi polovici leta 2004 smo v koncernu Intereuropa dosegli za 16 odstotkov veË Ëistih prihodkovod prodaje kot v enakem obdobju lani in za 6 odstotkov presegli zastavljene prodajne cilje. Vuskupinjene raËunovodske izkaze so tokrat prviË vkljuËene tri nove odvisne druæbe.

PRVI^ TUDI REZULTATI TREH NOVIH ODVISNIH DRU@B

Predsednik uprave Intereurope d.d., Joæe Kranjc,ocenjuje poslovanje v prvem polletju in napovedujenujne poteze do konca leta: ≈V koncernu Intereuropa in v matiËni druæbi Intereuropad.d. smo v prvem polletju zadovoljivo poslovali, saj staprodaja in pokritje 1 rahlo nad planom in minimalno podlanskim primerljivim obdobjem. Na Hrvaπkem in v BiH zaostajamo za plani, vendar pre-segamo lanske rezultate, v Avstriji dosegamo zastavljenecilje, v ostalih dræavah pa zaostajamo za plani, najveË vSrbiji in »eπki. Pod planom in negativni so tudi rezultatiposlovanja Transporta d.o.o.V matiËni druæbi presegajo zastavljene cilje vsa poslovnapodroËja, najbolj poslovno podroËje carinskih storitev,glede na lansko leto pa izkazuje boljπe rezultate lezraËni promet zaradi dobrih rezultatov UPS-a.Zaradi premajhne prilagoditve stroπkov (plaË, storitev, ma-teriala, podpornih funkcij), predvsem v matiËni druæbi,

smo daleË pod planom po-kritja 4 in je pozitiven pos-lovni izid rezultat finanËnihprihodkov. V juliju in av-gustu smo dosegli slabπerezultate kot v prvem pol-letju predvsem v matiËnidruæbi in Transportu, zatoje v mesecih do konca letanujno poveËati prodajo inprilagoditi stroπke doseæeniprodaji in pokritju 1.Uprava je, skupaj z direk-torji filial in Transporta,sprejela tekoËe ukrepe za poveËanje prodaje inzmanjπevanje stroπkov, predvsem mase stroπkov dela instoritev do konca leta, to pa bo tudi podlaga za plani-ranje vseh postavk plana 2005.√

Na skupπËini delniËarjev Intereurope d.d., ki je potekala2. julija na sedeæu druæbe v Kopru, so delniËarji sprejelivse predlagane sklepe uprave in nadzornega sveta inpotrdili ter odobrili njuno delo v poslovnem letu 2003. Od celotnega bilanËnega dobiËka, ki je znaπal nekaj nad12 milijard tolarjev, so delniËarji za dividende v viπini240 tolarjev bruto namenili dobrih 1,89 milijarde tolar-jev, za udeleæbo uprave in nadzornega sveta pri dobiËkudruæbe 65 milijonov tolarjev, medtem ko ostaja preosta-li del dobiËka nerazporejen.

SkupπËina je tudi pooblastila upravo druæbe, da pridobilastne prednostne delnice po ceni 3.620,21 tolarja zadelnico zaradi æelje lastnikov po prodaji delnic, ki so jihpridobili v postopku pripojitve prevzete druæbe STTCMaribor. Sklenila je tudi, da se te delnice po pridobitviumaknejo, s Ëimer se bo za dobrih 100 milijonov tolarjevzmanjπal osnovni kapital druæbe. Za novega Ëlana nadzornega sveta je bil izvoljen ErnestGortan, ki je kot eden od predstavnikov delniËarjevzamenjal Tadeja Tufka.

Delnica 07

08 Delnica

zastavljenih razvojnih ciljev in nakupov delnic s stranivodstva vpliva tudi stabilna dividendna politika Inter-europe. Letoπnja dividenda znaπa 240 tolarjev bruto na delnico inje za 9 odstotkov viπja od lanskoletne. IzplaËana je bilakonec avgusta. Dividendni donos delnice IEKG, ki je mednajviπjimi v borzni kotaciji, znaπa pribliæno 4 odstotke.

Mateja Tevæmateja.tevz@intereuropa.si

V poletnih mesecih se je teËaj za razliko od lani πe naprej vztrajno vzpenjal in v mesecu septembrupresegel mejo 7.500 tolarjev.

Vztrajna rast te~aja in visok dividendni donos

V letoπnjem letu je enotni teËaj delnice IEKG dosegalnajviπjo rast v marcu in aprilu, ko je po objavi poslovnihrezultatov za leto 2003 prekoraËil vrednost 6.000 tolar-jev. Od zaËetka leta se je tako zviπal pribliæno za 40 %,medtem ko je Slovenski borzni indeks SBI20 v enakemobdobju beleæil veliko manj izrazito rast (25 %). V prvem polletju 2004 je bila delnica Intereurope s pro-metom 8,9 milijard tolarjev tretja med najprometnejπimidelnicami na Ljubljanski borzi. Na gibanje vrednosti delnice poleg uspeπnega poslovanja, uresniËevanja

Gibanje delnice IEKG v primerjavi z gibanjem Slovenskega borznega indeksa SBI20

3.500

4.000

4.500

5.000

5.500

6.000

6.500

7.000

7.500

jan feb mar apr maj jun jul avg sep

enot

nite

Ëaj

(vSI

T)

3.500

4.000

4.500

5.000

5.500

6.000

6.500

7.000

7.500

sbi2

0

Enotni teËaj Sbi20

Dividendni in kapitalski donos delnice IEKG v primerjavi z drugimi delnicami v borzni kotaciji.(dividendni donos = bruto dividenda na delnico / povpreËni teËaj v letu 2004 (do 23. 9.), kapitalski donos = enotni teËaj delnice 23. 9./zaËetni enotni teËaj, skupni donos = dividendni donos + kapitalski donos)

Mateja Tevæ

-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

KRKG IEKG SAVA GRVG MELR LKPG PETG PILR ITBG DRPG

dividendni donos kapitalski donos

Direktna poπta omogoËa, da obstojeËim ali potencialnimkupcem poπljemo informacije o svojem podjetju, storit-vah, posebnih ponudbah in promocijah.Je cenovno ugodna in hkrati uËinkovita. S pomoËjo takihakcij lahko doseæemo toËno opredeljene ciljne kupce, kijih po navadi izbiramo po geografski lokaciji, predhodnihnakupih, po velikosti in dejavnosti. Ni pa vsaka pisemska poπiljka direktna poπta. Pisemskapoπiljka, ki jo oznaËujemo kot direktna poπta, moranamreË vsebovati: primerno sestavljen dopis, kuverto, kipritegne pozornost, naπo ponudbo ter t. i. odgovorilnimehanizem, ki je v bistvu kupËeva povratna informacija. S pomoËjo tako pridobljenih podatkov lahko ocenimo,kakπne so kupËeve potrebe, moË odloËanja in sredstva. V tako pripravljeno poπto lahko dodamo tudi razne pro-spekte in druge informacije.

V Sektorju za marketingsmo, v sodelovanju zizvrπnimi direktorji in pro-duktnimi vodji ter filiala-mi, izvedli letos πtiri akcijedirektne poπte. Izbranekupce smo obveπËali onaπih storitvah v kopen-skem, avio ter pomorskemprometu in bili z njihovimodzivom zelo zadovoljni.

Ornela StepanËiËornela.stepancic@intereuropa.si

Marketing 09

Ornela StepanËiË

≈Vaπa poπiljka okrog sveta√, ≈Po 1. maju hitrejπa dostava vaπih poπiljk√, ≈BrezplaËno carinskozastopanje√ so bila sporoËila na kuvertah, ki smo jih letos poslali πtevilnim naslovnikom vSloveniji. Gre za direktno poπto, eno izmed marketinπkih aktivnosti, ki jih letos izvajamo v Sektorjuza marketing in katere namen je vzpodbuditi obstojeËe kupce k poveËanju nakupov ter pridobitinove kupce.

Z DIREKTNO PO[TO DO NOVIH KUPCEV

Nataπa Orel MalnerπiË,Sektor za marketing

≈Letoπnje akcije direktnepoπte smo priËeli v marcu sfilialo Avio Brnik. Za prvotestno akcijo smo izbralimanjπe πtevilo prejemnikovin potencialnim strankampripravili æeleno ponudbooziroma informacijo.

Izvedba akcije je potekalapo naπih naËrtih. Odziveprejemnikov poπte smodobili v Sektorju za marke-ting, posredovali smo jih vfilialo, kjer so stranki pri-pravili ponudbo in dodali vkuverto kupon za dodatneugodnosti. Aprila smo istimnaslovnikom posredovali πedrugo serijo pisem s spre-menjeno vsebino. Maja smo priËeli z akcijodirektne poπte na podroËjuMaribora, za september pasmo pripravili izhodiπËa zanove podvige.Predvidevamo πe nekajakcij direktne poπte vSloveniji, svoje izkuπnje panameravamo izkoristiti tudina drugih trgih, najprej vBiH, kjer naj bi jeseni sku-paj z vodstvom IntereuropaRTC Sarajevo izpeljali prvoakcijo.√

Mag. Damjana Jerman,Sektor za marketing

≈Direktna poπta je enoizmed najpogosteje upo-rabljenih orodij direktnegamarketinga na medorgani-zacijskem trgu, na kateremdeluje tudi Intereuropa.Akcijo direktne poπte zaprodukt zbirni promet smo

izvedli tudi na podroËjufiliale Celje in filialeMaribor.Izbranim ciljnim skupinamsmo predstavili produkt.Povabili smo jih k naroËiluzbirnega prometa in jimponudili brezplaËni izraËunvoznine. NajveË odzivov je bilo nazaËetku akcije, vendar sose kupci tudi po dveh inveË mesecih po zakljuËkuakcije spomnili na Inter-europo in ponovno pov-praπevali po storitvi zbirne-ga prevoza.√

10 Predstavljamo: Schneider & Peklar GmbH Dunaj

POVEZANOST OMOGO^A HITRO RASTEno od πtirih podjetij, ki so od zaËetka letoπnjega leta del koncerna Intereuropa, je tudi avstrijskiSchneider & Peklar. Njegovo dejavnost, poloæaj na trgu, nove priloænosti in πe marsikaj zanimive-ga nam predstavlja prokuristka podjetja Danica Jeza.

Intereuropina poslovna mreæa po vsej Evropi se v skladuz zaËrtano poslovno strategijo vztrajno πiri in krepi.Podjetje Schneider & Peklar je postalo del te mreæedecembra lani, ko je bil zakljuËen prevzem podjetja.

Prevladuje kosovni promet

Osnovna dejavnost podjetja je zbirni kosovni promet vmednarodnem in nacionalnem merilu. V bistveno ma-njπem obsegu se ukvarja tudi s polnimi nakladi, letalski-mi in prekomorskimi posli in je Ëlan zdruæenj: FIATA,IATA, IFA. Naπe podjetje ima sedeæ na Dunaju, (πe) nima dislocira-nih enot, pri prodaji storitev pa veËino storitev zaenkratopravijo na podroËju uvoznega prometa. V prvi polovici letoπnjega leta je bilo v mednarodnemprometu prepeljanih veË kot 28 tisoË poπiljk, znotrajAvstrije pa nad 37 tisoË poπiljk. Pribliæno tretjina poπiljkv uvozu prihaja iz NemËije, tretjina pa iz Italije. V izvo-zu je slika malce drugaËna, saj v NemËijo prepeljemo 29odstotkov poπiljk (dobro tretjino celotne obraËunsketeæe), Ëetrtina pa je namenjenih na »eπko, Slovaπko,Madæarsko in Poljsko (vendar le 13 odstotkov obraËunsketeæe). ©ele nato sledita ©panija in Italija, veËa pa se de-leæ dræav jugovzhodne Evrope.

Vrsta razlogov za dolgoletno uspeπno poslovanje

Med poglavitne razloge za dolgoletno uspeπno poslo-vanje podjetja, ki so hkrati dobra popotnica za prihod-nost, vsekakor lahko uvrstimo naslednja dejstva:

• Struktura paritet - kar dobrih 70 % vseh poπiljk plaËajokupci naπega dunajskega podjetja. Te poπiljke so, kakorradi reËemo, ≈obvladovane√, torej v naπih rokah.

• Razvejana mednarodna partnerska mreæa manjπih insrednje velikih podjetij, v preteæni meri v druæinskemlastniπtvu, zmanjπuje riziko partnerske odvisnosti vprimeru odpovedi sodelovanja, hkrati pa temelji naizboru kakovostnih regijskih ponudnikov logistiËnihstoritev.

• Skrbniπtvo kupcev - operativni del poslovanja podpiraekipa petih dnevno na trgu aktivnih prodajalcev indveh strokovnoadministrativnih sodelavk.

• Strokovno usposobljen in lojalen kader, ki se zelohitro odziva na povpraπevanja trga in je hkrati visokoproduktiven.

Danica Jeza, prokuristka druæbe Schneider & Peklar

Podjetje Schneider & Peklar GmbH A-1110 Wien ssedeæem na Bleibtreustrasse 2, ustanovljeno leta1980, je Intereuropa d.d., Koper prevzela v skladu ssvojo strategijo razvoja ter po skrbno opravljenempregledu in uspeπnih pogajanjih konec mesecadecembra 2003.

V podjetju je trenutno 54 zaposlenih. Poslovni inskladiπËni prostori so v najemu. Gre za ugodno legoob avtocesti v smeri letaliπËa. Povrπina pisarn znaπa356 m2, skladiπË pa 2.376 m2. Podjetje ima v lasti 11tovornih vozil, s katerimi opravlja nacionalno distri-bucijo v polmeru pribliæno 150 km z Dunaja.Poslovanje je informacijsko podprto s sistemomWELLCARGO in hkrati povezano s finanËno-raËuno-vodskim sistemom FIBUS.

Spadati pod okrilje vodil-nega ponudnika logistiËnihstoritev v jugovzhodni Ev-ropi ocenjujejo v podjetjuSchneider & Peklar kot po-membno priloænost za hitrorast kosovnega prometa, kiga omogoËa povezljivost zlastnim omreæjem.

V pol leta potrojilipromet z dræavamijugovzhodne Evrope

Kot je veËini poznano, jemed Dunajem in Mariboromter obratno vzpostavljendnevni promet. Preko terminala v Mariborukonsolidiramo vse poπiljke,namenjene naπim hËerin-skim podjetjem v Zagrebu,Beogradu, Sarajevu inSkopju. Za bralce bo zago-tovo zanimiva informacijao meseËni rasti fiziËnega obsega letoπnjega prometa vokviru koncerna. Trendi rasti so vzpodbudni, saj smo vπestih mesecih zaËetnih 100 ton prometa veË kot potro-jili. UpraviËeno je priËakovati, da se bodo vse nadaljnjeaktivnosti potrjevale v rasti in razvoju direktnega prome-ta.

Vstop v EU brez preseneËenj

Avstrija je leta 1995 postala formalnopravna ËlanicaEvropske unije. O izkuπnjah naπega podjetja iz tegaobdobja nazorno pripoveduje g. Peter Schneider, poslo-vodja podjetja: ≈V naπem podjetju smo se æe v Ëasu, koAvstrija πe ni bila Ëlanica Evropske unije, ukvarjali scarinskim zastopanjem le za podjetja, za katera smoopravljali tudi prevoze. Zato nas zmanjπanje prihodkov iz

Predstavljamo: Schneider & Peklar GmbH Dunaj 11

Poslovodstvo podjetja Peter Schneider in Valentin Peklar.

SkladiπËe resda ni veliko, je pa vedno polno.

Upravna zgradba podjetja na Dunaju.

50

104.21

52

71.27

72

132.31

4939.38 145

248.72

168

333.97

0

100

200

300

400

500

600

104,21 71,27 132,31 39,38 248,72 333,9750 52 72 49 145 168

januar februar marec april maj junijObraËunska teæa v tonah©tevilo poπiljk

MeseËna rast prometa za ex Jugoslavijo za prvo polletje 2004 po πtevilupoπiljk in obraËunski teæi.

ukvarjala s carinskimi sto-ritvami in se niso uspela,bodisi zaradi neznanja alipa pomanjkanja kapitala,pravoËasno preoblikovati vponudnika logistiËnih sto-ritev. Med njimi so tudi takπna,ki so morala v steËaj. Kljub

vsemu je veËina podjetijizkoristila nove priloænosti,ki so se ponudile Avstrijiob polnopravnem ËlanstvuEU in danes lahko z goto-vostjo trdim, da imajopotencialni kupci na izbiroveliko πtevilo kvalitetnihponudnikov logistiËnih sto-ritev in da se na trgu bijeneusmiljen boj za trænedeleæe. Vse to, kakor vemo, vodi vzniæevanje cen in doloËenozmanjπevanje dobiËkono-snosti dejavnosti.√

Vse veË tekmecevna jugovzhodnihtrgih

Septembra mineva devetmesecev, odkar smo prev-zeli podjetje. ZaËetne skrbi zaposlenih inpartnerjev, kako bo spre-memba lastniπtva vplivalananje, smo brez posledicprebrodili, in gotovo je obustreznem motiviranju za-poslenih za dolgoroËno instabilno rast podjetja pri-Ëakovati nadaljnje uspeπnoposlovanje.Z vstopom Slovenije v EUbeleæimo trend rasti tujihlogistiËnih podjetij, ki zzniæevanjem cen uresniËu-jejo prodor na jugovzhodnetrge in trge novih pristop-nic EU.Najpomembnejπi akterjirazvijajo v skladu z zahod-noevropskimi standardisvojo poslovno mreæo inpostajajo nevaren tekmec.Zato je toliko pomembneje,da nemudoma izkoristimoprednosti naπe lastne pos-lovne mreæe in v interesuskupnega uspeha okrepimokonkurenËen poloæaj na-πega podjetja na avstrij-skem trgu. Ne dvomim, danam bo to tudi uspelo.

Danica Jezadanica.jeza@intereuropa.si

12 Predstavljamo: Schneider & Peklar GmbH Dunaj

tega naslova ni hudo prizadelo. Nismo beleæili preseænedelovne sile, izpad pa smo nadoknadili s poveËevanjemprometa v izvozu proti vzhodu in z opravljanjem storitevza potrebe Interstata. Tako nas tudi πiritev v mesecumaju letoπnjega leta, ko je k EU pristopilo 10 novihËlanic, ni presenetila. Seveda pa vsa podjetja v naπi dejavnosti niso ostala brezposledic. Veliko πtevilo zaposlenih je ostalo brez zapos-litve, preteæno v tistih podjetjih, ki so se v veliki meri

Christian Waringer, vodja prometa za ex-Yu, s sodelavko Suzanne Pummer

Da smo del koncerna Intereuropa, sporoËa tudi novi znak podjetja na ceradi kamiona

NARED TUDI SKLADI[^I V ZAGREBUV Zagrebu sta bila konec poletja nared dva nova skladiπËna objekta, s katerima Intereuropa πenaprej izpolnjuje zastavljene investicijske naËrte na Hrvaπkem in potrjuje vlogo vodilnega logistatudi na hrvaπkem trgu.

Gre za prek 2.000 kvadratnih metrov ADR skladiπËa, skaterim bodo zadovoljili potrebe po skladiπËenju nevar-nih snovi za πirok krog uporabnikov.

V soseπËini je zakljuËena tudi gradnja in oprema nove hla-dilnice s povrπino 1.000 kvadratnih metrov, ki je grajenatako, da omogoËa hitro dograditev do 2.000 kvadratnihmetrov dodatnih povrπin. Oba objekta sta avgusta pridobila uporabno dovoljenje, zaskladiπËe nevarnih snovi pa je πe septembra potekalo dol-gotrajno in zahtevno pridobivanje ustreznih dovoljenj. ≈Intereuropa d.o.o. Zagreb tudi s temi naloæbami doka-zuje, da sledi modernim trendom in potrebam trga. Pritem nadaljuje z modernizacijo, osvajanjem novih poslov-nih podroËij ter pridobivanjem novih, dobiËkonosnihposlov,√ je novo pridobitev oznaËil Branko MihaliÊ,pomoËnik direktorja Podruænice Zagreb, ki je odgovorentudi za podroËje terminalskih storitev. Sredi oktobra bo slovesna otvoritev skladiπËnih prostorov,kot kaæe pa bodo tudi zmogljivosti kmalu zapolnjene.

K.B.V kratkem priËakujemo vsa potrebna dovoljenja tudi za skladiπËe ADR.

V Mariboru pravkar zakljuËujemo izgradnjo Ëetrte faze hladilnice, s katero bomo zaokroæili obsto-jeËe hladilniπke zmogljivosti in pridobili dodatnih 750 paletnih mest. Tako bomo vendarle lahkozadostili naraπËajoËemu povpraπevanju kupcev.

Nove naloæbe: Hrvaπka 13

POVPRA[EVANJE KUPCEV NARA[^A

Podjetje STTC je od leta 1994 pa do lanskega septembra,le mesec dni pred pripojitvijo k mariborski filiali πpedici-je, v treh fazah zgradilo hladilnico v velikosti 1.290 kva-dratnih metrov z zmogljivostjo 1004 paletnih mest. Æe v preizkusnem pogonu so bile kapacitete hladilnicezapolnjene, mesec dni potem pa tako polne, da smo biliprimorani blago skladiπËiti po hodnikih in manipulativ-nih povrπinah. Zaradi povpraπevanja kupcev smo se v filiali odloËili, danadaljujemo izgradnjo æe naËrtovane Ëetrte faze hladilni-ce. Dodaten razlog za nadaljnji razvoj tovrstnih kapacitet vnaπi filiali pa je tudi dejstvo, da je bila filiala πpedicijeMaribor znotraj druæbe Intereuropa izbrana za nosilca

træenja in razvoja hladilniπkih kapacitet. Osrednjegapomena za takπno odloËitev so bile obstojeËe tovrstnekapacitete in naπa dolgoletna praksa pri skladiπËenjuohlajene in zamrznjene hrane. Pri naËrtovanju gradnje so nam pomagale izkuπnje izpredhodnih faz izgradnje in tiste, ki smo jih pridobili vËasu eksploatacije prvih treh faz. Dragoceni so bili tudinapotki g. Grafa iz podjetja Tibbett & Britten Avstrija -podjetja, s katerim smo pred nekaj meseci sklenili spora-zum o sodelovanju. Omenjena druæba ima na Dunaju enonajmodernejπih hladilnic zmogljivosti 22.000 paletnihmest. Poleg novih paletnih mest bomo v novih prostorih prido-bili nekaj dodatnih manipulativnih povrπin in ekspedit.

Nove naloæbe: Ëetrta faza hladilnice v Mariboru 13

Filiala Avio Brnik se ukvarja tudi z najemom Ëarterletal ter organizacijo prevoza blaga s Ëarterskimi leta-li z letaliπËa Brnik do æelenega letaliπËa.

Odkar je Slovenija postala del Evropske unije, na slo-venskih letaliπËih v Ljubljani in Mariboru ne morejo veËpristajati transportna letala Iliuπin IL 76, ker do dolo-Ëene mere presegajo mejo glasnosti, ki jo doloËajo ev-ropski predpisi.Ker pa ima tako letalo moænost natovarjanja kar 45 tonblaga oziroma 185 kubiËnih metrov volumna in je zeloprimerno za prevoz razliËnega blaga - karga, smo iskalinovo reπitev. Zadnje letalo, ki smo ga organizirali v juniju 2004, jetako poletelo z letaliπËa Beograd. Pri odpremi letala IL76 smo sodelovali z Interjug-Asom Beograd in poπiljka jebila uspeπno prepeljana v Afriko.

Marjana Dobnikarmarjana.dobnikar@intereuropa.si

14 Nove naloæbe: Ëetrta faza hladilnice v Mariboru

^arterski leti se selijo v Beograd

Transportno letalo je z beograjskega letaliπËa poletelo proti Afriki.

Pod imenom Intereuropa tudi v Franciji in Nem~iji

Intereuropini odvisni druæbi v Franciji in NemËiji sta sepred kratkim preimenovali, tako da njuna naziva zdajvsebujeta tudi ime Intereuropa. V Lyonu odslej deluje druæba Intereuropa S.A.S., ki jovodi Andre Gremet.

Obe hladilniπki celici bosta hladili blago do -27 °C.Naloæba, ki je vredna pribliæno 121 milijonov tolarjev, bopredvidoma dokonËana konec septembra, ko bomo priËelis preizkusnim pogonom in polnjenjem dodatnih hladil-niπkih kapacitet.Gradbena dela in opremo prostorov smo zaupali æe preiz-kuπenima izvajalcema, Kokol, s. p. in Eho iz Laπkega. Za vodenje in koordinacijo gradnje ter strokovni nadzorsmo izbrali podjetje IB Januπ iz Celja. Januarja letos smo za prve tri faze hladilnice pridobilicertifikat HACCP in ≈ovalni æig√, ki nam dovoljuje neo-mejen promet z zamrznjenim blagom æivalskega izvoraznotraj EU, in tako postali prva takπna ≈javna hladilnica√v Sloveniji. Seveda je tudi IV. faza hladilnice zasnovanatako, da bo lahko pridobila ovalni æig. Certifikat HACCPin ovalni æig sta izrednega pomena pri træenju hladil-niπkih storitev, predvsem na trgu EU, ki se nam je mese-ca maja letos na πiroko odprl.

Borut KaniËborut.kanic@intereuropa.si

Nova hladilnica dobiva iz dneva v dan bolj popolno podobo.

14 Novice

V Troisdorfu v bliæini Koelna pa ima sedeæ druæbaIntereuropa Transport & Spedition GMBH. Direktor jeSven Thomas Scheer. Z novimi imeni podjetij se ime koncerna Intereuropaveliko bolj neposredno pojavlja na teh trgih.

Novi obrazi 15

Barbara Serec, sodelavka v Interjug-As Beograd

≈Doma sem iz Ljubljane, v Interjug-Asovi poslovalniciAvio prometa na letaliπËu SurËin pa sem zaposlena odseptembra. V Beogradu sem od julija, skupaj s fantom, kitukaj dela za francosko podjetje. V Ljubljani sem bilazaposlena v raËunovodskem servisu, kjer sva se tudi spoz-nala. Bil je namreË ena naπih strank. Ko ga je podjetjeposlalo v Beograd, sva se odloËila, da greva tja skupaj.Aprila sem zakljuËila πtudij na Fakulteti za organizacijskevede v Kranju in vsekakor bi iskala novo sluæbo. Navezalasem stike slovenskimi podjetji, ki delujejo v Beogradu inv Interjugu so me povabili na razgovor ter me vzeli vsluæbo. Moje delo je zaenkrat predvsem fakturiranje in komunici-ranje s slovenskimi podjetji, v prihodnje pa naj bi delalatudi v komerciali. V pomoË sem tudi s svojim aktivnimznanjem angleπËine, koristijo pa mi tudi izkuπnje, ki sem

jih pridobila pri delu na eniod πpedicij na letaliπËuBrnik. Delovno okolje je resprijetno in vsi so zelo pri-jazni, vedno pripravljenipomagati. Trenutno v prostem Ëasupredvsem spoznavam Beo-grad, kjer se vedno nekajdogaja. Vsak dan opazim kaj nove-ga, spoznavam kulturo,mestne znamenitosti inljudi. Najprej mi je bilo vsezelo tuje, zdaj pa je super.√

≈V Intereuropo sem priπel v zaËetku februarja, prej pasem petnajst let nabiral izkuπnje na komercialno-prodaj-nem podroËju. Pred tem sem bil direktor marketinga vdruæbi Rijekatank, ki deluje na podroËju varstva okolja. V letih dela v kriznih situacijah ob onesnaæenju okolja, kizahtevajo hitro intervencijo, sem se nauËil dela v stre-snih okoliπËinah in hitrega odloËanja. Prihod v Intereuropo pomeni na neki naËin vrnitev vstroko, saj sem konËal Fakulteto za pomorstvo in prometna Reki. Vsekakor je novo delo zame πe poseben izziv, saj nimamposebnih izkuπenj pri delu v logistiËnih podjetjih.Verjamem, da danes ni mogoËe obstati brez nenehnegauËenja in pripravljenosti na spremembe, in kdor na to ni

pripravljen, se je predal. PriËakujem, da bom v reπkipodruænici ustvaril pravo‘learning organisation’ injo uspeπno vodil, tako dabomo vsi skupaj del zma-govitega tima - Inter-europe.V prostem Ëasu zelo radpotujem, jadram in uæivamv neskonËnih pogovorih ssinom Filipom.√

Vedran Martini}, direktor Podru`nice Rijeka

Globus: zanimivosti iz sveta logistike 15

Letoπnji kongres medna-rodnega zdruæenja πpedi-terjev FIATA, kateregaËlanica je tudi Intereu-ropa, je potekal od 19. do23. septembra v juæno-afriπkem Sun Cityju.Ob svoji 25. obletniciËlanstva v zdruæenju ga jepod sloganom ≈Vrata v

Afriko√ pripravilo juænoafriπko zdruæenje πpediterjevSAAFF. Vzporedno s kongresom je potekala tudi razstavapodjetij, ki so mednarodni javnosti predstavila svojeproizvode in storitve. Udeleæenci so med drugim razpravljali o varnosti trans-porta, zanesljivosti in pogojih pogodb ter predstaviliobiËajne tranzitne postopke v Juæni Afriki. Ob tem sopotekala πe sreËanja razliËnih nadzornih teles, zdruæenjza informacijsko tehnologijo in zraËni prevoz ter sreËanjaregionalnih zdruæenj. Na kongresu v Juæni Afriki je sodelovalo nad tisoË ude-leæencev. Prihodnji kongres bo Ëez leto dni v Moskvi.

Kongres FIATA letos v Ju`ni Afriki

Po zadnjih podatkih letalskih in industrijskih druæb jeopaziti precejπnji porast avio cargo prometa v svetu.Pri tem si roke manejo predvsem prevozniki v Aziji, naBliænjem vzhodu in v Afriki, dvomestno rast pa beleæitatudi Evropa in Severna Amerika.

Temni oblak na obzorju pa predstavljajo vse viπje cenenafte in njihov vpliv na stroπke letalskega prevoza.

Druæba Exel se je po prevzemu druæbe Tibbett & Brittenzavihtela na prvo mesto na lestvici pogodbenih logistov,poroËajo v septembrski izdaji publikacije EuropeanLogistics Leaders 2004. Exel je tako πe utrdil svoje mesto med tremi najveËjimi

prevozniπkimi podjetji v Evropi, za DHL-om in Schen-kerjem. Naj spomnimo, da je Intereuropa pred kratkim z druæboTibbet & Britten sklenila poslovno partnerstvo na po-droËju æivilske logistike.

16 Globus: zanimivosti iz sveta logistike

Letalski tovorni promet v svetu nara{~a

Exel prevzel Tibbet & Britten

UPS je konec avgusta objavil, da odslej v svojem voz-nem parku v ZDA uporablja tri srednje velika dostav-na vozila znamke Daimler Chrysler na vodikov pogon.

Maja 2003 je namreË vstopil v skupni razvojni projektkomercialnega dostavnega vozila na vodikov pogon sku-paj z omenjeno druæbo ter Ameriπko agencijo za varstvookolja. Marca letos pa je UPS za redno jutranjo dostavov Michiganu æe zaËel uporabljati prvo tako vozilo znam-ke Mercedes serije A. Tehnologija deluje na osnovi pretvarjanja kemijske ener-gije (v tem primeru reakcija vodika s kisikom), v elek-triËno energijo, kot stranski produkt pa nastaja le vodnapara. Vozila doseæejo skoraj enake pospeπke kot tista na dizel-sko gorivo, zaradi boljπe izrabe prostora pa premorejo 10odstotkov veË tovornega prostora. Pri UPS pravijo, da bodo v hitrem tempu nadaljevali zuvajanjem nove tehnologije. Upajo, da bo æe v bliænji prihodnosti na ta naËin oprem-ljenih vseh njihovih 88.000 dostavnih vozil.

UPS uvaja vozila na vodikov pogon

Renault je sredi septembra objavil, da namerava pre-strukturirati svoj 3,8 milijard evrov vreden posel zrezervnimi deli in preoblikovati svojo mreæo v Evropi.

V ta namen gradi v Franciji skoraj 200.000 kvadratnihmetrov veliko skladiπËe, ki bo postalo osrednja distribu-cijska toËka za celotne potrebe njihovega trga rezervnihdelov. Pri tem pa ostaja πe nejasno, kako se v te naËrte vklap-lja njihov najveËji logistiËni dobavitelj Groupe Cat.

Renault centralizira distribucijo rezervnih delov

Sodelujemo: Svet delavcev 17

Svet delavcev je med drugim nekakπen most med zaposlenimi in upravo ter nadzornim svetom. Zazaposlene je to pravzaprav eden najbolj enostavnih kanalov, prek katerega lahko posredujejo svojepredloge in vpraπanja. Vendar, kot ugotavljamo, πe vse premalo izkoriπËen.

POMEN KOMUNICIRANJA NA VSEH RAVNEH

Tudi v Svetu delavcev ugotav-ljamo, da je najveËja teæava vpremajhnem komuniciranju navseh ravneh. Za odpiranje ko-munikacijskega procesa je ko-ristno tudi postavljanje vpra-πanj in dajanje predlogov, kipa morajo dobiti odgovor pre-

jemnika, Ëe æelimo da je ko-munikacija dvosmerna. Zato siæelimo spodbuditi zaposlene kpostavljanju vpraπanj in pred-laganju reπitev za izboljπanjedelovnega okolja. Te pobude uvrstimo na dnevnired naπe seje, se o njih pogo-vorimo ter sprejmemo zak-ljuËek. Lahko iπËemo odgovorenaprej, vsekakor pa odgovori-mo predlagatelju.Ugotavljamo, da tovrstnavpraπanja in predlogi po nava-di pridejo po poπti, elektron-skih sporoËil je manj, kar pri-pisujemo veËji anonimnosti, kijo zagotavlja navadno pismo.

KomunikacijapoveËuje zaupanje

Kar loËuje uspeπna podjetja odneuspeπnih, so motivirani za-posleni, ki so edinstveno pre-

moæenje podjetja. Mnoga podjetja to deklarirajo, mnogo manjjih v to verjame, πe manj pa jih deluje v tej smeri. Komuniciranje je pomemben del vodenja. »e imajo zaposlenidovolj informacij o svojem delu in vlogi v kolektivu, se krepitatudi njihov obËutek pripadnosti in zaupanja vodstvu. Obenemse poveËuje komunikacija med sodelavci in motivacija. Takozaposleni boljπe razumejo ne le, kaj morajo delati ampak tudi,zakaj je to potrebno. V podjetjih pomen notranje javnosti pogosto ni prepoznan,lahko se zgodi, da jo doloËena sporoËila doseæejo od zunaj. Tone vpliva dobro na zaupanje. »e zaposleni ne zaupajo svojemupodjetju, zakaj bi mu potem verjele zunanje javnosti.Nasprotno pa podjetje, ki uæiva zaupanje zaposlenih, izæarevasvoje vrednote tudi navzven in si tako veËa ugled in ustvarjaboljπe pogoje za doseganje svojih marketinπkih ciljev.

Æelimo si πe veË pobud

V Svetu delavcev si æelimo πe veË ustvarjalnega stika z zaposle-nimi, njihovih predlogov za izboljπanje klime, za izboljπanjeodnosov, o tem, kar pogreπajo. Potrudili, se bomo, da opravimosvojo vlogo in omogoËimo odprto komunikacijo. Le pogumno!

Branka Juvan Dimcbranka.juvandimc@intereuropa.si

Pokroviteljstvo: festival Lent 17

LENT DAJE MARIBORU PREPOZNAVNOSTFestival Lent je najveËji slovenski poletni festival in edennajveËjih v Evropi. Æe veË kot dvanajst let zapored se konecjunija in v zaËetku julija na dvaindvajsetih prizoriπËih obDravi, v najbolj slikovitem in oËarljivem predelu staregaMaribora, zvrsti na stotine glasbenikov, gledaliπËnikov, ple-salcev in drugih umetnikov ter mnoæica obiskovalcev.Letos so naπteli dobrega pol milijona obiskovalcev od blizu indaleË, ki so si lahko ogledali okoli 400 dogodkov z okoli 3800nastopajoËimi iz 41 dræav z vseh petih celin. Takπno mnoæiËnost in æanrsko pisanost dogodkov, ki sega odklasiËne glasbe in baleta, do jazza, kantavtorjev, πansonov,etna in folklore, gledaliπkih predstav in πtevilnih prireditev zaotroke, do πportnih dogodkov, zagotavlja tudi πiroka podporasponzorjev, med katerimi je æe vrsto let tudi Intereuropa. Tokrat smo bili pokrovitelji πtirih glasbenih dogodkov, mednjimi tudi enega vrhuncev letoπnjega Lenta, nastopa ame-riπkega glasbenika Davida Byrna.

V letoπnjih festivalskih dneh je Maribor spet v polni meri zaæi-vel z raznobarvnim festivalskim vrveæem, ki s svojo multikul-turno naravnanostjo daje mestu posebno prepoznavnost.

Branka Juvan Dimc

Organizatorji so vsem nastopajoËim podelili praktiËnadarila. V kategoriji do 10 let je zmagala ekipa iz Vrtojbein Nove Gorice, v kategoriji do 12 let pa ekipa iz Kranja. Dogajanje med turnirjem je popestril tudi bivπi nogomet-

ni reprezentant SaπoUdoviË.Po besedah organizatorjase je turnirjev udeleæilo Ëez400 otrok in precejπnjamnoæica gledalcev. V vseh krajih, kjer sogostovali, je atraktivnonogometno igriπËe ude-leæence in gledalce dobe-sedno navduπilo, zato siæelijo ponovitve turnirjev vnaslednjem poletju. S pokroviteljstvom nadprojektom Nogometnaulica smo v Intereuropiponovno pokazali, da skr-bimo za izboljπanje kako-vosti æivljenja in dela vokolju, kjer smo navzoËi.Tokrat tudi v veselje otrok.

Ornela StepanËiËornela.stepancic@intereuropa.si

Organizatorji so na ta naËin æeleli privabiti Ëim veË otrokk πportni aktivnosti, obenem pa je bila to promocijanogometa. V ospredju je bil fair play, otroke pa so æelelispodbuditi k nenasilnemu vedenju tudi izven igriπË. S pomoËjo projekta se otroci uËijo tudi pogajalskihveπËin. KonËna zmaga je namreË, zaradi odsotnosti sod-nika, odvisna od otrokovih sposobnosti dogovarjanja opravilih igre in toËkovanju. V organizaciji Sektorja za marketing in na pobudo filialeJesenice, ki so se ji pridruæile πe druge filiale, je v pro-jektu sodelovala tudi Intereuropa. Ker je projekt zahteval skladiπËenje in prevoze opreme inrekvizitov iz kraja v kraj, smo prispevali naπe storitve.Vsaka od sodelujoËih filial (Koper, Seæana, Ljubljana,Jesenice, Celje, Maribor) je organizirala prevoz rekvizitovmed dvema krajema, med tednom pa je blago skladiπËilav svojem skladiπËu.Nogometna ulica je obiskala Koper, Vrtojbo, Kranj, Ptuj,Maribor, Mursko Soboto in Lendavo, finalni turnir pa jepotekal 25. septembra na Gospodarskem razstaviπËu vLjubljani. Na njem so se zbrale zmagovalne ekipe turnirjev, ki sopotekali preko poletja.

18 Pokroviteljstvo

V juliju in avgustu je v veËjih mestih po Sloveniji potekal projekt, imenovan Nogometna ulica, kista ga organizirala Nogometna zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije. PokroviteljNogometne ulice je bila tudi Intereuropa, in sicer s prevozi ter skladiπËenjem opreme.

INTEREUROPA MED OTROKI V NOGOMETNI ULICI

Udeleæenci finalnega turnirja so se razveselili naπega nekdanjegareprezentanta Saπa UdoviËa.

V Nogometni ulici je najpomembnejπi fair play.

Doseæki 19

»lana Plavalnega kluba Koper, sta tudi Aljoπa in Andrej Pribac, sodelavca iz Intereurope IT d.o.o. in filiale UPS. V zaËetku junija sta se udeleæila 10. svetovnega veteranskega prvenstvu v plavanju.

BRATA PRIBAC USPE[NA NA SVETOVNEM VETERANSKEMPRVENSTVU V PLAVANJU

21-letni KoprËan je na evropskem prvenstvu v plavan-ju osvojil svojo prvo medaljo v Ëlanski konkurenci.V πpanskem Madridu je maja letos potekalo evropskoprvenstvo v plavanju, kjer je Slovenija osvojila petodliËij. Poleg dveh srebrnih medalj Anje »arman, srebraAlenke Kejæar in brona Anje Klinar je edino moπko medal-jo za slovensko reprezentanco osvojil koprski plavalecMatjaæ MarkiË. Na 50 metrov prsno se je s Ëasom 28,24okitil z bronom. Evropski prvak je postal Ukrajinec Oleg Ligosor (27,55),srebro pa si je priplaval Francoz Hugues Duboscq, ki je bille stotinko sekunde hitrejπi od MarkiËa.Svojega uspeha se je πtudent Fakultete za πport neizmer-no veselil: “Tega uspeha zagotovo nisem priËakoval.Preden sem odπel na EP sem razmiπljal le o finalu, takoda sem bil ob osvojitvi medalje res preseneËen. Moj najveËji doseæek do zdaj je bila medalja na mladin-skem evropskem prvenstvu, zato sem πe toliko boljsreËen, ker sem se pribliæal vrhu tudi v Ëlanski konkuren-ci.”©koda, da se MarkiËu v disciplini 100 m prsno ni izπelnastop na olimpijskih igrah v Atenah, 50 m prsno æal nibila olimpijska disciplina. Pred MarkiËem pa so novi izzi-vi in naËrti. Med njimi tudi OI v Pekingu 2008.

Pri njihovem uresniËevanju ga dejavno podpiramo tudi vIntereuropi.

Ornela StepanËiË

MATJA@U MARKI^U EVROPSKI BRON V MADRIDU

Rekordna prireditev z 8130 udeleæenci iz 68 dræav se jeodvijala v Italiji, v mestu Riccione in v San Marinu. Veteranskih tekmovanj se udeleæujejo πportniki od 25.leta dalje v kategorijah v razponu po 5 let. Med njimi jeveliko bivπih vrhunskih plavalcev in olimpijskih prvakov,ki πe vedno dosegajo zelo dobre rezultate. Aljoπa inAndrej sta zastopala barve Slovenije v kategoriji 25-29let. Najboljπe rezultate sta dosegla v disciplini 800metrov prosto, kjer je bil Andrej 7., Aljoπa pa 8.Nastopila sta tudi v disciplini 400 metrov prosto, kjer jebil Andrej 10. in Aljoπa 11., ter na 200 m prosto, kjer jeAljoπa zasedel 15., Andrej pa 17. mesto. Poleg bazenskih disciplin sta odplavala tudi trikilometr-ski maraton, kjer se je Andrej uvrstil na 7., Aljoπa pa na14. mesto. Aljoπa in Andrej sta dejala, da sta s svojimi uvrstitvamizadovoljna, predvsem pa s Ëasi, ki sta jih dosegla. Vomenjenih disciplinah sta namreË zelo izboljπala Ëase vprimerjavi s tistimi, ki sta jih pred dvema letoma plava-la na veteranskih olimpijskih igrah v Melbournu. Povedala sta tudi, da se je v Sloveniji v okviru Plavalnezveze Slovenije πele letos ustanovila sekcija veteranov. Stem bo neaktivnim plavalcem omogoËeno nastopanje naraznih veteranskih tekmovanjih tako v Sloveniji kot tudi

v tujini. Do sedaj so slovenski plavalci lahko nastopalisamo na svetovnih prvenstvih, na ostalih tekmovanjih paso nastopali izven konkurence, t.j. brez uradne uvrstitvein na lastno odgovornost.

Ornela StepanËiË

Matjaæu MarkiËu so ob vrnitvi iz Madrida v Plavalnem klubu Koperpripravili prijeten sprejem, ki se ga je udeleæil tudi Ëlan uprave VladimirPetraviË. Na sliki z leve proti desni: Vedran Æagar, Dimitrij ManceviË,MatjaË MarkiË, Vladimir PetraviË in Alenka ©arkanj.

Andrej in Aljoπa (prvi in Ëetrti z leve) ter ostali slovenski plavalci.

20 Druæabna kronika

Na poslovilnih zabavah smo se tudi fotografirali: Nevenka Kavre (levozgoraj), Mara Piciga (desno zgoraj), Irena MesariË (levo spodaj),Jadranka PuriË (v sredini) in Rasto Berdon s sodelavci.

KAR OSEM NOVIH UPOKOJENCEV V FILIALI KOPER

V obdobju od maja doavgusta 2004 se je od filia-le Koper poslovilo osemsodelavcev, ki so zajadraliv upokojenski staæ.Naj jih naπtejemo: MMaarraaPPiicciiggaa in Elida MarkeæiË zmejne izpostave ©kofije,

Rasto Berdon, IrenaMesariË, Nevenka Kavre inJadranka PuriË s kontejner-skega oddelka, LeonidaRijavec z oddelka avtomobi-li ter Ljiljana Gavran zoddelka Evropa. Nekateri bodo na dokonËnoupokojitev sicer πe nekajËasa poËakali, vsem pa æeli-mo, da bi se imeli kar se dalepo in bi ob svoji ≈novizaposlitvi√ res uæivali.

Sodelavke in sodelavci FilialeKoper

Konec meseca avgusta se je≈neodvisni stranki penzio-nistov√ Intereurope d.d.pridruæila tudi naπa ga.Anica »ertaliË, direktoricaSektorja za finance.

Dopusti in poËitnice ji nisobile ovira, da se ne bi od svo-jih πtevilnih sodelavcev, skaterimi je spletla delovne patudi prijateljske odnose, pos-lovila v prijetnem vzduπju.

Na naËin, kakrπnega smopoznali pri njenem vsakdan-jem delu, je organizirala tudiposlovilno zabavo. Delovno,zagnano, natanËno, s preu-darkom, razmiπljajoË o vsakinajmanjπi podrobnosti.Zbrali smo se 28. maja vgostiπËu BriË in nazdravilinjeni neomajni odloËitvi, daprestopi v novo ≈sluæbo√.Zaæeleli smo ji, naj kot upo-kojenka uæiva v vseh tistihaktivnostih, za katere je meddelovnimi obveznostmi zma-njkovalo Ëasa, in se posloviliz besedami: Naj nas lepi spo-mini druæijo tudi v bodoËe.Veseli bomo vsakega ponov-nega snidenja.

Sodelavke in sodelavci

TUDI NA[A ANICA V »NEODVISNI STRANKI PENZIONISTOV«

Za slovo smo jo razveselili s karikaturo izpod svinËnika Borisa Laganisa.

Druæabna kronika: skupaj na izletu 21

DO@IVETJE V TOSKANIPredzadnji junijski konectedna smo se sodelavci izMaribora, Jesenic, Kranja,Ljubljane in Kopra odpra-vili na izlet sindikataIntereurope-©AK.Tokrat nas je pot vodila vItalijo, na znameniteCinque Terre. Na dan odho-da je avtobus poleg nasnaloæil πe obilo dobre volje,ki smo jo prinesli s seboj,in odpeljali smo se protitirenski obali. Naslednje jutro smo se æeprebudili sredi prelepe To-skane. V bliænjem pristani-πËu naj bi se vkrcali na ladjoin se podali na ogled petihslikovitih ribiπkih vasic, po-znanih pod imenom CinqueTerre. Sonce in mirno morjesta obetala krasno plovbo,naenkrat pa so se dvignilivisoki valovi, zato je barkaostala na privezu. Mi pa smose do cilja peljali z vlakom,ki se je prek strmih poboËij,

poraslih z vinogradi, spustilv eno od vasic. Cesta namreË sem ne vodi,prav zaradi teæke dostopno-sti pa so ti kraji ohranilisvojo nedotaknjenost inËudovito arhitekturo. Ogle-du kraja in uæivanju na

toplem soncu - nekateri so se povzpeli po strmih stezi-cah med vinograde in oljËnike - je sledilo πe izvrstnoribje kosilo, nato pa πe voænja z vlakom do La Spezie. Pot nazaj nas je vodila πe skozi Parmo in Mantovo, inpolni vtisov smo se strinjali, da smo doæiveli πe en Ëudo-vit izlet v dobri druæbi.

M. N.

NateËaj 21

BRALCI STE IZBRALI HITRECAV prejπnji πtevilki Interglasa smo vas povabili, da glasu-jete za ime naπega junaka s karikature. Izbirali ste medimeni Hitrec in Logi, ki sta priπla v finale. NajveË glasovje priπlo za ime Hitrec, zato smo tako poimenovalinaπega junaka. Prav gotovo je tudi Logi simpatiËno ime in je primerno zanekoga, ki se ukvarja z naπo logistiËno dejavnostjo, vendarje tokrat zmagala ena njegovih lastnosti: hitrost. Kot je bilo obljubljeno, smo med vsemi, ki ste glasovali, izæ-rebali dobitnico praktiËne nagrade - majice, ki jo prejme Anica Ernestl, Suhadol 9 A, Zidani most.Majice so rezervirane tudi za predlagatelje imena. Veliko vasje poslalo svoje predloge in izbira finalistov je bila medvsemi vaπimi predlogi zares zahtevna. OdloËili smo se, da podelimo nagrado kar obema finalistka-ma. »isto po nakljuËju sta obe iz Kopra, saj je komisija izbi-rala zgolj med imeni in ni imela nikakrπne informacije o

predlagateljih. Ime Logi jepredlagala Dolores ©uπtar izSektorja za investicije,avtorica izbranega Hitrecapa je Ivica OvijaË, Prista-niπka 43, Koper. In πe zanimivost. Ko smoiskali avtorja izbranega ime-na, smo ugotovili, da ta nizaposlen v Intereuropi, karje dokaz veË, da Interglasane prebiramo le ≈intereuro-pejci√. Gospa Ivica je zapisala, da jeInterglas prebrala pri sose-dovih in ≈si dovolila√ posla-ti nekaj predlogov, ≈Ëeprav

nisem Ëlanica vaπega kolek-tiva. Verjetno ga ni naPrimorskem, ki ne poznaIntereurope.√ Gospe Ivici OvijaË gredoËestitke, posebna zahvala pavelja prav vsem, ki ste pri-spevali svojo idejo.

K. B.

»e so Italijani uspeli na tako majhen koπËek zemlje med morjem in goro spraviti toliko hiπ, se bomo tudi mispravili na eno fotografijo!

Spoznali smo prijaznega mladeniËa s πtevilnimi hobiji, kiso trenutno potisnjeni malce na stran. Razlog je zelo dro-ben in vËasih tudi joka, je razloæil. Kako? Vse je postalojasno, ko je povedal, da se pravkar odpravlja na oËetov-ski dopust. Ujeli smo ga na delovnem mestu v Intereuropi Transport,kjer je odgovoren za podroËje kontrolinga, kakovosti ininformatike. ©irπi krog sodelavcev ga æe pozna kot risar-ja motivov na majicah Intereuropiade, zdaj pa πe po ilu-stracijah v Interglasu.

Kdaj si odkril to svojo risarsko æilico?

Æe od malega rad riπem. Moj stric je bil velik ljubitelj stri-pov, tako da sem zrasel med stripi in risankami. Æe zelozgodaj sem bral srbohrvaπke stripe, ker drugih takrat nibilo.Potem sem se hotel tudi sam poskusiti.

Torej si ljubezen do risbe podedoval?

Lahko bi tako rekel. To ljubezen do stripov gojim πedanes; imam veliko zbirko in rad jih prebiram. PoËasi jeto preraslo v druge oblike likovnega izraæanja.Preizkuπam se v vseh mogoËih tehnikah, od svinËnika doaerografa.

Obstaja kakπen poseben trenutek, ko najraje primeπza svinËnik?

Pravi trenutek je kadarkoli, vendar je vse odvisno odËasa. Po navadi se risanja lotim zveËer, ko spravimo otro-ke spat.

Kaj najraje riπeπ?

NajveËkrat so to karikature, ki sem jih æe objavljal v raz-nih revijah in Ëasopisih. Trenutno ilustriram pravljico zaotroke avtorja Branka Vuge. Stvar, ki sem jo doslej naj-bolj z veseljem naredil, pa je bila poslikava steneotroπkega dela neke trgovine.

OËitno rad delaπ za otroke.

Res je. NajveË mi pomeni, ko otroku nekaj nariπem, naprimer njegovega risanega junaka, in potem vidim tistonjegovo pristno veselje.

22 Med nami

Kdaj si najbolj zadovoljen s tistim, kar nariπeπ?

Najbolj sem ponosen, Ëe ugotovim da je Ëlovek zadovol-jen z mojo risbo, da sem zadel, kar sem hotel in izpolnilnjegova priËakovanja.

Kako je nastal Interglasov junak?

Risbo sem razvil iz naπega logotipa, ki prikazuje moæica,ki nosi paket. V preteklih letih sem ga æe nekajkrat upo-dobil na majicah Intereuropiade. Najprej je bil bolj stili-ziran, sËasoma pa je dobil bolj Ëloveπko podobo. Æelelsem narediti prikupnega in simpatiËnega fantiËa.

To ti je zagotovo uspelo. Si zadovoljen z imenomHitrec, ki so ga izbrali naπi bralci?

Ja, sem. Tako je bil tudi zamiπljen: kot hiter in iznajdljivfant, ki se znajde v vsaki situaciji. Zaradi ene stvari pamoram malo zagodrnjati.

Zakaj pa?

Zaradi velikosti ilustracij v Interglasu. Menim, da bimorale biti veËje. Sicer pa vsi pravijo, da je vaæna tehni-ka in ne velikost. S tem se tolaæim.

K. B.

Naπ junak s karikature je dobil ime, nas pa je zanimalo, kdo se ≈skriva√ pod imenom njegovegaavtorja Borisa Laganisa.

KDO JE NARISAL HITRECA?

Boris Laganis

Kriæanka 23

Nagradna kri`ankaGeslo iz prejπnje kriæanke se je glasilo TROGIR. Nagrajenci so tokrat: 1. nagrada (deænik), Florjana Æbogar, Predoslje 149, 4000 KRANJ; 2. nagrada (maji-ca), Sonja TomiË, Vrtnarija 2/a, 1360 VRHNIKA; 3. nagrada (kapa), Vili Novak, Pruπnikova 44, 2000 MARIBOR. Vaπe dopisnice, razglednice ali ovojnice z nagradnim geslom poπljite do 23. novembra 2004 na znani naslov (Interglas, Vojkovo nabreæje 32, 6000 Koper).

V zaËetku julija je πtudij zakljuËila æe druga generacija ©ole poslovne logistike na Hrvaπkem. Vseh25 udeleæencev je uspeπno zagovarjalo svoje zakljuËne naloge.

24 Zadnja stran: πola logistike na Hrvaπkem

Vsi udeleæenci so se v svojih nalogah lotili enotnega logi-stiËnega problema: kako pod natanËno doloËenimi Ëasovni-mi in materialnimi pogoji organizirati prevoz tovora izNovega mesta do kraja na Hrvaπkem, kjer se nahaja njihovapodruænica. Nalogo so reπevali razdeljeni v pet skupin in s skupnimimoËmi izbirali ustrezne postopke ter operacije, da bi blagona optimalen naËin pripeljali na cilj. »lana komisije pprrooff.. ddrr.. LLiivviijjoo JJaakkoommiinn in mmaagg.. MMiillaann JJeelleennccsta izrazila zadovoljstvo z znanjem, ki so ga pokazali ude-leæenci, ter vloæenim trudom pri pripravi nalog. SveËane podelitve diplom, ki je sledila zakljuËnemu izpitu,se je poleg obeh Ëlanov komisije udeleæil πe ZvonimirJonjiÊ, namestnik predsednika uprave Intereuropa, logi-stiËne storitve, d. o. o., druæenje ob uspeπnem zakljuËkuπolanja pa se je nato nadaljevalo ob skupnem kosilu.

Romana Biber VlainiÊrbiber@intereuropa.hr

Interglas je Ëasopis koncerna Intereuropa. Izhaja Ëetrtletno. Uredniπki odbor: mag. Alfred DraπËiË, odgovorni urednik, Nataπa Orel MalnerπiË, glavna urednica. »lani: Darinka Breglec, Dubravka Heimann, Duπko Jauk, Vado KeranoviË, Vita Kernel, Milan KureliË, Vladimir PetraviË, Dragica ©amec in Anton Turk. Likovna zasnova inprodukcija: Studio Kernel. Prelom: Repro Point. Tisk: Tiskarna Vek. Fotografije: Zdenko Bombek, Backstage, arhiv Intereurope d.d. Ilustracije: Boris Laganis. Naslov uredniπtva: Interglas, Vojkovo nabreæje 32, 6000 Koper, Slovenija. Elektronski naslov uredniπtva: interglas@intereuropa.si.

[OLANJE ZAKLJU^ILA @E DRUGA GENERACIJA

Udeleæenci so pri reπevanju logistiËnih nalog pokazali veliko znanja iniznajdljivosti.